GLAS NARODA * f list slovenskih delavcev t Ameriki* The largest Slovenian Dafly in the United Sintrt. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 177. — STEV. 177. NEW YORK, WEDNESDAY, JULY 31, 1935. — SREDA, 31. JULIJA 1935. VOLUME XLITI. — LETNIK *t.ttt, ITALIJANSKA DELEGACIJA JE DOSPELA V ŽENEVO ABESINSKA NOTA IN LIGIN MOLK STA V GOTOVI MERI ZADOVOLJILA MUSSOLINIJA Italijanska delegacija ni dobila za pogajanja nobenih posebnih navodil. — Abesinske ženske se prostovoljno priglašajo za armado. — Angleški minister za zunanje zadeve je odpotoval v Pariz. — Amerikanec bo organiziral v Abesiniji zbor letalcev. Odprava NRA ima strahotne posledice ZA ZRAČNO SILO SO DOVOLJENI NOVI MILJONI RIM, Italija, 30. julija. — Italjanska vlada je sklenila, da se udeleži izredne seje Liginega sveta v sredo, 31. julija. Delegati so večinoma že od-potovali v Ženevo, načelnik delegacije baron Pom-peo Aloisi pa bo odpotoval, da pride še pravočasno na sejo. Italija bo navzoča na seji, ker sta bila izpolnjena pogoja, katera je Mussolini stavil Ligi narodo-dov s svojo brzojavko. Prvi pogoj je bil izpolnjen, ko je Abesinija odgovorila na njegov predlog, da bi se posredovalna komisija zopet sestala. Abesin-ski odgovor ni popolnoma zadovoljiv, toda pri vsem tem je zadostil Mussolinijevim zahtevam. Drugi njegov pogoj je bil izpolnjen, ko mu Liga narodov ni nasprotovala, ko je zahteval, da se Ligin svet omeji na to, da najde pot, kako bi bilo mogoče zediniti komisijo, da zopet prične s svojim delom in poravna spor glede abesinsko-italijanske meje. V Rimu je bilo oznanjeno, da delegacija ni prejela posebnih navodil in ima proste roke, da se pogaja, kakor bodo kazale razmere. Gotovo pa je, da bo vztrajala pri tem, da Ligin svet na razpravlja o drugih zadevah, kot edino o tem, kar je bila naloga posredovalne komisije. ADDIS ABABA, Abesinija, 30. julija. — Abe- sinska vojska je prišla z juga dežele v glavno mesto, in prebivalstvo je bilo tako razvneto, da so celo ženske, katere je vodila- neka dama iz najodlič-nejše družbe, zahtevale orožje in so se prostovoljno priglasile za armado. Vojaki, ki so dobili najmodernejše orožje, so kmalu pp prihodu zopet odpotovali neznano kam in najbrže na mejo Eritreje. Pod poveljstvom Dedjazmač Haptemikaela je prišlo 10,000 vojakov iz Gamu. Poveljnikova žena, ki je. vnukinja Ras Tessamma, ki je bil regent za časa bolezni cesarja Menelika, je zahtevala o-rožje ter se je prostovoljno priglasila, da gre v boj proti Italjanom. Neka druga žena, ki je govorila na trgu, je rekla: "ltaljani nas dolže, da smo divjaki, kar je tudi res, kajti smo divjaki iz družine levov." Vojaki imajo novo khaki uniformo, ter so o-premljeni z novimi puškami, strojnicami in arti-lerijo. Vsled cesarskega odloka je bil tudi ustanovljen abesinski Rdeči križ. LONDON, Anglija, 30. julija. —• Minister za zadeve Lige narodov, Anthony Eden je odpotoval najprej v Pariz, od koder bo šel v Ženevo, kjer bo skušal doseči mirno poravnavo abesinsko - italijanskega spora. Iz zanesljivega vira je bilo oznanjeno, da je dobil navodilo, da stori vse, kar je v človeški moči, da odvrne vojno. MONTE CARLO, 30. julija. — Ameriški letalec Hal Duberrier, ki je nedavno naznanil, da bo organiziral kor letalcev, ki se bodo borili na strani Abesincev, je sedaj rekel, da bo v treh tednih 8 svojimi tovariši z ladjo ali aeroplani odpotoval Kongres je dal vladi proste roke za zgradbo vojaških letališč. — Stroški se cenijo na 120 milijonov. Washington, D. C., 30. julija. — Kongres j«' sprejel Wilcoxo-vo predlogo in s tem dal vladi prosto rok<% da zaradi vojaška letališča v Združenih državah in njihovih posestih. - Predloga je bila najprej sprejeta v |hj-slanski zbornici, nato pa še naglo v senatu, nakar je bila predsedniku preložena v j>odpis. Vojni department je odobril predlogo. Poslanec Wilcox, ki je oče te predlogo, ceni potrebne izdatki* na $110,(M H MM K) do $120,-000.000. Nova letališka, ki jih bodo zgradili, bodo služila v mirnem času za učenje in vežbanje letalnega moštva, v vojnem času pa bodo varstvo proti sovražnemu vpadu. V prvi vrsti nameravajo postaviti tako letali^e na severovzhodu ob Atlantiku za letalno vežbanje v mrazu in mogli; na jugo-vzhodu za vežbanje v obrambi na razdaljo, s posebnim oziroin na Panamski kanal; v južno-vzhodiiili državah skladišče za zalaganje in podporo zračnega glavnega stana in na severo-zapadni obali Pacifika za vzdržavanje zračnega prometa z Alasko. V Rooky Mountains bo postaja služIla vežbanju letalcev za obrambo iz velike višine. Poleg teli stalnih in poglavitnih letališč bo zgrajenih še več manjših letališč za manevre. NOV DENAR PO POL CENTA Washington, D. C., 30. julija. — Zvezni zakladničar Morgen-tliau je naznanil, da je predsednik Roosevelt sam izdelal osnutek za novi denar po pol centa. Predsednik je predlagal, da naj bo imel novi denar luknjo v sredi. — Predsednik se je zelo zanimal za ta denar, — je rekel Morgenthau. — Vzel je svinčnik in papir in rekel: — To naj bo tako, to pa tako. Morgenthau je tudi rekel, da novi denar ne bo iz aluminija, ker je skoro vsa industrija aluminija v rokah bivšega zveznega zakladničar]a Andrewa W. Mellon a, proti kateremu je sedanja administracija dvignila tri tožbe zaradi dohodninskega davka. MOSKVA V ZVEZI Z AMERIŠKIMI KOMUNISTI Ameriški zastopniki poročajo komunističnemu kongresu o napredku stranke. — Med ameriškimi komunisti je 40 odstotkov domačinov. Moskva, Rusija, 30. julija. — Mehiški delegat na komintern kongresu Marenco je rekel v svojem jjoročilu, da se je komunizem precej razširil pri nekaterih delavskih skuphiali, kot pri železničarjih in pri delavcih v petrolejski industriji, da pa zaradi napačnega političnega postopanja komunizma ni še bilo mogoče vdomačiti med širokimi masami in meščanstvom. vsled česar še ni prišlo do "kmetske narodne revolucije." Generalni tajnik komunistične stranke v Združenih državah, Earl Browder, je trdil, da je med 30.000 člani komaj 40 odstotkov pravih Amerikan-eev, da pa so agitatorji nastavljeni v različnih podjetjih, tako da so v stalnem stiku z nad milijon delavcev po raznih tovarnah. — Stranka je prevzela vodstvo, — je rekel Browder. — pri organizacijskem delu med brezposelnimi in je pričela kampanjo za organizacijo vseh brezposelnih v Združenih državah. V nadaljnem izvajanju je še rekel Browder: — Ameriški fašizem se ne skuša samo ločiti od evropskega fašizma, temveč je iznašel tudi protifašistovska gesla, kot na pr. "Ne uvažajte fašizma in komunizma v Ameriko/' PREGANJANJE V NEMČIJI JE PONEHALO Naziji ne bodo več preganjali Židov in katoličanov. — Voditelji so se posvetovali s Hitlerjem. 0 GUFFEYEVI PREDLOGI SE BODO VRŠILE ŠE OSTRE DEBATE CLEVELAND, Ohio, 30. julija. — Danes je imel tukaj značilen govor delavski podtajnik Edward F. McGrady, ki je rekel, da vsled odprave NRA ne more devet milijonov Amerikancev dobiti dela. Ker ni ameriška industrija pod nobeno kontrolo, zamore poljubno daljšati delovni čas. ODKRITJE SKRIVNOSTNIH ŽARKOV Highlands, N. J., 30. julija.— Nov "skrivnostni žarek," ki more najti sovražno ladjo tudi na razdaljo 50 milj, četudi mi- Irujejo njeni strogi, je bil iznaj-den v laboratoriju United States Signal Corps v Fort Monmouth, N. J. Novi žarek, ki najde tudi visoko leteče aeroplane, bo revo-lucijoniral vso moderno pomorsko in zračno taktiko. Po tem žarku je mogoče natančno dognati stališče sovražnega letala in nanj nameriti topove. Bistvo tega žarka je pokrito z veliko tajnostjo. Aparat izdeluje pod največjo tajnostjo General Electric Company. Berlin, Nemčija, 30. julija.— Naizijski voditelji so vstavili pregarijanje "državnih sovražnikov." Kot pravi neko poročilo, so naziji naročili svojim pristašem, da naj "ublažijo" gonjo proti Židom in katoličanom. ker je to zatiranje zbudilo veliko ogorčenje jh» tujih državah. Do tega sklepa so prišli na-zijski voditelji na konferenci s kanclerjem Hitlerjem v Ober-salzbergu. Med drugimi so bili navzoči na konferenci: vojni minister general Werner von Blomberg, pruski ministrski predsednik Hermann Wilhelm Goering in drugi. Voditeljem je bilo povedano, kako neugoden utis je v inozemstvu napravila gonja proti Zidom, katoličanom in jeklenim čeladiun. Posebno pažnjo so posvetili javnemu mnenju v Angliji, s katero želi Nemčija živeti v prijateljstvu. Razpravljali pa so tudi o dogodkih v New Yorku: nemiri na pamiku Bremen, ko je bila sneta nemška zastava, in ko župan La Guardia ni hotel izdati dovoljenja nekemu nemškemu državljanu. Hitlerjev posebni poslanik Joachim von Ribbentrop in ravnatelj narodne banke dr. Hjalmar Schaeht sta opozorila Hitlerja, da veterani v tujih deželah ne odobmjejo odredbe, po kateri je bila razpuščena nemška organizacija veteranov "jeklene čelade.'' Da je radikalna gortja proti Židom ponehala, je razvidno iz tega, ker so odstranili po ulicah napise "ne kupujte pri Židih." Washington, D. C., 30. julija, — Državni department je zavzel trdno stališče in se ne zmeni na mnoge zahteve, da vlada nastopi proti nazijski Nemčiji, ker preganja Žide in katoličane. Državni department ne kaže nikakega zanimanja za zahtevo predsednika A. P. of L. Willia-ma Greena, da bi ves ameriški narod bojkotiral Nemčijo. Green je zatrjeval, da govori v imenu organiziranega delavstva Združenih držav. iz Marseillesa v Abesinijo. Duberrier pa ni hotel povedati, kateri drugi Amerikanci bodo v njegovem koru. "V koru bo sedem Amerikancev, dva Francoza in trije Angleži," je rekel. "Ako izdam imena Amerikancev, bodo mogoče izgubili državljanstvo in bodo tudi občutno kaznovani/* FRANCIJA BO UTRDILA MEJO CALLES IZGUBIL SVOJ VPLIV Njegov sin je bil kot go-vernerski kandidat poražen. — Delavske organizacije zahtevajo odstop governerja. Mexico, Mehika, 30. julija.— Javno mnenje proti nekdaj mogočnemu generalu in bivšemu predsedniku Plutareo Elias Calles s«* ni pokazalo samo v njegovi nijstni državi Sonora, temveč tudi v državah Nuevo Leon, Tabasco in Tamaulipas, Politični opazovalci pa polagajo velik pomen na governerske volitve v državi Nuevo Leon, kjer je bil generalov srn Plutarco Elias Calles, mL, poražen in je bil izvoljen general Fort limit o Zuazua, ki je zmagal z 10 proti 1. V Herasillo, glavnem mestu države Sonora, je demonstriralo več tisoč ljudi proti go-vernerskemu kandidatu Ramo-su, katerega splošno smatrajo za Callesovega pristaša. Njemu očitajo, da je njegova kandidatura protiustavna, ker ni rodom iz Sonore in tudi ni v državi živel 10 let. Zvezno vojaštvo je stražilo volišča, toda ni prišlo do nikakili resnih nemirov. V Tampico je priredilo parado 57 delavskih organizacij z zahtevo, da mora governor dr. Rafael Villareal odstopiti. Vil-lareal, kakor tudi nedavno od-stopivši goveraer v Tabasco, Lastra* sta Callesova pristaša. Lastra je dospel v glavno mesto in se namerava nastaniti na Porto Rico. Neke govorice tudi pravijo, da misli v kratkem obiskati Združene države. Zmaga generala Zuazua kaže velik pomen političnega preobrata, ki se je izvršil v zadnjih dveh mesecih. Medtem ko je bil Callesov sin v maju nominiran za governerskega kandidata z veliko večino in ga je podpirala tudi narodno-revolucijonar-na stranka, je imel spor starega Callesa s predsednikom Car-denasom za posledico; da se je Calles umaknil in je tako odprl pot Zuaznau. Pariz, Francija, 30. julija. — Francoska vlada je sklenila, da ojači svoje utrdbe ob nemški meji, kakor tudi v francoski Somaliji, kjer je prišlo zaradi abesinsko - italijanskega spora Vsled podaljšanja delovnega časa izgubi vsak dan tisoče in tisoče delavcev delo. — Tako početje — je izjavil McGrady — povzroča nemir, ki se širi po vsej deželi. Izza odprave NRA j«* bil delovni čas podaljšan )>ovpivčno za dvajset odstotkov. Plače so ostale iste, v nekaterih slučajih so bile pa celo skrčene. Pod takimi pogoji ni niti najmanjšega upanja, da bi se gospodarstvo izboljšalo. Izboljšanje je mogoče le potom oja-čenja nakupne sile. Odprava NRA je prekrižala vse tozadevne vladine načrte. Razsodni gospodarski voditelji se bodo morali prostovoljno poslužiti odredb za povečanje nakupne sile naroda. Industrija bo zaposlila več delavcev in producirala več blaga, če bo-do ljudje več kupovali. Amerika ima najbolj zmožne gospodarske voditelje in najbolj produktivne delavce. Med njimi mora zavladati soglasje. McGrady je dospel v Cleveland, da posreduje v stavki pri Industrial Rayon Corporation. Washington, D. C., 30. julija. — Navzlic pozivu predsednika, da je treba opustiti vse pomisleke glede ustavnosti Guffeve-ve predloge je pododsek zborničnega poslovnega odbora vrnil predlogo glavnomu odbora brez vsakega priporočila. Poleg tega je pa še črtal važno določbo v predlogi, naj ima notranji tajnik pravico pokupiti in zapreti odvisne premogovnike. Hiter sprejem G uf fey eve predloge je nujno potreben, k»T je skrajni čas, da se urede razmere v industriji mehkega pre-nioga. meti raznimi plemeni do nemi rov. Po vladnem odloku bosta do 1. septembra poslana na nemško mejo dva nova infanterij ska polka. Posebni oddelek no vincev je bil vpoklican šest me secev pred obižajnim časom. NAZIJI OPOZARJAJO BAVARSKEGA PRINCA Nuerenberg, Nemčija, 2S. julija. — Znani nemški publicist Julius Streicher je danes odločno napadel v svojem listu "Stnermer" bivšega bavarskega kronprinca Rupprechta. Očita mu, da raz njegov grad vihra le belomodra bavarska zastava, ne pa zastava s kljukastim križem. Opozorilo se zaključuje z besedami: — Skrajni čas je, da tudi Rupprecht spozna, da je cesarski Nemčiji zavedno od-klenkalo. NAROČITE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SI/)-VENSKI DNEVNIK V 7.DR. DRŽAVAH. u O LrA 8 N'AR '0 D'A " NEW YORK, WEDNESDAY, JULY 31, 1935. THE LA Mi EST SLOVENE DAILY IN U. S. 'A. << Glas Naroda jy Frank Sakser, Preeident Owned and Published by BLOVENIC PUBLISHING COMPANY iA Corporation). L. Benedlk, Treat. Place of business «f the corporation end addresses of above officer*: 11$ W. lath Street. Borough of Manhattan. New York City, N. Y. "6LA 8 NARODA" (Veiee ef IHe People) _ leaned Irery Day Except Sobdayn and Holiday* la celo leto velja aa Aimikn In Kanade «6.00 te pol leta ................$3.00 li Četrt leta............... • • • flAO Za New Xork sa celo leto ......17.00 Za pol leta ...........................$8.60 Za inosemstvo ea celo leto ...»» $7.00 Za pol leta ..••»•».«.••••••«••• .GO Subscription Yearly $6 00 Advertisement on Agreement **Glaa Naroda" labaja Tsaki dan iavaemgl nedelj in pratnlfcor. Itoplsl brea podpisa in osebnosti se ne prlobčujejo. Denar naj se blagovoli »oAUjati po Money Order. Pri spremembi kraja nsročnikov, prosimo, da *e nam tndl prejftnje blvallfiče namanl. da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA", Sli W. 18th Street, New Xork, N. Y. Telephone: CHelsta 3—$874 POLICIJA LIGE NARODOV To Liga v tem po-ghiln brez vsakega vipliva. V tem slučaju utegne vojno preprečiti le skupni nastop M rža v, da ne bodo Italiji in Abesiniji prodajale orožja in sklep mednarodnih Ibankirjev, «la jima ne bodo posojali denarja. e. Važno za potovanje. Kdor je namenjen potovati v »tari kraj ali dobili koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh »tvareh. V sled naie dolgoletne skuinje Vam eamoremo dati najboljia pojasnila in Udi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno m hitro. Zato »e taupno obrnite na na$ ea vsa pojasnil*. Mi preskrbimo vse, bodiši prošnje ta povratna dovoljenja, potne liste, vieeje in sploh vse, kar je ta potovanje potrebno v najhitrejšem času, tu kar je olavno. ta najmanjie »trolke. Nedriavljani naj ne odlaiajo do zadnjega trenutka, ker predno se dobi it Washingtona povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec. PiHte torej takoj ta bretplačna navodila in taaotavlja-mo Tam, da boste poceni in udobno potovat*. SLOVENIC PUBLISHING CO. [TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street New York, N. Y. Jakob Gor jane 60-letnik. Cil in zdrav j«1 praznoval svoj 60. rojstni dan Jakob Gor-jane, poslovodja pisarne Oosu-lich Line v Ljubljani. Rodil se je v Celju, odkoder je prišel kot dečok v Ljubljano. Zastrupljena preužitkarica. * Zagonetna sinrt (»Oletne pre-vžitkarice Frančiške Žagarje-ve na Javoru pri Dobrnjah bo, kakor kažejo dosedanji rezultati poizvedb, ki jih vodijo orožniki iz Štepanje vasi, kmalu pojasnjena. Pokojna Frančiška Zagarje-va je bila dvakrat poročena ter je zadnji čas stanovala pri svojem sinu iz prvega zakona Janezu Habiču. Drugič se je bila poročila z Antonom Zagarjeiii, posestnikom na Javoru št. 24. Ta j«' bil precej premožen. Njegovo posestvo je obsegalo po zemljiški knjigi do 18 gozdnih parcel, 15 njiv in do 10 travnikov. Grunt je bil v splošnem brez intabuliranih dolgov, le dedščine množili bratov in sester so bile vpistrne za malenkostne vsote. Sedaj je posestvo obremenjeno z dolgom do lf> ti-soč Din. Sedanji gospodar Janez .Tere se je še pred vojno poročil z Žagarjovo hčerko Antonijo. Oba sta odšla v Ameriko. Tam se jima je rodil njun sedaj 18-letni sin France. Po vojni sta prišla v staro domovino. Prinesla sta nekaj dolarjev. Stari Žagar je 17. marca 1921. pred notarjem v Ljubljani napravil izročilno pogodbo, s katero je izročil vse premično premoženj«*, razen čebel in enega vola, in vse nepremičnine Janezu Jeretu, svojemu zetu. v popolno last. Za sobe in svojo ženo Frančiško pa si je do vseh malenkosti izgovoril kot m užitek. Sprva jo vladal na domu mir. Pokojna Frančiška Žagarjeva pa se je zadnja leta po smrti svojega moža preselila k sinu iz prvega zakona. Janezu Habiču. Hodila pa je k Jeretu na delo. Sedanjega gospodarja Janeza Jereta so trle velike dajatve zaradi užitka za staro taščo. Po mnenju domačinov je to bil tudi povod, da so se skušali starke na kak način iznebiti. Sodna preiskava bo pač ugotovila, kako jo prišlo do za vratnega umora. Pod vodstvom preiskovalnega sodnika Ernesta Rusa je komisija, kakor smo že omenili, izvršila na Javorju lokalni ogled in obdukcijo pokojne Frančiške Žagarjeve. V želodcu sta zdravnika našla še prav dobre sledove strihnina ter je bila s tem že na prvi pogled potrjena sumnja, da je bila Žagarjeva zastrupljena. Zdravnika sta želodčno vsebino poslala fiziološkemu institutu ljubljanske univerze, da jo kemično preišče. Stopanjski orožniki so na podlagi raznih poizvedb in dognanj napovedali aretacijo tudi posestniku Janezu Jeretu, ki je osumljen, da je sina nagovoril k zločinu, računajoč, da sin kot maloletnik ne bo mogel biti zaradi tega za vratnega umora ob-soje mia smrt. Sin je orožnikom priznal, da so ga domači nagovorili, da je dal stari materi žganje. Dne 1K. julija so dolgo zasliševali Janeza Jereta in sina, ki sta bila potem odvedena v ljubljanske sodne zapore. Dve leti mrtev v podzemski jami. Te dni so se napotili trije dijaki v eno izmed podzemskih jam v okolici Gotovelj pri Žalcu. Ko so se že kake ped ure spuščali po vrvi, od nosno se plazili po trebuhu v globino, so zadeli na neki polici ob stranski steni na nekaj črnega. Najprej so mislili, da je prgišče prsti, ko so pa tja posvetili s sve-tiljko, so s strahom opazili, da čepi tam močno razpadlo moško truplo, ki se je bilo v teku časa sesedlo. Pri neznancu so našli dozo za cigarete. Dijaki so prijavili zagonetno najdbo oblastvom in v kratkem se je napotila.sodna komisija iz Celja na kraj najdbe. Ugotovili so, da je truplo ležalo v jami približno dve leti. Ker na okostju ni videti poškodb in je truplo še strohnelo, da ni mogoče dognati morebitnih zunanjih poškodb, se ne da določiti, ali je postal neznanec žrtev nesreče ali zločina. Morilec France Rupar je zmeden. France Rupar z Zgorn je Brezovice, ki je letos G. maja zvečer ustrelil svojega mlajšega brata Antona, je stal preti velikim senatom. Razprava, ki ji je prisostvovalo mnogo obto-ženčevih rojakov, je pokazala, da je France Rupar zmeden in da ga morajo zaradi duševne razkrojenosti preiskati psihija-tri. Xa vprašanje predsednika je odgovarjal večji del zmešano. Dolžil je zlasti mater, da je rajši imela brata, a njemu da je hotela za vdati. Tu in tam se mu je pri zasliševanju posvetilo in je povedal tudi kaj pametnega. Zlasti je izpovedal, da s«1 je zanimal za hipnotizoni. Spominja se, da je bral v neki takšni knjigi: Zdrav človek ima zdravo in veselo dnšo. (V jki je v hiši večen prepir, ne moreš biti zdrav... .Kako je bilo kritičnega večera, tega se nesrečni France ne spominja dobro. Žeje nje bil in hotel je v čumnati vzeti mleka. Tedaj je brat Tone skočil s postelje nadenj, ga prijel za ^Tat in mu potisnil prst v usta. — Ali ste mu nrst odgriznili? — Menda sem mu ga res. Ne-vcun pa ne natančno. — Kolikokrat ste ustrelili na brata ? — Ne morem natanko povedati. Vem, da sem streljal in da se je brat zgrudil. Tudi to še pomnim, da sem se oblekel in odšel v krimske gozdove. Tisti večer sem bil hudo bolan. Taval sem okrog. Potem sem v Ljubljani bral v listih, kaj s,m' storil in kako me iščejo. Pa sem šel na sodnijo. — Mar vaom ni bilo hudo, da ste brata ustrelili ? — Morda!____Toda poglejte, koliko je mrtvih. In ni za to ka- "GLAS NARODA9' pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo. znovan. Ene obesijo, drugi se sami obesijo. Pa v vojnah, kako streljajo in niso kaznovani. To ni pravično! Cim dalje se je razvijalo zasliševanje, tembolj zmedeno je odgovarjal France Rupar. Pripovedoval je o nekem patru, ki mu je v gozdu prinesel silno lop pušeljc. In nekega vola je srečal v gozdu in je volu povedal, da je neumen. Na predsednikovo vprašanje, zakaj se ni oženil, ko so domači silili k temu, je France pohlevno odgovoril, da ni bil tako kunšten. Nenavadna tragedija na Barju. Xa Barju so je odigrala nenavadna drama: v Črni vasi je hlapec Viljem Bonifer oklal in nevarno poškodoval posestni-kovoira sina Ivana Žitnika, nato pa skočil v Ljubljanico in utonil. Zgodilo so je takole: Dne 20 julija okrog 22.30 sta se na cesti v Črni vasi srečala 24letni Viljem Bonifer, rojen v Nemčiji in pristojen v Krko, srez Litija, hlapec pri posestniku Kraljiču v Orni vasi, in 21-lotni posestnikov sin Ivan Žitnik. Že dolgo časa sta se bila gledala po strani: menda je bila vm««s ženska. Po kratkem besednem dvoboju je sledil dejanski spopad, v teku katerega je Bonifer nenadno potegnil nož in svojega nasprotnika večkrat sunil, da se je ta ves okrvavljen zgrudil. Po storjenem zločinu je Bonifer pobegnil, a ranjenega Žitnika so morali na pomoč poklicani reševalci prepeljati v splošno bolnišnico. Bonifer jo vso noč taval okrog, a 21. jnl. okrog f». je naletel nanj Žitnikov brat France. Vprašal ga je, zakaj je tako zdelal brata, dobil pa ni odgovora. V nekakem brezupnimi strahu se je Bonifer slepo pognal proti Ljubljanici in skočil v vodo. Začel se jo potapljati in je klical na pomoč. Na nasprotnem bregu sta taborila mesarski pomočnik Lovro Polonšek in zasebni uradnik Karel Lav-tar iz Ljubljane, ki sta preno- čevala na prostem pod šotorom. Bilo je okrog 5.30, ko sta slišala Boniferjeve klice na pomoč. Z brega sta tudi videla nesrečneža, kako se je potapljal in so mu roke še molele iz vode. Naglo sta mu pohitela na pomoč. Ko pa sta prihitela na nasprotni breg, je Bonifer že izginil v valovih. Polonšek in Lavtarsta ga skupno s prebivalci < 'rne vasi iskala pol uro po vodi. naposled so pa nesrečnega Bonifer-ja le potegnili iz Ljubljanice in ga prenesli na obrežje. Toda vsaka pomoč jo bila zaman. Boni for je bil že mrtev. Kakor pripoveduje posestnik Kraljič je bil Bonifer zelo priden in miren hlapec, vedno delaven in dobre volje. Zato se mu čudno zdi, zakaj neki se jo bil sporekel z Žitnikom in ga poškodoval. Vse kaže, «1:» se je fantu malo zmešalo in d;i je šel v smrt v trenutni duševni zmedenosti. Tvan Žitnik jo sicer po telesu laže poškodovan, na glavi pa ima zelo nevarno rano in je njegovo stanje zelo resno. 1000 poljedelskih delavcev na Francosko. Borza dela v Murski Soboti jo tudi lotos ugodno posredovala za sezonsko delo v Franciji in tuzomstvu. V Francijo je odšlo letos nekaj nad 1000 delaveev in delavk. Tako, tla je zdaj v Franciji nad -MHH) naših ljudi. Zaslužek je tam še dokaj dober. Pred kratkim je borza dela razglasil;«, da sprejme večje število ženskih delavk, ki so pripravljeno potovati tja na svoje stroške. Peter Zgaga Najmlajši senator 'PIKNIK — PIKNIK; SLOVENSKI DOM Inc., v LITTLE FALLS, New Y Qt R K . PRIREDI SVOJ LETNI IZLET NA DAN 4. AVGUSTA, 1935 NA DOBRO POZNANEM PROSTORU GUN CLUB — HERKIMER ROAD Uljudno m vabi vse tukajiaje Slovence kot tudi vse Slovence Iz bližnje okolice, dm mu obiMejo na tem isletu. — Z* dobro pijačo bo preskrbljeno, kot tudi u jedila* IGRAL BO SLOVENSKI ORKESTER Vstopnina za vse odrasle *^ otroci prosti. Začetek ob 1. popoldne.. NA SVIDENJE AVGUSTA — Frank Ma*l?. Rush D. Holt iz West Virgin i. je jo najmlajši senator v Washingtona. Star je šele trideset let. Ker mora hiti vsak senator star najmanj trideset let, je moral llolt Še par tednov eakati. prodno jo motfel zasesti svoje mesto v senatu. uhhhbbhhk:■^emmtmi.mi;mi.....i'WRWiirci* m.; • w :••• fiwitwi• DENARNE POŠILJATVE „ Denarna nakazila izvršujemo točno in zaneslji- j vo po dnevnem kurzu. ▼ JUGOSLAVIJO Za $ 2.75 ___________________Din. 100 $ 5JUS ................. Din. 200 $ 7.30 ____________________ Din. 300 $11.75 ____________________ Din. 500 $23.50 .................. Din. 1000 $47.00 _______________ Din. 2000 V ITALIJO Za $ 9.35 .......... Lir 100 $18.25 .................... Lir 200 $44.40 ...................... Lir 600 $08.20 .......... Lir 1000 $176.— .......... Ur 2000 $263.— .............. Lir 3000 MER 8E CENE 8EDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI (1QR1 ALI DOLI Ba IvpMUo večjih sneokov kot tforaj navedeno, bodisi t dinar Jih ali Itath dovoljujemo le boljo potoje. uvualiia v ameriških dolarjih ■a ftjplai|lo 8 5 — motate poslati..........$ 5.7$ $i#.— - - ..........$10.88 $16.— " " ......... $16.— ** ........... $21.— -...........$41.26 ..........$51.60 Prejemnik dopl v starem krtju izplačilo v dolarjih. Nujna aakaslla lnriajemo po Cable Letter sa pristojbino SLOVENK PUBLISHING COMPANY "Glaa Naroda ' NKW YORK. N. V. Zadnjie sem oital v časopisja dol^o poročilo, kako je padel avtomobil po visoki strmini, pa se ni l/ikomur nie pripetilo. Se eelo avtomobil je ostal nopo-škodovan. Koncom poroeila jo bilo re-f-eno: — Sama sreoa, da so pri ne-sreei ni zgodila nobena nesre-ea. * Xa platnu v nabito polnemu kinu so pojavi napis: — Prosimo dame naj odlože klobuke. Nobena ženska klobuka ne odloži. Drugi dan so je glasil napis: —Vso dame morajo odložiti klobuke. Zopot so nobena no zmeni na napis. Tretji dan se ie pa glasil napis: — Starejšim damam je dovoljeno imeti klobuke nn glavi. Tu takoj so jih vso odložile. * Mož: — Meso je napol surovo in potica samo napol peee-na. Zona: — Res ne vem. kako to mogoee. V kuharski knjigi so bili recepti za štiri ljudi. Ker sva pa samo dva, sem vzela samo polovico mesa in polovico moke ter pekla in kuhala polovico tako dolgo, kakor je rečeno v kuharski knjigi. * — < 'nj, stara, slabi easi so obetajo, veliko pomanjkanj«* krompirja bo. — Misliš zara-di sušo? — To no, toda sosed jo dal napraviti h kletnim vratom patentno ključavnico. * ljubezen med moškim in žensko je jako nevarna za žensko. Prijateljstvo med umskim in žensko jf p.i za moškega jako nevarno. * V rhieagn se jo za vrši!« nso-dopolna zamenjava. V porodiš ni c i sta s«* nahajali dve ženski, ki sta istega dno rodili. Vsaka krepkega sinčka. Pri kopanju, previjanju ali sam no vem kod, so pa uslužbenci otroka zamenjali. Ker sta se materi pritožili, so otroka zopet zamenjali in zopet in zopet, tako da materi sedaj res ne vesta, če imata pravega ali ne. Sprva sta grozili, da bosta tožili vodstvo porodišnico za stotisoč dolarjev odškodnine, pa so ju nekako pomirili, dasi Še vedno živita v veliki negotovosti. Vodstvo porodišnico je objavilo, da bo uvedlo vhod oče vso varnostne odredbo, da bo vsaka zamena nemogoča. Pri dojenčkih in otrocih je lahko uveljaviti take odredbe. Težje je pri starejših ljudeh, naprimer pri poročenih moških ali ženskah. Vsak dan se namreč dogaja, da poročena ženska zamenja svojega zakonskega moža s kom drugim, (ločim zakonski možje zamenjujejo svoje žene z drugimi ženskami. Posebno v takozvani visoki družbi so take zamenjave na dnevnem rodu. Toda zakonci znajo -molčati. Nikdar no bo rekel mož svoji ženi: — Ti, danes sem te pa z neko drugo zamenjal. Tu nikdar ne ho rekla žena svojemu možu: — Danes sem te z drugim zamenjala. Značilno pri tem je to, da vsi vrše to zamenjavo z nekakim užitkom in naklado. Le drug za drugega vedeti ne sme. zve, je ogenj v strehi. Ogenj v strehi, erepin»je v glavi in tožba na vratu. "GLAS NARODA NEW YORKx WEDNESDAY, ji935. THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. S. rA. J. H ASE K Gospodična Dubkovn jo držala obraz v dlaneh in glodala na morje, čeprav jo imela priložnost opazovati gospoda Fi-alo, ki je ležal poleg nje na po- v V • • * Willi. Gospod Fiala pa je opazoval gospodično Dubkovo. Kajti, tako je mislil, morje se no stala in človek ga lahko opazuje kadarkoli; bilo l>i pa škoda zamuditi trenutke, ki se ponujajo v podobi gospodične Dub-kove. Oba sta molčala in gledala vsak v svojo stran. Dubkovn je videla, kako se svetloba lomi v valovih, kako se vali ritmično dvigajo in padajo. (i o-pod Fiala pa je motril rjave ogorele roke in noge gospodične Duhkove in njegovim očem ni ušlo, kako se pod gladkim trikojem burno dvigajo in padajo njene prsne izbokline. (iospo'1 Fiala hi hil najrajši odprl usta: "Kako lepi ste! Vzemite me za moža!" Toda obvladal se je rti dejal: "Koliko pa je že ura?" "Mislim, da bo kmalu šest," mu jo odvrnila Duhkova. V komolcih je olx'utila rahlo bolečino. Potem sta zopet nekaj časa ležala in molčala. LHibkova }* mislila: "Ta dedec jo brez duše in ni vreden, da zaradi njega ležim na komoleih." — Vh-gla *>e je 11a Jirliet in j«* oklenila roke pod glavo. Fiali je skoro zaprlo sapo. Najrajši bi-bil planil j>okouei: *'Ljubim vas!" Toda zopet se je obvladal in rekel: "Veste 'kaj, jaz sem lačen." Duhkova je prosila, naj ji prinese kopalni plašč. Nataknila si je čevlje in oba sta se napotila proti hotelu. Fiala jo v*o noč bedel. Njegove misli so bile pri Dubko vi. Zdaj, ko ga ni slišala je irn 1 dovolj poguma, da ji je razložil vse, kar čuti zanjo. — Govoril je z njo, ji povedal natanko vse in celo z jako duhovitimi besedami. Ona pa mu je odgovarjala, kakor odgovarja ženska moškemu v najslajših sanjah. Tudi Duhkova jo ime^a slabo noč in ni spala. Grizlo jo je, da se jo tako izprožila po peščini in bilo jo jo resnično sram ker jo bil vos njim trud brez koristi. Naslednje jutro pri zajtrku sta se pomenkovala o vreme-mu. Fiala, ki jo sklonil, da mora biti vsaka beseda, ki jo bo zinil, duhovita, jo dejal: "Kadar dežuje, jo vso mokro." — CENA DR. KERNOVKA BERILA JE ZNI2ANA Angleško-slovensko Berilo ENGLISH SLOVENE READEB STAVE SAMO $2 Naročit* o* prt — KNJIGARNI 'GLAS NARODA9 SI« WEST 18ih 8*EM? New York Otty. POLETNA ZGODBA Duhkova, ki jo sklonila, da bo s Fialo nad vse ljubezniva, jo odvrnila: "Kes jo, gospod Fiala!" Potem sta šla na izprehod. Fiala je vodil gospodično Dubkovo vedno dalje, tako daleč, tla ni bilo videti nobenega kopališkega gosta. Sive skale in pečine so štrlele iz morja, trop galebov jili jo obkrožal. Duhkova je splezala na skalo, ki so jo oblivali valovi, skočila z nje v morje in se delala, kakor da sploh ne vidi spremljevalca. V re-niei pa je mislila samo nanj. Želela si je, da bi jo stisnil s svojimi krepkimi rokami ter jo u<-sol na suho. Fiala je stal pod skalo, gledal kvišku proti Duhkovi t<*r natihoma dušil vzdihi ju je^ ki mi hoteli potegniti njegove ro ko k Duhkovi. Sprožil ji* ž • nogo, da bi stopil naprej >toril tisto, po čemer je tako hrepenel — tedaj pa mu j<* nekako zastala noga in roke so mu omahnile kakor da jih j" nenadoma obtežil svinee. Minilo je kakšnih deset minut. Duhkova je v tem času kakšnih petkrat menjala svoj položaj. Zavedala se je, da je oearljivejša in privlačnejša nego kdajkoli in tudi tega, da zavisi vsa njena prihodnost od tega, če l»o mogla vztrajati še pot minut na skali, lztegovala je ude, dvigala glavo, očkova-la z oblaki, ki so mirno pluli po nebesnem svodu. Bila je \ rt siiiei lepa kakor kip hrepenenja, samo kolena so ji že klecala od trudnosti. In prav ti daj, ko so je Fiala pripravljal, da so ho napotil k nji, je skočila v morje. Omagala je, priložnost je zopet izginila. Naslednjega dne sta se z Dubkovo sešla v kopalnem bazenu. Fiala si je zaman prizadeval, da bi ji razodel svojo 1 jubežen. Duhkova se ni več trudila. Njene počitnice so minilo, čez ono uro jo morala hiti že na postaji. Življenje je terjalo njen povratek domov, v vsak danjost, na delo. Fiala jo jo spremil na postajo. Da ne hi vso pot molčal, je vprašal: "Kaj se radi vozite z vlakom?" (''util pa je, da to niso bile prave besedo, s katerimi jo jo hotel ogovoriti. <4£e, že," je dejala Duhkova, "toda vožnja jo samemu človeku le nekoliko dolgočasna." Fiali jo začelo v prsih razbijati srce. Ko je vlak prihm-mel na postajo, mu jo ušlo: — "Počakajte do jutri, peljal se bom z vami!" "To na žalost ne gre," je dejala Duhkova. "Jutri moram itoletja ljubica prvega uradnika francosko republike. Njeni saloni so bili zbirališče na jod-Jičnejše francoske družbe. — Baldy jeva je slovela po svoji duhovitosti, visoki izobraženosti, okusu in telesnih čarih. - — Moški so si napovedovali dvoboje zaradi nje. Lepa Jeanne j«> pa živela ovojo življenje. Rada je zapustila odlično družbo, da se je mogla ponoči pomešati na Moiitmartru v nočnih lokalih n.ed pariško sodrgo. Večkrat so jo ljubcki v teh beznieah o-kiadli, pobrali so ji nakit in denar, povrhu so ji pa odnesli še plašč. Kmalu je izgubila svojega zaščitnika, ki jo je bil spravil med gospodo. Toda z možitvijo m* je znala znova povzpeli do bivše slave, ko jo imela v uliei Meriniee okrog leta 1!MH) enega največjih modulu salonov. Pri njej se je zbiralo visoko plemstvo, finančniki in politiki. Nekega dne so jo pa presenetili pri tihotapstvu in uživanju prepovedanih mamil. Njena slika jo takrat š-> Ki ožila po ilustraei jah, kjer so jo opisovali kot damo iz visoke družbe. In ena teh slik, ro-produeirana v zelo razširjenem mesečniku, je prišla v register inorfinistk v kriminalnem od-t'elku pariške prefekture. To je bil začetek žalostnega konea lepe kurtizaiie. Pozneje jo ustanovila žonitbeno posredovalnico in kmalu je prišla pred sodišče zaradi sleparij in tatvine. Končno jo padla poli oiji v r\»ke kot propadla ženska, ki je samo š«* -enea slavne l urtizane. Prvi hip nikomur niti na misel ni prišlo, da gre za bivšo pariško lepotico. Policijski register pa odkrije tudi to. kar zna narava neusmiljeno pozabiti. V aretirani ta-tiei so spoznali nekoč slavno kurtizano. Pariški saloni imajo /daj dovolj gradiva za retrospektivne debato o minljivo«1 i žensko slave. KOLIKO JE VREDNA VENIZELOSOVA GLAVA \ grški zbornici je poslanec Moskulos postavil predlog, da bi razpisali na Venizelosovo glavo milijon drahem. Kakor znano, je bil bivši ministrski predsednik zavoljo svoje zadnje revolucijo ol>sojen na smrt. O posl an če vem predlogu še niso sklepali. iaročite se na "GZA8 NARODA", največji slovenski dnevnik • Združenih državah POŽAR UNIČIL 2ITNICO ZAROČENCA MILANSKA ZGODBS *Z 17. oTOLETJA Spisal: ALESSANDRO MANZONI C -1 i 77 'J.; V ogromnih skladiščili žita v Kanlsas City je v enem meseou že dvaikrat izbruhnil požar. Prvi je |K>vzročil za sto tisoč, drugi pa za dvesto petdeset tisoč škjode. 43........ Zaman ji je don Abbondio o majhna slava, da ga j«* bilo tako silno strah, kateremu se je zdelo, da je postal človek kakor drugi, ker jo imel svoj delež pri nečem, kar j«' dišalo po kazenskem sodišču, bi -e bil za žive in mrtve rad pohahal s tem. In dasi mu je Tonio, ki je resno mislil na preiskave, morebitne razprave in da bo moral k?-j poročati, s i>estmi na obrazu zabičal, da ne sme nikomur ničesar povedati, mu vendar ni bilo mogoče zadušiti vsake besede v »istih. Sicer pa tu«li Tonio sam, ki je bil tisto noč ob nenavadni uri zdoma, ni mogel dogodka prikriti svoji ženi, ko se je vrnil z nenavadnim korakom in obrazom in s takim razburjenjem v duši, da se je nagibal k odkritosrčnosti; žena pa ni bita nema. ^lanj je govoril Menico; kajti jedva je staršem povedal zgodbo in vzrok svojega poslanstva, se je tem zdelo nekaj tako strašnega, da se je njih otrok udeležil ]>odjet ja, ki naj bi iz-podkopalo in preprečilo don Rodrigov načrt, da skoro, skoro niso dovolili dečku končati njegove povesti. Nato so mu takoj kr.'pko in grozeče zabičali, da ne smo o tem nikjer uiti črhniti. naslednje jutro pa so sklenili, ker se jim je zdelo, da se še niso dovolj zavarovali, da ga bodo imeli tisti dan in še nekaj naslednjih dni zaprtega v hiši. Pa kaj bi? Oni sami so nato v kramljanju z domačini, ne da bi baš hoteli kazati, da vedo več nego drugi, ko se je pogovor zasukal do temne kocke o begu miših treh uliožčkov in kako, zakaj in kam ~o bežali, dostavljali kot nekaj znanega, da so se zatekli v Pesearonioo. Tako je tudi ta okolnost prešla v splošne pogovore. Naš pisatelj ni mogel ugotoviti, skozi koliko ust je šla skrivnost, katero je moral Siveo izslediti, kakor mu je bilo ukazano. Dejstvo je, da je dobri mož, ki je bil peljal ženski v Monzo, ko se je z vozom vračal krog enajstih zvečer v Pesearonioo, zadel, preden je prišel do svojega doma, ob zanesljivega prijatelja, kateremu je v veliki zaupnosti povedal, kakšno dobro delo je izvršil, in vse ostalo; dejstvo jo tudi, da je mogel Sivee dve uri nato teči v don Hodrigovo vilo in poročati, da sta se Lucija in ^ljena mati zatekli v neki samostan v Monzi in da je Renzo nadaljeval svojo pot do Milana. Don Rod r i go je občutil peklensko veselje nad to ločitvijo in začutil, da znova poganja v njem nekaj tistega upanja, da vendar doseže svoj namen. Dobršen kos noči je razmišljal, kako bi ga dosegel; vstal je zgodaj z dvema načrtoma, izmed katerih je bil eden popoln, drugi napol do vršen. Prvi je bil ta, da pošlje Sivca nemudoma v Monzo, da nabere liatančnopših vesti o Luciji in izve, ali bi se dalo kaj poskusiti. Dal je torej brž poklicati tega svojega zvestega moža, uaštel mu je tiste štiri zlato na roko, pohvalil ga je znova za spretnost, s katero jih je pridobil, in mu da povelje, ki ga jo bil poprej zamislil. "Gospod... " je rekel Sivee omahovaje. "Kaj? Ali nisem jasno povedal?" "Če bi mogli poslati koga drugega...** "Kako?" "Prsvetli gospod, jaz sem pripravljen nest i za svojega gospodarja kožo na prodaj, a vem tudi, da vi nočete preveč tvegati življenja svojih podložnikov." "No, in?" "Vaše presvetlo gospostvo dobro ve, da je nekaj -nagrad razpisanih na moj rovaš, in... Tu ■sem pod vašim varstvom, lepa četa nas je, gospod višji župan je hišni prijatelj, biriči me spoštujejo in tudi jaz... to je sicer stvar, ki ne dela preveč časti, ali da mirno živim... ravnam z njimi kot s prijatelji. V Milanu poznajo livrejo vašega-gospostva, v Monzi pa... poznajo mene. In ali vaše gospostvo ve, da bo to — ne da bi se hvalil — imeniten dobitek za tistega, ki bi me mogel izročiti »pravici ali prinesti mojo glavo? Sto zlatov drug vrh drugega in možnost, da osvobodi dva tolovaja!" "Kaj vraga!" je rekel dqn Rodrigo. "Zdaj se mi izprevržeš v psa, ki straži senik, ima jedva toliko srčnosti, da se zažene med noge človeku, ki gre tik pred vrati, ozira, ali mu domači varujejo pleča, in ne čuti poguma, da bi se malo oddaljil!'' "Mislim, gospod in gospodar, da sem dokazal.. . " "Torej!" "Torej," jo povzel prostodušno Sivee, ki ga je gospodar tako trdo prijel, "torej naj vase gospostvo smatra, da nisem govoril; levje sr oe, zajčja noga — pripravljen sem, da grem." "Saj ni-em rekel, da pojili sam. Vzemi s seboj j »ar najboljših... Brazgotinea in Premo-strelca in pojdi srčno na j»T in bodi Sivee. Kaj vraga ! ( e tri postavo, ko so vašo, gnilo po svo jih opravilih, kdo, hočeš. l»i ne bil zadovoljen, da jim da prosto mimo iti.' Biriči v Monzi bi morali biti življenja presneto naveličani, da bi ga za sto zlatnikov hoteli tvegati v tako nevarni igri. In potem, in potem ne verjamem, da me v tistih krajih tako malo poznajo, da bi človeka, ki nastopa kot moj služabnik, nič ne pošteli." Druga stvar, ki -e je zdela don "Rodrigu zeli* nujna, je bila ta le: kak«» bi dosegel, da se "Renzo lie bi mogel več vrniti k Lueiji in sila. Mogoče je bilo n. pr. dati nekoliko več barve poskusu v župnišču, naslikati ga kot napad, kot uporno dejanje in po doktorju dopovedati višjemu žaupanu, da bi bilo primerno objaviti povel je, da Renzji zapro. Toda pomislil je, da hi zanj ne bilo dobro mešati t<> grdo zadevo, in ne da bi še dalje belil glavo, je sklenil, da se razkrije doktorju Zmesti javen, kolikor bo \>;\< treba, da bo ta razumel njegovo željo. Po bolestni ločitvi, o kateri smo že pripovedovali. jo korakal Renzo iz Monzo proti Milanu v onem duševenm stanju, kakor -i ira vsakdo lahko predstavlja: saj ji* moral zapustiti dom, zanemariti svoj pok lie in — kar je bilo huje od vsega drugega — oddaljiti so od Lucijo, oditi po cesti v svet, ne da bi vedel, kje so odpočije, in vso to zaradi onega lopova. <'o se je v mislili pomudil pri oni ali drugi' izmed teh resnic, se je ves poglabljal v jezo in v željo po maščevanju; toda nato mu jo prišla spet na misel ona molitev, ki jo je bil v eerkvi v Pescarenicu tudi on govoril za onim dobrim redovnikom, in se je premislil; pa ga jo zopet pograbila jeza. toda zagledal je sveto sliko na zidu, snel klobuk, postal za trenutek in znova molil, tako da je na tisti poti vsaj dvajsetkrat v svojem srcu ubil don Rod riga ter ga znova obudil v življenje. (Dalje prihodnjič.) Ljubiteljem leposlovja Cenik knjig vsebuje mnogo lf» pih romanov slovenskih in ah jih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste n*sH knjigo, ki vas bo zanimala* Cene so velo zmerne. Knjigarna "Glas Naroda" J "mix win v D i* NSW YORK, WEDNESDAY, JULY 31, 1935. THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. S. 1. GREHI OČETOV Roman v dveh zvezkih=-- Za Glas Naroda priredil I. H PRVI ZVEZEK. Kadar jo, da bi prišla do sape, s svojim pripovedovanjem prenehala, sem porabil lepo priložnost za vprašanje: — Povejte mi, draga gospa Henkel, kdo stanuje nad menoj? — Nad vami? Tam stanuje gorenji gospod. — Gorenji gospod? Sedaj pa natančno vem. — Veste, pravzaprav se piše gospod Albert, Ribani Albert. Toda ljudje v hiši ga vsi imenujejo samo "gorenji gospod." — Rihard Albert? Zdi se mi, da sem to ime že enkrat slišaL — Mogoee. Saj je vaš rojak. — Moj rojak? — Da, Bavarec. Toda ne morete verjeti, kako čuden stric je to. Vedno mislim, da v njegovem "gorenjem nadstropju" ni vse prav. — Pri tem s kazalcem pokaže na svoje čelo, tako da mi je ta domači izraz postal takoj jasen. — Veste, kadar me njegova gaspoidnja obišče, gospa Schlippeke, mi o njem pripoveduje take zgodbe — rečem vam. da bi človek počil. — Zakaj? — vprašam radoveden. — Da, zakaj, zakaj? Veste, mora biti kak profesor, ker ves dan čepi pri knjigah. Ampak zelo bogat mora biti. Vsak mesec prvega, tako gotovo, kot je amen v očenašu, prinese uradnik iz velike banke cel kup bankovcev. In od tega denarja gre takoj več debelih denarnih pisem na pošto, gospej Sehlippeken plača stanovanje, ne da bi jo pogh^dal, in kadar gre iz hiše, se vrne z velikim kupom knjig — in pri tem majhna gospa raz-prostre roke, — rečem vain, to je kolosalno! Očeta in matere tudi nima več. — Toda, gospa TTenkel, iz vsega tega, kar mi pripovedujete, še vedno ne iaprevidim, zakaj s tem gospodom tam gori ne bi bilo vse prav. — Veste, tega ni mogoče povedati, to je treba videti, da kdo verjame. Pa saj ga boste sami spozanli, seveda, če ga kdaj srečate na stopnicah. In da ne pozabim — lase ima kot kako dekle, do tukaj! — Gospa Henkel z obema rokama potegne čez obsežne prsi. — Za božjo voljo, kaj takega vendar ne dela pameten človek. In sam s seboj govori, strašansko ropota na klavir, nato pa je zopet vse tiho. in kadar pride gospa Schlippeke v njegovo si-eor z električnimi naočniki. — Uporabljajo jih za zdravljenje posledic kapi in ohromelosti. Z elektriko zdravijo tudi otrplost v tilniku, tako zvani "čarobni strel". Z električnim ovratnikom preženejo otrplost. Bohiiku položijo krog vratu električno ju;pravo, nekakšen ovratnik in bolezen leze iz telesa potoni (loktrike. * ..< ' (V ti je bilo treba dati i dreti zob, si dobil injekcijo kokaina. To jo povzročalo bolečine. Zdaj ne ho več teb injekcij, marveč ho električni t okna dotičnem mostu vso opravil. V zdravniši vedi je telmi-ka resnično v veliko pomoč. Le žal, da mrtvih obujati ven darlo tudi elektrik« no moro. SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU U« Will 1Mb STRUT NEW YGBK, P. X. Flftm HAM ZA CZNB VOZNIH LISTOV, U-ZXRVACUO KABIN, IN POJASNILA SA POTOVANJI ................................................................ ki kot. Pilot je začutil v svoji kabini, da se je težišče letala preložilo in je poslal svojega pomočnika pogledati, kaj jo. Tigra so morali ustreliti, sicer bi bilo letalo treščilo na zemljo. A tudi pri prevažanju divjih živali z ladjami, se primeri večkrat kaj nevarnega. Še nedavno je pobegnila cela čreda opic iz svojih kletk na krov nekega holandskega pamika. Pri tem so živali razširile ogenj preko pol ladje. S težavo so jih ulovili in požar pogasili. Xrč manj razburjenja ni povzročil pobeg dveh tucatov strupenjač na neki britski ladji. Cel teden si potem ljudje niso upali v svoje j postelje, ker so bili pod vtisom j fiksno ideje, da so se zatekle I' kakšne kače v njih postelje. Na nekom francoskem pamikn pa so je tudi osvobodil velik tiger in le po napornem in težavnem lovu je uspelo, da so ga ujeli in spravili spet v njegovo kletko. TIGER V LETALU Prevažanje eksotičnih živali z letalom ni danes nič posebnega več, še pred kratkim je prejel predsednik francoske republike na ta način v dar dva bivola, iz Arabije in Afrike pa so transporti levov in vel bi od ov z letali že kair vsakdanja reč. To pomeni, da živali prav dobro prenesejo takšen prevoz in da tudi ljudem ni sitno pri tem. Vendar se včasih le primeri kakšen nevaren položaj. Tako so te dni v južni Indiji prevažali z letalom mladega tigra, ki se je med potom izmuznil iz svoje kletke in smuknil v prostor za potnike. V paničnem strahu so se ljudje stisnili v no PO 20 LETIH NAŠEL SVOJO HČER Pred dvajsetimi loti so jo izselil iz neke vasi v angleški grofiji Surreva v Kanado neki delavec, ki je doma ostavil ženo in hčerko. Sčasoma je med za-koncema prestala vsaka zveza in si nista več niti pisala, mož pa si je v Kanadi s podjetnostjo pridobil veliko imetje. Pred nekoliko meseci je prišel po poslovnih zadevali na Angleško in si je tu najel tajnico, mlado pridno dekle. Ko se je hotel vrniti spet v Kanado se je pozanimal za njene družinsko razmere in je v svoje presenečenje zvedel, da je iz iste vasi kakor on in še več: da je njegova lastna hči, ki so jo bili po smrti n jene matere pohčerili neki Foxo-vi. Seveda je sedaj dekle odpotovala s svojim očetom. AVGUST 2. Europa v Bremen Aquitania v Cherbourg 3. Itex v Genoa S. Majestic v Cherbourg 10. lie ile France v Havre Conte Grande t Trst 13. Bremen v Bremen 14. Manhattan v Havre 15. Cbamplain v Havre 1«. Berengaria v Cherbourg 17. , Conte di Savola v Ceno* 21. Normandie v Havre —- Aquitania v Cherbourg 'SI. Kuropa v Itn-uii'D 24. Ijifayette v Havre Koma v Trst 28. Washington T Havre Majestic v Cherbourg rjo. Bremen v Bremen ."JI. Ile de Krau«-e v Havre Itex v (ifQua SEPTEMBER: 4. septembra : X«rrmanegu v (ioropa; Družba En Nasr Cena _______________________1.5« KRIŽEM PO JUTROVFM 4 knjige, 598 strani, a slikami Vsebina: Jezero smrti; MoJ roman ob Nilu; Kako sem v Mekko romal; Pri SŠamarili; Med Jezidl Cena ........................1JS9 PO DIVJfcM KITRDIST.VrfU 4 knjige, 594 strani, a slikami Vsebina: Amadija; Beg iz j?£e; Krona sveta; Med dvema ognjema Cena ____________________lil PO DEŽELI SKIPETARJEV 4 knjige, a slik—i, 577 strani Vsebina: Brata Aladiija; Kofa ▼ soteski; Mirldit; Ob Vardarja Cen* ____________________1.5§ SATAN IN IŠKARIOT 12 knjig, s slikami, 17*4 strani Vsebina: Izseljenci; Tuma Setar; Na sledu; Nevarnosti nasproti; Almaden; V treh delih sveta; Izdajalec; Na lovu: S|*>t na divjem zapadu; Rešeni milijoni; l>edi£l Cena ........................ V liORAH BALKANA 4 knjige, s slikami, 576 strani Vsebina: Kovač Šimeu; Zaroka z zaprekami; V golob-njaku; Mohamedauski svetnik Cena __________________1-50 IVINI.TO V 12 knjig, s slikami, 1753 strani Vsebina . Prvikrat na divjem zajwdu; Za ilvljenje; NSohM. lepa ludijanka; Proklestvo tlata; Za detektiva; Med Komand in Apati; Na nevarnih potih; Winnetovov roman; Sans Kar; Pri Kumaučih; Wiunetova smrt; Win-netova oporoka Cen« ____________ .3JM Ž C T I 4 knjige, s slikami, 597 strani Vsebina: Boj t medvedom; Jama draguljev; Kontno —: Rib, in njegova poslednja pot Cena .......................1.50 Naročite jih lahko pri: KNJIGARNI "Glas Naroda" 216 West I8th Street New York, N. Y.