rokodelnlh narodskih reči Na svitlobo dane od krajnske kmetijske družbe Odgovorni vrednik SMr. JutiHieitveis. Tečaj V sredo 26. grudna (decembra) 1849. List AMi žito zet i ati Kositi? Pri vprašanji : ali bolj nêse žito žeti ali kosit razsodi nar več 1 i k o s t zemlj • V Gotovo je, če se žito kositi da, de se veliko manj potřebuje, in de se delo hitrejsi opravi. Na vel i ci h kmetijah in kjer so delavci dragi, gré tedaj kc Pri del sa pred sèrpam. manjsih kmetijah pa ? družino zetev lahko opravi, plačevati, gré pa sèrp pred kôso jspodár s svojo ni treba dražih ženic žeti Se vé. de se ne da polezeno zito kositi ? ampak Če je pa gotovo in sploh znano, de se s koso delo veliko hitrejši opravi,in veliko dníne prihrani, vunder se nihče ni pràv na tanjko povédal, koliko znêse primeri žetve , kér se ima dobiček žitniga koše nja v tudi na marsiktere druse reci v « danja zernja, na ložj gledati, kakor na P P de ni treba pozetiga žita z grabljami vkup spravljati i. t. d zetvijo zita p o ž e t i * V t en De bi tedaj razlocek med kosnjo in tanjko zvedil, sim dal en oral ozimine r oral pa pokositi. Povedati moram, de je rčž na obéh nji vah enako stala. Na tanjko sim vse stroške pri pervim in drugim je bil, de mi je kos nja rčzí delu prerajtal, in razlocek 27 grošev dobička več včrgla memo žetve. Ta dobiček že na majhnim prostoru , natanjko pre raj tan Naj bi tudi manjši kmetije tega popolnama v nemar ne ? s pri čuj e , de je boljši, žito kositi kakor žéti i • v . pušale Odpravlj tlaka bo marsikteriga posestnika v nje sit i gov lastni dobiček primorala , de bo dal žito k in ne žeti, kakor se to že v več deželah godí. A g r i k (v Oecon. N,) Mako kevzeh . smolíko in pljuénico Naši bravci zdej vedó se dež kevžha, smolíke in večidel o 10 pri konjili ozdravljati. (Konec.") Zdravnik je vselej bolezni bolj vesel, če je nova in še le malo dni terpí; vstraši se je pa, če že delj terpí 9 zakaj to? Zató kér prisad (Entziindun tr O ce je ravno hud, se da vselej 1 ? vkrotiti in ozdra viti 9 kakor njegovi Kakšne pa so ï 1 e d k i. m nja prisada sploh hud d 9 Prisad sploh ima 5 znaminj, ce ni hud, — ce je pa , ima O znaminj. 1. známnje prisada je, de je přisadili del bolj ru- 3. zna- 2. známnje je, de je bolj vroč mnje je , de je b ol kel 9 4. známnje je 9 9 de je t 9 in 5. známnje je, de prisadni del svojih natornih opravil ne opravlja takó, kakor jih v svojim zdravim stanu opravlja, postavim: oči ne vidijo, noga šepa 9 želodec ne kuha i. t. d. v Ce prisadni del pred našimi očmi leži, je lahk > v « te znamnja spoznati ; je pa prisadni del v životu skrit je že več zdravniške vednosti razločijo in spoznajo. 9 potreba, de se te znamnja Ce je prisad hud, stopi k imenovanim peterim znamnjem'še šesto — namreč v r o č n i c a (Fieber j. Znamnja vroč ni ce so: živina postane klaverna , žalostna : ne gré pobesi usesa ; jed ji prav ne disi; blato in voda poredama od nje ; večidel nastopi m pa vro čin a života ? po drugi so raz, po mrazu lim truplu ali le po nekterih krajih mer zli v • 9 1 Mí veliko hitrej 9 namesti 40krat v eni minuti bije 50, 60, 70, 80 lOOkrat in še večkrat po sili bolezni. cio Kevžéh in smolík sta navadno brez vroč nice, — pljučnica pa je vselej z vročnico sklenjena. Kakó se spozná s moli ka? — Smolíka v začetku kaže vse znamnja prisada: žlezna koža v nosnic ah in čez bolj rude ča in gorka, zató je tudi čez Je HPHPPHI I lv I sapa, ki iz nosnic pride, bolj vroč a,—kér žlezna koža nosnic bolj ali manj oteče, se sliši, de konj težji diha 9 v pervim nastopu prisada postanejo nosnice suhe in mu ne pride iz vnetih nosnic; kmalo pa se zacne • V nic večidel iz obéh nosnic, žleza ce dit i, ki je v začetku bolj redka, po tem od dné do dné bolj gosta 9 m 14 21 dnéh spet neha. pljucnice, in poznajo nekoliko njih naturo. Vediti pa nadalje morajo, de, če te bolezni predolgo terpé , se Kmalo pa, ko je začela žleza iz nosnic teci, so zacele med čelustmi prisadno otekati; bezgavke b ez gavk e preverzejo v v druge, ki se teško ali cio ne dajo so tedej otêkle, bolj alimenj;so vroce, in bolece 9 ozdraviti. Ce kevzčh in tako imenovana n e dol žna smo lik a (gutartige Driise) čez 2 ali 3 tedne terpite, takó de konj tudi ne terpí rahliga ošlatovanja. Kakih 5, 7, bezgavkah greste te bolezni radi v nevarno in lezlj 10 dni je prisad v moč otekljíne razdeliti, se začnó po prisadu pa, ce ni bilo bezgavke gnojiti 9 se molíko, od ktere je le ena stopnja — in konj postane prederó ali jih zdravnik predêre. Vse to samo po sebi ni merk (jrotzi S Pri sad pij pa 5 o 3 ali k večimu o 5 dnéh ne potolaži, in pljuča vtopiti žuga prev< kor : ce ce se kri. ki ? nič hudiga , če sta le v nosnic ah prisad in zlezljma jenjala. Če tudi kaka medčelustna bezgavka terda s pusanjem iz pljuc ne spr 9 se PU v mnoge bolezni, ki po prisadu nastopijo ka ter d na gnjil a, per prisad d 9 PU ostane, ne dé to konju nič; le známnje je, de je konj smolíko přestal, ktera pa konja večkrat napasti zamore. To so po glavi tne znamnja takó imenovane n e-dolžne smolíke: sicer se pa tudi primeri, de včajsih 226 konj bolj klavern postane, jesti neha, včasih pokašlja. Pa ti prikazki večidel o 3 dnéh jenjajo , če ni smolíka Gosp. s kevžham sklenjena. Smolíka pa ni vselej dol in kra t k P ampak dostikrat je nevarna, k o ter in dol gočasna, in konj s tako smolíko jeze bolj ko na sredi pota j m črk postati v Ce smolíka čez 4 tedne terpí (dostikrat pa še po prej) V ee prisad nosnic zgine , in namesti prisada se v Dr. Anton Pfefferer, odbornik in pred sednika namestnik. Anton Galle, odbornik. Jo ž ef Bi s ch o f, Miha Ambroz, Nadjamo se, de bojo ti častiti gospodje v prid kmetijske družbe in naše domovine prevzeli časne opravila njim izrožene službe. Razun téh gospodov n n yy r> so nar več glasov dobili : gosp nosnieah le posa m rudeče pike lise pri kaž ej y če to. kar iz obéh ali večidel le iz ene nosnice Andrej Lenče v Laverci, gosp. Matija Petrič v Anton P o d k r a j š e k v Ljubljani, gosp. Logu ? S0SP téče î z a i ni več enako gosta, bela ali belorumenkasta žle ampak zdej gosta, zdej redka, rujavkasta, zelen tehant Andrej Pecár in gosp. Jarc v Medvodah. Sredíšni odbor c. k. kmetijske družbe v Ljubljani. kasta k y sih clo kervava in takó ojstra y de dlako in kožo na žnabljih ogloda takrat ši ! Nedolžna smolíka se je v nevarno in k vstra ) pre Mupcija s pij ar U am i. (Kup čija s pij a vk ami). Razun Ogerskiga. včrgla preč s takim konjem v bolnišnico , če imaš kjer so poprej vsako léto okoli 12 milijonov pijavk vjélí še drujih v štali Î Kevžéh je po natori bolezni smoliki enak y tode pri kevžhu seže prisad čez nosnice v sápnik, za to konj s kevžham pogostama kašlja, sápnik ga bolí posebno če gčrlo le nekoliko z roko stisneš; kmalo začne in prodali, jih mende na Mars kim nar vec vjamejo in prodajo. Ta kupčija tudi takó malo ne včrže, kakor kdo misliti. Za 10 do 15000 kop skupiio bi utegnil y ondašnji kupčevavci 20 do 30,000 gold., lep denár ! konju tudi žleza z nosnic teči : jed se mu tudi večkrat ostudi in konj s kevžham rad vrat bolj naravnost in ? glavo nekoliko pobesi ali mirno derží, zató kér ga bolí. Kevžéh terpí večidel nar menj 14 dni. Plj u č n i e a je prisad na plj uči h s hujsi ali manjši ni brez nje. Konj s pljučnico postane in vrat pobési ; mirno Vecerni nalor o stor ski pogovori v IjJu b lja nsk i m muzeumu• (Konec.) Pri iskanju je potreba pri germovih . porobkih in skalisih vrocnico, nikoli pa silno klavern in žalostěn, na enim mestu, kakor perbit, stojí in se rad ne gane, (Geróll, Stein glavo und Schutthaufen) se varovati de člověka kaka kača ne piči, ktere se po enacih kra y jih rade potikajo, de kér ga sapa tezi; stoji pa s sp red njima nogama saksebi ali saj eno spred postavi, de si tako persi enmalo y tudi mer-rade bežijo ; raztegne, in pljucam, ki so s kervjo nalité, veči prostor naredi, težko sópe, takó de se dihanje več krat sliši in nosnice široko odpírá, sapa je zavolj vročníce; cio vroca ; nič nic ali clo malo je; pije rad se ne vleže, ampak vedno stoji noč in dan; stermo ali žalostno gleda, oči so bolj rudečkasta, ravno take so tudi nosnice ; blato gré poredkama od njega, scav-nica je bolj rudečkasta, volu enaka; žila bije 50, 60, 70, 80krat ali še večkrat v eni minuti (na no trajni strani čelust nar lože žilo ošlataš in jo šteješ, če uro v roko vzameš"); serce na levi strani pers se le malo si miš, tičjih gnjezd, pa česov za svoj živež išejo. Kace so plašne če se v tacih krajih ali kotih s palico enmalo potolče ali zašumí. Kace pičijo le takrat, kader se branijo ; kakor vsaka druga zver se tudi one v nevarnosti branijo in svojiga življenja varjejo. Kdor hoče pa kače, kušarje, martince ali ašerce loviti, ne sme okoren, ampak mora gibčin biti, de kaj ne skupi. Kačje domovanja so kertíne, luk- pod skalami, v zidovjih, v germovjih, mo- nje v zemlji, čirjih, mlakah, preko pih, in v strugah, v sončnih, kam-nitnih krajih in visočinah, po hribih, gojzdih, pa tudi po skalnatih planinah noter do vecniga snega dolazijo. Ce hoče kdo kače in gade loviti, naj stopi v škornjah na glava se k tlam pritisne s ali clo nič ne čuti. Pljučni prisad terpí le 3, k ve-čimu 5 dni, in se potem preverže, kakor smo gori rekli kacji život, blizo zativnika ; palico ali klincam, po tém se z dvema perstama ali pa bolj varno z močnimi plošnjatimi klešicami (Pinzette}, y y v druge bolezni, ki so silno nevarne. ali s kakim drugim precepam y Takó smo p o g 1 a vi t dobro prime, de se nemore nazaj za vrat tesno pri glavi zviti in vgrizniti. Za znamnja, iz kte- rep jo popasti in hitro kviško vzdigniti, zató ni vsaki rili se imenovane bolezni spoznajo. Po zna nje bolezni dosti gibčin y po je perva potreba za umno ozdravljanje tém takim ni tudi varno kač loviti. putrih ali kako drugo Ki bo po téh njih bolezin spoznal, bo po um Vjeta kača naj se v poličnico, terdno posodo z vozkim vratam z repam naprej spusti niga zdravnika poslal in na pomoč poklical, kér le tisti V f y se je umnig ki ozdravljati ozdravljanja učil, je v stanu tudi pràv v Ce pa umniga zdravnika nima pri rokah se bo ših podukov deržal, in če bo natanjko vse to razločil in storil, kar mu svetjemo, si bo v potrebi tudi po-magal. * ? ^ Kakó pa te bolezni ozdravljati, nam prostor da- in urno zamasi. Domá se dene posoda v kad, se odmasi in kader kača vùn pride , se prime z lesenimi ali plošnjatimi ognjišnimi prostorno globoko posodo, se zalije s žganjenim cvetam, ne uide, kjer pa kmali cerkne. Kader H VPVHBpVJBi^pB^H klešami za zativnikam, in se dene v in se zakrije, de prebode, v je cerknjena , se ji emalo trebuh z nozem život slamice ali druzih tanjcih cevk (Rohrchen ) po nne , de se žganje tudi po truplu razlije. Takó je tudi nasnjih Novic ne pripusti listu prihodnjiga léta razložili. torej bomo to v pervim pri ribah ravnati, ako jih hoćeš v zganji shraniti y ali poslati, mo jih v muzeum poslati. Ce hoces pa vec rib raš vsako posebej v platno zaviti in zraven nje listik položiti, na kterim je zapisano , iz ktere vode je _ _ _ - _ v . . , ~ « * v in Werva poddružnica krajnske kme kakó jo tam imenujejo. Tezji je cele martince ali asarce tijske družbe je rstanovljena ♦ vjeti y zató kér se jim rep grozno rad odlomi, ce se za rep popadejo. Ce ni celih martincov takiga pleména 19. dan t. m. je bila v pisarnici kmetijske družbe dobiti, naj se šamija (Stummel) in nje rep v zganje volitev predsednika in 4 odbornikov poddružnice dene ; en konec bronastiga drata v truplo in v rep po za Ljubljansko mesto, okolico Ljubljansko in rinjen, ju skupej sklene, de sta kakor cela viditi. Verh niski kanton. Izvoljeni so bili: " * ~ Martincov griz ni strupen. Ce pa kteriga kaca pici, Gosp. cr 9 roť Rihard Blagay, predsednik. in če se ne vé, ali je bila strupena ali ne, je varno 227 ranjeni kraj, če je mogoče, podvezati. Ranica naj se z ojstrim nožkám enmalo nareže, in nekoliko kervi izee-sá, brez skerbí, zató kér gadov strup le v kervi zastaň in tam prikupiti želíjo , brez de bi pomislili ljudstva želí; on bo tudi nar lože razjasnil protinstvo in natolcevanje tište kope ljudi, ki se s svojimi lažmi tù V slinah, tudi ce se pozró , ni škodljiv, ce le de : skodje. žnablji niso spokani ali sicer ranjeni Bolj . v • je pa »Kar svet ima zdej skrito Bo enkrat vsim očito,« i vunder slino vselej vun pljuniti. Rana naj ee potem s aii po nemško : Nichts ist so fein gesponnen etc scavnico spêre, in se bo kmalo zacelila. Knapi, sekáči _ in vog larji zareze ali vséke tudi z rútami, v svoji vodi omočeními, pokladaj > m> in tako Rum k tinsko sploh ari povsod pri rokah rane kmalo zacelijo. na roža, zdej po laka imenovana, ni za silno potrebo Me haj zastran tier zar nig a aha sv. Ant niha. (Konec.) Namen zakonika za Slovence je Žabe ? golo roko ; gerde krote se ne prijemajo z en sak ali ravšelj se čez-nje položí ; po tem se zagra-bijo za bedro s plošnjatimi klešicami ali pa s precepljenim in se hranijo do doma v žaklji ali v kaki drugi de ljudstvo razume. Ali se bo pa ta namen 5 slovensko ako ga dosegel, i klin cam posodi. rečeno bilo v tla na vertu Umorijov in hranijo se ? se mu pise po novejših oblikah, ki so jih jeli ne kteri gospodje siloma rabiti ? Téh gospodov namén je, de se naše slovensko na kakor je poprej od rib rečje z ilirskim zmeša, in pomočki so, Slovencam Ce se gladka globoka posoda ali pisker i tra vniku, gojzdu i. t. d. zakopa, m en drug pisker ali lonec brez dna noter povezne do kraj namesto njenih dobrih, navadnih, druge besede in druge oblike oktrojirati. Ta namen bi napčin ne bil, ko bi iz njega postalo s zemljo zadela, se bodo vsako jutro marsikteri merčesi obcno jugoslo vans ko narecje, in ko bi se dal * v • V « 1 • i 1 i -ft • 1 I in male živali v njem vjete našle, — Koliko plemén doseći brez poskodovanja slovenskiga ljudstva, miš in topirjev je pri nas, še ni popolnama znano; Imenovani gospodje si pa vse to upajo. Tudi mi spo-zatorej prosimo, de bi se take posebne pleména v mu- znamo, de se to v p i sanji časopisov hitro, v enim zeum pošiljale. Z irhovo rokovico naj se primejo, de, ce ravno vgriznejo, skozi irhovno raniti ne morejo. Ohra-nijo in pošiljajo se v žganici (Weingeist) v lesenih ali steklenih zamašenih posodah. Lov zverin, ptičev in rib je lovcam in strelcam znan. Vsaka dežela in vsaki kraj ima svoje pleména. Povodně sklepnice (Muscheln^ se z gostimi grabljami tednu, zamore storiti, če se vsi pisavci skupej vzamejo in takó pisati začno. Ali kaj bo imelo slovensko ljud- Pisavci in njih prijatli bojo to izmišljeno tes: a? stvo od pisanje brali tacih reči. ljudstvo pa bo na suhim ostalo i kér , ki jih ne razume, ne bo bralo. In kaj bi bolj učeniSlovenci s tem pridobili, in kaj Horvatje? Slovenci dobimo po tem jezik, ki ni slovenski iz blata ali péska lahko dobij in kuhane, mesa otre- Horvatje pa tudi ne marajo za-nj, kér ni ilirski. Kdor Čepine (Schalen) se kakor pol lupine v skri po poleg druge, vsaka fcij nico v mah ali med predivo ena sebej v papir povita, skladajo, de se ne starejo po poti pošiljanja ! ali v eni ali drugi téh reči kaj več zvediti, naj obiše gosp. S ch m i da bi hotel ta „idealni" jezik razumeti zika razumeti, slovenskima in bi mogel obá j e i 1 i r s k i g a , ali se Kdor hoce eno ali drugo stvar viditi, Vf, » V «• I • • Y • V pa zamore to od ljudstva sploh terjati? Dajmo rajsi popolnama ilirsko pisati, bo saj Horvat in Dalmatín razumel, če ne Slovenec. Šiški, ali pa gosp. Fr eyerja v muzeumu Raj Slovencam manj ha ? Pod tém nadpisam beremo v „Sloveniia ravno Horvatje so nasi bližnji bratje ; njih književni jezik je zlo omikan in olikan, in če nam besed manjka, si jih moramo nar poprej pri Jugoslovanih izposoditi, in če jih tukaj ne dobimo, potem moramo še le dalje na posodo - tode tudi izposojene besede se morajo vselej z iti tako resnične kakor važne 75 besede, ki jih je v slovenskih duham slovenskim vjemati. Pozabiti pa tudi memo tega nikdar ne smemo f de zadevah dobro iznajden in za ravnost (enakopravnosti tudi nas slovenski jezik je stanovitno narecje, de slo _ . . _ _ ^ ^ V • • •« V V . 1 • . « našiga naroda skčrben domorodec izKoroškiga pisal. venšina je omikana ze zacuda , de ima svojo starost 5 Med mnogimi vošili se nam pervo nar važniši zdi, • v • ki pravi i de nam Slovencam svojo zgodovino, svoje slovstvo. Ta slovensina ni zmi-šljena , ni skovana, ni posojena , kakor iliršina Hor- v narodu vkoreninjeno vatam, temuc je lastno, častitljivo, zastopovavca pri ministerstvu na Dunaji manjka. Gosp. pisatelj „Slovenije" v tem vošílu med družim in z narodam takó sklenjeno ozidje, de se podere in ni tôle pravi: Dosadaj slovenski narod nima druziga pri- več slovenšina, ako začnemo v njene oblike drezati in jatla in branitelja, kakor Bogá v nebesih in nektere posamesne redko vsijane domorodce. Velika potreba je, de namesti njih druge nove staviti. dobimo kakiga domorodca , v Nadjamo se, de bojo vsi Slovenci, ki djansko ki bi nas pri ministerstvu (practisch) mislijo, z nami v ti reči ed misel m nadomestoval, njemu nase potrebe odkrival, nas kriviga de našiga mnenja tudi bratje Horvatj natolcevanja bránil (kar je živo potrebno, de minister stvo v vsim resnico zve}, naše prošnje iz naših novin namena mike lj ud st bojo zavergli, ce in de ljudstvo razu- m stanu, vse znati ? ? nabiral i. t. d. Visoko ministerstvo ni v prebirati, pretresti in dognati, treba mu je učenih rodoljubih pomočnikov in svetovavcov. Horvatje imajo svojiga bana Rusini ? k se za-nj p • v iz V t OC1 ne spustijo In aj emni ga bližanj kér že od toliko v z rimo, moramo odkritosercno svoje vošilo jeziku govo » ovoriti 5 in ministra, S e r b i svojiga patrijarha svojiga ministerialniga svetovavca, in takó vsi bi pi bilo ? ako bi se tudi II v tacih rečéh so boljši kot njih ? m nekoliko bližati hotli Pa de ki ža drugi narodi libog de ne stopnice tega bližanja od njih strani ne imajo moze pri ministerstvu kot svetovavce. vidimo! Zató se pa tudi bojimo — cesar nas že s kus nj Ni tedaj prenapeto prositi in zeleti, de ministerstvo iz poldruziga milijona Slovencov kakiga možá, ki Slovence in njih potrebe dobro pozná in do kteriga Slovenski V f uci šina de bi tisti gospodje, ki hočejo, de bi se sloven- starih slovenskih oblik v • i • v • # v ílirsini „zibnila", dar ne přinesli m oblikam iliršine, na priliko "J r v* VP/v ^v M 4 v V « tâ «VVA «Ç)^ rw'mv » uaiL 111/ jJ A 11 w v i UI v wiiivwin iau piuv ^ narod zaupanje ima, k sebi poklice in za mini ste- bi tudi dvojnika (Dual) ne zapustili, kér 2. ski de r i al ni ga svetovavca izvoli". Tak moz naj bo zaúpnik (Vertrauensmann) vlade in ljudstva, in naj p r i moj ? v • kovan ji (Negation) že večidel ne rabij > njeg njih namesti j i. t. d povra odkritosercno ministerstvu razodéva vošila in potrebe čavni rabi) pišejo, — namesti nedoiočivniga naklona Slovencov, kér on bo nar lože spoznal, cesar večína (infinitiv) na meni vn i naklon (supinum) rabijo i, t. d. 228 Zoper vse te nove oblike, na ktere tolikrát v Čistimo ga y pilimo ga ? gladimo »a y trebimo mu branji zadenemo , govore vse slovnice slovenske, ktere mah ptujšine, ki ga obraša nam imajo vodilo biti, zató kér so iz narpda vzete. y mislimo in pišimo v duhu slovenskim izposodujmo si, posebno kar nas je bližnjih De pa imenovane slovnice v marsikterih starih bratov, besede, ki nam jih manjka, nikdar pa ne po oblikah niso edine , je gotovo, kér se v nekakih rečéh zabimo: de na razumu in omiki ljudstva je vse ležeče. ločijo po krajih, v kterih so pisane, zató nektere bolj po slovensko krajnsko, nektere bolj po slovensko Sta- jarsko pišejo. De se v ti reči enostranosti krivih ne storimo kakor de bi hotli eni ali drugi izreki prednost dajati je naše pervo vodilo to: de pišemo, kakor je ve pisavcov dozdaj pisala.— in v ti reči no De si pa zraven svojiga čistiga slovenskig prido bimo tudi popolnama znanost i 1 ir s k i g a jezika, naj m slovenskim m m » y gimnaziji napravi tudi učiliše il na j y kiga jezika: le to je p zveze. pot vzajemne književne Vredništvo. čina cemo cas opisov v izgled postavili . V y kér bi nam lahko j / opis iz Marburga kdo oponosil, de vrednistva silijo pisavce pisati V y ampak nam je vodilo le kakor one hočejo bukev,in sicer imenitniših bukev y većina v prozi in v Ljube Novice! posebno vaši poslednji listi so svo stariga prijatlja práv zveselili. Vstanovitva kmetij pesništvu y ki so v slovenskim jeziku pisane Po téh se mi ravnamo, kér so pisane, kakor jih većina slovenskiga ljudstva govori, brez umetnije y brez enostranosti , brez osébnih in posebnih naménov, ampak ravno takó, kakor je ljudstva jezik. Zraven tega Jiga skih poddružnic, naprava učilnic za kmetijstvo, in druge žlahtne reči, ktere si krajnska družba za posrečenje našiga naroda vpeljati prizadeva , ravno takó pa tudi oznanílo, kako se bojo Novice za naprej vêdle , so za me in za veliko druzih vaših prijatlov vesele zgodbe. Tudi jez „po moji neumni pameti" mislim, de „N nam je tudi lepoglasje poglavitno sedanji imenitni čas nimajo samo za korún njiv obdelo vodilo, kér smo s slavnim gospodam J. Poklukarjem vati *-----y — ................ ft—r------------------^— v«ti, ampak de je veliko veliko še uiu^u upiavnuv , popolnama edinih misel, de v jeziku ima tudi lepoglasje ktere imajo ravno takó, kakor do zdej , v prid našiga drugih opravkov cr o kaj govoriti. Iz obé h téh naménov bomo mi raji am namesti m y i o* a 1 e> rt y m y m namesti S y m y m y S bomo y namesti s že noj i.t.d. pisali, priloge v st op nj a h no sklanjali, in ne bomo kakor dosihmal y d pisali lep h • v y ampak žena ampak 1 ep V « zena y ne ve ca naroda spolnovati. Pri nas se „Novice" veliko berejo, in jih pride , ki jih po deželi pošilja. Tudi to ljudém dopade , de se v dokladnim listu oznaníla vsaki teden tudi lepa kopica do gospoda L ej rerj a deželniga poglavarstva najdejo. veči hiša t. d. Će pišemo m y skla d y ali smo s tem kaj po N a v a d n i m pa smo se dtegnili. pisati y njamo stopnje prilog sebniga dosegli? Kdor pa hoče tak Nar menj navadno je tisto ega gosp. Mur ko ima v svoji slovnici i ga, im de le v nekterih krajih Štajarskiga, in sicer na Gracarskim nemškim novicam, ktere se sicer za neizrečeno ^ » ^ s r __\ ■ ' bistro glavo deržijo , še ni nikdar v misel prišlo , de bi tudi mi Slovenci postave v svojim jeziku radi brali in se vé, de ima tudi prav. in tudi slavni u, z opombo jih razumeli. i*» "t- Mi Slovenci po Štajarskim ne tirjamo y y m y de bi za naprej po vsih kancelijah samo slovensko pi nam bojo gospodje „proto- sale, ampak to terjamo, de y kole" 55 pešajde, dekrete" oznaníla in kakor se sicer ger sk J se slisi brez » e namesti brezglas vse te reči imenujejo? v našim jeziku pisali, de bomo niga i. Ilirsko glas lep( y cr » lasj S y m m y «F J meti takó u je krepák, nekako castitljiv pa je tako širokousten in brez vsiga posebno če govorimo „d ruj ega, mojega in sploh kjer po j sledi, de ne moremo razu- tudi njihne povelja razumeti ramogli. Pri ti priložnosti memo gredé tudi poprašam: ali ni y kakó de je ta ega m mu nekterim gospodam v deržavnim zakoniku, kjer je govorjenje od raz-ličnih jezikov , v kterih se bo zakonik izdajal, tiskarni po irresek y za kaj pri Ve čina Slovencov ga ovarja y namest „s serbskimi civilními cerkami" bi mende moglo stati „s cirilnimi čerkami"? ** tedej nekteri pisatelji siloma vpeljati hočej za obcno pisanje » To so ob kratkim naše misli, ki se ne operajo na svojo lavnost. ampak na prepričanje, de ve Čína slo Poslednjič za pokušnjo še nektere besede, kako v naši okolici v slovenski jezik nemške besede mešajo : Od našiga letašnjiga vina pravijo: „Spomlad je tibš (pre y balô M. rniw jjiuiijw. j ~ ~ k, v f, . ~ h (potlej) je pa furt (skoz in skoz") ih pisavcov je z nami edinih misel Mi nikier sile ne ljubim to smo nar očitniši po y CC kazali pri vpeljanji nasiga se kterimu smo le po tem obvelj ko smo se prepričali da nj y de ga većina iga pravopisa v Novícah dovolili želí. y cej) lep déž šel." Kadar dve babci skup klepetate, pravij gučat v vsaki pogovor nemške besede vmčs silijo. N mojstri so v tem naši „wajncerli", kterih jez dol de n Moke nimamo pri nas, samo „melo". Takó veci i clo nič nisim razumeti mogel. Silno potreba je tedaj, de se nas jezik čistiti začnč, de se v šole in v življenje vpe Takó tudi želimo , de naj se modri gospodj stavlja vi tegujejo tako i m p o časi 3 pre- i deržavniga zakonika nikar siloma ne odňav a dni m slovenskim oblikam, in de naj v eni tni reči, ki je tudi ljudstvu namenjena naprej stopajo ; sej vedó , de sila le kola lomi z eno besedo, de se mu p ska ze Ali bi vojakov našiga domačiga regimenta na znanje dale y ne bilo mogoče, de bi nam „Novice" imena vsih tistih , ki To so si v zadnjih vojskah rede in svetinje pridobili Ze z izpusenjem polglasnice silo storili in za čmu? Slo1 e so nam Slovencam veliko ene besed kerčiti in stla- bi bilo za-nje in za nas lep spomín Serčno vas pozdravi vaš stari prijatel čevati ne zna bere deno y toraj ušesa in očí neizrečeno bolí, ko Kos, vinorejc v Zwajnekí krb et y d y tit.i i. t. d Polglasnica se na Slovenskim veliko bolj kakor na Česk ali S erb s kim ne, je vunder ne smemo nikakor opušati, sicer ravnosledno tudi drugod dokaj glasnic îzgovarja in ako bi se tudi bi mogli soglasnic Xovi m opušati. Kam bi pa to prišlo? in je tudi negnjusno za okó. Tega Slovenec ni vajen y T o r e j še enkrat prosimo: z a Slovence po slo vensko! Jezik ni „Modeartikel" — in se tudi ok troj ira ti ne da. Temu je zdej vstreženo z deržavnim in deželnim za-konikam. - . .-j **) Je tiskarni pogrešek. Novice niso opustile pri mnogih prilikah oznanovati po-slavljenje naših vojakov; in će so morebiti kakiga po-zabile , se je to le zato přiměřilo , če niso vedile, od kod de Tedaj bi tudi zdej imenika bil popola am mogle spisati Vredništvo ki bi 229 Mori politički vradniki za Krajnsko m Korosko kronovíno. Kantonski pogiavarji 2. reda so gospodje Gold, Janez Fischer, Aleks vitez Dra got in Herrmann in Peter Kanic. zacéie nove politiške go tega mesca krono Kantonski komisarji so gospodje: vitez Vin Z novim létám se bojo spóske. Cesar so postavili S. in 12. tega mesca krono- cenci F rađene g g, Franc Sluga, žl. Bogoljub vinna poglavarja, in poglavarjeva svetovavca ; vse dru- Treuenfeld, Jožef Fraenzl, Gustav Knapp ? ge višji vradnike pa je po oblasti, od Cesarja přejeti, Dr. August baron Aichelburg in Jožef Pu cher, minister notranjih oprav izvolil. Kantonski komisarji 2. reda so gospodje: Si- men Schiffermuller.JožefGrejrorič. Vilheîm Za Krajnsko kronovíno : grof Poglavar krajnske krovine (Statthalter) je Gustav Korinsky (bivši deželni poglavar Avstrije pod Anižo na Dunaji). Poglavarjev svetovavec (Statthaltereirath) je grof Andrej Hohenwarth, dvorili svetovavec v Ljubljani. Kresijski svetovavec ("Kreisrath) 1. reda je: Rozman, Alojzi Homan, žl. ViktorRaab, Jožef baron Dra go tin Xe- vite z Miroslav Kreizberg, (bivši svetovavec dez. Klan der, Jožef « Zenegger, Edvard Lušin, Hierlánder, Anton Haan, groni. 1 Koncept - adjunkta 1. reda sta gospoda: Le opold Wander, in baron Janez Sluga. Vradniki za sodniške gospóske še niso izvoljeni. poglavarstva v Ljubljani). Kresijski svetovavec 2. reda je: gosp. Dra-gotin Raab (bivši tajnik dež. poglavarstva v Ljubljani). K o n c i p is t í. reda pri poglavarstvu je gosp. Ja-nezRoth; k o n e i pi s t a 2. reda sta : gosp. A n t o n Lašan in gosp. Jožef Doxat. tedej se tudi opravilstvo novih sodníj létu še ne bo začelo. ob novim v Za kronovinniga poglavarja na Ce ski m je baron Dragotin Mecsery ? « Tajnik pri poglavarstvu je gosp. Janez Pra dač. To so vradniki pri kronovinnim poglavarstvu za Marsko grof Leopold Lazancky za Šlezko vitez Jožef Kalhberg, v Tir oljsko grofB Neppenburg izvolj Lj ubijan i. Kantonski poglavarji in sicer 1. reda so V Postojni baron Mak-Ne v en, V Krajnji gosp. Tomaž Pavker Wléeneam koruške in zirino ritske iole r Izubijani ďra y V Ljubljani gosp. Tomaz Glanschnig, V Novim mestu gosp. Fran čišk Morda x. Učenci, mladi in stari, ki so se namenili v to šolo ? Kantonski poglavarji 2 reda so letas priti, naj pridejo takó, de bojo po sv. 3 kralj ih sti dan v Ljubljani, in se oglasé v ti šoli na Polja Kočevji gosp Jožef zl. Schiwitzh of en Ipavi baron Viktor Schmidburg, V V v V Trebnjim gosp. Henrik Vesel, V Radoljci gosp. Janez Pajk, vritaHH mm* ■■■■ MH nah blizo cukrofabrike. Vodstvo kov. in zdrav. šoie. ? Kamniku gosp Dragotin zl. Pavich ? Černo mlj i gosp Janez Derbic. Moricar iz Ijuhlfane. V nedeljo ob enajstih dopoldne smo imeli v redutu veliko slovésnost ; bivši vodja poprejšnjiga gimnazija gosp. Elija Rébič je přejel iz rók deželniga poglavarja gosp Kantonski komisarji 1. reda so: grofa Welaer sh eim ba veliko zlato svetinjo, ki so mu Gospodje Vi lh el m Lašan, Vil he lm Jettmar, jo presvitli Cesar za 381etne šolske zasluge podeliíí Veliko Ljubljančanov in Ljubljančank iz v- blagovolili. Alojzi Cik, Janez Guttmann, Eman vel Mata v šek, Jožef Paeuer, Janez Zach, Vilhelm žl. sih stanov se je zbralo k ti síovesnosti , ktero je de Roe der, grof Hugo Thurn, Janez Rus. Kantonski komisarji 2. reda so: želni poglavar s prav serčnim nagovoram na poslavlje- potem zahvalo narpoprej milostljivimu niga zacel, ki je grof Viktor Hubei Aleks. Strangfeld, ? It o h enwarth írrof Hiacint Thurn, Janez Gospodje AntonKrenn, Jo z ef Brunn er, Aloj- Cesarju Franců Jožeíu, potem ministru úka, dežei zi Mullej, Janez Recher, Martin Tribueci, nimu poglavarju, svojim tovaršem in pričijoči množici ki se je k ti síovesnosti zbrala, s krepko besedo go- in tudi šolske mladosti ni pozabil. Klic „Zivijo Dragotin » Župane, Anton Perko, France Schuller, grinc, Jožef Logar in Janez Eisner. An i ton voril Cesar Ferdinand!" in muzika eesarske pesmi sta skleníla veselo praznovanje. Naj zasluženi mož še dol- il kterimu kantonskimu poglavarstvu ta ali uni g0 lét vživa spomin današnjiga dneva! téh komisarjev pride, se ni bilo naznanjeno Za Korosko kronovíno : Poglavar Koroške kronovíne je baron Ja n e nigg (bivši začasni poglavar v Celjoveu") Légar v v o S chloiss jaskih bolnisnicah se zmirej hudo razsaja, takó de ze zdravnikov manjka. Trije gosp. kaplani iz St. Peters-ke fare, ki so neutrudljivo oskerbovali bolníke v kosar-ni. feld Poglavarj m estnik je: F žl. Blum kresijski poglavar v Belaku) , so tudi zboleli. Med mestnike se še vunder ni preveč razširila ta bolezin. — Inženirji, ki poskušajo pot za železnico čez Ljubljansko močirje, so neki začeli zlo dvo- K si j s k t 1 reda je: gosp. J a miti i ali jo bo moc cez močirje peljati ali ne; zabili so kob Fróhlich Kr esij sk j j et a n Juri č. kole po 9 sežnjev globoko, brez debi bili terdno v zem t 9 reda je: baron ostali. Z veseljem oznanimo de je gosp légar přestal in de tudi gosp Koncepist pri poglavarstvu 1. reda je: vitez Benvenut sreeno fesor Martinak je na dobri poti k zdravju. pater pro-Prete- ReinholdBuzzi; konci pista 2. reda sta gosp Henrik M in Dr. Ant S ch óp pl ceno sredo ni bilo skorej moč v kavarnicah Dunaj ski časopisa v roke dobiti, v kterim so novo izvo 5 pal 7 so komej smčrti oteli. Kdaj se bojo vun der ljudjé zmodrili, kakó nevarno de je, s žerjavico od Cesarja podelj es- več, pa tudi ne imenuje, ki ne prenapeto, ampak p zagovarja tudi pravíce Slovanov ga časopisa í 4 sušca 1. in Vsi sostavki teíra imenitni opirajo na t stanice greti Kol v se ej v več krajih k huj Ja « v • hudo azsaja 7 lé pa po vojaških bolnišnicah še narodam Cesarj . — nocejo rstrijanskim beseda dohotovila. Vse narode j od tega, kar je 20. dan t. in. ob eni popoldne je nadvojvoda objame z enako ljubeznijo, torej tudi ne terpí , de bi se svojo oblast na Nemškim očil svojim nasled SI o va nam krivica godila, je tedej močna bramba zoper nikam, ki so jih avstrijanski Cesar in nemški vladarji krive napade na SI 7 ktere amo žalibog r v izvolili. cesarjev Nj gova podoba pride v versti podób nemških tolikanj druzih casopisih brati. Kdor si tedaj nemski veliki « A V « « — 1 • I i V • v. • • 1 • i i • i • • Ti-r • // v r estno hišo v Frankobrodu — on sam pa se politiški časopis oinisliti naj U naroci. bo po 18 mesičnim trudu v pokojne Štajarske gore vernil. Ta veliki časopis izhaja vsaki dan kr a t 7 le Papeža že spet za terdno pricakujejo v Rim ze v pondelk pride sam ve černi list. Za perv razsvitljenje kve sv. Peti in atikana o nje vim prihodu pripravljeno Uni dan se sv. oče Fran tre od prosenca do susca Na elj po pošti 3 gld ; kva- 20 kr naročilo naj se zapiše „Zeit coskimu ral aluBaraguaju dobro odi T gene t p r sv Je namrec tolazil, rekoc: Naj se le na Francoze zanese; francosko vladařstvo mu dobro stoj mi pa mu od 55 Kdo / papez — dober stojí za francosko vladařstvo VP der znanilo nore sloranshe Gosp. Ivan Mac un v Terstu je ravno zdaj dal svetujejo zastran davka od p i j a c ; nekteri poslanci se zlo prizadevajo za odpravo tega davka; v 4 dneh je prišlo prošinj več kot s 50,000 podpisi v zbor. — Po časo- zboru zdej po- na svitlo „C v etje slovenskiga pesničtva. trn 7 gold. * Knji- sosébno namenjena „učečoj se mladeži", velja 1 pisu 77 U izliaj menam ..Ludom 77 v Parizu slovanski časopis pod v 4 slovanskih nareéjih: poljskim Ma 7 usinskim, ceskim in ilirski Sleherni ezek obseže Prihod njo sredo 7 O 3 pôle, ter velja 1 fronk od 11. do 12. ure. bom v izbani 2. léta 7 staroslovenščino razlagal manje prosenca. in dalje ob sredah bogoslovstva Gospodje, tega uka željni 7 * a str an Oiifforoi V 50. listu Novic se pi so povabljeni. Metelko ♦ 7 beseda skutnik skntnika kaj bi mogla pomeniti 29 f i oklade lista Nj kor V J dvoj zraven navadnih so: závitek, nade el ni list in ka 1 Urb Skuta Milchschotten , skutnik tedaj tisti, ki se í Glej : 7 ki s pripravljanjem ali kupčevanjem te reči p z al o imenitniših sostavkov letasnjiga tečaja Novic ga z današnjim listam sklenjemo in s kterim za létas J a r n i k 77 Etymologikon" str od častitih bravcov slovó vzamemo. 211) Vredništvo. o A Drugi korén skut die Schleppe des Schleppkle des, pri Slovencih skoro pozablj 7 med Iliri pa dobro 7 zató se pravi prepohlevnim povoljuham znana beseda (Wohldienern) : „se za srečne deržé, sen) skut višjemu tedaj skutnik ljubeč podinu u kiís W MjJmMJani] W Jferajnji Xitnf kup (Srednja cena). 22. grudna. 17. grudna. Schlepptráger. in sicer Po tem korénu pomeni v rednim in ob- ícjim umu gold. gold. Skutnik se še sèmtertjè kot osebno pír Ume najde kakor skutnik (od „skuden - na - no nothdiirftig) in kut nik (od reje Jez sam sim že imel opraviti z osebami vsakterig b 7 treh imen Bezenički mernik Pšenice domače » » banaške y> Turšice....... » Soršice....... » Řeží......... » Ječmena...... » Prosa ........ » Ajde......... » Ovsa......... i Natiskar in založnik Jozef Blaznik v Ljubljani.