I la # um* ivtc ijej« voi ene )lžf^ oit : zl n ZJ aij( Ust izdaja republiški odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti SRS — Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom - Ureja uredniški 'odbor, odgovorna urednica Neža Maurer. Naslov uredništva: Ljubljana, Poljanska 6/1, telefon 315-585 Ljubljana, Naslov uprave: Nazoijeva 1/1, telefon 22-284 - Poštni predal 355-VIL Letna naročnina: 20 din za posameznike, za šole in druge ustanove 40 din — Št. tek. računa: 501-8-26/1. Tiska ČZP Ljudska pravica LJUBLJANA, 22. SEPTEMBRA 1972 LETO XXIII. - ŠT. 15 S SEJE PREDSEDSTVA RO SINDIKATA DELAVCEV DRUŽBENIH DEJAVNOSTI OKLEŠČENI SPORAZUMI? ^ prvi seji po počitnicah je Jsedstvo republiškega odbo-;0j3 Sindikata delavcev družbenih Umnosti razpravljalo o dveh tQ aŠanjih: o limitiranju sred-\ za družbene dejavnosti s netim zveznim predpisom -0 osnutku družbenega načr-1 Z( ta2voja Slovenije. Kar nekaj tu R|e je v povezanosti obeh j JŠanj, saj si krepko nasprotu-'• To je bilo čutiti tudi iz na-1 in tona razprave na seji. Za torej gre? 'vezna skupščina je tik pred vi etnimi počitnicami sprejela kro ;0n, po katerem sme celotna e do Usnja iz proračunov druž-J °t 'Apolitičnih skupnosti, in iz ičitfistev interesnih skupnosti se] izobraževanje, zdravstvo rek j preseči lanskoletno porabo P° Največ 14%. Če se kje na-a J ® več denarja, ga je treba iz-;tsl< Hi na poseben račun. V no-1 r| ',eni primeru se ga ne sme po-ola) iti. Wpis je sicer v skladu s ira to stabilizacijsko pohtiko iesc ki bj ^di za nas povsem v uttp1, če ... če bi bila stabiliza-dosežena drugod (cene, “Hi dohodki na drugih podlih); če ne bi bile družbene ivnosti v prehudem zaostan-Ta zaostanek smo letos v 'trt ^publiki hoteh vsaj zmanj--Jg prek sprejetih družbenih „( dvorov in samoupravnih •izumov, ki v celoti uravna-^ dohodke v teh dejavnostih. , jto predvidena sredstva pa 1 . * presegajo sprejeti zvezni 111 ^ Predsedstvo meni, da bi *Rdna uveljavitev tega zako- na pomenila pravo katastrofo. Samo v šolstvu bi — taka j e približna ocena — „zamrznila“ okrog 10 milijard starih din. Ni še gotovo, ali bo sprejeti zvezni predpis prizadel družbene dejavnosti v naši republiki. Na predlog Slovenije je bilo namreč vanj sprejeto določilo, da limit ne velja za tiste dejavnosti, katerih financiranje je urejeno z družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi v skladu z XXI. amandmajem ustave SFRJ. Pri nas pa velja to za vse dmžbene dejavnosti Tudi sprejeti dogovori in spora zumi o delitvi dohodka in osebnih dohodkov so namreč taki, da v celoti določajo tudi oblikovanje dohodka. Po vsebini so torej nedvomno v skladu z navedenim amandmajem in jih je zato treba upoštevati. To je bilo odločno stališče predsedstva. Niso pa morda povsem po črki zakona. Pojavljajo se različne razlage, ponekod pa je SDK že napovedala, da bo ukrepala po predpisu (npr. v Mariboru). Predsedstvo predlaga, naj izvršni svet skupščine SRS pojasni nastalo situacijo in tako konča mučno negotovost. Znanje, izpopolnjevanje - razvoj Osnutek družbenega načrta petletnega razvoja ■ Slovenije (1971 /75) je v javni razpravi od junija. Od obsežnega — in po splošnem mnenju zelo kakovostnega ter zgoščenega besedila osnutka - si oglejmo samo področje vzgoje in izobraževanja. Nekaj pomembnega in novega opazimo: to področje ni več odpravljeno „na kratko" le z nekaj bornimi odstavki (kot je (Nadaljevanje na 2. str.) SKRIVALNICA Odbor za prosveto in kulturo pri republiškem zboru je 15. septembra v prostorih skupščine razpravljal o mnogih problemih. Ta dan je bila na vrsti tudi tema: splošno izobraževanje odraslih. Časopis Delavska enotnost je namreč dalo pobudo za oceno ustavnosti zakona o osnovni šoli, zakona o izobraževalnih skupnostih in zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji. Gre predvsem za nerešeno vprašalne šolnine za osnovno izobraževanje odraslih. To vprašanje se vleče že kar 6 let. Število kandidatov pri vpisu v osnovno šolo za odrasle se nenehno zmanjšuje (v letu 1960 jih je bilo vpisanih 10.000, sedaj samo 4.000). Prav gotovo je eden od razlogov za manjši vpis, da si delavci na slabo plačanih delovnih mestih ne morejo privoščiti plačevanja šolnine, katere razpon sega od 300 do 1400 din letno. Tem delavcem se je pridružila še mladina, ki ni uspešno končala osnovne šole (pretežno do 17. leta starosti), pa ne more sama plačevati šolnine. Iz leta v leto je vse manj starejših slušateljev v oddelkih za odrasle in vse več mladine. Na podlagi ankete je ugotovljeno, da 20 do 25 % poprečno in nadpoprečno sposobne mladine ne pride do srednje šole. Največkrat je to mladina iz manj razvitih območij. Za to so deloma krivi socialni razlogi, Starši so — staršev ni Problematika dneva na seji odbora za vzgojo in izobraževanje prosvetno-kultumega zbora (13. septembta) so bili otroci zdomcev, in sicer tistih, ki so odšli v tujino sami, otroke pa pustili doma. O teh otrocih smo slišali v zadnjih letih že precej, problem njihovega šolanja in vzgoje je nedvomno eden zelo občutljivih. Ne moremo reči, da se ga naša družba že dalj časa ne zaveda, pa tudi tega ne, daje za te otroke kdo ve koliko naredila. 3 1)0 A staršev, ki so začasno za-Hi problematiko šolanja sbf v tujini, sta na raznih ; ^ f največ opozarjala ravna-^°1 iz območij, kjer imajo s irti* 5 otroki največ opravka: ‘M 3lj Anton Troha z osnov-I le Vinica in Gvido Čepin z opil Jvne š0ie Markovci. Za raz-C v skupščini pa je tokrat rVil republiški zavod za šolstvo informacijo, ki naj bi težave teh otrok prikazala bolj natanko in s tem pripomogla, da bi jim pomagali bolj načrtno, zares in ne samo z besedami. Na seji so opozorili, daje treba informacijo dopolniti tudi s podatki o tistih otrocih zdomcev, ki se šolajo v tujini, problematiko pa obdelati s širšega družbenega (sociološkega) vi- dika. O njej naj bi razpravljali tudi v socialno zdravstvenem zboru. Informacija odgovarja na vprašanji, zakaj in od kod odhajajo naši ljudje v tujino: iz občin, ki nimajo možnosti za zaposlitev prebivalstva (iz manj razvitih, pretežno kmetijskih območij), nekateri gredo zgolj po boljši in večji kos kruha, tretji pa zato, da bi ubežali težavam in dolžnostim, ki jih prinaša porušen zakon. Od vseh učencev slovenskih osnovnih šol jih ima 9464 oziroma 4,53 % enega ali pa oba starša na začasnem delu v tu- (Nadaljevanje na 2. strani) včasih pomanjkljiva izobrazba staršev in slaba poklicna usmerjenost. Iz razprave v skupščini naj navedemo besede predstavnika mladine: ,JMenim, da nosi družba večjo odgovornost za neuspeh posameznika kot pa posameznik sam. Če delavec nima vsaj splošne izobrazbe, ne more dosti prispevati kot samoupravljavec. Republika bi morala zagotavljati denar za izobraževanje. V trenutku, ko bomo lahko govorili o realnem osipu, takrat naj šolnino plača posameznik sam. V tem trenutku pa za veliko večino tega ne moremo reči." Slišali smo predlog predstavnika zavpda za šolstvo, naj bi uvedli sprejemne izpite, ki bi delavcem omogočili vpis v katerokoli šolo. Pri teh izpitih bi bilo potrebno resnično znanje. S tem bi odpadlo osnovnošolsko izobraževanje ,,za nazaj", ostal pa bi odprt problem financiranja. Pravno je razvidno, da republika ni dolžna financirati vsega. Slišali smo celo, da je ta zahteva preživela, češ da v praksi delovne organizacije prispevajo denar za splošno izobraževanje odraslih. Razpravljavci so menili, da se število kandidatov pri vpisu ne bi povečalo, četudi bi bil pouk brezplačen. Višino šolnine naj bi določili za vse enotno. Mladi naj vsaj simbolično prispevajo, je bilo rečeno v razpravi. Ugotovljeno je bilo, da bi ustavne pravice povzročile celo določeno nesistematičnost in manjše možnosti pridobivanja znanja. Kje je rešitev? Odbor se je strinjal z odgovorom republiške zakonodajne komisije, ki je potrdila ustavnost vseh treh uvodoma omenjenih zakonov. Na tej seji so sprejeli naslednje sklepe: — večjo skrb je treba posvetiti splošnemu izobraževanju odraslih; potrebna je načrtnost in jasna usmeijenost, — financiranje odraslih naj prevzamejo temeljne izobraževalne skupnosti skupno z delovnimi organizacijami, denar pa naj prispevajo tudi posamezniki, — zavod za šolstvo SRS, republiška izobraževalna skupnost in sekretariat za prosveto in kulturo SRS naj se na skupni seji dogovore za različne, specifične ukrepe za mladino (staro 16 in 17 let). Sprejmejo naj konkretni dogovor o kadrovski politiki in o šolah za splošno izobraževanje odraslih. Določijo naj rok, do kdaj bo sestavljen predlog o pomoči tistim, ki se šolajo, in organizatorjem. (Nadaljevanje na 2. strani) Pionirska delegacija sprejema ključ nove šole v Cerknem BILKE IN LJUD. Tl? Uu Z odraslih, zrelih stebel odstranjuje vrtnar skrivenčene divje veje in cepi steblo, da bo rodilo sad. To je prvo njegovo opravilo na dobljenem posestvu. Tako je tudi s socialistično revolucijo, ko izbojuje ljudem svobodo. Za njo pride revolucija vzgoje ljudi, ki naj bi skupne plodove darovali socialistični družbi Rastline dobro obrode le tedaj, če sproti odstranjujemo divje poganjke, ki poženejo iz stare korenine. Če jih začnemo plemenititi pravi čas - tedaj ko še rastejo - rode zdrav in dober sad. Divji poganjki se ne utegnejo razbohotiti, koreninam ne odžirajo soka in sonca. Med cepljenimi drevesi so sadike — mladi ljudje. Naša mladina v socialistični družbi je nežna kot mlado brstje, žejna vsega lepega in dobrega. Razviti v mladih ljubezen do ljudi in domovine je prav tako preprosto, kot mučiti jih jesti dobrote. Taka ljubezen postaja tudi želja po zmnju, občutek odgovornosti, prepričanje o potrebnem, poštenem delu. Filozofija kot znanost pokliče na pomoč - pedagoga. Umetnost pokaže pot do resnice v preteklosti. Odkrivanje prihodnosti iz minulega je filozofija zgodovine. Prav ta pa razkrije, kako se je kultura prebijala skozi viharje in se razvijala. Priča mšega socialističnega razvoja je, priča naše revoluciomme poti pri ustvarjanju literarnih, splošnih umetniških vrednot in rasti KPJ. Opozarja na zapreko in m življenja, žrtvovana za to, da smo z revolucijo pridobili svobodo in človeško pravico do uveljavljanja. V umetnosti, ljubezni in vzgoji ne smemo lagati. Kjer je laž, ni ne umetnosti, ne ljubezni, ne vzgoje. Iskrenost in spoštovanje do bralcev in do tistih, ki jih učimo, pa naj bo naše življenjsko vodilo. Pred vami so bodoči umetniki, znanstveniki, ministri, generali, zaščitniki, branilci... Tudi tisti učenci, ki ne bodo dosegli visokih vrhov znanosti, bodo vedeli, da so na pravi poti, če bodo postali poštenjaki Taki, ki ljubijo svojo domovino, našo skupnost in ki opravljajo svoje delo častno. Ne ironizirajte teh besed! Idealm družba ni pravljica. Spomnimo se na Jugoslavijo iz leta 1941. Na tisto razkosano deželo, ki so jo podarjali domačim in tujim sovražnikom. Takrat je bila Jugoslavija agrarna dežela, polna sovraštva in revščine, smrti in nepismenosti. In kako je danes? Zamislimo se. V 26. letih smo dojeli potrebe, zavestno izgrajevali socializem, prisluhnili Titovim besedam... Vse to je treba naši mladini tudi povedati. Napake mladih so zrasle iz napak, ki so jih zagrešili odrasli. Mladina je poštena. Vsako novo šolsko leto pričakuje veliko lepega. Čaka na mlado cvetje in verjame v moč svoje modrosti - mladosti. Le slabi ljudje želijo prikriti svoj ideološki razpad, laž in pohlep, svoje razdiralne načrte. Kot črvi so, ki napadajo nezaščitena bitja in jih razjedajo... Mnogi se branijo, češ, atomska doba je. Doba računalnikov, kemije in vsemirskih poletov. Mar hočejo s tem povedati, da je že vse premagano, da za človeško plemenitost ni več prostora? Prav plemenitost pa je tisto, kar danes najbolj potrebujemo. DIMITRIJE-DIMO JOVANOVIČ Starši so — staršev ni (Nadaljevanje s 1. strani) jini. Največ takih otrok je v Pomurju (3168), v Slovenskih goricah, Halozah, Beli krajini itd. Od teh otrok jih ima oba starša v tujini 13,3%, samo mater 1 i % in samo očeta 75,7 %. Otroci so brez staršev, če sta oba v tujini. Otrok je brez staršev, če je mati samohranilka zaposlena v tujini. In končno: otrok je brez staršev, če ima oba starša ali pa samo mater doma, pa ti po ves dan nimajo časa zanj. Misel na vse otroke „Očetje so preveč zaposleni in premalo dobri vzgojitelji, da bi lahko nadomeščali mater, ki je še vedno najboljši „naravni“ vzgojitelj. Tri četrtine otrok ima v tujini očeta, zanje skrbijo predvsem matere, manjka pa v družini tudi oče, ki je pomemben dejavnik pri vzgoji otrok." Tako trdi informacija. Vse to je čista resnica, ki opozarja tudi na nekaj čisto drugega: pri nas je veliko otrok, ki imajo doma oba starša, pa so vendarle brez njih; veliko naših otrok ima čedne obleke in lepe šolske potrebščine, pa preveč ur, ki jih morajo prebiti sami. In take starše, ki jih kljub uspehu pri delu in zajetni kuverti ne vznemirja misel, da se jim bodo ure, ki jih ne prežive z otroki, kaj slabo obrestovale. Vrnimo se k informaciji. Učni uspehi učencev, ki imajo starše na začasnem delu v tujini, se ne razlikujejo kdo ve kako od uspehov drugih učencev. Nekateri trde drugače: učni uspeh je samo na videz enak, razlike so v kakovosti raznih učnih ocen. Ti učenci ne dosegajo takih ocen, kakršne bi v resnici lahko, če bi živeli v drugačnih razmerah. Večina teh otrok nadaljuje šolanje v pokUcnih šolah, tehniške šole in gimnazije ostajajo zanje obljubljena dežela. Otroci zdomcev so večinom preobremenjeni z delom na kmetijah. V slabih življenjskih razmerah živi 6,8 % otrok (tako je pokazala anketa, pravijo pa, da je takih otrok še več). Marsikateri starši ne pošiljajo niti dinarja za preživnino. Brez urejenega varstva je 252 otrok, 308 jih je ogroženih zaradi medsebojne odtujenosti zakoncev in zato, ker so starši brez čuta odgovornosti. Že Anton Troha je na seji odbora opozoril, kako različno tretirajo te otroke pri nas: ,,Eni jih pomilujejo, drugi pa jih imajo za majhne kapitaliste, ki niso potrebni nobene družbene pomoči." Ravnatelj osnovne šole v Šentjerneju (novomeška občina) je zapisal: „Gre namreč za preprosto dejstvo, da nikakor ne kaže iskati socialnih problemov med temi otroci (zdomcev), ki so praviloma zelo dobro situirani in celo predstavljajo poseben sloj, saj so po opremljenosti s potrebščinami in oblačili ločijo od drugih otrok. Tudi otroci, ki so prikazani kot socialno ogroženi, so mnogo milejši primeri od vrste tistih otrok, ki so na našem terenu resnični socialni problemi, pa čeprav imajo oba starša v domovini. Na tem dejstvom bi se bilo treba zamisliti, to so stvari, ki bodejo v oči. Ob takih primerih se problemi otrok zdomcev zdijo ničevi. — Ne trdimo, da ti otroci niso potrebni posebne obravnave, vendar ugotavljamo, da imamo na našem območju — to podčrtujem — mnogo bolj pereče probleme, ki bi bili potrebni družbene intervencije." Komentar zavoda za šolstvo: Poročilo je enostransko, razpravlja le o gmotni preskrbljenosti, o vseh drugih pojavih in problemih (socioloških, socialnih in vzgojnih), ki jih ustvarja poseben položaj otrok, ki imajo oba starša ali enega izmed njiju v tujini, ne poroča. Spet samo drevo Nekaj pa vendarle pove to poročilo. Imamo tehtne argumente za to, da je treba rešiti neurejene razmere, v katerih žive otroci zdomcev, hkrati pa opominja, da si -tokrat ogledujemo spet samo eno drevo, namesto gozda. Saj problema ne podcenjujemo, dobro se ga za- Piran Najboljša generacija Ob koncu preteklega šolskega leta so imeli učenci osmih razredov osnovne piranske šole v gledališču Tartini sklepno prireditev. Sestavili so lep program s šaljivimi prizori, ki so poskrbeli za prijetno razpoloženje. Ravnatelj Franc Raktelj je seznanil prisotne z učnimi rezultati in 100 odstotnim uspehom osmih razredov. Izrekel je toplo pohvalo petnjastim odličnjakom. Med temijihje trinajst prejelo zlato medaljo za odlične ocene v vseh šolskih letih. Označil jih je kot najboljšo generacijo piranske osnovne šole. To so bili: ČELINŠEK ANUŠKA, FRANK SONJA, GOLOB JANJA. GIURDEVIČ VESNA, JURIN ZLATA. KEN- vedamo in nič kaj prijetno nam ni ob opozorilih, da vidijo otroci zdomcev svoj jutri zgolj v tujini, da marsikdaj pozabljajo,~da so Slovenci itn. Pozabili pa smo še na nekaj, da je SKRB ZA VSE OTROKE eno osnovnih načel naše družbe; da moramo pomagati vsem otrokom, ki so ogroženi v svojem razvoju zato, ker žive v neurejenih družinskih in socialnih razmerah. Problem je široko zasejan po vseh naših domovih, pa smo premalo tenkočutni, da bi si ga bolj skrbno ogledali in ga odpravili. Ali smo pripravljeni, da bomo tokrat odločni vsaj pri otrocih zdomcev? Kaj bi pokazale številke, če bi ugotavljali, koliko vseh otrok na Slovenskem je čustveno prizadetih? O teh vedo največ povedati učitelji. Informacija predlaga ukrepe: med najuspešnejšimi bi bili preventivni ukrepi ekonomske narave, urediti in poenostaviti bi morali postopek za izterjavo preživnin, v skrajnem primeru celo prepovedati odhod v tujino. Bolj bi morale skrbeti za te otroke organizacije SZDL, DPM, RK m drugi, starši in skrbniki pa tesneje sodelovati s šolo; urediti bi bilo treba socialne službe in podaljšano bivanje. Prepočasni smo, premalo se učimo od drugih, so ugotavljali na seji. V naših sosednjih republikah in v tujini rešujejo te zadeve z večjim uspehom . .. Naše družbenopolitične organizacije bodo morale začeti s „šolo“ za tiste očete in matere, ki se ne zavedajo, da je skrb za otroke njihova temeljna dolž- nost MARJANA KUNEJ DA IRENA, LAZAR NEVENKA, PRINČIČ VESNA, PUGELJ TATJANA, ŠIRCA NADA, RONI ANDREJA, ZOREC TATJANA in ZOREC ROBERT. Ti učenci so se uveljavili tudi v krožkih, raznih društvih, tekmovanjih, športu in pevskem zbom, sodelovali so v šolski reviji „Galeb“, pri prireditvah, proslavah in v razredni skupnosti. Ravnatelj je nato podelil še ostalim pridnim učencem pohvale in knjižne nagrade. Svoj govor je končal z željo, da bi, zlasti osmošolci, ki se poslavljajo od osnovne šole, dosegli v življenju čim več uspehov. LUDOVIKA KALAN ' 1 RAZŠIRJAJTE SVOJ LIST! SKRIVALNICA (Nadaljevanje s 1. strani) Komentar Vsiljuje se misel, da so pred- pisi na področju izobraževanja odraslih dokaj neurejeni, da tovrstno šolanje že dalj časa sramežljivo skromno obravnavamo. Za vse republike je urejeno financiranje; ustanovljene so skupnosti za tovrstno izobraževanje, le v Sloveniji take skupnosti še nimamo. Ustavno sodišče SFRJ je razsodilo tem trditvam v prid. Ali za nas Slovence to ne velja? Skoraj se zazdi dvomljiva naša iskrena želja po osveščenosti našega delavca. Tega, da bodo vse delovne organizacije financirale osnovnošolsko izobraževanje, gre jemati preveč optimi- stično. Ali jim je res do tega? Ali se ne potegujejo raje za sprejem srednješolcev, ker se jim to bolj „splača“? Kdaj bomo omogočili odraslim enake pogoje šolanja, kot jih imajo redni učenci? Žmotno je namreč mnenje, da je naša osnovna Šola za redne učence brezplač-(knjige, učbeniki, pribor, na ko potrdila spričevala. Kljub* temu se bo treba gotovo včasih zateči k diferencialnemu izpitu zaradi pomanjkljive, v tujini pridobljene izobrazbe. Vsak interesent bo moral predložiti originalno spričevalo in dva sodno overjena prevoda. Treba bo poiskati ustrezno visoko šolo v Sloveniji (ali v drugi republiki). V primeru, da take šole v neki republiki ni, jo je treba poiskati v zveznem merilu. Ves postopek o nostrifikaciji spričeval prevzame sekretariat za prosveto in kulturo SRS. V Uradnem listu pa bo izšel izvršilni predpis, ki bo veljal kot zakon. visoke ekonomske komerci1 šole v Mariboru, da bi N IN P] pravico podeljevati naslov1 istem Nt Za Sk Sl, Spremembe zakona o raziskovalni dejavnosti so odložili do prihodnje seje, zaradi težavnosti postopka, ki zahteva veliko dela in časa. Glede zahteve torja znanosti, so se razf Ijavci strinjali v nasledfl) zahteva mora biti naslovljen komisijo za prošnje in prit0 Vsi strokovni krogi pa morali poslati svoja mne°l tej zahtevi. Sekretariat bot postopek, komisija pa b° ločila. Pri ustanavljanju ° univerz v tujini ostane prisl1 ^ Vf matična univerza. V tem 0 meru bi bilo treba predi* ljubljansko univerzo za tično. Odbor je še potrdil ■ o spremembah in dopolni1 statuta izobraževalne skup0 SRS in sklep o finančneiflj Črtu izobraževalne skup0! SRS za leto 1972. ,4' TEA DOMIN Okleščeni sporazumi? D Indij Z; Hzc (Nadaljevanje s 1. strani) na 5,4 % v letu 1975. Predvi itn.). Če bi morah plačevati šolnino odrasli, potem bi morah tudi starši naših rednih učencev plačevati dopolnilni pouk svojih otrok. Pred leti je bilo v načelu dogovorjeno, da bo participacija posameznika minimalna. Ne moremo več govoriti, da plačuje posameznik le simbohčno šolnino, saj znaša ta šolnina od 300 do 1400 din letno. Komentar je nepotreben, če se spomnimo na višino mesečnega dohodka našega nekva-hficiranega delavca, posebno, če ima družino. Kaj pa nacionalna pohtika? Ali res lahko vse probleme rešujemo le z ustavno pravico ah nepravico? Govorimo o demokraciji delavskega razreda. Izvajanje teh besed je v resnici dokaj klavrno. Za vse mogoče se najde denar, za izobrazbo delavca — samoupravljavca pa ga nimamo. bilo doslej v navadi). Od prve do zadnje strani osnutka je poudarjeno znanje, in zato potreba po kakovostnih strokovnjakih na vseh področjih. Nenehno izpopolnjevanje strokovnjakov pa je imperativ razvoja. je celoten sistem financif N J Zato je dobilo šolstvo tako obsežne in zahtevne konkretne naloge: izgradnja celotnega sistema (s posebnim poudarkom na okrepitvi srednjega šolstva in predšolske vzgoje), izboljšanje in posodobljenje vsebine pouka, uveljavitev permanentnega izobraževanja . . . Tudi tisti ,Jka-ko“ je upoštevan: delež šolstva v narodnem dohodku naj bi se povečal od 4,9 % v letu 1970 investicij, posebna skrb j° svečena kadrom in kadrov^ šolam na tem področju. boljšega načrta tako rekoč želeti ne moremo, so ga se0 soglasno podprli tudi ' predsedstva. Ah pa bo tak načrt tudi ničen? Kažejo se sicer ž° čutni premiki na bolje ali P tik pred uresničitvijo. Got pa smo zopet segli previs* To nam je jasno že sedajo smo sredi planskega obd0 Primer: predvideno je zel° liko povečanje števila ml*' ki so vključeni v po sam* stopnje izobraževanja. V njih dveh letih pa se je to vilo le rahlo dvignilo ... Zajeto v varstvo in šole N Klil u (in i A m kht naši Vsem možnost učenja Odbor za prosveto in kulturo pri republiškem zboru je nadalje razpravljal o predlogu zakona o nostrifikacij v tujini pridobljenih šolskih spričeval za vse oblike splošnega in poklicnega izobraževanja. Predlog so sprejeli. Gre prvenstveno za vsebinsko vprašanje: iskanje ustreznega zavoda, ki naj potrdi v tujini pridobljena spričevala Vsem našim ljudem v tujini da jemo možnost učenja. Različn oblike izobraževanja zahtevaj, od ngs prožnost. Če ni iste šole obstaja ustrezna šola, ki bi lal 1970 1975 predšolska vzgoja 10 19 mala šola 17 29 osnovna šola 222 222 pokhene šole 31 41 druge srednje šole 30 36 višje in visoke šole 13 17 Delež generacf^ 1970 12 60 100 tkri ose, 'h), 40 9,6 V predšolsko vzgojo naj bi na primer vključili novih 9.000 otrok. To pa pomeni: 90 velikih novih vrtcev, 600 novih vzgojiteljic in še kakih 45 ° jard din za investicije ... MARJANA KIH a "e/e obr Utv l tbi Koi fin Ob/, Ušle tise Obe kr ta, Sl- utit nič POGLED SKOZI ŠOLSKO OKNO Očetov obisk Učiteljica Minka že davno ni bila več rosno mlada. Učila je v vasi, kjer je pred desetletji tudi sama obiskovala šolo. Kadar je šla iz svojega stanovanja v dolino proti šoli, je vsakič lahko videla domačo hišico, skrito med drevjem na bregu. Šolsko leto se je pravkar začelo. Učiteljica se še ni dodobra spoznala z novimi učenci svojega drugega razreda. Ni še poznala njihovih dobrih ali slabih strani Ni še vedela, pri katerih predmetih gre dobro in pri katerih slabo. Bila je ura risanja. Sklonjeni nad risanke so drugošolci vneto spravljali na papir svoje umetnije. Minka je hodila od klopi do klopi in opazovala. Opozarjala je na to in ono, svetovala, tu in tam tudi katerega pohvalila. Prišla je do Pavlekove klopi „Kako pa rišeš? “je zmajala z glavo. Deček je delal naprej. ' „Pavlek, ne tako. Je to, kar pacaš, sploh čemu podobno? “je rekla resno. Otrok se je zmedel. Barve na listu risanke so se zlile. Sedaj risba res ni bila ničemur več podobna. Učiteljica je vzkipela. Lahko bi rekli, da so ji,.popustili živci". Skratka, ni se več znala obvladati. ..Takšna packarija! Kaj sploh misliš? Ali se tako dela? “ je vpila. Temne in svetlolase glavice so se obrnile proti njej. Drobni prstki so popustili čopiče. V razredu je nastala tišina. Slišati je bilo le tovarišičin glas. Postajalo jih je strah, kajti njihova tovarišica je bila jezna. Pavlek je mežikal in drobne dlani so se mu potile. Zopet je s čopičem potegnil po papirju in svoje delo še bolj spacal. „Sedaj te imam pa dosti!" je kriknila tovarišica. Zgrabila je Pavlekovo risbo z risanko vred in jo raztrgala na kose. Vrgla je papir na šolarčkovo klop in odvihrala h katedru. Pavlek je z drhtečimi rokami pobral liste na kup in jih potisnil v torbico. Do konca ure je bil v drugem razredu mir, kakor le redkokdaj. Otroci niso in niso mogli pozabiti neljubega dogodka. Pozno popoldne tistega dne je učiteljica popravljala šolske naloge. Nenadoma je nekdo pozvonil Zajela jo je nejevolja. Ni ji bilo ljubo, da bi med delom sprejemala kogarkoli. Šla je k vratom in presenečeno ostrmela, ko je odklenila. Zunaj je stal njen oče. „0, očka! Kaj pa je tebe prineslo? “ se je vzradostila. Oče je bil v njenem stanovanju redek gost. Večkrat ga je povabila, a vedno se je izgovarjal na neodložljivo delo. pozdravljena, Minka! Se čudiš, ker sem prišel, jeli? “ je rekel, ko je naslanjaje se ob palico počasi stopal k mizi in sedel na kavč, kamor ga je povabila. Vprašala ga je, s čim naj mu postreže. ..Počakaj malo. Najprej se metrava nekaj pomeniti," ji je segel v besedo. Sedla mu je naproti in ga radovedno pogledala. Bože, kako se je postaral! Kako upognjena je postala njegova vitka, visoka postava. Stari mož pa je začel govoriti počasi in premišljeno: „Minka, se kdaj spomniš, kako težko sva ti z mamo kupovala šolske potrebščine? “ V njej je vstalo začudenje. ..Seveda se spominjam, očka," je prikimala in se nasmehnila ob misli, kolikokrat je moledovala zu svinčnik ali novo pero, čeprav ji tedaj pred desetletji ni šlo na smeh. „ Vem, očka. Toda zakaj sedaj o tem govoriš? “ je vprašala. ( Pol >He slin Pri se h sen „Takoj ti bom povedal, 'az namreč nisem pozabil, s težavo se spravi skupaj denar za šolo. Sedaj, ko otroci potreb^ neprimerno več, je pa to še težje. Posebno težko pa je za Pavlekovo mater. Saj veš, naša je." Minka se je spomnila, da tega doslej še ni pomislila. „Sama je, vdova. K hiši nihče ne prinaša denarja. Na tisti P1, zemlji preživlja sebe in še tri otroke, kakor ve in zna. Ti, tiuC' Ijica njenega otroka pa greš in mu raztrgaš risanko!" ,,Ja, kako pa ti to veš," ga je debelo pogledala. „0 nikar si ne misli, da je pobček prišel k meni tožarit. T° Danes, ko je šel mimo naše hiše, sem ga povprašal, kako muf šoli. Povedal mi je, da ga letos ti učiš. Potem pa mi je povedal tisti dogodek z risanko. Od samega strahu, kaj bo rekla mamo, ( bo rekel za denar, da si bo kupil novo risanko, so mu solze M po obrazu. “ „ Če je pa tako grdo risal, “ je vzkliknila hči „ V redu. Grdo je risal Toda nauči ga lepo risati, Minka. je tvoje delo, tvoja dolžnost. Tvoj kruh. Nobene pravice pa ^ da mu raztrgaš nekaj, kar je morala kupiti njegova mati!" .. Očetov glas je bil strog, tako strog, kot tedaj, ko je bi11 dekletce in je ..ušpičila" kaj prav nerodnega Ujela je očetov pogled in poslušala: , „Da, Minka zato sem prišel, da ti to povem Sedaj mi bčfj toliko, kolikor stane risanka To moraš storiti Drži, lahko bi b1' dal dečku tisti drobiž. A hotel sem, da ti za to veš!" Minka je potegnila iz žepa denarnico. V nastavljeno očd) dlan je spustila natanko toliko, kolikor stane risanka. Niti rudni upirala. Ni hotela ujeziti očeta. Tudi vest jo je pekla že zadnje šolske ure. Kakor bi uganil njene misli, je oče zopet spregovoril: J „Pa še to ti rečem: Obvladaj se! Vem, da je včasih tež k0, kako se bodo nekoč znali premagovati učenci, ki jih irn&L seboj dan za dnem, če se ti, ki bi jim morala vsak trenutek d’ dober zgled, ne znaš!" jJf Sedaj je bil očetov glas ves topel in prigovarjajoč, kakor da0 , pred seboj odrasle ženske, ampak spet svojo nekdanjo punčko- J ERNA STAROVA®\ ki bo, ki no, »u, ki Pu 1 I erci ,i i< razp ;dnj' Ijeff rit«! a ne fl) 30' bo j o1 risi1 em edll za lil» jliii1 upi1 ien> RAZLAGE [f^E)POVEDANE ZA‘TISTE DIJAKE, ŠTUDENTE, UČITELJE PROFESORJE, KI ŠE NE ZNAJO BRATI Imamo nedržavno cerkev in necerkveno državo v istem času na ov prostoru. Osnovni zakoni fizike lažejo. Ne ve se, ali je beseda konj ali pa konj beseda. Zato imamo konje, ki besedičijo, in ljudi, ki rezgetajo. Slovenci zelo veliko govorijo in jezikajo. Slovenski jezik sodi (po trpežnosti) med glavne svetovne jezike. , Vedno je bilo tako (in bo), da imajo (lahko) glavno besedo samo ločeni ljudje. . Tistim, ki ni dano, da bi iztegnili svoj jezik, imajo to možnost 'Vsaj) ob smrti — če se obesijo. Človek hoče biti najbolj univerzalno bitje v vesolju. Zato pozablja biti Človek. up" Z ustavo ti je zajamčena pravica združevanja, govora in tiska. To je dokaz, da nimaš svobode. ■dv> ir* *aj p, jea OVS K« oC Nekateri mislijo, daje kultura sestavljena iz dveh besed. .Čaščenje na uro, ki jo poganja politika, je — slovenska 'JMJLT-URA. čl di že iUf Got . DIN je naša kratica za Dinar in nemška kratica za Deutsche lnčdruga razlaga o tem, zakaj moramo za vsako ceno pobegniti |« A-nricu živalskega v sebi Pri nekem trčenju je nastala iz filozofije m^rmonika, stara pločevina, ki so jo pretopili na DINOSU. Ko sem H ‘nJnaturantsko nalogo postavil tezo: BITJA S TUJIH PLANETOV ■ SMEJEJO NASI MODROSTI so mi nekateri zvezdologi če-W 2‘talit sam pa sem padel Nihče od profesorjev ni o višjih bitjih fesar slutil. c) Papagajstvo kompjuterjev: V Osemletki sem vedel na pamet ,fi Prešerna, celega Kosovela, vse glavne definicije iz šestih pred- Ttov. Vedel sem, koliko jajčec izleže majski hrošč, koliko po-ncev je prišlo v rimski senat po umoru Brutusa, koliko vojn so si ^voščili Turki na Balkanu, kdaj je padel ta ali oni cesar, kako so ^unenovali pohotni angleški kralji in kdaj so metali svoje žene yljem. Tako sem bil poln velikih podatkov, da bi lahko stal na en^ rev°btcije kot živa knjižnica, kot govoreči kompjuter. Le d se 2 nisem vedel sam: kam s temi bremeni, kdaj raztovoriti. Tako jj/j mesarju govoril o Brutusu, prodajalkam pa o Descartesu. Zato ^ dobival kosti in pokvarjeno olje. , d) Papagajstvo kot dedna sladkost: Že stoletja rojevamo navade, čnt°ne, kruhoborce, biciklisie, privatne vohljače, spletkarje, zlo-frebce, čistilce ideologij, hlape iče s pleničkarsko doktrino. To je N?enje na Cankarjevi, Trubarjevi, Župančičevi ulici, kamenje: za °beno stavbo dovolj trdno. Predlagam antipapagajsko reformo. Ob velikih resnicah naj se g0f1 duhovi oplajajo, ne pa zazibljejo v večen sen. Dajmo kompju-^em, kar je podatkov, dajmo samoniklim, kar je samoniklega: Ustimo jim glave, svoje misli, svoj stil; dajmo papige v muzeje. In na PATENTNEM URADU bo v letu dni prijavljenih več Uat°V *ot HA UK: Onemogočimo papigam pitanje novih papig! ,ir> IVAN CIMERMAN Izdelek posebne osnovne šole v Zagorju * »»ZA STARO PRAVDO«« Dol z osipom Moj stari ata se je osul že v 1. razredu. To je bilo za rajnke Avstrije. Učitelj, ki takrat še ni bil tovariš, ga je poslal v oslovsko klop, kjer se je v nekaj letih primerno pozoril Kasneje je doštudiral za kučarja in je vozil kapitalista s kočijo iz Tržiča v Ljubljano, enkrat ga je pa peljal prav do Trsta. Tako sta stari ata in kapitalist videla nekaj sveta. To dobro vem, da stari ata ni bil za osip. Zelo ga je žrlo, ker so se mu tudi otroci drug za drugim v šoli osuli Samo eden se ni, ker je namesto v enorazrednico raje zahajal v Podakarjevo turščico in v prosti naravi končal šolsko obveznost. Bil je tipičen rusojevec. Osip je bil problem tudi v moji šolski zgodovini Vsaj zame in še za nekatere, ki nismo imeli nič žlahte v prosveti. Strici res povsod prav pridejo. Najbolje je biti kar učiteljev sin Tako je bilo že čisto vse napeljano, da se osujem. Pa se le nisem Nekateri so se, a so danes solidna firma. Od odličnjakov pa ni ne duha ne sluha. Osip je taka zoprnija, da ga je družba že resnično sita. Dol z njim! Mularija, ajdi naprej v tretji razred, vozi v sedmega, v petnajstega, v fakultetno kartoteko, samo po osemletki se nam več ne valjaj. Dokončno naj bo konec krivic! Enkrat za vselej in po gordijsko. Moj stari ata bi se smejal v tenkem baritončku, hi, hi, kakšen je ta svet, sveta Šembilja, sveta Šembilja! Tista služba pri kapitalistu ga je toliko spridila, da ne bi maral razumeti napredka. Prav nemarno bi pljunil, povedal, kaj je ordnunga, jezno bi potegnil nogo iz štibale, škorenj pa vrgel pod peč. Pa kljub temu, da se je tudi sum osul. ZA MANO POTOP Sončni kralj Ludvik XIV je imel sina in kadar ni imel državniških poslov, je razmišljal o njegovi prihodnosti Najboljši mečevalci so fanta že naučili sukanja bridkih sabelj in tudi lokostrelce je prekašal po rezultatih. Tako je prišla jesen in Ludvik XIV. je nekoč po večerji dejal: „Sin, spretnost si že razvil Moč prav tako. Sedaj te bomo poslali v šole.“ Mati kraljica se je od štedilnika takoj oglasila. Če je on, Ludvik XIV, vozil brez vsakih šol, bo sin tudi, ih intelektualci so tudi na sploh dvomljiva reč. Poleg tega so državne šole figo vredne, ker v njih poučujejo nesposobneži, ki se niso mogli zaposliti v manufakturah in na posestvih. „Čez državo pa kar nič,“ je zarohnel Ludvik XIV, „država, to sem jaz. “ Kraljica je zajokala, da pri tej hiši ne sme nič reči, ker je takoj vse narobe in če bo šlo tako naprej, bo pobrala svoje stvari in odšla k materi Užaljeno je odhitela spat. Kraljevski sin je tako začel hoditi v šole in oče Ludvik XIV je kdaj pa kdaj v pogovorih že pritrdil tistim, ki so menili, da morajo na vodilne, tudi najvišje položaje v deželi priti mladi, sposobni, šolani kadri Vendar so iz šole prihajale slabe novice. Fantu zdaj ni šla matematika, kdaj drugič spet zgodovina, čeprav sta kralj in kraljica trdila, da vse dni pre-čepi pri knjigah. Edinole pri ročnem delu je bil spreten in tudi učitelj telovadbe ga je hvalil Nekega večera je Ludvik XIV resno rekel: „Tako. ne bo šlo več naprej. Nekaj moramo storiti “ Kraljica je zaihtela, da je vse to vedela že vnaprej, da pa nje tako ali tako nikoli nihče ne poslušp. Ludvik XIV. je mrščil čelo, nato pa vzkliknil: „Ha, kaj pa naše strokovno šolstvo!? “ Mati kraljica je pričela omedlevati Vmes je hlipala, da so te šole še posebej na psu, naj ne uniči otroka in če ne verjame njej, naj si na to temo prebere teze revolucionalne mladinske zveze. Ludvik XIV je spodbudno rekel, da so teze res radikalne, vendar so mladi premalo močni, da bi se lahko šli revolucije. Potem je udaril po mizi in rekel: „Če hodi tja toliko otrok, bo šel tudi moj!“ Vpisali so . ga na šolo za kro- Aforistične definicije PREROK: Je zlato tele, nastalo iz žuljev ovac. NESMRTNIK: Človek, genij, ki je plačal neumnost množic s svojim življenjem. LJUDOŽEREC: Humanist v postelji z Golo resnico. MESEČNIK: Kmet, ki goji veliko živino. ČASNIKAR: Govoreči pisalni stroj, na katerega udaijajo tuje roke. BANČNIK: Je Njegova leva roka, ki sega v MOJ desni žep. ADVOKAT: Človek, ki moje interese spremeni v svojo molzno kravo. BIROKRAT: Kompjuter, ki deluje po sistemu preluknjanih kart in nima v javnosti servisa za popravilo. IDEALIST: Človek, ki žrtvuje pol življenja za zalivanje smrekovih panjev. VDOVA: Dežela, ki je izgubila vse vojake, ker so postali kmetje. IDEALEN SVET: Idealen svet bi bil svet brez meja, brez jezikov, brez vojske, brez lastnine, brez sužnjev in — brez ljudi. UTOPIST: Je osel, ki riga na simpoziju slonov. NEZVESTA ŽENA: Znug, ki si je izbral drugega rešitelja. GENIALNI IZUM DOBE: Stroj, v katerega mečeš inže-nhje, profesorje, izobražence, ven pa letijo analfabeti — ki potem delajo pri tem stroju. KDO JE KNAP: Knap je rudar, ki sveti sam sebi z lučjo na svoji gfavi. DELAVSKI RAZRED: Raz red večnih repetentov. IVAN CIMERMAN jače. Po mesecu dni sta dva učitelja odšla na duševno zdravljenje, enega so začeli pogrešati, trije pa so kazali znake popolne otopelosti. Sina Ludvika XIV so prepisali na oddelek za vrtnarje. Po mesecu dni je prispela prošnja šole, v kateri je bilo rečeno, da je sin Ludvika XIV sijajen fant, da pa bi mu morda bolje šlo pri kleparjih. Po mesecu med kleparji je fant hodil še v šole za inštalaterje, orožarje, kovače, konjarje, cvetličarje in zidarje, vendar se nikjer ni mogel pohvaliti z uspehi. t Ob množici ženinih pripomb je Ludvik XIV končno vzel sina iz šol in ga imel na dvoru, kjer je lepo živel. Čas pa je tekel Nekoč je nato sredi razkošne kraljevske zabave na dvoru planil v glavno dvorano lakaj in kriknil, da v kuhinji pušča T vodovodna cev in da ne vedo, kaj bi. Ludvik XIV je pomislil, da bi se sin lahko sedaj izkazal, in ga je poslal na delo. Dolgo je bilo slišati ropot in hrup, nato pa so se odprla vrata in skoznje je stopil sin. Izdavil je: „Za mano potop. “ Potem je v dvorano vdrla voda. Fant ni znal popraviti napake. Gostje so se razbežali, Ludvik XIV pa je zaklel, da mu ne preostane nič drugega, in je sina razglasil za Ludvika XV. „ Vsak naj dela tisto, za kar je sposobeiT, “ je zamrmral dvomi norec. Potem so živeli srečno in veselo vsi, razen tistih, ki so si ob obeh Ludvikih za uradno zgodovino morali izmisliti kaj lepšega. (Iz Nove zgodovine SLAVKA PREGLA) y Lastovke, ki prinašajo pomlad Že lani smo pisali o prizadevanjih občinske skupščine v Kopru in tamkajšnje temeljne izobraževalne skupnosti, ki so sledili zgledu nekaterih osnovnih šof na Reki, kjer so vsem učencem preskrbeli učbenike brezplačno. Takrat smo zapisali, da ena lastovka sicer še ne prinese pomladi, da pa jo zagotovo oznanja. In nismo se motili. V mariborski občini so že v lanskem šolskem letu, na pobudo temeljne izobraževalne skupnosti, začeli zbirati učbenike za vse razrede. Letos s tem delom še bolj vneto nadaljujejo in knjižni skladi po šolah se iz dneva v dan povečujejo. Tako bodo učenci že po nekaj letih preskrbljeni z vsemi učbeniki, saj se je načelo „daš - dam“ zares uveljavilo in poganje čvrste korenine, katere lahko razmaje le pogosta menjava učbenikov. Za enajst gospodarsko najmanj razvitih občin v Sloveniji bo letos prispevala (za nakup matematičnih učbenikov in drugih pripomočkov za druge razrede osnovnih šol) ves denar slovenska izobraževalna. skupnost, medtem ko bodo v drugih občinah dale denar za nakup teh učbenikov temeljne izobraževalne skupnosti, kot so to storile lani za prve razrede. Z „daš“ knjige v nižjih razredih in „dam“, oziroma „do-bim“ knjige v višjih razredih poizkuša uveljaviti brezplačno podeljevanje učbenikov že več slovenskih šol, ki jim kaj rade priskočijo na pomoč še temeljne izobraževalne skupnosti in občinske skupščine. Slišati je, da se za podobno brezplačno podeljevanje učbenikov poleg Kopra, Maribora, Gorenje vasi v Poljanski dolini odločajo še drugje, posebno v nerazvitih območjih. Eni Jastovki" na Slovenskem so torej sledile še druge. In če pravimo, da ena lastovka le oznanja pomlad, lahko povsem tem sodeč zapišemo, da se te lastovke zbirajo v jate, ki na tem področju zagotovo prinašajo pomlad. DO ŠOLE JE DALEČ Ta dva sta doma iz Polic, vasice visoko tam gori nad reko. Idrijco v Cerkljanskih hribih, pod mogočnim Gorskim vrhom, ki se kot hrbet starca upogiba nad njihovo vasico in sili visoko tja gori v oblake. V njihovi vasi še ni bilo avtomobila. Strme steze in poti, ki vodijo v njihovo vas, uspešno premagujejo le sami domačini in konji, ki jih na, nekaterih poteh zamenjujejo majhni traktorji. „ V šolo bova hodila v Cerkno. Je nova in velika," sta jo pohvalila, čeprav jo še nista videla. „Do šole je daleč," sta modrovala in še sedaj ne vem, kaj sta pravzaprav mislila. Morda sta imela v mislih dolgo pot od doma do šole ali pa morda čas, ki ju še loči od brezskrbne mladosti db šolskih klopi Morda? Ne vem?! Vem le to, da bo čas njunega brezskrbnega otroštva prehitro minil in da jih bo potem vsak dan čakala dolga in utrudljiva hoja po strmih stezah iz vasi v dolino. T. URBAS Seminar v Škofji Loki V Škofji Loki se je zbralo okoli 40 profesorjev in učiteljev iz Trsta in Gorice na desetdnevnem seminarju, ki ga je že devetič po vrsti organiziral republiški sekretariat za prosveto in kulturo v sodelovanju s pedagoškim svetovalcem za slovenske šole na Tržaškem Janezom Sivcem. Na seminarju so obrav- navali kulturno bogastvo Škofje Loke in njene okolice, kulturne vrednote Primorske in še posebej Rezije, tokove naseljevanja, regionalno problematiko Slovenije, urbanistične probleme slovenske obale, razvojne smeri slovenskega jezika, ljudsko glasbo, razvoj srednjega šolstvi v SR Sloveniji itd. Združili so koristno s prijetnim. Kaže, da se čudovito zabavjo, čeprav so na tesnem kot grozdne jagode Temeljno izobraževalno skupnost Tržič Enotno, zahtevno in občutljivo delo Tako radi poudarjamo, da potrebuje naša sodobna družba najboljše strokovnjake na vseh področjih, da sodobna tehno-logija vse bolj zahteva kvalificiranega delavca, visoko izobrazbeno raven prebivalstva itd., pri vsem tem pa moramo pri nekaterih stvareh globoko potisniti glavo med ramena in priznati nemoč. Kljub prizadevanjem, željam in hotenjem ... V Sloveniji še vedno ne konča osnovne šole kar dobra tretjina otrok. Ta neuspeh je izrazito socialno obarvan. V nekaterih nerazvitih občinah ne konča osnovnega šolanja več kot polovica vpisanih učencev., medtem ko je v ljubljanskih in drugih razvitejših občinah deset, morda dvanajst ah petnajst odstotkov otrok, ki ne končajo šolanja. Zaradi slabih razmer izobraževanja in nerešenih pedagoških vprašanj,- (beri: denaija) nastaja tako armada mladih, ki so že vnaprej obsojeni, (razen redkih in častnih izjem),- na položaj nekvalificiranih ali priučenih delavcev,Socialna odbira pa s tem še ni končana. Nadaljuje se še v srednjih in višjih stopnjah izobraževanja. V gimnazijah imamo le še dobrih deset ah dvanajst odstotkov otrok delavcev, v srednjih strokovnih šolah okoli 20-odstotkov, na univerzi pa le še 14-odstot-kov... Otroci iz izobraževalnih središč in premožnejših družin lahko končajo srednje in visoke šole že s povprečno nadarjenostjo, tisti iz revnejših družin in iz oddaljenih krajev pa ne morejo dobiti primerne iz- Šola bo kmalu pod streho Dela pri gradnji nove osnovne šole v Bistrici pri Tržiču, vsaj do sedaj, potekajo po predvidenih načrtih, kar pomeni, da bo šola sredi letošnjega decembra že pod streho’ Spričo nastajanja novega mestnega središča v Bistrici nastajajo dvomi, da bo šola že čez nekaj let pretesna in v svoje razrede ne bo mogla sprejeti vseh učencev. Je pa možnost, da šolo dvignejo še za eno nadstropje, pri čemer bi pridobili še štiri učilnice. Pri tem pa jih nedvomno čaka druga ovira. Namreč, gradbeni material in ostale storitve so se zelo podražile, denaija, ki se je nabral in se še nabira s samoprispevkom, za katerega so se v Tržiču odločili že pred leti, počasi zmanjkuje. Če se bodo v Tržiču odločili, da bodo gradili za eno nadstropje višjo šolo, bodo morah podaljšati samoprispevek po sedanjih predvidevanjih vsaj še za dve leti. Sicer pa gradbeni odbor za gradnjo novih in popravil starih šol pripravlja te dni obširno gradivo, ki ga bo posredoval občinski konferenci SZDL v Tržiču. obrazbe niti tedaj, če so nadpovprečno nadarjeni! Ta, morda dolg in nekoliko nenavaden uvod sem napisal namenoma in šele potem, ko sem se podrobneje seznanil s srednjeročnim načrtom razvoja osnovnega šolstva v občini Tržič, ki sta ga izdelala temeljna izobraževalna skupnost v Tržiču in oddelek za splošne zadeve in družbene službe skupščine občine Tržič. Toliko želja, prizadevanj in hotenj, kot jih vsebuje tržiški, marsikje v takih ah podobnih načrtih težko najdeš. ,,Izobraževanje in njegov razvoj," je zapisano med drugim v srednjeročnem načrtu, ,je družben pojav; je zelo občutljiv in zahteva enotno delovanje številnih dejavnikov. Izobraževanje je drago, še dražje pa bo, če ne bomo izpolnjevali zahtev, kijih tako izobraževanje narekuje, zmanjševah osip učencev, omogočili dopolnilno delo s slabšimi učenci in dodatno delo z boljšimi Za vse to pa potrebujemo več prostora in boljšo opremo šol,, če hočemo uvajati nove oblike in metode dela, med katere sodi celoletna mala šola, podaljšano bivanje učencev, kabinetni pouk, delo v športnih društvih, krožkih, šoli v naravi in še marsikaj drugega." Vseh teh zahtevnih nalog so se v Tržiču lotili z vso resnostjo in zavzetostjo že od ustanovitve temeljne izobraževalne skupnosti. Potem so uvedli še samoprispevek za izgradnjo in preureditev šol ter varstvene ustanove in tako veliko pri-spevali k boljšim učnim uspehom učencev na šolah. S takim načinom dela bodo odgovorni v občini in pri temeljni izobraževalni skupnosti v Tržiču nedvomno nadaljevali, saj njihovo začrtano delo temelji na široki zasnovi in natančni oceni sedanjega stanja šolstva v občini. —tu— Gabrovko pri Litiji Nov oddelek posebne šole ................................._ MORDA ŠE NISTE VEDELI... J — da lahko obiskujejo učenci posebne osnovne šole v Tržiču prve štiri razrede in šolanje potem nadaljujejo v Kranju; — da je bilo v lanskem šolskem letu vpisanih v posebno osnovi11 šolo 24 učencev; — da imajo kombiniran pouk v dveh razredih osnovne ^ ^ heroja Grajzerja in da so prostori v starem delu te šole neprimefl — da je bilo doslej sorazmerno veliko učencev, ki so jih šv ^ Jbrsirale* v posebno šolo in da bo odslej šlo to nekohko druga^^s saj bodo šolam in učiteljem v veliko pomoč še člani šolske svel valne službe; (a — da je med učenci posebne osnovne šole tudi nekaj social* ^ ogroženih, za katere bodo morali poskrbeti za celodnevno varstva ^ šoli; , i/Co — da imajo tudi v Tržiču težave z učitelji-defektologi, ker) manjka; (fce — da so v male šole zajeli že skoraj vse novince; — da s tem uresničujejo vzgojni namen in vsem novincem a ^ dijo osnovo za enak start v življenje; tov0 — da so zaradi prostorske utesnjenosti imeli težave tudi z j 0 šolo, ki so jo vodile učiteljice in vzgojiteljice kot dodatno delo; i^- — da so v podaljšano bivanje učencev v šoli zajeli že pre(i>//!. učencev; — - da šiijenje podaljšanega bivanja učencev v šoli narekujejo5 ^ cialne potrebe, poleg pedagoških in zdravstvenih seveda; ij/, ;- — da je med zaposlenimi v tržiški občini kar 52-odstotk1 ^ žensk, med njimi tudi mnogo mater učencev; je ^ — da se pedagoško in vzgojno delo pri podaljšanem bival1, ^ učencev že opaža tudi pri učnem uspehu učencev; ^ — da zaradi pomanjkanja prostorov na šolah ne bodo m° ^ zajeti v podaljšano bivanje toliko učencev, ko bi jih sicer; ^ j — da pa si prizadevajo v podaljšano bivanje zajeti vsaj četrti! j. učencev, kot to tudi predvideva republiški srednjeročni načrt; ',(e, — da predvidevajo normativi za šolske knjižnice, da bi morali1 osnovnih šolah do 500 učencev imeti v saj 3000 knjig; fcg — da pa ima osnovna šola heroja Bračiča z okoli 600 učenci k okoli 4500 knjig, osnovna šola heroja Grajzeija z nekaj nad <1 učenci ima skoraj 6000 knjig, v osnovni šoli v Križah z okoli J učenci pa je na voljo 3500 knjig; te, — da pedagoški kolektiv na vseh šolah na območju temelj1 ^ izobraževalne skupnosti v Tržiču uvaja nove učne metode v proces in ^ — da pri tem nenehno opozarjajo na sodobnejšo opremljen0 (e šol, ki močno vpliva na njihova prizadevanja in učni uspeh. Podlehnik pri Ptuju Prvo srečanje v Podlehniku Ravnatelji po ene osnovne šole iz vseh naših republik so vfkp dnevi sklenili, da bodo vsako leto ob dnevu mladosti organizi!* kg0 srečanje šolaijev iz vseh republik, najrazličnejše oblike sodelovat med učenci pa naj bi trajno razvijali. Najprizadevnejšim učen# in tudi prosvetnim delavcem na tem področju bodo podelili Sp/e y minske plakete bratstva in prijateljstva. Prvo srečanje pionirji a/j, tako so že sklenili, bo v osnovni šoli „Martina' Koresa" v Podit ^ niku pri Ptuju. '-na S/8 Postojno Za otroško varstvo premalo denarjo Misi ^ o rek kMc e. i He Delavci splošnega gradbenega podjetja Gradnja iz Postojne so teraso vrtca spremenili v prostorno igralnico in tako omogočili vzgojno-varstveni ustanovi v Postojni, da je lahko odprla vrata še 25 otrokom, potrebnih varstva. Na sprejem v vrtec čaka v Postojni še mnogo otrok. Precej več kot jih ustanova lahko sprejme. Na novi in večji vrtec pa bo treba še nekaj let počakati, kajti denar v skladu, name- Velenje njenemu za razvoj otrošM varstva v Postojni, se le poč3} nabira, pa tudi odziv gospodn-skih organizacij na prošnjoJIjHg posojila pri izgradnji novemu vrtca ni posebno dober. Sknpbi ka, potrebe po novem vrtcu T5 k več kot nujne, pripravljeUT^f/ staršev in gospodarskih orgaj t® i zacij za pomoč pri gradnji vrHt-up pa je v primerjavi s tem ^ jT tai čeva. Prav zato so se v vzgoj0Tfo? varstveni ustanovi odločili, T°£e bodo imeli trenutno pri sptffj™ „ mu v vrtec prednost otroci ‘r o/ stih staršev, zaposlenih v jetjih, ki imajo nekoliko večT3& zumevanja pri reševanju Temeljni kamen za novo šolo otroškega varstva. Z novim šolskim letom je začel delovati v Gabrovki pri Litiji oddelek litijske posebne šole, v katerem je devet učencev, ki obiskujejo prvi in drugi razred. Osnovna šola v Litiji namreč nima svojega internata, zato jo lahko obiskujejo le tisti učenci, ki se vozijo z avtobusom ali pa pridejo peš. Čeprav je v Gabrovki začel delovati oddelek posebne šole šele z letošnjim šolskim letom, pa že razmišljajo, kako bi v ta oddelek vključili še učence s podružničnih šol, to je z Dol in Gradišča. Ta dva kraja sta precej oddaljena od Gabrovke, učenci pa ne morejo vsak dan pešačiti v šolo in nazaj. Pred dnevi je podpredsednica Izvršnega sveta Slovenije dr. Aleksandra Komhauserjeva položila v Velenju temeljni kamen za novo srednjo rudarsko in elektrotehniško šolo. Svečanosti so se udeležili številni javni in družbeno-politični delavci, predstavniki šol in šolstva ter veliko mladih. Šola bo po sedanjih izračunih stala milijardo in sedemsto milijonov starih dinarjev. V njej bo prostora za 500 dijakov, ki jim bodo na voljo sodobna učila s kabinetnim poukom. Velenjska srednja šola bo hkrati tudi prva srednja šola pri nas, ki bo zgrajena z enotretjinskim republiškim prispevkom. Predvidevajo, da bo šola nared že julija prihodnje leto. Investitor nove gradnje pa je temeljna izobraževalna skupnost iz Velenja. Piran Nočemo dolgolascev! Profesorski zbor pirau3} gimnazije je na svoji prvi 'l pred začetkom letošnjega L°fei« uka sklenil, da šolo, ozir/ Med fanti z dolgimi lasnujfes^ ta odločitev sicer močno o dpi ^ nila, vendar upiral se ji ni nil^Rsp^ kajti že k prvi uri pouka v r'N/ ^ vem šolskem letu so vsi fa1#/« ^ prišli s primernimi in urejen0 pričeskami. Zaradi tega skl°| profesorskega zbora se nihče med fantov z dolgimi lasm1 j vpisal na kakšno drugo šole gimnazijo v drugih krajih. STRAN 5 0 SREČI, PONOSU, IN OBVEZNOSTIH r ye ^e/e se in na kolenih pre-prste v zadrego. Sonce se trtilj' „ % proti tolminskemu hri-Prav zdaj je nekje nad j ali že celo na oni strani 1 (.e- Nad vasjo, na gričku ®Ce, je v cvetje in zastave ujet >inenik sedeminštitidesetim. 1 kllk so jih na kmečkih vo-' mrtve na pokopališče in ■0 j v bolnišnico Franja. ' g področij nad Idrijco so jm ® in se s Cerkljanskega vrha tyili do prvih hiš. v.aIi “e vedno ne more verjeti, da , zanima, kje se je rodila. m0i ed ^ntčen. Oči pa je imel kot 'M ovčka, ki jo je tistega dne ob robu gozda. O svoji ‘ii^ .i sp hčerki ji je pripovedoval in o punčki iz cunj pa o partizanskih pesmih. Solze je imel v očeh, ko je zapel: ... za vasjo je čredo pasla...! Zdi se, da mi hoče povedati, da je bila njena mladost, njeno otroštvo vendarle srečno. Tako mlada je bila, da marsičesa ni dojela. Tudi tega ne, da so se Nemci v ranem jutru priplazili pred poslopje, kjer je bil VI. partijski tečaj, da so mrtve in ranjene partizane prebadali z bajoneti, da so jih s pištolami v tilnike, da so... Ne, o tem zdaj ne bova govorila. Pravi, da je hodila v partizansko šolo. Kdor je znal pisati in računati, je bil v drugem in tretjem razredu, kdor se je naučil pesmico, je šel v višji razred. Toda saj takrat ni šlo za 1 črke, tudi za številke ne. Bilo je že nekaj posebno velikega, da si hodil v slovensko šolo, da si bil Titov pionir. Odšla je na učiteljišče v Tolmin. Pozabila je na lepe obleke, ki so jih nosile italijanske učiteljice. Kar najhitreje je bilo treba priti do kruha, pomagati materi, ki se je ubadala s petimi otroki. Beseda - veličastno -se ji ne zdi pretirana, kadar govori o prvih vtisih z učiteljišča. Štirinajst let je bila stara, ampak otrok ni bila več... pač, otrok vojne. Razmišljala je o velikem poslanstvu, ki ga bo opravljala s tem, da bo nekoč otrokom posredovala znanje, da jih bo učila spoštovati in ljubiti domovino, da bo svoje domoljubje prenašala na mlajši rod. Posloviti se je bilo treba od domače vasi. Prišla je mlada učiteljica v vas, tam nekje pri Hinjah v Suhi krajini in je s ponosom pripovedovala vaščanom, da je bil njen oče partizan, da je padel za domovino. Nenadoma za učiteljico Marijo ni bilo nikjer več proste sobe, celo v gostilni ji niso bili več pripravljeni kuhati. Pogledi ljudi so bili tako zelo drugačni od pogleda neobritega partizana, ki ga je nekoč srečala na robu vasi Potem pa je slišala nekje, da kal belogardizma povsod še ni zatrta in da učitelj toliko velja, kolikor zmore. Pozimi se je zbudila z ivjem v laseh, v kozici za vodo je bil led. Samo velika, največkrat mrzla krušna peč je bila v sobi in na njej je učiteljica Marija pisala priprave, popravljala naloge. Kljub vsemu se je počutila izgubljeno. Mlada je bila, tako mlada, da je niti otroci niso imeli za pravo učiteljico. Vse pogosteje je sanjarila o svoji primorski vasici, o tem, da bi nadaljevala študij, da bi postala defekologinja. Vendar ko je minilo prvo polletje, je opazila, da ves trud, tudi solze, niso bili zaman. In nanizalo se je dvajset let. Opazim, da so se njeni prsti umirili, toda nasmeh - mislim, da je ostal v njenih očeh ali pa so v njih odsevale vrtnice iz steklene vaze m mizi Seveda, pravkar govori o šoli v Šentrupertu, na katero jo vežejo najlepši spomini. Kaj je lepšega kot občutek, da lahko ljudem pomagaš, da so potrebni tvoje pomoči Le zakaj bi morala koža „podplat čez in čez postati"? Na tej šoli bi ostala dalj kakor dve leti, če ji ne bi zbolela mati. Vrnila se je v domačo vas in tam poučevala. Pisali so leto 1957, čas, ko so bile vse šole po vaseh samostojne nižje organizirane šole. Pouk ves dan in v domači vasi še poseben občutek odgovornosti. Pred svojimi ljudmi je treba pokazati, da zna, da je sposobna. Preden se je preselila v Cerkno, je leto dni poučevala na Ravnah, kjer se je tudi poročila. Zdaj sva spet v Cerknem, nedaleč od grička Brdci, kjer se v cvetju in zastavah skriva spomenik. Toda o spomeniku ne bova govorila — pač, o spomeniku NOB, ki ga predstavlja nova šola. Govoriva o eksperi- mentalnosti, ki po tolikih letih ne bi smela biti več eksperimen-talnost. Govoriva o prvi šoli, ki bo dala poseben — znanstveni poudarek o ohranjevanju tradicij naše polpretekle zgodovine. Primorska si je prav gotovo zaslužila tako šolo, zaslužila si jo je partizansko Cerkno in dobrodošla bi bila še marsikje. Na tej šoli poučuje med mnogimi tudi Marija Zajčeva, ki je pred leti diplomirala na višji gospodinjski šoli. Zdaj poučuje gospodinjstvo in biologijo; tudi pomočnica ravnatelja šole je. Spet govoriva o sreči, ponosu in... da tudi o velikih obveznostih, ki si jih je naložila na pleča šola. Kljub vsemu pa se vrneva v ,,prosvetno idilo", ki je še vedno ostala na podružničnih šo- lah. Na teh so ostali tudi učitelji, največkrat odrezani od mestnih središč — od sveta bi bilo prehudo rečeno - brez primerne družbe, prisiljeni, da se zaradi pomanjkanja časa nekoliko zapustijo - in največkrat zelo osamljeni. Morda nimajo kdo ve kako drugačnih problemov, kot jih je imela nekoč Marija Zajčeva. Malodušje na startu v ■M oči 0$ o1 jNa letošnja „uvodna" konferenca (po občutju hujša od vseh sef lovnih) je srečno stekla. Ravnatelju je odleglo, ko je bil mimo W'(etni nemir, podoben pisanemu vrvežu na dijaškem sejmu. Mno-0 to ^ Počitniško razpoloženih učiteljev se je za prvo silo nagrulila, tiO’'tešila prvo radovednost za dva meseca nazaj, in zdaj se je bilo P vdati in začeti... /fi-' j-eprav je večina poslušala uvodno besedo le z ušesi, je ravnatelj - ^, taktično prefinjenem uvodu, s katerim je kolektiv pobožal 'i11!?0? srca, polagoma pritisnil na „plin" in pričel servirati nove pfe po natanko preudarjenem načrtu: najprej splošne, ki se jem-tfPl. -.na znanje" brez pomišljanja in z manj resnobe, nato pedago-5:.° okvirne, od katerih je odvisen uspeh in ugled šole, in končno' p0; Mretne, obvezne za posameznike od eLementark do njega 0Mvnateljev „ekspoze" je bil pri kraju, začela se je razprava, ttfiji, ki so se jenjali obiskovati z očmi, so bili videti narkotizi-, °d nagomUjenih nalog. Le aktivnejši med njimi - neporaženi Jdi predse, pripravljeni na delovni spopad. V zbornici je bilo j! tiho, da so slišali celo muho, ki je brenčala prek glav. ' .j ne, da bi o teh novostih še ničesar ne brali, a dokler jim niso fittni postregli v uradnem cocktailu, zanje niso živele. Jemali so z rezervo kakor bolnik napoved hujše operacije, s katero odlaša tadnjega trenutka. u^t je bil ravnatelj tisti, ki je začel. ,,Povzemal" je svoj govor: $)RRena novost ne more postati vrednota, če ne gre skozi ogenj j. Rzkušnje. Ali bomo res čakali, da nam nova dognanja obesi na rj.e. zakonodaja, če pa nas okostenele metode same silijo k a, G:.. ____________ , Zakaj bi učence pitali s črnim kruhom, če jim lahko Režemo z belim? ...“ o& ^on j d 'Plovna tišina. Srctrgal jo je član, ki je v zboru že leta veljal za rogovileža in ,t “djača, vsako njegovo rogoviljenje dotlej pa se je končalo s ^gnetljivimi dosežki To pot pa je bilo videti, daje,.eksplozija" [ji \ p Cu°volj nam je te stiskalnice! Tako in tako nas že žuli gomila ^ Pomenljivih nalog, k tem pa naj si naložimo še butaro novih, še fltjfcj frtkatnih in odgovornih, ki ne morejo dati pozitivnega rezul-^ u" Mez zajamčenega sodelovanja družbenopolitičnih dejavnikov. lef ridaV tist9 ki so nam že doslej očitali trinajstmesečne počitnice, e (!fj znova s prstom kazali na nas, češ da smo odpovedalkkot 31 f°sobni, rešiti četrtstoletno vprašanje osipa... “ i^riateiju je pošteno odleglo, ker je „tumor" tišine predrl prav fbljanje z njim mu je bilo užitek. oporekam, vendar ne pozabimo, da materialna pomoč od ijjptov doteka vse prepočasi, da bi smeli čakati nanjo, ne da bi j rpdli vse lastne notranje rezerve. “ mastne rezerve. .. čudovit pojem! Kakor: Sezam, odpri se.. . ;L/e edine razerve so prikrajšano spanje, reducirano samoizobraže-Pk|ie> črtana rekreacija in abstrahirana vzgoja lastnih otrok... Kaj f še storimo? Edino to, da veličastno poginemo.. . “ Pa sem se odpravil, da se pomenim o svojem varovancu, ki ga inštruiram. Matjaž ni len in nediscipliniran, vendar se je to pot zataknilo. Ne pri učnih urah šolskega predmetnika, temveč pri.. ., da: pri podtikanju. Z razrednikom nisva mogla najti vzrokov, zakaj naj bi bil Matjaž „grešni kozel", kot ga venomer imenuje. „Urejen je in delaven," mi je zatrjeval razrednik. „Zelo sem zadovoljen z njim. Tudi moji kolegij ki ga učijo, zatrjujejo isto. Zal naš predpostavljeni ne prenese resnice in živi v prepričaju, da je on edini, ki je vsemogočen in brez napake," mi je pojasnjeval "'razumni pedagog. „No, potem bi pa rad govoril z njim," sem rekel razredniku. NA STARO TEMO Kdo koga nosi? Vsa zbornica mu je burno zaploskala. Tudi ravnatelj ga je obešenjaško pogledal, češ saj imaš prav... V epilog k zavrnjeni akciji je dodal: ..Posebnost našega kolektiva vse do danes je bila v pedagoški avantgardnosti. Uzakonjene postopke smo bili vajeni sprejemati kot nekaj, kar že delamo. Če pa je nadaljevanje te prakse možno le za ceno samouničenja, se ji moramo kajpada nujno odreči... “ Tudi ,,rogovilež“ se je odločil za svoj epilog: „Sicer pa, če odnehamo, nastane vprašanje, ali smo se doslej pretrgavali zato, da bomo svoj pedagoški ugled naposled vrgli med črepinje? — Tak pa poskusimo z lučjo izbrskati iz kotov zadnje četrtinke ur za te nove naloge, zakaj navsezadnje je še vedno res, da kakor je kvaliteta kruha zadeva pekov in trpežnost hlač zadeva tekstilcev, bo vprašanje učnega uspeha in osipa v glavnem ostalo -zadeva učiteljev.. . Poglejmo samo te novinčke, ki so se nam približali proz niških obrazov in zaupljivih oči: kdo bi jim iz srca ne zaželel, da se prismejejo do osmega s tako čistim zaupanjem, kot so< prišli? Res moramo iztisniti iz sebe vse, da se „sezam odpre". ..“ Zdaj je bil ravnatelj tisti, ki mu je pni zaploskal. Zaploskal je premaganemu malodušju in uspešnemu startu. JANEZ LAMPIČ HOBI: ZASLIŠEVANJE Novo šolsko leto nam vedno znova daje priložnosti za razmišljanje o najrazličnejši problematiki, recimo tudi o teži zvezkov in knjig in vseh mogo-čili pripomočkov, ki jo roke šolarjev v mnogih primerih komaj zmagujejo. Prav groteskno je gledati prvošolčka na poti v šolo, ko se pravzaprav ne ve, kdo koga nosi, ali on torbo ah torba njega. A v zmoti bi bil, kdor bi mislil, da so težaki le prvošolci, saj se teža šolskega bremena očitno stopnjuje z oddelki. Naj za ilustracijo postrežem s sicer komaj verjetnim, a vendar resničnim podatkom, da je šestošolka drugi dan pouka nesla v šolo torbo, ki je tehtala 7 kilogramov in 35 dekagramov, poleg tega pa še risalni blok, risalni pribor in telovadne copate. Če bi, denimo, deževalo in ne bi imela dežnega plašča, bi morala dežnik nositi tretja roka, ki pa je človek (in to vedo tudi prosvetni delavci) za zdaj še nima. Seveda ta učenka, in z njo cela vrsta učencev, tolikšne teže ne bo prenašala v šolo vsak dan, toda dovolj in celo preveč je že to, če jo mora prenašati samo enkrat tedensko. Nezadovoljstvo mnogih staršev ob takem fizičnem obremenjevanju otrok je povsem utemeljeno. Ne zato, ker jim smemo pač dopustiti nekaj sentimentalnosti, ampak predvsem zato, ker ima lahko prekomerno obremenjevanje otrok zelo slabe, da ne rečemo, celo kata- strofalne posledice za njihov razvoj. Koliko je morda tudi to vzrok ali vsaj dodatni vzrok za slabo držo večine učencev, bi lahko ugotovili kvečjemu zdravstveni delavci. Nikakor pa ne bi mogli pritrditi tistemu ravnatelju, ki je na roditeljskem sestanku, bržkone v svoji nevednosti, starše potolažil z besedami, da njihovi otroci niso mehkužci in jim zato ne bi prav nič škodovalo, če bi prenašali še težja bremena. Tako smo pravzaprav pri bistvenem vprašanju, ali je davek, ki ga šolarji plačujejo našemu nesodobnemu učnemu načrtu v obliki tolikih kilogramov, res neizogiben, ah pa bi ga nemara lahko vsaj nekoliko zmanjšali učitelji? Vsiljuje se namreč nekaj pomislekov: ■ Ah stolistni zvezki s trdimi ovitki niso zgolj svojeglavost prosvetnih delavcev in ali bi se v učni snovi kaj podrlo, ko bi jih zamenjali s polovico tanjšimi? Zakaj je treba v šolo nositi po tri in več knjig tega ah onega predmeta, ko pa so knjige menda pripomoček za učenje predmetov doma? Itd. Pri nas seveda nimamo nikakršnih možnosti, da bi sledili recimo zgledu Vzhodne Nemčije, kjer učenci šolskil; torb praktično sploh ne poznajo, toda, ko otroke še vedno obremenjujemo tudi z vsebinskim balastom, bi lahko že nekaj storili vsaj za njihovo fizično razbremenitev! LADISLAV BRUS Odšla sva v ravnateljevo pisarno. Nikogar ni bilo v njej. Odprla so se vrata tajništva in nekdo od učiteljskega zbora je nasmejano pojasnil: ,,Tudi jaz sem ga že iskal. Danes ga ni mogoče najti. Zaposlen je s svojim hobijem: zaslišuje žrtve." Zamahnil je z roko in odšel v zbornico. Začudeno sem pogledal razrednika, ki je le nemočno skomignil z rameni in rekel: „Upajmo, da bo tudi tega enkrat konec, saj vse mine! Nemočni smo, čeprav se nam smhi mladina, ki bo odšla in odnesla s seboj trpek spomin na našo šolo...“ „Morda se bom oglasil drugič in hvala lepa," sem še odvrnil, in stežka, počasi odšel po šolskem hodniku. Šolam, vzgojnoizobraževalnim zavodom in prosvetnim delavcem! Zveza pedagoških društev Slovenije je izdala zbornik, v katerem objavlja gradivo drugega posveta slovenskih pedagogov. Posvet je bil od 27. do 29. maja 1971 na Bledu. Z objavo gradiva izpolnjuje izvršni odbor Zveze pedagoških društev Slovenije obljubo in zavezo plenarnemu zboru posveta, da bo objavil celotno gradivo v obliki in na način, ki mu bosta na voljo. Vemo, da vas drugi posvet slovenskih pedagogov zanima. V zborniku imate celotno gradivo, kakor smo ga mogli zbrati za objavo. Prepričani smo, da boste našli v njem marsikaj, kar vam bo pomagalo pri vašem odgovornem oblikovnem delu v šoli in zunaj nje. Ker smo se odločili za objavo gradiva v xerox tehniki, vam lahko ponudimo zbornik po resnično nizki ceni: za ustanove 60,00 ND in za individualne naročnike 30,00 ND. Zbornik DRUGI POSVET SLOVENSKIH PEDAGOGOV lahko naročite: ali na naslov ZVEZA PEDAGOŠKIH DRUŠTEV SLOVENIJE, 61000 LJUBLJANA, Gosposka 3/1 ah pa na naslov PEDAGOŠKI INŠTITUT PRI UNIVERZI V LJUBLJANI, Groblje 3, 61230 DOMŽALE (tel. 72-005). Plačilo za zbornik nakažite na račun Zveze pedagoških društev Slovenije, 61000 Ljubljana, Gosposka 3, 501-8-27/1, SDK Ljubljana. Dovoljujemo si vas še opozoriti, da lahko ob isti priliki — preden poide — naročite tudi publikacijo v dveh delih OSNOVNA ŠOLA NA SLOVENSKEM V ŠOLSKEM LETU 1969/70. Cena za ustanove 200,00 dinarjev in za individualne naročnike 150,00 dinarjev. Za vašo pozornost se vam lepo zahvaljujemo! Izvršni odbor ZPDS Delovna skupnost OSNOVNE ŠOLE DEKANI razpisuje za šolsko leto 1972/73 prosta delovna mesta: — razrednega učitelja na podružnični šoli Črnotiče za kombiniran pouk L in II. razred - za določen čas, dokler traja delovno mesto — učitelja za telesno vzgojo — za določen čas — učitelja za podaljšano bivanje učencev — 10 ur tedensko Stanovanje po dogovoru. Pismene prijave sprejemamo 14 dni po razpisu. VEDNO BOLJE Učna ura z uporabo sistema responderjev osnovna Sola heroja grajzerja tržiC uCna ura z uporabo sistema responderjev Predmet: spoznavanje narave Razred: peti Učiteljica: Anka SITAR Učna snov: RASTLINSKI ORGANI — ponavljanje Datum in kraj: Tržič, 4. decembra 1970 Smotri Vsebina učne ure niso razčlenjeni Učna sredstva in pripomočki Učne oblike in metode VPRAŠANJA IN ODGOVORI IZBIRNEGA TIPA — projekcija z grafoskopom — izbira, evidenca odgovorov ter povratna informacija s pomočjo sistema responderjev NAVODILO UČENCEM ZA DELO: ustno 1. Kateri organ je korenina? A gomolj D korenika B čebulica E grebenica C koren 2. Kateri del rastline srka iz zemlje vodo? 3. A žile D stranska korenina B listi E rastlinski laski C glavna korenina Kateri del korenine je označen na skici? A prevajalni del B sesalni del C rastoči del D rastni vršiček E koreninska kapica 4. Katera korenina ni nadomestna? A oprijemalna C vretenasta B oporna D sesalna 5. Kaj nrikazuie skica? m A prerez stebla enokaličnice B prerez stebla dvokaličnice C prerez korenine D prerez žile E prerez lista 6. Organske snovi se pretakajo: A po vodovodnih ceveh od korenine do lista B po sitastih ceveh od korenine do lista C po kambiju D po vodovodnih ceveh od lista do korenine E po sitastih ceveh od lista do korenine 7. Kako imenujemo steblq, ki nosi cvetove? A deblo B bil C betev 8. Iz vodovodnih cevi nastaja: A skoija B les C branika D zelnato steblo E enojno steblo N D letnice E stržen 9. Narisani list je: A sestavljen dlanast B sestavljen pernat C deljen dlanast D deljen pernat E enojen 10. Narisani listi so razvrščeni: 11 Narisani listni rob ie: , O 12. Kateri del lista ima listne reže? A zgornja povrhnjica B stebričasta plast C gobasta plast 13. Kje poteka fotosinteza? A v klorofilnih zrncih B v listih C v steblu A premenjalno B nasprotno C navzkrižno D vretenčasto E šopasto A celoroben B napiljen C nazobčan D narezan D spodnja povrhnjica E sredica D v režah E v povrhnjici 14. Kaj je glavni produkt fotosinteze? A voda C kisik B ogljikov dioksid D sladkor 15. Kdaj rastlina diha? A podnevi B ponoči C ves dan 16. Rastlina vdihava: A zrak C ogljikov dioksid B kisik D vodne hlape 17. Izhlapevanje vode iz rastlin imenujemo: A osmoza C gutacija B transpiracija D fotosinteza E respiracija 18. Kaj preprečuje preveliko izhlapevanje vode? A zaprte reže D veter B odprte reže E veliki listi C suh zrak OPOMBA: Po vsakem vprašanju oziroma odgovoru je treba sproti razčistiti nejasnosti in napačne pojme, učencem, ki so zgrešili večinoma pravilnih odgovorov, pa nuditi dodatno pomoč v ustrezni obhki. 0 POUKU SOLFEGGIA NA GLASBENIH ŠOLAH TEORIJA SPODRIVA PRAKSO Od vseh glasbenih učnih disciplin je pouk solfeggia najbolj zapostavljen. Že vsakdo se čuti sposobnega za učitelja tega predmeta: od bobnarja — fruli-čarja pa do pianista — harmonikarja. Če komu manjka učna obveznost, ga ravnatelj ravnodušno zaposli kot učitelja solfeggia. Ta predmet tako ne zahteva posebnega znanja. Važno je le, da učitelj obvlada teorijo; intonacija in diktat so pa postranskega pomena. Učni načrti so pomanjkljivi in nesistematični. Pri pouku solfeggia se vse preveč teoretizira, živa glasba in praksa pa sta zapostavljeni. Učenci solfeggia so pomanjkljivo seznanjeni z bistvom glasbenega dogajanja. Prav malo ali nič ne vedo na primer o kadencah, modulaciji,' oblikoslovju,' sekvencah kontrapunktu ali o arhitektonski zgradbi preprostih pesmic. V dolgih šolskih letih se ne nauče intonirati brez inštrumenta osnovni ton enočr-tani c. Prof. Pavle Kalan je pojasnjeval na nekem aktivu v Mariboru, da imajo učenci glasbenih šol na Madžarskem pri sebi vilice (ai) za preverjanje svojega posluha. Priznani pedagog Gustav Šilih dokazuje, da je uspešen glasbeni pouk po težavnostni stopnji uvrščen takoj za matematiko. Zato je treba pri glasbenem pouku uporabljati čim več stenskih učil. Glede tega je Batkejeva metoda še danes aktualna. Izreden vtisje napravila name glasbena učilnica osnovne šole na Dunaju, kjer je delovala znamenita glasbena pedagoginja Anna Lechner. Vse stene so bile prepredene z raznovrstnimi učili. Obiskovalec je takoj dobil vtis prijetnega glasbenega ozračja. Na številnih šolah v Sloveniji pa nisem skoraj nikjer zasledil klaviature kot osnovnega stenskega učila. Brez konkretnih predstav si otrok zelo težko prisvoji znanje o intervalih ali celo o intonaciji in diktatu. V Mariboru smo imeli do leta 1970 letno po dva aktiva pod vodstvom prof. Branka Rajšteija. Ti aktivi so bili koristni, ker so seznanjali učitelje z novimi izsledki in prijemi na področju glasbenega šolstva. Odkar je organizacijo teh aktivov prevzel zavod za šolstvo v Ljubljani, je njihova dejavnost prenehala in zaspala. Za nas učitelje solfeggia je značilno, da smo zaprti vase, misleč, da dovolj znamo. Za delo kolegov se ne zanimamo, zelo redko ali sploh nikoli ne najdemo časa za primerjalne hospitacije, ki so koristne predvsem zato, ker poglabljajo učiteljevo didaktično znanje. Spomnimo se na nepozabno Bodočnost družinske vzgoje Mednarodna zveza za vzgojo staršev s sedežem v Parizu, katere članica je med približno 20 državami tudi Jugoslavija, je pripravila letos ob svoji letni generalni skupščini tridnevni seminar na temo: — Bodočnost vzgoje staršev — Vzgoja staršev včeraj in danes — Avtoriteta v družinski vzgoji — Univerzalnost principov družinske vzgoje? — Permanentno izobraževanje staršev. Udeleženci seminarja smo ugotavljali, da je v državah Evrope, Amerike, Azije ter Afrike izobraževanje staršev za družinsko vzgojo še vedno nesistematično. Odvisno je od energije entuziastov, ki vnašajo v družinsko vzgojo spoznanja sociologije, psihologije v tako imenovanih „šolah za starše" -ob večji ali manjši materialni in moralni podpori družbenih dejavnikov. Industrializirani način življenja in s tem notranja preobrazba družine (zaposlenost matere, manjša družina) pa terja v kapitalističnih in sociali-stičnilf družbenih ureditvah poudarjeno skrb za vzgojo otroka v družini, v katero posegajo vplivi šole, tiska, filma. . . Avtoriteta staršev na osnovi zarote molka in brezpogojne ubogljivosti povsod upada. Treba jo je nadomestiti z dialogom med starši in adolescenti, z medsebojnim razumevanjem in usmerjanjem namesto prepovedovanjem. Tako je v uvodnem razmišljanju poudaril predsednik zveze Andre Isambert. Dr. Andre Berge, direktor psiho-pedagoškega centra v Parizu, je opozoril na družbeno skrb za otroke v naši kulturi in dejal, da pri vzgoji vedno manj zadošča instinkt. Pomebno je predvsem poznavanje resnic o človeku in življenju. Ni naključje, da so o avtoriteti v družini govorili v uvodnih poročilih predstavniki patriarhalne Evrope in mlade afriške države Kamerun. Tako so še bolj poudarili razlike med patriarhalnim in matriarhalnim principom v družini oziroma poskuse združevanja obeh v tako imenovani enakopravnosti oziroma novi harmoniji, ki tudi v odnosu starši — otroci nadomešča prestiž z ljubeznijo in demokracijo. Poskuse, kako zmanjšati prepad med generacijami, so obrav- navali mnogi udeleženci. Starši opuščajo tradicionalne modele avtoritete in poslušnosti. V modnih valih „svobode“ pa se ne znajdejo vsi. Nekateri se še oklepajo togih in konservativnih, a preizkušenih metod, drugi zahajajo v skrajnost lažne svobode, ki že meji na anarhijo. Proces preraščanja poslušnosti v odgovornost in despotizma v demokracijo terja mnoge žrtve med starši in otroci. Na srečanju strokovnjakov za vzgojo staršev smo dopolnili definicijo avtoritete strahu - zgolj iz poslušnosti - v avtoriteto spoštovanja, občutek varnosti, realno usmeritev v znanju o življenju, svobodo človeka in zaupanje v življenje. Koliko in kdaj bodo novo definicijo avtoritete razumeli in doživljali sedanji in prihodnji starši, bo odvisno od izvajalcev nacionalnih programov „šol za starše" oziroma marsičesa, kar pri nas še zelo pogrešamo. Ali obstajajo univerzalni principi v družinski vzgoji? Na to so odgovarjali poročevalci iz ' ZDA (prof. Otto Klineberg), Venezuele in Anglije (Janet Hall). Poročevalec iz Italije je dejal, da mora strokovna pomoč družini, ki temelji na tradicionalnih vrednotah, najti solucijo za odpravo diskriminacije šibkejših (ali kot se pri nas izražamo zadnje leto — socialne diferenciacije). Pomen in naloge permanentnega izobraževanja sta poudarila dva člana strokovnega kolegija. Pri soočenju pomena, nalog, interesov in težav ob vzgoji staršev v različnih deželah sveta v Sloveniji ne moremo mimo žalostne ugotovitve, da odmirajo „šole za starše" in „šole za življenje", da se nam ni posrečilo organizirati Centra za družinsko vzgojo, da je vse več razvez, nevrotičnih otrok in staršev, osebnostno motenih mladostnikov iz neharmoničnih družin, delinkventov, alkoholikov idr. Verjamem, da še nismo dovolj bogata družba (materialno in duhovno), da bi vlagali dovolj v preventivo, hkrati pa sem prepričana, da nismo toliko bogati, da bi lahko živeli brez preventive ali profilakse v medicini, vzgoji, socialnem varstvu. TILKA KREN vzorno učno uro, ki nam jo je posredoval v Zadru 1. 1960 skladatelj Bresgen Cezar na kongresu glasbenih pedagogov Jugoslavije. Opažam, da učitelji solfeggia zelo redko uporabljajo svoje klavirsko znanje za ilustracijo in L lažje razumevanje obširne gate glasbene literature. ^ solfeggia bo postal uspešejt sodoben le tedaj, če b° vzgojili sposobne, razgledan* požrtvovalne glasbene r ANTON BREZN' p ~ » . 1 v J — \ .................... 1. septembra ob 11. uri so na Bledu odprli novo osnovno šol* ima ime po dr. A. Plemlju, blejskem domačinu POSODOBIMO SLOVENŠČINO V zvezi s strokovnim izpopolnjevanjem prosvetnih delavcev je letos organiziral Zavod za šolstvo SRS seminar za učitelje slovenskega jezika v poklicnih šolah. Štiridnevni seminar je bil junija, in sicer v elektrogospodarskem šolskem centru v Mariboru. Udeležilo se ga je okrog 40 predmetnih učiteljev in profesorjev, ki poučujejo slovenski jezik z estetsko vzgojo na poklicnih šolah severovzhodne Slovenije. Udeležencem seminarja so predavali slavisti s pedagoških akademij v Ljubljani in Mariboru ter s filozofske fakultete v Ljubljani. Proti koncu tečaja pa sta posredovala novitete iz slavistične stroke predavatelja s filozofske fakultete v Zagrebu ter iz zavoda za napredek šolstva SR Hrvatske. Francka Varlova, profesorica pedagoške akademije v Mariboru, je seznanila slušatelje z nekaterimi novostmi, ki jih bo vseboval novi učni načrt za poklicne šole, zlasti kar zadeva snov iz jezikovnega pouka. Profesor Pavle Kalan, pedagoški svetovalec zavoda za šolstvo SRS je govoril o temi Pot do sodobne glasbe. V svojem zanimivem izvajanju je sistematično prikazal zgodovinski razvoj glasbe v 20. stoletju. Naslednji dan predavanj je prof. dr. Jože Toporišič interpretiral stavčno fonetiko ter frazeologijo. Tudi pri tem predavanju so slavisti spoznali nekatere novosti iz omenjenih tem, zlasti pa nekatere nove termine pri stavčni fonetiki. Nato je govoril o novejši, mlajši disciplini slovenskega jezika, frazeologiji, ki preučuje stalne besedne zveze. Opozoril je na razliko med leskikologijo in frazeologijo, ki pa doslej še ni popolnoma raziskana. V nadaljevanju je profesor Toporišič obravnaval temo: Stilna vrednost jezikovnih dvojic. Z njimi je nanizal nekatere elemente stilistike, kot so glasovne in oblikoslovne prvine, skladenjski navoji ter stalne besedne zveze. V zadnjih dveh dneh seminarja so se slavisti seznanili še s problematiko likovne vzgoje. Ob temi Sodobna likovna umetnost so spoznali slikarstvo 20. stoletja, značilne predstavnike neoimpresionističnega slikarstva ob posameznih likovnih umetninah (slikah). Predavateljica je z diapozitivi (diaprojektojrem) prikazala nekatere likovne izdelke kubističnih, ekspresicmsličnih, konstruktivističnih in dadaističnih umetnikov. Ivo Zrimšek, pedagoški svetovalec zavoda za šolstvo SRS v Ljubljani, je govoril o temi: Učenčeva aktivnost pri pouku slovenskega jezika z estetsko vzgojo. Pri tem je omenil idejno kategorijo ter motivacijo, ki vodi k čustvenemu naziranju za im in žic Po ra; vse učenčevo delo pri p0" Učitelj mora namreč pri p1? učence aktivirati in jih pr’( viti, da bodo znali ločiti bisl no od manj bistvenega, poklicne šole mora po® Pc stavčno fonetiko, novosti pravopisa in logiko p°vl Pri pouku materinščirt* smemo prezreti tudi vzgoje, ki naj bi imela prednost pred likovno in beno vzgojo. ~ Ob koncu seminarja je fj pri davala še tovarišica profes0! Sar Berta Golobova o pouku ali rinščine v poklicnih šolah, fj Vej fesor Dragotin Rosandič, m na< vatelj na filozofski fakultetj ali Zagrebu, pa je govoril o ŠO’ ali interpretaciji leposlovt dar teksta. zn; S tei Prc Profesor Filo, pedagoški tovalec za slovenski jezik končal seminar s pripomb0 bodo odslej take seminaij*: gosteje organizirali, in ** tako, da bi slavisti dvakrat I* obiskovali tak tečaj. Tako* p1 kovno izpopolnjevanje bi P JT reč trajalo pet let. ERNEST BLA Je skc &C so cio Letos se je pojavilo novih učil, potrebnih za inc nizacijo pouka v naših Potrdil jih je republiški sekj za prosveto in kulturo, pr^ in priporoča pa jih zavod stvo SRS Slovenije, ki je avtor večine učil. Nekaj vajamo v današnji številki^ ga lista, o drugih pa vas obveščali sproti. Za vzgojno-varstvene za'1' — kobali — kocke v dve|1 vedbah. Za pouk nove matemami ^Hir 1. in 2. razredu osnovne *! ^ke — ploščice za matemat^j tiče, učence I — poli kocke za ^IJ ■p. učencev , Vain‘ — No-MA — okrogla ša“ učj^ za ačrtovanje likov na tabk — ravnilce s šablona a* učence — pozicijsko učitelja — pozicijsko skupino učencev .Jvlli — računalo za drugi r tetllv za učence — plošča s 1$ — plošče iz stiropora 1 tablo — matematični znaki ^ bela za učence. Za pouk elektroteha^ srednjih šolah ter za de, krožkih na vseh srednjih — komplet učil Bipol- Vsa navedena učila lalft , bite pri Državni založbi nije, v sodobni trgovini1, in učnimi pripomočki, Tf jeva cesta 27. računal® računal® da form 'istn, vnesc kiclo ‘iko. !>jeni 5: > orne ■ Judi n *zgoj PisU“ V °bse; •ovar tf:Put PRED MARIBORSKIM GEOGRAFSKIM SIMPOZIJEM O Rezultati geografskega proučevanja severovzhodne Slovenije Sodobno geografsko prouče-vanje — če ga primerjamo s pro-A Sevanjem v bližnji in daljni Preteklosti — ni več toliko Umerjeno v pokrajinopisje ali z8°lj v genetično ugotavljanje 8eografskih pojavov. Vse bolj se ukvarja tudi s proučevanjem j| udnosov, funkcije in učinkov j ure d pojavi v geografskem I ?kolju, s tem pa tudi z razvo-I jum geografskih pojavov v po-| krajini. S tem postaja geografija i Uioderna in kompleksna veda, I danost pokrajin. Če je bila ™ vuasih močno v ospredju fr-zičnogeografska smer prouče-Vanja, jo morajo danes močno Zanimati — v stiku z naglimi spremembami —' tudi mobilni Prostorski dejavniki v geografskem okolju, njihovi učinki in spremembe ter s tem populacijsko gospodarski in drugi uružbenogeografski pojavi. V ledišču pozornosti so agrarno u* urbansko geografska tematika ter prometna in druga gospodarsko geografska vprašanja. V slovenski in tudi ostali ju-pri( Suslovanski geografiji posvečajo Uanes v znanstveno proučeval-nem delu posebno pozornost po« pol asti )0Z| Pojavom v zvezi z urbanizacijo, industrializacijo, deagrarizacijo jo'1 ‘n dmgimi strukturnimi in fi-ziognomskimi spremembami Pokrajine. Velike spremembe v a ( razvoju agrarnih in urbanskih jn j regij vnaša nemir, mobilnost, Premiki in preslojevanje prebi-| valcev.. S tem nastajajo resni je H Prostorski problemi, ki niso esoj sam0 lokalnega in občinskega i fl1 J ali regionalnega pomena, tem-■h> ‘j yeč imajo lahko splošen ali celo ški :zik ibO' irje: it k1 seki* preif dr3 je' j te» Iki« zav( dve riali' ne iatP abk, rian11 ralo Ono naše šole ne samo ko-tstno, temveč tudi nujno, da Uesejo v geografski pouk tudi dobno prostorsko problema-. °- Z njo morajo biti sezna-; rfl! tieni ne surno učenci srednjih, J 5 kravo* i 1:1 tudi učenci d k m ih >1. ahk| bi lil :,tiveč nekoliko ____ ^toovnih šol, vsaj v 8. razredu. se bomo uspešno izogibali 8°lj faktografskega zemljepisa njegovega kaj malo vzgoj- !je8a posredovanja, temveč .Onto učence uspešno zaposlili ŠD1 te tlldi pri tem še vedno premalo ^Sojnern Pisu“ V ‘ „opisnem zemlje- - j Mariboru se po osvobo-S1 ^tvi že p\ 'ovar tePul dalo pobude za geografsko raziskovalno delo severovzhodne Slovenije, je bilo v Mariboru jugoslovansko posvetovanje o agrarni geografiji, dalje mednarodni simpozij o agrarni geografiji, letos oktobra pa bo ob 50-letnici obstoja Geografskega društva Slovenije republiški simpozij o rezultatih znanstvenega raziskovanja severovzhodne Slovenije. Namen simpozija je ugotoviti, kaj smo na tem področju dosegli, kje smo, s kakšnimi prostorskimi pojavi in problemi se srečujemo, zlasti še v agrarni pokrajini, kakšen je gospodarsko populacijski razvoj in kakšne so težnje celotnega družbenogeografskega razvoja. Ob pobudi in podpori oddelka za geografijo in inštituta za geografijo na univerzi v Ljubljani ter ob organizacijski in vsebinski spodbudi GDS se v sodobni geografsko raziskovalni smeri uspešno uveljavljata tudi oddelek za geografijo na pedagoški akademiji v Mariboru in mariborski geografski aktiv. S sodobnimi prostorskimi problemi in novimi raziskovalnimi metodami se seznanjajo študentje geografije tudi pri terenskem delu. V stiku z geografi strokovnjaki in pedagogi iz Nemčije, Nizozemske, Belgije, Madžarske, Poljske ter dmgih jugoslovanskih republik, zlasti še Hr-vatske, se spoznavajo s podobnimi pojavi in problemi tudi drugod. Tako geografi iz široke mariborske regije že vrsto let uspešno sodelujejo pri proučevanju razvoja severovzhodne Slovenije. , PNacionalen pomen. (Ni vseeno, ^ je razvoj pokrajine stihijski, pa je načrtno, tržno gospo- > šrf ali r j________ lovt darsko usmerjen. Geografija kot danost o organizaciji prostora 1® lahko pri tem tudi ,,nešol-sko“ koristna.. V Jugoslaviji je slovenska ffcografija glede tega vodilna, saj 50 prav pri nas občutne revolu-tioname spremembe. Severo-c0 sl Vzhodna Slovenija, kjer je v raz-ji C1 v°ju zlasti njenega večjega farnega dela, zlasti v živino-| tejsko gozdnatem hribovitem epskem in agrarnem subpanon-skem delu še mnogo stihije, je litografsko raziskovalno še po-^bno zanimiva. Če je v prvem Ntsetletju po osvoboditvi glede tega še močno zaostajala za Nekaterimi razvitejšimi deli Slo-jjčl VeNije, je v zadnjem desetletju jol gaziti mnogo večjo živahnost. II. republiškega zborovanja ikografov v Mariboru leta 1954 1® bilo v severovzhodnem sionskem proštom glede sodob-N®ga znanstveno raziskovalnega “®la še precej praznih Us. Od kkrat pa smo dobiU že mnogo fazprav, študij in monografij, ki ^•nanašajo na razvoj naših regij maloze, Ljutomerske ormoške J>°fice, Mežiška doUna, Dravsko mhoije, Dravsko polje. Pošlje, Dravska dolina. Lenarit mariborske Slovenske go-|lc®, Maribor) ali na posamezna Uniatska vprašanja. Takšni znanstveno razisko-3fni rezultati so v prid tudi ,£lteljem geografije. Menimo, c i® v skladu z vsebinsko re- V jesenskem simpoziju od 13. do 15. oktobra v Mariboru nas bodo seznanili z raziskovalnimi rezultati v tem delu Slovenije ne samo mnogi mariborski in ljubljanski strokovnjaki geografi, temveč tudi drugi strokovnjaki: ekonomisti, agro- nomi in regionalno urbanistični raziskovalci. Geografski simpozij bosta obogatili tudi enodnevna strokovna ekskurzija ter razstava geografske in grafične dokumentacije. Zaradi aktualnosti in splošnega pomena naj navedem referate: Akademik univ. prof. dr. S. Ilešič: Rezultati geografskega proučevanja severovzhodne Slovenije v zadnjih dveh desetletjih. Dr. V. Bračič: Kadri — osnovno vprašanje severovzhodne Slovenije. Dipl. inž. M. Raič: Maribor v severovzhodni Sloveniji. Doc. dr. M. Pak: Oskrba kot dejavnik transformacije mestnega prebivalstva Maribora. Dr. J. Colnarič: Perspektivni razvoj vinogradništva glede na ekološki, družbeni, gospodarski in človeški faktor. Izr. prof. dr. L Gams: Stopnje khmatske kontinentalnosti v severovzhodni Sloveniji. Doc. dr. B. Belec: Spreminjanje vinogradniških površin Slovenije. Prof. B. Ker: Družbenogeo-grafski procesi v občini Lenart v Slovenskih goricah kot primer razvoja nekaterih agrarnih regij v severovzhodni Sloveniji. Doc. dr. M. Zgonik: Vloga državne meje v gospodarsko populacijskem razvoju in spreminjanju tal v obmejnem dravskem hribovitem svetu. Dipl. inž. J. Butinar: Kmetijstvo v sedanjem in prihod-' njem obdobju s posebnim poudarkom na severovzhodno Slovenijo. Doc. dr. J. Medved: Tipi izrabe zemljišč in tržne usmeije-nosti kmetijstva v severovzhodni Sloveniji. Prof. L. Olas: Vpliv migracij na socialni in prostorski razvoj Prekmuija. Doc. dr. V. Kokole: Značilnosti in perspektive urbanega Samoupravljanje v osnovni šoli od 1925-1930 (Nadaljevanje iz prejšnje številke) , četrtič srečujemo na - s®žnejših geografskih posve-frlii °Vanjih in zborovanjih. Po II. Publiškem zborovanju, ki je Ciril-Metodova družba, ki je takrat podpirala šole v obmejnih in narodnostno ogroženih krajih, je imela velilco razumevanje za šolo na Remšniku. Približno tridesetim učencem iz gospodarsko šibkih družin je družba priskrbela šolske knjige in druge učne pripomočke. , Na seji krajevnega šolskega, odbora sem predlagal, naj se zviša proračun za toliko, da priskrbimo še ostalim trem četrtinam učencev šolske potrebščine. Odklonil sem predlog nekaterih, naj bi šola kupila potrebščine, učiteljstvo pa bi jih prodajalo učencem. Po krajši razpravi so sklenili, da poskusimo s takim načinmo prodaje za eno leto in to na mojo veliko odgovornost. S sklepom so se strinjali vsi, le domači župnik, kot zastopnik cerkve, je podvomil v namero, češ da je to neke vrste podružbljenje. Zavedal sem se velike odgovornosti, posebno še zaradi tega, ker je zastopnik cerkve videl v tem podružbljanje, lesni trgovci pa v izračunavanju lesa hujskanje ljudstva proti obstoječemu redu. Takoj sem obrazložil sklep krajevnega šolskega odbora učencem. Krajevni šolski odbor je bil za učence spet velika neznanka. Obrazložil sem jim na kratko zakon o šolstvu, kjer je opisan krajevni šolski odbor, govoril o članstvu odbora, o njegovih pravicah in dolžnostih ter o virih dohodkov in računovodstvu. Skupno smo v razredu ugotavljali, koliko bomo potre- Ko so zavoji s potrebščinami prišli, so jih učenci sami odprli Primerjali so točnost pošiljke z našo naročilnico, s priloženim računom dobavitelja in blagom. Vse je bilo v najlepšem redu, le razumeti niso mogli, kaj pomeni 10% rabat ob takojšnjem plačilu. Zagrizli smo se v odstotne račune kar pri rednem •, šolskem delu in jih zelo hitro obvladali. Šolske potrebščine so bile tu, s tem pa tudi skrb, kako razdeljevati in voditi evidenco. Tako smo prišli povsem neprisiljeno do tega, da bomo vodili neke vrste blagovno knjigovodstvo - na eni strani blago, ki smo ga prejeli, in na drugi izdano blago. Končno smo uvedli kartico za vsakega učenca, kjer je bilo razvidno, kaj je prejel in koliko je to stalo. V posebne omare smo zložili' šolske potrebščine, blagovno knjigo in kartice učencev. Kdo bo to upravljal? Izvolili. smo petčlanski odbor, ki je prevzel upravo. Odbor se je menjaval vsak mesec, da so prišli vsi učenci na vrsto. Za vse leto smo izvolili tričlanski odbor, ki je vsak n.< v ec pregledal šolske k s ige, da je ugotovil, kako po-san. ezni učenci ravnajo z njimi sistema v severovzhodni Sloveniji. Izred. prof. dr. I. Vrišer: Mesta in centralna naselja na Štajerskem. Dipl. ekon. Z. Praznik: Globalni pogledi na družbenogospodarski razvoj severovzhodne Slovenije s poudarkom na industrijo. Dr. M. Jeršič: Rekreacija in njeni regionalni učinki v severovzhodni Sloveniji. Dr. D. Požar: Prometna infrastruktura severovzhodne Slovenije kot dejavnik gospodarskega razvoja. Izr. prof. dr. V. Klemenčič: Tendence socialnogeografskega razvoja severovzhodne Slovenije. Prepričani smo, da bo mariborski geografski simpozij, ki ga organizirata oddelek za geografijo in zgodovino na pedagoški akademiji in aktiv GDS Maribor, tako s tematiko kakor z bogato razpravo in vseni ostalim delom močno odjeknil ne samo med strokovnjaki, temveč tudi med geografi, pedagogi, učitelji naših osnovnih in srednjih šol, zlasti še v mariborskem območju. Menimo, da se bodo udeleženci seznanili ne samo s sodobno družbenogeografsko tematiko, temveč tudi z modernimi raziskovalnimi metodami, kar ne bo samo znanstveno, temveč tudi pedagoško didaktično zanimivo in poučno. Geograf strokovnjak in geograf pedagog ne moreta in ne smeta mimo hitre transformacije naše pokrajine, mimo strukturnih in drugih sprememb, ki se pojavljajo v sodobnem svetu. Ne samo zaradi logike in nalog geografske znanosti, temveč predvsem zato, ker so hkrati tudi vzgojitelji in zavestni člani slovenskega nacionalnega prostora in socialistične družbe. Dr. M. ZGONIK Uvr lli so režim skrajne varč-noiin ra .. bo vali šolskih knjig in drugih potrebščin: zvezkov, peres, svinčnikov, radirk itd. Naročili smo cenik pri Učiteljski tiskarni v Ljubljani Po ceniku smo pregledno izračunali izdatke za šolske potrebščine. Napisali smo naročilnico in jo odposlali Težko so učenci pričakali pošiljko. Na koncu šolskega leta smo skupno ugotovili blagovno stanje. Učenci so na podlagi izdanih potrebščin že izvedli približno analizo bi določili normo, koliko zvezkov, svinčnikov, peres itn. potrebuje učenec letno. Med šolskim letom sem opazoval, kako so člani odbora dajali ukore nekaterim, ki so porabili preveč raznih potrebščin. Dostikrat sem slišal izgovore, češ da so jim liste iz zvezkov iztrgali starši, ki so jih uporabljali za svoje beležke. Zelo ostri so bili v sodbah, češ da ne moremo s šolskim denarjem pokrivati domačih potreb. Povrnimo se k plačilu računa Učiteljske tiskarne v Ljubljani za dobavljeno blago. Vsak učenec je napisal nakaznico. Najlepše napisano smo poslali na pošto za vplačilo. Ko smo prejeli odrezek, smo izdatek vpisali v blagajniško knjigo kra-je'mega šolskega odbora. Uradna blagajniška knjiga je takoj postala zanimiva za vse učence v razredu. Sklenili smo, da bo vsak učenec prejel poseben zvezek in si prepisal podatke o prejemkih in izdatkih iz blagajniške knjige krajevnega šc skega odbora. Tako so se navadili blagajniško knjigo. Takrat je bila blagajniška knjiga zelo enostavna. Beležili smo zaporedoma dohodke in izdatke glede na potrjeni proračun. Sproti so si učenci vpisovali dohodke in izdatke šole v svojo blagajniško knjigo. Učenci so te blagajniške knjige vedno nosili domov. Računovodstvo šole je postalo javno. Ves šolski okoliš je bil sproti poučen o računovodskem poslovanju šole. Illillllf „Mamica, vrni se, čakam te v vrtcu ...“ Hraniltotroško Vrtec Ane Ziherl na prepihu Vrtec Ane Ziherl na Resljevi cesti v Ljubljani je eden izredno uspešnih: tako je njegovo finančno poslovanje, pa tudi delo vzgojiteljic je kakovostno. Omenjam ga zaradi težav, ki tarejo ta vzgojno-varstveni zavod. Marca leta 1973 bodo vrtec porušili. Zdaj je v njem 320 predšolskih otrok in sto dojenčkov. Sprva so nameravali vrtec preurediti, v letu 1971/72 so opravili že nekaj popravljalnih del. Nove analize tal in pregled objekta pa so pokazali, da bi bila večja dela znotraj stavbe veliko dražja in prostori slabši, kakor če bi na istem mestu zgradili nov vzgojno-varstveni zavod. Vsa potrebna dovoljenja za gradnjo so že izdana. Načrte izdeluje Atelje 71 (ing. arh. Štrukelj). Razburjenja, ki so nastala v zvezi z gradnjo novega poslopja, so se polegla. (Ugovori so nastali zaradi neustrezne lokacije — hrupa in onesnaženega zraka.) Letos ne vpisujejo več novih otrok v vrtec. Čakajo pa jih še velike težave s prostori. Računajo, da se bodo posamezne skupine med gradnjo lahko preselile v prostore osnovnih šol Ledina, „Tone Čufar“ ter učiteljišča. Od septembra naprej bo oddelek dojenčkov v depandansi vrtca Ane Ziherl na Taboru (Rozmanova cesta). To pomeni, da bodo vse skupine, ki so bile do zdaj tam, razdeljene in premeščene drugam. Situacija vsekakor ni prijetna — ne za starše ne za vrtec, še manj pa za otroke. Novi vrtec Ane Ziherl naj bi začel delati v letu 1974. D. KLADNIK Preteklo je koledarsko leto. Zaključili smo blagajniško knjigo. Izdelali smo analizo, koliko smo izdali za vzdrževanje poslopja, kurjavo, čiščenje, pisarniške in šolske potrebščine itn. Na podlagi računskih analiz smo sestavili proračun za prihodnje poslovno leto. Ob tej priliki so se učenci seznanili z predpisi oblasti o proračunu. Učenci so imeli v svojih zvezkih zaključni obračun, hkrati pa po analizah dohodkov in izdatkov prejšnjega leta ter v soglasju z oblastnimi predpisi sestavljen proračun. Naročili so mi, da sestavljeni obračun in proračun predložim v odobritev krajevnemu šolskemu odboru. kušenj. Ko smo pri šoli potrebovali razne usluge, na primer prevoz stvari iz doline, smo jih plačevali Račune smo spet javno vpisovali v blagajniško knjigo. Ker je imel ves šolski okoliš po svojih otrocih vpogled v blagajniško knjigo, so kmetje odklanjali plačilo uslug, češ da so tako in tako v dolino vozili les in bi se s praznim vozom vračali domov. Nek voznik je odkrito trdil, da ne mara biti vpisan v blagajniški knjigi in da je tudi v prihodnje vedno na voljo šoli in mladini brezplačno. Učenci so to z zadovoljstvom sprejeli in uvedli knjigo dobrotnikov; vanjo so vpisali vsakega, ki je šoli storil uslugo. Sestavili in napisali smo vabila članom krajevnega šolskega odbora, ki jih je podpisal predsednik. Učenci so sami prinesli vabila vsem članom. Napovedane seje so se udeležili vsi odborniki. Ko je predsednik pričel sejo in člane opozoril na dnevni red, so se vsi člani dobrohotno in zadovoljno nasmehnili, češ, naši otroci so to bolje opravili kakor bi mi Obračun in proračun so sprejeli z velikim zadovoljstvom, razen domačega župnika kot zastopnika cerkve, ki je majal z glavo, češ da takega javnega vodenja računov nikakor ne more odobravati. Predsednik krajevnega šolskega odbora, ki je bil občinski svetovalec in cerkveni ključar, pa se ni mogel vzdržati zadovoljstva češ, kako bi bilo lepo in pošteno, če bi bile vse blagajne tako javne, tudi občinska in cerkvena. Spet so zaostrili pažnjo nad mojim delom, ker v vsem so videli delovanje proti obstoječemu redu. Minevali so tedni in meseci našega upravljanja v šoli. Dan za dnem smo prihajali do novih iz- Le ena zadeva je še bila, ki je učenci nikakor niso mogli doumeti. Zakaj šola plačuje drva dražje, kot so v dolini? Drva za šolo je namreč dobavljal kmet, ki je bil hkrati tudi lesni prekupčevalec. Nabavo je opravljal že leta in leta pred mojim prihodom. Veljalo je nekako, da jih samo on lahko nabavi v tolikšni količini in določenem roku. Učenci so to sami opazili in o tem govorili doma tudi s starši Podkrepili so svoje trditve tudi z računi vpisanimi v blagajniški knjigi Tako je vzniklo javno mnenje, ki so ga povzročili učenci, da je bil krajevni šolski odbor moralno prisiljen razpisati javno dražbo za nabavo drv Na dražbi je dobil nabavo kmet kot najnižji ponudnik. Cena je bila občutno nižja. S takim delom smo prebivalstvo šolskega okoliša temeljito razgibali. Prejšnja moreča osamljenost in raztresenost domačij po razsežnih hribih se je talila po interesih, ki jih je sprožila šola s svojimi učencu JOŽE JURANČIČ Prvi slovenski klub plesnih učiteljev, imenovan Klub plesovodij leta 1923. Od leve proti desni: Vaclav Vlček (baletni mojster slovenskega gledališča), Ludvik Čeme (sedi), Francelj Trošt (prof. tel.), Dolfe Jenko (njegovo začetno leto poklicne dejavnosti). Spodaj od leve proti desni: Jože Košiček in Rado Jeločnik. To so ustanovitelji kluba, ki je deloval v Ljubljani za vso Slovenijo Mladenič pri sedemdesetih Pred nedavnim je proslavil svojo 70-letnico v krogu številnih prijateljev naš popularni diplomirani plesni mojster Dolfe Jenko. Rodil se je pred 70. leti v Ljubljani v delavski družini z enajstimi otroki. Po maturi na ljubljanski realki se je vpisal na gradbeno tehnično fakulteto. Zaradi težkih življenjskih razmer je opustil študij. Slavljenčeva življenjska pot je bila že v mladih letih jasno začrtam. Potegnilo ga je že kot študenta v tempelj Terpsihorine plesne umetnosti. Nanj je zlasti vplival takratni baletni mojster ljubljanske opere Vaclav Vlček. Temeljito se je lotil strokovnega študija in diplomiral m višji akademiji za plesno umetnost v Parizu. Kmalu je zaslovel kot odličen strokovnjak v plesni umetnosti. Zato so ga vabili na svetovna plesna prvenstva kot ocenjevalnega sodnika. Glede na njegovo temeljito strokovno podkovanost mu je bil priznan status mednarodnega sodnika na srednjeevropskem prvenstvu v standardnih plesih na Dunaju. Poosvoboditveni čas je odprl našemu slavljencu nove možnosti v umetniškem svetu devete starogrške modrice. Z dovoljenjem takratnega ministra za prosveto NVS je npr. organiziral razne strokovne tečaje v „Ljudski plesni šoli“. Izuril je več folklornih skupin, pa tudi vzornih parov in plesnih trenerjev, ki so prevzeli vaje v množečih se plesnih klubih, od l. 1956 združenih v ..Plesni zvezi Slovenije'1. Mojster Jenko je med drugim sodeloval tudi s pok. inž. S. Bloudkom kot koreograf drsalnih parov. Prelomnico pomeni v slavljenčevem delovnem poletu 20. marec, 1949. Odtlej je namreč vodil mojster Jenko Centralno plesno šolo. Načelstvo sveta za kulturo pri 0L0 Ljubljana mu je razen tega poverilo vodstvo zabavnega gledališča, l. 1955 pa je pridružilo Jenkovo šolo zavodu ljubljanski festival. V novem organizacijskem okviru je vestno opravljal naš slavljenec dolžnost načelnika posebnega oddelka za kulturo in družabno vzgojo. Danes pa sodeluje kot pedagog v okviru oddelka za družbeno in družabno in plesno vzgojo pri zavodu Pionirski dom v Ljubljani. Nedvomno nas presenečajo slavljenčevi uspehi malone polstoletnega trdoživega vzgojnega delovanja v zvesti in vdani službi Terpsihorine umetnosti. Vzgojil je v tem času nad 160.000 plesalcev in plesalk. Poleg tega je organiziral in vodil nad 150 plesnih turnirjev. Se več. V jugoslovanskem območju je usposobil okrog 80 plesnih učiteljev in vaditeljev. Pa še obsežno publicistično delo. Napisal je nad 120 skript za plesne šole in klube ter poseben priročnik za seminarje plesnih učiteljev. Zvrstilo se je nešteto strokovnih predavanj na raznih seminarjih. Predaval je tudi na visoki šoli za telesno kulturo. Virtuoz plesne umetnosti Dolfe Jenko je pri svojem sedmem križu še zmerom mladeniško uren in dinamičen Ves izgoreva v vzgoji mladega rodu, ki ga sistematično uvaja v kvaliteto svoje umetnosti. Zaslovel je doma, pa tudi v tujini, kamor potuje vsako leto spoznavat nove pridobitve na področju, ki se zanj ves razdaja. FRAN VATOVEC VOLK SAMOTAR režiseija Obrada Gluščeviča je bil na letošnjem puljskem festivalu edini fihn za otroke Družabni ples — naj lepši jezik na svetu Sodobna pedagogika prinaša v letošnji 7.-8. številki na prvem mestu razpravo docenta dr. Strmčnika o kibernetiki v programiranem pouku. Članek ni zanimiv samo zato, ker obravnava kibernetsko racionalizacijo učnega procesa in ocenjuje obenem pedagoško vrednost kvantifikacije učnih vsebin. Nudi namreč hkrati tudi nazoren vpogled v sodobno računalništvo, o katerem je še mnogo zmotnih in nejasnih predstav. Od ostalih tehtnih prispevkov bi navedli dva, ki sta deloma medsebojno povezana: Usposabljanje učiteljev na pedagoški akademiji za delo v osnovni šoli (M. Lužnik), iz rubrike Vprašanja pa problematiko skrajšanega predmetnika (A. Žerjav). Posebej opozarjamo še na knjižno poročilo o publikaciji Osnovne šole na Slovenskem 1969/70, ki vsebuje po letu 1934 prvič zopet stalež učiteljstva v Sloveniji. ' ^ ROŽE K Lepota življenja pripada skoraj vedno drobnim, največkrat pozabljenim stvarem: kretnji, gibu, hoji. Vse je estetsko doživljanje, vezano posredno ali neposredno z našo mislijo. V premikih časa je tudi plesna umetnost, tako kot ostale umetnosti, spreminjala svoj obraz vzporedno z različnim doživljanjem, izražanjem in okusom. V današnjem atomskem času, kjer je naglica imperativ obstajanja, tehnika pa njen diktator, se je tudi pojem plesa močno spremenil. V modernih plesih, zlasti pri beafu, opažamo pri mladih krepko izražen revolt proti vsem, tudi plesnim normam, naglašeno individualnost in izredno svobodo gibanja. Večkrat nas preseneča pretirana glasnost glasbenega izvajanja in monotono ponavljanje kretenj brez vsake domiselnosti in gracijoznosti. Zaprosili smo za kratek razgovor našega „virtuoza na parketu", plesnega mojstra Dolfeta Jenka. Sprejel nas je v svoji plesni šoli, obkrožen s vrsto mednarodnih in domačih diplom, priznanj in značkspominskih slik in nagrad. Zelo ljubezniv, dinamična in svetovljanska osebnost, živahnih oči, zgovornih kretenj in mladosten. Povejte nam, mojster, zakaj ste se odločili prav za ta poklic in kaj vam pomeni? V ta poklic sem zašel po naključju. Pravzaprav me je odkril baletni mojster ljubljanske opere Vaclav Vlček. Nagovoril meje in usmerO. Z baletom takrat ne bi bilo kruha. Veliko otrok nas je bilo — nisem imel denarja, pa sem se odločil. Tudi študentje so pri tem imeli besedo. Videli so me pri plesu „šimi“ in me potegnili. Podal sem se v to in ni mi žal. To mi je bila notranja potreba. Učil sem se veliko. Se vedno se učim, nikdar ne znam dovolj. Osebno mi ta umetnost pomeni posebno zadovoljstvo ob ritmičnem izživljanju. Čeprav poučujem tudi odrasle, mi stik z mladino zelo veliko pomeni. Sprejmejo me za svohjega, pa tudi počutim se kot oni. Vzgojili ste nešteto generacij. Kaj skušate posredovati mladim s svojo umetnostjo, kakšen je njihov odziv in kaj jih najbolj privlači? Vidite, mladina je vedno revolucionarna. Tudi mi smo bili. Že šestnajstleten sem šel 1. 1918 s kamnom v roki nad avstrijske oficirje. Zato ker sem nosil v gumbnici trobojnico, sem si prislužil od nemškega razrednika 8 ur zapora. Vsak želi, še najbolj pa mlad človek, uveljaviti svoj jaz. Škodljivo bi ga bilo zatreti. Mladim moramo dati svobodo izražanja v vedenju, le izražanje čustev moramo pravilno usmerjati. Ne smemo biti superiorni, moramo le neopazno in nevsiljivo svetovati. Vživeti se moramo v njihova leta. Najlaže delam z dijaško mladino, kije intelektualno bolj razvita, z drugo delam bolj vizualno, s tretjo bolj mehanično. S slednjo je delo najtežje. Že v prvi uri jim pojasnim namen plesa: združevanje ljudi na svetu, sporazumevanje s pomočjo kretenj, vodstva pri plesu ali z očmi. To je dialog telesa. Družabni ples je najlepši jezik na svetu. Na prvi vaji jim razložim ritem, takt, itn. Pogovarjam se z njimi o odnosih med ljudmi, na podlagi primerov. Razpravljal sem z njimi o terorju v PO PULJSKEM FESTIVALU Nagrade namesto pomirjevainih tablet Muenchnu, sedaj o švedskenf primeru. Mlade res privlači beat, toda v zadnjem času se vse bolj zanimajo za standardne plese - la-tinsko-ameriške in celo za četvorko. Mladi se sami odločijo za vrsto plesa in ga vzljubijo. Kot strokovnjak plesne umetnosti ste povezani z vsemi šolami. Bi nam lahko povedali kakšna je njihova udeležba, katere sloj mladine je najbolj zastopan in kakšne so vaše želje na tem področju? Lahko rečem, da se je položaj v zadnjih' letih na tem področju zelo izboljšal. Opažam ogromno zanimanje vseh srednješolcev. To je očitno zlasti pri maturantih srednjih šol, ki se želijo izobraziti in izpopolniti v znanju plesa na splošno. Mladi pridejo z dviganjem palca po vsem svetu, med počitnicami se družijo z raznimi narodi. Najbolj pa spoznajo druge in se uveljavijo s plesom. Mladina sama ceni svoje sklepne prireditve ob koncu leta - maturitetne plese. Le-ti so bili še pred nekaj leti zelo razposajeni. Danes jih želijo predstaviti v lepi, estetski obliki. Svoji maturi bi radi nadeli bolj slavnostno obleko. Prihod v dvorano, skupna pesem, formiranje četvorke. Četvorka je skupek ljudskih iger, pri kateri je najpozitivnejse kolektivno izražanje in podrejanje kolektivu. V hali Tivoli pleše vsako soboto kar 300 parov, okrog 1000 mladine. V zadnjem času se uveljavljajo tudi party dance, na način hodajo-čih plesov. Moje želje? se je nasmehnil. Veliko jih je. Želel bi, da bi se šole, zlasti osnovne, organizirano lotile plesnih tečajev po 10 do 20 vaj — lekcij v sporazumu s starši in učenci. Na srednjih šolah bi bilo nujno organizirati tečaje, že zavoljo lepe, družabne oblike sklepnih prireditev. Prosil bi za večje razumevanje šolskih vodstev in staršev. Dobro bi bilo da bi se v okviru republike lotili organiziranega izobraževanja učiteljev za plesno umetnost pri visoki šoli za telesno kulturo, kot je to urejeno v tujini. Pomanjkanje akademsko izobraženega kadra, ki bi poleg plesa lahko tudi vzgajal, to pogrešamo. Še eno veliko željo imam: da bi še veliko delal in se še veliko učil... — je živahno sklenil. Lepota in razkošje nadarjenosti je prav v njeni neizčrpnosti. To lahko trdimo za mojstra Jenka, ki je po 50 letih predanega dela ostal svež in mlad pri delu in 'iskanju. Prav prisrčno mu čestitamo k jubileju in želimo še obilo uspehov. Razgovor vodila: TEA DOMINKO Veliko hrupa je okrog letošnjega filmskega festivala v Puli. Filmske" strani poletnih dnevnikov in tednikov so prinašale kot ponavadi intervjuje, fotografije starlet in hvaležno branje za počitniške dni - zdrahe in prepire, ki so bili v Puli (tako kot vedno) tudi letos. Malokdaj je bilo ozračje tako ostro in napeto kot prav na letošnjem festivalu. Vzrokov za to ne moremo iskati v letošnji žiriji ali v filmih, ki so si brez umetniških vrednot utrli pot v areno. Letošnja situacija je posledica vsega, kar se je v Puli dogajalo v zadnjih letih. Včasih je bil puljski festival prireditev, bogata simpozijev, razgovorov za okroglimi mizami, posvetov, ki so zadevali tudi v odnose kultura-gospodar-stvo in načenjali vprašanja filmske reprodukcije ter filmske kulture. Nenadoma pa so ta ustvarjalna srečanja zamenjale zgolj tiskovne konference, na katerih so sedeli novinarji in ustvarjalci s svojimi družinami Kopico nesmiselnih vprašanj, postavljenih mimo fdma in jugoslovanske kinematografije, so motili sprehodi ljudi po dvorani, ki so nekoga iskali, pa ga ne našli, in medsebojni razgovori tistih, ki so bili pač tu, pa jih usoda jugoslovanskega filma ni prav nic skrbela. O delitvi Zlate arene, ki je pt A; zaprav popuščanje žirije p/J1' revoltiranim javnim mnenj#'101 pa je služil zgolj za pomiri, * duhov. Ista žirija, ki je set ™ ocenila vlogo Božidarke Ft r°; za najboljšo in podrla festival pravilnik, je namreč že pt°stl tem uvrstila v konkurenco l ^ mercialno obarvan umetna nepomemben Strel, z bolj ^ sko-makedonsko problematik e^1 iz časov okupacije. Film p< -°c nevarno odpira že začelje avl rane v današnji politični ce(y tuaciji, v izbor pa je bil uvršo l0li samo zaradi dobre glasbe. Žit % je bila zelo obzirna do jilmi ki so se vračali v NOB ter ‘ ^ akcijskih filmov, oprezna, čeh^ že mačehovska pa do filmoi ju sodobno problematiko. Iskat >ne na področju filmskega izraza \nj niso zanimala. s-c Žiranti vseh poklicev (f >efc ciolog, filozof, glasbenik, ptiličei dramskih besedil, pesnik in l (g satelj ter le dva filmska ustvi ^ jaka) so bili postavljeni p# Knji nalogo, da presojajo filme. I. pr tekli so se k varni in na vid‘ neproblematični rešitvi. Na M mercialni ravni so dali občn stvu akcijo in zabavo včasih po boljši presoji - celo dvot, Ijive etične vrednosti. Um<, nikovo sporočanje je ostalo 0. strani. J* Nefilmska usmerjenost čl nov žirije ni omogočala, da bi ler' jurnu ni pni v nit iKrueiu. u nov žirije m omogočala, da bi j. tem, kako zelo se je znižala ra- presojali filmsko bero v okvir ven razprav na tiskovnih kon- kontinuirane proizvodnje. Tal so imela neumetniška mefl ferencah in predstavljanje avtorjev, je pričal navzoči pes iz vrednotenja prednost. t, filma Volk samotar. Ta je imel Na spored letošnje prot namreč častno mesto poleg Bo- vodnje in še bolj na izbor p 7 židarke Frajt, ki je ustvarila ne- mov za predvajanje v konti navadno in prefinjeno žensko renči je vplivala splošna dniU vlogo v filmu Tomislava Radiča bena klima, v kateri je vse pt? Živa resnica. rec glasov o filmu (robi), ki rt ■[! Tako puljski festival ni bil se sama vzdržuje. Ti glasovi p" več delovno, ustvarjalno sre- udarjajo zahtevo po komč Čanje avtorjev in ljudi, ki se ka- cialno uspešnem filmu ki naj & korkoli ukvarjajo s filmskimi napolnil blagajne kinematr problemi Veliko pripomb je šlo grafov. Zato skušajo producAr na račun dela žirije, predvsem nadomestiti westeme s filmih zaradi izbora filmov. V delu ži- NOB, nasilje iz tujih filmov C rije je bilo dokaj nedoslednosti, vso večjo uporabo rdeče bari' Najbolj drastična primera sta v filmih iz naše preteklosti i filma Tomislava Radiča Živa sedanjosti, z zlorabo tragičF resnica in Bate Cengiča Podobe trenutkov naših ljudi (prim iz življenja udarnika. Nobeden Tori Jankovič) pa privabiti //' ni prišel v končni izbor. Krivdo so sicer hoteli popraviti s tem, da so nosilki glavne vloge v filmu Živa resnica Božidarki Frajt proti vsem festivalskim dem solze v oči Skratka, imenu komercializacije z i’5 ln prizadevnostjo spodbujajo ki^Q Z nagradami so skušali td^ tično pomiriti razburjene F ^ pravilom podelili Zlato areno. hove. Vendar je to le privid* ti Filmu Bate Cengiča pa so po- rešitev. Hrup, ki je bil led l magali drugi. Prav zaradi svo- močnejši in intenzivnejši ki jega človeško angažiranega spo- prejšnja leta, opozarja, da je sU -ročila, zanimivega režijskega tus jugoslovanskega filma d j pristopa, impresivne in zelo moderne kamere našega rojaka Karpa Ačimoviča — Godine je zastopal jugoslovanske barve v Benetkah. Nepričakovani obrat pri po- visen od trenutnih muh ^ mušic,.globalne" jugoslovanski/ javnosti. To pa je za usodo / goslovanskega filma le pred ^ nevarna igra. \ MIRJANA BORČf Misli Razviti ustvarjalnost pri človeku, to je tisto, kar likovni pedagogi žele. Trudijo se, da bi ustvarili možnosti, v katerih bodo to tudi zmogli. Ustvarjalen človek je tisti, ki je usposobljen za življenje. SLOBODAN CUIC, pedagog Otroke moramo naučiti misliti, ne pa jih navajati le na me-moriranje podatkov, ki jih lahko najdejo v vsaki enciklopediji. Dati jim moramo ustvarjalno mišljenje - za to pa nimamo možnosti. LJUBICA BAČIČ, likovna pedagoginja činskega praznika občine Šmarje pri Jelšah odprta stalna muzejska spominska zbirka „Tito v Sloveniji". Razstava „Tito v Sloveniji" je v rojstnem kraju Titove matere Marije, v hiši njegove tete Ane v Trebčah pri Podsredi. Pripravil jo je muzej ljudske revolucije Slovenije v Ljubljani, meseca maja, ob praznovanju 80-letnice maršala Tita. Nato je bila preurejena v stalno spominsko razstavo v Trebčah, kjer je Josip Broz-Tito preživel največji del svojega otroštva pri svojem dedu po materi Martinu Javeršku. Kasneje, po letu 1934, ko je bil vanju in rasti Komunistih h partije Slovenije. Obenem <>' polnjuje vsebino spominske! Titovega muzeja v njegovi roj* ni hiši onkraj Sotle v Kh rovcu. STALNA SPOMINSKA RAZSTAVA TITO V SLOVENIJI 'P V nedeljo, letošnjega 10. sep- Sloveniji, še posebno pa njef iii tembra je bila v počastitev ob- pomemben delež pri obli!'1 k Vsem šolskim vodstvom t poročamo, naj ob načrtoval izletov na Kozjansko ozirom* Kumrovec predvidijo za šolsj 'k ekskurzijo ogled te spomin*’ -I; razstave, ki je odslej v osk* ^ Titove sestrične Ane Kosm*®! škove. Primerna zveza s Pod? p do—Trebčami je sedaj predvsel U. v smereh Krško—Sevnica-fi* ^ sreda ali pa Št. Jurij pri Celj11 ls! Kozje—Podsreda oziroma ŠmJ !e ,h,iK „ :u,.. ^ SS, “b"° “S°d”a po'™. k» t *3i ifftesrvssfcKj pri svojih sorodnikih v Trebčah. z^rSi >' Zato prikazuje razstava „Tito v Sloveniji" delovanje Josipa Broza-Tita v predvojnih letih v zaprta. Mu?1 ljudske revoluCf Slovenije Ljubiji ■ >»! Izberite med novimi knjigami • Izberite med novimi knjigami 0 partizanih pr. Opravljajoč o problematiki vsebinske preobrazbe pouka zgo-pf^ne nob na naših šolah (Sodobna pedagogika, 1970/5-6) je •njt ,0valec na zavodu za šolstvo SRS Tomaž Weber poudaril, da niril ^ zgodovine NOB lahko bistveno prispeva k idejnemu obliko-scillu mladega človeka. Elementi zgodovinskega pouka v celoti, in pr Posebej NOB, nedvomno odločilno vplivajo na mladino in po-ivat ^ai° posebno vzgojno vrednost pouka zgodovine NOB. Tako p! °stno in kontinuirano je verjetno ne more nadomestiti noben 'O l 'Z Predmet na vseh stopnjah in vrstah šol, kjer poučujejo zgodo-tniš l^OB. ,olg tokovna in leposlovna literatura o NOB pa sta do danes po .iati ie%u in kvaliteti že tako narasli, da se učitelj kar težko odloči, , pi pd tega bi bilo najbolj prikladno kot učno in vzgojno gradivo •elH •z°^raževanju in osebnostnem oblikovanju učencev. Ta dvom se nj v osnovni šoli, kjer nastopa načrtni pouk NOB šele v 8. •ršo \e^U’ v vse^ PreTniih pa je le sestavni del nekaterih drugih pred- fhnna bi učiteljem pri njegovih učnovzgojnih prizadevanjih vsaj , . fUko pomagal, je zavod Borec izdal drobno knjižico „0 PAR- ^e^ANlH“, v kateri je izbral 19 zgodb s tematiko iz NOB, ki so jih L , naši najboljši slovenski pisatelji. Izbor zgodb je ob sodelo-, Ju strokovnjakov zavoda za šolstvo SRS pripravil nekdanji ude-S a ?ec NOB in slovenski književnik Ivo Zorman. az mjižica je mišljena kot berilo za učence nižjih razredov osnov-/, H to je za tisto starostno stopnjo, ki si želi čustvenosti, 'l^tosti in dramatičnosti, ne pa kopice sicer verodostojnih in v proi en sistem urejenih zgodovinskih podatkov. Za učitelje obstaja Otrok, ki se težko uči P* i<5, 'nJ.e? zbirke zgodb tudi ustrezen metodični priročnik, ki ga je IS , Favsta Munih. PNižica ,,0 PARTIZANIH" stane 9, priročnik za učenje pa 2 c-.,1 Priporočamo! Jak VIATOR ibči isih Not v UmF^k osnovnošolski učitelj se v razredu pri svojem učnem ter do 0 °inem delu praviloma srečuje tudi z manj sposobnimi učenci. >0ki za nizko šolsko uspešnost teh otrok so bodisi v njih samih t čl duševna razvitost, določene značajske lastnosti, čustvena 'a H razvojno pogojeni odkloni ipd.) ali pa v manj ugodnem ikvi.skem in širšem okolju. Takšni učenci učitelja še dodatno Tal Menjujejo. Kljub temu pa njegova prizadevanja zaradi objek-,neh ^ okoliščin ter prizadetemu učencu v škodo ne rode tistih ^zgojnih uspehov, ki bi jih lahko. Torej: kaj storiti? tem problemom, ki ga občutijo v vseh naših šolah, se ukvar- or fl faica Uranjek in Marjanca Lovšin v svoji brošurici „OTROK, onl0 f TEŽKO UČI". dni j/torici, ki sta svoja izvajanja podprli z več nazornimi primeri iz e p! 'O vidita izhod iz tega nezavidljivega položaja v primerni šolski la rH ‘PPi oziroma v ustreznem sistemu vzgajanja ter izobraževanja. vi p( ti šele tedaj, ko bo s šolskim sistemom rešeno vprašanje izobra-orni ?/# različno sposobnih otrok, se bodo mogli adekvatno šolati naj Ipodpoprečni učenci. mat ^t/ižica, ki jo je pripravila ljubljanska vzgojna posvetovalnica, ucetl Pa Mladinska knjiga v svoji zbirki Pota do učenca, stane 8 ‘noV [n še droben namig izdajateljem: mar ne bi kazalo nekaj podob-bm pisati tudi o zelo nadarjenih otrocih? isti I VIATOR peti >riml ti lj> ka, Ura pravljic ^ fJQheč izkušenj o tem, kaj pomenijo pravljice za mlajšega otro-ld j kako jih ta sprejema, so si na Slovenskem brez dvoma nabrali vidfi ^ R® e d$a.ni' Rezultati večletnega študijsko-teoretičnega in praktič-dt, i M tf?rice tega koristnega priročnika so si svoje hvaležno delo 5 dela so zdaj zbrani v knjigi „ _ leAsi Otrok in knjiga izdala Mladinska knjiga. URA PRAVLJIC", ki jo je v i (al žirski knjižnici ter v likovnem oddelku Pionirskega doma v I t££U r\wi [s r uksi, mr\u oi/ ot nvuiK,i.iiKj ucci/ ie stti\e takole: Martina Šircelj je podala literarnozgodovinski preči oh ^tanka in razvoja pravljice od prastarih časov do današnjih ('Darjana Kobe se je zaustavila na pedagoškem vidiku ureprav-afA' členka Gerlovič pa je obdelala otrokovo likovno ustvarjanje, lo i* lega Podlago tvori pravljična fabula. Dodani sta srkbno izbrani rev1 Pravljic za otroke od 5. do 8. in od 8. do 10. leta, posnetki Nht izvirnih otroških ilustracij ha pravljično temo, seznam 'za ure pravljic, ki zajema klasične ljudske in umetne pravljice ijeg( % blik‘ nun godemo pravljico, kakor tudi ustrezen seznam domače in tuje Kovne literature, ki obravnava to tako rekoč najstarejšo in naj-'Jthano literarno zvrst. to knjigo, ki je sad večletnega prizadevanja strokovnjakinj, 2 test in j - tistih, ki imajo otroke rade, smo Slovenci dobili ' ki bo zaradi strokovne dognanosti in praktične uporabnosti tValo k razširitvi in poglobitvi pravljičnih ur tudi v drugih stič" :/< n isk«! roji Ko" PeSa, duševnega in socialnega razvoja. ^nHga „Ura pravljic" stane 35 din. m P ovoP •OlflJ . šolslj 'b^ nio*’ -jiu osi ostai11 'ods" . dvstfk -P' Celj"1' Šiof -K' še ko cei ■iii 'h p Mu"? )luci blja"* 'Haše ožje domovine. Ne smemo namreč pozabiti, da bomo Pošteno, če bomo tolikokrat poudarjeni enak start v živ-e omogočili vsem otrokom že v najnežnejših letih njihovega VIATOR Slovenski šah L.°Jstr' šaha. Partije. Problemi Zgodovinski prikaz - Državi Slovenije, str. 224, cena 120 din. - Leta 1921 je bila 'ktte// Ustan°vljena Jugoslovanska šahovska zveza. Za njen 50-let ta"1 le z en°letno zamudo izšla sedaj izredno skrbno sestavlja Ijf l P° opremljena knjiga, ki nam podaja pregledno pot do zavi sefe ?kakršnega je slovenski šah dosegel že v svetovnem m >0 j, Zakasnitev je povzročil med drugim zelo zahteven tisk bes TJn, diagramov, poleg tega pa je knjiga izšla v kaj neugodne ^ °darskem obdobju (podražitve storitev in izpad subvencij 0 je seveda vplivalo tudi na njeno ceno. Kljub temu bo p n v° našla dovolj kupcev, v času, ko se je (ob Reykjaviku lfski olimpiadi) zanimanje za šah tako zelo razširilo. To delo l °došlo šahistom, ki poznajo vsaj osnovna pravila igre, saj Priročnik; v njem je namreč objavljen izbor partij slovensk \J0istrov in mednarodnih mojstrov z drugimi vidnimi šahisti .»s, JS, fefi 'k K m ui^iuiiui vselim nivjaii vv t uruguru viuriuui turiizii L %ria Aljehina do Planinca in Fischerja. Partije so obširr I ' _ * X IH 114. J. Minusu in ± lo^H^iju,. j. Ul HJZ. Ulili I i^irme, tako da razume komentarje tudi poprečen šahist. I :iF 1 ih prijateljih šaha bo knjiga zbudila prijetne spomine na sod BOŽIDARKA FRAJT — igralka, ki je upravičeno prejela zlato areno za vlogo v filmu Tomislava Radiča ČISTA RESNICA lovanje v naših klubih, prikazano v zgodovinskem delu, mladina pa bo z zanimanjem prebirala tudi kratke, ilustrirane biografije slovenskih šahovskih vzornikov. Knjigo toplo priporočamo posebno šolskim oziroma mladinskim knjižnicam. Parmanentno izobraževanje Nekdo je zapisal: „Človek, ki kupi avto, nikakor ne misli, da mu bo le-ta služil vse življenje!" Isto je tudi z znanjem. Ni šole, ki bi lahko komurkoli dala toliko znanja, da bi mu zadostovalo za vse življenje. Uspešno moremo pluti po življenjskem toku le tedaj, če budno spremljamo vsakodnevna dogajanja v človeški družbi, to je, če se nenehno učimo in načrtno izpopolnjujemo. Le tako smo do pozne starosti lahko soustvarjalci nenehnega družbenega napredka, le tako tudi osebnostno rastemo v prid sebi in družbi, ki ji pripadamo. Stara resnica je, da tisti, ki ne napreduje, nujno zaostaja! 0 permanentnem izobraževanju kot o živi potrebi sodobnega človeka je bilo napisanih že mnogo knjig. Ena izmed teh, ki so izšle v zadnjih letih, je tudi Dragomirja Filipoviča ..PERMANENTNO OBRAZOV ANJE". Izdalo jo je časopisno-založniško podjetje Naša reč v Leskovcu. Knjiga, v kateri si je avtor zastavil nalogo prikazati temelje, iz katerih izhaja koncepcija o permanentnem izobraževanju, nadalje raziskati, določiti in razviti.cilje in principe te koncepcije ter končno tudi ugotoviti, kakšna je njena aplikacija na področju izobraževanja in vzgajanja v naši družbi, je pravzaprav le nekoliko spremenjena in dopolnjena njegova doktorska disertacija. Štiri velika poglavja oziroma 248 strani obsegajoče besedilo je opremljeno z imenskim registrom in indeksom pojmov ter s sklepi in povzetkoma v ruščini in angleščini. Knjiga stane 50 din. VIATOR NOVE STROKOVNE KNJIGE 1. Stanko Prvanovič: Matematika u prvom razredu osnovne škole. (Knjiga za učitelja). Sarajevo, Zavod za izdavanje udžbenika 1972. 2. Stanko Prvanovič: Uvod u modemu matematiku. Sarajevo, Zavod za izdavanje udžbenika 1972. 3. Istraživanje u nastavi. Knjiga za istraživanje osnovnih problema vaspitanja i obrazovanja u nastavi. Novi Sad, Radnički univer-zitet, „Radivoj Cirpanov“ 1972. Vukmanovič Tempo Revolucija teče dalje Slovenski prevod je izšel te dni v dveh knjigah pri založbi Mladinska knjiga. Odlomki so bili nedavno objavljeni v Delu. Avtobiografije so vsekakor ena najbolj privlačnih oblik orisov posameznih zgodovinskih razdobij. To tem bolj, če so bralcem časovno ter interesno blizu. Prikupne so, kadar je pisec dober pripovednik. Še bolj so zanimive, kadar je imel avtor v dogajanjih širših razsežnosti vidno ali celo soodločajoče mesto; v takih primerih obstajajo sicer težnje po subjektivnemu ocenjevanju lastne vloge in dogajanj, vendar svežina neposredne pripovedi odtehta te pomanjkljivosti, če je le prisotna vsaj prizadevnost za čimbolj nepristransko poročanje. Povsem objektivna pa je seveda celo znanstvena razprava le redko. Vukmanovičevo delo brez dvoma odlikujejo vse navedene kvalitete. Napisano je tako rekoč v enem zamahu, 'strnjeno in pregledano. Spomini sovpadajo v časovno zaokroženo obdobje vse naše revolucionarne borbe in izgradnje, od konca prve svetovne vojne do brionskega plenuma. Nanašajo se na prvo dobo mladosti, iz katere je pisec rastel v študenta-revolucionarja in marksista. Nadaljujejo se z njegovim političnim delom med vojno, ko je kot član vrhovnega štaba opravljal naloge, ki so mu jih poverili v razreševanje mednacionalnih dilem v vsem prostoru od naših meja z Bolgarijo in Albanijo do zahodne Bosne ter pri organizaciji vstaje in izgradnji ljudske oblasti Vukmanovičeve najvidnejše povojne funkcije so bile: mesto načelnika politične Uprave JLA, članstvo v izvršnem komiteju ZKJ, kjer je prevzel posle po Kidričevi smrti, potem pa predsedstvo v Centralnem svetu Zveze sindikatov. Spopadati se je moral s problemi jugoslovanske gospodarske obnove, najtežjimi v dobi spora z Kominformom, z birokracijo v borbi za delavsko samoupravljanje ter s težavami gospodarske reforme. Poleg tega je kot odgovoren sindikalni funkcionar aktivno sodeloval pri navezavah političnih ter gospodarskih stikov Jugoslavije z afriškimi in južnoameriškimi državami ter njihovimi državniki oz. gospodarstveniki. Tako daje knjiga obilico pestrega gradiva tudi za boliše razumevanje sodobnih silnic v polju naših narodnostnih odnosov ter dogajanj v gospodarstvu. Spričo prizadevanja, da razbije nekatere mite in tabuje, je del kritike Vukmanoviča tudi odklonilno ocenil Revolucija pa teče dalje in čas je, da odstremo resnico še o marsičem, kar nam je bilo doslej prikrito. Tako utemeljuje pisec svoje delo. PREVODI IZ SVETOVNEGA PESNIŠTVA Drugi ciklus prevodov iz svetovnega pesništva - izdaja Mladinske knjige - prinaša izbor pesmi Goetheja, Leopardija, Racina, Trakla, Preverta ter „Visoko pesem". Tako kot pri prvem ciklu tudi tu ni mogoče razvideti izbornega načela pesniških imen. Gre le za željo, da bi posamezni cikel vseboval raznolika in raznonarodna imena pesniških veličin tako, da po možnosti tudi obdobja literarnih struj ne bi bila strnjena, marveč raznotera. Morda bo sčasoma, pri večji kompletnosti imen iz svetovnega pesništva postalo jasno, v koliko se bo izpolnil obet, ali bo celotna podoba svetovne poezije zadobila ustrezno celovitost glede oseb in deleža v poeziji, kako bo izborni del predstavljen ipd. Tudi ob drugem ciklu bi lahko dejali, da marsikaj tega, kar nam ponujajo posamezni zvezki, več ali manj že poznamo, tako da pomenita izmed šestih knjig le Traki in Prevert resnično osvežitev, bolje novost. Verjetno ne bo pomote, če trdim da bi bralci precej raje videli, ko bi posamezni cikel prinašal raje več takih avtorjev, ki jih še ne poznamo v knjižni izdaji in manj ponovitev že znanih, natisnjenih prevodov. Tako lahko pričakujemo v prihodnje Puškina, Petrarco, Mickiewicza. Byrona, Heineja, Whitmana, Tagorea, pa B. Radičeviča in Prešerna — torej imena, ki jih že poznamo iz knjižnih izdaj. Resnici na ljubo je treba povedati, da za zdaj pač mnogo bolj -pogrešamo tiste svetovne klasike poezije, ki jih je komajda kdaj objavila v ilustrativnem primeru kakšna revija, ali pa še ta ne. Mimogrede povedano, mnoga imena teh pesnikov so našla prevodno knjižno izdajo v drugih republikah. Pri nas glede tega že očitno zaostajamo. Zato je tem lepša priložnost za izdajatelja, da s smotrnimi posegi in z manjšimi „pona-tisnimi" ambicijami izpolni vrzeli, ki se jih ne da prikriti drugače kot s spoznavanjem tako široke tvarine in z načrtnim prevajanjem Zlasti pomanjkanje prevodov iz modernejših tokov je čutiti. Tako lahko brez naprezanja navajamo ilustrativne primere, kjer nam iz starejše in novejše poezije manjkajo mnoga, sicer splošno znana imena: Abduelhakk, Hamit, Elio, Accrocca, Endre Ady, Ana Ahmatova, Rafael Alberti, Hairil, Anwar, Apollinaire, Louis Aragon, Janos Arany, Tudor Arghezi, Aspazija (E. Rosenberg), Miguel Asturias, Theodore Aubenal, Wystan Hugh Auden - če se ustavimo samo pri črki A! „ Visoko pesem" je prepesnil Jože Šmit. Prevajalčeva prepesnitev je usmerjena v pesniško doživetje himničnega speva ljubezni, vendar tako, da bi prepesnitev bila blizu današnjemu bralcu. Seveda bi kazalo o Šmitovi prepesnitvi širše spregovoriti. Franček Bohanec pa je v spremni besedi poudaril, da bomo dojeli „Visoko pesem" kar najpristneje, če se odrečemo „uradnih" tolmačenj in se s srcem prepustimo branju. „Visoka pesem" po svoji osnovni, himnični apoteozi ljubezni ne more poznati časovnih in prostorskih pregraj. Prevode za izbor Goethejevih pesmi so prispevali: O. Župančič, J. Udovič, B. Vodušek, J. Vidmar, D. Ludvik, L. Novy, F. Albreht in J. Glazer. Za izbor, ureditev in spremno besedo je poskrbel J. Vidmar. Izbor zdajšnje izdaje Goethejevih pesmi je precej skromnejši od „Pesmi" iz leta 1950. Čeprav je tudi v sedanjem izboru razvidna Goethejeva pesniška raznotemost in specifika, pa bi urednik lahko s pridom vključil katero od „Rimskih elegij", „Mignon I", baladnega „Črnošolca“, „Naravo in umetnost". Spremna beseda je — kot tudi drugod — uravnana na nekaj najbolj bistvenih spoznanj o naravi prevedene poezije in osebnosti. Pesniški svet Giacoma Leopardija sta s prevodi predstavila A. Gradnik in C. Zlobec. Tudi tu gre za skromnejši izbor pesmi, ki pa so vsebinsko skrbno odbrane. Spremna beseda C. Zlobca je usmerjena v življenjepisni prikaz in v skico označitve njegovega pesniškega deleža. Izbor pesmi Koče Racina je uredil ter izbral Aleksander Spasov, pri tem pa je uporabil prevode Mileta Klopčiča in Ivana Minattija. Petnajst pesmi predstavi Racina v luči socialno-revolucioname pesniške ustvarjalnosti in kot enega središčnih pesniških osebnosti tega področja leposlovja v jugoslovanskem merilu. V spremni besedi je podal A. Spasov podobo o delu in osebnosti makedonskega barda. Prevodno delo Kajetana Koviča je že z nagrado opozorilo na kakovost prepesnitev Avstrijca Georga Trakla, gotovoda osrednje pesniške osebnosti nemškega ekspresionizma Gre za skrbno pretehtan izbor, ki ostaja kljub časovnim razlikam do današnjega dne svež. Poleg Preverta je prav Traki tista umetniška osebnost, ki daje pridih sodobnejšega v svetu poezije. Nekoč redkim dostopni Georg Traki je do današnjih dni postal splošno razumljiv. Morda je najprimerneje, da je za spremno besedo obveljal prevod eseja Walterja Killyja, ki se je osredotočil na prikaz umetniškega sporočila. Že dolgo pogrešani prevod iz poezije Jacquesa Preverta je slednjič izpolnil vrzel prevodnega zamudništva sodobnikov. Zglednemu prevodu Janeza Menarta je treba tudi dodati, da se prevajalec loteva prevajanja po afiniteti — kar ni brez pomena za .^^"prevajalsko delo. Izbor pesmi zrcali raznotera Prevertova hotenja. Pesnika spoznamo v dokaj različnih izraznih in povednih položajih; morda bi bilo izboru v prid, ko bi iz bogate dejavnosti Preverta prevajalec še kako pesem dodal. Spremna beseda Rape Šuklje je odrezavo zaobjela najnujnejše, Kako potrebne so opombe, raz-vidimo prav tu, kjer bi marsikateri bralec le ostal pred ugankami, če ne bi bili pojasnjeni nekateri pojmi. Posebej kaže spregovoriti o spremnih besedah Uredniškemu konceptu te zbirke gre pripisati, da so se posamezni avtorji lotili kar se da kratkega, ilustrativno zgoščenega komentarja Prav bi bilo, ko bi vsaj v prihodnje ne zapravljali priložnosti za krajšo študijo o posameznem umetniku. Gradiva za to je v izobilju! Tudi opombe so potrebne vsaj za najnujnejša pojasnila. Za zelo lepo opremo knjig je poskrbel Aco Mavec. IGOR GEDRIH NAŠI RAZGLEDI V 17. številki NAŠIH RAZGLEDOV preberite: - Ivan Berce: Leto novo, pesem stara (str. 477) - France Kosmač: Neobveščenost je slepota (str. 478) - Dr. Marinka Jakopič-Garbajs: Najnevarnejše „reševanje“ problemov - Zloraba drog in zasvojenost z drogami med mladimi (str. 480) - bmžina danes (str. 499) - Šoli je potrebna vsestranska pomoč (str. 483) Roman Oberlmtner Sošolcem in učiteljem je še živo v spominu začetek njegove človeške in strokovne rasti, ko nas je presenečal s precizno logiko svojih misli, s prizadevnostjo pri študiju in s hitrim vraščanjem v napredne družbene tokove, in že smo se morali posloviti od njega. Roman Oberlintner je umrl kot mlad in že ugleden družbeni delavec, magister pedagogike, namestnik republiškega sekretarja za prosveto in kulturo, član strokovnega sveta za šolstvo SRS, zunanji sodelavec pedagoškega inštituta in član uredniškega odbora Sodobne pedagogike. Z energijo in optimizmom, ki sta bUa tako značilna zanj, se je boril za življenje in delal skoraj do zadnjega dne, ko je klonilo njegovo od bolezni izčrpano telo. Umrl je mlad, saj še ni dopolnil 38 let. Po učiteljišču je študiral pedagogiko in psihologijo na filozofski fakulteti v Ljubljani Med študijem je dobil študentovsko Prešernovo nagrado, kar dokazuje uspešnost njegovega poklicnega oblikovanja Rot diplomirani pedagog je prišel na odgovorno delovno mesto v zavodu za šolstvo SRS in se kmalu vključil v njegovo raziskovalno skupino, ki je pozneje dala prve raziskovalce za nanovo ustanovljeni pedagoški inštitut. V tem času je postal tudi predsednik Zveze pedagoških društev Slovenije. Njegovo delo je postajalo vedno bolj strokovno poglobljeno in družbeno angažirano. Ukvarjal se je s proučevanjem pomoči slabšim učencem, s šolskim varstvom in s celodnevnim bivanjem učencev v šoli. S tem se je prizadeto lotil reševanja posledic socialne diferenciacije na napredovanje učencev. Njegovo delo pa je kmalu prerastlo v znanstveno objektivno proučevanje vzgoje in izobraževanja. Odlikovali sta ga metodološko neoporečna pot in strokovnost pri iskanju učinkovitih rešitev. Postal je prvi magister pedagogike na Slovenskem Na pedagoškem inštitutu je opravljal nekaj časa dolžnost direktorja, delavec inštituta pa je bil od njegove ustanovitve 1965. leta do odhoda na sekretariat za prosveto in kulturo SRS leta 1970. Pri svojem delu je bil tesno povezan s prakso, saj so njegove raziskave bile empirične, rezultati pa so bili uporabljeni v naših šolah. Razmah varstvenih oddelkov in celodnevnega bivanja v naši republiki je v veliki meri sad njegovega dela. Iz številnih publikacij Romana Ober-lintnerja bo naša praksa še dolgo črpala pedagoške in didak- tične rešitve, zlasti pri vodenju učenih ur in samostojnega učenja otrok v okviru podaljšanega in celodnevnega bivanja Posebno pozornost je posvečal individualizaciji dela z Učenci Raziskovalci vzgoje in izobraževanja pri nas ne bodo našli v njegovih delih samo ugotovitev, učili se bodo tudi ob njegovi metodološki poti. Veliko učiteljev pa se bo spominjalo njegovih predavanj pedagoške psihologije na učiteljišču in pedagoški akademiji v Ljubljani Pri svojem delu se je povezoval tudi z drugimi jugoslovanskimi pedagogi S svojimi publikacijami je zbudil pozornost zunaj naših meja Njegovi samostojni publikaciji sta: Kako pomagamo slabšim učencem pri učenju; oblike in način dela s slabšimi učenci, DSZ, Ljubljana 1965 in (s soavtorico Helo Novak) Podaljšano in celodnevno bivanje učencev v osnovni šoli, Zavod za šolstvo SRS, Ljubljana 1968 Del interno dostopnega, obsežnega gradiva, ki ga vsebuje elaborat njegove raziskave Učinkovitost izobraževalnega procesa v oddelkih celodnevnega bivanja na stopnji razrednega pouka, je objavljen v zborniku Drugi posvet slovenskih pedagogov. Zveza pedagoških društev Slovenije, Ljubljana 1972. Številne razprave in članke je tov. Roman Oberlintner napisal v vse naše pedagoške in druge revije in časopise. Njegovo delo na sekretariatu za prosveto in kulturo SRS je bilo posvečeno uresničevanju naprednih družbenih in pedagoških stališč v naši najširši vzgoj-no-izobraževalni praksi. Raziskovalnemu delu se ob tem ni odrekel Ostal je zunanji sodelavec pedagoškega inštituta pri univerzi v Ljubljani Tovariš Roman Oberlintner je v delu izražal svoj pedagoški humanizem. Ljubezen do otrok in mladine ni bila zanj le beseda, izražala se je v njegovem neutrudnem delu, da bi vsi naši otroci imeli bolj izenačene pogoje za učenje in napredovanje v šoli. V delu je bil resen in zahteven do sebe in do drugih, vendar je znal najti prisrčne človeške stike s svojimi sodelavcu V prijateljskem krogu je bil vesel in duhovit. Pretreseni smo obstali ob grobu mladega človeka, ki je slovenskemu šolstvu in pedagogiki že veliko dal, naredil bi pa še veliko, če bi smrt ne bila prekinila njegovega ustvarjalnega dela. Ob slovesu se mu zahvaljujemo za vse, kar nam je dal v svojem kratkem, vendar plodnem življenju. d. G. Pojdimo se gledališče QuatuorVocum. XIII. 'Caiitus. Ccc quomodomorituriuftus,&ncmopcipitcordc, &ncmopcipit čordc, viri iufti tolluntur, & nemo c&fiderat, afa-cic i-niquitatis fublatos = H. r ;Pars> eftiuftus, iccrit inpacc mcmoriacius, & erit mpacememoria cius. N pace faftus eft locus cius, & in Spon habitacio cius, &inSybha- Janez Bitenc Glasbena stran v »Pionirju« Že nekaj let sledimo dolgoročno usmerjenemu uredniškemu načrtu revije ,JPIONIR“, ki skrbi poleg ostalih zanimivih področij tudi za glasbeno vzgojo. Ta namera je toliko bolj pomembna in dobrodošla, ker za glasbeni pouk v osnovni šoli in gimnaziji, žal, nimamo niti učbenikov niti priročnikov, ki bi pripomogli k uspešnejši glasbeni' vzgoji. Tako so učenci odvisni le od razlage in na pisanja. To pa krade čas in siromaši že tako skopo odmerjene minute predmetu, ki bi lahko pod ugodnejšimi porazvil v mladem človeku smisel za dojemanje glasbenih vrednot in mu brusil glasbeni okus. O tem pa lahko na splošno rečemo, da je daleč pod poprečjem. Gotqyo je prav glasbeni pouk, ali bolje rečeno glasbena vzgoja, tisti predmet, ki bi moral biti zaradi svoje narave najmanj suhoparen, najmanj verbalističen in zato toliko bolj živ, neposreden in dinamičen, kot čustvena protiutež ostalim, predmetom. Predvsem bi namreč moral poudarjati čustveno plat in tako kot edini v množici izobraževalnih predmetov oblikovati mladega človeka v celovito osebnost. Menda je tu, na tem mestu, odveč govoriti, kako so prizadeti in osiromašeni ljudje, ki jim je tuja in neznana pot k doživljanju in spoznavanju glasbene umetnosti in ki jim je odmaknjena ta duhovna, čustvena plat v njihovem življenju. Za pot do takšnih, večjih spoznanj in globljih doživetij pa je šolska tabla z notnim črtovjem in notni zvezek v učenčevih rokah mnogo premalo, še posebno danes, ko nekontrolirano bije na ušesa množica vsakovrstnih zvokov. Kako le naj se znajde mlad, nepoučen in še neosveščen človek pred vso to zvočno poplavo, če mu poprej nisi izbrusU okusa in zbudil volje do sprejemalnja glasbe na način, ki zahteva mnogo več od šolske table in odbijajoče sivine notnega zvezka? In prav tukaj je „PIONIR“ s svojimi živahnimi, zanimivimi, življenjskimi, bogato ilustriranimi stranmi imeniten in nepogrešljiv pripomoček tako za glasbenega pedagoga kakor tudi in še prej za učenca. Avtorji, ki jih uredniški odbor vabi k sodelovanju, so praktiki, delavci z mnogimi izkušnjami v razredu ali na drugih področjih glasbene dejavnosti, zato jamčijo, da je tako izbor obravnavane snovi kakor tudi njihovo pisanje izjemen prispevek k naši glasbeno-pedagoški publicistiki, namenjeni mladim ljudem. Poglejmo, kaj so pripravili za letošnjih deset številk: Janez Hoefler se ustavlja pri našem renesančnem velikanu Jakobu Petelinu-Gallusu in ob njegovem motetu ECCE QUOMODO, • ob madrigalu OMNIA VINCIT AMOR ter ob Mozartovi MALI NOČNI GLASBI in Dvoržakovi simfoniji IZ NOVEGA SVETA; Marjana Mrakova predstavlja Bachov 5. BRANDENBURŠKI KONCERT; Narcisa Deskovičeva seznanja mlade ljubitelje glasbe s Steva-nom Mokranjcem in njegovo skladbo 6. RUKOVET (Hajduk Veljko); hkrati z Milanom Sti-biljem predstavlja njegovo elektronsko kompozicijo MAVRICA; Metka Zupančičeva poseže v svet glasbenega impresionizma in govori o C. Debussyju ter njegovi značilni skladbi PRELUDIJ K FAVNOVEMU POPOLDNEVU; Katarina Bedina s svojim prispevkom posega v bližnjo slovensko glasbeno zgodovino in odkriva šolarjem dva pomembna slovenska skladatelja: SLAVKA OSTERCA IN MARIJA KOGOJA; Milan Stibilj prikaže delo v sodobno opremljenem .elektronskem studiu ter predstavi delo OB KONCU TRAGIČNEGA DNE SE POVZDIGNE GLAS LJUDSTVA, ameriškega skladatelja Ch. Ivesa. Ob sklepu redak cije pa še vesela no vica: ( ----------------------------------------------- OB TORKIH POSLUŠAJTE NA RADIO LJUBLJANA: vsak drugi teden po poročilih ob 14.10 oddajo »Glasbena tribuna mladih". V njej boste lahko slišali odlomke iz glasbenih del, o katerih berete v Pionirju. Glasbeni sestavki iz Pionirja bodo talco pred vami tudi v resnici zaživeli. Torej, nasvidenje v enem od prihodnjih torkov pred radijskim sprejemnikom! I____________________________________________ Za poživitev otroške dramske aktivnosti V letošnjem šolskem letu bomo v reviji Pionir med drugim uvedli tudi to novost, da bomo občasno objavljali kratka, z vsemi izvedbenimi navodili opremljena dramska besedila, posebej namenjena in primerna za otroško izvedbo; tako da bodo te skrajno enostavne in tehnično nezahtevne igrice lahko otroci tudi sami uprizarjali doma, v varstvu, počitniških kolonijah ali v šo li Za to novost smo se odločili predvsem zato, da po svojih močeh prispevamo k poživitvi otroške dramske aktivnosti, ki s svojo raznovrstnostjo lahko kar najbolj spodbuja najrazličnejše oblike otrokove ustvarjalnosti, tako estetska nagnjenja kot ročne in celo tehnične spretnosti Poleg tega pa je res, da je pri nas velika zavora za razvoj otroške dramske dejavnosti prav pomanjkanje za otroško izvedbo primernih dramskih besedil; in ena od največjih napak naše otroške amaterske gledališke dejavnosti je prav v tem, da posega po otroku neprimernih, predolgih in prezahtevnih dramskih delih, zmotno misleč, da je otroku namenjena igra že tudi primerna za otroško izvedbo. Zategadelj besedila, ki jih bomo objavljali, niso namenjena le otrokom, ampak tudi vsem vodjem dramskih krožkov, ki pri otroškem dramskem delu dajejo prednost pedagoškim vidikom ter hočejo z njegovimi sodobnimi prijemi čimbolj vsestransko razvijati otrokovo kreativnost. DRAGA AHAČIČ Letos poj demo po potel Matije Gubca i prizadevamo, da bi za revijo Pionir pridobili Ze ob začetku šolskega leta razpišemo tekmo''* Vsako leto si več naročnikov, in zmagovalce iz šol, ki imajo največ naročnikov, peljemo n3 jeten in poučen izlet. Med njimi bo tudi 20 najprizadevnejšfl1 veijenikov. Letos pojdemo ,JPo poteh Matije Gubca". Za ^ izleta se nam ni bilo težko odločiti, saj praznujemo 400. oble*1! slovensko-hrvaškega kmečkega upora, Ta dogodek bo osvetlje^ Pionirju še vrsta drugih sestavkov (npr. sestavki Brede Ko'^ Gradovi pripovedujejo, opis poti in barvni zemljevid iz prve š1 Pionirja, Razgovor z Vatroslavom Mimico, ki pripravlja film of tarjih in drugo). V spomin temu in številnim drugim kme^ uporom se bomo tako dostojno oddolžili. r~ pj ni va za sti ol Mati zemlja je bolna! Mati Zemlja je rodila doslej že mnogo otrok. Njen najljubši, največ obetajoči otrok — človek — je zaradi svoje zvitosti skorajda zagospodaril nad drugimi. Pri tem pa se je vedel kot razvajen otrok, ni spoštoval pravic drugih prebivalcev na Zemlji, rušil je naravna ravnovesja, iztrebljal nekatere vrste živali in rastlin, onesnaževal okolje, ga osiromaševal, dobrine pa razdeljeval celo med pripadnike svoje vrste hudo nepravično: medtem ko se nekateri ljudje kopljejo v izobilju, drugi stradajo in celo umirajo zaradi lakote. Raziskovalci predvidevajo, da čaka zato človeštvo že sredi prihodnjega stoletja huda stiska, ki bo povzročila množično umiranje. Človek torej v svoji brezobzirnosti __ ... dostni poučenosti ogroža. Hi, stoj svoje lastne vrste. ■ H, Zemlja je tedaj bolna, pov^T n telj te bolezni pa je — drug kot človek sam. Da bi se naši bralci bolj8r°^ znanili s temi vprašanji, bOT^ec naslednjih številkah naše rTc: r Pionir izhajali članki, posv«Tfr°A posameznim vprašanjem va|f®!/e okolja, npr. uporabi kemlr^t sredstev za boj proti škodile, cem v poljedelstvu, vatf^ži vode, zraka, rastlinske odej«”^ vali in človeka. Konec kol namreč varujemo okolje f He zlorabami človeka v korist d veka, varujemo torej posr^sft človeka samega. Hii Dr. Misoaslav Kališ risal Božo N'! % PoSei 10 pisateljev in 10 njihovih priljubljenih junakov Hi s % ( ;l^ke Namen letošnje Pionirjeve „literarne“ nadaljevanke je enoS‘. in jasen. Predstaviti hoče deset velikih mojstrov besedne utnČ' (Cervantes, Swift, Scott, Puškin, A. Dumas, B. Stowe, -P' Twain, Sienkiewicz in B. Čopič), vsakega s po enim njegovih' čilnim delom i SP Za izbiro besedil je bilo odločilno to, da sodijo danes, z t 'priredbami in potvorbami vred, bodisi med najbolj priljubi U£ mladinske knjige - čeprav je bil namen avtorjev dostikrat poi’“Pos drugačen (Don Kihot, Gulliver). Med njimi so tudi taka. podala tako natančno in živo podobo svojega časa (Evgeni] u gin, Nikoletina Bursad), da so tudi zato pomembna. Ne^ ^( izmed teh del pa so odmevala tudi že v svojem času in so na '-t,, -da je zgodba duhovita in da igrajo v njej glavno vlogo mladi Pri 1 do neke mere tudi vplivala (Oliver Twist, Koča strica Toma)*, memben pa je bil pri izbiranju tudi zgodovinski oziroma vinski" kriterij (Ivanhoe, Črni tulipan, Križarji) ali pa zgolj dČ da je zgodba duhovita in da i] prav še otroci (Tom Sawyer). ^ ^ Ceč H Sv o Kv Vsako nadaljevanje prinaša poleg nekaterih osnovnih biograf ^ in drugih podatkov o avtorjih in njihovi dobi, oziroma o sf^ ^ . -otW£h umetnosti, ki so ji pripadali, še po tri ali štiri krajše odlorf’" ^ ^ e, ki velja v vsakem primeru posebej za izhodišče. 0 ^ ‘ tiste knjige, cije bodo v nekaterih primerih iz izvirnikov ali pa bodo ilustd ^ na novo. s Upamo, da bodo tako predstavljeni avtorji in njihovi 10 »se^ junaki vzbudili pri mladih bralcih več pozornosti, kot bi jo si Lo^ da bodo poslej še raje segali po knjigah. IZTOK $ ^ v H* PET ODGOVOROV NA SPORNA VPRAŠANJA plačevanje oskrbnine v domovih za otroke z Motnjami v telesnem in duševnem razvoju V Prosvetnem delavcu št. 3, z dne 4. 2. 1972 je bil v ■Ubriki Naš pravnik svetuje objavljen odgovor glede placeba rejnine za učence posebne osnovne šole. Ker pa je zadeva še mnogim posebnim šolam, internatom teh šol in iečt staršem nejasna, bomo v tem sestavku poskušali problem °bšimeje razložiti. Naš sestavek smo priredili v obliki vprašanj in odgovorov. Menimo, da bo tako laže obrazložiti sporna vprašanja. V ►J- VPRAŠANJE: KDAJ JE £EBA ODDATI OTROKA Z JPJnjami v telesnem IN USEVNEM razvoju v U°M ZA OTROKE? o ODGOVOR: V domove za ^°ke sprejemajo tiste otroke, morajo biti oskrbovani v čevati oskrbnino v zavodu občina, sodišče, ki je izreklo vzgojni ukrep, pa odloči o višini prispevka staršev k oskrbnini v zavodu. Starši vračajo občini oziroma plačujejo določeni prispevek v proračun občine. Zadeva pa je popolnoma dru- , tj lil .> /V / tv W y ut L t v - - - Qrrtu zaradi posebnega uspo- gačna, kadar skrbstveni organ planja ali zaradi oddaljenosti odda v zavod za usposabljanje Joda za usposabljanje od Rokovega doma. t Domovi dajejo otrokom 2J°Jo, oskrbo, zdravstveno > oziroma zdravljenje, skr-?° za njihovo kulturno "živ-ter sodelujejo s šolami pri ■ %°jno-izobraževalnem delu člen z (ikona o usposablja-r otrok in mladostnikov z j1 m ja mi v telesnem in dušev-^ razvoju, Ur. L SRS, št. 'M, 20/70). ^osebno usposabljanje po-'fajejo duševno prizadeti, (dom) otroka, ki obiskuje posebno osnovno šolo. Za te otroke veljajo glede plačila oskrbnih stroškov v domovih določbe zakona o osnovni šoli. Zakon določa: „Pouk na osnovni šoli je za učence brezplačen. Občina je dolžna zagotoviti za učence iz oddaljenih krajev brezplačen prevoz v osvnovne šole ali pa brezplačno oskrbo v domovih učencev“ (prvi odstavek 10. člena zakona o osnovni šoli, Ur. I. SRS, št. 7/65). K i, temu določilu je bilo kasneje s /ho prizadeti, otroci in mla- pravilnikom o pedagoških normativih glede števila učencev v oddelkih in o normativih glede oddaljenosti osnovne šole J/hiki z govornimi motnjami, W slabovidni, telesno priza-’■ j c*, dolgotrajno bolni, otroci mladostniki na okrevanju, $ j/enjsko in osebnostno mahi ter otroci in mladostniki s L • 4w uiruLi in miuuusiriuu a p, ,0i5i Ptoiniranimi motnjami Med osnovne šole in nazaj ali brez-i 'Ledenimi kategorijami je z da- plačno oskrbo v kraju, v kate-e i® j največ duševno prizadetih rem je osnovna šola, je treba isve' %k, temu ustrezno imamo zagotoviti... za tiste učence val' -%'e tudi največje število po- osnovnih šol, ki prebivajo v kra-■tn^hnih osnovnih šol, odpiramo jih, oddaljenih več kot 4 km od kodp Vedno nove šole. Kljub široki osnovne šole“ (4. člen cit. pra- vaf1 x/eži teh šol pa je še pogosto dej« Maljenost šole od otrokovega kol %a tolikšna, da otrok ne je f, vsak dan obiskovati šole rist1 ji doma, zato ga je treba na-osnp^ti v dom za otroke. Pri drugih kategorijah priza- j urugin n,uicgur ijuri [z/izu- ^ alili /ih otrok pa je število otrok skrbstveni organ odda otroka )ŽolMty'fe, zat0 imamo organizi-h le po eno ali nekaj več ,, Sebnih osnovnih šol, navadno ^čjih središčih. Zato morajo J oddaljeni otroci teh kate-T) bivati v domovih, le najeli lahko vsak dan obiskujejo iosil tfte družine, neti) od učenčevega doma — določeno: „Brezplačen prevoz od učenčevega prebivališča do vilnika). Zakon torej določa, da je občina dolžna zagotoviti otrokom iz oddaljenih krajev brezplačen prevoz v osnovne šole ali brezplačno oskrbo v domovih učencev. To pomeni: kadar od svojega doma ali iz rej- dom posebne osnovne šole, je občina po samem zakonu dolžna plačevati celotno oskrbnino v domu. Občina nima nobene zakonite pravice in možnosti, da karkoli zahteva od staršev otrok, da bi ti prispevali k oskrbnini v domu. Določila zakonov so nedvoumna. Prav tako imamo že nekaj sodb vr- 0k\ Lf VPRAŠANJE: KDO PL A- hovnega sodišča SRS, ki so pro v,ffl Mo OSKRBNINO V DO- glasile kot nezakonite odločbe OVlH ZA OTROKE Z MOT-”AMl V TELESNEM IN DU-z tlvnem RAZVOJU? jubl ODGOVOR: Po zakonu o ifi ^Po; i Sv 'sabljanju otrok in mladost- a, z motnjami v telesnem in lij ® Zev«em ( 0 ^vrie \ij '%nmem razvoju moramo lo-teHU otroke, ki obiskujejo po- iaosnovne šole (šoloob-nal- Jn' otroci v smislu zakona o S/m šoli) in otroke, ki ne deP Olhujejo take šole. i prf i,. drugem primeru gre predaj1 za mladostnike, ki so stari u 15 let in jih odda v vzgojni grap za vedenjsko in oseb-srt.l motene otroke v pre- občine, s katerimi so te odločile, da morajo starši prispevati k oskrbnini v domovih otrok posebnih šol. Vse navedeno velja v celoti tudi za otroke kmečkih staršev. 3. VPRAŠANJE: KDAJ PLAČUJE OSKRBNINO ZA OTROKE V DOMOVIH POSEBNIH OSNOVNIH ŠOL SKLAD ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA KOMUNALNE SKUPNOSTI SOCIALNEGA ZAVAROVANJA? hip,i starši in otroki). Za te mla-10 pridejo v poštev pred-i sid C VzSojni zavodi v Gornjem c 11 ie}atcu i*1 v Slivnici za fante Višnji gori za dekleta V ^denih primerih plača za-(j?\ oskrbnino občina, ki je ^/z/stnika napotila v zavod. Pa so dolžni občini po-- f*1 del oskrbnih stroškov v ?du. o tem, kolikšen delež ^spevek) morajo starši po-Ljt1 občini, odloči z odločbo L skrbstveni organ. Kadar pa mjftfdostnik, star nad 14 let, | Soj i kaznivo dejanje, mu lahko V t 2 °dločbo izreče vzgoj-’-p0 ni. Zato se je poljska vlada1 Ogi ločila, da bo uvedla venerok'Ub jo in seksologijo v učne nači djei V ta namen so organizirali univerzi tečaje za učitelje, katerih naj bi se usposobili pouk spolne vzgoje otrok, s°cn NI TEŽAV ZA ZAPOSLITEV V Sovjetski zvezi ni učenca, ki bi imel po končanem šolanju težave z zaposlovanjem. Predsednik moskovskega odbora za zaposlitev je celo izjavil, da se morajo tovarne in podjetja zelo prizadevati, da dobe delavce. Zato jim dajejo možnosti za izpopolnjevanje, rekreacijo in dobre delovne pogoje. rih od 11 do 12 let. Tudi šolska televizija je na °vei dila svoje: v enem letuje prip vila tri programe za mladino | 15 let naprej. Te oddaje pred jajo največ v majhnih mestil1 po vaseh. Tretjina programa namenjena odgovorom in vp1 šanjem gledalcev. Vp 'v. J Sa t Vo kat; ivjioi izv U tem kzai tabiij iibib OTROŠKI VRTEC NA UNIVERZI Zveza študentov na univa v vzhodni Angliji je zahte' da je treba odpreti otroški] tec, ker je vse več mamic — ■ dentk. Nova penološka šola 11. septembra so odprli novo srednjo penološko šolo republiškega sekretariata za pravosodje in občo upravo SR Slovenije. To je prva tovrstna šola v Sloveniji. V prvi letnik se je vpisalo 30 slušateljev. Ob slavnostnem odprtju šole je spregovoril namestnik republiškega sekretarja Vlado Tanče. Objavljamo izvleček njegovega govora: — Ustanovitev penološke šole je rezultat spoznanja, da bomo sodobna kriminološka stremljenja pri izvrševanju kazenskih sankcij lahko uresničili le, če bomo dvignili strokovno raven tistih delavcev, ki so največ v stiku z obsojenci. Za delinkventa, kije prišel navzkriž z družbenimi in pravnimi normami, kazen že dolgo nima več samo zastraševalnega in povračilnega smisla. V naših novih med-, sebojnih odnosih, ki nastajajo v socialističnem samoupravnem sistemu, dobiva kazen globlji, humanejši smisel in pomen. Delinkventa je treba prevzgojiti in ga vrniti družbi kot koristnega občana. Naši predpisi o izvrševanju kazenskih sankcij zahtevajo, da se morajo uporabljati sodobni vzgojni, poboljševalni in drugi ukrepi. Z obsojenci moramo ravnati človeško, spoštovati njihovo človeško dostojanstvo ter varovati njihovo telesno in duševno zdravje. Zato so v naših kazenskih poboljševalnih dih uvedene različne obl vzgojnega in izobra/ev ali dela. Med penološkimi del* so najštevilneje zastopani P |" niki, kakor jih sedaj im6 | jemo. Njihovo delo pa še zdi* ni samo „pazniško“, kar m! pomenilo le fizično čuvanje® sojencev. Po zakonu pazniki niso dolženi samo za izvajanje pravil, delovne discipline, C miru in varnosti, marveč $ rajo sodelovati z vsemi strok' nimi službami. Zakon celo hteva, da morajo biti uspe1 Ijeni za vzgojo obsojencev. [ pomembno in težko delo zab 0 va določeno izobrazbo. Dosl? Sloveniji niso imeli za izobči vanje tega poklicnega pr0 ^ ustrezne strokovne šole. Raj seljivo je zanimanje paznikom strokovno izobraževanje, b program šole je obsežen v sp no izobraževalnih in stroko'1’' predmetih. Od učencev bo1® zahtevali mnogo učenja, nosti in vztrajnosti. ZahvalM mo se republiškemu sekreta1 tu za notranje zadeve za p0111 pri pripravah za ustanovitev? nološke šole, posebej pa zahvala vodstvu in predavf‘( Ijem strokovne šole za notr« zadeve za razumevanje. ^ učencem pa želimo uspeha! ,emo ime tekt gojr -Hal ob^ _^i0| POPRAVEK V prejšnji številki našega lista je prišlo v članku ..Partiza11; saniteta v Sloveniji" do neljube napake. Pravilno: Vsa šolska stva obveščamo, da bo v muzeju ljudske revolucije Slover|b. Ljubljani do 15. oktobra t.l. še odprta razstava „Partizanska5 sjsi teta v Sloveniji". Uredn®^ *is< lalj cno h Hj 'Ja, 'are Me, % d: sa tež, Sv "ktj, isIS 'Oi kod. K6: De| lajo H