24. JtcuilhD. g Ljubljanu v soBoto, 30. januvarja 1909. XUI. teto. „Slovenski Narod" velja: v Ljubljani na dom dostavljen: v upravništvu prejeman: celo leto.........K 24— ćelo leto.........K 22-— pol leta.........„ 12— pol leta.........» 11 — četrt leta.........n 6— četrt leta........., 550 sa me&ec........„ 2'— na mesec........m 190 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Urednifttvo: Knaflove ulice št. 5, (I. nadstropje levo), telefon ftt. 34 lzhaja vsak dan zvečer tzvzemSi nedelje in praznike. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. -------------------- Posamezna številka velja 10 vinarjev. ------------------- Na pismena naročita brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna** telefon št. 80. „Slovenski Narod" veija po pošti: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: celo leto.........K 25— cei0 iet0.........K 28*— pol leta.........„ 13— . . , , cetrt leta.........n 650 za Amenko in vse druge dezele: na mesec. . . . . .... I 230 celo leto.........K 30.— Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravnlštvo : Knaflove ulice 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon at. 89. Politično uetrnloštvo. | Stirje mesec i so potekli po sep-tembrskih dogodkih. Dandanes živimo hitro, in doba štirih mesecev že. ' i zadostuje, da se po/.abi marsikaj, kar se je svoj čas zdelo važno; septembr-ski dogodki pa so narezali tako grlo- ; boko v živo našemu narodu, posegli tako silno v naše življenje, da nam ne ostanejo neizbrisni samo ti dogod-ki sami, temveč ravno tako ludi vse ono, kar je bilo v zvezi ž njimi. Tako se živo spominjanio silne razburjenosti in še večjega ogorčenja, ki je zavladalo v »Slovenčevih« krogih tedaj proti vsemu, kar je bilo v zvezi z barunom Sclnvarzom in deželno vlado. Dan za dnevom je tedaj prinasal »Slovenec« članke in notice, polne najtežjili, gotovo upra-Tieenih očitanj proti deželnemu predsedniku in iz vsake vrste »Slovence ve« je bilo čitati, da priđe čas obračuna, da bo ta obračun tako, ampak že tako temeljit, da bo zvenel baronu Schwarzu ter vse ni njegovim svetovalcem in pomagačem še duleč preko njihovoga političnoga pogreba t ušesih. Prišlo pa je še več: Kot božična darilo je naklonila osrednja vlada Slovencem — Relarja. Ogorčenje proti tej nezaslišani žalitvi slovenskega naroda je bilo spiošno, a »Slovenec« .je tedaj nara vnost vzkipel srda in ogorčenja. Na čelo članku na u vod n em mestu št. 297. dne 28. decembra ni. 1. je postavi 1 velekarakteristične besede: >xGosp»d baron — idite v penzijon!ct in pisal dalje: »Mera je polna. Pešči-evarz, ima. glavno odgovornost za to, kar se Je zgodilo ... I Deželni predsednik, ki ni v sta- ; j riu preprečiti take bistvene izpre- j ; membe, ni na svojem mestu. Njego- \ vo mesto je — mirni kotiček v pen- ' zijonu. Toda baron Seh\varz po naših j informaeijah nosi še večjo, osebno i krivdo: on je imenovanje nemčkega j deželnošoJskega nadzornika direktno 1 priporoeal! On je bil tišti, ki se je j direktno usužnjil nemškemu »Volks-ratu.« — Tako je pisal »Slc»venec« v članku. Med dnevnimi vest mi v isti številki pa je pisal: »Z bajoueti se namerava vzdržati baron Šchwarz, i U. Selnvarzu pa to ne bo nič poma-1 galo! Naj pridejo bajoneti ali ne, Izubijana bo tuđi 8. januarja (deželni zbor) moena, saj vsak ve, da. imajo ta dan besedo -— postanci, in tem z bajoneti ne bo mogel zapirati ust noben nemški baron! Mera je polna! Faktično predseduje sedaj na Kranjskem nemški »Volksrat«. Ta-kih razmer na deželnem predsedstvu ne itioremo trpeti!« Priliodnji dan, dne 29. decem-j bitu, imenuje »Slovenec« Beiarjevo imenovanje »skandal, da mu ni para« ter pravi dalje: »Ko je prvič prišla vest o nameravanem imenovn-Tiju v javnost, je »Slovenec« takoj z vso odločnostjo izjavil, da bi bil to tasiT.s bellt in da bi Slovenska Ljudska Stranka tak udarec morala parirati z najhujšim orožjem.« O imenovanju samein pa pravi, d.-i je »to bila Sehwarzova inicijativa, po ka-teri se je izvršilo to imenovanje, s katerim je vlada udarila S. L. S. v lice in jo izzvala, da mora pričeti nov boj, boj, kakršnega je bojevala proti baronu Heinu! Vlada mora dati zadoščenje, ki bo res zadovoljilo slovenski narod. In to zadoščenje ne bo še končano s kako osebno žrtvi jo!« V št. 299., predzadnji lanskesru J leta, je posvetil »Slovence« zopet par izredno krepkih baronu Schwar-zu, »najnepriljubljenejši osebi na Kranjskem,« obenem pa je rotil ob-činstvo, naj prej)usti vso zadevo iz-ključno poslaneem, ki bodu dali baronu Sch\varzu dne 8. januarja uaj-krepkejši odgovor. »Dobiti morata nemški »Volksrat« in bar. Sclmarz plačilo, kakršnega sta s svojim de-loin zaslužila! — Da se Rauchov sistem na Kranjskem ne bo obnesef, za to garantiramo!« »Slovenec« je vedno vHjal za glasilo klerikalne, ali da je ne razgalimo, »Slovenske Ljudske Stranlc, in če je pisal tedaj tako, kakor smo doslovno nnvedli zguraj, smemo z vso lipravirVnostjo trditi, da je tuđi i v tej zađe vi bil glasilo stranke, da , S je zavzemal iu izfažal stališce stran-j ke. Zato je tuđi v«a slovenska in tu-j di neslovenska javnost popolnomn upravičeno pričakovala, da se zgodi dne 7. januarja, ali pa vsaj v prl-hodnjih dneh to, kar je »Slovenec« obetal ali grozil. In da so bili gotovo med prvi ni i, ki so pričakovali naj-temeljitejšega obračuna z baronom Schwarzom in vlado, ravno jiristaši »Slovenca« in njegove stranke, meii-da nihče ne bo dvomil, šaj je bilo 4.i-ste čaše celo zadnjemu statistu v stranki brati tako bojevitost z obraza, da bi se mu bil baron Schwarz izognil na kilometre daleč, ako bi mu bil prisel na ulici nasproti. Prišel pa je oni, tako težko pri-čakovani 8. januar, i u vrata deželno-zborske dvorane so se odprla. Galerije so se skoraj šibile razburjene množiee, ki se je tresla pričakovanja stvari, ki bi morale priti po vseh onih »Slovenčevih« ouverturah. Vstopil je baron Sch^varz. Poslanci narodno-napredne stranke so sra spre-jeli z burninii protestnimi klici, po-slanei klerikalne stranke pa so napravili okrog Schwarza kordon, kakor jih je svoj čas on dal napraviti po ljubljanskih ulicah, češ, da bi se mu kaj ne zgodilo, češ. da ne bi imel prilike izvleči iz žepa pisma na raz-pust deželnega zbora ali kai podob-nega. In mirno, ne da bi bil pokazal le trohico razburjenosti, jp sedel muž, katerega »mera predrznosti je bila polna« — »glavni krivec nečuvenih mahinacij« — ki se je direktno usužnjil nemškemu »Volksratu« — ki je udaril s pestjo v obraz slovenski narod« — »udaril v lice Slovensko Ljudsko Stranko« — uvedel na Kranjskem Rauchov sistem« — tako je sedela »nejnepriljubljenejša oseba na Kranjskem, katera mora dobiti svoje plačilo«, v — »:nirnei*i kotičku«, toda ne v »penzijonu«, in ludi ne »vzdrževana in varovana z bajoneti«, pač pa s — hrbti tisi ih poslancev Slovenske Ljudske Stranke, katerim je bila s pestjo v lice, dobro že naprej vedoč, da 1><> ta stranka varnejša od bajonetov. In posegel je »Slovenec še listi dan po drugem registru in se »izkoš-ljal«, da rabimo njegov izraz, na narodno-napredne poslance, bahavo slaveč »boljše branivce slovenske stvari«, ki so s svojini i telesi čuvali Sclnvarzova ušesa očitanj narodno-iiaj>rediii}i poslancev. Marsikdo se je tedaj čudil stranki in njenemu glasilu, in tu ne samu statisti! Eden pa je bil, ki .->e ni, in to je bil — baron Schwarz! In po tem je govoril dr. S u - ] steršič, in situvacija je dobila zopet dnigačuo lice. Bile so to krogle i iz največjega kalibra, ki so letelc na baruna Sehwarza, kakor na primer: j »Imenovanje tretjega deželnega š(«l-skega nadzornika je potrata držav-nega denarja (burni klici na levi: »Skandal!«), zoper katero zapravlja-nje v imenu davkoplačevaleev naj-cdločneje protestu jemo!« (Ploska-nje!). — »Naravno je, da slovensko ljudstvo takega krutega žaljenja ne trpi (Klici: Nikdar!«) in si nikdar dopasti ne bo pustilo!« (Burno pri-trjevanje na levi!). — To celo imenovanje se je izvršilo zahrbtno, zavratno!« (Na levi: (Skandal!«) — »Nas pa zanima predvsem vprašanje, če imamo tuđi krivca v naši deželi, (Klici: »Gotovo!«) in sicer ]>olitič-iio še ž i većega krivca, ki nam še ni ušel in s katerim lahko tukaj, v tej zbornici obračunamo, obračunamo mirno, stvarno, na parlamentareu način. Ta krivec je našci visoka de-želna vlada, oziroina tista oseba, ki stoji na čelu deželne vlade, in to je častiti gospod set* deželne vlade, go-spod baron Selnvarz! (Levica — molei!). Deželni predsednik nosi politično odgovornost za to imenovanje (Na tevi: »Tako je i«),-od te politične odgovornosti ga mi, većina deželnega zbora, pod nobenim pokojem ne od vežemo.« (Pritrjevanje in ploskanje na levi!) — »Mi ne smemo trpeti, da bi deželni šef bil samo kaka metla v rokab kateregakoli ministra!« (Burno odobravanje in ploskanje na levi!) — Govori putem u iiolžnosti deželnega predsednifca kut predsednika deželnega šolskega sve-t;i, s katerim ni'stopil v zvezo glede na Beiarjevo imenovanje, ter pravi: »To je zakonita dol/nost predsednika deželnega šolskega sveta, in ee te svoje dolžnosti ni spolnii, je gotovo deželni predsednik kršil zakon; kršiti zakonov pa nihče ne srne, zadnji berač tega ne srne, najmanj pa deželni predsednik!« (Burnu odobravanje in ploskanje na levi!) S iem sem jaz povoda! v tej zadevi ne samo svoje innenjc, ampak tuđi mnenje svoje stranke in mi bodemo iz tega svojega mnenja izvajali neizprosne politične konsekvence!« (Levica — itnl-či!) Ko je še dr. Janez Ev. Krek izrekel svoj krivdurek nad barunom Sclnvarzom. je govoril dr. Š u s t e r-š i č svoj sklepni govor, kateremu je »Sluvenec« nad jal značilen nadpis: »dr. Susteršič po po I no ni a obglavil Schwarza!« In dr. Š u s t e r š i e je ' rekel: »Ali baronu Schwarzu teorija ' o politični odgovornosti u gaj a ali ne, j izvajala se bo in dejansko uv ljavila 5 v naši doželi!« (Burnu odobrava-I uje!) Pristavil pa še: »Ce sine predsednik deželnemu šolskeinu svetu zamolčati tako imenovanje,potein to ni nikaka najvišja nad/oi stvena oblast, potein je to vlailna cunja (Hrupno pritrjevanje!) in proti temu v imenu ćele dežele protestiram!« (Burno odobravanje!) Poslanci S. L. S. so ćeli čas hrupno odobravali izvajanja svojega voditelj**, vsakdo je moral saznati, da so do zadnje picice ž njim istih misli in želja, ko je z vso, le njemu lastno veheinenco metal v obraz deželnemu predsedniku najhujša ocita-nja, ko mu je očital kršitev zakona, ko ga je imenoval miiiistrsko metlo in vladno cunjo I Prišlo pa je zopet drugače. V proračunski debati so razkrin-kali )x>slanei narodno - napredne stranke barona Sclnvarza in 7ijegove sotrutlnike do zadnjega. Padla je marsikatera oštra beseda, a gotovo nič manj mirna, nič manj stvarna in nič manj parlamentarna, kakor dr. Šusteršičeva t)čitanja z metlo in cunjo vred, ali tedaj je zopet vstal dr. Susteršič, in iz njegovih ust ni bilo čuti več onih vehementnih očitanj^ ne, barun Schwarz ni bil vec oni »kršitelj zakonov«, katerega od njegove politične odgovornosti ne odve-žemo, proti kateremu protest u jemo v imenu ćele dežele itd.« ne, putem jo bil baron Sehvvarz le »nesrečna osobna žrtev barona Hoina, njegovoga sistema in ostankov toga sistema!« Snimi »pravičnost« je bilu tedaj glavnoga govornika Slovenske Ljudske Stranke. Ce se že kritil u.]e deželnega predsednika, naj se vendav ne pretirava na taku ne.olove.ski način, barun Selnvarz ni volk, spravi 1 je Heinov duh iz uradov, in kako blagouosuo je deloval ob priliki vev-škoga štrajka ta prijatelj dolavstvn, vsa čast iii hvala mu! Vseinu je krivu le to, da mora Schwarz gledati skozi očala ljudi, ki jih je zapustil Hein. Tupatam že zađe ne krivda tuđi baruna Sclnvarza, na primer ta, da je verjel županu Hribarju v se.p-tombrskih dneh, druga krivda ga pa v tem tuđi ne zadeno. Poslanci »Slovenske Ljudsko Stranke« so burno mlobravali tuđi ta izvajanja svojega vod je. (lovuril je natu še dr. Krek, a ta je udaril na populnoma drugačno LISTEK. SteRH Hektor. Spisa 1 .Juraj L n h i č. Že onemcjgii starosta vseh lov-skih psov v Haški dolini, slavni Kn-Btor se je uek«K* premisi i 1 ter je lo solzno dolino zamenjal z velikim lo-▼išcem, kjer ni niti zajca, niti lisice, zapustil je guli sponi iu na svoje ne-CiOsežne uspehe. Ker pa ta sponi i n takemu lovcu, kokor je bil Mesujedec, ni zado-fetoval, nm je bila prva skrb, da dobi svojemu pokojnemu Kastorju vred-nega naslcdnika. Po posredovanju DftjbcJjšega mu jirijatelja Vodopivca se mu je kimuu posrećilo iztakniti •nkraj občinhkC' nieje pasjo prikazan, ki je bila vkljub svoji mladosti v svoji široki (>d vseh privrržencev društva zelenccv nepreklicljivo pri-zuana. Mesojede« je tega psa, ki je *osil zgodovinsko ime Hektor ja, za •Irag deuar ]*ridcbil ter ga osebno Pripeljal na svoj dom, kjer je z dru-^imi psi kmalu sklenil prijateljstvo. Bila je lovska sezona. Oj, kako 2* bila vpo. lovska družba iznenado-ua, ko je naš Hektor našel zajca v Dajležjih okolnostih, docim se dri^i psi niti oginsili nisu. Pa kako .ga je goni I! Kako lepo je vikal. kakor bi zvonilo. Tu je šio vedno ukrug in okrog po gutuvem nacrtu in ubogi znjee, je moral priti pred smrtonosno puško. Xić liuijše so ni godilo lisici, ki niti toliko časa ni mogla dobi'i pred psom. da bi si poiskala svoju sigurnu luknjo. Hoktorjeva slava >i dosegla v Haški dolini višek vse slave. Ilok tor ja jo projšnji gospodar zelo častil. linevnu je torej, da 30 nivnal ž n.iim knkor s pridnim otro-kort«. Šiba, bič, s-ta bili Hektorju po-vsem neznani si vari. Mesojedec pa je Fiil nagle jeze. Sicer je bil na I lektor ja zelo ponosen in je milo nivnal ž njim, nekoč pa ga je v svoji razkačeno^i prav zaradi malenkosti dobro nabrisal. Pravi jo sicer, pes ,ie j;e;> tu pa ni res. Tuđi pes ima dušo, tuđi pes misli. Hektor se je takoj po dubljenih udarcih užaljen potulil in drugi dan ga je Mesojedec zaman isknl po ćeli okolici. Aha, si misli, gotovo jo je k svojemu prejšnjeum gospodarju popihal, in tako je tuđi bilo. Hektor je bil, prisiljen po skele-čjh ]>rogah pu životu, primer jal svoje prejšnjo življenje s sedanjim in je prišel do zaključka, da je za takega pasjoga veleuma njegov sedanji g*o«podar vendar presirov. Polotilo se ga jo, akutnu doinotožje, katorega kuneo jo bila Hektorjeva dozercija. Mooje-doc je zopot imel svojega Hektor ja. Tuda kaj se je zgudilof -V Hektor,"»ovi rudni občini je bil rijisji kontninao. Hoktor pa jo t,ia jiritokel brez nagobenika. V kritičnih časih so tuđi ljudje kritični. Vi-deli so Iioktc.rjii s povešeno glavo i 11 s stisnjeniin lepum ukrug laziti, kor ga je bil, pritepenca, prejšnji gospodar z bičem nagnal in kakor ogenj se je po okolici razširjal g^as, Hektor jo stokol. Vsakdu so jo čutil po-klicanega, c!a mesto konjača resi zboganu ljudstvu to pasje mrcine. Tuda psa nisu mogli dubiti, bil ga je že Mosojedee clomov udpeljal. Koliko sitnosti, koliku potov je iraol Hektor jev prvi gospodar! Toliku, da ga nisu kaznovali, ker mu oblasti niše: vorjole, da Hoktor ni več njegov Ime novega gospodarja je iz tjubezni do bližnika skrbno čuval. Mesojodec je kmalo izvedel, v kaki nevarnosti jo njegov Hektor; da je on sam morebiti v še večji zaradi pasje stekline, to mu niti na mi-sel ni prišlo. Vsak dan je pošiljal koga s Ilok tor jem v hribe, toda oko pravice je strašno bistro. Neko jutro prilomasti konjač s puško oborožen v Mosojedčevo hišo. Gospodarju po-knže list predpostavljene oblasti, glasom katorega mu jo imel Mosoje-dee Hoktor ja takoj izručiti. Kje je vaš stekli pes? vpraša prav osornu. Sem ž njim! V Mesojede«, je zavrelo, vend.ir jo, iividevši, da je vsaka obramba ud več, navuleznu mirno odgovori 1, da jo Šel pes z oče tom v vinograd, naj gre kon.iač tja, pa naj ga vzamo. Kako daleč pa je ta vinograd? Kdaj pa pridejo oče domovi V vinograd je dvo uri od tod — (v itini pa je bil le pol ure), oče pa pridejo ali opokine ali pa zvečer do-mov. Hm, hm — pridem poznoje pogledat Po proteku dveh ur stoji konjska smrt zopet na vežneia pragu. Ali še ni oceta1? Saj sem vam povedal, da ga pred pol dno ne bo, če se vam tako inudi, fiojdito si psa iskat. Zarulil jo, pa je prošel. AH po-trpljonja ta božji elovek ni poznal. Še parkrat jo ]>rišol Mesojedou zaradi psa na vrat, popoldnc pa so g;i videli Kaocini. ko jo ubogega Hok-torja na verigi vlekel iz vaši. Milovali so pasjega grešni ka. Cez riekaj dni dobi Mesojedec od pristojne oblnsti naznanilo, da so iz-vedenci pri raztelosenju njegovega Hektorja neovržno našli pasjo ste-klino. Čast iiogu. velike nesreće smo ivšoni. je \zk?ikalu probivalstvo. IŠtirinajst dni puzneje priredi Mesojodoc velik lov tor puvabi nanj tuđi Vodopivcii, ki jo bil vsled tragično usude nepuzabnega Hektorja prav v srcu /alosten. Vodopivec je bil namreč pri Mosojedcu večkrat na lovu in prav on jo bil tišti, ki mu jo Hektor vsako put div jačino pri-gnal. Tuđi ikmes jo imol Vodopivec luvsku sročo. Obstrolil je lisioo, ki ni u jo jo pos u.jel in zadavil. Prijatelj Mosojodec! dejal je Vodopivec opoldne pri Kosu, ti si pa dobi I izvrsten nadomo.stok za svojega Hoktor ja. Kjiko lopo mi jo danos tvoj novi Huk tor lisicu prigiial i 11 ujol — ta so bo naredil. Močno tako vieo, kakor pokojni Hoktor, lo malo nižji ghis iniit, pa malu manjši je. Kaj ne, dti jo duher, upam, da hum zadovoljen ž njim, odgovori Mesojedec Po končanom lovu pa pokliče Mesojedec svojega prijatelja zaupno k sebi ter ga vpraša, ako mu njegov novi ]>es v istini ugaja. Ko Vodopivec temu imvdušeno pritrdi, se Meso jedec na muza ter mu izda svojo tajnost, vedoč, da zaupa grobu. Le dobro poglej mojega novega Hektorja, mu pripoveduje, to je moj stari Hektor. So li spominjaš na njegovo dolgc dlako 111 ščetinasto bra- struno. »Proč s korupcijo!« je dejal in govoril ie, da vlada politično bojkotira Slovence, da pošilja k naiu najslabši uradniški materini, naj-slabše, obrabljene birokrate, katerih drngje porabiti ne more, iu poslanci Slovenske Ljudsko Stranke so — zo-pet burno odobravali ta izvajanja tega svojega voditelja! Mislimo, da smo s temi avten-tičnimi, iz »Slovenčevih« poročii iu stenografičnih zapiskov deželnega zbora povzetimi citati in podatki, dovoljno utemeljili naslov tega članka. Dokazali bino, da se je mišljene je in delovanje Slovenske Ljudske Stranke, njenih leg-itinmili ža-stopnikov in njenega glasila tekom enega meseca izpreminjalo kakor barve na oni živalici, katera je že od nekdaj prototip ljudi, ki danes gra-jajo to, kar so včeraj hvalili in bodo jutri zopet hvalili, kar so danes granali. In če v politiki imenujemo tako postoj>anje — politično vetrnjaštvo, mislimo, da smo zadeli ediuo prav! Itnlllansho useučlHSče In Jloi/encl. (Dopis z Dmiaja). Dne "27. t. m. se je vršil na Dn-naju shocl slovenskih vseueilišeni-kov z dnevnim redom: Vlarlna pred-logra za italijausko pravno fakulteto in Slovenci. Shoda so se udeležili gg. državni poslanci Hribar, Rybar, Koblek in Štrekelj. Referiral je na shodu medicinec Cernič, ki je pokaza! A" živahnem govoru, kako zahrbt-no in neodkritosrčno je ravnala vla-tla s svojo predlogo za i talijansko pravno fakulteto s tem, da je izbra hi za njeno torišče Dunaj in ji odvzela na ta način že vnaprej življenski po-goj. Neodkritosrčnost vlade se kaže tuđi v tem, da zahteva od absolven-tov znanje nemškega jezika, da se bo predavalo na novi fakulteti deloma v nemščini, s cimer je pritisnjen fakulteti na čelo germanski pečat. Na drugi strani pa se pere vlada s tr-ditvijo, da je treba v Avstriji urad-nikov, zmožnili italijanščine, da zahteva torej državni interes italijan-sko pravno fakulteto. Jasno jeT izva-ja referent dalje, da je vlada storiia svoj korak pod pritiskom kraljeve italijanske vlade in pod vtiskom strelov italijanskega dijaštva na du-najski univerzi, za cimer je stal tuđi Tittoui." Državni interes torej zahteva laško fakulteto, pravi vlada, a v ustanovitvi univerze za 4 milijone Jugroslovanov ne vidi nikakega dr-žavnega interesa. Da podpira vlada težnje Italijanov v tem, ko tišči Slovence k tlom, to govori za dejstvo, da vlada res loči avstrijske narodnosti v tri kategorije, v katerih zad-njo spadajo Slovenci. Mesto da bi vlada po žalostnih septembrskih do-g'odkih Slovencem dala zadoščen.ja, niesto da bi jim dala plačilo za njih vsikdar le preveč lojalni patrijoti-zem, nas tepe z bičem in obsiplje s kamenjem. Cas je, da postanemo Slovenci polnoletni, da se otresemo za nas tako žaljivega jerobstva. Po-tuha, ki jo daje vlada nemštvu, je segla že tako daleč, da izganjajo Nemci Slovence iz avstrijskih vse-nčilišč, da jih mečejo iz stanovanj, da jih hočejo izstradati, vse to z na-menom, da uničijo že v kali slovenski uradniški naraščaj in dti posede-jo sami med Slovenci inesta, ki pripada jo po vsej pravici izključno le domaćinom. Na ta način je seveda mog-oče, da se šopirijo na ma&trio plaćanih mestih razni Belarji in dru- gi taki Ijudje. Ako bi imeli Slovenci svoje vseueilišee, bi se prihrauil velik del narodnega kapitala, ki izgi-nja sedaj leto za letom s tem, da se poizgubi ogromno mladih moči, ki jim je zaprta pot do vseučilišea, po raznih pisarnah v skromnih službi-cah. Slovensko dijaštvo se hoće resiti pekla, ki biva v njem na Dunaj u in v Gradcu in zato zahteva kot minimum pravno fakulteto v Ljubljani takoj, zahteva, da se izpopolni v Zagrebu in v Pragi vseučilišče v toliko, da bo mogoee slovenskim absol-ventom, ki bi studirali v omenjeiiih mestih, stopiti v avstrijsko državno službo. Ražen tega zahteva kreiranje državnih štipendij za ljudi, ki se hočejo posvetiti docenturi. K sklepu je apeliral referent na slovenske državne poslance, da zastavi jo vse moči v dosego gori označenih zahtev, češ, usoda slovenskega dijaštva in vsega slovenskega naroda oilvisi danes od njih zastopnikov v držav-nem zboru. Govornikovi m izvaja-njem je sledilo živahno pritr.jeva-nje. Govoril je na shodu tuđi gosp. državni poslanec H r i b a r , ki je priznal dijaštvu, da je uvidelo ugo-den moment za slovenske v^eueiliske zahtevc. »Narodna zveza« se je postavila na stališče, da se mora slovensko vseučilišeno vprašauje, resiti paralelno z laškim, odnosno, da nam da vlada ustavnopravno zagotovilo, da se resi vprašanje v najkrajšem času. Pokazal je g. poslanec. da je položaj slovenskega di.iaštva docela nasproten z italijaiiskimi dijaki, ki so dobili iz Rima ukaz — to je danes javna tajnost — naj postopajo tako, kakor so storili. Ce bi napravili Slovenci isto, hi vlada pritisnibi nanje z najkratejšimi sred.stvi, kakor je to storiia pred leti, ko je Lah zadal smrt avstrijski cesarici in so Slovenci hoteli pokazati svojo lojalnost in ljubezen do vladarske hiše s tem, da so nastopili demonstrativno proti Italijanom. G. poslanec vendar upa, da slovenska pravna fakulteta ni daleč, vkljnb vsemu tema. Mnogo da je storil v tem oziru tuđi vseuči-liški odsek v Ljubljani. Govoril je še g. poslanec R y -bar, ki je poudarjal, da je vlada pravzaprav prisiljena, da gre Lanom na roko vsled nesrečne politične konstelacije, ki jo je povzročila aneksija Bosne. Avstrija se boji svojih so-sedov na desni in levi, in ta strah je vzrok, da ne more prepi-ečiti bojkota na Turske m, da si mora kot velesila pustiti dopasti, da se branijo turski fakini izlagati avstrijsko robo, ta strah je vzrok nezaslišanemu dej-stvu, da trpi velevlast Avstrija, da se vmešava v njene notranje zadeve tuja, laska vlada. Vlada naj pomisli, kako krepko oporo ima v trzaŠkih Slovencih proti zloglasni iredenti. Saj je ćelo veleoficiozni »Fremden-hlatt«, ki prinaša dopise po intenci-jah ministra za vnanje zadeve, pove-dal celemu svetu, da v tržaski okolici ne živi le par slovenskih kmetov, ampak da je okolica slovenska in da je v mestii samem nenavadno krepak slovenski živelj z izborno delav-sko organizacijo, s 120 društvi, da bo torej vendarle treba Slovence v Trstu upoštevati, kakor se je poka-zalo to pri zadnjih državnozi mrskih volitvah. Shod je sprejel z velikim odobravanjem sledeče resolucijc: Slovensko akademično dijaštvo na Dunaj u, zbrano na shodu dne "21. prosinca 1900: 1. ogorčeno protestira proti vladni nameri, resiti italijausko vse-učiliško vprašanje, ne da bi istočasno ugodila tuđi slovenskim vseučiliš-kini zahtevain; 2. izjavi ja, da ne bo prej mirovalo, dokler se ne ustanovi popolno slovensko vseučilišče v Ljubljani. Za zdaj pa zahteva, da vlada takoj izpol-ni sledeči minimum upravičenih zahtev: a) da takoj ustanovi popolno pravno fakulteto v Ljubljani; b) da kot provizorij popolnega. slovenskega vseučilišča v Ljubljani s takojšnjo ustanovitvijo štii)endij omogoči pridnim in talentiranim slovenskim d i jakom popoluoma ]K>-svetiti se svoji stroki, da se tako usposobijo za profesorska niesta na slovenskem vseiičiliščn v Ljubljani; c) da resi slovensko dijaštvo ne-prijaznega Dunaja in Gradca s tem, dt prizna studije in izpite na za-grebškem vseučilišču ter izpopolni vseučilišči v Pragi in Zagrebu z oni-nimi stolieami, ki so potrebne, da tain doseže jo naši dijaki popolno usposobljenost za državne službe; 3. prosi in roti slovenske in slo-vanske državne poslanco, da na no-ben način ne pripuste na dnevni red razprave o italijanski i>ravni fakulteti, dokler vlada ne ugodi vsaj onim zgoraj navedenim minimalnim zahtevam. _________ Jnilfev! častllcl in n]esa sramotile!. Debelo po gorjansko jo ziirobi! Moto iz Prešernove »Nove pisari je«. Obžčilovati moramo, da je zavladala novejši čas tuđi pri nas Slovencih neke vrste »nova pisarija«, ki pod krinko neustrašenosti v boju za narodne svetinje spravlja med svet neko nepremišljeno, glupo g" o r-j a ii s k o zabavljaštvo, — zabavlja-štvo, ki naši narodni stvari gotovo prav nič ne koristi, dvomim eelo, da bi inogic^ imeti trajnih koristi za zmešnjavee same, ki bi morda radi v skaljeni vodi slovenske javnosti ne ravno plemenito ribarili in nabadali deloglave kapeljne na svoje politične rogoviliee, — zabavljaštvo, katereniu edini namen utegne biti žalitev zaslužnih, oh pravem narod-nem delu osivelih mož, ali pa morda slabo — na njihov rovaš — preračn-njeno povzdigovanje manjših korifej, gotovo pa heganje nerazsodnili slojev našega naroda, ki doličnih mož in njihovega delovanja ne pozu a jo. ICer se je »Slovenec« z dne 2. ja-miarja 1.1. v članku z naslovom »Sramotu« mimogrede obregnil tuđi nad Jagičevimi častilei, »ki mu (J.) i tak radi delajo komplimente«, tedaj mislimo mi nahruljeni njega častil-c i, da hi bilo pač umestno pogledati samo za pol leta nazaj v preteklost. Ko .ie pt-aznoval častiti naš starosta slavistike v Juliju svojo TOletnieo, tedaj se je baš »Slovenec« prav široko vstopil v prvo vrsto njegovih ča-stileev ter v treh podlistkih od 6. do 8. jnlija slavil Jagiča »navdušene^a Hrvata, Jugoslovana in posebnega prijatelju nas Slovencev«, — še ne pol leta potem ga je pa v svojem j)a-skvilu u vrsti 1 med Sudinarkovce ter kričal v listem pamfletu n »sramoti«, o »skandalu brez primere« in očital možu ne morda samo škodljivost, anipak že skoro naravnost proti Slovencem nai)erjeno škodovalnosi. Kako lepo se ujema kajne tišti meii-ki liinavski »hosana« izza julijskili dni niiuolega, s tem trdim krščtm-eikiin i.) »križaj g<\\« januarskih napadov letoenjega leta! V juli ju še »največji slavist«, ki s« nas ob vsa-ki priliki iskreno sponi inja, ki naš pravi napredek in naše težnje na prosvetnem polju pospešuje itd., — zdaj ob noveni letu pa zaontalec, »ki novejše knjižne slovenšeine gotovo ne pozna (!), se zanjo ne zineni, ki v- našem jeziku zaničljivo govori« itd. Tish list, ki je v Juliju še poudarjal, »s kako bistrim očesom in Ijubezim'iin zanimanjem zasleduje .Jagrie v svojih poročilih tuđi neznatne književne proizvode naš^-£a m a 1 e g a naroda,« — zdaj naen-krat prav j)o židovsko kriči in trobi med slovenski narod svoj »križaj ga! izpusti nam Barabo!«, ker je mož v svojem na kratkost in stisujeno>t oniejenem sestavku res pozabil neka j Podravcev in Prekinureev.------ Tani še primerna in dostojna skromnost, tu kaj naenkrat neumestna in nedostojna napetost! Občudovanja vredna vetrnost in nestauovitnost pri tem listu! Ko bi le človek znal pravi vzrok te vetrno-sti, tega preobrata! Vemo, da pore-čejo sra)notik*i: »Vzrok je jasen, vzrok temu je zagrešeni narodni greh, u niče van je Slovencev, ogorčenost nad nečuvenim bagateliziranjem našega naroda, naš napad ne velja osebi, mi grajamo samo piv-grešek in se ne klanjamo hofratoin ili prolVsorjem itd.« (kakor se že pač glase razne tirade, na glupost drugih preračunjenega preti ravan ja). — Prav lepo, ko bi vse to le tuđi res bilo, kar utegnejo srainotilci ug>-varjati, ]»a žalibog res ni. Olejte gg. Lokar in Ilešič sta tud i gr a jal a ravno isti nit rodni prekršek, seveda graja la stil jra stvarno iu dostojno, — bivz loparja. Pri njih stvarna unier-jenost, v »Slov.« sramotilnici pa — -kakšen »Charivari«'.Pomisliti je vse-lej: »cJ est le ton qui fait la musi-que.« — Dalje še to: Ko bi le pač mogli izhajsiti gospoda brez grdoga zavijanja in smešnega potltikan,ja nepoštenih sredstev in zlih nauie-nov! Pći ti pišejo: »Neki gospodje slavisti ni hočejo pri Nemeih pridobiti vol javo s tem, da v nič devajo svoje lastno rojake.« Kakšna ghi-post tiči v tem stavku! Kajne Jagi-ču si je treba sele pridobivati ve-ljavo? Mislimo, da je ima dovolj pri l>oštenih in dostojnih SI ovan ih — in Nemeih, pridohil si je pa ni s paskvili, marveč s poštenim in vztra.)-nim znanstvenim delom. — Kajne-da, če bi mi cxempli eausa rekli, da si hoče ta a1^ oni profesorski kandidat pred izpitom zagrotoviti naklonjenost svojega bodočega eksamina-tor ja s tem, da v javnih 1 istih pogurimo napade njegovega bodisi ii-terarneera, botlisi privatnega antagonista, — uulaj bi bilo to očitanje, pa če bi še i melo res kaj verjetnosti, vendar le nekoliko žaljivo. Ce pa kilo namigava, da si g. J. išče ugleda in veljave ]>i i Nemeih z vničdevanjem Slovencev, tedaj to ni le skrajno že-ljivo in li udobno, to je naravnost i glupost i besramnost! Pri tein napadu na g. J. pa imamo «e o nečem izpregovoriti Gos]>o-da »^lovenčova« pravijo: »Mi politiki se trudimo in do kivi borimo in peha ino za vsako peti slovenske zeiiilje, bofrati in profesorji })a uiiif'iijejo naše delo.« — Gle.ite kak-šiio farizejstvo! — Vi politiki pomo-tiijU* nnj|)oi»rej pred svojini pragom, skrbite za to. da se ne bo proglasa 1o Celja za />ri*Lin>des Gehiet« in da m* boste pomagali ustanavljati v Izubijani neniških gimnazij. Storite le -.-i ]>o dobri, čitti vesti, brez vsake se-bičnosti, brez vsake zahrbtnosti,bivz ]>ostranskili. (v farizejskim žarg-omi rečeno) političnih, a v istini osebna-»trankurskih 4>bzirov, — storite le vi vseJej in povsod svojo narodno dolž-nost, katero ste stopivši v vrsto poli-tikov7 v eminentnem smislu prevzeh, ]ja vam hoi'rati in profesorji, kakor Jagić. ]>rav gotovo ne bodo nič pokvarili. —- Bod i nio iskreni in pošteni! Ne zvračnjmo krivde slabega uspevanjji naših prizadevanj vedno na druge, osobno strankarstvo je najvee krivo!------- Koučno še par besed pro doino r«»stileev. Foveclano bodi, da mi ni-koiuur ne delnmo licemerskih-ko m-p 1 i ni e n t o v in tuđi g. Jagiću ne. Ki>t urkdanji slušatelji ali vsaj učene i gu k«>t priznanega znanstvenika, kot nikrileg^a in dobrohotnima ziuićajnika spošlujemo, tuđi morda išf"(^nio tii}>a1am pri njem pojasnila, sveta, ]*>inot*i, oh posebnih priložno-stih pa, kakor je bilo n. pr. slavljenje njegove sodemdesetletnioe, mu tuđi i»o ^podobnosti lojalno eastita-r.to, — pa gotovo ne s poni glavo misi i,jo, da bi c }»rvi priliki potem iz-rabljali ta svoj poklon za nekako svobodnieo (Freibrief), ki naj bi nam kali osigurala pred svetom nekako pravico ( f), ga v najbrezobzir-nejšem tonu napadati. »Straži« pa, ki je v svojem zabavljanju šo preoej stopilij [Knllejše intonirala svc».i »eharivari«, samo to-le: »Majeeni sie, prav majčkeni, iu ce mislite s tako ])isavo utrdiii »Stražo ob Driivi«, se je bat i, da .i i bo »I>ie dcutsche W«oht« uspešuo nas|)rotovala. --- Spas vam je le v utrditvi liiirodue zavesti ]>ri obrnej-ii i kili, ne pa niti v zabavljanju, niti v javkanju. Verax. OBramljnl uestnili Hudi čaši na Koeevskc-in. Zadnjie so i>isale »Stimmen aus Krain«. da so za Korevsko nastopili tako re>ni ćasi, kakršnih ni bilo žo izzii časa turskih vojn. Seveda je vse t»/ jad i kovanje le preračunjeno na »t'eht arijo«. Narodna zavest kočev-?kih NenuTV ju biiš zadnji dve leii vzp»au»tela dc viška. Vsaka obeina skoraj */.e ima svojo podružnico »Sehulveroiua« ali pa »Siidniarke«, ćelo potujoči krošnjarji se izkazuje-;jo z le^ritimaeijami, da so člani ka-terega teli društev v domovini, ker na ]>ou1agi teh izkaznie delajo dobre kupčije med nacionalci po svetu. Dobr«". )>i bilo, da tuđi Slovenci kro^-njarje \ nrašajo za legitimacije. Nem-ški »Schul\«irein« je v zadnjem lelu ustanovil na Kočevskem štiri nove solo, imdpirn pa malodane vse šoh1, učilelje, šolske in ljudske knjižnice po Kočevskem. »Siidmarka« deli pol-nii: rok podnore obrtnikom in po-sestnikom. Ako so vkljub vsemu teinu res napoeiH za Kočevarje tako resu i čaši, je to znamenje, da je narodna pro buja Kočevcem le v škodo. Kakšne doi/nosti ima nemški mini-ster? Ko so se slovenski poslanci pri-tožili v državnem zboru, ker se jt* nemški minister dr. ISchreiner udc-ležil v Gradcu oličnega zbora zloglasne :>Sudm*irke«, so nemški časopisi užaljeni, češ, da je ministrova dol/ nost, da se pouči v krogu vodilnili mož tega nepolitičnega ( ?) društva o gospodarskom ])oložaju južnoav-stri.jskega ncmštva ter si dati vsa potrebna navodila. Sedaj vemo, osreonj; ker mu je pa vsled pre-dolgega čakaiija pošlo potrpljenje, i»ii je ta u rad ni vestnež stavi 1 pred-log, naj dobim kakega drugega ena-keg« psa, da on le ne priđe prazen doniov. A tako, sem si mislil, ako je to tako natančno, je meni tuđi prav. Brdavsovega psa si poznal. Ta je bil na svetu tak, kakor moj Hektor, le za spoznanje manjši je bil. Stopim k Brdavsu, s katerim sva jako dobra ter mu naznanim svoje bolečine. Njegov pes je bil zmerom na dvo-rLšcu priklenjen in ni ])rišel nikdar na prosto. Gc»spodar ga je imel rad; premišljal je sicer, pes je dober čuvaj, mlad je, zdrav kot riba — no, /naposled pa ga je vendar žrtvoval raginemu prijateljstvu in konjač je bii & svojim uspehom v tako trdi jslužbi prav zadovoljen. Tega psa so Ijotem kot feteklega pobili. lzvrstno, izvrstno! se zakrohoce Vodopivec. Hektor se mi je prav smilil in čestitam ti, da si ga rešil. Sedaj pa le lovimo z dokazano stek-lim Hektorjem brez skrbi; ko mu bode dlaka zopet zrastla, bo vsa stvar že poza bijena! U {tutentousKlIi ulicati. Ljubljanska povest. (Dalje.) Grofica je Heleno naj prej predstavila svojemu možu in baronu Spinettiju. Oba sta se lahko, nekako liialomarno priklonila in Heleno s hitriini pogledi premerila od nog do glave. Helena je barona Spinettija takoj spoznala in obšlo jo je neprijet-no čuvstvo, ko je zapazila njegove oštre, motreče in prođi raj oče oči. Najraje bi bila zopet odšla. Toda grofica Lici jo je hitro resila iz tega mučnega položaja ter jo peljala v drugo nadstropje, kjer je s svojo guvernanto prebi val njen po-habljeni sin. Helena je bila prav vesela in grofici hvaležna, da jo je tako kinalu odpeljala. V sveti i, prostorni sobi, kjer je prebil mali grof Emil tužne dni svojega uničenega življenja, je grofica začela razlagati Heleni, kako zdravi svojega otroka in kako ž njim ravna. A pripovedovanje ni bilo posebno gladko, ker grofica sama ni prav dobro vedela, kaj mora povedati. Zato je kmalu utihnila in prepustila gruvernanti, naj s pripovedovanjem nadaljuje. Razumna guvernanta je kaj pak začela popolnom.i iznova vse pojasnjevati in razložila je vsako stvar tako umljivo, da bi bila Helena lahko povedala svoje mnenje, če hi bila pozorno poslušala. Toda Helena se je samo ozirala l»o sohi. Z vročhni pogledi je premoiriln vsako najmanjšo stvar, da bi si jo bolje za-pomnila in da bi jo mogla kar mogo-če natančno popisati bratu Franeku, ki je s toliko nepotr]>ežljivostjo ča-kaJ njenega povratka. Ko je napo-sled zagledala brezštevilue igrače, razmetane po vseh kotih, je kar zar-dela radovednosti. Njeni začuđeni pogledi so švigali od enc igrače do druge in smehljala se jim je kakor otrok. Z nekim bojažljivim občudo-vanjem je vzela to in ono igračo v roke in jo je težko zopet odložila iz rok. Grofico Lici je to zabavalo, mali Emil pa je strmel, da se tako veliki gospodični vredno zdi, baviti se z njegovimi igračami, ki ga že davno nišo veselile in se jih včasih kar po več tednov ni dotaknil. Grofica Lici je uganila misli svojega sinka. »Veš, Emil,« je rekla iu se na-gnila k njemu, »ta gospodična ima bratca, ki je le malo starejši kakor si ti in je ravno tako bolan, kakor ti moj ljubček. Zdaj, ko gleda ti-oje igrače, se spominja svojega braten. Prosi gospodično, naj si jih nekaj izbere in naj jih v tvojem imenu daruje svojemu bratu.« »Ah, naj jih vzame vse,« je vz-kliknil dečko z izrazom siluega za- ri i revan ja do svojih igrač. Ni mu šio v glavo, da more sploli komu kaj hiti do teh lepih in dragih reci, ki jih ,je bil do grla sit. Toda Helena ni hotela ničesnr sprejeti. Nikakor ne. Ne samo iz neke sramežljivosti, nego tuđi iz neke-ga ponosa. Sodila je, da hi se moglo misliti, da je prišla z namenom, dobiti kako darilo ali eelo kako milo-ščino in zato se ni dala riregovoriti. Grofici Lici je to jako ugajalo, in lepo dekle jo je začelo zanimati. To zanimanje je bilo toliko večjo, ker res ni vedela, kaj bi počelu ves popoldan. Nam est o da )>i pustih« Heleno oditi, jo je povabila na kavo in jo odpeljala iz otročje sob*? zopet v prvo nadstropje. Na hodniku je grofica Lici na svoje začuđen je našla barona Spinettija. »Kaj — vi ste še tu. gospod ha-ron?« je vzkliknila grofica. »In kje je moj mož1?« »Grof je odšel na sprehod in pojde potem v kazinsko kavarno,« je odgovoril baron Spinetti, »jaz pa sem ostal, ker brez slovesa od vas vendar ne morem oditi iz hiše, kjer sem deležen tako izreci ne gostoljuh-nosti.« »No, prav, to je res srečen slučaj,« je rekla grofica in so baronu prešerno nasmehnila. »Povabim torej še vas na kavo. Pomagali mi bo-dete, zabavati to gospodično.« Grofica Lici je imcl?\ trdeu a;i-men, pridobiti si posebno naklonjenost Helene, ker je bila. ta lepa, pa veiidar vse drugačne lepote, kakor grofica sama. Kontrast med njima jt* še povzdignil čar in kras vsega ]w>-sebe. To je izkušeu* barou Spinetti takoj spozna 1 in uganil je tuđi, da se tega zavedu grofica. \ie so torej ni č.udil, da je bila grofica izredno Iju-hezniva s Heleno. Izp^asevohi jo .u1 previdno in z očitnt) rahločutnostjt* za vsakovrstne stvari in pripovedo-vala potem vsakovrsine vesele stvari, da se je morala Helena od si*wi srne jat i. Marsičesa Helena niti ru-zumela ni, a bila je iako srečna, da se je saniega zadovoljstva siiie.iala. Krasna, sveti a soba. lepa oprema, ljuheznivost grofice, galantna pozornost in spoštljiva vljudnost barona Spinettija, vse to jo je navdalo ^ čuti sreče, tako, da je kar poza bi U* na svoj dom in na holnoga brata, po-zabila na ves svet in se samo radovala, da sedi s tako iinenitnimi lju pobede-jo sami med Slovenci mesta, ki pri-padajo po vsej pravici izključno le domaćinom. Na ta način je seveda lliogoče, da se šopirijo na mastno plaćanih mestih razni Belarji in dru- gi tak i ljudje. Ako bi imeli Slovenci svoje vseučilišče, bi se prihranil velik del narodnega kapitala, ki izg"i-nja sedaj leto za letom s tem, da se poizgubi ogromno mladih moči, ki jim je zaprta pot do vseueilišea, po raznih pisarnali v skromnih službi-eah. Slovensko dijaštvo se lioee resiti pekla, ki biva v njem na Dunaju in v Gradcu in zato zahteva kot minimum pravno fakulteto v Ljubljani takoj, zahteva, da se izpopolnl v Zagrebu in v Pragi vseučilišee v toliko, da bo inogoče slovenskim absol-ventom, ki bi studirali v omenjenih niestih, stopiti v avstrijsko državno službo. Ražen tega zahteva kreiranje državnih štipendij za ljudi, ki se hočejo posvetiti docenturi. K sklopu je apeliral referent na slovenske državne poslanee, da zastavi jo vse moći v dosego gori označenih zahtev, češ, usoda slovenskega dijaštva in vsega slovenskega naroda odvisi danes od njih zastopnikov v držav-neni zboru. Govornikovi ni izvaja-njem je sledilo živahno pritrjeva-nje. Govoril je na shodu ludi gosp. državni poslanec H r i b a r , ki je priznat dijaštvu, da je uvidelo ugo-den nionient za slovenske VLšeučili-ške zahteve. »Narodna zveza« se je postavila na stališče, da se mora slovensko vseučiliščno vprašauje resiti paralelno z laškim, odnosno, da nam da vlada ustavnopravno zagotovilo, da se resi vprašanje v najkrajšem času. Pokazal je g. poslanec. da je položaj slovenskega dijaštva docela nasproten z italijanskimi dijaki, ki so dobili iz Rima ukaz — to je danes javna tajnost — naj postopajo tako, kakor so storili. Ce bi napravili Slovenci isto, bi vlada pritisnila nanje z najknitejšimi sredstvi, kakor je to storila pred leti, ko je Lah zadal smrt avstrijski eesariei in so Slovenci hoteli pokazati svojo lojalnost in ljubezen do vladarske hiše s tem, da so nastopili demonstrativno proti Italijanom. G. poslanec vendar upa, da slovenska pravna fakulteta ni daleč, vkljub vsemu tema. Mnogo da je storii v tem ozini tuđi vs'juči-liški odsek v Ljubljani. Govoril je še g". poslanec R y -bar, ki je poudarjal, da je vlada pravzaprav prisiljena, da gre Lahom na roko vsled nesrečne politično konstelacije, ki jo je povzročila aneksija Bosne. Avstrija se boji svojih so-sedov na desni in levi, in ta strah je vzrok, da ne more preprečiti bojkota na Turškem, da si mora kot velesila pustiti dopasti, da se branijo turski fakini izlagati avstrijsko robo, ta strah je vzrok nezaslišanemu dej-stvu, da trpi velevlast Avstrija, da se vmešava v njene notranje zadeve tuja, laska vlada. Vlada naj pomisli, kako krepko oporo ima v tržaških Slovencih proti zloglasni iredenti. Saj je ćelo veleoficiozni »Fremden-blatt«, ki prinaša dopise po intenci-jah ministra za vnanje zadeve, pove-dal celemu svetu, da v tržaški (okolici ne živi le par slovenskih kmetov, anipak da je okolica slovenska in da je v mefttu samem nenavadno krepak slovenski živelj z izborno delav-sko organizacijo, s 120 društvi, tla bo torej vendarle treba Slove? u-e v Trstu upoštevati, kakor se je pokazni o to pri zadnjih državnozboi\skih vol it van. IShod je sprejel z velikim odobravanjem sledeče resolucije: Slovensko akademično dijitstvo na Dunaju, zbrano na shodu dne t27. ]>rosinca 1909: 1. ogorčeno protestira proti vladu i nameri, resiti italijansko vse-učiliško vprašanje, ne da bi istočasno ugodila tuđi slovenskim vseučiliš-kiux z&htevain; 2. izjavlja, da ne bo prej mirovalo, dokler se ne ustanovi popolno slovensko vseueilišce v Ljubljani. Za zdaj pa zahteva, da vlada takoj izpol-ni sledeei minimum upravičenih zahtev: a) da takoj ustanovi popolno pravno fakulteto v Ljubljani; b) da kot provizorij popolnega slovenskega vseučilisča v Ljubljani s takojšnjo ustanovitvijo štipendij omogoči i)ridnim in talentiranim slovenskim d i jakom popolnonia posvetiti se svoji stroki, da se tako usposobijo za profesorska mesta na slovenskem vseučilišču v Ljubljani; c) da reži slovensko dijaštvo ne-prijaznega Dunaja in Gradca s tem, dt prizna studije in izpite na za-grebškem vseučilišču ter izpopolni vseucilišci v Pragi in Zagrebu z oni-nimi stolieami, ki so potrebne, rla tam dc>sežejo naši dijaki popoluo usi>osobljenost za državne službe; 3. prosi in roti slovenske in elo-vanske državne poslance, cla na no-ben način ne pripuste na dnevni red razprave o italijanski pravni t'akui-teti, dokler vlada ne ugodi vsaj onim zgoraj navedenim luininialniin zahtevam. _________ Joftićeui častilci in mesa jramotllcl. Debelo po gorjansko jo zarobi! Moto iz Prešernove »Nove pisarije«. Obžalovati moramo, da je zavladala novejši čas tuđi pri nas Slo-veneih neke vrste »nova pisarijn«, ki pod krinko neustrašenosti v boju za narodne svetinje spravlja med svet neko nepremišljeno, glupo g o r-j a n s k o zabavijaštvo, — zabavlja-štvo, ki naši narodni stvari gotovo prav nič ne koristi, dvomim ćelo, da bi niogio i meti trajnih koristi za zmešnjavce same, ki bi morda radi v skaljeni vodi slovenske javnosti ne ravno plemenito ribarili in nabadali deloglave kapeljne na svoje politične rugovi lice, — zabavljaštvo, kateremu edini namen utegne biti žal i te v zaslužnih, ob pravem narod-iiem dolu osivelih inož, ali pa morda slabo — na njihov rovaš — preraču-njeno povzdigovanje manjših korifej, gotovo pa beganje nerazsodnih slnjcv našega naroda, ki dotičnih inož in njihovega delovanja ne pozu a jo. Ker se je »Slovenei*« z dne 2. januar ja 1.1. v članku z naslovom »Sramota« mimogrede obregnil tuđi nad Jagičeviini častilei, »ki mu (J.) i tak radi delajo komplimente«, tedaj i mislimo mi nahruljeni njega častil-j ci, da hi bilo pač umestno pogledati samo 7A\ pol leta nazaj v preteklost. Ko je ])i*a.znoval častiti naš starosta slavistike v Juliju svojo TOletnico, tedaj se je baš »Slovenec« prav široko vstopjl v prvo vrsto njegovih čast ileev ter v treh podlistkih od 6. do 8. ju lija slavil Jagića »navdušenega Hi-v-ata, Jug'oslovana in posebnega prijatelja nas Slovencev«, — še ne pol leta potem g-a je pa v svojem paskvilu u vrsti 1 med Siidmarkovce ter kričal v tistein pamfletu o »sramoti«, <> >>škandalu brez primere« in očital inožu ne morda samo škodljivost, anipak že skoro naravnost proti Slovencem najjerjeno škodovalnosl. Kako lepo se ujema kajne tišti meii-ki liiiiav.-^ki »hosana« izza julijskih dni minolega, s tem trdim krščtui-skin> (?) »križaj ga!« januarski)) napadev letosnjega leta! V Juliju se »na.ivečji slavist«, ki se nas ob vbh~ ki priliki iskreno spominju, ki naš pravi napredek in naše težnje na prosvetnem polju poepešuje itd., — zdaj ob novem letu pa zaontalec, »ki novejse knjižne slovenščinc gotovo ne i>ozna (!)? se zanjo ne zmeni, ki o luišein jeziku zaničljivo govori« itd. TisM list, ki je v Juliju še poudarjal, »s kako bistrim očesom in Ijiihezniviin zanimanjem zasleduje Jagić v svojih poročilih tuđi neznatne književne proizvode nade-^•71 m a 1 e g a naroda,« — zdaj naen-krat prav po židovsko kriči in trobi med slovenski narod svoj »križaj ga! izpusti nam Barabo!«, ker je mož v svojem na kratkost in stisnjeno*>t ontejenem sestavku res i>ozabil ne- kaj Podravcev in Prekmurcev.------ Tam še prinierna in dostojna skromnost, tukuj naenkrat neuinestna in nedostojna napetost! Občudovanja vredna vetrnost in neKtiinoviLnost pri tem listu! Ko bi le elovek znal pravi vzrok te vetrno-sti, tej?a preobrata! Vemo, da pore-čejo sra)notilci: »Vzrok je jasen, vzrok teinu je zagreseni narodni greh, u niče van je Slovencev, ogorčenost nad nečuvenim bagateliziranjem našega naroda, naš napad ne velja osebi. mi grajamo samo pre-grešek in se ne klanjamo hofratom in ])rol"esorj«Mii itd.« (kakor se že pnč glase razne tirade, na glupost drugih preračunjenega preti ravan ja). — Prav lepo, ko bi vse to le tuđi res bilo, kar utegnejo sramotilci ugo-varjati, ]»a žalibog res ni. Glejte gg. Lokar in Ilešič sta tuđi grajala ravno isti nit rodni prekršek, seveda grajala sta ga stvarno in dostojno, — bivz loparja. Pri njih stvarna umer-jenost, v »Slov.« sramotilnici pa — -kakštjn »Charivari« '.Pomisliti je vse-lej: »cT est le ton qui fait la musi-que.« — Dalje še to: Ko bi le pač mogli izha.jiiti gospoda brez grđega zavijanja in smešnega politikanta nepoštenih sredstev in zlih naine-nov! PiJ ti p i sejo: »Neki gospcnlje slavisti si hočejo pri Nemeih pridobiti veljavo s tem, da v nič devajo svoje las-tiK- rojake.« Kakšna glu-])ost tiči v lem stavku! Kajne Jagfi-ću si je treba sele pridobivati ve-ljavof Mislimo, da je ima dovolj pri poštenih in dostojnih Slovanih — hi NemciJi, pridobil si je pa ni s paskvili, marveč s poštenim in vztraj-niui .znanstvenim delom. — Kajne-da, če bi mi cxempli causa rekli, da si hoče ta a!^ oni profesorski kandidat pred izpitom zagrotoviti naklonjenost svojega bodočeg^a eksamiiiii-torja s tem, da v javnih listih pogurimo napade njegovega bodisi ii-terarueera, bodisi privatnega antagonista, — tedaj bi bilo to očitanje, pa če bi še i melo res kaj verjetnosti, vendar le nekoliko žaljivo. Ce pa k«lo namigava, da si g:. J. išče ugleda ili veljavc pi i Nemeih z vničclevanjem Slovencev, tedaj to ni le skrajno že-l;jivo in huoobno, to je naravnost i glujKist i nosrnimiost! Pri tem napadu na g. J. pa iiiia-mo še o nečem izpregovoriti Gospoda »Silovenčo\ a« pravijo: »Mi polit iki -e inidimo in do kivi borimo in pehnnio za vsako ped slovenske zeiiilje, liofrati in prot'esorji pa uuičujejo našo delo.« — Gle.ite kak-šno hirizejstvo' — Vi polit iki ])ome-ttjlt nn;ipopi*e.j pred svojim praproni, skrbite za io. da se ne bo proprlasnlo Colja za >>frenules Gebiet« in da ne boste noitctprMli ustanavljati v Ljubljani neniskih gimnazij. Storite le vi l^o dabri. i-\a vam hoirati in profesorji, kakor »iagić, prav gotovo ne bodo nič pokvarili. — Bod i ino iskreni in pošteni! Ne zvračnjmo krivde slabega lijevanja niiših prizadevanj veduo na druge, osebno strankai-stvo je najvt'č krivol — — Končno še par besed pro douio č**stilcev. Povedano bodi, da mi ni-komur ne delamo licemerskih k o in-]) 1 i ui e n t o v in tuđi g. Jagiću a^». Kot nckdnnji slušatelji ali vsaj učene i gu kot priznanega znanstvenika, kot ?>dkritega in dobrohotnega znaćajnika spoši ujemo, tuđi morda iščemo tupatam pri njem pojasnila, sveta, pomoći, ob posebnih priložno-stih pa, kakor je bilo n. pr. slavljenje njegove sodemdesetletnice, inu tuđi po spodobnosti lojalno častita-nio, — pa gotovo ne s poniglavo ini-slijo, da bi c j»rvi priliki potem i/>-rabljali ta svoj poklon za nekako svobodnico (Freibrief), ki naj bi nam kali osigurala pred svetom nekako pravico (?), ga v najbrezobzir-nejšem tonu napadati. »Straži« \m. ki je v svojem zabavljanju šc ]n*ecej stopinj poio dcutsche Wacht« uspešno nasproiovnla. Spas vam je le v utrditvi iiaroduc zavesti pri obmej-nikili, ih- pa niti v zabavljanju, niti v javkanju. _________ Verax. Obrambnl uestnlb. Hudi čaši na Kočevskem. Zadnjič so ])isale »Stimmen aus Krain«. da so za Kočevsko nastopili tako resni čaši, kakršnih ni bilo žo izza časa turskih vojn. Seveda je vse to jadikovanjr le preračunjeno na »i'chtarijo«. Nesrodna zavest kočev-skih Ncnicev je baš zadnji dve leii vzpiaiiitcla dt: viška. Vsaka občina skoraj že ima svojo podružnico »Schulvcreiiia« ali pa »Siidniarke«, celo potujoči krošnjarji se izkazujc-*o z icgitiinacijami, da so člani ka-terega teh društev v domovini, ker na poiilngi toli izkaznic delajo dobre kupčijc med nacionalci po sveVi. Dobre, bi bilo, da tud i Slovenci kro^ u jar je \ prašujo za legitimacije. Nem-ški »Selml\-«*rem« je v zadnjeni letu ustanovil na Kočevskem štiri nove sole, podpira pa malodane vse sole. učitelje, šolskc in ljudske knjižnice po Kočevskem. »Siidmarka« deli pol-nih rok i>od]»ore obrtnikom in po-sestnikom. Ako so vkljub vsemu temu res uapočili za Kočevarje tako resni čaši, je to znamenje, da je narodna probuja Kočeveem le v škodo. Kćikšne d»!/nosti ima nemški mini-ster? Ko so se slovenski poslanci pri-tožili v državnom zboru, kei* se je nemški minister dr. Schreiner udc-ležil v Gradcu olK'iiega zbora zlogln-sne »Siidmarke«, so nemški časopisi užaljeni, češ, da je ininistrova dol/. iiost, chi se pouči v krogru vodilnili mož teg-ji neiiolitičnega (?) društva o gospodarskom položaju južnoav-slrijskogn noinštva ter si dati vxi potivhuu navodila. Sedaj vemo, čv-nin })laču.ie država Neincem ministra. Država pa tuđi s tem neposredno ])odpira ncmškn bojna društva. do, ki mu ,ic zakrivala gobec? Vse to sem odstrigel in pes je zares t»°-poliioma drug. Saj so ti Hektorja vendar ubili, videl sem, ko ga je konjač gonil,ugo-varja Vodopivec začuđeno. Nišo ga ubili, Hektor živi kakor prej. Znano ti je, da je konjač prišel ponj; ker mu je pa vsled pre-dolgega čakanja pošlo potrpljenje, T*li je ta u radni vestnež stavil pred-log, naj dobim kakega tlrugega ena-kegći psa, da on le ne priđe prazen domov. A tako, sem si mislil, ako je to tako lićitančno, je meni tuđi prav. Brdavsovegn psa si poznal. Ta- je bil na svetu tak, kakor moj Hektor, le zo spoznan je manjši je bil. Stopim k Brdav.su, s katerim sva jako dobra ter mu liaznanim svoje bolečiue. Njeg-ov pes je bil zmerom na dvo-rišcu priklenjen in ni j>ri.4el nikdar na j»rosto. (Gospodar ga je imel rad; premisi jal jo sicer, pes je dober čuvaj, mlad je, zdrav kot riba — no, naposled pa ga je vendar žrtvoval r-ajiiiemu i^rijateljstvu in konjač je I>il & svojim uspehom v tako trdi službi prav zadovoljen. Tega psa so potem kot steklega pobili. Izvrstno, izvrstno! se zakrohoče Vodopivec. Hektor se mi je prav sinilil in čestitam ti, da si ga rešil. Sedaj pa le lovimo z dokazano stek-lim Hektorjeni brez skrbi; ko mu bode dlaka zopet zrastla, bo vsa stvar že pozabljena! 0 studentovih ulicah. Ljubljanska povest. (Dalje.) Cirofica je Heleno naj prej predstavila, svojemu možu in baronu Spinettijn. Oba sta ye laliko, nekako malomarno priklonila ili HeiotH) S bitrimi j>ogledi premerila od nog do glave. Helena je barona Spinettija t.'i-koj spoznala in obslo jo je neprijet-no čuvstvo, ko je zapazila njegove oštre, motreče in prođi raj oče oči. Najraje bi bila zopet odšla. Toda grofica Lici jo j** bitro rušila iz tega mučnega položaja tor jo peljala v drugo nadstropje, kjer je s svojo guvernanto prebi val njen po-liabljeni sin. Helena je bila prav vesela in grofici hvaležna, da jo je tako kmalu odpeljala. V svetli, prostorni sobi, kjer je prebil mali grof Emil tužne dni svojega uničenega življenja, je grofica začela razlagati Heleni, kako zdravi svojega otroka in kako ž njim ravna. A pripovedovanje ni bilo posebno gladko, ker grofica sanui ni prav dobro vedela, kaj mora povedati. Zato je kmalu utihnila in prepustila guvernanti, naj s pripovedovanjem nadaljuje. Razumna guvernanta je kaj pak začela popolnoma iznova vse pojasnjevati in razložila je vsako stvar tako umljivo, da bi bila Helena lahko povedala svoje mnenjc, če bi bila ])ozorno poslušala. Toda Helena se je samo ozirala po sobi. Z vročimi pogledi je premniriln vsako najmanjšo stvar, da bi si jo bolje zi»-pomnila in da bi jo mogla kar mogo-če natančno popisati bratu Franeku, ki je s toliko nepotrpcžljivostjo ča-kal njenega povratka. Ko je naposled zagledala brczvštcviluc igrače, razmetane po vseli kotili, je kar zar-dela radovediKKSti. Njeni začuđeni pogledi so švigali od cuc ignnV i pustila Heleno oditi, jo je povabiia na kavo in jo odpeljaki iz otročje sob^ zopet v prvo nadstropje. Na hodniku je grofica Lici na svoje znčudenje našla bnroim Spi-nettija. »Kaj — vi ste še tu. £osjx)d ba-ront« je vzkliknila grofica. »In kje je moj mož?« »Grof je odšel >ia sprehod in pojde j)otem v kazinsko kavarno,« je odgovoril baron Spinetti, »jaz pa sem ostal, ker brez slovosa od vas vendar ne morem oditi iz hise, kjer sem deležen tako izredne grostoljub-nosti.« »No, prav, to je res srečeu slučaj,« je rekla grofica in se baronu prešerno nasmehnila. »Povabim torej še vas na kavo. Pomagali mi bo-dete, zabavati to gospodično.vzdignil čar in kras vsega ]w> sebe. To je izkušeu* bar«»u Si>imtti takoj s])ozmil in ugauil je tuđi, da s** tega zavecht grofica. Xič so torej ni čudil, da je bila grofica izredno Iju-bezniva s Heleno. Izpraievoln j*> .u* previdno in y. očit no mhločiitiiost.io za vsakovrstne stvari in pri|>oveoz:ihihi na svoj dom in na holnoga brata, jm»-zabila na ves svet in se samo radovala, da sedi s tako iinenitnimi ljudini pri isti mizi in pijo kavo iz li-iiih skodelic ter sluša prijazno iM*se-de, ki jo silijo na smeli. Vse je bilo zanjo tako novo, še nikdar si ni predstavljala kaj takega in zdaj jo to doživela, ona, Helena Knific, liči ubožnega polici jskejra kanceli-*ta Martina Knifica, stanujočoga v plesni vilu zadehlih sobah starodavne hiše v Studentovskili ulicah (Dalje prUu>diijt£.) i Prilona ..SlovunsKBma Naroda" St. 24 dne 30. ianuvaria 1909 lr daje luinister dr. Schreiner ■teiitativno velik del svoje ministr- ■ > nlač* moHocno v enakih delili ■schiilverciiiu« in »Siidmarki«. ■rniuski tleželni odbor, posneiiiaj ■ stajerskega! I štajerski dežehii odbor je naka-I. neniškemu »Schulvereimi« 400 Km U-tiie poilpore. O kranjskem t!e- ■ iuel,. odboru, oziroma zboru, ilosc-■..; lužbo. Poslanec Roblek je iuterpeliral v<*ljo justičnega ministrstva radi pristranskega postopanja državnih Pravdništev v slovenskih deželah Proti slovenskemu in proti nemske- Ifl&u časopis ju. Nato se je nadalje vala debata o nujnih predlogih, tičočih se razjner na Ceškem. Imeli so končno besedo Posamni predlagatelji. Med govorom '■eškega radikalnega poslanca Fresla Je prišlo do burnih prizorov med če-škimi radikalci in slovenskim i kleri-^alci. Fresl je rekel med drugim v Svt>jem govoru, da se sestavlja nova Protičeška koalicija, katero podpira-Jo tuđi Jugoslovani, zlasti pa dr. Šu-steršič. Po tej izjavi je nastal silen I^nip med Ceh i. Na med klice 6 češke ^trani so razjarjeno oldne. Slovanski centrum. Du naj, 29. januar ja. Slovanski centrum se je danes konstituirah Dogovorila se je posebna organizacija skupine ter se izvolilo predsed-stvo, obstoječe iz treh članov, in si-cer dr. Ivčević dr. Šusteršič in dr. Hruban. Slovanski centrum šteje 58 članov, in sieer ga tvorijo Jugoslovani, češki klerikalci in Starorusini. Kriza v vojnem ministrstvu. D u n a j , 29. januar ja. V parlamentarnih krogih se širi vest, da je odstop vojnega ministra Schonaicha gotova stvar. Na njegovo mesto priđe domobranski minister Georgi. D u n a j , 29. januarja. Z avten-tične strani se javlja, da je vest o demisiji ministru Schonaicha brez vsa-ke podlage. Jezikovna predloga. Praga, 29. januarja. Po vlad-ni jezikovni predlogi se Češko raz-deli v 20 okrožij. Izmed teh okrožij bo 10 čeških, 6 nemških in 4 dvojezična. Pri enojezičnih sodiščih se sprejemajo vloge tuđi v druge i a de-želnem jeziku in se morajo tuđi re-ševati v tem jeziku. Uradili jezik je jezik dotičnega okraja. Vknjižbe se imajo izvršit* v uradnein jeziku, na zahtevo stranke pa je priđe jati tuđi prevod za vpis v zemljiško knjigo. Pri dvojezičnih sodiščih *e imajo vsi spisi resiti v jeziku vloge. Z Balkana. B e lg r a d , 29. januarja. Govori se, da je vlada poslaniku v Carigradu in generalnemu konzulu v Skoplju nakazala 5 milijonov, da preprečita v turškem parlamentu sprejem vladne predloge glede sporazuma z Avstro-Ogrsko. B e 1 g r a d , 29. januarja. Srb-ska sjmmenica se p<> odobrenju v Petrogradu in Cetinju odpošlje si-gnaturni ni silam ražen Avstro-Ogr-ske. V spomenici se utemeljuje, zakaj se Srbija ne more zadovoljiti s teritorialno kompenzacijo in zakaj mora zahtevati avtonomijo IJosne. B e 1 g r a d , 29. januarja.. Govori se, da sta Anglija in Rusija pri turski vladi intervenirali, tlu bi propustila sandžak Novi pazar Srbiji in Crni gori. V zvezi s tem nacrtom so baje opetovane konPeronee nngl«'-škega poslanika z ministrom Milova-iiovićem. Carigrad, 29. janunrja. Vojni iniuister je ukazal, da st1 imajo v najkrajsom času popratiti vse ntrd-be pri Drinopolju. Vr turskih diplomatskih krogih zahtevajo, da mora Bolgarska odsto-piti Turčiji vse čisto mohamedanske vaši ob ineji. Sofija, 29. januar ja. Turski diplomatski agent je obvestil vlado, da je Turčija pripravljena zapet pri-četi pogajanja radi odškodnine. XX. slouna skupiilna druitva „Pravnik." Ob dostojni udeležbi je bila suoči v čitalnični dvorani »Narodnega doma« letošnja glavna skupščina »Pravnikova«. Predsednik gosp. dr. M a j a r o ii je otvorivši zborovanje jMttdravil vse skupščinnrje prnv iskreno, zlasti mlade gospnde ler vnanja člana gg. dr. Volčiča in Go-lio. 20. leto obstanka društva se ob* haja letos, 26. januarja 1889 e bila prva skupščina. T> e m.il jubilej. Ko bo koncem leta društveni list »Slovenski Pravnik« obhajal 251et-nico svojega izhajanja, se bosta oba jubileja skupno prr>slavila, ker sta društvo in list v ozki zvezi med se-boj. Pričakovati je, da se letos raz-siri krog sotrudnikov »Slovenskega Pravnika«, ki se na.i odlikuje s temeljito in primerno vsebino. S tom se bcf najlepse obhajal jubilej. Govornik apelira na mlad^ rojake, ki se pripravljajo za docenturo na vse- učilišcih, da bi postali »Pravnikovi« ] sotrudniki. Doslej jih pogreša med njimi, dasi bi bili najbolj ]>oklicani, da skrbe za našo pravno literaturo. Očitanje, da nimamo Slovenci svoje pravne literature, zaden« nje. Ali naj bi imeli slovensko vseučilišče v ta namen, da bi ti rojaki bogatili tu je literature? Obžalujo, da ^e sto-re nič. Namen »Pravnika« je, da razganja zmote, ki anajo biti nam Slovencem usodepolne. »Pravnik« naj tuđi v prihodnjeiu letu razvije krepko delovanje. Intenzivnejše bo treba stremiti za cilj i, ki si jih je postavil. Jezikovno vprtišsiiijti je dau-danes na dnevnem redu in ne vemo, kdo je je kompeteiiten rese vat i. Priii mora do javne rešitv^ v tem oziru. Vse obravnavanje o krivicah, ki se nam gode in pritožbe naših ])oslan-cev preteklo leto glede tega nišo pomagale nič, ker jezikovno vprašanje je vprašanje brezo bzirno prenioči. Gre zato, da dobimo naše pravice pravilno uzakonjene. Ako se jezikovno vprašanje resi na Ceškem, se mora istoča-sno tuđi pri nas. Z velikim veseljem pozdravljamo akcijo naših poslancev, da izposlujejo jezikovni zakon tud i za naše dežele istočasno z onim za severne. Nacrt je že pripravljen in bi bil velikanskega po-mena za nas, če se izpelje. Na prošnjo, naj se izrazim o tem, sem oblju-bil, da bom deloval pri tej akciji, kot se bo dalo. Prihodnji mesec se snidejo z nami poslanci na razgovor o nacrtu jezikovnega zakona za naše dežele. Naj se prepusti prihodnjemu odboru, da sestavi odsek, ki naj prouči primeren nacrt in ga zastopa pri tistem razgovoru. Jezikovno vpraŠa-nje se ne srne resiti brez nas in preko nas. Naj višji faktorji vedo, kaj zahtevamo. V širšo .javnost naj se zaneso naše zahteve, kar bodi naloga naših političnih društev. *- Preteklo leto so umrli trije čla-ni, Roman Trstenjak, dr. Ivan Dečko in dr. Gertscher. Govornik se jih toplo spominja in v znak sožalja so zborovalci vstali s sedežev. Novoimenovanemu ministerial-nemu svetniku dr. Babniku se posije brzojavna čestitka. Tajniško poročilo je podal g. dr. S t o j a n. Tuđi v preteklem letu je društvo zvesto svojemu programu nada-ljevalo z vidnim napredkom svojo kulturno nalogo. Društvo je pridobilo 10 novih članov in 14 naročnikov lista. Društvo je štelo torej 175 članov (7 več nego lani), 1 častr.ege člana in 173 naročnikov lista, (torej 1) več od 1. 1907.). List se razpošilja v 370 iz-vodih. Odbor je imel 8 sej. Društvo je izdalo v tem letu XXIV. letnik svojega glasila »Slovenski Pravnik«, ki ga urejuje dr. Majaron s pomočjo dr. Šviglja. Mno-govrstna vsebina njegova obsega enako prejšnjim bogato gradivo slo-venskega pravnega slovstva: zani-mive izvirne razprave, liajvažnejžu, po večini iz domaćih i>ravnili razmer izvirajoče praktične slučaje, vse važu ej še pojave v šii*sem pravnem življenju. List se je jel ozirati tuđi na politično upravo ter prinese! v tem letniku zanimivo, po tvarini ure jeno zbii-ko |M>litičnih normalij in najvažnejšili odločb u pravnega sodi šča. Društvena zbirka avstrijskili za-konov v slovenskem jeziku se jo v iiiinolem letu pomnožila s V. zvez-kom. T;i zvezek je uredil in založil sochii svetnik dr. Volčič in obsega zakone o javnih knjigah v I. in II. delu z vseini tozadevnimi predpisi in odločbami. Graško nadsodišče je na-ročilo 51, ti*žaško pa 24 i/.vodov tega zvezka. V tisku se nahaja ludi že dr. Volčičeva hrvaška priredba zeinlje-knjižnega zakona, to je I. del zako-nov o javnih knjigah. Društvo založi v lastni režiji to delo. Dovršil je g. dr. Volčič hkratu tuđi gradivo za II. zvezek društvene zbirke, ki bo obsegal zakone o izven-spornein postopanju z notarskiin redom. Dr. Volčič je priredil k svojemu IV. zvezku (civ. pravd. zakoni) zbirko novejših tozadevnih predpisov in odločb z naslovom »Dopolnek I.« Poljudna pravna knjižnica, ki jo prireja v društveni izdaji dr. Volčič, je izšla že v II. zvezkih, v kate-rih zasluži posebnega uvaževanja prireditev predpisov o razdelbi, uvedbi in zložbi zemljiše. Na. odbo-rovo prošnjo je naročil kranjski de-želni (Mlbor nekaj zvezkov te knjižice. Poljudna pravna knjižnica vzbu-ja ne samo med pravniki, temveč tuđi v izvenpravniških sloj ih živo zanimanje. Ogromno delo, ki je izvršuje g. sodni svetnik dr. Volčič v prospeh društvene zbirke zakonov, zasluži posebnega priznanja, odbor nm izreka iskreno zahvalo. Odbor se je ze bavil 'tuđi s priredbo trgovinskega zakona, ki bo morebiti izšel že v te-kočem letu. Nadejati se jo, da iziđe letos tuđi prepotrebni državljanski zakonik. Da more društvo trudu in delo-vanju primerno podpirati svoje so-trudnike, je odbor vložil na deželni zbor kranjski prošnjo za letni pri-spevek 1000 K v olajšanje izdaje društvene zbirke. Pričakuje 8e ugodne rešitve. Tuđi pri mestni občini ljubljanski se hoče zaprositi, ker do-sedanja podpora ne zadošča. | Odbor se je po odposlancih ude- i leževal sej vseučiliškega odseka. | K poročilu je i)ripomnil g. dr. ''■ M aj a r o n , da glede trgovskega za-} konika še ni izjave dr. Škrlja. Do-menilo se je ž njim, da bi bil on le koreferent, da bi le dopolnjeval delo. Poročilo se je nato odobrilo. Blagajniško poročilo gospoila dr. Šviglja izkazuje tele postavke: dohodki 7688 K 86 vin. (prebitek iz leta 1907. 2822 K 23 vin., članarina s plačan i mi zaostanki vred *i027 K 50 vin., vrnjeno posojilo 1082 K 59 vin.), izdatki 4992 K :J2 vin. (tisk »Pravnika« 1644 K, u red niski in so-trudniški honorarji 1200 K 25 vin., dano posojilo 1007 K 28 vin.), torej 2696 K 54 vin. prebitka. Društveno premoženje izkazuje 6600 K aktivr in 2958 K 85 vin. pasiv, torej 3641 K 69 vin. čistega preinoženja poleg knjižnice. Aktiva izvršiinega reda znašajo 2283 K 23 vin., pasiv ni. Posojilo mesta Ljubljane znaša z ob-restmi vred 2405 K 31 vin. Ker sta pregleduika gg. nad-svetnik P o 1 e c in dr. Munda našla vse knjige in račuue v redu, se je predlagani absol utori j odboru sprejel. Poročilo knjižničar ja g. Š k a r -j e pravi, da se je iz knjižnice škar-tiralo pol knjig kot nepotrebnih. Nakupilo se je 24 zvezkov ter več stro-kovnih revij. Za prihodnje leto naj se dovoli 300 K za nabavo knjižnice. Okrajni glavar g. L a p a j n e želi, naj se nabavijo judikati držav-nega sodišča, ker jih v Izubijani ni nikjer dobiti kot pri deželni vladi, in se bodo zelo rabili. — Dr. Volčič je želei, naj se v »Pravniku« objavi-jo vse knjige knjižnice, da vedo zu-nanji člani žanje. — G. jiredsednik je obljnbil to storiti sukcesivno, vprašanje glede prostorov knjižnice se je pa prepustilo odboru v preso-dek. — Poročilo se je odobrilo. Pri volitvah je bil soglasno iz-voljen za predsednika g. dr. Maja -ron, v odbor pa iz Ljubljane «rg.: L a p a j n e , dr. Mohori č, dr, P a-pež, dr. S t o j a n , Škarja, dr. S v i g e 1 j in Toplak, t«r zuna-nji gg-: dr. B a b n i k , dr. Hrašo-v e c in dr. Z u c c o n. Preglednika računov sta gg. Polee in dr. Munda. Pri slučajnost ih je predlagal dr. Volčič, naj se pozovejo prav niski* krogi na naroebo lista in naj bi »Pravnik« izhajal vsakih 14 dni na I1/2 poli. O stvari se je obširno debatiralo. Sprejet je bil pred log glede poziva na naročbo. Ko se je še okrajni glavar gosp. L ap a j n e zahvalil predsedniku. da je tako mirno vodil zborova 11 jp, za-ključil je je ta danes zjutraj ob pr ob izredno lepi udeležbi. Otvori 1 tra je i>redsed-nik deželni šolski nadzornik gospod Levec, ki je izrazi I veselje nad toliko neobičajno udeležbo in upanje, da bo to zanimanje za društvo ostalo, da bo moglo to uspešnejše dosega ti svoje cilje. Število članov se je preteklo leto znatno povišah). Društvo je navezano na podporo, ki jo dobiva od naučne uprave. Izreče se tej zato odkritosrčna zahvala- Dežela je prejšnja leta redno izplačevala svojo podporo, zadnja tri leta je pa ni bilo nič. Fpati je, da se razmere v dežel-nem* zboru urede in da dobi društvo tako potrebno subvencijo dežele. »Kranjska hranilnica« je lani sicer dala podporo, v prihod nje je pa naj-brž ne bo. Društvene publikacije so se povzdignile in našle povsod priznanje. V kolo sotrudnikov, ki so so-delovali pri publikacijah pret. leto, je vstopilo lepo število znanstvenikov ki jih govornik navede. Tem vsem, kakor tuđi urednikoraa publikacij gg. Koblarju in dr. Šmidu »e izreče zahvala. Naj bi vztrajali pri tem de-lovanju. Posebna hvala gre dr. Žmavcu, ki je urejeval i 11 imel v evidenci znanstvene publikacije, ki jih društvo dobiva v zameno s svoji-mi. Tajniško poročilo je podal tajnik g. Steska. Odbor je imel \ seje. Društveni glasili »Izvestja« in »Carniola« sta izšli na 170 oziroma 229 straneh. Članov je imelo društvo 3 častne in 199 rednih. Letos je pri-stopilo že 53 novih članov. Umrli so 4 člani: Šuman, Peter Majdič, Fran Kollmann in župnik Porenta. V znnk sožalja so zborovalci vstali s sede- i žev. Društvo je zamenjavalo publi- j kaci je s 100 dništvi. Zveza z Zgod. društvom v Mariboru se je pretrpala, da bi ondotni člani dobivali publikacije za polovično ceno, ker je finan-čuo stanje društva preslabo. To iw-ročilo se je odobrilo. Blagajnik g. Pajk je poročal, da je imelo društvo preteklo leto 3052 K 35 vin. dohodkov, stroškov pa 5811 K, torej 2758 K 45 vin. i»ri-manjkljaja. Govornik izreče zahvalo podpredsedniku poslanske zbornice Pogačniku, ki se je že opetovano po-tegnil za društvo in pravkar zopet izposloval 300 K izredne državne podpore. Da se zmanjša deficit, !>o treba obseg publikacij skrčiti in gledati, da se zviša državna in dobi de-želna podpora. Brez pri manjkl jaja pa v naj ugodnejšem slučaju ne poj* Je še par let ne. Računska preglednika gg. Iv.ni Vrhovnik in Pranc P o d k r a j -šek sta našla vse knjige v redu, zato se je na predlog g. Podkrajška dal vsemu odboru in blagajniku absolu-torij, odboru pa še posebej zahv»la za požrtvovalno delo. Pri sledečih volitvah je bil za predsednika izvoljen deželni šolski nadzornik g. Fran L e v e c , v odbor pa gg.: dr. Josip Cerk, dr. Josip Grudeu, Milan Pajk, Luka Pi n-tar, dr. G vidon S a j o v i c , Viktor Steska, dr. Valter Š ni i d in dr. Jakob Ž m a v c. Ko je g. predsednik še želei, da bi se društveno delovanje še bolj po-živilo in da bi prišlo v boljši ginotni položaj in se priporočil navzočenm deželnemu odborniku g. Jarcu, je bilo zborovanje končano. Shod zaupnikov naroflao napređae stranke se vrši v torek, na Svečnico, Z. |ebmarja ob t0. dopoldac v veliki dvorani nHestnego domar. P. n. gospode zaupnike pro-aimo, da se radi važnosti udeleže tega shoda polnoštevilno. One gg. zaupnike, ki bi slučajno ne dobili vabila, prosima, da pridejo vseeno na shod. Blft-govolijo na] se javiti kakema Članu „Tzvrševalnega odbora", ki jih bo nato vpeljal. Dnevne vesti. V Ljubljani, 30. januarja. — Slovenski državni poslano! In tretli deielnl ftolski nadzornih na Kranlskoni« „Narodni dnevnik41 je te dm v uvodnem članku oštro pri jel slovenske državne poslance, češ, da so oni pravzaprav krivi, da je nameščen Albin Belar za tretjega deželnega šolskega nadzornika na Kranjskem, ker so glasovali sa provizorij, ne da bi pregledali proračun, v katerem je bila dotična postavka. Mi sicer cimamo navade jemati pa-slaocev ^ zaŠiito, ali v tem slučaju se nam zdi vendar, da se jim krivica godi. Poslanci so namreČ* dobili proračun v roke v tem, ko se je že rasprava o provizoriju vršila, in umevno je, da dvajset preoej obsežnih zvezkov ni bilo mogoče proučiti. Vđak je seveda pogledal, 5e je v proračunu ono, kar njega zanima: nikomur pa ni niti iz dalec moglo pri ti na um, da je vlada vtihotapila postavko sa tretjega deželnega šolskega nadzornika na Kranjskem v proračun nauČnega mi« 8trstva. Minister Beok je namreč svojeSasno obljubi), da se v vpra-šaDJih, ki pomenijo kako spremembo v posestnem stanju narodov, ne bode ničesar ukrenilo brez predidočega sporazuma s poslanoi dotičnega naroda. Ravno isti minister pa je potem sam dal dovoljenje za ustanovitev tretjega nadzorniSkega mesta na Kranjskom, ter se tedaj po vsej pravioi reći sa-more, da je vlada furtim imenovala deielnega Šolskega nadzornika za nem-Ske sole. To se nam je zdelo potrebno konstatovati, da se ne bode poslan-oem delalo kake krivice Pripominjamo pa obenem, da jim ne bodemo nikdar daj ali par dona, kadar isprevidimo, da so kaj zagrešili ali opustili. — Vsi na llndsU sli od M. D 0.9 ki se vrli jutri dopoldne ob pola 11. uri v veliki dvorani „Mestnega doma". Na dnevnem redu je položaj mitničarjev v Ljubljani in raamere pri ljubljanski električni železnioi. Shod je sioer namenjen v prvi vrati narodnomu delavstvu, vendar pa je dolžnost ostaloga narodnoga obcin-stva, da podpre moralno sooialne težnje slovenakega. delavstva s tem, da priđe polnoitevilno na shod. — Bako nllndatro11 — fovori. Ko so prišli volilni listi za trgovsko i in obrtno sbornioo v Št. Vid nad Ljubijano in jih je pismonoša s*£el rasnaŠati, mu je ma petami aledil — ob&inski tajnik. Pri peka Eo-roioa moia ni bilo doma. Zato je pismonoša isročil glasovnioo peko vi ženi. A predno je ta vedela, maka] se (F*i J* je glasovnioo vsel i« rok ob* finski tajnik. Zagađena žena je po tem po2akala vra&ajo£ega se pismonošo in od njega Sele isvedela, kaj je bilo tist'i pisanje. — K neki drugi ženski ao pa poslali iz sosedove Kiše po glasovnioo, ceS, da jo bo že znpanstvo V Ljnbljano poslalo. Ženska ni£ na-pa&nega slubež, se ni nabavljala po velju „obČinske gosposketf in je ie rooiia glasovnioo. Ta si u 5aja pa ništa edina. Poleg tega pa glasovnioe nišo bile podpisane. Podpise ao morali torej ponarediti. Tako se dela po deželi — „ljudska volja44. Pričaku-jerno, da komentar k takemu paSenju „ljudske volje11 spiŠe gospod — državni pravdnik! — „Llndaki »hod v RlbnteL" — Klavsov popravak. Gosp Alojsij Klftvs popravlja naio notioo, trdeč, da ni sUbomnoemu starčku iEvabil iz tepa 2400 K, ampak da mu je ta znesek „podaril dulevuo popolnoma sdravi mož". Dokazano je tedaj: Bo-štjan ni goljufan, Lojze je pošten. Sioer nam bode pa g Lojze, kl sam priznava, da je brez dela in trnda spravil v žep 2400 K, s popravkom ali bres popravka dovolil dvomiti o tem, da je pri prav em nbrihtau ali „duševno popolnoma zdrav" blizo 80 let star kmečki ko tar, ki si je z žuljavimi rokami pri slnžil in pristradal čekaj denarja i a kateri ima dovolj revnih sorodoikov, daruje razmerno visoko vsoto 2400 K trajemu, trik rat mlajšemu človeku, ki podpore tuđi ni potreben. Obdarova neo se je preje skopemu starcu iz kazal tuđi hvaležnega s tem, da za govarja še druga taka dvomljiva da rila, zaželjene mlade in žale neveste mu pa ni preskrbel. Vidimo tedaj, da naš pregovor: n3enk je umr), B g ga ie pa pokopal", dela izjeme. Pokopana je pa morala. Priznati moramo, da smo razoroženi in da nam Lojze-tov popravek imponira! — Klerikalno volllno slepar-stvo v Idrlfl in e kr. okr«Jno ala- VATStvO V IfOfjatctl- Z razscdbo z dne 24. t. m , Št. 1213, je okrajno glavarstvo v Loga ten aavrnilo priaiv proti nezakonitemu vpi«u klerikaloev, fei ne pla^njejo še leto dai davka, as razlogom, ker po § 17. t 4 pristoji pritožba na o. kr. okrajno glavarstvo le tedaj, Se se je zantevani popravek sabranil, ne pa, kakor v zgora; ozna-Ženem slučaju, ce se je eaktevaneinu popravka ugodilo. KonStatujemo pr*»d vsem, da je za izdajo te razsodbp rabilo o. kr. okr. glavarstvo celih 10 dni, ki tako pomaga klerikalnemu ga rentu Zaznli zavlaževati nove ob6in-ske volitve. Vedeli smo v naprej, da bo glavarstvo negativno resilo priziv. Ž njim smo nameravali le, da se Hradao konStatnje, da je kalehet Oswald s pomočjo gerenta na sle parski na5in spravil nekaj klerikal oev v volilni imenik Ker pa je o kr. vlada nastavila gerenta, smo upali, da bo na naš priziv prepovedala ge renta vršiti nezakonitosti in razvelja vila njegovo protipostavno posto-panje. To se ni zgodilo. V rez sodbi glavarstva je pisano, da je re klamacijska komisija razso io z biogr&fi^Dimi pudatki o slavnim sk a dateJju >e dobiva isrotam br^z^a^-no SUupftćlra tlZfeza slovenskih pevskih druitev*. U^ravui rdbor „Zveze sioseuskih pev^kih drudtev" je bil iz tehtmh razlegov, kttten 8> se vsem v „Zveziu stej^čim pivskim društve m pisajeuo nazDaoili prisiljen preu žiti na 4 februarja t 1. dulo ćeDO skupščiuo odposlano^v na n e -Heljo, dne 14 maroa t I. ob 10 dop« ldne v nGi. sbeoo Matioo". Si pevska društva se tem potom še eu krat vljudno najrošajo, da vpošljejo prttvočasno iapulnjeae vpra^alue pule Oosedaj je došlo samo 14 vpraialnih pol Grg odposlaocem, Rlasri jfg ;.e o^odjeoi se že danes javlja d* bode ♦^ndi 14. maroa koncert „GiHsbene M^uce^, na k&terem J«m bo dana prilika slišati pevski zbor. or krater „Slio^ensk^ filnurmonije" in umetnioo = Siovetiko a pra-kega konservato rij a. Drniba sv Cirila in Metoda je pridobila zadaje dai dva nova pokrovitelja: „Stalno omizjeu pri rBe lem volku^ v Lijubljani ia g *ap. Jak. Zadraveo, velepusestoik v Siediš^u Tema se pridruži knoalu tretji t. vstiS: trgovina gosp Fr Kollmanua v Li-nb liaui, k je v svoj, v ta namet) lzpo sfavljeni nabiralnik dob)la rl»uŽbi v zadojiii štirih meseeih ž- 100 K. H-ala zacednim in požrfcvovaltim rodolju brej, g »spo dinje, pozor! Drniba sv Cirtla io Metoda jft prejela za rabljene postne zaiiike 80 K. Vrednost nekaterih znnmk bi bila prav znataa, ako bi ne bili na bir&loi odstrigli zobčast h robov. Iz Rddovljica jw prejela družba večje štavilo ziamk v poaameza'h ovitkih lepo sortiranih in ohranjeoih S ta-kimi znamkami se družbi resniČoo gmotno korist': Na delo, prosimo! Plačilne listke ▼ prid Ciril-Metodovi družbi so nadhtje narobile ^lddeče p. t. tvrdke a) v Ljubljani: Artul Seydl, Babnik, Vodmat; rest PNarodm dom"; rest.. „Lipa" ; restav „Rožau; restav. Tratnik; g stilna Marčan; restav nUniontt; gostilna Krisch; hotel rLloydu; hotel „Ili-rijaw ; kavama nE?ropau ; gostilna pri Kolovratu; Ćrnetova gostilna; gost Zapan; slanicama Zalaznik; botel Štrukelj; restav. „Švicarija"; restav •Novi s7etu; a) iz dežele: Anton Šinkovec, Krani; Josip Vidrih, rest. Ajdovsčina; Jos Koaig Vransko ; Ivsn Maledič gost Metlika ; Martin Mastnak, Gorica; hotel Kramar, Logateo; Ao6ka Lajevic. Litija; Marija Samrak, Vel LaSčt; Milka Kiuu, KrSko; Ludvik Ševar, Rakek; g'st. „Pri L^piu. Ra dovljsoa; hotel „Razor" — dr. Tičar, Kranjska gora; Franja Stepičnik, Zagorje ob Savi; Ivan Bončina. Stari trg, Rakek; M. Berlizg, g-8t Žretale, Sp Štajersko; I Rabič, Mojstrana; gost. I Škrlj, Mirna; Leopold Der-gano plač. natfikar, Trst; Frano Pi-sek za gost. Klaužer, Brežioe Predavaole pod pollci|sklm nadzorstvom. Gf^osp. Teodor Sohwarz se je jel poleg drugih strahov, kakor se kaže, bati tuđi — „veleizdajaloev". K snočnjemu predavanju urednika R PustoslemSka o temi „Bosansko vpra-šanjeu v „Mestnem domutf je namrefi poelal polioijskega zastopnika, ki je predavatelju sporočil, da im« strog ukas ođ deželne vlade, da takoj «»-brani predavanje, ako bi se predava- telj v svojih i«v»janjih le oddaleS dotaknil kak^ne^a politifinega vpra-Aanja Vs«>kakor je baron Sobwar« misiil, da bo predavanje imelo vse akosi „-veleisdajalsko11 tendeooo, ker je dal namigoiti, da bi eventuvalno privelo proti predavatelju postopati ćelo državno pravdaifitvo Seveda je gospod Son^vars kakor p' vaodi videl ; tud iukaj prasne strano ve, sa kaj na vao5i poLoij^ki »aetoptiik ni n&Sel V ■ imvfijanjih prav nobenega povoda, da bi se mu edelo potrebno, predavanje prebiniti iili oelo zabraniti IV. planinski plea je neposredno pred durmi, zato opozarjamo še enkrat vse slovenske planince in prijatelje siovenskega planinskega društva, naj j se ga v najobilnejšem žtevilu udeleže. Vsak naj vzame s seboj nekaj dobre volje, in naj z mirnim srcem prepusti vse drugo planinskemu razpolozenju, ki ga bo otelo dne 1. fVbruarja zvečer v svoje omamljajoče naroije. Vsakdo pa na| ima tuđi pred oimi, da je pri-reditev popolnoma do maza, brez velikolepja in brez grAndeze Outil se boš prestavljenega sredi pisane prirode, in tu lahko daš duška svojim čutom prostosti, ki te navadno zavza-mejo, kedar zapustiš tesno mestno zidovje. — Čisti dobiček te prireditve je namenjen v pokritje sta vbi nsk ih strožkov za povećanje triglav-ske koče na Kredarici. Ta je sedaj naša najvažnejša postojanka v Julskih Alpah. Inorodno planinsko dru-štvo oblega to slovensko trdnjavico od vseh strani. Zato je treba slovenskemu planinskemu društvu največje podpore, da si to najlepšo kočo ohrani v do-sedanjem prospevanju. Kdor torej priđeš dne 1. februarja zvečer v »Narodni dom«, dobiš sebi prijetno domačo zabavo, koristiš pa tuđi najvitalnejšim interesom slovenske zemlje. Naj ne bo torej zaman naš klic, ki ga danes zadnjikrat pt navijamo; dne 1. februarja zvečer vsi v »Narodni dom« na IV. planinski ples. Dekoraclpki predmeti, Kakor smerefce, smereOje, veooi iz smerečja, brdljau, ki jih bo rubilo Slov p'an. druStvo na slojem planinakem plesu, so Darodnim društvom ali priredite Ijem narodaih veselio proti primerni odškodaini po planiDskem plesa na raspolaganje. Pojasnila daje odbor v Ljubljani Vabila na plesni venčefc pev-skega zbora „Hlasbene Mitici1', fei se vrsi 6 svečana v „Narudnem domu" so se pričela razpoMljati. Ysi od', featerim bi se pomotoma ne bilo n s'alo vabila in kateri na njega re-fl fetirajo, se uejvijudneje naprošajo, fin se oglase v pisarni „GHasbene Mdtioe", fejer se jim vabilo vroCi. Velika Slivčeva maskarada. Kakor biisk se je raenesla novioa, da bode letos na puštao nedeljo dne 21. svečan a v Ljubljani „Sve tovni karneval", in vse odobrava izborno idejo te prreditve. Ako je že v našem človeškem življenju našla ta misel toliko odmeva da se pripravijBJo najraznovrstnejše skupine, posamezue m&ske ia drugi na poset t"ga rb^ftovnoga karnevala" se moramo tembolj čuditi, d* i^ prišel ta glas tuđi do sicer kosmat>h ušes na šega in tujega živalstva Kakor nekdaj na Noetovi „barkiu, tako se bodo te „nežne" živalice kakor n. pr. sloni, medvedi, levi, osli, opice, itd. zbrale na „Svetovnem karnevalu" pod šo bolj „nežnim* naslovom: „Nastop in zborovanje salonskih zve-rin." No, to bode smeha, ako se pomisli, iz vseh delov sveta bodo te zverine skupaj prišle in vsaka bode v „«vojem jeziku* predloge Btavila. Sicer pa bodo dokazale, da so res nično sposobne za salon in so v vsa k^m oziiu napredovale, le v „jezikov-nem" oziru so ostale pri starem, zato že v oaprej povemo, da bode to zbo rovdnje precej glasno in burno. Do-voljeno pa bode tuđi nam navadnim zemljanom v njih „debate" posegat', brez bojazni, da bi bilo potrebno ga* lerije izprazniti. Bliski večeri Kaj je to? To je naslov prvi maškaradi, ki jo prredi pevsko društvo „Ljubljanski Zvon" malo pustno nedeljo, t j dne 14 februarja t 1. v veliki dvorani in vseh straoskih prostorih „Mestnega doma". Odbor dela za ta večer obsežne priprave, kateri naj bode res pravi raj za vse udeleženoe, ne pa samo kri^eča rek'ama. Og'asilo se je že dosedaj mnogo skupm in krasnih mask obo* jega spola. Ker je pa maskam vstop do voljen le proti izkazu vabila, torej prosimo vse one Častite dame in gospode, ki se žele udeležiti tega večera kot maske in ki bi pomotoma nepre-jeli vabila, da se zanj« zglase po dopisnici ali pa v društveni sobi (Narodni dom, I nadstr., desno) ia sioer se lahko zglasi, kakor tuđi razae in-formaoije glede mask dobi vsak večer od 8. naprej ali pa ob nedeljah in praznikih od 3. do 7. zvečer. Vabila, ki so res okusno in naslovu primerno izvršena, se prično prihodnji teden razpoiiljati. Kaj nihče ne samudi ter vsakdo skuia, Če le nima prevelioega smrtnega greha, priti proti majhni vvtopnini n en Tačer v raj! i L ▼•lika ▼•••lio« narod oega I delavstva bo, kakor že naenanjeno, i 20 februar ja v vaeh gornjih prostorih „Narodnega doma" Priprave so vse v najboljfiem teku in kakor je raevi-deti ie njih, bo ta veselica res nekaj izreduega io posebnega. Oporarjamo na to priredikev vsakogar, kdor čuti s slovenskim dela vc em. Vsak bo dobrodoSel, pa bodi to uradnik, me S^an ali irgovec. Veselica slovenskega dftlftTJStva bodi prava vsealovenska veselica, na kateri se bo vsak prav dobro imel, saj bo na njej vladala splosna zavest, da smo si vsi enaki. Natančnej&i vspored se objavi pozneje. Đanes opozarjamo na par prav origi naln h in privlačnih točk, ki morajo spraviti vsakogar v dobro voljo. Ker je čisti dobiČek namenjen sa pod-porni sklad podpore potrebnim delav-oem, upamo, da se veselice ndeleži vsak Eavedno misleč Sloveneo in Slovenka iz Ljubljane in okolioe. Politično, gospodarsko In lio-brate valno drafttvo sa „vodmit- Skl Obrif priredi tuđi letos dne 6. svečana v gostilaiiikih prostorih gosp Pavdka svojo predpustno veselico pod naslovom „Vodmat prvikrat v maškarahu Priredbe tega društva sploh slovijo, ker so priznano zelo zabavne. Za ta večer se je priglasilo že mnogo krasnih mask ter orginalna domača godba na pihaia, katera bode med odmGri svirala svetovnoznane konoertne točke! Kapelnik te godbe, g. Gerbačemilovič, komponira! je krasno koraČnioo ki jo je posvetil najpridnejšemu vodoaatskemu krokarju DaaimaniČu Dominoviču ter bode na ta večer proizvajana prvikrat. Že oseba gosp. kapelnika nam jamči, da bode to nekaj posebnega. Toliko nam je znano dosedaj. Cen|ene Članice „Splosnega alovenskega tenskega društva*1 opozarjamo vnoviĆ ca ob^ni zbor, ki bo jutri, v nedeljo, 31 t. m ob 6. popoldae v društvenih prostorih. Cia-nioe naj se udeleže obSnega zbora po možaosti polnoštevilno. Opozar|imo na „Slav^ev'l pevsko zabavni ve£erf bi se vrši jutri v restavraoiji „Narodoega domau. Zače^k ob 8. Vstop prost. 6 atrtletna ćlanarlna „Slove • nske Filharmonija11. Pobiratelj članarine za „Slovensko Filharmonijo44 priČne to pot točno zametkom meseoa svoj p<>sel nnadlegovarjjaa. V interesu p. n. žlanov samih je nujno že-leti, da plaČujejo — 6s n© že oelo ali pol — vssj pm Ćetrtletno. Saj je zaesek tako dkromen, da ga pa5 lahko vsakdo vtrpi. Tako si p. n. Člani sami sebi prihranijo vsakome-seČno „nadlegovanje", prihranijo pa tuđi upravi društva mnogo nepotreb-nega dela in stro^kov. Ia tako p. n. člani darujejo nevede Še po^ebej marsikatero kronoo v prid „Slovenski Filharmoniji4*. Slovensko pevsko drnltvo nLlpA11 opozarja da enkrat siavno obćinstvo na veliko predpustno vese lioo, ki se vrši daae« v sobot) 30. t. m v gostilaiških prostor»h gosp. Pav^ke pri Tonetu na Martinovi Od sti št. 36 Plesni venček osobja tvrdke Tdnnfes se vrši v sobe to, 6 svečana v veliki dvorani „Mestnega doma". Sodeluj« slav „Slov. Filharmonija". Vstopmna za osebo 1 K. Za dobro jed in pijaco skrbel bode dobroznani gosbilničar g. Plankar. Slavno občin-stvo se vljudno vabi, da poaeti priredbo v največj^m Stevilu. Izžrebani l|abl]anskl porot-nlki za prvo porotniftko zaseda-n|6| ki se prične dne 1. maroa t. 1. Aiman Mihael, posestnik in drž že-leznioe strojuik v p.; Belič Franjo, pesestnik in kjuČavničar; Belič Ivan, posestnik in gostiloičar, vsi trije v Ljubljani; Bonač Antou, tr go*eo, posentaik iu gostiluičar v Bs-gunjah priGirknioi; Brenčič Josip, kmetovaleo v Medvedjem brdu; B1 e n-kus Pavel, posestuik in lesai trgo-veo v Kranjski gori; čik Franjo, posestnik v Ljubljani; Flerin Josip, posestnik v Zgor. Domžalah ; Gorde Anton, posestnik in Groš*elj Franjo, posestoik ia trgovec oba v Ljubljani; Gradek Ivan, trgoveo v Kamniku; Jan Vmoeuo, trgoveo v Spod. Gor-jah; KoŠir A-ojzij, posestnik in Krenner A'ojzij, učitelj v pokoju, oba v Ljubljani; Ko bal Matevž, posestnik in gostiluičar v Spodnji Idriji; K o t n i k Karei, veleposestnik ia tovaraar ua Verdu; Lovsin Fr., posestnik; Marčan Andrej, posestnik, mesar in gostilniČar in Miklavo Ivan, trgoveo, vsi trije v Ljubljani; Pintbaoh Josip, posestnik v Rate-čah pri Kranjski gori; Bohavs Iv., posestnik in gostilničar v Šmartnem pri Litiji; Besman Josip, posestnik in pek v Zgošah; Repe Karei, trgoveo na Mlinem pri Bledu; Rutt-ner Rudolf, trgoveo na Vrhniki; Samassa Franjo, posestnik in to-varnar in Spreitser Mati ja, trgo veo, oba v Ljubljani; Sohwaiger Josip, poseatnik in o. kr. policijski ofioijal v pokoja v Zagorja; Štarm Valentin, veleposestnik v Radovljioi; 9tare Feliks, veleposestnik na gradu Koloveo pri Brdu; Večaj Aloj^ij, posestnik in lončar v LjobliJ Wei88 Ivan, posestnik in krta&ar| Kamniku; ZnpanSiS Filip, poa^J nik in podjetnik, [Zuiek Franjo J kr. viSji inienir v pokoja, oba I Ljubljani; Zagar Franjo, posentJ in veletržeo v Markovcu. Maka Jejl man, sasebnik v Ljubljani; Ka dol mestniki: D r gano Albert, brivj Froelioh F Kp, po^estnik; M4B renie Jari, posestnik in trgovj Podboj Ivan, posestnik in trgovi Pod kraj ft ek Ma ti ja, briveo; Sh\M kar Maka, iedelovaleo drož; Ste« ner Anton, posestnik, gostilničar M polir; Treo Simoo, po estnifc 9 podjetnik; Weisa Mihael, podk. kl vaČ ia posestnik, vsi v Ljubljani. V L|ndskl koncert „SlOfem^M FillimrM0Bl|6M se vrSi jutri, v iM deljo, dne 31 t. m. v veliki dvor J hotela „Union" pod vodstvom kol oertnega moj at r a g Markuooija. 7M četek ob 8 zvečer. Vstopnina 60 9 Koncert, kakor običajno, pri po$l Djeuih misah. Ker je to (2 OEirom J druge veselioe) sadnji koncert jl predpustu, je pričakovati obilo ud ležbe. ■ Llnbllanska ceitoa olektriM tele mlGl. Y našem listu smo jfl opetovano pisali o Skandaloznih rai» merah pri oestui železnici ?nM umestno pa je. da skliouje N. D. (jj sa jutri v „Mestni domu shod, d ka ter em se hoče javnosti pojasai^l kako ravna ta železoica s svojini uslužbenoi ia kako stalidče lavzeanfl v narodnem oziru. Pokazalo se bofl da se marđikdo vozi po električki železaioi, ki se mu niti sanja ne, dil ie v soo alnem in n»rodnem oziru uji Ljnbljauo madež. Zaleti je, da m§ shoda Čim v največjem Številu ude-fl letimo! ■ Občnl zbor drufttva odvetnid &klh ia notarskih ara dni kov nm RraDjskcm, s sedežem v LjubljanJI se je vrSil v soboto Si3 t. m. v rel| sbavraoiji g Saidia. Društvo je imeloji 1 ustanovnika, 117 rednih in 6 pod] pornih Žlanov. DruStveno premožen t I znaSa E 621*68. Izvoljen je bil no? j odbor, ki se je v seji 27. t. m. kon-1 stitniral sledeče: predsednik: Ivani Koomur; pcdpredspduik: J osipi Christof; tajnik: Edvard Muci tajaibo7 namestnik: Josip Habe blagajnik: Fran Stor; odborniki Milan Cimerman, Henrik Laj vrenčak, Rik Tavčar; nameti nika: Fran Pupis in Iv. Rozmanl (Kranj); pregled nika: Mat ej Oadei| in Alojzij Kocmiir Natan^npj^j poročilo priobSi „Slov. Pisama". i Pogrebno podporao drn&tvo^ c. kr. pofttmh In brzoUvnili nslut bencev v Llnblltnt priredi zabavi večer epojen s plesnim venčkom v soboto, dne 6 februarja v vseh pro« storih restavracije pri „Levuu na Marija Terezija oesti ob 8 zvečer Pri plesu udar ja tamburaški klub „ŠiSka«. i Slovenskoga osredotega će belarsfcega draAtva za Kranjsko Stalerako In Primorsko občni %iu: bo na SveČnioo, dne 2 fabruarja op pol 10 dopoldne vsled shoda zaupui-kov narodne napredne stranke ? meatnt posvetovalnlcl na magi Strafn in ne kakor je bilo prvt tuc določeno v veliki dvorani „Mestnega domau. Oblčalni letni đoneakl po 2 K pobirali s^ bodo od članov pogreb nega društva Marijine bratov&čine, jutri, dne 31. jauuarja, potem 1. ia 2. svečana od 8. do 12. ure dopol dne in od 2 do 6. ure popoldne — pri načelniku Franju Majerju. ^Slovenskoga lovskega h ubi" letošnji občni zbor se vrši dne 1< suioa ob 8. zvečer v „Iliriji". Takrat se tuđi otvori razstava rogov na Kranjskem ustreljeĐih srnakov, divjih kuz ia jeleno-v. Podrobnosti sporoči odbor Članom pismeno. Bospod Pammer — vsled indirektne pomoČi hotela „Uoiou" v vele-obrti voljeni ssetaik trgovske in obrtne zbornice kranjske — bo pri-peljal — v zahvalo temu hotelu — na jutrišnji ljudski koncert v hntei „Union" vse ljubljanske „Heii- in G'frettbruderje". Petkratni wHeilu ! Izjava« Gosp Rudolf Pri m ec, o. kr. davčni asistent v Ljubljani nas prosi za objavo, da ni bil on tišti tolmač pri sodniku Krauaeneoku, ki ki je omenjen v sobotcem članku. Nov zasebni nčnl zavod. De želoa vlada je dovolila odvetniškemu solioitatorju Josipu Christofu poleg njegovoga že obstoječega u5-nega zavoda tuđi de u5ni zavod && matematiko in kaligrafijo. Na tem slovenskem zavodu, ki se otvori s 1 oktobrom, pouČevali bodo strokovm učitelji med drugim tuđi obrtno in trgovsko računat vo ter kali grafijo v vseh znanih pisavah, kakor: angle-ško ležeČo, franoosko okroglo, gotsko in kladasto pisavo in tuđi stroiepisje. Novonatanovljona podmftnica drnibo av. Cirlla In Metoda ob- Čine VI6 priredi v nedeljo 7. febr. svojo prvo predpuatno veselioo v go-sti Ini Končana v Bosni dolini, naka* (Dalje t prilog i.) 2. Priloga „Slovenskomu Narodu" ftt 24 dne 30 januvarja 1909 tero se vsi prijatelji in podporniki družbe Dajvljudneje vabijo. Natančni sporeći se pravočasno objavi. ProTovolin» gasimo druiftro Vi^Glioce priredi jutri v r«*đe'j 31. t. iu predpustno veselico v prosfcor-nem salona g. I JelaČina (prej Traun), pri kateri sodeluje tamburaški klub „Zarj*tf z Rožne doline. Začetek ob 7 £v< čer. Vstopnina 20 viu. za osebo. Ker je Čisti d^biček namenjen dru« str enemu podpornemu skladu sa obo-lel^ Člane, in bode kakor vsaka pri-relba imeaovanega društva tuđi ta buci '* občinstvu dovolj eabave, vabi fc mnogobrojni u ieležui najvljudneje odDf Veteransko dru&tvo v Mostah ima jutri, dne 31 t. m. svojo veselico vMoatfch pri TrČku, p. d. pod Lipo. Na Hnevuem reda je dc-m*ča godba, bi bo svirala vesele po sko?nice *n privzdigovala pete mlad rn in starim. Lovili borno tuđi srečo. Začetek cb 3. popoldne. Pridite! Telovađao drnfttvo „Sokol11 na Vrhoikt priredi v ned^Jjo, 14 svečana 1900 v prostorih „Čitalnice" plesni venček. Obleka promenadna. Začetek ob S zvečer Vstopnina: za člane v kroju po 1 K, za druge po 2 K. Sodeluje slavni ljubljanski sekstet. Iz Kamnika. Politično in gospodarsko društvo „Zorau v Kamniku I priredi v nedeljo dne 3L t. m. ob pol 11. dop. v „Gasilnem domu" v Kamniku javen shod na katerem bode govoril g. dr. Zerjav „O slovenskem vseučitišču v Ljubljani" — deželni poslaneo g. dr. Janko Vilfan pa bode poročal o preteklem zasedanju deželnega zbora kranjskoga. B, Z Bleda. V nedeljo, doe 31. januarja 1909 se vrši ptpoldoe ob 3. v dvorani „Blejskega domau občni I zbor „Bralnega društva na Ble-I dua s tem sporedom: 1. Volitev odbora 2 Slučajnost'. V Draigo&ah pri Železtikih je umrla 27. i. m. ga. Marija Fajtar v visoki starosti 84 let P^k »joica je bila mati gosp Jurja Fajfarja, c kr. okrajnega sodnika in sodaega predstojnika v Črnomlju Veselica podružnica Ciril-Me-todofe ftolske družbe v Velikih La&Ćab, ki se je kot orfej uprizorila zadojo nedeljo v prostornem zadruž-nem domu, je zopet sijajno uspela. Spored je bil zelo bogat, za naše razmere skoraj predrzen Tzid pa je pokazal, da se z žilavo marJjivostjo, katere nobena disharmonija ne moti, tuđi kaj izrednega doseže. Ia doseglo se je, da so se vse točke sporeda iz vrstoo izvedle; doseglo se je, da so bili vsi prostori nabito polni iu se je občinsfcvo navzlic gneči nad vse dobro žabi* a * ObČudo7ati je, da so tuđi tezje in re^nejše skladbe našle toliko mnevanja med občinatvom. Solo-točke za sopran je pela gdč. Tomšičeva. Kako je pela, se itak ve, saj je znana kot „doleujski slavček". Pesem „Nezakonska mati" je marsi-koga ganila do solz. Nišo je pustili z odra in morala je dodati se več pe-smio. Ribnicani, kateri so se poleg LjubljanČanov in DobrepoJjčanov veselice udeležili v najvefjem Številu, so lahko ponosni nanjo. Gdč. Pickova je izvajala solo-točko za klavir ter je spremi jala opereto in vse druge pev-ske točke. Pokazala je pri tem izreden talent, izvrstno solo in vajo. Poseben užitek so nudile solo-točke za vijo-lino, katere je z globokim čutom, znano in priznano spretoostjo izvajai g. Fink. 2i lepim uspehom je nastopil I tuđi kot tenorist. S svojim polnim glasom prednašal je Nedvedovo pesem „Pred durmiu tako mehko in iz raz'to, da je moral dodati še eno. G. Pucelj je v Stritarjevem nOrestuu nadkrilil vsako prčakovanje, dasi* ravno je cam znano, da kot igralec že davno ni več diletant. Njegova umetniško-realistična igra je pretresla I Tsakega. Gd5. Garbajs je bila dražestna I „Elektra", ki je svojo nemo vlogo izvrstno pogodila. G UrbanČiČa, ki je nastopil v komičnem prizoru kot hip-notizer, ni treba hvaliti posebi. Rečemo kratko, da je ostal izvrsten komik. Obžalovali smo le, da ni dodal uekaj kupletov. V opereti „kofetarice" so se odlikovale g. in gdČ. Tomšič, Virk, HoČevar, Garbajs in Keržan. Mnogo smeha sta v igri nStric Jaka" vzbujala gdč. Somrak kot rUrškau in gosp. PuceJj kot „Lipče". Izvrsten v Jnaski in izviren v igri je bil g. flo-Čevar kot „Stric Jaka". Spored so zaključile žive slike, k\ so bile izredno kpe. Med odmori so neumorno stregle Jn razpeČavale šopke Članice podružnice. Dosegla se je nova pokrovitelj-nina, peta v tem letu. Zahvala onim, *i so s sodelovanjem ali darili pripomogli k temu u s pehu Zahvala predsedniŠtvu izobraž. društva, ki je brezplačno prepustilo dvorano. Vrlemu °dboru pa vse priznanje za njegovo fc&rodno pcžrtvuvalnost! Polludna predavanja gtfreja Hovomeška čitalnica v letoSnji se-*oni članom in neČlanom, kakor je fcanaenjena tuđi javna knjižnica članom in nečlanom. Predavali so do-^eJ gg.: Dr. Šegulao obČinski upravi - večera, dr. Volčič o ustnem po-fitopanju v oivilnopravdnih zađevah 1 večer, profesor Majoen o kulturnih odnošajih na Slovenskem in o razvoju slovenskoga slovstva 2 večera in sodnik Kuder o ra voju in po-menu trgovine in denaruega r«ro-meta 2 večera. Predavanja so bila le srednje dobro obiskana, vendar pa dtevilo poslušaloev nobenkrat ni bilo pod 50; začetek je s tem storjen in uspehi se bodo gotovo pokazali, treba je le vEtrajncfiti in potrpežljivosti in tuđi oni sloji prebivalstva, ki sa 8e sedaj ne zanimajo za take stvari, ae bodo probudili in ^pregledali. Ćital-nioa bo prirejala, ko bodo njeni prostori prenovjem, tuđi rtasstave utik, knRor se pnrejajo v Siiuuu G.egor-čičevi knjžinioi v Ljubljani. Javna kn|iinica novomeSke Oitalnioe iepo napreduje. Iz let-uega pore Čila posnemamo te-le podatke: Koncem leta 1908. je imela kniižnioa St6 vezanih, 1130 nevezanih kojig in snopiČev ter 57 prepisov iger in rokop sov v vrednosti 4339 91 kron Knjige so se izdajale redno vsako sredo in boboto od 6 —7. ure zvečer. Izposodilo se je na 77 članskih in 169 neilanskih izkaznio 3851 knflff. Knjižnico je podpirala slavna „Mestna hranilnioaut ki je s tem pokazala razume van je nadih kulturnih potreb, kar ji je gotovo v veliko čast. Tuđi „Zdrulenje prijateljev čitanja4* je doseglo ne baš neznaten uspeh s tem, da si je nabavilo 40 knjig iz najnovejše svetovne literature, ki se podare javni knj žaioi. Kdor je Sloveneo, poštenjak in iz-obražen Človek, mora priznati, da je bila javna knjižnioa za Novo mesto skrajno nujna duševna potreba. II. lantovikl ples v IdriJI Piše se nam: Dne 23. prosinca t. 1. se je vršil v Iepo okinčani pivarni pri „črnem orlu" II iantDvski ples. Lepo je bilo videti mladeniče in mladenke, ko so se vrtili po plesni dvorani. Še večje veselje pa so imeli fdntje- prireditelji videč, kako se vsafe, ki stopi v dvorano, začudi po-vsem uspeli dekoraciji. Vsafcdo si je mislil, da je nemogoČe, da bi se iz pivarne dalo napraviti kaj takega, kakor se je ta večer kazalo ocem obiskovaloev plesa. Delo je bilo veliko, pa tuđi zahvala ■ je bila cbila. Pri težkem delu prebite noči eo bile obilo platane ta večer. Največja zahvala gre saveda voditelju dekoracije, g Zdravku Jurmanu, kojega trudu in izbranemu okusu se je posrećilo izpremeniti klet-pivarno v lepo plesno dvorano. Ples je otvoril pred-sednik prirediteljev g Vekcslav Ko-bal z gd5 pl Premersteinovo. Sledili so mu drugi fantje z neutrud-ljivimi plesalkami. Zahvala gre tuđi „Narodni Oitalnici", ki je blagohotno posodila za ta večer svojo opravo. Na srečno svidecje drugo leto! Kmeti]ski tečaj v Semiča. De- želni odbor priredi na Svečnico 2. februarja in v sredo 3 februarja kme-tijski tečaj v Semiča s sledečim sporedom : Dne 2. februarja od 2. do 5. popoldne pouk o gnojenju in umetnih gnojilih (predavatelj vodja Rohrman)ino sadjarstvu (predavateJj adjunkt Zdolšek); v sredo 3. februarja od 9. do 11. do-poldne pouk o kletarstvu (predavatelj nadzornik Skali cky in od 2 do 4 popoldne pouk o kmetijskem zadružništvu (predavatelj tajnik Kralj). Obrtni shod v Posto|nl se ne bode vriil v nedeljo, dne 31. januarja, kakor je bilo prvotno naznanjeno, marveč sele v nedeljo, dne 7. iebru-arja in to na željo tamošnjih obrtni-kov. Poleg že objavljenega dnevnega reda priđe na vrsto še poročilo o starostnem zavarovanju obrtnikov. Cenjene obrtnike postojnskegi okraja so vnoviČ opozarja na ta shod in se z ozirom na važnost dnevnega reda pričakuje mnogobrojne udeležbe. Shod priredi „Slovensko obrtniško društvo v Ljubljani". G*silno druStvo v Senožečah priredi 2. februarja v restavraciji g. Mlakarja veselico s tombolo, licitacijo in plesom. Proatovollno gasllno dmStvo rHrnSica(i pri Jesentcah, Goren]* skOf priredi v nedeljo, dne 7. febr. v prostorih g. M Robiča na HruŠioi druStveni plesni venček, h kateremu vljudno vabi odbor. Začetek ob treh popoldne. Iz Zagorja. Fantovski izobraže-valni klub (oddelek „Bralnpga dra-štva") v Zagorju priredi na Svečniou zabavo z veseloigro: „V Ljubijano jo dajmo", petjem in plesom. Igro predstavljajo domači fantje. Začetek ob 4. popoldne. Sloven&činavPtuln. Neka mlada gospa, katere oče le za najhujšo silo lomi nemško, se je pritožila svoji drugi mlekarici sledeČe: „Jaz smo imel milhfraubo, pa baba nišo nič povedaii, da bodo krava za tri dni valili; pa so moj otrok tisto mleko pili in zato Čisto zboleli.u Tako sramote otrooi jezik svojih stariŠev, če jim ti ne znajo v prvi mladosti voe-piti v srca spoStovanja do sebe in svojega jezika. Vinska zadruga v Celju počne v kratkem poslovati. Svojo salogo bode imela v „Sokolskom domu" v Gaberjih pri Celju. 1% Golja Trda zima je letos. Mraa hndo pritiska iu januar* g*t i« pod 12° skoraj da ninfin^r.. imeli smo ga pa že tuđi 16W—20°! Raikralinlla ao Jo pri smuče-nju hči oekegft mariborskoga profe-sorja, ko se je Etletela v neko drevo. Spo doji del teleća se ji je grozovito rastrgal. Poškod >6 ima smrtnone-varne ^Ptujakl Sokol41 priredi na dan 6. frbruarja prvi « kolski venček v prostorih „Narodnega domau v Ptuju v pnd zgrabe tukajdae sokolske te-Jovaduioe. S.avua dr ujtva Lmj aie bla-govolijo na to prepotrebno priredite? ozirati. Ker bode ta veČer nudil res imenitno sebavo, se vabijo tem potom vsi prijatelji plesa, da se v tiaj ve£jem Številu odzoveio temu vabilu P. rt. občinstvo pa se prosi že sedaj, da blagovoli oprostiti, če bi se pri-hodnji teden pri raspoŠiljanju vabil koga pomotoma prezrlo, kar pri to-likem številu gotovo ni izkljnčeno. Toaleta ja promenadna. Vstopnina za osebo 1 K, za obitelj 2 K V Savinski dolini, slasti v ob-čini Št Pavel pri Preboldu, jela seje pojavljati med otro ci difterija. Slovanska čltalnioa ¥ Mariboru priredi 13. svečana samski ples v veliki dvorani „Narodnega domau. Iz IJubOBUmnoatL 26Letoa Mar-jeta Melin je omožena v Radgoni. Ko je Šla te dni z možem domov na bližnje Ogrsko na neki ples, dala se je objemati od prisotnih ciganov. To je moža tako razjezilo, da ji je zabodel nož v vrat. Težko ranjeno so prepe-ljali v radgousko bolnišnico. Bfmskl atudODCOt Na Hajdini pri Ptuju je starinsfei kopač Martin Vnuk, ki koplje sedaj za mariborski muzej, našel na G. Hajdini ob Pra-garski okrajni cesti rimski studenec. Pod zemljo j© 80 om, notranji pre-mer snaša 85 om, zid je debel 45 cm. V studencu stoji marmonata ploča. Žah da vse obile naše izkopine romajo v nemške muzeje. Obćfnsko volltvo v Slovenski Bistrici se vrše prhodnji mesec. Umestno je, da se jih udeleže tuđi Slovenci; Nemoi se že bojda boje za 3 razred. — Istotako se vrše v Konjicah v kratkem volicve, in tuđi tu svetujejo štajerski listi, naj bi Slovenci vsaj v 3 razredu postavili svoje kandidate. Počasi, počasi gre to naše narodno gibanje. Od Sv. Miklavža pri Ormoiu. Zgoreia je žena nekega posestnika. Mož je šel po opravkih, ženi pa se je pri peči vnela obleka. Reva je zapustila 3 mesece starega otroka. Iz Žalca. Plesni venček trgovskih sotrudnikov se vrli dne 7. svečana v restavracijskih prostorih g. Kukeca. Začetek ob pol 9 uri zveČer. Svirala bode slav. Šoštanjska narodna godba na lok pod osnbnim vodstvom g. kapelnika J. Mazej. Vabila so se ta teden razposlala. Med drugim se bode tuđi plesala prvikrat „ČeSka besedau. Cisti dobiČek je namenjen zakladu za bolniško blagajno slov. trg. društva v Celju. Kobilo dal za dekleta Na Hr- vaškem se je dogodi! ta-ie slučaj. Več kmetov je pilo skupaj. Grostitelj kakor tuđi vsi gostje so bili že pre-cej trdi. Ta obljubi neki kmet gosti-telju, da mu da kobilo, če mu da hčer za gotove namene. Kupčija je bila takoj z odobravanjem sprejeta. Kmet je pripeljal kobilo, domov pa peljal gostiteljevo hčer, s katero se je zabaval v hlevu na listju. Veliko je pa bilo zaČudenje kmetove žene, ko je zjutraj prišla v hlev ter našla mesto dveh kobil samo eno in poleg moža tujo žensko. Ker je bila ženska odloČna, je moralo iti dekle takoj proč, mož pa po kobilo. Gtosti-telj mu je pa ni hotel dati, dokler ni oni prijavil stvari cblastvu. Pro-dajalca hčere bodo zdaj naučili, kaj se srne oziroma, kaj se ne srne. Prvi planinski ples v Gorici bode 1. februarja v „Trgovskem domu". Dvorana bo v ta namen epremenjena v planinsko pokrajino s tremi koČami. V spodnjih prostorih v „Dantejevi jami" bo ta večer restavracija. Za-Četek ob 8 zveČer. Vstopnina 2 K za osebo. Drugi dan (2. februarja) je skupni izlet goriSkih in tr-žaŠkih planincev Bohinjsko Bistrico na sankaliŠče. Soška podružnica S. P. D. Smrtna neareča V Gorici je padel mizar Konstantin Marega iz StraČič z okna pri delu. Pobil se je tako, da je umri. Tihotapstvo z vinom v Trstu. PoroČali smo, da je bil v Trstu aie-tiran vinotržeo M a t e v ž Malus. Da ne bo zmot, konstatujemo, da ni identičen z g. Ivanom Malusom na Bizeljskem. Pogreia se 22letni Iv. Klun z Trsta. Nesrefia. Na postaji v Trstu je padel 521etni železniški mojster Jakob VihteliČ inse nevarno poškodoval na glavi. Moral je v bolnišnioo. Sap |O sadela BHletnega penii-jonista Antona Berusa v Trstu. Ceaarske orio ao pokradu ne- znani slikovoi na gimnaziji in učite-ljisČu v Kopru Ttikoj eo odredili, da se i»»»r»rhVfj^ »K^vj Akademl6no dm*tvo stov«n-skib veterinar)ev daDunalu. Uva-žujoči vsestransko slabe svoje razmere so si ustanovili slovenski vete-rinarji na ustanovoem občnem sboru 20. januarja svoje društvo. Že lega živinoedravniŠke visoke sole jih je prisilila stopiti v tesnejšo medsebojno BveEO, ker so preveč oddaljeni od obstoječih akademiČnih druitev, v katera bi lahko redno eahajali in bili v Btifeu s botovbnsi drug h visokih 5ol. rl'udi fciiiouii p'Uoztj bo teba korenito izboljŠati. Potrebua pa je takftna strukovna organizacija Že sama na sebi, slasti pri nas Siovenoih, kjer ima doaedaj le par ljudi neka) pojma o veterini. Ta studij se je smatral ne le med občiastvcm, ampak tuđi med ostali mi viaokošoJoi inferiornim, kar se ie l&hko žalibog tuđi danes opazi. Prva naloga društva bo, skr-beti za vsestransko strokovno izobrazbo članov, slasti catančno prouče-vanje razmer v domovini; gojila se bodo torej predavanja in izleti v razna gospodarska podjetja, ki nam jih nudi ta dunajska okolica in mesto v prav obilni meri. Vodilo bo tuđi sta-tistiko slov. živinozdravnikov. Skrbeti bi trebalo za primeren naraščaj — letos je prvoletnik le eden — saj bo v kratkem zopet mnogo mest praznih in zasedli jih bodo Nemoi, ker bo manjkalo Slovencev. — Odbor se je izvolil sledeče: Pred-sednik: JoŠko Šink, podpredsed-nik: Anton Peršuh, tajnik: Fr. Ks. Zavrnik, blagajnik: Lojze Škof, knjižničar in gospodar: Naoe Šiajpah, nam : I Ko dre in P ŠkofiČ, preglednika: V. Vefiaj in T. Sok ObČnega zbora se je udele-žil in pozdravil novo društvo v lepih besedah živinozdravnik g. Lampret. O nezakonskem očetn. Na Dunaju je nezakonska hči N. tožila svojo mater, da ji pove ime in prebi vališče njenega nezakonskega oČeta. Ker sta prvi dve instanci tožbeni zahtevek odbili, je prišla stvar pred najvišje sodiŠČe. Tuii najvišji sodni dvor je tožbo zavnil, češ, da ni za-kenitega predpisa, s ka ter im bi se moglo mater nezakonskega otroka prisiliti, da pove ime očeta. Pismo „veleizdalalca". Graška „Tagespost" poroča: TakajŠnja veletrgovina je dobila od svojega za-stopnika v Zagrebu iz jefie razglednico, na kateri je poleg kupčijskega obvestila čitati tuđi ta-le dostavek: rŽa štiri mesece sedim kot „veleizda-jalec" v ječi v Zagrebu in lahko pri izveličanju svoje duše zagotavljam, Ha sem nedolžan. Tadi to bo prešlo. Ča je Čiovek pešten, se mu ni treba bati slabega. Z velespoštovanjem L. V. (Lukač Vaso) Pod pismom je vi-sum sodnega dvora v Zagrebu. Iz politične zdravnlftke slnlbe. Uradao zdravniških mest je sistemi-z'ranih v sanitetnem oddelku mini strstva za notranja del a 9, na Nižje Avstrijskem 31, Gornje Avstrijskem 17, Solncgraškem 8, Stajerskem 28, KoroAkem 10, Kranjskom 14, Primor-skem 19, Tirolskem in Predarlskem 33, Češkam. 115, Moravskem 41, Sleziji 12, Galiciji 97, Bukovini 15 in Dal-maoiji 20. Skupna potrebščina za plače zdravnišk^ga osobja znaŠa 1,873 575 K, tore] 2559 K več od lani. Stroški za posamezne kategorije fiksnih uradno-zdravniških plač znaSajo v posamez nih kronovinah za sanitetni oddelek notranjega minietrstva 64.090 K, za Nižje Avstnjsko 128 000 K, za Gornje Avstrijsko 67.628 K, Solnograško 32 563, Štajersko 113 283 K, Koroško 47.268 K. Kranjsko 59.964, Primorsko 70 709 K, Tirolsko in Predarlsko 124.992 K, Češko 439.663 K, Morav^ sko 165 649 K, Šlezijo 48 771 K, Ga-licijo 369 919 K, Bakovino 61866 K in za Dalmaoij 78.410 K. Prvi „Kinematograf Patke" pre| „Edison*1 na Dunajskl cesti nasproti kavarne „Evrope11 ima od danes do vštetega torka ta le spored: Strogi tast. (Komično.) IV. in zadnja serija strašnoga potresa v Kalabriji. Skioptiške slike. (3 slike). Pot življenja. (Realistična projekcija) Na ma* škaradi. (Krasna projekcija v barvah ) Mali telegrafist. (Jako komično ) Pri-poroČamo! Prolnfa na nsmiljena srca I Na Trnovskem Pristanu štev. 56 živi bedna družina, katere oče je šel pred letom v Ameriko, a je svojo družino pustil v največji bedi. Žena s pete-rimi majhnimi otre ci se nahaja brez vsega zaslužka in brez vseh sredstev. Prav lepo prosi usmiljene ljudi, da bi ji dali kako primerno delo, ali ji de-narno ali pa materijalno pomagali v tej budi stiski. Prosi, da bi se ji darovi poslali na upravništvo „Slovenskoga Narodau. Kal ie vzffOla? Pred leti je umrla v Zgornjem Kašlju žena to-varniškega delavoa neka AvšiČ, katera je zapustila 11 otrok, med temi tuđi hčerko Apolonijo, ki ima sedaj že 21 let. Ker po smrti svoje matere dekle vsled uboštva ni imelo potreb-nega nadaorstva, je padalo od stop- nje do stopnje in slednjič postala — tatioa. Komaj stara 21 let, je bila zaradi tega delikta kaznovana že osemkrat, cazadnje s triĐajstmeseČLO jeČo ter »»« je stavila tuđi pod policijsko nadzorstvo. To da tuđi to n 5 ne pomaga. NesreČna žrtev nadet-Ijuje svoj sramotni posel. Tako je zopet padla predvČerajšnjim. Neki ženski je v Zgornjem Kašlju ukradla 3 ženske nagtavne roboe, bluzo in molitvenik in jo potem popihala v Ljubljano, kjer jo je vČeraj dopoldne polioija zalotila in aretovala. Oddali bo jo sodišČa, kjer jo zopet caka ob-čutna kžiKen. Ia kdo bo še ugovar-jhl, da ni društvo „Otrok" najhuma-nitarnejše društvo? Pogreia se soproga vpokoje-nega na Karlovbki cesti št. 20 stari uj oče ga stotnika E izabeta Sch w:e pl. Schiwitzhotlen roj. Safcellario. Navedenka ie rojena 23. novembra 1858 v Bukarešti in pristojna v Št Vid pri Postojni. Ga. Schiwizhc-fte-nova je odšla v noči od 27. na 28. t. m. od doma ter se še do danes ni povrnila. Pogrešanka je velike, močne postave, sohljatega obraza, rjavih že nekoliko sivih las, velikih, modrih oči ter je bila pri odhodu dozdevno oblečena v sivo krilo, crno jopico in je imela Čevlje na zadrgo na glavi pa siv šal. Ker se ji je bržkone omračil um, ni izključeno, da bi si sama ne bila vzela življenja. Kdor bi o nj ej kaj vedel, naj blagovoli ne-mudoma sp oroči ti mestni policiji. Đotičnik dobi nagrado 50 K. Na tla podrl |e v sredo zvečer hlapeo Fran Vidio 52 let no samsko strežnioo Terezijo Liščevo, ko je peljal proti Zeleni jami pivo in jo tako poškodoval, da jo je stražnik moral spremiti v deželno bolnižnioo. Ne-sreČa se je zgodila vsled tega, ker so se kotjji vstrbš )i z voza padlega zaboja ter se hoteli splašiti, a jih je Vidic le Še vdržal, vkljub temu, da je aam padel z voza. Dela ifi£ete dva strojna ključav-niČarja. Gresta tuđi na dtželo. Vpra-šanja na rNe rodno delavsko organizacijo". — Išče se za takojšnji nas top kuharica sa na deželo. Pogoji se zvedo pri „Narodni delavski organizaciji" v Š^lenbnrgovih ulicah št 6, I. nadstropje, od 4. do 7. avečer. Za potu]oće občinalvo je važno vedett, da je ravnateljstvo Ciicard Linie ustanovilo na izsflniških ladjah med Trstom in Ntw Yorkom, ki se ustavljajo tuđi na Reki, v Palermu, Neaplu in G-ibraltaru dobro izurjene godbe in sioer med temle časom: D. „Carpathia" od odhoda is Liver-pooia 16. februarja do prihoda v New York, D. „S'avonia" od odhoda iz Liverpoola 3. maroa do prihoda v New York in D. „Pannoniau od odhoda iz Liverpoola 25. maroa do prihoda v Nfw York. Uradne vesti. Vpis firme. V register oddelek A pri deželnem kot trgovskem sodiŠču v Ljubljani se jo vpisalo: Ra do mije, Ivan Potokar, iz-delovanje opeke. — Do da tek k že vpisani firmi. V register za tirme posameznih trgovcev pri deželnem kot trgovskem sodiŠču v Ljubljani se je vpisalo, da ima Anton Kobi na Bregu pri Borovnici odslej tuđi 5e mlinarsko in žagarsko obrt v Borovnici Št. 55. — Vpis firme. Pri deželnem kot trgovskem sodiŠču v Ljubljani se je vpisala v zadružni register firma „Živmorejska zadruga v Cerkjah za obČino in župnijo Cerklje reg. zadr. z om. poroŠtvom.u — Dražbeni oklic. 16. maroa 1909 ob 11. dop. bo pri okr. sodišČu v Mokronogu dražba zemljiŠča vi. št. 1054 kat. o. St. Rupeit, ki šestoj: iz paroele št. 62 hiia št 43 v Št. Rupertu. Nepremič-nini je določena vrednost na 4400 K, najmanjši ponudek znaša 2200 K. — O br t no - o blast vena pomočni-ška izpraševalna komisija za Kranjsko. Za tekoČe leto so pri tej komisiji doloČeni ti-le Štirje termini: 8 maroa, 7. junija, 20 septembra i a 6. decembra. Prošnje je vlagati naj-maoj 4 tedne pred vsakim terminom. Narodna del. organizacija == v Ljubljani == priredi v nedeljo, 31. januarja ob pola 11. dopoldM o uel. dvorani .Mestnega doma* ljudski shod. Poloial mltnlterlev v Lfiibllmni, govori podpredsed. N. D. O. Ju van. Mestna oestna elektr. iel*z»loap govori predsed. N. Đ. O. Ribnikar. K obilni udeležbi vabi odbor. V Drobne novice. — Papeževa čestitka nemskemu eesarju. Papež Pij X. jo poslal oosar-ju Viljeinu povodom njegove F)Olet-nieo ftvajeročno pismo, v knteivm mu čestita k 501etnici in izraza nado, da bodo med Vatikanom in cesarsko vlado vedno vladali najhol.jši orino-šaji. — Oropana pošta. Iz Ašabada javi ja jo, da so roparji v lom ili v po-štni voz in odnesi i 469.000 rubljev. — Prva promocija na živino-zdravniški visoki soli bo v suboto (i. febrnarja. Promoviranili bo li sIušh-teljev za doktor je živinozdravni-štva. Izprel sođiSto. Kazensk* razprave pred okrn|aim sodtftčem. /a rad i plesa, ali kaznovana lju-bosumnost. »Ljubezen božji dar« po-je z mojim prijatnijom »Tukcem mar-sikdo, ki je navdušen za ta »božji dar^, in kot tak »božji ilar< je smatrala ljubezen gotovo tuđi P o 1 o n i-e. a ted«j, ko še ni bila stara 43 let, kakor jih je sedaj, tedaj namret*, ko je bila sicer že prav lahko delavka v tobačni tovarili, pa se vendar se ?ii pisala Zor, ker je »božji dar« se ni združi] s sedaiijim njenim »delav-cem« ~ tako naniree imenuje svoje-pra ljubljenoga možieka, odkar se ta uoče »poboljšati«., odkar se je božji »izpromonil v — vražji dar«. Rada ga pa le še ima, čeprav gn je spodil-i, kajti pred sodišeem je rekla, da bi ga vzela k sebi nazaj. če bi se le po-boljšal. no pa bodil na »bal«, kakor f»e to storil dne 9. t. in. v »Unionu•<, k^er se .it- eelo parkrat zavrti I z Anč-ko K a r o b e t o v o , ki pa je tri leta starejša in tuđi prečej ležja,kakor Polonica, pri tem pa vdova in p > I Folonii-iiitM.ii iiiiienju gotovo kot \n-ka, če ne ravno upravimm, pač pa zelo željna — »božjega daru«. Zato pa jo je PulonU-a pri zajtrku v io-bačni tovaiui pogledala nekoliku "bolj hudOf kakor pouavadi, ter rek- \ la, da je pač prav, da je zapodila svojega dedca, da vsaj druge babe lahko gredo ž njim na bal. In govoriia je poteni tuđi o nekih domačih žival-cali. »svinjcali in kuzek*ah , kar ini seveda ni bilo ravno ])rav, kakor tuđi to ne, ke je rekla, da stare babe liodijo dedcev iskat po gost ilnali, s cimer je seveda mislila A neko, kate-ri je že eelo očitala, da se je ž njenim, Poloničinim, možem lani okrogr Sv. trch kraljev eelo noč vlačila okrog. Ančka je bila lahko huda, bog poinagaj, saj je komaj tri leta sta-rejša od Poloniee, torej ni stara haba, in »iV:si.'< je j»a ludi že, in kelo l»i sploh govori 1 <> kakem »vlačenju«. To je vendar grdo! Polmiica lnuhi, Ančka Inuia, inož nepoboljšljiv. torej le pred sodišče po — »božji dar«! Ker je Jevnikarjeva Francka tuđi slišala tište bude besede in je Črnr»-tova Metka dejala, da je sicer raztr«1-sene glave, a to se pa vendar spoi-i-nl, da »so knzlee b'le«, je socinik 1 >11 innenja, da l>i Polemici prav nič ne škodovalo, *iko hi kake tri cl n i v šamoti prt-mišljevala, kako je liutlo, če »rijeka ni«, in ker poleu želodec aie vpliva dobro na možiraiiP, ji je sodiiil- oiajsal premisi je van je z enim postom. Seveda, malo nerodno je ta-kole v iepem predpustu delati poko-ro, ko je zunaj toliko zapeljivih ba-Jov in toliko »božjega daru« željnih plesalk — kaj 1m> tačas z >>njim«? — y.ato pa je Poloniea sklenila, če je le Ae kaj pravice im vetu, iskali to pravico, in bo vložila »prtoženga«. Kazenske razprave pred detelnim sodiSčem. Pomagati mu je hotel. Pri post-nem urndn v Smledniku je bil neni-ski napis s crno barvo premazan. Zaradi tega dejanja je bil osumljen Jakob 1) o 1 i n a r ter za krivega spoznan in pri okr. sodišču v Kra-nju obsojen po § 468. k. z. Obsodba se je opirala na okolnost, da je Do-linar nekaj dni poprej poštnemu selu Žumru nataneno }>opisal, kateri deli table se morajo z barvo pocrniti ili kateri ne. Kot priča zaslišani poštu i ftel Frauce Žumer je pa dne 27. oktobra m. 1. v Kranju kot priča zaslišan trdil, da. mu je Dol i nar pra-vil, da na Kranjskem nemske napise mažejo, da hi bilo pa dobro, če bi se tuđi v Suiledniku kaj takegra naredilo. Odločno je pa zanikal, da bi mu l>il l)oliiiar rekel, da se mora poetna tabLa namazati. Ko j>a je bil Zumer 3. novembra t. 1. pod priseg-o zasii-šan, je priznal, da je dne 27- oktobra vedoma neresnico govoril, »ker ni totel Dol i nar ja noter tlačiti. Pa tu«li po&tiiriea Pavla Cinlia izpoveduje, o-bt»ljsljiv pijanec, ki vse zapi je, med tt?m ko mora žena i>etero otrok prozi vi jat i. Že večkrat ji je zagrozil, da jo liodt; ntzsekal. Dne 27. decembra ni. 1. je i>rišel zopet pijan domov. Ta-koj je Ziieel tsvoji ženi in hčerki groziti, «la ju bo razsekal, končno pa za.-t*el ženo tepsti. Ta je iz strahu po-beg-nila z otroci k sosedu in tam pre-nočila. Ko je bil tlrugi dan aretiran, je orouiiikom rekel, da Ik> ženo umo-ril in da inorajo vsi erkniti. Obsojen je bil na 4 meseee težke ječe. V Ameriko sta jo hotela ]>opiha-ti, d» bi t-e bila odte^niia vojaški dolžnosti I1'rance Mohar, poeest. sin iz Prigrorice, in Valentin Seljak, čev-ljar iz Stare vaši, a se jima ni posrećilo, ker ju je polieija zalotila. Obso-jena sta bila vsak na 10 dni strogoga za pora in vsak na 10 K denarne iiflobe. . Po Gradiški se inu je /ljubilo. Zloglasni prisiljenom Janez Kržišnik iz Žirov se je nekc»č izrazil, da kadar ljotle prost, bo cnegči zabodel, samo zato, du priđe v Gradiško. Ker se je memla že tnkajšaje prisilne delavni-ce naveličal, je o priliki, ko je prišel paznik v njegovo sobo, izrazil na sirov način jako žaijivo besede na c*e-sarja in njegovo mater, potem pa še jel Boga in Mater božjo proklinjati, to \m vse tako glasni \ da so za mogli njegove besede tndi drugi prisiljenei slišati. Obsojen jo bil na l\ leta tožke ječe. Pretep pri plv.stj. \' Ajdovćevi kremi v Predvoru so se i aut je pri plesni veselici stepli. ZlastI sta s«1 spopadla Jožef Kv(\ drvarJM sin iz Predoselj, in Janez Li kar ter se ob-delavala z nozi. Med tem, ko je bil prvi le lako poškodovan. nrezal je Kiv Likarja v levo roko in mu }>ri-zadejal težko okvaro Kre svojo krivdo na druge zavmcn, a Likar z vso lulhK'iiostjo trdi, da nm je Kiv pri-zadejal težko okvaro. Obsojen je bil na 4 meseee ječe. Sirova šala. Med lem, ko je se-ilel hlaptT Juri Pivbiv v lilevu pri Virantu pri vef-trji, je ]nisel izvo-šček Janez Kocinur ter mu z nogo brenil par konjskih fig- v vererjo. Prebiv je v svoji nevolji vrgel krož-nik v Kocmurja, a ta je pograbi I vi le in je Prebiva verkrat ž njim i po glavi udaril, kar je povzroeilo prelom leve slrunskf kosti. Obsojen je bil im 6 meseeev težke ječe. Pretep med brati. Bratje T?udoll\ Andrej in Janez Re.nn* so se dne 29. avgusta m. 1. popoldne v družbi drugih fantov nekaj vinjeni vračali iz Ljubljane domov v Vovče- Ko so prišli na Selo, so se med seboj sporekli, I>otein se pa stepli. Kndoli' Ileine je z nožem sunil svojega brata Andrej a Remca v trebuh ler nm prizadejal težko okvaro. Obdolzeiiec, ki svojega dejanja ne taji, ;e bil obsoj(?ri na 1S meseeev težke ječe. Zaradi motenja vere s tem. ora. Orožniku je grozi!. Delavtv* Alojzij Župan v Šeučurju ima že dalj časa neko jezo na orožnika Ivana Broliha, ki jo bil na dopustu v Sončurju. Ko jo bil Brolili v Stupice vi gostilni, prišel jo tja tuđi Zu-}>an, in se zagrozil, da bo orožnik se listi dan crknil. Ni čuda, če je bil iirolih istodobno v kritičnom položaju, zlasti ker je vedel, da je Župan zloglasen )>retepač, za torej se tuđi ni takoj upal iz gostilne temveč čakalT da so Senčurski fantje odšli. Ti pa nišo odšli, temveč čakali na Broliha. Komaj ]>a da se je ta prikaza! na cesto v družbi Basaja, že. je pridušaje se zaklicai Župan: »Sušani so že tu-kaj in žandar je pri njih«. Janez Go-lob jo mahal z nn'ico proti njim, a Jirolih je napad odbil s sabljo. Drugi iVmtje so metali na orožnika in njegove tovariše kamenje. Vsi ti ra-zun Zii])ana so bili kaznovani že dne 11. dec'i-iiibra 1908. Glavni krivec Znpun je bil sedaj obsojen na 1 leto tt'žke jet*<». Nepošten posiiljon. Poštar Lo-reiKi PiiiLar v Soriei je za poštnega voznika sprejel v službo 24 let stare-ffn Petra Friiliha iz Stare Loke. Fant jo bij preje poštoii, u se je knia-Ju vcial pijančevanju in to je bil tuđi povod, da je zašel na kriva pota. V voč slučajih si je pridržal zaupani inu denar, ki bi ga bil moral po na-roeilih Jastnikoin oddati. Izkazalo se je, da jo za časa svojega službovanja pri Pintarju poneveril 247 K 90 v. Obsojen je bil na 2 nieseca ječe. fiospođarstui LJubllaiiik« borca. Marsikđo se bo pač nasmehnil pri tem naslovu, Češ saj borce vendar nimamo; kdo je že kdaj kaj čul o njej? Jae pa pravim: v Ljubljani imamo svojo borzo, seveda je enana i samo nekaternikom, vsi dragi pa Se nikdar nišo čuli o njej. „Ljubljansko borsou imenuje trgovaki svet sejem pred sv. Pavlom, ali sadaj ko ni več letoih sejmov, tišti običajni shod kranjskih krznarjev s prodaj alci in prodaj at oi in prekupoi krzna in sploh kož, ki jih dežela premore. Ta sejem, ki pa se ne vrSi kakor drugi sejmi na v to doloSenih kraj ih in trgih, ampak v posameznih goatilnah, po-znajo krenarji in kupor od blizu in daleč. Redni gostje na njem so tr-govoi iz Ogrske in is Lipskega, ki določajo oene krenu sa tisfco leto in ki so pobem podlaga tuđi vsem drugim sejmom za to blago. Sredi fe-bruarja se namreS vrli sliSen sejemjv Gradou, o sv. Jožefu v PeSti, kjer imajo znamenita skladišča za to vrsto blaga; kakih 14 dni po Veliki noči je veliki sejem za krzno in kožuho-vino v Lipskem, kamor prihajajo Američani kar trumoma, in kjer pokupi jo silne množine tega blaga. Ša večji tak sejem je v Londonu, naj veČji in najimenitnejši pa brea dvoma v Nižjem Nov goro du, kamor priđe oajodličnejši trgovaki svet iz Evrope, Azije in Amerike in kjer je najveoja izber najfiaejaega krzaa iu najlepde i u najdražje kožuho vine. V Lipskem, kjer se pefiajo z eksportom kožubovine v večjem ob šegu, smatrajo Ljubijano za važao mesto v kupciji s tem blagom, ker se ravno v Ljubljani pričenja sezona s kožuhovino in ker velja ravno kranjsko krzuo za izborno blago. Po tem in pa po zahtevi iz Amerike se ravnajo oene na „Ljubljanski borci", kjer so tuli velika presenečenja mo-goča, kakor se je to zgodilo pred-lanskim, ko so lisicje in kuniae kože tekom sejma silno padle. Prekupoi prvih so imeli vsled tega prav znatne izgube. Trgovci in prekupovaloi tega blaga se začno shsjati že dan pred sv. Pavlom v običajnih gostilnah, kamor pridejo s kmetov velike množine kož. Najbolj znane gostilne v Ljubljani za to blago so „Pri belem Kranjcu" poleg šentjakobske sole, pri Ćeinovarju v Kolodvorskih uiicah in pri Figovou na Dunajski oesti, ter se nekatere druge. Ražen tega se o tej priliki kupujejo in prodajajo tuđi surove goveje, kostrun>Dve. kozlove in druge take koža pri Ebenspan-gerju na Dunajski oesti. Proti večeru se razvije živahna kup Čija, ki traja po nekodi eelo noč in eelo do drugega dopoldne. Zanimivo je gledati sešu* šenega starčka iz ribniških hribov, ki mirno a ponosno sedi s kupom le-pih kun v naročju in caka, da se oglasi pravi kopec, nekai jih je bil že odgnal- ker se ni me gel pogoditi za ceno. Caka in caka toda^z zavestjo, da bo dobro blago tuđi dobro prodano. Poleg njega se tišči tuđi se-demnajstletni mladenič, nekaj jazbe-čevih kož ima pred seboj in pogled mu plaho uhaja na viata, ',če končno vendar le Še priđe kupeo za njegovo blago. Đanes je prvič prišel na ta mikavi sejem, o kateremso mu toliko pravili razni prekupci, ki so povpra-Ševali po kunah in lisicah ter sličnih živalih. Letos je prišlo na „Ljubljansko borzo", kakor jo imenujejo, do r$o vna-njih kupoev in od ten jih je bila dobra polovica iz Lipskega. Blago je bilo dokaj lepo, a tuđi cene nišo zaosta-jale, kakor se razvidi iz sledeče se-stave: Včasib so bile lisičje kože po 4, zadnja leta po 7, in letos po 12 do 14 K. Najdražje so zagorelo rdeče Kune zlatice so prej plačevali po 10 K, zdaj pa so po 38 do 42 K. Kune belice so nekoliko oenejše, a a vendar jih plačujejo po 28 do 30 kron. Dihurji se plačujejo po 4 do 5 K. Divje mačke so bile vČasih 2 do 3 K, danes so po 4 do 5 K. Jazbeoi vSasih po 2 do 2 60 K, so danes po 5 K. Vidre so vČasih p^a-Čevali po 16 do 18 K, zdaj pa po 36 do 38 K, tuintam tuđi dražje. Drugih kož za kožuhovino ne priđe mnogo na tukajŠDJo „borzo". DomaČi in tuji knpoi pokupijo na ta dan za kakih 30 000 K te ko-žuhovine, kar je tuđi nekaj, s čemer se mora računati. Taka je torej z „Ljubljansko borzou, o kateri se sploh ne ve, da je na svetu, ki pa je vzlic temu mar si komu vir znatnih dohrdkov. Vinski sejm v Zagrebu. Na Hrvaškem se je v poslednjih letih vedno več in več uferenilo za po-vadigo vinogradov. Kakor po vsej monarhiji so tuđi na HrvhSkem ure-jevali vinograde tako, kakor najsta> reji ljuje ne pomnijo. Posledioa tega je, da je kapljica večjidel dobra in da se tuđi dobra vina dobe po nena-vadno nieki ceni. Hrvaiko slavonsko gospodarsko društvo v Zagrebu priredi v prostorih trgovskega mueeja v Zagrebu doe 13., 14 in 15. febr. tega leta vinski sejm v namen, da oživi vinsko trgovino in da daje tajim trgovcem priliko spoenavati hrvaška vina, o katerih obstoje predsodki Elosti v nekaterih tujih trgovskih krogih. Ti predsodki so nastali e& časa, ko na Hrvaškem niti sa domaće potrebe nišo imeli dovolj vina, vsled Sesar se vinski zakon ni s tako ne-usmiljeno strogost jo vriil kakor se to godi danes Od 1. januarja 1. 1909 obstoji na Hrvafikem in v Slavoniji novi Še strožji vinski sakon, na ka-terega ievršitev pasijo posebni v to svrho postavljeni organi; torej so interesi kupčev šfiitepi kakor malokje. Za kupoe bo tu prilika, da se infor-mirajo o najbolj&ih vinih vseh hrvačko-slavonskih vinogradov, in jim je omogočeno od posameznih vzoroev naročiti po več sto in tisoče hektol. Kdor se za ta sejem zanima, naj se obrne na upravo Hrvaikega slavon skega gospodarskega društva, ki je eredišČe zadruge v Zagrebu. Ta mu bo podala najboij zanesljive informacije in mu tuđi sicer v tej zadeli sla na roko. Prvi in drugi dan predpoi-dne imajo le kupci pristop na vinski sejem. — Superfosfat najboljse in naj-holj dobičkanosno fosforokislo znojilo. Ob porabi fosforokislili Rnojil je špecialnn pri spomladnjih setvah, katerih vegetaeijsku doba je }>rinn*-roma kratka, nepogojno j)<)treljno, -hi rastlina fosforov« kislin«) v zemlji v lahko topljivi zvezi in /adostiii množini. Temu pogoju oilu;-stanti rasti ini tlostopna Aele po učinku humusovih kislin v tleh. kar pa se godi počasi in v tako inajhni mori, da velik 0. januarja. Položaj je vedno bolj kritičen. Do seda#f s^ nn-nistrstvo še ni oclloeilo, Cc bo ,iezi-kovno ])redlogo preilložilo parhunon-tu že priliotliijjo sredo. Xajbrže niti v tlaiiašiijem ministrskeiii svetu še ne bo padla odločitev v tein ozim. Skupna seja slovanskih ćiannv anek- sijskega odseka. Dunaj, ll(). januarja. Vseh 'Si slovanskih elanov aneksijskoga oilse-ka ima v eetrtok dopolilno skupno sejo, da se posvetujejo o solidarnom postopanju naprani aneksijski pivd- \elosile o tursko - bolgarskoiii konfliktu. Dunaj, .^0. januarja. Avstro-Ogrska vlada je spivjohi f.redlog Rusije, naj vse velevlasti ini er veni-rajo v Carigradu in Sofiji za sporazum med Holgarsko in Tuivijo. Velevlasti bodo tursko in boigarsko vlado svarile, naj oduebato (»d nada! jnib vojnih priprav, ter izjavili1, da ne more biti govora •> kaksni rek-tifikaeiji bolgarsko - turske n»oje. Tri eirkularne note. Dunaj, IM), januarja. Velevlasti so sprejele tri eirkularne note: eno od Tureije, eno od liolgarske in eno od Rusiji*. Ruski poslanik na Dunuju. Pariz, 30. januarja. »blatili« javlja, da l>o imenovan za ruskoga veleposlanika na Dunaju dosedanji poslanik v Hruselju Giors. Riđi krive prisege. Zagreb, 30. januarja. Zaprti »veleizdajnik« Nikola Relirae« je ovadil -re vso svojo iiicm*. Radi kneza Ferdinanda in njegovih protislovanskih svetovalcev Srbija ne želi nesreće bratskenui nariMlii bol^arskenui, no-tfo se bo radovala, ako se doseže za Boćarsko povoljen sporazum s Tur-<*ijo. Tursko - l>ol^arski ^nont/uin. C'ariffrail, :i(l. januarja- Turska vlada je izjavila, da sprejme od liol-^rai*ske odškodnino 100 milijonov k»-vov, zabteva pa obenem, o!a se obnovi suvereniteta Tureije nad orient-sko železnieo in regulira rumolijskotu rs kn me ja. Darila. t'pravnistvu našega lista so poslali : Za družbo sv- Girlla la Metoda: G. Anica Šušteršič nabrala v veseli družbi pri „K.ajfežuu na Danaju "JKO K. — G Mimica Gradnova nabrala v domaći gostilni na jVinicah 3 K.. — G. Mirko Fegic, nadučitelj 6*10 IC. katare je nabrala hotrea Pepca na botrinji Verice Fcgicove. — G. Josip Rohrmann, notar v Ct*rknici iO K, mesto venca n;i krsto dragega prijatelja™^. L. Jošta c kr pnštnega tajnika na Danaju. — G. Fran Krapež, kavarnar v Ljubljani 30 Kt kot odkupnino za opu§<"ene židovske koledarjf. — Prost, gasilno društvo v Senožećiih i K, za priobčeno vabilo na društveno veselico. — Iz nabiraluika v gostilnt g. Zgonca v CVrknici 1180 K. — Skupaj . Mengeški samci v Mengšu na GoreDj-skem prebitek svojega Silvestrovega večera za žrtve prepušćajoć odboru razdeli-tev 18 K 44 v. 6 Upravništvo „Sloven-skega Naroda* v Ljubljani v listih št 1-in 15 ex 1909 izkazane prispevke /0 ?. 7. Neime-Dovanec od primanja dr. Vinka Gregorit";i v Ljubljani odklonjeni honorar za žrtve brez razlike 12 K. 8 Mesarska tvrdka Jagrovi dediči v Ljubljani za žrtve na poljubno vporabo odb.ru H K, sku[»aj 790 K 4 7 v. Prosef* nadaljnih prispevkov izrekam imenom „Združenog 4 narodne^;* odbora" plemenitim darovalcem in rodoljubnim nabiralcem svojo najiskrenejso z;»-I hvalo. Posebno prisrčno se pa moram zahvaliti našim nad vse požrtvovalnim amerikanskim bratom, ki so tuli v današnjem iskazu zastopani s tako Častno svoto 60<> kron. Za svojo dolžnoit smatram, da pri ti priliki omenim, da je uredništvo našega amerikanskega dnevnika do s**daj nabralo in po sloviti slovenski banki Fran Sakser C ». v New Vorku na „Združeni narodni odbor" poslalo a) v '21. iz-kazu z dne i2. novembra i9U8 izknza-nih I65 K, b) v 34. izkazu z dne li-decembra 19U8 izknxiinih 5OO K, <■» * 3G izkazu z dae 2&. decembra iilOb iz-ka^anih 500 K, d^ v današnjem izkazu izkazanih tiOO Kf torej »kupuj nad vs* ćastno svoto 1765 K. S svoto, izkazano v današnjem izkazu, prekoračil »e je tuui že petindvajseti tis u", kar je gotovo naj-lepši dokaz slovenske požrtvovalnoati! V Ljubljani, dne »^6. junuarja 1909. 1>-Alojzij Rokalj, blagajnik „Združenega n;i-rodnega odbora**. 2« proDlvalco most, ur«cimu« t t. o. Proti te&kot&zn prebavlj&nj& in vsem nasled-kom mnogoga sedenja in napornoga daSfiV aega đela je aprav peobhodno potrebno do maCe zaravilo priatni „M«u-ot seidut« pra^ek*', ker Tpliv» u* pr©bavljenje trajn« In aravnovalno ter ima olajfievalen in topildđ a^inek. Skatljica velja Q K. Po pofttnem povzetji razpofiilja to adravilo vuk dio lefcar A. MOLL, 0. in kr. đrorni »alagai©4! Qa DCTNAJTL, Tuchlanben 9. V lekarnah d* đefleli je izrecno zahtevati MOLL-ov pr** parat, z&znamavan b varaoatno sn&xnkn tU pođpisom. -5 8-^ 3. Prlloaa ..Slovonskosa Narodu" ftl 24. da« 30 lanvf aria IBM. narodno sospodarstuo v| Bosa] ln Hercegovini. (Kootc.) Predno je prevrela upravo Bos-ne'iii Hercegovine sedanja bosansko-j^rcegovska vladn, ni imelo domaće pte-bivalšt-vo - skoriij nikako prilozuo-^ti, da bi kaj pridobilo in -zaslužilo, gato so bile naravno tuđi diiine zeJo jyzke^ DtuiJanes je to drugare. D*m-4jant."s» Stejejo samo uelavci, ki so ggl^žbeni pri tovaru l&k ih podjk*tjih in prometnih zavodili v Ikmm in. Hercegovini, uad 48.000 dus. Ti de-Javci easlušijo na leio Da dniiiali okrog 14 miiijonov kron. Dnina zna-ša povprecna 2 K 54 v, tovarniAk■> aeio pa 3 K 13 v. Pripomniti pa je treb«, da. te Stevilke ne veljajo Za obrtničke delavce, katari ZiLsluŽljO pri veejih podjetjih do 6 K lla (lati. Kreditne rasmere. —- V kak-Snem stanju eo bile kreditno razine-re pred aavzetjem • Bosilft ili HerCCfiO-▼ine, je najbolje razvidno IZ doj-stva, da. ni bilo do tedaj v coli dežoli niti enega kroditnoera zavoda. NH-*protno pa ni bila obn&tiia uiera po i>o—20% nie posebnoga eelo pri bolide situiranih ljudeh. IlandailCS ^t^ v Bosni in Heroo.gov hl i dva velika in osftm manjših dehriških bane-nili zavodov in dvanajst kreditnih aadru^. Zato je dandanes obrestna -mora skoraj enaka, kakor na Hrvat-*kem, v Avstriji ali na Ogrskera. Todi hranilue vloge rastejo v Bosni od leta do leta. Stanje hranil-nih vlogr je bilo konce ni lneseca juni-ja 1908 nad 25 milijonov kron. Poleg zgoraj oznenjenih kreću-nik aavodov so pa v Bosni in Hercegovini, posebno za kmetski kredit, &? tuđi okroine podporne blagajne, katare so koncem leta 1907. razpok:-jraie z glavnico 3,713.667 K 42 vin., rezervno 253.848 K 21 v iu variiost-nim zakladom, ki Re sele ustvarjn, 14.029 K 16 v, torej »kupuj nad o,981.544 K 79 v. K temu jo pa šc treba dodati skupno jamstvo, kat ero ;je prevzelo naše knietsko v»rebival-stvo vsakega okrožja in ki predstavlja kredit do petkratne višiue gornje svote 3,981.544 K 79 v, to je ravno 20 milijonov. Kmetsko prebival-stvo more torej vsled tegra dobivati posojila po tako ug-odnih pogojih, kakor jih skoraj ne more nobedeu kmet, poljedolec ali mali poseslnik \ kaki drug-i dezoli. Vrednost nepremičnin, posebno T?veta v Bosni in Hercegovini je pod avstrijsko - ogrsko upravo poskočila iio visine, o kateri ne bi bil nihee jaanjal. Poaebej je še treba poudariti važno dejstvo, da je vrednost sveta neoavadno poskočila, odkar je stopila v veljavo desetinska pavšalizaci-ja. To je pripisati dejstvu, da so se zaceli veleposestniki in vlastelini, ki so bili izpočetka zelo nasprotni tej davčni reformi, sprijaznjevati ž ujo in se je oklepati. Gospodarske razmere, posebno v Hercegovini % ozirom na stanje iivine in poljskih pridelkov. — Kar po-Rebej zadeva kmečko prebi val-■stvo v Hercegovini, o katerem se •zelo rado raznasajo govoriee, da je popolnoma obubožalo, so gospodarske razmere dandanes mnogo povolj-uejee, kakor 96J>27 metrskih stotov^ v petletju 1897.—1901. — 1,390.369 metrskih a*totov, v petletju 1902.--190G. pa 1,167.500 metrskih Ktotov. Potemta-Jtem je bil pridelek v razmorju ft prvim petletjem po zavzetju boljci 7A 60, oziroma 67%. Stanje domaćih živali ne je po-množilo v letu 1905. v primori z lt;-tom 1879. pri kopitarjih ckI 22.(359 na 39.196 gla\% to je za 71%; pri goveji živini od 69.836 na 169.CMM irlav, to je za 141%; pri oveah oil 218.259 na 981.907 glav, to je za 346%; pri kozah od 146.858 na 577.385 glav, to je za 293%; pri pra-wč.ih od 10.316 na 27.690 glav, to je za 173%; pri pasemskih križancih pa od 16.025 na 44.808 glav, to je za 179%. Kar je res, je ree. Te štatistićne fctevilke govore jasno. Kažejo, kako ^e bilo gospodarstvo v Bosni in Hercegovini pod tursko vlado, a kako st? je razvilo in kakšno je dane^s pod av-»tro-ogrsko upravo. Gotovo je to lep uspeh. Seveda je tuđi še dandanes v Bosni in Hercegovini krajev, v ka-terih je gospodarstvo zaostalo, ali temo. je krivo v prvi vrsti dotično prebivalstvo samo, ker se ni znalo ali se ni hotelo znati prilagoditi se novim politično - gospodarskim raz-meram in novemu, uiodernemu du-ku 6asa. Sedaj, ko sta Bosna in Hercegovina koneno pripojeni Avstro-Ogrski, bo novi čas, nove razraere in i>ova bodoenoet izlečila tuđi te stare rane.« ^ ; Ctankar *▼ ^»Trš^anskem Lloy-^n« zaključuje potem doslovno tako-1^: &Na nas Hrvatih in Srbih je le-^-6e, da Bosna in Hercegovina oeta- neta naši deieli, nad svet, naš gospo- | darski đelokrog. Ne dajmo ga dru- I gim. Ne prepirajmo se, ali ste Bo^na m llercegoviuu hrvoaki ali brb*ki, paši nte, sto i hrvatski i srbeki de-»eli, v katerih irvi isti narod x istini jezikom in isto krvjo. Vera ne »uto biti povod prepirom in političnim fcpekulaeijam. Vsaka vera je dobra in sveta. Spo&tujmo 8e med se boj v vetskem oziru, toda odkrito in po-bteno. Lepa iu divna je mohamedau-ska veia, krasna in dobra je tuci i katolička, zdrava in narodna je tuđi pravoslavna. Trije bratje in tri vere w) v Bosni iu Hercegovini, ali im narod, eno srce in en jezik, v iutto-rem govore vsi ti trije bratje v naši Bosni in Hercegovini. Torej? bratje, roko na srce, dlan v dlan, oko v oko. pa «e poljubite, spravite in delajtt* zavedno, požteno, iekreno, odlocno eden za vse in vsi za enega, V tem znamenju bode te zmagali vi Bcsn jaki iu Hercegovci, etare Slave sinovi, pa. tuđi ni i vaši bratje Hrvati in Srbi tu, dasi ravno so nas odeepili od vas slabi easi in zli .Jjudje. Dtilajte sloino vi tajnkaj v Bosni iu Hercegovini, ni i pa tu ob jadranskom morju in onstran Donave in Savo. Delajt*> Ko«podar>iko, politično in pi'O-fevetno delikte, da se Jlm prOJ ZedU ntmo Loi bratje enega rodu, kot pri* pmlniU Su elani novoga političnO-ffO. spodarskegra k ral jest va V državi Habfiboržanov. Quod ost in votin!« Po svetu. ^ Kaj darujejo vladarji o božicu svojim dragim ¥ »l*tH?tiirt% poiir tous« prinasa jako stanimiv« podatkft, kliko vladarji slave božic. /lasti JG prijatelj božičnih praznikov kralj Edvard, ki jih preživi daleč ad bue-ne buckingrhamske palačo v Sa)i-dringhanau. Kraljica Aleksandra marljivo izdeljujc v svojem atcljeju ritzglednioo, ki jih nato pošilju svo- Ijim stevilniui prijateljem. Kralj be zudovoljuje s čisto navjuinimi raz-Rlcdnieami, na katerih je naslikana kaka zRodovinska slika. Božično jutro kralj Edvard nikdar ne pozabi pogledati darove svojih prijateljev, kateri darovi so postavljeni po vsi-h mizah dvoran sandringhamskih. Zlasti so bogati darovi kraljičini, med kateri mi vsekakor mora album J s fotografijami, na katerih je kra- ■ ljica sama zabelezila vesele dogodke preteklega leta. Kralj daruje kraljici vsako leto en;ik dar: kaseto z dragocenimi parfurni s še kakim dragocenim darom. Ker je angležki vladar znan kot st raste ti kadilec, zato ga o bojicu njegovi prijatelji bom-bardirajo z uprav neštevilno inm>ži-no cigaret in tobaka. Najdragoce-nejse darove poklanja kralju Ed\ar~ du ruski car. Ta je namreč lastnik najboljše tobačne plan tane na Havani. Vsako leto se obiluo tobaka posije v Petrograd, a car većino tega tobaka uporabi kot božične darove. Božična darežljivost nikoga, carju je v obee znana. Car v tem času ne pozabi niti zadnjega svojega bluge. Svojim otrokom daruje car drngoce-ne igrače, med kateri mi **e navadno nahaja igrača, ki jo je car uapravil lastnoročno. Tuđi sultan se ob kr-BČan8kem božicu sponi inja ostalih vladarjev in ministrov. i)b tej j)rlli-ki jim posije dragoceue skrinjicr Ba-mih Ftladkarij. *' Obiskanje nemskih vReačilišč. Vseh imatrikuliranih dijakov na VReučilišćih v Nemćiji je bilo v zim-skem semefitru 1908./09. 48.717, (v letnem semestru 1907./D8. 47.799). Studij poedinih prcnltnetov je raz-deljen nastopno: filozofiju in filologija 12.716, pravoslovj«-* J1 .ni>2, medicina 8737, matenintiksi (W70, lute-ransko bogoslov je 2194, katoličko bogoslov je 1670r farinaif-ija 165G. Po vseučiliščih je bil obi^k nastopen: Berolin 8641, Monakovo (»20.% Lipsko 4418, Bonn 3282, VmtLslava 2248, Halle 2158, Gottingen 2054, Frei-burg 1966, Heiflolberg 1841, Mar-hurg 1756, Miinstor 1*570, Tubinpra 1647, Jf*?raJk«' vJt<**>&& tPDiKur v LJabljanl I I Šclcnburgovc ulice St. 6 I ■ priporoča stojo bogato zalogo I ■ raznovrstnih Q I I Asomokmov, I I lovakih potrebič n, vseh I I dal kolea (biciklom) kakor tuđi I I nnetalni ogenj I I po najniijlh oanah. I I Popravila puik, aamokratov, I I bioiklov točao m solidno. "%^ I ^— — — - ^^ ^^COCNAC ^ To flov Talanda Ceylon ča] Najbolje za zot>e i Župnika Knelppa ^1 eđino priatna I lasna voda I iz hoprlo H Najboljfip, tisockrat preizkušeno H toaletno sredstvo proti izp&đ&nju ■ las, pihijajn itd. V steklenicah ■ po K 120, 2 in 4 kraae. H Dobiva se v lek&rnah, droge-H rij a h in parfamerijah. ^m Pristca samo s sliko'in po dpi som H 4ST7 Pf. Kneipp. V Ameriko in Kanado naJprlpravnejSe7 naJoenejSo In n^jzane8ljiYej6o prevaža Cunard Line. Odhod iz domaćega pri- stanišča Trsta: PftBBOnla, 23. Iebnur|a 190». Carpathla, 4. maraa IMS. SUvonlJa, 17. naraa 1909. Iz Liverpda: » & Lmattaala (najve^ji in najlepSi parnik •veta) do« 0. labroarla, 27 lebrn-arfa, 10 aiaraa9 17. aprila, 8. la 29. Ma|a 1909. Mavrataola dna 13. lebmmr|at 9. Maraa, 3. la 24 aprila la 19. Mata 1909. Pojasnila in vosne karte pri Andr. Odlasok f UmUARI, «M«tm iHci Mu. 25, 99 M dahraffa la idravtfa belega vina vm* «Mp«win Jaalp Ma||avae w Mta Itatra). — Oena kekto itra, f>ofttAr]jeno na vsako postajo na Kranjskom, 22 kM* 4830-'0 368 4 -KTmSL parketska dela prevzcma "jj" ter bil daje materijal ■ Josip puh I SrriaSh ulkc i\. 20, IJT Qnbl]au. ■ Naituo, Hasi Dosesuo v Zagrebu, Hrvatsko, 2 minut od GlflV lefft trga oddaljeno, 2 vili Slčn j hlŠO, 4 SOOdIBl, kiuinjo, vsemi potreDmmi stranskini prv- JHOrl, đalj« nOamroi hlevi, skedoje .,, xiaa-m c^> poleg 7 oralov rigolane zemlje V vinogradu se je letts prideUlo 16n hl vina. Zjjven je Se io o alov niiptemeniteiScta sadnega vrta, potem 7 oralov krasnega polja in travniKov, vse Vtitte ob cesti To je najcent-j&e na proda| z ob^io* ječim Inventarjem drugih podjetij. Ceni \t 140.000 B in se jamci 2a 16% oetto-do-hodek Potrebno je okoli 30.000 K giarniee, OStanck se U tko plača v obrokib. Natančneje se poizve pri tastnlku Vlh~ torlu Kafau, r«alliattt«ttB pOMtUikB t laffrtbm, kamer naj pofiljeio p n. kupci event poroCila 420-2 nSkollajilifi ' valjčni mlin v Kranju Največja proizvajanja priznano najboljih pSeničoib mok in krmnih izdelkov, ki izvirajo iz najbolj izbranih pSeničmh vrst. Proizvodi vzamejo jako veliko vode y se in oado kvantitativno nedosegljtv pridelek, kar yt ztasti za gospode pekovske mojstre neprecen)jiye vrednosti. 3939 13 ' Zattopfitva in uloge: • ; V LinbllaBt, Podgradu, Tmovefla, Kotevtu, Trstu, Oorid, Celovec , , Belfakn« Bolcaa«, tnomoatn, Tri- ; : dentn, lidra, apit^to, Ercagnovena, c Eotora, Sarajevu ln Pali«. 1 Brzojavi: Val|fcnl mila, Krmaf. i SSahtevaJte sastonj la franko no] veliki, bogato UoBtrovaai fcatalOJ I preko IKlfc slikani T»«h vrat »ikljaath, are-brnih in slatih ar, dalje vseb Trst solidne alat-nine in arebruine, frUsbil Jeklenega in lunja* tega blaga, kadi Inih pripraT itd. po iaviraih 3705 30 tvorničkih e«nah. £^^^^V^ Regietr. Adter Ro»- ll^in&^Vl toarka na ■ dro . . » 7'— ||3s^L4^Mlm Goldioaata remontoar-IjCj jL !/■(■ WR»» kopljem ,Ltw*' li A !■/■ ^ dvejnimi pokrove! „ 9 — \tevn\W/W ^r*brii* renont • ko-Wyif )e»jtm ^Glona* odprto t 840 ^SS^S^ Srebrna remoato«rka ^^^^ Z dvojnimi \ okrovoi . „ lž 50 Srebrna oklopna ▼enšiea s obronkom aa vsmet, lb gr tete.......„ 260 Ruska tnlska nikljasta remontoarka a koleajeaa ^ana* K I 50, ura a kukavico K » 60, budil-nlea K 2 90, kuhinjska nm K 3-. schwars- wald«ka nra K 2 oO. Ka vsako uro 3 kta ptanenega jamstva. — Zamena dovođena ali donar naiaj. Prva tvorniea sa ore lian Kotirnd, a. kr. dvorili dobaftteU! Moat at. 607, 6«iko. I Rcvmatizem, protin I nevrolilje ln 03sNlne ^M so pogos'o vzrok nesnosnim boleči- ^fl nam Za mlh potnlrjenje in ublai tev, ■ za oplahnitev opeklin in obnov.tev ■ premičnosti členkov in od&tramtev II gnojenja presenetljivo učinaujc ContrJ5eart)an H| Besedna značka za B * mentolosaliciliziran ^ ■ "^ kostaojev livleček ^1^ H 2a vdrgnenje, masiranje ali v obalad- ■ kih. Lonček 1 krono. ■ Denar na} se podije naprej, nakar H pošljemo franko: 1549-9 ■ xa K 15> . . . 1 lonče* ■ za m 5 — ... 5 lončkov ■ za . 9-- ... 10 . H btoltraat« te gla¥«ai laloj« I B* fragnerja tekanu ■ ctedv. dubav, fMfa BL, ŠL 999. H Pasltt na Ime lidslta in tsdtloraka. H Zaloge po tekamah Pluss-Staufer-jev klej neprekotjjlv «• topljanj* •trtih pnedmetov« Naprodaj ima Fran HallMiann v IJublJunl. 3989-7 Bozpoflljoin holesn Franc Dnšek tvornica kolos, Opocno st 80, Ob dri. __________teiemicl Će&ko.~ 42 i—i .%ajt>olj*l ctiki nakupiti vir. jf?Z^^ ^310 posteljfia perja 1 ' »V^1^^ 1 kg sive ga, pulje- >3^ neea 2 K, boljšega . idJTV^ 2 K 40 h; polbelega <5E8&.KO 1 -' K 80 h; bek ga JJCSic^/J 4 K; belega, puha- <— ■ ~ ^f^<^as«>* vtlefinega, snežno-beloga puljenegi 6 K 40 h; 8 K: 1 kg puha sivega 6 K, 7 V; belega, finega 10 K; naj-fmejši prsni puh i2 K. Kdor vzame 5 kg, dobi franko. Zgotovljene pastel je 3 ""^3 iz gostonitega rdečegi, modrega, belega ali rumenega nankinga, pernica, 14*0 cm dolga, n6 cm široka, z 2 zglavnikorca, vsak 80 cm. dolg, *8 cm širok, napolnjen z novim, svim {ako stanovi*nim puhastim posteljnim perjem 16 K; nspol puh 20 K; puh U K; same pernice po i0 K, 2 K, 4 K, '6 K; zglav-nice 3 K, 3 K 50 h, 4 K. Razpošiljanje po povzetju cd i2 K naprej franko Dovolieno je vzeti nazaj alt zamenjati franko. Za ne-ugajćjoče se povrne denar 9 2 S. Benisch, Desthatit/, it, 767, Su pa-a na Ćeškem. Cenovnik zastonj in franko Ifristni kranjski I lanenooljnati firncž IOljnate barve ▼ posodicab po , 1 kg kakor tuđi v većjih posodik. 1 i fasadne barve I za hiše, po vzortiL I Slikarski vzorci in papir za vzorcc. £aki pristni angkški za vozove, I za pohištva in za pode. I Steklarski klej I (kit) prlznaoo in strokovno I preizkudeno mlboll&l. Karbolinej rZ Jtfavec (gips) za podobarje in za stavbc. Copiči 2>9-6 domaćega izčelka za zidarje in za vsako obrt priporoča yidolf )(auptmann I v tjnbljani. | Prva kranjska tovarna 1 Ioljnatih barv, lirneiev, lakov I In staklarskoga kleja. i Zahtevajte cenike! 1 f Inuonri VKmlt ln zoMWDlte w mi najboliše čistilo zf brije in nsnje * 24 vin. lilUVCllll; trtOPlnOU CđlnOlC lUflO KeDrOVO ^ v Prld družbi sv. Clrila in Metoda. ' " I parotovarna za mito, snrovi margarin, , %% w m , '*£?*•-•*-- 2»-s I kristalno sodo in stearinske sveie m{l° v Prld 8ruzbl SY< ^inla ln ^ctoda z znamko: zo* ^ 1908 in blagovestnikot 5 m^^Mmm^^mmm w« « nadalje vse drnge vrste miJa, kristalno SOdO, staarlaske STOĆO zasmki nElektrau io „Kolno«1, I IGnflr FiIlH u Krnniii MM-t■!!• t«*M^^,^.^. I 1 M1IJHIV & Mili V lm&UI2JU Čast in ponos vsake gospodi nje zabteva, da rabi odnl^j 1« Ciril M^tod. milo s goreDJo so»Kiko. |P||^g^^ ■«V^# t> LUIlIdll papir za cigarete |# lx\6»EJJ^'r'o^r .1 ~w WM^n£Sr in cigaretne strojnice se hvalijo same;, 1!''fe_ ^S& ;^#' * I E 1^Xžs3IIB^1 reklame žanje ni treba. „ ^-i 111 ^bnoMAN^^ ^ W Btavno castopstv« %m |vtne d«tele VpraŠanja na ralcžnika Trodorjft Korna^ krovoa in kleparskega mojstra v Ljubljani, kjer se izdelujejc strelovodi, kleparska iu krovskit dela iz različuega blaga. 1844 19 ^ DgIbM vinski auij - q Zojrebu no Hruoikem prirodi 13., 14. in 15. februarja 19O9 Hrv. slav. gospodarsko društvo v Zagrebu v trgovsko-obrtoem muzeju. Ker sa bo na tem izredno dobro obiskanem vinskem aernoju lahko dobil pregled BsjiebranejSih vin ie vseh vinorodnih delov Hrrafike ter požeške Županije is Slavonije, se priporoča semenj vsem vinskim trgovcem, gostilničarjem in konsumentom, posebno onim, ki si žele oenih vin avstrllskcgi iničsfa boljis kakovostL Početnikom semnja bo iekazoval odbor vso poatreanost. Za potrebna navodila ali eventualno predznambo za stanovanje naj se vsakdo obrne na naslov: 451—2 Hrv. sinu. gospodarsko društvo ? ; k revmatizmu tftfsr neno sporoČim, kako sem popolmoma osdravel od svojega trduvr&tnrga make-polnega trpjenja. 2307 II Karei Bader, Monakovo, Snrfftrstenstrasse 40 a. ■^r Nedosežno « p^J.HalnooeJJa ame-■? r ■ rlika iznajdtta T Hlgl|eniko gamasto blago is mota*. Pormbno na leta. Pat«nL K 4*00. Cez * mi I )ona koeov prodanih v kratkem Ćaso. ■Igliensko giunaato bUfO u iasske. (Varstvo žeUBk.) t'riporoćili ni*jprvi tdrav aiiki strokoTpjaki, ponbno na leta. K t 00* Kdor poSlje denar napretj (ti«i pisaeii© toamke) ma poS^e diakretn« ra poStnise prosto, aicer 50 vin. vei, »dina prodaja J. B. A U E R, tvornice za bd- .L I — mašto blago. — r On na | U 1, ■■udorlervtr. 3-0. St 40922. 460 2 Ikone zi ubije. ' Pri mestnem magistra trn so ii-prazajene sledeče ustanove: 1. grol Lambergova usUdots po ^8 h na dan, do kattre imajo pravico v Ljubljani bivaj oči ubegi, ki so leppga vedenja. 2. iao Jak. ScbUliogna v zneskn 84 K na leto, do katere imajo pravico uboge vdove ljubljanskih meščanov in 3- Marile Pavftkove ustano?a letnih 40 K, do katere imajo pravico v Ljubljani roj cd e uboge sirote do dopolDJenfga 15 leta. Prošoje za podelitev ene ali druge teh ustanov je vlttgati do 20. febraarja letos pri magistrat vloinan laptoallra. Mutni magistrat ljubljanski dne 23. januarja 1909 <*> Umetni la trg. vrtaar S Birao Bizoričar H ^ Ljubljana * B Kolezijske ulice 16 © ^ 1279 se priporoča za 43 » ^ aasadltev vriov, parkov in ^£ ^ balkonom. — VeLka lsblra ^k \j^ cvetoĆih in listnatik raatlia, © w (perene), krasna cvetlićaa ^> ^ grmoFja, konilere, ovetllea tK *)■(♦ za okna in balkoae. ^ NK izvrzuje cioftUe, t*aw ta ^ (^ bukflc za raine prilike. >^ q Delonmetnl4kookiiffli»lmp« ^ ^ solidnih cenalL * ^k Trsoiln« 11 svrflloaiut Md » ^ Naročlla nm deialo hitro In vestno SZ \ Speđlcllslin ln komisijska družba O A L IV /V IM 1 z. o. ]. u Trstu. Rlua Grumula 14 ( ~ Crigf. 21-60, Žiro-račnn pri Jadranski banki ▼ Irstit B^ojavi: pkaiispgB, "" 4^1-12 \ sprejeina v svoja dobro urejena skladidd« vsakovrstno blago iu daje nanje [ predujme pod DBjpovoIjnejSiiiii pogoji, daja oarineka posojila in ocarinjuje [ blago, preskrbuje prodajo blaga ter posreduje kupovanje in prodajo vsako* I vrstnega blega po naloga in na račun svojih odjemaloev najkulantseje. Preskrbuje vsakovrstne podiljatve na v»e kraje hitro iu točno, iobavlja vso reklama01*je in daje vaakovrstna sbrokovna pojasnila in navodila takoj in brespladno. O Q O ^ O O O O O O O O O O ^ O O Q O O jflspiranti za cnolctno prostovoljno službo. A V svrfao polaganja u posobljaj >čcga izplta (lntellgen*prufung) za aspiiante eaoletniti prostovoljcev deli vspešen primergB pouk -------------- i.I lagrebtGkl vofao prlt»r*vnl itved" -------------- ftkol« i. f»teraat, lagret, Kakovu« ra tUJoa *r. If. Zavod je do»t«lo9 upokojeni četnik. £94—3 TeUlon «. 155. Ttlelon *L 1SS. J g prvi, najstarejši slovenski zavod za ft j I plakatiranje in snaženje stanovanj 11 286 - 5 priporoča z velespoštovanjem • 1 • Peter Matelič, Ljubljana, Škofje ulice 14. • M ju lij a Štor I]A Um «^K Ma|»e6j8 zaloga ioikla, dankll In ofnjkfl * r**!U* .hc st» fW *•")•'• toli* » la»i-tM«rt$ h pristali i u ubijam |gW^ guisserziE'li gcrskiti čsvije?. l«tsigBBa*B55 Slovenci, pozor! pri nchupoMitfn genceal Fr. Ijlić Ijubljana, JVfestni trg 11 priporoča oajvećjo zalogo krasnik oiii m A mm 344-5 trato? z naisi. Z imanja u sročila se Iz vrta-|e]o hitro in totoo. Cene Drez Konburence! Ustanovljena leta 1882. Telefon Stev. 185 Telefon Stev. 189 Ustanovljena leta 1882. Poltee hranllnloe raina itev. 828 405 I Usta piica Ijljaista okolice f lattiia zadružgttra^omu y L]l|tlIJ3fli fla Ounaj&kl cisti žtev, 18 I je imela koncem Je ta 1907 deaaJUCga prometa . ♦ K 59,197.246*20 I apravaega preiaoJtecja......... . ■ 12,88&795*43 I obrestnje luaniine vloge po 4l|a°|0 I brex vgakrgit «ljli*» po 41 V«*/« » ■ '/•*/.' ■»• ••»•rtlmt%«lj«i Ali I f>« pe B l/4 % bi*M mmn+rti***tj91 ■• meni«« p« #) °/t. I p°»oJH. sprajamc tudl vtek drugi ntOrt glada amortiiovanji dalgc. I SBABVB TOB: nald da» od 8—12. la #đ 3.-4. i*wn I nedelj in prasnlkor. I jl. Kttnst ! 9 Liubif«*« . C I Velika zaloga obuval I £ lastnega l«d«ik« se dimi, gospode £ C in otroke je vedno ne izbero. C £ VsakrŠna naročila se Izvršufejo točno S g in po nizkl cen*. Vse n ere se »branju- S S jcjo tn zaznamujeio. - Pri zunaniih S £ naročilih naj se bl^govoli vzorce vpo- C * slati. 5 P 1 fr. p. Zajcc f •5, optik, urar la trgovao s {£. ^4 slatalno In srebrnlno. *^* *o 5P°Prav^a fle «vrSujejo q« ^ | t.nftno in ceno 3« St ________ ________ ^^^Himnnnin^nnnn^nnjn^L .^BlSHn^Blnln^B^n1n^n^Hnw nene tozotr in ^onjmhe oprave* Ule UlUVIlll ulčejti Atelje za ortopedične aparate Im bandate. leđeiovatelj klrurgičalli medloln- akih taštramentov tn vaeh potreb* ićia za bolntke. I Anton Krejci 1 H Ljubljana, VVolfove ulice št. 5 ^ ^K pnporoča 8vojo bogato lalogo ^ m> n«|moderne|*taif oalflnelaMk © i hožuhouin, I © Prevsema tndi vsa v to vrsto O © spadajoča popravila proti naj- S 7K nišji oeni. Kupnje tadi vaako- 7K $jg vratne kate dlvjećlae in jih * ^k najbolje pladnje. £|g I Jlago ceno in solidno. M (J. kr. priv. tovarna za cement Trboveljske premogokopn« družba v Trbovijah »rtporoda ero] prtpoanano tovnUii »••m^aamame« ■ eBe»MBi<»ania e vagao ednakomcraL veo od avetrHekefa drofitva tD^enirjer In arbttontunr dolooane pf*đ' kiit «todć fialtovna In ođporae inSoto ^»1«^ aisMUuriU«Je>^ đc^ro^ baka* ftođl avoje primano Isvrstno •ae^aa«*** JPvl|ie>rorlta i« «prl£ev.mlA j-atfiifc /jrejo« Id naj«iO*tlrJSib ivrđfc »c na riap^«**« C«atralni arađ: 2M7 2* gMM^Jt^ -^ ft Jf -J ~ ^ le boUn na lelodcn^erevtn, nlma teka, I HHr ^> J^r ^ |# fl li f in nagiblje k hujšanju, aaj rabi že reč let ■ wššf š^jp, IVI li II p^«"^^ *•*••**«• -«*■ rv^ >5S^^ / ImUUI lekarnarja Schanaanai ▼ Stockeraa *^y C^V^ <^x V* I # I M nrminiS¥O in Tiđrianfe dobre prebave ^ŠS^ ^SjP |# 4n nfl V rabl Schaumannove ^T^>%er^ Kl II II P»^Hle*«lo^ne»oll ^w ^rS^* *$? 8\ II II | bo neprimerjajoči uspeh zapazi! v dobrem ^LmLmLmJt fflm**^^B počutenju. 126-2 m^ smh | a ^w | odstrani takoj preobilo že- ^^ ^fJIOClCnil SOI »odčno kislino in pospešuje Bjps^ sassa^^ni^ir mwo k «m ** ^ w pTebavo. Štetite* stane K 150 • Pasfilje želodčne soli pripravne in prijetne, so natančno odmerjene in učlnkujejo kakor želodčna sol. Omarica s 3 fiotami po 10 pastilj želodčne soli K 150 —Po pošti pošilja najmanj 2 škatljici ___—^_^_^—_____ po povzetju ——-—-_-«-_-—_———_————-————- lekaraiar m*2MM.Ak.MJmmj*>TWm ^ m*x*c***>>*•***- Dobiva -e v Fseh lekamah- ■ St. 13308/08. 443-2 Ra^glas. Upravni svet zavarovaln'ce „Đar Anker*1 na Đanajn je v svoji seji dne 30 maroa 1908 skleoil v proslavo šestdesttlftnega vladanja Njegovoga Veličanstva oesarja Franoa Jožefa I. pod eliti za doto enemn otrokn iz JCranjskega, ki je bil rojen dne 2. decembra 1908, eno brezplačno, 20 let tekočo polico za 1000 JL Pravica đo te police ima v prvi vrsti otrok takih starŠev, ki so bili pri „Ankerjn" že zaparo vani, pa so morali cavarovanje saradi neugodnih raimer opustiti. S krstnim listom in eventualno drngimi dokarili opremljene proSnje je vložitd do 15. februarja 1909. pri podpisanem deielnem odboru. Deželni odbor kranjski v Ljubljani, dne 20. jannarja 1909. I Tovarna pohištva J. J. NAGLAS I J Ljubljana, Turjaški trg št. 7. ^4 8 tf Največja Ealoga ~ Jt.-T^~T*r*'-■■^^ ^* W g£ *j^t pohištva ^^^g gB hL 00 '' S?j^^ za spalne in iedllne sobe, ^?V%Ih& ^ S S *™ 7 fMft^t salone In gosposke sobe, jaJ*^SB£ "^ 5 C CO J fe?V^ S Preprogo, zastorjf, gjfilbi A*fo ® ^r ^^ j h ^\^ ^ mocfrool na vzmotl, ^tPje^ *<^n »^™1 ^^ l€ j^. £L '"^^fi tlmnatl modroof, W.-^P4 "w *2dT M K "> ^W^!t otro*K, vozl6kf Itd. £J^^^ l^R ^ y pjBSr lV«Jnlx\|e crne. ur*J8olldnf»Jdf» bi««). "fBvl X .Najeenejša io oajbitrejia m$ ? Jlnierilm je s pamilii „&vmM#t^ Uoj-i^ ■ Iv Hl bT ' ■ I III II II Wm ' ii^ay^^: ^^BTfcf aTL^jitr^^^*^^- 'ž&SšŽsžžzz. ~ —^* ■ lav ^B^aK I Bf ■ I ■ ■ ■ H • S B^B> ^f _ _:i£:^jlr "*&; Ia^ ^JBj^^S^"1*^" i"'ibifc^J^^^ff' -^S^u, ■ "-"- ^ ,**g II jjj>QCeP^WB^BpB^BM #? /if* \sBBi^^hBb^^LAb^B^BT^^^^^U ■■ B "F~mJ^L. SBibI^B^B^B^B^B^bT I ■■ iT^ b^b^bT * I II I ^& ^ ^ SHHB9^flHH^^^^^^^^^^^^^^^^|^^^^^^^^^^^^^^^^HM^H|taB^^taH^L^^^^^^^^^^^^^^^P c^sarsklml braopamlkl mKAIS&h MriL.H£,L.M i*/*, ^ivHOMPRi^^ WILHELM", „KA1S£R WILHELM d. OROSSE" +*mUmwmmtmkm vežu ja trajat •«■§• 5^* «l»i RaUcteo, B&Đosl]iv pođak m Tel|avoe voana aatko ssa »arolfc« ion navede- ^w> zvff* iperobrodneca društva kakor tndi listiće aa voe proge amertaain tola» ~J*** ete đonite w M^f valadLf aua*fl ^in* le pri w EDYAHĐU TATCAfiJU, KolođTdrsts Hlica št 35 §. ' lAaproii ^Um^Anl ^estilsi „pri $U?e» Tlkl^ij^. •*• OdLhod is lOnbUame Je voak terelt, Oetrtek li& soDote. — *^. V»» pojasnila, kl se Uknjo pot^v*nj», točne in brezpls- W čuo, - PoetreibR pofitens^ reelna In eolidu*. 5 Potoikom, DJBvenjtuiui t aapađn« drftm«t» ttkoti 0oioradot Mejdko. Ommos 3» I Dtjo, ArteoiuL Otan, Wtominf, N^tidA, Oregon io WaahmilOBi nudi naš* 2f* ■ drnttvo po—ono nfodno in iiređno edao dro« e«lv««taii. Odbođ 1» toj 99 I progi la Brano* enarai m«eoono. 3270 -21 e«* I Ta aa dobhrajo pa c»^ Katfci jpvoko Baitimora tu ua va« oataie (tete avsftt •*•* I 1 kakor i Sraotila Kubo Bnanoa-Airaa, Oolombo. 8tDgapoc»t Avstrafijottd A MeMelj 10Z0T Franc Visjan 1 a, f^er flobljau, Kolotanb illcc 25 «^ jj^/N //pVv ' pri poro ga Toj a bogato salogo ■ jflEaCk^ ^«. .A^a^a^^^^^^^^^^^^Lai *^^ ^S^Sl aa^am: mJ| ]^^k ^| osam o^L ^■■h* ^savt aa& ^alaah^l A ^aaw^a^ah ^fe 1^^ Razpis službe ^ ^ Pri podpieanem Supanstvu se sprejme v slnil^ ___ _^ _ občinski redat* « Ictoimi dohodki 1000 K in prodtim stanovanjem. Prednost se daje mlajftim prosiloem, ki 80 bili vojak i in so unosni alo-Tenlfcin«, po možDosti tuđi nems&ne v beaedi in pilavi. ^^ ProSnje naj se vlofcijo najkaBnejd đo 20. februarja 1909 pri podpisanemfžapanstvtL dne 23. janaarja 1909. | Pran Rus i. r. *npa». I I HT Vant. inamka : Sidro. *H . | Rz2J Liminent. Capsici comp. Iffi n^HTiKUt'lo sa 8628—21 Pain-Expeller s sidrom priznano Isborno, bolećlne folaiede In odvajalno mašilo ob prehlajtnju Itd.; po 90 hM E 1*40 in K fr— se dobiva v vseh lekamah Pri ornkppa tega splotar J* ■" pril)abi]onegft domaćega sdravDa naj se jemljejo se originalne sto- t H^O_\ fctenice v fikatljtc&h ■ oa&o varstveno snamfro „sidro" potem je \tf Q W HH Tsakdo prepričan da }e đobii oiig. iaddlek Vi **E* uli i Dr. Rlohtorleva leksrna pii rlatem lovu v Pragl. Slifičina g. 6 nova. 11 I 1^9^ MHSHS1HMHM »*^- 'J*BJ«tW4rdM ——————S^K^O^ izboljSa juhe.omake.zelenjavo i.f.d, 0>CO-buljon tekoća,fakoj pitna. V/i do 2 Čajne iličice na eno skodelico vpočt vodei " ^^^^^^ Pttmnotlteno lete 1848. 1'^^^^^^ H Hl To vama oljnatih barv, laka fH P§ ■• in firneža ^ 5 Brata EBERL | | | Ljubljana M3 4 s i£ : črkoslOarja, lakirarja, stavbna in pohStvena pleskarja. ^ ||i* ' M kiošiče«e u'ice St. 6. * Igiiške ul'ce štev. 6. ^^ ^^ i i nasproti hotela „Valon". * >~>-< ^K I Si ^^^^^^ JW—11— lei« 184». ^^^^^^ ■ - CTD ČCVrilT / LJubljam , r Ka OtfvliV Židovske ulice št / f puškar . priporola ■vojo veliko malogo rainOTrilnik is-5 pušk in samokresov f tasta*** liirikli kakor tuđi ^•lfllskfb, ralsklk in telklh ttro«O pr«ilfctt4anlM ***** ** katere jamnim «a 4ober atrel. I Pusebno priporočam lafcfce trt>o«vsie in ^usMfte ■••!> ■ Krnp* F .*. •/ .*. povimi oevmi sa breadimni smodnik. .*. *.* .'. Priporooam tuđi > ;. oelilio zdogo vseh lovskih potnUtrn :. . pm tt|atl|ll» CtMlU f Mpravtl« I« urt4^ m tm¥Fi«lf)l« teiM ta immHIk tOeao?aik:i at ulitieviaie^featoaj in posinin© prosto. ^^^ S4lVwraa b lUMi luUtM » T» ili* ItM la i driTOitar trn IoUmbi v Uaian Ma &M Ant. Prcsker ^ krojač, 5 UObllOBIK, H. MM C. 16 fnriporoe* , srolo ftllkt salo«« MtetA oblak sa fospM« ta iotiot loplc ta plaite* sa |M»O| siipriiatMil^ili kavSitev IM. tML Oblake po mori ie po najnovejfth viorcih in nt jn ijih cenah isvrtujejo. %>O< ■% afl al ft r M >VV^ žv 11 I ali II ■ f oŽ X)C ^Ll C U 7V ^yp ^m aat x5"O' ":s;c=I v Ljubljani "—" Meatni trg 6114 pHs| BttM6tn HMHItirM trtnisi pn»*rs4a klobuke Repice, razGt! motko (»enh>, ~ krante» ovratnike ili = ^ Blago imam solidno, cens zmtrni ^ SX^ PostrBžem tof no ^ aooooooooooooo J Dsak dan sveže J i Dustne! ! We I I J.Zaiazoik i • Stari trg štev. 21. ^ oooooooooooolo ^^^^^^^^^^^^^_^^^-^H^B^B^Ba^B^B^^B^p^pBjBBaBBBBJHBBBBjBB^paBBB^BJM|^BSM ■HHsVHs^HHB s^HRS^Ssd ^B LjutMjMU^ Mtstnl trg ^^B I .ilii'jjiTjiiii!iawJ »tjamic^mŠF^Jo^ 4aaHai^raiW«iM - *s*Nrvyt«v bis«« M AsiaAM, splc&io ZiAH, 13 stekievc K 5. — Zaioge- po skoro.vsen,tek rnah, na debelo pri med cinaln«h drogtstih. : Najkraiia in naicanejfta pot V AMERIKO)______._____» % Dođemimi velikimi briopamiki u Lj«bljaoc tes MMkwmrpmm v lev« Tork je pruga \^r \dtČš tocti* # Ma aaftt^ psrBikib PUUajUL KlOoalBBd, VaAevliBii letlaai m Imsmland kj oUrb«- Jsj« TMk Ud«D «b »obot^b r«4n« »oinj© »«4 a>ntw«tpn«m In Novim Y«rkom j« •oAŽnoat, 1» bona Btm«a, vljndos noitreiba tn iSATnios p« povoBi mrafoi« v ksJtU ss 1, 4 In 6 a#sbt u «iskega potniks ainineDtnags pom«iui, tor traja «siBjS 7 ial. C4h#4 la LJnblJjui« vuk l«rs)k fpeltos. i7- 5 Nsii panild v«sQ« ftUU aa aem po to^ krat tm Kanada v &•▼«»• Ameriko i» |« b voiajs bidatn« «*n«jia kakor us Hovi Tork. Pojasnila daje vladno BOtrieni sjuitoaiiia Franc Dolenc IHsBiSS^iil v Ljubljani, Kolodvorske ulico <**\« 20 od )itnega kolodvora na levo pred to* do gostHno 9«prl Staro«Ttilorf«11* *NWwuilililBt* 15^-4 jo ▼ slovenski Mestni hrnnilnkl Ijubllnnskl j_________L JI__________ Stanje bmniimh vlog Rezervni taklad: nad 34 mill]onov K ^ nad 1 milijon kron I ft djH ^ JM^I1M«IIBli%aBAKBll?BTiB^BrY*HBV^B^BlO '~^jWi Se "- ^P^^^^rTT^B^^^S^a^Sf ^^^^P^P^B^avT ^B^BgSg^B^a^^^laVTaTS^BBill b^bi a^Lv 7o% varnogt derjprla lamčl In je porok poleg aervoega »aklada mestiia obclna jjuhlianstea % vseiD svolim premoieni««) tu vuo svojo davćpo močio Z to viagaio v to hrantlnleo 8odiž6a deoar maloUtnit) otroh In varovaa-cev ter žopnii"a cerk^eni deaar JKestna feranilnica ljubljanska sprcjcma hranilnc vloge vsak 5m oi 8. 9o 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obreshijc po 4°lo ter pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitahL Dne 1. in 16. vloženi denar se obrestnje takoj. Sprejcmajo se tudi vloine knjižice dragih Scnamih zavo&ov kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. RontnLdavek od ^lot«oD obresti pUćnie hranllnlea Is taioltga In ga vlagatollcm no saračntuu Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hnudli. Posrja se na zemlji&Sa po 43/4 % na lefco- Z obr©strni vred p» plača vsak dolžuik toliko na kapital, da snastjo cbrfdti in to odplačilo skupaj ravno 5% »»posojen ga kapitala. Na U nadin se jves dolg poplaća v 62 in pol leta. Kdor pa pladnje 6°/| >»P<>8O'| ■jenega kapitala, pa poplaSa dolg ie v 33 letih. Đoltnik pa morej ^ svoj dolg tudi poprej poplaćati, ako to ho5e. I I Poaoja se tudi na menioe in vrednostne papirje, I 1 j ^ranihica se nahaja v Ushit palači I *Kv.Prešernovih, prej Slonovih ulicah 3,/1 II nospratl francmunskemu kloštru, m 'KaŠIfatoto opozarjam© na inserat o i Thvmomel Scillae, preizkušenem izdelku, ki 1 ga pogosto zapisujejo zdravniki | Ugodni xupehl| ki so se s porabo pra-škega domaćega mazila vedno dosezali, so inu zagotovili stalno mesto med doma ra-t,ljenimi in rabljivimi sredstvi. Tolažeče, hla-dećc ii antiseptično svojstvo pripoznavajo pri vseh vrstah ranjenj, kar ima večkrat pre-senctljive uspehe in je pridobilo izdelovalcu g Fragnerju, lekarnarju in c. ia kr. dvor-nemu dobavitelju v Pragi najboljši glas po vsera svetu. Dobiva se tuđi po tukajšnjih lekarnicah. — Glej inserat. c l>ot>ro domare jedra vilo. Med đomaćimi zdravih, katera se rabijo kot bo-JeČine olaj§ujoCe in od vračaj oče mazanje pri prehlajenju itd zavzema v laboratoriju Hichterjeve lekarne v Pragi izdelano jjNIMENT. CAPS1CI COMP. s „sidrom-cadomestilo za Patn Ex^eller s sidrcm". prvo mesto. Cena je nizka: 80 h., K 140 je K 2.- Hteklenica. Vsaka staklenica, se tahaia v elegantni Skatlji in jo je spoznati tq znanom sidru i " 1 ;,; _^^ I Generalno zaatcpetvo m» \ \ ,*J / Avstriio pri aa. V . . ^/ Barensfeid & Wed«kind. 1 ^--^ ^-"""^ ScbwaruiorstriiBse)8. Sovorniki, pevci, Igralcl, kadllcl, dalje tišti, ki jih bolita grlo m požiralnik uživajo „Menthogom" oientholovi gumasti srdenci jačijo glasilke, varujejo pred prehlado, povzročajo jasen, čist zrak, razkrajajo slez Cena ftkatlilcl K 1*20. Dobivai «■»« >•«» lek»rnah. Zaloga in razpošiljanje: 4367—5 Nadvojvode Karla lekamica Dunij II 8. Erzherzog Karlplatz 14. aeobhodno potrebno zobna Creme vi-sržuje zobe Ciste, bete in zdrave. ni 2 jfaši dcdjc bi se čudili #VV če bi mcgl. videti, kako se je razvil *^tf zimski žpcrt. Sankanje, bobsley in skt ■Q se negujejo in zimske športne zabave TjM so postale prireditve odličnega ob-^^S činstva Seveda je zimski šport res-tt0M nično zdrav, ampak samo ako se §skrbno varujemo prehlaje Ta pa sto-rimo prav lahko s tem, ako med vožnjo vselej kako sodensko mineralno pastiljo (pristno Favevoi razpu-stimo v ustih. Davno je že znano, da ____ Faveve pristne sodenice že dobljeno f|W prehiaditev hitro odstranijo D biva se ^K po vseh lekarnah, drogerijah in trgo-k^[ vinah z mneralnimi vodami. ■j^ Generalno zastopstvo za Avstrn -Ogr.: Wj W. Th Gantzert, Dnnai IV 1, fay firosse Nengasse Stev. 17. 3 Proti ZObOOOlU II) UiiilOSl ZOB isborno d«luj« dobre mcns antiseptlčnft Melusine ustna in zobna vođa Mi»|erljetno aapo I* aat. 1 •teltltntaa » oatodom I H, Bi gorođnemo gospoda JU. Levatf ka, lekarnarjn v Ljubljani. Vafia izborna Melasine astn& in sobna voda je najboLjče sredstvo zoper zobobul, odstranjuje neprijetno sapo iz ost in je neprekosijiv pripomccek proti gnjilobi sob, zato jo vsakenm tiajtoploje pripo> roOam, Obenem pa prosim, po&ijite Ee B stn3fclemc3 Melos, astne ia zobno vod«, Dovoiim, da to javno oznamto. kas )9 rsfi hv&je vređno. Loopoid «angiv mestnl ujn/ir. Metlika, 94. aprila 1906. M. iskauraa Mil. Lssittka f Ljubljani; Risijsn cisti ti 1 'r»hi- mntfn SO 5 žitna cene v Budlmpaftti. Db« 30 januarja 1909 ^enica za april 1909 . za 50 kg K 12*63 jsenica za oktober 19o9 za 60 kg K 1 11 5Ž za april „ za 50 kg K iC03 Snaa za maj „ za 5C kg K 7-28 ^^s za april . za 50 kg K 8*62 Efektiv. b vin. ceneje Hsteorolosicno porodio, J**» m motj• ^T I*1 Vetrovi Nebo *^» rS II________ 29 I* zv. 743-5 —91 si vzhod, oblačno 30 J.zj. 737.4 _lr7 sh jUg n •|*POp. 731-8t —7-4 si. sv^uodj Srednji ▼ćerajšnja temperatura -80"/ •orm. _ 1-9, pa^^a^ v 24 u,^, 00 mm. | Proti kataru I »apnfh org.nov, kaiiju, n«ho4u, Krip^ vos« in vratnih bolesnih adravniki opo- zarjajo na ki se rabi uspešno sama ali z gorkim mlekom pomešana. Ima miloraztopljivi, osveži^joči in pomir-jtyoCi oCinek, posebno pospeSuje razsli zenje ter je v takih sluCajih poznata kot jako dobro zdravilo 202—J V Ljubljani se dobiva pri Mlhaelu Kastnor-ju in Petru Lassnl k-u in v vseh ekarnah, večjih Sdeceriiah, vinskih in delikatesnih trgovinab. Tslečje sli goreje ae» vsak dan svežega klanja, zadnji del od stegna, netto 9 fantov — 41/., kg K 3 60 dobavljajo t popolno zado-voljnost Rubinstelo & Comp , Pod -wolozyska št 24 (Galidl«) 528 Vpokojen oroinlškl postalevodja Želi T sto piti v kako primerno SI UZDO ^ ali nemski) ali kaj drngega. Vstop v 2—3 meseoih. Naslov in druge podatke daje uprav. „Slov\ Naroda". 391 — 6 n__i: ^l: v 'lt se sprejme takoj v trajno dclo. Ivan Šober v Škofji Loki. Iznčen S liljučfluničnr oženjen, Izknien knrjač In strojolk, zmožen popravil strojev in kotlov ter kovaškega d<=Ia iell sedanfo slnibo premeniti do 15. aprila. Naslov pove upravuištvo „Slov. Narodau. 488 H3S3S3S3E5ffigffiK Iščemo spretnoga inženirja za potovanje in pišamo, veščega hr-vaškega, slov. in nem. jezika. Prednost imejo oni, ki imajo izkuŠnje za gradnjo mlinov, iag in opekarnic. Nastop po mogočnosti 6impreje. 520—i Ponudbe na I. hro. toornlcu stroleoo Ueoon-nlcu željezo d. Zagreb. PMtotev« «b teisvaiuhi --------------:^^w»-------------- zm prostorom: ob 4., S., 6., 7. in 8. uri |#!«B#»■•« a4aihma( Da4I*A L prostor M nn., II. prostor 4« vin.: ob 10. in 11. uri dopoldne ta 1111101110111^101 I OIIIU otroc, m ,o,afa do naredn.k. !• vn. ob 3., 4., S„ 6 , 7., 8. in 9. uri popoldne. I . „AiDISOIVM """ ttulti III SODOtO TSAkoaobotobtsradoaovprosraai I ^ " I od 3. do 6. ure predstave xm učeno« I ^tS^^ffiSl&SZr* I ĐU"aJSka CeS{a' "aSPrOti kaVame "EVrQPa"' I "° "'^a^stor iS^r **' 493 | ullSPlIlllCIld, v gospodinjstvn, se želi pismeno sezoanltl a kakim poaostnfkOali tuđi vdovoem. Pisma na: nMaii|ac DOBlialO« posto reatanto. 489 se sprejme takoj. 504-i Fr. Škrbec v Ložu. 18 letnl aladanlč, inteligputen ia prijetne eun&njosti, ki je je prav dobro Izreibtn v ra- gilnfiUai čunaUu in piaa- v|||/||P vi, Uče primorao allltaVlf \š Ker pa ima silno veselje do uČeoja, zato bi Daj raj Ši vstopil v t&ko službo, kjer bi se še kaj narjčil. Naslov pove iz prijaznom ti uprav. „SIov. Naroda.44 496 Proda se takoj v večjem trgu na Kranjskom tik sodnije in železnioe v kateri je nad 40 let obstoječa go-stilna in mesnica z vsem. gospodarskim poslopjem in poljem vred. Naslov pove upravništo nSlov. Naroda". 526-i Vabilo na redni občni zbor Posojilnice za Iiodki pot^kf Drago. Trjtvo in vso okolico registrovane zadruge z seomejcno zavezo kateri se vrši 14. februar ja ob 3. pop. v gostilniških prostorih gosp. 3vana lavriča v Iravniku št. 68. ^2a.3-vrxi red : 1. Porodilo nadiorstva o izvršeni reviziji; 2 odobritev račun, zaključka: 3. volitev načelstva ; 4 volitov nadzorstva; 5 slučajnosti. Ako bi občni zbor ne bil ob omenjenem času sklepčen, vrši se uro pozneje drugi, kateri sklepa veljavno, ne oziraje se na število zastopanih članov in deležev. Naćelstvo. ^^^L Uzbostita pomaSa za lase JB^^^^^M ali ^mmn* voda za dosego a$[^^ ^J krepke rasti las in brade; 1K? ^^ |B v kratkem času presenet- \! iwL mi 'i*v U8Pe^ Cena K 2 in 1 fk^vHDr K 3 po povzetju pošilja ^/x^^^^ r^ gospa Kalhe Menzel, ^^ j BL. ! Dnnat. VII MariahiJf^rstr. S^tz: 120, H. nadstr. vrata 32—0. Učenca ie dobre niše in nekoliko zmožnega nemškega jezika, 14 — 15 let starega, apro|mo takol v trgovino mešanega hl aga Leopold Zoršj trgoveo na Ja¥orntaiif florenlako. 457-3 y#V ?uškc: Lancaster od . . K 2S-— Flobert „ . . » 8* - PUtoie...... 2-— Samokresi n . . „ 5 — naprej. Poprave ceno. nustrovan cenovnik franko. F. Dnftok, OpoČBO 76 ob državni železnici, CeskO* 3615—17 A 191/8/28 540 - i Gostilna „pri pošti" v titiji *m- se odda v najem. -*■ Ponuibe naj se dopošljejo Da naslov , Julij pL Wnrzbacb, KrOis-bacb, Gradec11 do^i. aprila J19O9 -^3 C. kr. okr. sodišče v litiji, o95.1. dne 26 januarja 1909 VABILO ___ na*S redni občnizbor PosoJHnice v Sođrožicl registrovane zadruge x ne om. zavezo ki se vr&i v nedeljo, 7. februar ja 1.1. ob 3. popoldae v zadružnih prostorih. 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobrenje računskoga zaključka. 4. Prememba pravil. 5. Volitev članov načelstva. 505 6. Slučajnosti. Ako bi po 3. uri občni zbor ne bil sklepčen, se vrši pol ure pozneje drug občni zbor. ki je sklepčen pri vsakem številu zadmžnikov. Načelst7o. i________________________________________ i Gospodična, izvežbana v gospo-dinjstvu kmetijstvu, ^ostilai in trgo-vid, laće dobrovpoljano v kakem mestu, okolioi ali na deželi v bližim kolodvora ali fame oerkve. Naslov }|0ospodlnja" ua uprav- rjištvo „Slov. Naroda" 523 1 Četko posteljno perje nalceneie! 4^, 5 kg novega, dobro puljenega fn K 9*60, boljšega E 12- ; 5 kg %jj[^L^ *\ belega, mehkega kakor puh, ^^«*^ puljenega K 18.—, boljšega _<£JI^_ K 24 —; 5 kg snežnobelega ^^**311^ kakor puh mehkega K 30* ,, boljšega K 36* ; 5 kg najfinejšega graščin- skega puljenega K 48- ; 5 kg snežnobelega, kakor puh mehkega, nepuljenega K 24«—, S 30<—, naj boljšega K 36*—. Puh (belt kosmiči) silno izdatne p ilnitve pol kg E 3-60, 4-80, 5*40, 6*-. Razpošiljanje Iranko po povzetju. Zamena proti povrnitvi poštnine dovoljena. J). Schnurmacher razpošiljalna trgovina za posteljno perje TauS| 265, Češko. 257—2 U netieljo, dne 31. lonuarjn bode v hotelu „ILIRIJA" KONCERT I. tamburaške ga društva iz Petrinje. Zaćctck ob 8. Vstop prost. Za obilen obisk se priporoča 506-2 JW Jfotak hotelirka. VABILO na 501 obćni zbor hranilnice in posojilnice na Prevojahi— ki se vrši v nedeljo, 1 februarja 11 ob 3 popoldne v uradnih prostorih. dmevivi scbe: mm z 1 Poročilo načelstva. 2. Odobrenje radunskega zaključka. 3. tajnosti. NAftBMTVOt KjjiBolečine uhlažitifSM ^^yXV Ivnetje in onečišćenje kakel jmj^m ^^^PX#ranitve morem preprečttim^V^^B ^PjBf samo antiseptično delujo-^BL^^ aa^^^0 čo obvezo i fl^^^aM I 2« 40 let &« je iikAtAlo meoilno vl^čno maiilo, Uko I I toienOTino prMko domttč« m»«llo kot ■»• ■ ■ nesljivo crttdatro mm. obreio To obT»rnj« mn«, I ■ olajfluje vuetje in bolečm«, til»di m p^npeinj« I ■ ■»oeJjani« ■ I 03T" KMJKpoalU* »• v»mte «t««n. "1QS B 1 puSica 7O v. Proti pre«»«>. Z==^^= »prejem* vlOflt M k«|IIICC in ■• ttk*CI t*tUU ter jih obrestuie 04 da« vlOfl« DO CUtUl ==^=== 41O _______ 2 O _______ --------- fol»fr hi pnŠBjm mnB* hi wt<»i«t— papiri« wfc »rrt f <—sl. Karei M«gli6 | žitna trgovina« Dunajska oesta št. 3^. | FrTMally & dr. j parna opekarna I _______Reslje.a oesta Št. 2. I Peter Matelič I plakater in snažilec stanovao] I z Vacuum Geaner, I ________ Škofijske ulice štev. 14 I M. Pakič I prvi kranjski lesni, kosariški in reietarski I obrt. — Sanke. I Po^ačariev trg. I Puh Josip I pokladanje parketov. I _____Qrada5ke ulioe St 20 I V. H Rohrmann I trgovina z vegetabilijami in deielnimi i pndelki in izvoz sad ja na debelo i __________Sv. Petra, cesta št 28 I Fr7 Sax I elektr t hniška obrt, I ________GradiSče Stev. 17________ I Ivan Sirk I trgovina s suhim mesom, Šolski drevored^ I stanovanje Poljanska cesta štev. 70. 9 F. StnoFe I plakater, snaženje okeu ia stanovanja I Šelenburgove iilice šfcev. G I Fr. Ševčik I puškar in trgovee z orožjeoa, ■ Židovske ulice itev 3. I Josip Škerlj I spedicijsko pedjetje I Kongresni trg 5t.. 16. I Jos. Škerlj I precos pobištva, I KongretJDi tr^ Štev. 16. W Turk Josip I] prevažanje blaga in podjetnik, Radeokega oesta St. 3. Turk Josip lastnik prvega slovenskega pogrebnoga lavods. Radeckega oesta št. 3 Josip Vidmar zaloga dežnikov in solnčnikov Pred škofijo št. 19 Prešernove ulice št 4 Stari trg št, 4. Ivan Zupančič metlar, Karlovska oesta Stev. 6. Proda se salonski harmonij amer. sistem, s 5 oktavami, 12 registru 3 vrste jezikov, klavijatura slono-košČena, omara jako okusno izdelaui Več pove Ivaa EaGin« Otalet podtA Idrlla. 48? lft£e se stanovonie z dvem« evtnt tremi sobami it Da|, eventualno tudl popr«|. Ponudbe e navedbo oene se pro* šijo pod Stevilko t9Wg na upravniStvo BSlov. Naroda4*. 477 t Poučnje se francoščina, angle^iiinitalijantt po lahko umljivi, prisnano ieborDi metodi (konverEaoija, slovnica in literatura) odalej v 49T Gerberjevi hiši Kongresni trg štev. 49 \l Mesečno 12 kron, v kunu samo 7 ^ Gospodična I ifurjena v trgovini melane stroke in v šivanju, so sprolmo tako|. 5ii t Ponuđbe na upravnižtvo „Slov. flaroda" p< d „itov. 15". Svobodna jKisel Hl letoik. Znatno povećana izdaja. Stane K 3'— ea oelo leto, — Natrtov; praga-Vinogradi Češko. 262—3 Proda 80 iiittip Ma ga Marile Teresl|e cesti pod zelo ucodaimi pogoji Pritisni prostori so iako ugodni za gostiloiško obrt z jra^cinii kletmi, vrtom in salonom. Več pove Alofzif Accetto, Tr Aovski pristan fttev 14 410-2 2 lepo meblironi sobi s posebnim obodom in v blizini godn j^ke palače trr event. 8 hrano zjutr&j :n opoldne ter postrežbo, lSće mlađ gospod. Pocud e pod „Samec" sa uprav. „Slov. Naroda". 42 —4 Prodala trgovine! Dobro idoča trgovina 8 konfekcijo m vsakovrstmin drugim bl&g m v zelo prometni alc v L|ubl]ml se proda takoj radi smrti prejšoje lasmica % VSO ZllOffO. Potrebni kapital 20 — 24 000 K. Ponudbe brez posredovalcev na uprav. „Slov. Naroda" pod „Izvrstno idoča trgovina". 417 4 ; Orodna đowl]ew, že 15 let obstojefa naistaretsa ljubljanska posredovali^ štovani iji služeb G. FLUX Gosposke ui:ce št 6 492 prlporoen In itameMf-a 1** ftoljee službe iskaioče vs^e vrste kakor privatno, trgovinsko in gostilniiko osobje za Lfabliano In runaj. ■ ■■ Pofi-lnH iuI*mI ■ . ■ — VcRtna tn fc£«»tl)««»r ni«»«tB<» liifr«« poMtrczbft 'Hg;ot4»vtJ«»ni*. Zcnanjim dopisom je priložiti znaniko za ml^uvor. Prosi se za natanćnl naslov. Prilika za nahup! l3m^Sm z veri*'co •mW samo K 3 50. 3O.»*O koniadov nakupljenih, zato razpošiljam prekrasno 36urno (ne 12 urno) Gloria srebrno rem^ntoarko na sidro, švicarsko kolesje z lepo dolbenim okrovjem s sekundnim kazalcem in lepo pozlaćeno ali posrebreno ^erižico, natančno idočo za samo » 14 ."»o %>■>-. Daije po-nujam pristno pozlaćeno 36 urno remnnto-arko na sidro, vdeprima švic ura s pozlaĆ. verižico za 5 ** ■•<*••. 31etno pismeno jamstvo za vsako uro. Po povzetju razpošilja S. KOHANE, \vtu Uf Kra v št. 358. Nebroj zahvalnih pišem in nešteto ponaročb Za neugajoče denar nazaj. 49:> W Zaloga koles mm pneh, (Slyria), globus, WšM Regent in drugih žpccialnih ||9 znamk ter posaraeznih delov. h Uznosojevanje koles ^9 prejem koles za emajliranje, «■ poniklanjc ter popravila H^^H 360-6 o^H solidno in ceno. Karei Camcrnik Uljana, Dunajska* cesta št. 9. cefomastni (n» p»l rmodolflbl) i n polumastni sir! ima 300—5 po na|nli|Ui eenih na prodal I parna mlekarna v Medvodah. _^ Izdelane postelje ^BSl&Ji !I rdečega postejjnega inleta ^fjgf"^ Prav dobro napolmenol g^^^^KS** Pernica »li blasina, 180 cm -^^taflBfl^g dolga, 116 om Široka K 10 — K tŽ—, K lv in K 18-— 2 metra dolga, 140 cm Široka K 14-, K 16'-, K 18- , K 21 . ZglavDik 80 cm dolg, 5b cm širok K 8.—, K 360 in K 4-, 90 cm dolg, 70 cm Širok K 4-*0 in K f> —. Iedelutem tuđi po kakršnikoli dragi meri. --t đelni mo-đroci ti dlake ca 1 posteljo K 27'—, boljši K 33* — . PoŠilja se poštnine prosto po po-vsetju ođ K 10- naprej. Zamenja ali nazaj se vcame proti povrnitvi poštnih stroSkov. Bcncdikt Sacnscl, l>ob s 913. 65 pri Plzn|u na Čeftkem. 3 rnumoh-štedilna ognjišča *-J^F5S??ilk!m^L\ «tva, akono-^H^Sjr^^^fl^^^n Tsakorfini ia ^^K^Oe^mBJI^^^B' et B0 najbolje ^mmSku^^Smii^m^r prbsnsuitk. Pri- JB^^B^^Sjj^^ "^ ^aaiift tuđi kot B^^^^^^^&Jkr ^aiboljSi in cau - rB>ar jaasnkl 2241 32 f nama za itedllna ognjliča „TrluiplM | Supcrfosjfati H rudninski in živalski, najbolj H preizkušena, najzanesljivejša in ^B najoenejša fjsfjrokisla gnojila H za vse 127—5 ■ vrste zemlje. ^m Viiehln^ gtrojro xi>Jaimrenci. H JamčeDO najhitrejši učinek, H najvišji donosi H Neutrpljivo za spomladajo setev. H Dalje amonijakove, kalifove H in solitarievo snperfosfate H dobavljajo vse H tvornice umetoih gnojil, trgovci, H kmetijske zadruge in društva. I fisarna fraga, pflkopjr 17. tJlOCK Cojncc y^^ nGOICiniU f'1" 9B Prisni vinski destilat L_ ^ ,«H v uradno plomDiranih hs^cM Camis & Stock M^iiM Barkovlje. ^^—-S Eiina parna žgalnica SJH^9H konjaka pod državno ^^^^^^^* kontrolo. 381915 ''Kašelj^ nastopa pri Ijudeh vsch starosti. \ MuČne krčevne napade, ki otroke | slabe, odraHtle pa motijo v pokiiou, i pomiri in ublaži raba 2 ; Chimomel Scillae. I i sur Prosim, vpraia|te idravnlka. iui j Staklenica 2'20 R, po pošti frako, Če se j posije denar naprej 2*90 K. 3 stekl, će se ; podije denar napr^J 7 B* 10 atekleoic, Će se J podije denar napre 20 K. j Isdelovmi^e in glavina saloga ' 6. FRAGNERJEVA LEKARNA | 8539 c. ia kr. dvorni dobs-ite^. 18 j Praga III., »cer. tOt, j Dobiva se po skoro raeh lekarnah. ] F&ZltS lift llM 2Ei&č*fŠaSGŠ^MP' I tedelha. lzdjg- >H|j^K^ | m ttvoao zamamko. ^99^ V 3 ia postelje li puh priporofa p* ■■(■Itllk ••■ah X". BITI £>xed. Alcofljo At. 2O. Zmii»n)» auo I ------ v Llnbllanl------ i I xa kemifino SiščenjG obleke i | ter zaštorjsv, barvarija tn | I llkanje sukna | | = n** par ■ 1 . Jyy< liUlil | I Poljanskl nasip -- i | Ozke ulice it. 4. | | Sprejemališče 1 I Selenburgove ulice stev. 3. § I Postrežba točna, Solidne ceni, | liiimiiinrmniiimiiinniiiimiiiiiiimiMiinnumiiTiiimimiinT | Važno! Ksm Važno! | I gcspsdi&je, trgovce ii imn% I i Najboljša In najcenejša postrojba \( 0 za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, ^ •| korenlne itd tudf po Kneippu, ustne v .< vode In zobni prašek, rlbje olje, ro- £ j^ dilne in pesipalne moke za otroke, ? p dlšave, mila in sploh vse toaletne 5 £ predmeta, I t<»|^r»flrtte u|>Hrnte J C in potrebHrlnr, ki'urgična obve- 3 ¥ žila vsake vrste, sredstva za desin- ^ S fekcijo, vosek in paste za tla itd. — £ ft Velika zaloga najfinejšega rumn in 5 >^ konJMlin. - Zaloga svežlh itil- ^ C nrralolh tod in solij za kopel 3 i Oblostv. konces. oddaja strupov. § 1 Za žlvlnorefee i C posebno priporočljivo : grenka sol, j*j S dvojna sol, so iter, ecojan, kolmož, i g krmllno apno itd. — Vnanja narobila E D se izvršujejo točno in solidno. 2 | Drogerija | 1 ^nton J(w*c | 1 Ljubljana, Židovske ulice št 1.1 I MapuJ« §»• navfvlžjl eent razna S B selilča (rose), cvetje, korenine, seme- £ n na, akorje itd. itd. X /TrgovsM pomočnlK I mlad, vešč medan« etroke, posebno dobro isnrjen mannfakturist, tili pp«-MMltl llBtbO tlkal ali nekoliko posneje. 513-2 Kje, pove uprav. „Slov. Naroda". Veliko zalogo jramofonou m plofi^k tadi » slovenakizni komad ^^^^^^^^^^^^L naprej J^^^^^B^^^^L pri- a^fe«^^^^^^^||[^HH^ poroda ^^^^^^^^^^^^^^^^^^P FR. P. ZAJEC, urar 347 UĐDUang, sari lm Z6. s Prodaše takoj pod jako ugodnim! po goji 1 decimalna tehtnica 1200 bg, cimentirana, llesen skladiščnivoziček za prevažanje vreč (.rnđl" in 1 mreža za tlHenle flžolo. Vse je že sioer rabljeno, toda jako dobro obranjeno. 464 - 2 Natančni naslov pove iz pri jasnosti upravniStvo „Slov. Naroda". 00 B^B^B^B^B^B^B^B^^^^^r^B^^^^B^^^P^B^B^^^^^B^r^^^^^^^B^^^B^B^B^B^B^B^B^B tlo ^ B^B^B^m^^^^^^^n^^^^^BB^B^B^BM *"* °S BV/o«H'^BK*#*%\ iH* s • 5 re!sRInlm^ksrrakfo!3 li »I ii II] III Km'rž oo ^^LM^aWlB^HB«i^^BB^^^Btev^B^B^B^B "-1 0 ^^^M^^H!^5l^^3^^Balt4^1r5^B^B^Bl S? VhotelupriMaliču se oddajo v najem Irošlfene dvorane sobe za piscrne o ktn& ielaice event tndi krasno veliko stanovanje na vogala ▼ II. nađstr., obstoječe 8 SOb| najlepša in najprometnejsa lega mesta. 459—2 Iščemo nevest ki si nameravajo napraviti Opremo ; istotako lako kupijo vse blago za gospodinjstvo naj- ceneje v tkalnici Bratje KREJCAR Do brus ka šter 9U7 (ČeSko). Prepričajte se in naročite še danes po znižani ceni: 6 kosovr rjuh Ia 150/200 cm ve-likosti, K 15" franko; 6 kosov rjuh Ia 150200 cm velikosti K 16 50 franko; 1 kos irske tkanine Ia 20 m dolgosti K \V— franko Tucat batistovih žepnih robcev K 3'— franko 30 metrov najfmejših ostankov popolnoma brez napake, 3-8 metrov dolgosti K 24 — (Vzorci od ostankov se ne razpošiljajo ) Vzorci od vsega platnenega in baževinastega blaga gratis in franko. 268 3 Prodaja I ka M sprelave sa meSano trgovino na dežeh Ne stop takoj, pla5a po dogo* voru tM. me #rlpr*at«sl 458—3 Ponudbe na prometno pisar no B. K«Bi«BŠ«k v LtnM|«BL. Išče se izvežban 468 občinski tajnik Kje, pove uprav. „Slov. Naroda". Učenko staro 15—16 let, smožno slovenskoga in nemškega jezika, lite sft svojo manufakturno trgovino 509—1 T. Ogrin, Novo mesto. Karbid franko ft 28 K na postajo prejemnika. JOS. ARKO acetilenskl lo vodovodni iniUUier ▼ Ribnlol- 5 1—1 Urndnik liče tako] službo v ođvetniSki, no-tarski ali kaki drugi pisarni 515 Zmožen je strojepisja. Ponudbe pod „nradaik11 na upravniStvo »Stov. Naroda". ftonovonle x dvoma sobama, kvhlalo Itd. so odda za dva mesooa, ali pa so I odda drugo onako stanovanlo od L marca dalle. Povpraša Daj se Sodnlfsko nl^oO it. 4, dvoriftče levo. 467-3 Službo želi prementtl 0O8UOdv emožen knjigovodstva, ste-nograiije in strojepisja. 514—1 Blagohotne ponudbe pod „71211 na apravtiStvo „Slov. Naroda". Podmoistro Išče predilulca na Stalorskoai sa stroje selfaktor in trostler. Znati mora oba deželna jesika in imeti daljSo prakso is kake predilnioe. Ponudbe z navedbo starosti, stanu in zahtevo pJaćo na uprav. ^Slov. Naroda". 445—3 Vabilo na redni občni zbor Posojilnice za sodni okraj vdikolaški ter okolico reglttrovane udruge ■ neomel. »aveao ki se vrši v nedeljo, H.februarjat.l. ob doIu 3. popoldne v ndrožiri pisnrnl. Dnevni rod: 1. PoroČilo načelstva in nadzorstva ter odobrenje rač zaključka &a 1. 1908 2. Sklep o porabi dobička. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadaorstva. 6. Sprememba pravil. 522 6, Slučajnosti. K polnodtevilni udeležbi vabi NAČELSTVO znsiopniha za RrdnjsRo *#*» w««>fl« i»oe. Samo gospodje, pri industrijaloih, oblastvih itd. dokasano dobro uvedeni, naj svoje ponudbe Simprej poSljejo pod 99W. F. ?MMM na anonfino ekspedicijo M. Dukss Naohl. Duna], I/L 502 ______ 1 t Knamfc*h. Za todobitTgvtiato«! I ■ ^ S$^2BBE^SB5EBiS8W mV^ higieoidne veorc«, 6 *sor«eT K 1*80, I I ■ S&^VS^^FP^Sa Hl 1* **orce* K 3 40, 86 rsorc«v I « ■ • HrirSl iY wjBm ~-~ UnstrovuMga omiovmlka tu na i s Uftmiltf flftS*£**Xfe&TtfSSl Jk 1^ vodilo ia uporabo franeoikih in ame-f 1IVI lili ■S&UMĆfflHEdfvH ■ PV riSkih gumaatib predmetoT, tuc*t od 1UU1J1U BOIImsHSKHjA ■ m 9 h naprej. V Kftlogl SO fM kurioziteta mnogo novosti, isdelaja mak gumaatigpređmet, DtBkretEur'poSiliatev. M. /HJKH9 zulogr* tovfirniakth KuniuMtlH pr«dmetoi. Danaj, L, Wipplingerstrasse 15—10. 836—48 Langen & loif, Dunaj X, Laienbargerstrasse 53. | j^BBP-' jgjs. jmj^^Kj^^^^gi^s^d^gig^ y ^jgj žinskim ali plin ovim koksom, katuna- ^H „ ^ ^^^^^^^^^^^~^^^ „ sitom ali ogljem. ^fl avetovnoaiavm saradi preproste in solidne seetave. _. . . ,. ,, . ^H .. .... .; . . . . v , ,, Gospodarsko najbolj prlmerna H Vsa pojasnila in cemke daje brezplačno tvrdka obratnaK moč „ovega časa I ■ D. 8 Fakin kot zastopnica za Kranjsko Ortfllnalnl aotorjl „Nto" sa sTetilni plin, ■ Linbltana, Polianska cesta st 67. telef. 73. bencin, beneol, petrolin, karbonol. ■ || IVaieenetfra voin|a v Amerlko. |_ H^a ■ ■ ^^t ■ ^r ■ ■ ■ # '• — •■■■ *** JU IH %J & 111U r v £jubljani, Kolodvorske ulice Stev. »1. Jfaznanilo. V tekoćem letu se bodo vršile pri Obrtu ibliM komisiji za pomočniške preiikžnje ■a Kraolftkem 8kušn|e štlrlkrat, in sioer: 1. w ponedellak, dne 8. marca, 3. ▼ ponedellek dne 20. »aptembra, a. n u 7. laalia, 4. „ „ 6. decembra. LastnoroSno pisane, koleka proste prošnje za pripustitev k skuBnji je pravoĆaanOf to je vsaj štiri tedne pred vsakim izpitom, poslati podpi-aanemn načelniku. Obrtno oblastoena Komisija za pomoćdUkc prdzKuSnle v Ljubljani, dne 25. januarja 1909. Načelnik: Ivan ŠublC 471_2 ravnate li c. kr. driavne obrtna Iole. ["""""""'^aav^a Gospodje in dame, | ofSfe^L ^^M ki po^agaJ0 važnost na lepe lase in krasno brado, naj ne ■*- ^E^^ 3^- ^^^ pozabijo kar takoj rabiti mojo obi. var. jm&% 1 £U», pomado za rast 1« In brale iPffiKZS'^ wa« i Učinkuje že po kratki rabi pr< starih in mladih, gospodih I ffSHf^$f(\ l^^L ia damah enako hitro, pri gospodih, ako je še kaj kore- MmmWi$7i* ilfiHH) ' nin hitro P°ženo lePi las3e in brada Prhljaj se izgubi in '^MafnJJflir ~ '9HH izpadanje las poneha že po kratki rabi, jako lajša to tuđi ■Bi|BjH?KM*V^-': JjB česanje, ker so laBje polni in radi stoje Na razpolago je HBWSJRImtVw !^KW« za vsakogar premnogo izpričeval, ki dokazujejo dobroto Maa^jffllSIBlH^^A^MBL in neškodljivost moje pomade Ella. Naj tor ej ne zamudi WMrr!Hf(iBwk ■ U/Z/Mll nihče, napraviti en poiskus, kei je to najbolj si in n^jne- Kfflre^jSj|L^^Tf!3 škodljivejši izdelek. Dobiva se pri iznajditeljici gospe Miffl^^BSffi« f I i.-„m UU-Uii Maribor, Štajersko, Hderka irnajdltei)lce. IV U III III lllURV Goeth^eva CCSta ftt. 2/h Naročita samo po povietju ali ako se posije denar naorej. 480 1 O, kr, avtrljafce fj| državna Eeleznloe. Izvlečelc iz voznega reda. Tal|mv«n od 1. oktobra 1908 leta. Stao« li 84«Mia>« !■*- *^-< Frito« v L|aal|aM (al. taLi -t.rtR *iutrai Onebni vlak ▼ smcri: Tržlč. •»« ziutraj. Osebni vlak la Bellika iat T«toptrSTMIa^ li* iS, Gorica; 5eL, Trbiža, Jeaenfc, Ooricc, Trsta, TrilCi tLtičiTr^t c.kr. dri. icU, Beliak £ea Po- a-34 zjutraj. CHcbni vlak ia KoCcvji, 3tr*ž* droijco, CalovM , Prmgo. Toplic, Rudolfovcga, Oroiuplja. 7O7 utr*j. Osebni vlak f tmeri*. Oro- n«22 predpaldno, Oscbni vlak !■ Prag; suplie, Rudolfovo, Straža-TopUcc, KočcvJ*. Celovca, Beljaka ]už. 2el^ čea Podroš£le »-a© •reapaldne. Osebni Vlak V nncrii In Trbiž, Gorice drž. iel, Jcscnlc. TriHči tesanlce. Beliak. (čea Podroičico) Celovec, 23a pOpoidne. Osebni vlak ia Kočevi> ftmgo. Strate TopUc, Rudollovega, Grosttpl)a« tesft aredaaldn«. Osebni vlak v smeri: -*-i3 i»«p»idn<». Osebni vlak ia B«l)at TržiS. iSauce, Trbii, Beljak Jui. ieU iui. žel.. Trbiia, Celovca, Beliaka (Cr Oorico^^ »eL, Trt dri! ieU Bcl|ak, Podrožđco) Gorici dri. šcln Trtta fci (čca Pod olčtco) Celovec *ct Jesenic, Tržiča. i-oa m*widn: Otebnl vlak v tmerl: Gro- e*DO ivaoar« Oseo. vlak ia P gospodom pekom, trgovcem in slav. občinstvu. Prodaja jih v korist Ciril-Jffetodovi družbi po alzliib cenah samo M: J/taksZalokcr S^t?f^ t lastnl blsl ^j^jfc Kladcznc ulice l\. 17 in ^^^^O* Rečne ulice št. 5. ^^ OriTMetofil družbi! OdL113co^7-au3a.a. Prra tr. trormea HaTiriBi Ljubljana HUierJeve ulice 5 Blizu Grodtttu Rudolf A. Warbinek ^^ ^^^^^^^^avj^^HavH^^^^^^a^^a^a^^^ ^9 flHar^^^^K^"2ba?"M^^fl^lDai ^ Pnporo£a svoje prve vrste, ia fia podnebja solidno narejene plaBlBOi klavlrle m kanaonlla tuđi aaMO- Itralna za gotov denar, na delna odpla&lla ali naposodo. Poprave in uglaievanja se Izvršujejo točno In nčunijo najcenejc. 1706 i Valvaola tvoraloa aa Avatrlfo |«i«. ■ 1 IC PDirrnili. Um\n\ papir — cigaretne rtroćnlce I Ig I f lllllrrUll D°bl»»to *e po«so4. euma uloga: I ■___ JfL Schnabl & Co.f DunaJ, I. Pređigerg. 5. | | Lep, poln stas đf% i dobe dame vsake starosti, ako rabijo mojo najnovejšcN creme xa prat ali ^^^^F prsno VOđOf ki se rabi samo na zunaj, edino zanesljivo ućmkujoče sredstvo, %. ^/ zajamčeno neškodljivo. Cena K 3■—, K 5 — in K 8 — Zraven spadajoče milo ^^ijjC^ 60 h — Lepotilni creme „lilftja" prosi vsem nečistostim kože, daje koii f*^ *T A nladostno svetost du visoke starosti. Lonfek stane K 1 — in K 2' — . zraven , k- -$$m i spadajore milo 60 h. Puder škat'a K i - Po povzetiu pošilja ^a Eltlie Meniel, I Pf^af Dunal VII, Mariahilferstrasse 120, U. nadstr vrata 32-0. iO 4 V F^ŽF* i-----------------------------------------------------------------------------.—.--------------------------- Tueat damasta £a brisače, čisto pl&ou« 60 x 110 om K 8— Fini o^tanki tkanin od 8—20 metrov po 60 b meter. 45 metrov brezLibnega posteljnoga blaga, okbforda, flanele, Offija K 17 —. 510—1 - rjuhe bf"i>z š^a = 150 x 200 em, zajamčeno platno, kos K 2 30 150 x 225 om, zajamčeno platno, I kos K 2 70, ravno iste finonite 10 b dražje. — Razpošiljanje po povzetju. I perioia nocnDerg_____ter-ono«, č^^ko *f Moifinejii Cal ^ iz otoka Ceylon, v originalnih zavitkih, izdelanih na otoku, torej ni mogoča kaka primes v €vropi in S12 i importirane iz Kalijornije, in sicer: grozBne, marelice in mešanega sadja in priznano najbop rum priporoča tvrdka 1 .\ FR. KHAM A i ^vtrgovinisšjeceijo. delifttesamiinvinarnavLjubljani. Xov \ Razpis. | V bolnioi zdravstvenega okro?ja posto|nskega je popolniti me sto 1 ordinujočega J zdravnika-voditelja! e letno plaSo K 1600 — Prosiloi za to mestof ki eamorejo dokazati, da so doktorji vsega If zdraviUtva ter da so kot taki že dalj časa praktično delovali na kaki bolnici -; in te tam osobito v kirurg ji tako izvežbali, da so vešČi samostojno izvrševat: _ potrebne operacije, naj vlože svoje s tozadevnimi dokazili, z rojstnim ;i-domovinskim listom opremljene prošnje do 15. februarja t. I. ^ I pri podpisanem zastopn. Poleg navedenih zdravniških sposobnosti se zahteva tuđi §e znanje slovenskega ali vsaj kakega slovanskega jezika in dokaz o avstrijskem državljanstvu. Zastop zdravstvenega okrožja postojnskega. V POSto{ni| dne 25. januarja 1909 Franci Sek Arko, 482-1 načelnik. * THE MUTUAL * zavarovalna družba za življenje v }teu >forku Ustanovll*no 1842. Dooeli vzalemno. a_. jar--a. v Ja. 19O8: vsch aktiv.......X 2.438,814.691-95 zaloga jamšcinc v jlvstriji . . „ 15,648.552'— - z besedami: petnajst milijonov 648 tisoč 552 kron. == ]{ajmo9emejši način zavarovanjal :-: JVajdakkosežnejša jamstva! Zahtevajte prospekte od agentur ali pa od 524 \\M jenernlneiarnunntellstvnznAustri]o %J W^L na Đunaja, I. K&rntnerring 2. ^PI XZ3SZSLZ t2?g^OTTC©Tr po lij ubijani In drugih krajih na Kranjskem, ki pročajajo milo goriške tovarne mila fi. gabršček v korist družbi sv. Cirila in Metoda. V Ii|nbljMHll Eerjak & Šober Javornik F, GUnce Sušnik a. . Gergolj Adolf | ešnovar A. Leskovic & Meden Sarabon A. Sekular Jos F. jkar Ivana Mehle Jak Stacul Anton Mencinger 1. Grošl Franc Polak Jos'p Saru F. Remic L. Haiek G. Plankar Josip Vodnik J, Šiška Krivic J J reb Neiika Planinšek Karei Kotnik J, SiSka Verbič A. Jebačin Marija ŠJcerlj Viktor ' Perdan I. Spre-tzer M Po flftraffllm lCM»jafmi& »» Kran|sbemi Bergoč Iv, KHni pri Št Petru Pogačnik A, Cerknica BrinŠCk I., Trnovo Primožič A , ldrija Dežman Val-, Lesce r Puhar Iv, Logatec Dckleva I., Slavina pri St Pcteru Pikl I, PfStOjna Domicelj A, Rakek SvetliCič E., Logatec Dekleva Fr, SUvina spiur L, st Peter n k. Domicelj A., Zagorje, St Petcr TomSič lv, 11. Bistrica Dolgan Jos, Seiana Trampui I, Novo mestO Ditrich L., Postojna VrtovSek Fr, Cerknica Fu sager L., Radovljica Werli Karoiina, Cerknica FatUr IV , Rakek Zadnek F, Senožeče Falečič J, Sežana Zelen Ivan Kalan A, Trata Sumrada Janko, Stari trg I Kemperle Jernej, Kamnik Križaj A., Orehek I Kobi A, Breg-Borovnica Žnldaršič M, Matenja va» Kogoj Jcrnei, Postojna Kutin 1., Postojna Lotar Fr. Domiale Seidl M, Movo mesto , I Upajne Štef,, Idrija Klenienčič I, Kamnik : I Meklnda Ivan, Rakek Kranjc I., Borovnica W IjOTORNi vozovi! Zaht8YajtB prospekte od Bonglas Bctensoii, Rradec, Nai^terga^o 55U. BelaTnica za popratila. r SVETOVHOSLAVNI ^JJM ~ tfrdke FRATELLI BRANCA v (MILANU La^BJ aahv am a| aaj| mmm t^Bk avfcu Mm iŠ^m^ji jft«. edine in izklju6*ie lastnice tajnosti o pripravljanju f*jjC aP M »T B^-H CT aP B ■■■■; H JK NAJUSPEiNEJiA ŽELOD6NA ORENČIOA NA SVETU! m j^ HH^s. ■T^B^fcB™ ^B MIl'B N«uirpU>va v vsakl družini! Dobiva se v LjublJaH pri: J. Buzzo I Mi B B mWM WM - P' r ^aW m m a^Wa B^i ^aW a^Wi______Hnllu; Anton Staculu; »Ia*6l5arnl Jak. Zalaznlka. r Žrebanje nepreklicno 3. aprila 1909 I Loteriio zn osreunlne ;obe I I 1500 dobttkov v efektivni vredaoatl E 55.000. 49—1 I I Prvi tHJe glavni dobltkt kron 30.000, 5000, 1000» I I se na zahtevanje dobitelja odštevši iO°/0 in zakonitega dobitvenega davka laaJLa- I I čaio ▼ gotovinL — Srečke po > K se dobivaio po vseh trafikah, loterijah, ■ I menjalnicah in v loterijskl pisarni I, Spiegelgasse štev. 15. ■ rn^M ^^lk}i2^.^^M^3i a kotinske cigaretne stroenice. I $ffiflr^^ PrUetno preseneCenle! u%$' ^^^^^^^^Sr^^l mlvo Carovno ftnrto. ■-—3—"—----------^___________________^______ooJi 14 Klavir je prvovrstnih tvornic losoja najceneje in | ^^ Kot strokovnjak in |3aja proti cenikn z ^ .JJF^ tt^telj Qlasb. jKatice |e3nim popustom ter Jik opozarjam na trpež- |le naročna tvrOka .. ^gmgfam svojih instramentov NljOnZ "* - jpBl^^HgP ter priporočam zlasti i- Jrczmk ^^InPi^ p>a^- w«»e- Ia5i"sčc itev. 11 (blizu P^^lrJF^^F x Pf*«1^- :": I iranske cerkve). :-: '*"•--^"*—^ ^ > Jamstvo 10 let! -: Y 858-97 ~~ A. KUNC Ljubljana, Dvorski trg štev. 3. Velika zaloga in izdelovanje oblok za gospođe in dečko. Stroga, solidna in strokovnjaška postrežba. I Milijoni 1 I Hl^? &9*± se porabijo vaako leto sa kopeli in druge H I ^WvW V^P adravilne načine v nadi, da ee s tem do- H I >^^^tt ^FjP^v^ sete zopet izgubljeno zdravje. Žal, da H I f W^99\ $9$ i^\ premnogi teh bolnikov dozive bridke H I g^^SjfiB JŽ^l^'.jffR' i izkuSnje, čeprav se natanČno drže pred- H I JW^r?J&&--j5S|T|^/ pisov in se ne plaše nobenih stroSkov. H ■ ^S&ŽmFi'/^7' '^11,^ 3.1^ Svetujemo eatorej vsakemu bolniku, zlasti H I fSđjI^ liti Jip\ takim, ki jih mu5i nervozDOst, iievra- H I ^ lai^i^ Bi JI V\ stenlla, revmatlzem, bolezn! ¥ glavi H I *fi ':^Bw^^^fllJ7 \\ *° ^^11« *©lodčne in črovesne nepri- ■ I mm±K fPw/f l\ ^6« sl*bostt srotf ohromeloiti in ■ I Hf^ w!Vl"'4l oslabelostl vseh vrst, da naj, mesto ■ ■ ^^^^g^lf |:!j;'M L da se peČajo z neuspešnimi posknsi, po* H I kK^I^^^Sm I> r m\ 8^U8^i° ono radikalno sredstvo, ki ima pri* H I iSlt^^ ^wm *^J) z?aD0 zmožnost zgorajšnje bolesni zdra- H I iL^^ jw8L_^i—^ viti nsjuspešneje, in to je eletlicitetaB H I *^ *v r O tem radi damo vsakemu bolniku H ■ brezplačnega pojasnila, posije naj samo zdoljnji kupon na nado ordi- H I nacijo, nakar mu takoj gratis in franko pošljemo svojo 64 strani H I obsežno in s premaogimi ilustraoijami opremljeno ^M I |brczplačno knjigo | I ■ ^A«zoi*aiv« mm moderni elektroterapi|lM9 H I zastonj in poštnine prosto ^H I Hektrotewpe«t!žRfl ordlnacUa, ■*—tfrasr—**a I I « JC«po« za artzplaiao kajlflo* ^11-1909- I I ; Elektroterapevtiška ordinacija na Ounaju I., 8chwangasse i, a/21., ■ I £ Prosim, pošljite mi knjigo „Rasprava o B04and H I f elaktroteraslli" gratis in franko pod raprto kuverto. ^| I t tae- _____________ . _ ■ I * Raalov: ______..........................._________________________________ H 1 a Štampitije | 1 B vseh vrst sa mrade, • 5 W dmitfa, trfovoe ita. | 1 i^ Anton Černe i 8 ^^■ljuW|anafS».PetraL6. \ \ 2 1—6 Cenikl franko. | \ r,^ Kr..n. N^ FBLUZE> I največja izbera ▼ svUl in drugem ■ :-: modnera blagu tuđi po meri. :-: I Vsakovrstna krila, parilo I In otrodje obtekce I priporoča po nalnlttlh oonali |\ M. KRISTOFIČ / |. ^V STARI TR« *L28. j^T A IŽJ^M —aaaaaaM ■ ~ BIS nazoanja si. p. n. obSinstvu, da se 856— nahaja njegova vrtnarija na KarloTski cesti št 2, cuetličnl ;nlon pa pod Trančo. Iidelovmnlo iopkov, voaoov Ltd. Okuno dalo la uierno coao. ;: :: Knnanla naroćlla totoo. ■- '• Velika zaloga juvelov, zlatnine, srebrninc in raz-m ličnih ur 6 Lastna delavnica za popravila In nova ćela. Blag^o prve vrste. Solidna DOtfrežba^cene najnižje. £ud. Čtrne juvclir, trgovce z urami ter zapriseženi sodnijski cenilec. % LjubUana, Uolf ooe Đllce 3>, [Žile „UiKtor" M|otograjični umetni zavod Jecthovenove ulice štev. 7. Samogovori se imenuje najnovejša, pravkar izšla (knjiga Gtona Zupančica. Dobi se v vseh boljših knjigarnah broširana za 3 K, vezana za 4 K. 474—2 PATENTE] M, GELBHAUS 4S77-64 ■ lalonlr ta lanrlsaianl patentni posrednik na Banatu H VII. SiobonstorBgamso 7, aasproti o, ta. patontnoamn mrađa. J Od Z5. decembra do Z5. ionuuarlo prodajam na svojih prostorih v Šol©3coxaa dre ^roredl-u. polegr 3vLt>ile3negra raaost-a Prima slanino J0ofo brez kat« od prailfiev lx laatelh plteliii ^SBjBSaC** l. urste...... kj kron l'5O lit H •••§■• ft tt J ^U -^ Meso istih prašičev: ^e- I. vrste......kSlkron 1*40 lit ff • • a • • • |f ffj Acll 4291-^ Elija predović. 1 pozor! Slovenske dame! pozor! I . Elegantne klobuke 1 -^ za dame in sa otroko =- 1 B 2321 34 priporoča ' B i A. Vivod-MozetiĆ i 8 v Ljubljani, Stari trg št. 21 1 1 modna trgovina ter salon za damske klobuke. I I .*. .*. plialka v Kranju, Glavni trg. v .. | #. (ne nentSko) ^ ■ I budjeviško svetio pivo / A prodaja L y » korist arnžbl sv. Cirila ii JđetoJi » qibl]ari r I Slnuno zdosn za KrmUsRo I XB ? Ljubljani, St. Petra cesta šteT. 28, B a k)«r ime utaaavill tadl ^ ^L I Češko budjeviško pivnico I H kakov i« prad Tad leti jako renomiraao piiaiaa) H I Sa •*■*' --cffi I priporoea za pomlad in poletje vsakovrstno sukneno, volneno in platneno blago. 97 Solidne cene in točna postrežba. bis wma na ma ara sks asas bsmb ns aoava ns Solidne cene in točna postrežba. Fofttne hranilnice štev. 49.086. " Telefon itev. 135. Glavna posojilnica registrovana zadruga z »ometeno zavaio no Konsresnetn trsu št. 15, Scuvonoua hlšo v Ljubljani sprejema In izplačnle hranilne vloge obresmje po i\ % od dne Tložitve i dne idu brez odbitka rentncga davka. 22-5 Urađne ore od 8.—12. dopolndne In od 34 — 6. popoldne. Hranilne knjižioe se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo, = J. KORENČAN fe ZZ^^ fjubljana, Stari trg št. 5. Trgovina z norimberškim : Velika zaloga pletenin : in galanterijskim blagom kakor nogavic, srajc, maj, na orobno in na debelo. spodnjih hlač, otroške aeaaassssiaissa® ;• jj oblckc itd. " " 5Ž &€) 3558 ' )H Anton Leutgeb, 3^3 rokivičar in bandaiiat 5 Pod trančo 1. £jUbI]31UL Pod ^a^a^aw ^ S^ ^ m ai VIVUI llv¥ li I U%#1TIIIwb P- n. Dovoljujem si slavnemu občinstvu najvljudneje naznaniti, da sem dne 16. septembra 1908 izstopii iz tvrdke „Franc Xav. Souvanu, kjer sem se pod vodstvom svojega pokojnega očeta, gospoda Franca Ksav. Souvana star. trgovsko izobrazil in kjer sem bil pozneje več let kot družabnik in soiastnik udeležen, in da « • * otvorim začetkom februarja 19O9 v svojih Instnih prostorih, Mestni trg šteu. 22 in 23 Ci 1 ' 1 ' pod protokol Ir e no t"%rjrdl«:o 51 TPrann Sniivan. sin"^ ie l. ionuorio 1909 otvorienf odrteleli no debelo pa se nahaja začasno 9o preselitve v hiši pred Sko|ijo štev. 1 v U. nadstropju. Ker se nahajam v jako dobrih kup&jskih zvezah, zagotavljam cenjeno obČinstvo, da bo moja nova trgovina ustrezala vsem zahtevam, ker bo opremljena z blagom od najbolj priproste do najfinejše vrste, in ker bom gledal na strogo solidnost in nizke cene. Dovoljujem si torej izreci cenjenemu občinstvu prisrčno zahvalo za v teku toliko let kot solastuiku tvrdke „trane Xav. boiivan izkazano mi zaupanje ter prosim obenem, da mi je ohrani v polni meri tuđi sedaj kot laatniku nove tvrdke. Slednjič naznanjam slavnemu obČinstvu, da sem se ravnokar povrnil z Dunaja, kamor sem se podal v posebni skrbi za svoj oddelek na drobno.fcNakupil sem samo najnovejše in najlepše blago in prosim, da se cenjeno obČinstvo izvoli samo prepričati in me počastiti z obilnim nakupom. Z odličnim spoštovanjem 437—s Franc Ksav. Sotivan mlajši, lastnik tvrdke „Franc Souvan sin". M ■ iHlajatoU U rinml utfb!NB«ita EbiIiiIibIiU. ra«t»{«^ iu tuk »NugdM »■¥■!■■■