38. tolika. V UuSHnnl g (effleh 16. rebrnarja 19ZL U. leto Ishalm vsalt dan popoldns, Uvien&it nadalje ta praznike. ?itseratl: do 9 petit vrsti t D. od 20—15 petit vrst i 1 D 50 p, večji Inseratl petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, prek'icl petit vrsta 3 D; poroke, zaroke veli kost 15 vrst 30 D; ženitne ponuđbc besedi 75 p. Popust le pri naročitih od U objtv naprej. — In*eratnl divek poscDcJ. Vprasanjcm glede iiucratov na) te priloži znam ka za odgovor ifpraraUtvo „Slov. Naroda" la „Var»dna tlafcar«*" ftnafleva oilca at 5V prltlttno. — TaUltta at. 304. UradftUlv« MSlor. Maređs" Knafiow* nlioa At 1, I« aadatropja Te1»*oa #ter. 34 Doplaa sprefe«« la poditsam* ln tadosUo fraafcevaae-mar Roliopisov M nm vrata, "fjpaj tmmiM števiiiia stane 50 par=Z krom. V inozemstmi G5 par — K 2*60. Poitnltta plaćana w gotovini« .Slovenski Narod" valja w Ljubljani In po poatl: V Jugoslaviji V Inozemstvu i eelo'ctno 'ltprcj plaćan . D 90— ce'oictno......D 156'—• polletno........ 45-— pollctno....... 78*-^ 3 mcse^no. ...... 2250 3 mcsečno...... 39 — i . ....... 7\V) I........ U'— Pri morcbltncm povišmju se ima da^ša naročnlrti dop1a?atl. Novi naručmkl nn\ no«I|eio v prvič mročnino većno a>a& no nakazntcl Na -amo pismena nnroOila brez posinive denar'a se ne n-orema oziratl. Vseuč. prof. đr. Murka Praga: Brezbrižnost ali brezuestnosf? Jugoslov. dijaštvo v Prajrt je od začetka šolskejra leta vedno v skrbeh in ne pride do miru, tako po-trebneRa za studije, ker sploh ne dobiva podeljenih ali obljubljenih štl-pendij in podpor, ali pa vsaj ne o pravem času. Dijaštvo pošilja prošnje m spomenice ministrstvu v Beograd, pokrajinskim vladam In njihovim odsekom, deputacije in r>osa-mezniki se vozijo v Beograd in dru-Ka vladna središča. obletavajo praško poslanstvo, sedanfe. bivše in bo-doče ministre in vplivne poslance, pišeio v časnike obupne krike, katc-rih besede nišo vselej Izbrane, imato zborovanje za zborovanjem o svojem položaju in res ne vejo kaj po* četi, ker ni naipotrebneišega dertar-ja za stanovanje, vsakdanje življenje in za razne takse. Ko pa pride kaka začasna neobilna pomoč, je vedno manj vređna, ker pada jugosio venski dinar. Češka krona pa narašča, tako da nimalo stipendisti letos niti tretjine lanskih dohodkov. Mnogi di-jaki odbacio domov. ćelo medicinci poslednjih let fn drug! kandidati, kl stoje pred fzpiti, mnosri se hočeio preseliti v Krakov fn Varšavo ali v Avstrijo in v Nemčiio. kar pa v sredi semestra tuđi ne kaže. ako Je snloh na mestu. V sami Pragi pa so selitve tndi na dnevnem redu, kajti gospo-dinje nočejo in ne morejo vedno sto-takov in tisočakov v čeških kronah kreditirati. Blagor njemu, ki ima vsni prifat^lia. ki pra lahko soreime na divan ali kako drugo ležišče. Najubož-neiši med stotinami ubogih pa so v resnici Slovenci. Zdi se m! torei potrebno, da domovino opozorim na to bedo fn fo razložim. Dne 4. avgusta 1921 je izšla naredba ministrstva prosvete v Beogradu o izenačeniu in centralizaciji stinendij za vse dijake, kl so bili ćo izča] v ti'fini, kamor pa smelo v bo- za »Slovensko di-jaškn zadrugo v Pragl«, t. J. gospodarsko in podporno organizacijo slovenskih visokošolcev v Prag?. zopet kot posojilo na centralne Stipendije. V oktobru so fondi pokrajinske uprave dobili nalog, naj delijo sami mesečne podpore po dvanaisti-nah. Ljubljanski fondi so prošnje resili sele novembra meseca in podcHi podpore za mesece oktober. novem-ber in december 1921. Nekateri fondi so dali 400 do 500 dinariev meseč-no, kar je znašalo po tedanji valuti 500 do 700 Kč, zdravstveni odsek 200 do 250 Din., trgovski fond 125 do 175 Din. mesečno, kar ni niti za nai-priprosteiše stanovanie. ki stane č?>. 200 Kč. Tretlino prošenj pa so fondi odklonili. Vsled tega se je temveć prosilcev obrnilo na zadrugo, ki Da je brez denarnih sredstev in iih dobiva tuđi vedno mani. Nadalje je na-kazal koncem novembra g. kraltevi namestnik Hribar za podpirance fon-dov 400.000 Ki kot prednjem na centralne stipendije, tako da je bil vsnj po večin? zasiguran obstoj do 31. decembra 1921. S 1. januarjem 1922 so bile centralne stipendije zopet odložene fn določene dvana;stine. Iz Ljubljane sa vsi fondi že nakazali podpore za ia-nuar. samo zdravstveni odsek še do danes ni odgovoril na večkratne prošnje zadruge, bo li sploh daial podpore še za bodnče. oziroma prve mesece leta 1922? Koliko skrbi, stradanja in drugih nadlog nrinaša to lc-pemu številu naših medicincev (3(0, posebno onim. ki studiralo zadnie leto in bi morali napeniati vse svole moči za izpite! Zdravstveni odsek le s takim birokratizmom ali s tako apatijo prekosil vse druge nokraiin-ske zdravstvene odseke. Takeera rekorda od Ljubljane bi vendar ne pri-čakovali? Po pravici se medicmcl tuđi pritožuje?o. da podpirani v Llub-Iian? pri ugodneiših razmerah in v prvih semestrih dohiva.fo enake sl-cer tuđi bnrne. Dodnore VgVor Pra-žani v poslednjih semestrih. Da na se heda nosebno slovensk'h meHici^r^v še bolie spozna, omeniam, da dobl-vajo centralni Stfn*»nd!stf mesečno po 900 Kč. kaVfh 8 0 medicincev Da po 1 6 0 0 K č. To na ni nek^f nov^-v amnak st^^a tradiciia. V začetu nsemdesetih let smo na Dunaju oh-Čudovpli in zavidplt Srbijance, ki so dobivali meser^e š^'^rndiie rn too goJdirtarlev in še tak«?^, nav^d"! Sir>-vrnci pa so živeli s 25 do 30 gld. To takrat ni mo^lo dm^ih .T^p^nv^nov vznemiriatl, dmgače pa le danes v isti državi, posebno ako se med 5ti- n^ndir.ti nahaiajo tuđi sinovi rodbin. ki jim pošiljajo Še ooleg tc^a po 1000 dinnriev na mrsec. Sicer na se je no-srcčilo že več Hrvatom in nckatenrrt Slovencem dobiti tuđi centralne štt-pendije. Tako se stvarja prevelik prepad med diiaštvom, ki govori raz-burieno o protekciji In korupciji: Vodilni krogi se torej tuđi ne smejo čuditi, ako ie in^oslov tako pristopno komunističnirn idejam. Tako seveda ne more iti dalje. nosebr.o večnim provizoriem mora biti konec. Iztednačenie strondij ie dobro in potrebno delo in vsled teg* tndi n'jh centralizacija upravičcr.a. Vendar tako dalekosežne reforme nai se dobro pripravilo in ako je en-krat izšla ta1:o tisodepolna naredba. naj se tndi izvrši! Pri tej priliki na je tuđi treba vprašati. je-li dobro, da se vse nabora državi in vse od nje zahteva. Kaj so nrei storlle na Slo-venskem za nodpirarje diiastva po-sojilnice, okrntni odbori, občine In društva? V zadnifli letih je diiaštvo samo mno^n storilo zn podporno tu-jranizacijo. ali tuđi tn^ai se vprasa, je li bilo dobro, da jo je vzelo ponol-noma v svoie roke. oziroma da *.o mu jo drrsri krrgi popolnoma prepustili in naložili? Pismo iz Praie. Ta teden j^ za«eđnl *enat. da re^l cAo vr^it) predlosr, knt^re jo dobi I oila znamenita izjava finanSne^a ministra o 7inši f'nnnfni 'f^litil??, zlasti valutni. Pojasni je. da se napio n*ra&ča-rjje eene esl. krone nikakor ni doseglo na umeten rnčin, marveS obratno si je baneni urad finnnčn'^a ministretva v^drževal narfl^čanja kron^ na ruri-škem trpru 8 tem, da si je bil priđobil na vredrr>cfnih rapidnih vaTut-ih 1 in r>n četrt milijarde v plavnim dolarjcr, lib^r^terlinpov in frankov, katpre je nn-l^žil kr»t rezrrro. Dalje je povedal, da za novi c"sl. kovani d«?nar imiroo dane* T>odlairo drajro^^nib k?>vin v vredaosti 900 milijonov čs\. kron. V^erajl se j» konfala rudarska et^v-ka z dogovorom med «ntor>mki lai»tni-kov mHnil^>v in HHavcev. Nesporno je, da je bila ta -stavka izzvana po nero-trebn^m in da bi bilo mosrlo pri ti do srmrarunrm rudi br^r n\e in cotoro j© hidi. da eta «e v=fli dve trot'ini delnv-pfva nridruJili stavki samo na povelje vnditeliev In \z w>lidarno?tt, nikakor pa ne \z nrervri^nnja. Veliki moralni tiPT>eh ft^vke ja t«. da je del^vstvo Vrt-TP.alo potrebo jinižnn^a merd^. Državi le napravila, stavka škrvde okoli 25 mi-lijonov kron. V posnmeTnib r^virjih fe u^t^^^v^ paritetne k*>mien<». k-atere bodo irdajale izvefsHa o mst^Hh izure-f"«mbah een JivVonakth. potreb^in. OUe stranki, delodn^alri in delavrt, »e dogovore o nreditvi n^dzor^t^*« nad temi izvesrjl. deta in produkHfe ter zni-žanjia mezde. Morebitno znižanje ne- V Prag i, 11. februarja 1022. rte !n iloklnr! pa ne *m* biri večj? ne-£"> je padaniB cea živlt>nckih rrotrK>-^čin. Dclo pe pri'ne lopot 14. t. m. Kn-d^rpkn »tavk* more f 1 nžiti r.% svdpu-?titer delavra Marka, ker je bil član nnro^nepn udruženja delavptva narodno-d.lriokrntske stranka, dor-im so bili stavkuioči pristaši sociialirti^pib Ptr«nk. Stavka je dosecrla. di je bil Marek odrušeen. če-prav ni bilo nikak^era vzroka, đf\ bi f<* ?>dslovilo d-^lavca, ki je delal tom že 25 let. Proti obnoviteljem teroristifne stavke, ki so bili delav-ki raupniki. ie bila podnna to*ba \n ti ?o b'li po § 1. zakona o izsUfevenju cbsr^'eni jedfn na me?er dnf, drusri pa na *r?t tedr^v r^nora, TzvTšitev kami 1^ pocrojno obložena na dve leti. Pole^r t^a no bili obFoieni na pl^Mln ?odn*h Rtrr»5Vt>v in nn Povračilo škode Mirku, ki zna^a 400 K na teden, fkuppo fSOO K. Konćno je bilo obrt>ie7irem nal'^ženo, da moralo poskrbeti Marku zr»do5^enio v tem «mi-slu, da bi T»H ^Tarrk t^kom dveh m*.«\ rev po inJani razsor-b^ ropot sprejet v delo v fikodovih zavodih. Vpr^Sanie rmitvfc 8tflrov«ke*ra pt^d^lis?? Nnniepfn se J* rnzrefi^. Z Nemci ie bi! 8. t. m. rlos**^<*n (•poranim, da ?<* vm vrn« Stavovsko ple^iS^e in se icto^ft«?no obnovi pravno sta.nje. ki i«^ na«tr»lo rtfi terneliu rv^^odb« % dne 23. septembra iftiS.. s^lenjene m^d d«-želno unravrr* kotnisiio in ravnnteliom arled-'lis?A T.^o^oldom Kramerjem. Skoda, ki je nasMa v«led r^bra^Hve po-slopja ravnatelfu Fr^meriu, «• nirotovi potom posebne paritetne komisije in so mu r&vrne. Skorajšnja izrovilev ^le in romski socijalni »Vmokrat Bruno Grond, iupan r D^ čini. Ze d.iTnto pripravljeno posoiilo Te» *J:o«:lov?Mce Av^triji so jo urrsni'ilo. ^ekr^lf \.-af-ka država j* p< i tnvljens direktno ob bnk k dnic;ima flvema up-tuVama Avstriie, t. j. k Ancli.ii in Fran-ciji. ^pada b^š t ras peno\'?kr* konfe* r«~-nce, n^ k^teri s«, kakor n^kdnj r\% flfn.Ti^k^m koiLT^^u, ctrneTr> interesi vsecn -veta. \' phm^n p« razSiri t^ni r^rmene Kvro^r* do Pu^ii^ in razm^rif Franci ie z Ancrliio do Nemrii^ in na rij^m je prirakoviti tuđi crovorniškejr^ im diplomiti^nem, dvoboja mM Llovd ri^ors:**m in P?»incar^iom. Or-novska konferen^e »o ih^I^zi tndi mini^trski predseJnik Pjene^ ki je davi ndpotoval v Lonton, da ^ki^ne t.un pcsojilo ta našo drž-avo. Kapr.-m V**mriji sr* je na^e- razmer« jfe nekoliJ-^) izprein^nilo. Vr>n ee dopo* \ori rn novo trcov«ko poff«»dv»o. Poslanik Tupar je lil te dni v Pra^i in je ref^riral o poteku poaraj-mj nrerfil^ritu Mflsarvku, na kar s© \* %-rnil r Berlin. da se r?>Erajnniri nadal'»ijf?jo. Ođhođ juro«.love.i^kes:» di.in2tv.i 1l Prf e;e je izzval v naši j^vnocti pploftno zanimajte, kar s*> Je kaznio zlasti T tostvarni no>ina.r?!kl di^kuziji. Na «ploli se 1o opažalo, da vhdt pri nas dobra \?>ii*. dr bi se ottv»srodilo jti«ro«lov^n-?kim dirkom bivanio med p^mi, zato ni d^tjm^, da se dobi i7bodW« \r t« krire. 7^ stvar se zanimaio tuđi na5t vlad^ni krocri, k! so !*e fo pri^^li posve«» tovati, kako naj se do«ežt», Aa s^ onrtv crori jnrc^lov^p^k^mu dh'*»-tvu bivant« v Prn^i. 7r% tn nkriio Ftoje, po n^.-ih ipform«Hifth. zelo vplirni pr»1!ti^ni ^1-, nitelii, Iri žele, da bi «r» rf^i!o to vpr*-fc*»Tii« sknpnA z velikim komnleksonf valutnih in n^ro^posroopodarpkih vpra« ^^nj v mnMičii do>ii. Ore rudi za to. di bi za Jtin^iije iuT^siove^^kih diinkor in za m^nipe zn^«ke. ki iih dohivajo i r^ma. ve\isli zvifini kurz dimrH \n inenelovenske krone. Zn^^ki. PrvncUJo-^1? n^ po-=?v,^;m TT^k.c'Tn-OTn, đn r<\ pr*v nreri v«a*kr> i^lcrvri^rnpie. Do*»e?i ?t* bo-?* kopano znižsnie tal:^ ra sku^mV nOk visokih ^o^ah. ki se inrvio urrditi zs .Tnffo«lovene iedmko kakor ro nrHrn« 7K domačo slučateli*1. Pa ee omorr>?l insroaU>v. kat^reera o^irt npr.t%Tia l'nTpiaij-a i*> 10. t. m. poo^T«»*t'la pt-^u <\}j. da nai prione s pri?Jr»inim1 ?init<*ljl po«vefovflpia v svrbn ofl^tr^pltve vrro-kov ta odhod iu5O3lovenakega diiaitvm iz Prage. j. k, a Jn«*T»h B^dier: W Trlstan fn Izolda. Roman. OGRIN, PUSCAVNTIT. Aspre vie m^inent «t dure Tant s* entraiment de ht>ne amor L* un por 1* autre ne s^nt dolor. (Beroul.) Tri dni porneje je hbdil Tristan dol^o za sledom raniene^ra jelena; na-počila je nož, tn v temnem lesu so se pa po^stile misli: >Ne. te ni bila bojazim, ki nama le /aradi nte kralj prirairetiči. Vzel mi jje meč, 8pal sem; bil cem v Tijeprovi oblasti: v njegovi moči je bili, da bt bil zn~ TT>»»hnil: ^emu Domoč? Tn ako bi me bil l-ot*l prijeti žlvesa, Čemu mi je pu«til svoj me? potem ko me je razorfcžil? Ah. po *enl *e zopet spozna vam. bče moi: ne iz strahu, nesro iz nežnosti in Fo?utii *i nama hotel Opustiti. Nema odr-n^tlti? Kdo bi mo?el, ne da bi a© noniževal. pust'tf t»k irrsh nekazn^ vnn? Ne. ni odpustil, ali razumel Je, da naju je B°5r vzel v varstvo pred Riprt^o v plamenih, pri ekoku \% kapele, pri mpadu ^obavcev. Srt>mnil «e je otroka, ki Je neko« ob nieerovlh nocrah ieral na harfo, in moje dežele, Lonno. kke ki sem se ji zrradi njejera odpore-dal. in sulice Vbr^oltov« «© i« spomnil in krvi, prclfte njc>mn na font Spomnll se Je, da nisem priznil tvoje krivde, nepo eera roman Jiahteval sodSe. pravice In dvoboja. Plemenitost nie^ovepa srca era je dovezla do te?. Ob. pravični stric! Z božio pomoćno zmasati r dvoboiu, pridobiti va*n mir in za vas — *opt»t e^krat! — nadeti si žtelezp.l ovratnik in ?l-?m!... >Ka\ erm mi sli 1? On A* M «1 vzel T7bto? D« bi mu jo Jaz pn*Ml? Zakai me ni rajSl v spanju zadavil? Preje, ko rr»e je prepadi sem pa moerel eovTa-fU[ in porabiti: d,il je Tzoto pobavc^ni; n'č več ni bila njesrova, nepo moja. Se-dal i>a 1e s i»vo*'pi sočnHetn ronet vr,nu-dfl ntfvo naklonjenost in si nridobil kra-Iii. KralHco? Pri niem Je bila kr«lji. ca, v tem poz^n ie Živela k-^k^r ^i*«1a. Kaj sem storil iz njena mladosti? Na-mesto nf^nfh. n svilo preprBženih eoban jH nudim to divjfino. kočo n^megtto postelje t nerr»ni, in ?ame bodi tod no div-Hh'*tezah. Bo«tk1 fl j|e slutilo i* streho, Je Šakala Izote zlatolaa- ka. da se vrne Tristan. Pri lunfoem svitu je videla. kal^ f^ 1e r»Wketal na njeni roki zlati pr«tTa, ki mi je r lenem vitrgkem m15lil^7iiu podaril tale zlati prsten, ni več oni rardra^.^ni p^'oŽ. ki me ie i»m-ril robavrem: ne. to ie ropet dobrot'iivi ro=»pod. ki me je ftčitil in nepoval t>d one~« dne, ko sem se Wkrml»i v ni -■»povi d^želi. Kako je Ijubil Trift^na! In potem ^m pri5^ jar: in kal sem stori-laf Ali ni Triet*pov« pravica, da bi prebivfll r krelievi pal^M. sto nlemenl-Mh pa*ev okoli sebe, ki bi mu bili rod-Io*n1 in bi ipu s!n*1H. da si pridobe svo-jfe 03tro«re? Ali ni nierr»ra pravica, Jezditi nreko profil In barociJ, l^kati si vifegk© *tužbe fn čudovitih doživlia-f*v? Tod* *ar»đi i«?tte posnblia vse ▼iteltvo. Izpn'an z dvora, prepoden ▼ ta les, T»rt>Vlet ^ *W to divje «iv11«r>je!< 2e je slikala rn suhern list ju In pa. dl«n dračju bliža ti M Trietanov korak. 81a nm Je naproti Irakor redao, da mu odv**me »>rožie. Vzela 1« lok Vse zad^l in niepove miMlce H Tristanovih rok In mu le bdt»eia meč »d pasu. >Pri*ote1ife*«. U dejjal Tristan, >to Je nwpč kn»lU Markeia. Nameraval je na ju umoriti, pa nama jfe r»rlza»es*l.c Tsota jle vseki f»»eč In le polinbila ?1»t1 drop križa, la Tristan fa videl, da plaka, >Pr1iatel1lo»c. le rrkel. >aVo M i»h>-pel a kraljem Markfjem sVletiifi mir, ako bi mi dovolll* v dvoboju fjbtrdltl, d-« ras nfsem n'kdar — niti x dejapfu, niti z be^edo — ljubi 1 ▼ pr^n^ Huheznir vs.**k vit^r. pie*»ov*ffa krnli>stv^ od Udana pa do Purhama. ki bi p« upal upovariati mi, bi p*e naiel oboroženern na ^.nfirraienem tf^iSču. Ko bi pof'^m krali hotel dopustiti, da ontnpem v njrt-r'evcm spr^mst\m. te^ai bi mu pošteno «lu?il kot svo^mn pr^pod-ti in očetu. Ce bi tpti pa bilo luib^*. di r*e odet^^ni In vfiff r»N1r7i. tedaj bi sel v Frislf»ndiio r-H v Bretap*'o: in sanvi Oorn»v««*l nn\ bi me spremli^l. Tn povsod, kr^l^ica, ksmorlroli M ?^1. in za ve^n: vaS ostanem. Ne mMil bi pa to ločitev. Tzota. «ko bi ne W>> ror1^. kl pa morate, vi !rra*otira, fe tako đolgo prena&ati r tej divjlnf.« >Trlst«u. »pomniti se hočera, pu-Sčavp^ka OffHna, ki Živ! tam v rozdič-ku. Vrniva *% k njew»u. In d* bi m^ela mort>čneea krsifa peha ran rosi ti milosti, Tristan, prijatelj m^j!« Zbud'la st* Oorneval«; Irota fe sedla na konja, ki ra le vodll Tristan za uzdo, !n vso n^č sH notovala ter prehodila molče pt>slednjič ljubljene go-zde. ZlutraJ sta počivala, potem §u p«-daljevala svojo pot. đokler ništa prišla do w*>ta riev* Vočir*. Na pr^*ni *vo1e cerkvice Je ^edel Osrrln In t* čH^i knjl-po. Z*ffled*l 1u ie, In že *xi daleč jlma je x»klic«il dobrohotno: »PrijaMja! kako v?»1u pođi Ijube-sen od gorja do gorja I Koliko časa U> ?e tralala v^jina blnrnoat? Foguml Skes^ita se že vendar!« TrisHn rnn je odsrovoril: »Posluga i te, poprr>d Oirrini Pom*-iraft«* nama pobuditi kr^liu ^Prnvo. Vp-nil bi mu kriliiro, s?»m pa bi Sel daleft pr*oč, v Br^t-iniio ali Friplindijo; ko me bo hotel k»^M zor.^t trprti nolo^f siebe, bi *e vrnil In mu služil kalct>r \a moja dnlžnopt.< Tzota pa «e jt» KprndUa k puSčar. pikovim nogam in jo dejala polna bolesti: >NTič reč nočem t^ko žlveti. V> rečem, da se lfMflm, ker tem Tristin* Mubi'a in pa Iiubfm ?e vedno in rr\ več. no: ampnk najini tclrii vsnj boett txl-slej lnčeni.« Pu.fi^a%-nik fe jr»kal In se fa zahva-Iferal Rom: >no«r. veličjontni. vfTtno-počnl krflli* Zabvaliufrm se ti. k^ bI me pustil dovolj dol^o živeti, da jimft morem priti na r^tpoč'c Modro jfma Je *vetoral, potem J« Vzel crnilo in perpram*^ fn ie n.ipt^al breve, r k^ter^m le Tri^tnn ponulal kralin snravo. Ko le vw ?»apf«^l. kar mu je Tristan rekel. i^ ta lape^dtil pismo s svojim prstenom. >KrV» naj odda br*ve-T*»z sam fA rroč?m.< >Ne, posnod TrUtan, t# predrrn« ježe ne smete poiski"iti; jaz pojdem za tss. dobro se «pb^p^m v pradu.c »Nikari. plemeniti ro«poi1 Oprin; kraljica oaUđs v vaši puščavniiki kočt ftran 2. ,£LOV£NmO N*KUO*, jtic 15 fcbruarji **** *tcv. SS. Ljubljanski obCInsM soet. Danes ob 8. popoiđne I« otvoril Žnpaa 'đr. Ljudevit Pcrlfi plenarno teio občia-skega sveta z zelo obzirnim seJnlm programom. Med naznantli predsedstva Je lupan omenil. da je obč. svet dr. Dinko P u c opravičil svojo odsotnost radi boleinL 04 kablnetne pisarne Je doS!a zahvala mestnt občinl povodom brzojavne čestitke k za-roki Nj. VeL kralja Aleksandra L i rorrnm-sko kraljično Marijo. Župan )e dalje ome-ntl, da se ni udeležil kongresa županov v Parizu, ker se Je v Beogradu Informira!, da se beogradska občina kongresi ne udale £i in se ga tudl Praga ni udeleti a. Župan je kongres pozdravi! z brzojavko na Župana Adriena Gilly)a, izražujoć mu zahvalo za vabilo in proseč ga, da Izrodi kongresu prisrČne pozdrave mašta N ubi jaje, nekdanie prestolice Napcleonovega kraljestva IUrile, sedai kultu mesa in go-spodarskega srediSča slovenskega dcU Itraljestva SHS. Od zadnje seje Je doSlo mesrnemu magistratu za mestne reveže 57.930 K tariL Po poročilu mag. komisarla dr. R. fu-Xa Je bilo sprejetih v občinsko zvezo 113 prosilcev, ki btvajo v cbčini nad 10 let, Cied njimi pesnik Roriian G o 1 a r, Šestim ©sebam je sprejem zagotovljen, med dru-glmi petim Cehoslovakom. Odklonienih Je bilo 6 prošen), med drugim madžarskega 'državljana Tibolda Bottosa ter sester Er-nestine in Leonore Backer. Porobila personalnopravnega odseka. Volitev okrajnega načelnika In skrbnika ubogih za šentjakobski okraj odpade z dnevnega reda. Kot zastopnik mestae ob-člne v odbor Simon Gregcrčičeve Javne ljudske knjižnice je bil izvoljen prof. dr. .Viktor Peterlin. (nar. soc.) POKOCILA FINANCNEGA ODSEKA. Občinsko doklade. — Novi občloski davkk Za tem so sledila poročila finančnega odseka. PoroČevalec podžupan R. Jug. Debata o nekaterih točkah. osebito o načr-tlk glede uvedbe novih občinskih davkov je bila mestoma živahna in vesela, razvila M Je v krepko alkoholno debato. PoroČevalec je najpreje poročal, da }e pokrajinska uprava zavrnila občinske doklade v mori. kakor jih je zaprosila mestna občina. Finančni odsek predlaga, da se znova predloži v potrditev pokrajinski upravi pobiranje občinskih doklad v sledeči visini r 1. pobiranje hlšne najemnjne po 35%, 2. občinska dokUda na zemljiškl d*-Tt% In splošno pridobnlno po 50% hl • 3. poviick na vse ostale davifilne od a do 85%. Obč. svet đr. Karei Tri 1 le r Je k temu pr&dlogu podal v imenu demokratskoga kluba načelno izjavo: Ob prilikj proračunske debate Je izjavila moja stranka, da ne more dovoliti ob-'stoječi koaliciji povišanja občinskih doklad, ker nima zadostnega zaupanja. To »ezaupanje Je utemeljeno, ker vodi glavno besedo SLS, katere zgodovina ni taka, da bi jl mogli zaupati. Od tedaj se razmere nišo spremenlle. Ni tedaj povoda, da bi revidirali svoj sklep. Dve dejstvi sta, iz ka-terih je jasno, da sedania koalicija ne iell sodelovanja JDS v tej zbornici. Prvič Je to pokazala iz volitev ravnateljstva mestne hranilnlce in dmgič danes, ko se je morala na pritlsk SLS odstraniti z dnevnega reda volitev okrajnega načelnika za šent-Jakobski okraj. Na seji personalnopravnega odseka Je bil za načelnika pred agan član JDS. Naš sklep torej, ki smo ga naznanili povodom proračunske debate , ostane Še nadalje v polnl veljavL S tem, da ne zapustimo dvorane, hočemo dati večinl prl-ložnost da pokaže svoje gospodarstvo, odklanjamo pa vsako soodsovoraost Gla-•vjerno proti predtogu. ObČ. svet. Ivan Tavčar (nar. soc) )e kot načelnik personalnopravnega odseka skuSal pojasniti zadevo glede volitve, čei. da je on govorit »samo o ubožnem cčetu. akta pa ni lmel pri rokahe. Govornik je dalje omenil, da je predlagat g. Mat R o d e t a za ubožnega očeta. Ni na mesni, da se Iz tega napravi politična afera. Obč. svet dr. T r i 11 e r Je ponovno m odločno konstatiraj da Je bilo na seji govorjeno o okrajnem načelniku ter je na-glaSal: »Ta slučaj Je exempl| gratia zna- Ko nap&či noč, pojd^m 8 svojim orož-nim mojstrom, ki mi bo držal konja.< Ko je legel mrak preko gozda, sa Je ©dpravil Tri stan z GornevaJom na pot Pri vratih Tintapla je oetavil starca. Na Ozidju so trobiha stražo z rogovi svoje klico. Smuknil je v jarek in jo v smrtni nevarnosti prehodii mesto. Kakor nekdaj je akofil preko konifca-stih palisad đrevesnega vrtri, videl je mramorna te stopnice, vodnjak In visoko jelka zopet pred seboj in se je bliža.1 oknu. za knterim je spal kraM. Tiho g* ]d poklical. Marke ee je sbudil: >Kdo «1, ki m* kl i čei ponoči ob ta~ k! nn?< >Gospod, faa eem. Trista« In ram prina$am pismo. Pustim ga tu na omre. žju okna. S\t>j odgovor dajte pritrditi na roko Rdečega križa.c >Pri liubezni božji, ostanite, ple-nrenfti ne?«k!< Poen ni ee Je n* priziđek in Je fes-kHcrfl frikrat v ro?: >Tristan! Tristanl Tristan, sin moj!« Tada Trift?n je že l**1nil. Hitel te lr nvolnwn nro7«***Tiu rno^etru, in z lah-nim flt»Vom te bil v sed^n. >Prp^rrrtč^!c je dri^l Gorneval, >por^*irni rt*; Jn pro^ o^tođ.c Priapola i»ta končno t nnstfnjo, kjpi* stn in «.f*kiiN oba: puSCavnik T molitvi, IsoU v soluh. a h % (Dalje prflL) — Ljubljana. 14. febrvarla* t Cflea ta dogovot, U ga Ina koalicija a kle-rikakl!« Obč. svet dr. Stanevaik (SLS) glasao: »SLS al bav-bav. kl vodi koalicUo. Je eootna volja vseh tren koaliranih strank. Na drugi strani hoče naCehilk JDS priti do svojega namefia, da razbije to ko-t'ldjo, (Dr. Trlller: »To Je pa reanlca!«) ZagoUvlJam ga, da se mu to * doglednem času ne posreći.« Opravičuie, sakai le SLS glasovala proti Rodetu. Predio« o pobtnmj« eftjeiMklk 4ok\*d ▼ Ceri toranllraBl ekUkl Je Ml p» t'*Wu-oanl debati sprelet a glasovi keaHrao« ve^loe, DEBATA O DAVKIH. Podžupan Riko Jug Je mesto odsotne-ag Ivana Kocmurja poročal v imenu ti-nanCnoga odseka o naCrtu davka na aeza-zidana »tavbno parcele, finančni odsek Je izdelal pravilnik o pobiranju in vUtni tega davka. Davek na nezazidane stavbne parcele naj bi se pobiral v točno otnejenetn mestnem teritoriju od vseh stavbnih par-cei in sicer prvo leto po xk%k cenilne vre-dnosti., poviša se dale po enetn letu, te parcela ni zazidana, na 2% in po 2 letih od 2 na 4% cenilne vrednostL Lastnikl stavbnih parcei bodo pozvani tekom določenega roka prijaviti svoje stavbne parcele (kat obč., vložek zetnlj. knjige In Stev. pare, dalje izmero parcele, vrednost pro m* itd.) O pred ogu se Je razvila dallsa debata, v kateri so demokratski govornikl predlagali nekatere korekture pravilnika; razvila se je tuđi debata o parcebh. ki so doloće-ne za zelenjavo. Debate so se uđeležlll dr. Trlller. ing. K o s m a č, Ivan F r e 11 a, Fran Kremžar bi Tran Rupnik. Pravllnk o davim na aezazldaiie parcele Je bil koneno z gotovim! korektura*«! spreiet z većino glasov koalicije, DAVEK NA ALKOHOL. Temperamentna, mestoma vesela le bila nato sledeča debata o predlogu linan-čneza, odseka glede nvedbe občlnakes* davka na oblskovalce gostlieo la kavaren ob nosnih urah. Finančni odsek Je glede tega davka stavil razdvojena predloga. Eden gre za tem, da se uvedejo po gostil-nah in kavarnah blok. listki a la CM družba in da se plača 1 K. drugi pa za tem, da se plača v gostilnah po 10 zvecer 2 K v ka-varnab pa 1 K. Obč. svet dr. Trlller Je omenial krivičnost tega davka in njega tehnično ne* izved jivosL Tendenca bodi, da se obdav-Či alkohol. Tu pa Je kontrola nemogoca. Najsigumejše se obdači alkohol na ta način, da zaprosi mestna občina državo za 3 K poviSano trošarino nt vino, žganje hi Piva Na ta način dobi občina okoii 2 raili-jona na leto. Obč. svet Ivan Tavčar (nar. soc) In Fran Rupnik (nar. soc) Izjavljata, da je dr. Trillerjev predlog zelo slmpatičen. Rupnik je vehementno nastopil proti pijancem in izrazil u pa nje, da bodo tiudje ostajali doma in tam pilL Obč svet Franchettl Je predloži! listke zagrebške občine In omenil, kako po* bira Zagreb ta davek. Obč. svet Cer nago] (dem.) nagla-la, da se naj obdavči alkohol. Davek v oblik) predloga pa je krtvičen. Nacrt o davku le bil tprelet % većino Slasov. DAVEK NA IORALNE KARTE. Občinski svet le dalje spreiel pred!oc flnančnega odseka glede uvedbe davka n Igralce kar v javnfb tokallh. Zadevna d*v-čna taksa ee določl na 2 dlnaria. MILIJONSK1 KREDITL Koalicija je dalje sprelela predlog flnančnega odseka za najetje desetmilijon-skega kredita pri Mestni hrani1n:ci ljubljanski v svrho zjđave dveh tnestaih sta-novanjskih htl Za povečanje mestne ubožnice v Japljevi u Ud pa Je bil dovo-ljen kredit v znesku petih mllijonov kron. V ubožnici je sedaj 300 oseb. Občinski svet Je da'Je sklenil. da wt nakupijo travniki v Rakovi Jelšl, Iast Auerspergoveira fiđelkomlsa. Kupnina le določena na 358.000 K. Za razne prezldave v Tofalnlcl vojvodo Mišica, kjer se nastani oficirski dom, se dovoli 58.000 K. Ta znesek se zavezuje omenjeni dom odplafiati v desetih letih pod Jamstvom voinega ministrstva. Dalje se dovoll en mflijonsM kredit za razne poprave v mestnlh io'sVIh po-slopjih na breme proračuna pro 19231 Olede gradnje palače Pokojnmsfceca zavoda na Aleksandrovi cesti so bfll modificirani pogoii za prodalo druge parcele zavodu. Kupnina 900 K pro mf, določl se doba za zidanje sr>om1adl 1923. zman]*a se konvencionalna globa na pol mflljona kron. Pređiogu obč. svet dr. Pestornfka glede oprostHre. tetovedn*k prirrrtHev ed občlnsklh takt bi Teietlčftera davkt ee ngodL Sprejme se cnak prediog obč. svet. Kralja (soc. dem.) g1e In potfo v SfSVo m r»x*»rfavo *e»tnfSča. To zm dohn petrb let OM. sve*. Črnm* col. Ini. Turnlefc fn Tvan iefaSI« %n se zav^emali za da'iSo dob*, natlata-foC g^nnda'5Vn vt*f«o«f vfk'flma ft me-stn. Sprva le bfl nfnvfmf odsek ^ro«l ed-stopu Iz raznih pomfslelcov. Pravottavm eertrev v LIoMlant. Dalje Je bil spreiet pred o« ed«eka. da te ne more pravoslavni ob6'tri cdMo- plrl prlmeren prostor na Sloven^kem trg« ta cidavo pravoslavae eetkve* OM» svet Jealp T«rk !• predlagat da občina police primerno stavbiftčc la ie da pravoslavni obvinl bre^plačno aa razpo ago, kakor |e to le ttorlla beogradska občina za katoliiko cerkev. (Ing. Kotmač: »Dajte lim Sv. Srca Jezusa cerkev I«) ftvtasa debata o «taaov«Uskli hitah. O prolall dr. J. Sajovtea, A. Prepelu-ha et koaa. za opustitev sove projektirana ulice od Vojvode Mišica ceste do Stre-liike ulice te Je vneU iivahna debata. Omenjeni konzorcij namerava na trikotni parče i nasprott gostilne Turk zidati stan<>-vanjske hite Poročilo obe svet Ogrina pa Je bilo netočno in nejasno, vsled česar je nastala dalji a debata, tekom katere so demokratski obi tvetniki ngctovili, da Je odsekovo poročilo svet Ogrin precej pre-drugačiL Inž. Turnšek Je naglaša', da bo projektirana ulica važna prometna £ila med severom In dolenjsko siranjo. Koalicija le vztrajala na tem, da se cesta na tem kraju zoži na 12 m SOLSKI ODSCK. Obč svet Ambrožlfi (nar. soc.) kot porečevalec to skega odseka ic na-znan.l, da Je pokrajinska uprava izv» litev 4 članov v mestni iolskl svet razveljavt-la, ker so poprejSnjt člani voljeni na pud-lagl zadevnega zakona. Obč. svet dr. Stanovnik (SLS) poda k temu poročilu protestno izjavo svoje stranke« vehementno naglašujcč, da )e s tem podana pravna nesigurnost. Iz-Javlja; »Proti taki pravni nesisurnosti od strant pokrajinske uprave cdločno protestiramo.« Obč. svet C r n a g o) (dem.) ugovar-Ja bi navaja v zakonu od 1912. utemeljene In stvarne razloge, zakaj Je pokrajinska oblast preklicala iz volitev. Sprcjetl so bili dalje predlogi ca nsta-novitev otrolkih Igrl^č na pare. 233 in 2\2 v Mestnem logu, dalje predio« z« podr-iavlleaj« de1cllik«sa nestnega I ceja. Občinski svet Je končno dovolil, da se Vln-cencljevi družbi zviSa subvencija od 1000 aa 20.000 K ter da se tej družbi in Cl i žabe tu i konferencl dovoli kot prispevek za božlčnfco znesek 30.000 K. ObČ. svet. dr. Triller j» proti načinu, kako ubožni odsek razpolaga s financamt, odločno utovar jal, ker za dooCitev takih subvencij Je edlno-le finančni odsek kompetenten. Na predlog obč. svet. Josipa Turka !e župan ob 20. preklnil selo in Jo preložil na danes 15. t m. ob 17. Neodrešena domovina. — 2nldari1čev ttrle. V Matenjl visi pri Postojnt Je te dai umri v 85. letu starosti Ivan Smerdu, znan po vsem Krasu pod imenom LenčaJev Janez. na Pivka pa pod imenom »ŽnldarSičev stric«. Đil Je pravi kraški original, poJten in ponnsen na svoj Kras. Lepo ga Je bfo opazovati. s kaklno samocavestjo in ponosom, s kak-$n!m navduSenjem Je cddata! pri radnjlh volitvah v rimski parlament komisiji gla-tovnico »Lipo« v svetem preprlčanju, ds bo zmaga SI crvene cv. Na vol Uče se ni hotel peljatt, ampak Je Se! peš v 1 uro od-daljeno Slavino. Za klobukom lipovo ze-IenJet na prsfn trobojnico. ŽniđarSlčev stric se Je odclefl! raznih b~>jev na italijanskem bojiSču. Naj v miru počiva! — Idrila In Postcrtna — že pre4 40 let! Italilanskt V »N o v i c a h« leta 1881. sem naletel na člančič % zbadliivim naslovom: »fdrlia in Postotna niste na Kranfekern. amoak na Lašketn«. Kdo pravi to? — kje fe ^o zapisano? slišimo pra?5ati na§e bral-cc. Potrudi se, drajri čitateli, v M i -I a n o na tnr »Corso Vittore Emanu-ele«. pa boš videl ondi pred neko knliearno izobešeni veliki zemlje-vid »Italia« za rabo v šolah. Ob času vftlflce«ra sreoerafičnesra konere-sa v Benetkah letnšnjo Jesen (188!) je po Italiji ootovalo mnosro potni-kov, ki so šli tudl v Milano fn tu vf-deli oni % e m 1 j e vd i d, rad katerem so kar strmeli. ko so čita!? besede »Conftnf naturali d' Italla« (naravne meje Ia5ke) fn v teh mejah stoiiio ne le Goriška. Gradiška in Trst. amoak tuđi Idrila fai Postolna! Ker se na tem zemlievidu bere napis »šolam za rabo« in Ver se po takern sme mislit., da fe takih zemljevidov v maniji obliki veliko po Laškem zatroS^nili. Je nač vprašanje apravičeno: ali kr*\\ Ia5ki Umberto, ki se zdaj pokianla cesarju na Dunaiu. niC ne vć o tem. kako nie^ova vlada, kl mora poznati oni zemlievid. rHadino la^ko šlepa-ri fn lo med tro^^o irredentar-jev tlra?!«t — Kar se fe vMelo ne-moffoče »Novfcam« pr*d 40 leti tn nad čemer so se zcrra£a!e. fe danes žal resnlca. ltaliiani so umell vzjja-fati mladino; predrzno slepeč Jo so li slikali domovino večlo. neffo le v istini. Z iasnim pogledom v bodoč-nost ml se vzcraia fnrdi ven in ven nred n^. ml ra*? r»ert: »* »»h n r^h-m* rr*"f-*i on^T^r^ti b^l c»o1?n^t far»lastil po krivici sosed +~~"\-Ue lačni«. B. nemiri na RekL Krvavi boji na Rekl. — Fašisti napadli vladao palačo In opien:!i vagone na kolodvoru. — Jugoslaveni prosijo za pomoć v Beogradu. — Zagreb, 15. svečana. (Izvir.) TukaJ bivajoći članl reske Jugo^io-venske demokratske stranke so v£e-ra) prejeli iz Rekc preko Sv. Ane na Sušaku alarmantno vest, da so faV,-sti na Rekl obnovili včerai d«ipo|.l. ne dobroorjčanizirane napade in nemire. Že na vse zgodni zjutraj so fašisti, oboroŽeni z grnnatami nasto-pali no ulicah tako. da so trgovci morali lapreti po večinl vse sv f.-'Sisti navalili na resko kvesturo. Vncl se ;c med fašisti in resko pclJcijo hud In krvav boi. Na ulici ic bilo več mrt\ih in ranjenih. Fašisti so namcravall tnclj raoaffl vlakno palačo In nred-5cdnika rršVe vlade Zancllo. Napaa pa ie ki? zavrnH*n. — Beorrad. 15. svečana. Ozvj člani fngnslnvenske demokratove stranke na Rcki ro se br?.niavno obr-nill na zunanjecra. ministra dr. Ninči-čii 72l pomoć. (Ja Jugoslavija skupno z ltalro r^-'ornži fr^iste in napravi red na Rcki. Zunanji min. je tuđi na- proien. da se inpT^love^«"-r ♦»uli italiianskev:* rx>slanika jrofa Manzoniia. PriČaku-iejo, da se rredsednik reske vlaa« /anclla obrne na bcojjraJsko vlado, i:i v Rim za za§čit«> prtti fašistom. — Reka, 15. svečana. (Izvirno.) rasisti so napadli reski kolodvor, lam so orlcnili nekatere vaconc, n;cd drugimi ludi vacon uniii»rmct določene za resko nolicijo. \'acon ic nri^cl z Ounaja. OMcko so fa^st? delonia pobrali, deloma pa so vagon poiili z rcrtcin^m In pa žažcali. — Rel^a, I5*, svečana. (Izvirno.) Potomci na RcM se ic nekoliko Izboli« Šal. Prcclsednik vlade Znnclia 5e ie o!?rnH na »talijansko vlado % pro^nlo zn intervencijo «n razorožitcv fa>i» stav. __ n:m. 14. fcbnr-rja. (P. n.) Asrcncia Stcfml d^rpentirn ve$t o prihodu i'aiijanslilh čet na Rcko. Feiifične im*/*1-. mm flfja »a^>tTm JDS bn jutri t ^cti t< k IC t. in. ob l.'j. — Kmj: vrta organizacija J. D. S. t Ki£!:©m si je na o' • nem zboru dn^ 18. jin-n. 1922 irbrft-i t«-la odbor: pr©ds«*i-nik dr. Frravlj:iio o Yolilrmm zakonu. Ppreiet je bil pr«>d-ioflf diiftTP.ega avrta glMo razdrlitve mandatov. Ta pred to* se glasi: Mfin listah, ki ^o dobile koli<"-rik. Ostanek irandator, ki nišo bili rnzd©li<*T\i po kolic*niku, »© porazd<»n r»o d* tfontovetn si°trmu ivi Hrte, ki *t> dobile koJif-nik Li5te \r*T koliv^nik* ne prihajajo t pbftt^r. Kvalificiranih nv»nđaioY ne bo ve^. Ver jih n*» olrrja ustava. Vee oetnlć* določb« voli'nega z-akon% »o iste, knkor r voli'n^m m'u, rx> kater«n tt> «» rršilo rolitv© t usta-▼otvorno skupioino. =r L'iroVi neBađoToljitv*. Pod t^m naeloTom piš» meu drupitn >Jap;oslo-vensk List<: Nedavno Rino *e razeo-Tarjali z uglednirn rajikftlnim po?lan-cfra iz Bosne, ki je t intimnern rfireo-?oru priznal, da pfe^taj« oJnosaj naprnrn Beogradu t jrospoda-rsk^m i>7im n<*zno-s*n. ker »© j?«*t\o o^ni* težnja po gospodarski pT^Tno^i Beograd* oziroma Srbijo napram Ostalim T>okrajinarn naše kraljevine. Ta politik, dniRače b«v-du§en centralist je takorekoc" rar^'A-ran ▼ svojem prepri5anjuT d* ^» edino eentrft!>tu*na ureditev zdrava, za naio držaro. T* politik je i7jnvi!, da se jo pcjftrila t EeocT*»du nezdrava arrr,o»fe-ra, kl bi se irt>p:lft ozns^iti z be**đ*mi: fro«ipoiia.r»k^ hegemoni]«. nM drvcimi pokrt.iinarni. Brdzposrojno Tsrbujejo te ^•^©ede «rbsk>ffa politika mnocjo jrren-k© repnlce. I i?t navnj« razne razlika r davkih w*d Reocrndom in drucml. govori t> dijflških štip^ndh>h, o ur«d-riJikiH plaćali in pravit V»»ika akcija naših p"o?TM3darffkih krosror za ]k1x>TjS'^-rjje ^rosr^dar^kec^ poloraj« ostane brez-uspešna razven slufojev, ki ffr«*do n% rn^un beocfr«d«ke Vnkokracije in beo-pradiike čaršiie. Polej^ teea je mnojro Mufajer nd7dn%Tera nrot^kri joti ' zrna, nf»«po3oKnth in n^ft^lMnih ti nov. T«*ko ^o poslali ▼ P^rir Moreka, ki naj bi pri nazora tamkajšnjem posUništvu repre-zentir^l n^e f^^onisi*, todn ta rlnvrk i© priž^l kot radni! «pa5 r kolirijo s frareoskim kriminalom. Te »tvari por-zro?»Jo razumljivo ner^\ ob>tvo pri ▼seh nTidevnih đržaTljanih brez razlike plemena. Tu ne jcrre reg za rnre&a-nje nanodnera e»eriavi. Mi hoćemo br^z razlike pokrajin in ple^ne^ enake dvv^žn^«ti in ^n-ke praTire. Zdrara frr»prof1firi»ko-polUi^na TK>t-»% rseh nAiih ncl^lnih mof brez rarlilce ptrank, rndi onih r>il takoT-raneern Frvatakee^ blrka nio^e rušiti drfcaro in nArod i* nwadoTolJ. stva. as: P^W»IM^ki pr'*« • »©Te« T»|K?T! in # T*ti\^f»^ki po^iki. >Pr^morske Novine« pi?e^ med druHm: Tr\ nas -Ti:-rosIov©1"© flo imeli rimski papeži vedro tu^i polit«'>ni r.aTne^. Ce-rk^v i*» iit,aU v«*dno pod v?r?Vn formo iT?rp*t1 I1*^" eloven^tvo ▼ politične- »vrh*, k^^or •« Vrt fcnhtevali ne wtpo intTf^i r»m«kih i»apeiev, ampak tiidl Inf^r^ei r»nih v!a-darjev. ki *o v davni nro?loMi t«tko z^. htevall. JuroVlov^m me> nikaVor ne moramo pohvaliti đa !«a nam bili rimski i>ape£i ▼ kateremkoli r>ziru naklonie^!. Po lx\*olitvi nov^ffa paneža w n^.m tisi-liui^ fkrb. k^ko homo urivnali pn?o rn-nnnjlo fn ifto^i»ro tndl nafto n«tr«rt> politiko nAT>ram Vatikanu. Dane« ni-piDO ▼©* ruRdeltenf. trntl nl^mo v#* t>o<1 iarmotn tnUli vl^ilaHev. ki ^o T»a« na vs« irt>«»A.*«» ?**»fin© WkoriVy»H t ver-tkem. roliti^rrm n rr^ncla^-fc^in o^i-TU. P^nen f^D niedinie^i. to^a ^e ?e po»>o1noTni. $* Ti-n mf»n*k^^o f»r1c-t-r! v<1\ n"»J"«r*i rM»ro^ni**?a t>fe*^. Tw to <* rnvrr*. k-r f».*s ?«^ra t hr><'o^"-»tl t»*1. *w»M r^nir^^ti. r"p'*«*o r-^* velt!v^ poM-Itf-rt« In ro«~ofl.»«"*V'» rt^!o^*, ni fc--*^'© ne iro*-fi pripraviti vr* rc*Jk r^rnd, pr|. pravif| ^e p*o»"» pi to fr^i o^\ (V* n«*«, ra naroda ki je izven Fe^n'e r^T© d". 2ara In kl z 1nr potrp*^Hivt>-tio prltekuj« SToJegu vstajeoja. Zato nx>r* n**a vlaila že Kedaj »torit! vve, da 9 evnjo diplumd% v na^i dr tavi in izv€*n države. Ako kI bonx^ prido-b:li n*klonir*nost novega papež* in v»e-p* Vatikana in ako bc»mo oprezni in duhoviti pri r«#*h popvi u\\\h in dogo-vorih 1 vatkansk) diplomarijo. Pi bo» mo pridobili močn^a «j^vnrnika, ki nam bo lahko jt/ino^aJ r najtežjih tnv nutkih, ki bi jih rropla doživrti d*\ne« ali jutri naša država, r.ko ndnr«ki n^i^odni zaple.tlinji. Novi pa; ež Pii XI. si jd pridobil ko| atoetolpki podanik na Pol.hketn a pvo-jina finin diplomatakim v.ktom za. r*>^i-ski narod veliko za^lutr. On je vw čh% svojopn Bveccnišk^ga živluinja tn rudi kot kajdinal v Milanu bil koncilijant^o in praviCen t~T jf» po naravi d<'.ter rlo-rek in fin politik. S tnkira papež*»m mo, ren^> hdi ni Juposloveni kat^vekoli ver© živeti v hArrnoni^THTrr R^pb»«m. — Pogovor * poalancem fceekonv Ttali]ka, da se ž njim pogovor* o zahtavah Jn?oslover?»v, ki so nrikUu-č^ni Italiji. T0 dni je rovoril ž njim eden izmed urednikov >Ep*>ca<, katere-mu jo roslajier Sček Iju bez nivo pov©-dftl to-le: >TtaHionfika vlada mt)ra nam dovoliti sv»>bo* ne za pouk n.*še mlndine. K«dar br> na-*e ljudstvo moeh konstitirati, da imamo v Tta^iu ve^ ^1 n.*cro v Jufiroslaviji, in kadar bo videto, d« fo materijalna in dubom* razmcr«> bć>lj§e r Italiji no-po kie dri^ej^, tak rat bo ns5o Iju»Mtvo *prei<*!o rado dovršoDl ^in in bo pt)!»t(w K> hitro fveeto in i;l:r^no. VA ne zahie-T*amo ter\. da, bi ^ lađa tr=t«navijala 50^ as izkljiu-no tflovon^kim mxnim je* ziVr>m, minrf^ bomo zlovoljni, ^lto »« naSi otroci nauče tuđi it'!lijancko pol^^ Fvojeflra maternv*sra jezika, Slovonpk* ?ola ha nik«k naćin no bo vrpojevali-£č© z<\ ir^flentizerr!. ako vn *e jturo^lo^-venski mladini ?>drolci Sola. f? nrisilie* na odhajnti v Jucoslavijo ▼ ftlovenFka šole.€ = Jubilej hol!rar«kee» Jurnali^a* \o đfMTto tc^rn je ^lavil 2-"» Mniro fvo, jcjrA čn^niknr^keca d^lo^^nja boicr^r-^ki publicist O-^orprii Niko^tv. Pnifctv«* lH£ra.rt>kih piiMicitov in >SHvjnn^koto <*mže«tvr!*. fitn mu T^ri^edila ,V»tni v*. f^r. tm h«teTem •« rarnl rovorniki. r^M t*mi tuđi vpeuHli?ki pr«»fe«or Rfevan Rohčer. ocrtali z^abic*. ki »i jih ]t» iu-bilar pHtlobi! y.q bol carsko furnfMattko in za ulovanfko id^io v Polrrtriji. Ni, kolor Je bil d^lj ča** uredn'k f^la^la '*olrryir?ke narodne -»tmiik© »Mira«. F^t tak *e z navdupenjem propacir«! slo-van*kr> v-r«iPTnr:o«t in r^rovarial fl v?Mn pr^T»«-i(*«\pj -»rn hi^i zbli*»nj«* n^fnl Srhi in Polffari. Ko j+ I 1006 sklical f^rofenor Bohf-ev v FSifiin konprea in^o-*ft>v©n«kih k^ii?.^\Tiikov in ^«KT>ikar» jev, je bil Kiko lov dr^a. tt* Tirfr«»d;tv<\ N*i nirr-oro po^ndo r+ ie vrJi1 ob pnlikl •>.-*->»kera k"*rn/r^«a 1. 11M0 v Sofiji tn^i kon^re« slovan*T:fh s?urmlicto\\ Tako pa volik'T« FV»v^.r«k *m kontrr^-^u, k"k^r na r«vTnar*k*»rn rV>rov«nm, ie NtVnlnv rn»vrlu-r» •rdr»b>val, Ko se- i« 1 101? o^TK>^»!a Mlkan^k^ rvwn proti Tu^iji. ie N^kAV->T' *. na.jv«vriiTn n^vdu-^etii^n r^«fon^i ^t«.li«^©. H% \+ tre^A vm% hnlraral-o pn!5tiVr» T7r%Ait\ p^ t^m^ltn r»n«»«nei§e Tr&r* 0 Srbi i v Jn^ilei* ^. NTko?o"\ *<* ?r Vralo^nr-^t^o P'vm^f^iji m^i >clov^nRki N«rr>^c. Ko p*» j* Tt^l-ti 1. 1P12 \-ftp^ rr^dnvin'V^ *f>ln »v>V^r. !• v T>riT»rir>n »Vi^niN v>ln% nanove4 Tur^iii, f* Vft^or O^^WM1 n f>m n*. ^#ri nr^nika. Vi j* M tskr^f r ^HM. Tn t^V« fe tpo^^i ' >^1-.re^»ki Varon« »n 1* fJ*H .'a-.-^ ^^*^-* Txf*s*i T„«.*::; fj ^■*^''^t^«*rj pm ft* ^« ^ ♦**•* ^f***1 «*■*!* fn ■*} •'•< ro1crrj-*k© puMirirtike za elovansko i'!eio. Mnrfn ^•^o^1*»vov^ Pro«e^ prvti ^ivlk©-nm bolgartkemo minlttraim dr. Rado- 48 Stev. .Ai-ovcrtaivi WAKUL>-, auc lb februarja i^2 stran S elavov* H rddnb ni končan. Pretekll teden je bil Kasli&at* kot svedok bivši bolgarski poslanik na Đunaju AndreJ Tošev. Pri svojem »^liganju se je iv*& drugim fi>t^knil ose'oe biv&effci boćarske* ?ra. krnlja Ferdinanda. Na^lnft&l je, da je bil Ferdinand napram njfr.m obi-fcajno r političnih v prazan jih *<*lo >z& kopčan«. Ko pa ea je 1. 1916 sro^l » Ferdinandom n«. Dunaju. mu j<* lc-ta ći-sto okrito^rčno piizn&l: >Vidi bč že, da bodo centralno države premagaue, no, prepozno je že!< Tožev je nato pri-pomnil: >Nifcdar :m moro biti prekasno, •ko želimo skleniti mir!«. N ito s« ja Ferdinand znvrnil: >Ne1 Jaz nočem biti izdajalec irv*>jih raveznikov!« = Oelo ea »lovansko vrajemnost v Boljparijl. »ŠHvja^skoto družestvo« Y Sofiji je obnovilo svoje delovanje. Nadelo si jo nalogo. da popularizira tdcvairsko idejo med narodom. V Sofiji in drugih večjih m^tih, kakor t Kju-»iendilu, Plevenu, Sum?nu in Trnovom prireja predavanja o vpra*anjih, ki se Učejo sloranstva. Najagilniji med pre-davatelji je prof. Oenov. Ne davno tesra Je imel predavanja o tehle tenwih: »Ru-•ija med svetovno vojno« in >\ova Ce-hostovaška republika in JiiejrmlArfJn. ter Tijiju odnoSiji nanram Bolgirijic. >Slav-^nn&koto družestvo« ima svoje glasilo >Slavjjanski p\as<, ki izha^a v 4.000 \z-Vbdihi polesr tega pa izdaja tuđi »Slav-janeko nihlir>toko.< = Smrt burskega generala Dewe-fa. V B'oomfontainu je uurl svetovno mani general Dewet. star 60 let Za Časa burske vojne si je pridobil svetovno ime ne toliko radi svevib voja-fckih in strateidčnih zmožnosti, kolikor radi svojejra neupoglJiveira patriotizma. Ko se končno Buri nišo moell več zoperstavlfati anscleški premoči, se je udele?il tuđi general Dewet mirovnih posrajanj, toda hrepenenie do svo-bodi njegove domovine ni umrlo nikdar V njegovem srcu. L. 1914. se je udele-fi! tuđi on znane burske vstaie, ki pa je ostala brezvspešna. Angležl so mu fo!w>r Forster je izjavil so-trudniku >ExcelsiorjaTribuna< javlja, da je moskovski komi^erijat za zunanja dela sastavi! nov nacrt za preureditev boljševičke propagandne akcije v ir.t>-jtemetvTi. Za center te akcije j* določe nit Praga, V kratkem pošljejo baje boljševiki r Progo t>od pretvezo trgov-«k!h in gospodarskih zastopnikov več agilnih predstariteljev ruskega sovjet-»ke^a sistema da urede propagandno centralo. .. — Nemci in novi papež. »Beriiner Tagebl«ttc pU* med dru^m. da s« je jM>vi papež kot nnnci] v Varšari pre-reč savzemal za Poljake. Novi papez je predvsem učenjak. Nove ^ir.ernire vatikanske politike «e bo^io pokazale le T*>časi. Zdi w, da bo Pii XI. >ver-ski< in im politični papež. Sicer p* bo določila amaernico mednarodne ratikan-ftke politike izvolitev novela kardina-te — državnepra tajnika. V diplomatic-nem bziru stoji v oapredju vprašanje odno§ajev med Vatikanom in »luiheno Italiio. = Tur?kl nacionalist! orfnravUalo sfioittladansko ofenzivo. »II Mondo« poroCa. iz Aneore, da hočejo !rneti tur?ki nacionalisti na vsak način \m-nopol*e In Smimo. Bate namernva Ke- s mal pai^a v marcu prijeti sploSno ofenzivo. >Tribuna« pa poroča, da so se med Angoro !n Carigradom obnovi'i urijateljsk! odnoSaji, kl so za ofcriziv-no razpoloženie vsetra mushmanskcea sveta velikeira oomena. ^^.i-««- ==: Franroski vatikanski poslanik *at»okliean. Po TX>ro^ilu nokaterih li. »tor Ja veiietno. da te dosedonji fran-eofki poslanik v Vatiknnu Jbnnart t najkrajSem «a«u odpoklicnn. POŠTN1 PPOMFT MTO ITALIJO IN RUSI.1O. — RhB. 13. februaria. (Tzv.T Po^tnl promet med Ttaliio in sovietsko PusMo je otvorfen. Dne 1S. februarja se vzvo-sta\1 rudi brzojavni promet. NEMSKI POSLANIK V RIMU. — R*m, 14. febr. (Tzv-1 Novi nem-ikl poslanik đr. Neurflth ja prevzel vodstvo nemSkecra poslanstva. VEDNI BOJI MEI> ENGLEZI IN SIN-FATNOVCI. *- London, 14. febr. (Izv.) Po vf" iteh ia BeHnsta trajajo Se vedno nral. ri in sponadi m?d angleški^l četami in rtnfajmvd. N« meli pri Plonera so Bipfainnvci nanndli vlak. Ubit je bil 1 policijski uradnik, 8 jlih Je bilo ranie-nih, 6 poliraiev t>* xHetih. AVSTRIJSKA Mn.ICA. — [Nina!* 14. febmarja. (Tzv.) V m1n1*tr^tvu brambe rtrinravtfalo n?črt o reor^nniraciii avstrikVe vojake. Ni>-vt nacrt $e oribližuje sistemu narodne milice. KAP^TNALI 7APUSCA.IO RIM. __ Rim. 14. februarja. (Izv.) Tekom vČ^raf^n'e^n dne so Inozemski kardinal! capustil! Plm. Po končanih *vc?anostlii. k? so bile v neđero Izvršene r naiveči^m cerkvenim pomnom. Je PH XT 9n»-e!et knrdf^rle v avdilfn-d. DnrtaMcemM kardln^tu Pifflu Je papež IzroCil veCji inesek *a — ubone otrok«. Gospodarske oesfL VatoVMha afera m narotffll UuiplIlnL V Beogradu il. febru&rja^ Po kratkom deloranju je ila na-rodna Akupitina sopdt na dvateuiKiaki oddih. Fradmeti, s katerimi ft* ja pećar U, bo bili Y«čiuoma lualenkostni in ma* lo zammivi. Foleg seje, v kateri ja g. i3tii»ic podal svoj ekspozo* i© bila iLX»r&-biti najinter«s«uitnejaa poslednja seja v petek zvečer. V nji s© je obravnava-la takozvana >volo\^ka afera«, o kateri gfe je popr«j» pri na« toliko piauJrj in govorilo. Voji&lav LaziC, pr*d**inik ieml]o. raUniškcga kluba, in'er^olirai je i^di one stvari miniAtrsk^a pr«d&ediiika l'aiića. Naalov jo vackakor čuden. Voli spada/j k poljedeljstvu, a na v rnini-8treko predsednidtvo. Ako bi se mu bilo filo sa stvar, bi bil torej moral nasloviti interpelacijo na ministra polj&-deljstva. A go«f>otJt»m intarpelaniom ef& oči vidnu ni šio toliko za stvar, ktikor za napad na eelotno vlado v oaetti njenoga predsednika. Odgrjvarjal ja mini-ster poljodeljstvd, kot pristojni mini-ster. Mini'3ter Pucelj i« imel krečen dan, bil jo očividno dobro rw^r>oložen in jo nastopil na mejdran z veliko eigurnost-j*>. Zmatcal J« popolnoma, opozicijrt so jo skrhala in ni mogla niti kriti umi-kan ja. Njegovo stuli&čo je bilo toliko laž je, kpor njegove dokaze fn ite-vilk^. Padalo je vmes ima Pa%ićevega sina, Čcš da je on soudeležen pri družbi, ki jo izlicitirala. živino. Toda bila so samo namigavanja, nikdo ni imel no. benih dokazov. Sicor je pa tD tuđi brex-predmetno. Po kateri postavi bi «o no sntfclo prodati n«kaj na jarni dreibi društvu, pri katerem je morda udele-žen kakrfeen sorodnik kak&nega urad-nike? Merilo nepristranosti je javna dražba, a pri nji licitira kdor h&če. Zelo nesređen je bil s Rvoiirai ugovori govornik skivdnske ljudske »trank©. V svojem kratkem izvajanja ni imel drugega, k tukaj, da so ukvarja z govoricami. A ravno stvarni podatki, katere je navel minister, izpodbijajo ve© povo-rice. Živino iz N'eročije smo morali pr^. vzeti. Nismo je smeli zatrenjafi v N~m~ čiji za dnipt> bla^o. niti je tam prodati ali rzeti mesto nje deffiar. Prevoz živine od nemške m#je do Srbije je tako drag, da bi pri prodaji ne dobili niti provoznih stro$kov. — V Nemčiji se je začela, širiti slinovka in bila ja opas-T£)st. da se po tej živini inn^o tuđi ▼ naže krafe. Tu w& pom-i?a no^^o pre-erledev«nje pri r>revzemanfu. Zđravnik lahko konstatira bolezen žele. ko po-kaž* vidne xnnke. Tak i »naki so se v mnogih »luča:;ih pokazali še!e misi pt>t-jo. Transporta torej nikakor ni kfizalo uvesti v državo. Tud! je Kila v nfii državi velika suši in veled tecra je Mio notr^hnrt ^.ovt>Titi fzvoji e-elo n«i&e iivi-ne, kaj sele uvafc«ti drueo Tuđi se je fcelezniško ministrstvo izjavilo, da ne more i^eled #l?^hih transnortm*h sred-etev prevažati živine iz Neročije. Polp^ teh Štlrib .•tvarnib razlofrov fš napl^Sal ft. minister še peti svt>j razlog: >Kot mml^ter poljedeljjstva in vode, kakor tuđi kot *kBTXmf*nt tamgstoj-ne kmetijske atranke STnatram za svojo prvo in glavna dolžnost, da «* brigam, ^■a bo e*na živini vieoks, a to moremo doseli wmo, d» izvaramo, ne pa če uvažnmn.c Prodati je bilo torej takoj! na mejf, y:rtK!f»1e «V«*r ni l»ilo tp^&o?** iavno r*z-glasitf. a to iz drevnih rorlogov, ven-dar se je r#izfrlftsita t^ko, da no 1ahk*> zvedeli vsi. ki 8o «• hoteli zanimati, rglapilo fte ]*> 11 knocev. mfs»3 njimi se ie vršila draSb« in nrod ilo ee je onetru, ki je na1v©g ponudil. Prodajo se je dra-žje, kaknr je n« iivint v SrMJi. r^jo stvar jo vodil gospodarsko financijski odbo-r, 1 iritacijo pa posehen odbor stro-kovniek3t>v. To bo dej^tva. katera f& kratko iti precizno navedel g. irinist^r. Na taka stvarna izvaianjl* J** b^o težko odero-var^iti. Proti covorniki m »orno ponav. l.iali stare, z rtok^z! ovržen« trditve. ali j>a premlevpli sr>loSne fra?re. Veled t"°ga m imel mi ni eter v svojem ¥ftkl1u(Tnem govoni lažj« et"iliše>. T^bko se je r'elo zahvali! g. Voji^lavu T^ar*^iT, da mu je dal priMkt*, da jav^o zaž^ifi to z»đ«»vo in prezene Mimni^miJ.i. ki no se radi t«*sr«i dvi^rela r»roti nj°rnu v njegovi rzii domovini. Rvnj odsrovor Je zaklju-ri!: >Takoj, v nrv^n rnorn**pfn, 1-T> p*» i** 7vod*»ln. da rtikal nbsfoii neka r**©frrad-pkft fifero, Vrairnall go takoj krik, knt prl?»dni volkr»vi in ne d« bi se ir»formirali. Pnmnl?iM so m**n_e, da ie v tM stvari itekaj T>^r^stenora. S»dai ie bila pH-Uk*. d* nko kdo kat vf>. to pov© v tej b?si. (Odobravani" 1n klici: 2ivif> Pn-eeli.V Vi «te pfi^H T>o«ilaT»fka pr. Kranjca, ki |© n^kaj hrblif»l. a ni mo?#1 po-vednti ni^epar in vsle^! ♦©!?«- smatram, da i© nestor rovor Kflnt> Matnaia sa niwn B^mepa. Gororil t^. kaJcor to n* kem faktu, da no rfmžbe. ki to udele-žut**1"0* nnredili dobicTrn po dv»i milMo-!v» dinaH«v. f i vine niBrrr* niti uvozili, niti spr^*»H. To Vam navMwn. d* t!-flft©. a k?*kS^iT«1 arsnimpnti s© dela nflo-ti nam in kako «© moramo s t^k'mi Tinrfmi boriti. In rato se r^hvalfnjkin g. TazIc^i, «!a tnl I© cM pHHko, da »e hikfli o tei stvari rovorf.c Sprei^t 1© bil T>r©dlo|r r^Planr* Mermolje. da g« v»nn«tavno pre'da na (*p.©vni red in s tem je >volov«ka xa-devac razc"l*c>na. Za predlopr g. M^r-moMe ie bila približno itlrir'4«^«"' rečina. KX> —Z Trboveljska tfrmibs te mjm |M^- »oc. Pokrajinska vlada je Udala komuni-k«, ti£oć se Trboveijske prenvgokopo« družbe. Iz tega komunikeja posnamtmo: Pokrajinska uprava je predlagat, da ie »kliče anketa ttrokovnjakov, kl na) ni« Unčno ugotovi produkcijska ttrosk« Tr-boveljske družbe. Na ta pred!ux |e minl-strstvo za ium« in rude sklicalo komiaito pri pokrajinski upravi, sestoječo iz za-stopnikov rudarskeci glavarstva v Llun-l'ini, ministrstva " šume In rude, državne in jufne žcleznlc«, Trboveljsk« družbe, pokrajinske uprave, oddelka za socialno poli-liko, cddelka za premog, in unije s'oven-skih rudarjev. Komisija nai bi ugotovila proizvodna stroSko Trboveljske družbe, določila povliania delavskih In podurad-niikih plač, ugotovila predajne cene premota iz trboveljskih mdntkov In kon*no obravnavala vpraianje o svob< dnt trgovini s premogom v zveai z zabitno carino, ki na) bi preprečila izvor, trbovc jske^a premoga v inozemstvo. Tako »ostavljena : komisija je pričela svoja posvetovanja dne | 21. januarja in jih )e nadaijevala v dneh i 23, 27., 2& januarja 1922. Takoj pričetkom I obravnave pa je bila komisija opozorjena i na novi zakon o pobijanju dra^lnje liv-| Ifenskin potrebičin In brezvestn« špekulacije, objavljen v Uradnem listu Štev. 5. z dnd 18. januarja 1922. Ker p(, tem zakonu za 2iv!}enske potreb^čfne. med katere spada nesporno tudl premog, ni dovoljeno več predpi^ovatl maksimalnih cen. Je pokrajinska uprava brzojavno prosila mini-strstvo trn šume hi rude za navodila, ali naj se obravnava vrši v oznaCenem pravcu. Med tem so se v komisiji vršila po-safania med eastopnlki delavstva, oziroma poduradniitva s Trboveljsko družbo In se Jt sklentl dna 27. Januarja t !. sporazum med delavstvom in Trbovel^ko druibo, dne 28. Januarja t I. pa sporazum med poduradnlStvom In družbo. Z odgovorom z dno 26. januarfa t L Je ministrstvo za Sume in rude v sklada z novim zakonom o pobijanju draginje pristalo na princip, da se vsem premogovnim rudnikom dopusti svobodna prodaja premoga, seveda pa mora jo cene odgovarjati predpisom člena & navedenega zakona. Vsled tega }e komisija smatrala, da ie % rcSitvlfo delavskega in poduradniikega vpraJanja njena naloga zaključena, ker ni več pravne podlage ca preiskovanfe proizvodnih stroSkov terbo-veljske družbe m za dolocanie maksimalnih cen. Trboveljska družba bo vsled tega na trgovski podlagl sama določila cene — In sicer kakor je izjavila — začasno enotno za vse konzumente, pozneie pa bo sklenila s posamnimi potroSniki individualne po-ffođbe. Za aprovlzačni In nradniški premog bodo cene toliko nlžje, kolikor je znašala dosedanja razlika med cenama za privatne konzumente In za aprovizačni in uradniškl premog. Ce bi se pojavila sumnja, da Je Trboveljska družba zahtevala vISle cene, kakor so dopusta« po Cl. S. zakona o pobijanju draginje. bo PotroSnikom mogoče uvesti proti druibl redna sodno postopa-nje. V Istem slu£aju bo tudl policijska oblast v smjsi čl 17. navedenega zakona mogla preiskath v koliko to nov« cene upra-vičene in napraviti ovmdbo na sodišče. £o bi se Ukazala sumnji, da m Je družba pregrešila proti zakonu. V veljavi pa ostane še nadalje dosedanji način oblastvenega razdeljevanja premogi po oddelku za premog in sicer na ta načJn, da se moralo prvenstveno preskrbetl s premogom državne In zasebne feJeznlce. dalje da se prvenstveno zadovoljujeJo domači potroSnl-kl za sJučaJ. da potrebni premog cahte-vajo preko oddelka za premoo. Prvenstveno dobavljanje trboveUskega premoga vsem potro^nikom pa je navezalo ministrstvo za Šume In rude na pogoj. da se konzumenti zavežejo prevzeti sorazmeren odstotele premoga iz državnih premogovnikov v Velenju in Žabu kove u. Pokrajinska uprava zbira podatke za določltev učinkovit« izvozne carine za premog. * —K Podraženje mesa In kraha ▼ Mariboru. Sklicuioč se na novolzdanl zakon, ki dovolj'uje 25 % đobfčka. sq mariborski mesarii in peki preko vseh pokficanih oblasti zviSali cene, ki so posebno pri mesu postale zelo obČtitne. V soboto so pro^ajali iveso In sicer slabo meso po 46 K. V soloS-nem se mesarj! ne brferafo več za predpise tržnejra nadzorstva. Peki so zvišali beli knih kj? na 24 K. crni na 20 K, ne drže pa se predpfsane teže. To podraženje Je povzročilo veliko ogrorčenfe. —g Prodala oHnatfli todov. V piša ml inženlrskega oddelenja Dravske divizijske ob'astt v Ljubllanl se bo vrSila 10. mar-ca t 1. ob 8. zfutraj usmena licitacija 24 lesenih sodov od avtomobfiskejsa ofja. Predmetni o^fas ?• v plstral trgovske m obrtničke zbornice v Ljubianff Interesentom na vpogled. —g Proda*« te««. tCr. direkcija Snmi v Vinkove Hi bo prodala dne 6. marca 1 L ob 10. dnpo'dne dražbenim potoni hrastov In dru* les na panja. Predmetni eelat te v pfsarni trgovske hi obrtnllke zbornice y Ljubljani fnteresentom na vpogled. —* Dobava konotmlne. Rivrtiteihrvo driavnfh felcznlc v Subotici razpfitule ni dan 31. marca t I. ponovno ustmeno ofer-talno llcftacflo glede dobave 20.000 kg ko-nopnfne. Predmern? oglas I« v pf*amf tr-ffovske in obrtničke zbornlc« v Ljublanl interesentom na vpogled. — Zagrebački ▼Hesalam. Ministarstvo Saobraćaja rfleSilo le da će za proljetni safam, u Zagrebu na državnim željeznicama vrilediti sve ^>ne pogodnosti 5to ie I za safam a Liifblfanl bilo odredieno. (50% popusta za prevoz posietnlka 1 predmeta« — C Stlnnesov trednfeevropsk! žefeznKkl trust. Nedavno je poro-ćala »Frankfurter Zeitim^« o pojra-Janjih med znanim nem^kim vcle-kapitalistom H. Stinnesom in angle-ško vlado z ozirom na nemške državne Železnice. Kakor poroća dopisnik »Frankfurter Zeit?inp>. *e predlajT^l Stlnnes ang'eSki vladi, da bi pr^vz?! v svojo z.s^hno last nem?ke ČHeznfce. •Heutsche Af!<:e-meine Zeitnnj?« pa le rv>rvala Stin-nesa. naj da o tej zađe vi točne informacije, nakar je objavil Srinnes nismo, v katerum izjavlia. c!a ne m re podati vsebine pn^ajanj z anfl*?kt> vlado, ker stn ohe st»-inVi sVI*^;:; v tem oztrif, da ne izdastn nl«!ec^r. kPrankfurt?;- Zeinin?« na §e vednn zahteva. naj so razčisti ta zadeva v javnosti. — f Obnova opif«tošen?h kra-lev na Frsnco^kcn:. Friiivj'.r.l-.i n:4-nister za osvohofeno rremUf* je podal v zbornici ncVni nod^^kov o na-predovanj'i obnove. Od 2«^n OOfi uri-čenih \n 42?.OOO no?;''fv^vf>n;h n#»nr^-rničnfn Je b?lo ćo \. 10?1 zn^vn postavljenih ali obnov'ten'h 27^.000. do 1. fanuar^a t. I. na 335.479. Od 53.000 km poškodovanih čest ie do-%\e\ popravljenih 31.900 Od uničenih 1112 km vodnih čest ie bilo obnovljenih do lani 726 km. z leto^njim letom pa 1027 km. Od rnaniših indu- strfjskfh podjetli, ki fih le bilo unIJe« nih 4000, Je bilo obnovljenih do lani 3500, <^ lotos 3900. Zaposlenih je t n!ih 43-1.000 delavcev. to :c polovica predvr'ne^a števila. OJ 3,127.000 lu fDUStc'^ne zemlje /a oranie je b-to ohnov?iene do lani 2,813.000, do Ictof pa 2,900.000 ha. — u Trgovina nn Cmem morju« Kakor p^ročajo italiianski 'isti. je s'-^nUa niska sovjetska vlada s tr-"nškim IJoydom por;*0bo, ra v »-J1 \*i ri katere bo ta družba izvrSe- . 1^ »»^morfko ^lu/bo niod Rus-ji>, ^ ^nrsko, Ron^mfio in Tnr§ko. — z III. Mednarodnl vele^^fem v LfhcTcu. Trffovski in Industrijski krojnrlonu \9 to dni T'Oveđrs.1 rovin^nom, da n^tnor^ va jr»pr»npkn vinca veliko r?Mnorsko b«w* ro v Pori Arfnrju pi^obličitl v ir^ov* ^ko pnstanl&čo. Ilnlfiarz. REPBRTOTll KAPOT>VFO\ GLEDALACA V UTRLJANl. Drama. *?ređa 15. februarja: Vra*\z J^n«ka. C Četrtek 16. februerja; Prokra«ne Sa- binke. Tzven. Peick 17. fehrunrja: Vra?1* ženska. A. 5>>bota 18. februirja: Svet. B. Nedelja 19. februarja: Vražje žeaska. Izven. Zvečer Kacrlet. Irven. Poned>l|d: 20. februarja: Svet. D. Tonik 21. februar^-; Zaprto. Opera. Sre^a 15. februarj«: Faust D. Cetrtek 16. februarja- Werther. B. Petek 17. ffbmarja. Zaprto. Subota 18. februarja: Butterfly. E Sedelja 19. fobruarja: II Trovatore, tzven. Ponedeljek 20. febniarla- Zaprto. Torek 21. februaorja: Butterfly. A. — Operno jficdallšče. Risto Sa-vfn: Plesna 1 e z e n d i c a. — Ma-scagonl: Cavaleria rustlca-na. V soboto smo imeli v operi iz-virno novost: mimično iffro v enem dejanju. ki jo Je do Kellerjevi iesren-df spisal in ufclasbil naš operni skladatelj Risto Savin. V glasbenem oz!-ru je ustvaril Savin tu morda svote doslej najboljše dramatsko delo; jrlasba je narisana v obliki suite, je nolna clobokegra čustva, nežne poezije, fine karakterizacije ter je pest-ra v ritmih. Odlikuje io prav posebna noblesa: skladatelj se je znal z redkim okusom Izotmiti vsem opas-nostim. da zaide v banalnost ter se Ie vzdržal vseskoz na umetniški vi-Sini. Manje srečno Je dejanje, ki balansira med romantiko in realnostio: vizlonarne slike in končni mirakel so težko umliive. vsaj v naši vprizo-ritvi. Ootovo io naš oder s svoiiml sredstvi še ne/adosten. da bi nodal poezijo legende v obliki, ki bi Dri-nasala vse nreho^^ f>--r». ds b< iKtr**-zala svorn^dni domišMj! pesnfkovl. Plesnih točk ie r>ravzaprav zelo malo. Gospa Pol jak ova ima kreirati seveda največii del plesov *er jih Je absolvirala kot umctnlca zado-voljivo. dasi se v prvi polovici le-eende ni vselej ozirala na plesne motive skladateljeve. Toda bila te vseskoz poetična pojava velike mračile. Naša primabalerina ie bila tu obenem režiserka; morda bi bilo bo-lie, da v viziji popolnoma izsrine cer-kveno ozadje z masivnim! stebri: tuđi povratek Marijin iz nebes zopet v oltar se naj izvrši snretneje. Mnc čiča okoli mrtve Muze je zakriv^la sceno; Marila v oltariu pa nai bi se situirala tako, da bo vidna tuđi z le-ve strani. VobČe moramo priznati. da 50 nam podali ee. Savin. Balatka in Polfakova vel:K* nmetnlški užitak. — O operi »Cavalleria rustičan a«, kakor se je podala v sobm. rajšf ne pišemo. Smatramo jo /a glavno skušnto, pri kateri le doka7;i-la le jrdčna. Lewandovska. dasi jo je mučila trema, da ima zdrav in lep ©rcan ter dobro fero: ta pev-ka obeta postati prav vrh mo* ^:^ onerr. »ko naiđe nravcera VnnMniVa in režlserja za svoj talent. Q. Drvoia Je bil vidno ^rfpn^ n - v jf ^^v^'t-va neraznolnfena: edctia. KnlnnsVo-va fe zadnščala. Pevsko prav dober je bil, kakor vedno , e. Romanowskl v igri ra treba fzdatnejra moderira-nfa. Zbor ie fzvršil svolo naloeo brerhfbno. Orkester se le zdel zeb utrujen. Oprema Je bila prav tena. J. J. — ftcrti-»knV4kt glriMiški ««ior v TifnMJ«?'«, Florii.ir.pka nlira 27./T. V soboto 18. febr. *>b 8. xve^er in v ned<^-Uo 19. febtr. ob S. uri pop. Izborna v*- ^▼>loi?ra »Gosr>tHl senatore, spisala SrhOnthan in K^ulolburpj. Prodprrnlajjt vptopnic v Scntjakohski nnprrdni knjižnici v |>etek ir» flbboto T>oto 1^. t. m. ob 8 zve^er v Most nem domu. Vv»fer bo otvoril pesnik Ant(»n F*o<.M»t5(V^ šek s svfriim povorom o duhovni revoluciji, Tvkax bo recitirala svoje črtio* pisat^ljica Stcfanija Ra\iiikar in «vnj# pepmi pesnik Tone Seli^kar. Vst/jpnina 2 Din. sedeži 3 Din. Vatopnlce pol or^l pred pri^etknm pH v^orni bla^ioL Drorana bo toplo zakuriona. — Stro38mayerjcva proslava n« ?a5aku. >Savez pu£a*kili prosvjotnlhi druAtev« ie prirod i 1 na Sušaku Strosa, majerjevo nkademijo 8 predavanim dr. A. Sordjerdjiia in 8 p.*tiem ztion eušftžke sreninj^l^ke mlndino Prot»la^ va |e uspela v vsakem oziru izborno. — Knrz filozofije prlrf»di g. oent dr. France Veb»?r ob aedeljah od pol W do 12. ure v enem pritličuih razredo¥ vi^i^ rialke v Ljubljant Profesorjl« učitelji, p4. = ftt^ljl, duhorni. »kratka val izven univ^rre stojeći ljubitelji mođitJ* slovja Be lahko vpi^ejo brezplaćno v t# teča) ob prvem aceianku 12. marca t. \J — Franrosko predavanje ffoRtK>*l4 Andre LichtenberRflrJa, ki gj priredi Franooski Tnptitut v LJubljanL se bo vriil v nedrljo, dno 19. t m_ otf pol 11. uri dopcldna v ». *-likf dv »r*»ni' v&^iićili^da. Gospod pred.ivfltelj, ki J«| kakor znano, ii£rl«ylpn franski pisatol| in avt*>r gtevilnih romanov, bo gr»vorilo) >fra7i(^)ski rodbini«. Kot Sh posebna vabila ne pflzposilfa^o, »•> vnbno ten< potom vsi prijatelji frpneoakogft iozika^ kakor v V-roWo. In sicer: 1. Patenui-malnl duh In p\fna dela In svo^ode ttd. 2. Cut sol'daraostl hl vz£*>Ja. Čut skupno ;rJ h »n^itaorarnnt: ^ dn:žini in 5o!l. praktf.'no i'd?l kon^re^a v ženevl r n*i?!h krajev. V tem rdhr>ru ht nni hfV f>rrdv5?em ra. offltcl^tv© 5Ploh, orf;infzr»ci1e, kl se hrlilo ra V7?o-fo. 7en*va druStva itd. ftđ Ođhor mora Ivtl ne?;tmflVar^kf a'l pa mcd^trankarsM. knr |e spora. Tt Saveza je dosedal Itstopflo Sofcnisko dni$tvo Zagreb. W!lsoiKyv trg ttr struJa zanesti ta spor rudi med droga društva. Ta spor na Hrvatskem ni Sokolstvn prav nlč ▼ Skoda ker *e • ttm It Čistilo *a*e vrste In s# tz'oČI enftnrl «a vsolol po-litfka fz nailh društer. Totadevna pof*-fila nokaltrm listo? t# ptirntafti IH Ho> IlalnoDelSa poroOla« KrallCM poroka. — Deocrad. 14. febr. flzv.) Kra-IfeTA poroka je določena na dan 4. lunija t. L To so binkoštnl praznikl, kl se leto« praznujejo v pravoslavni In katolički cerkvl Isti dan. Poroka •e bo vršila natančno po srbskih na* rodnih običajih. V to svrho je izbran poseben odbor starih (fosna, ki temeljito poznajo narodne oblčaie, da \z-delajo ceremonijar za poroko. Kraljičina Marila bo lm°l-i dr»r listi norocai >. fe m n> ći ec r-y^ novs!:a kcnlerenca odgodi za tri me-sece. — Par?7, 14. febr. (PB.) <">SVn-slovn^! i r.:»i **^rr.r>kl nr-ft 'S^liik c-r. Beneš ie za^teval, da fmnu) vse države osrednje Evrope pravico udcle-?Ati se prodho^nefa sestaika pred konferenco v Oenov!. — London. 14. febr. (PP.) Do-pisni'c »Mnrnins: Poste« lavlja, da mala ertcrti r! r^lra ^»r'c tr1tV.v na kenferen?- v Gonovi. Čcho?Iov.*j-Ki brs-^ <*:*> T. v«.-;•-> -■-'-"% ćcčlm se Jugoslavija temu protlvL — Rim, 14. febr. (PB.) Kakor ornvf'e"? rrlvofit! v ^rfor^fit^v re-nov?!ce kert*rren?i (?). PRIHOD DR. BENESA V LOMDON. — London, 14. febr. (PB.) »Ob-server« jav1ra. da nrid^ t;crV'^cl°vn-ški minfstrski predsec^nik dr. Bere§ 14. t. m. v London. Upajo, da prihod dr. Bcnc?a v London mnozo pr!p->-mr>re k pnMfnniti pr^tf^^^rlcrV'r ^m-narande, kl fe zaćn'i čas vodi v Pra^r! in v r>re**to!^?cr>*i mr*e entente hi ki izvlra od franeoske straol. NAJETJE POSOnLA V INOZEMSTVU. — Beograd, 15. svečana. (It.) Vprašanje nafetia posojila le postalo topet aktualno. Finančni minfstcr bo v kratkem začel po^a^anfa In definitivne razerovore t zastopnikom londonske tvrdke Bolton & Comn. Na^a vlada predloži londonski definitivne pokoje fa zakllnCItcv po^offla. Te dr»I na te došla \% Svlce flrmrčnemH ministra pomirba $vlcf?r5kei?p?» b??*tC-ne^a RfndrVata. kl ]e pr!r»rav!!cn dati nai! državi oosoiUo v znesku 50 ml-HfonoT švf"rr?V["i ?--?r1 ->-, + \ no sedatifem Vurzn okoil 750 mPfmoT dinaHrr« F^ančrl mfnhti?r fc sr>rH--*i nonuđbo in ureda pozajanja glede tega posolila. VOLTLNI ZAKON. — Beograd, 15. svečana. (Tzv.) Demokratski klub je fmel danes sejo. na kateri je raznravllal o novem vo-lilnem zakonu. V tem vprašanui ^o v klubu mnenja razcepljena. Do de-finitivnega sklepa še nf prišlo. Nrka-terl poslanci so nastopili proti tekstu in nacrtu zakona, sprejetesra na zad-njl seli mfnistrskeea sveta. — Beograd, 15. svečana. (Tzv.) Muslimanski poslanci so tndi proti volflnemti zakon«, kakor le bi! sprc-jet v minfstrskem svetu. DARH.O SLAVONSKIH KMETOV KRALJU ALEKSANDRU. — Beograd, 15. svečana. (Izv.) Vodja slavonskih kmetov Marko Tu-blć le bil včeral dopoldne sprelet v •vdijenci pri kralhi. V imenu slavonskih kmetov ie Tubić pokloni! kralju veliko in krasno zbirko raznih daril kot poklonitev k njegovi zaroki. Zbirka lm« razne ¥ narodnem sioeu od kmetov samih Izdelane predmete jn narodne vezenine. Krali Je bi! dartla zelo vese! in le Tublću ▼ spotnin po* klonih srebrno dozo, AVDUENCA PRI KRAUU. — Beograd* 15. svečana, (fev.) ]L flaUH iTđllsMl Ja vteral n>rcW kralf Alekf.ander rr*r»t??tra vojne ?n mornarice generala Vasiča. POLOŽAJ WIRTJTOVFQA KABI-NETA O.IACEN. — Ferfin, 15. svrfana. CTzvirnn.) Porozni v partornentu sp fe znntno i izhnlfšal !n ie priCakovatt. da na iut-ri?.n:i seji dobi \Yirlhov kabinet z<\-upn!:.*o, ker r^fttrajo" na ponolno zrrn^o vlnd<\ Vladi i#e žc s^dai zaso-tovli?n? velika več^na ^lnsov. — B?rHn. 1?. svečana. (Tr.vtr^o ) ^ Politična senzacija včernisnjecra dne le bila, da ie opozicfinnalna ner ška l^T0ska stranka v(x"!a posraianfn z vlado in vlndnvmi strankarni rriede vstona v vl?do. Socijalni den^okratie 5t> ^roti temu. SVETOVN^ ?FI FZNf^KA KOMF-RENCA V RIMU. ■— Milan, 15. svečana. (l/.\!rin) V Mcranp se 2\. t. m. ^?*>tano med-narodna železnirka kofferenca, na kateri bodo zastn^nne ^vstn.la, Sv:-ca. Ncmčiia in Ital?;a. Knnferenca bo r^znravljala o r-ednarodnih voznin red^h in tarifih. Po tei konferenci na-meravajo sklicati vel'ko mednarod-no železniško konferenco vseh držav sveta v Rim. FRAiVCOSKT STPOKOVNF OR- GANIZACIfP ^^OTI KOMU- NISTOM. — Pariz, 15. februam. (Tzv.) T)e-lavska strokevna zve?a (C. Q. T.) je vCeraj fzvedla va?no plasovnnjc. Zvez-nemu taln^kti JonhnnTT! fe bf'a za nje-ffovo poslovanje izrečena snfo^na zaup-nlca t 92 glasovi, dva det^^ita sta «e cr!a*ovan|a vzdržnii. Prcdlnjr 7a pT\m kHuC!+rv k mo-kavpk1 internadonali Je bil a 86 i 8 odklonjen. ZRAČNA ZVEZA PTRAGA-BFRUN. — Prara# 15. febr. (Izv.) »Tribuna« i^vlia, da fe dn?rt7.rn med Ccr,ko-Slova^lco in NVm^ro snora"i?m ^lede vznostavitve zrrčn* prorr* Pra-j?a - Berlin. To prn^o b^-st^ vzdrže-vali ieika in nernška zrakoplovna družba. V nacrtu pa Je tud! zračna /veza Pra^a-Ounai. PROTI MILITARIZMU EVROPSKIH DR2AV. — \Vastilnfit a, 15. februarja. (Izv.) Senator Mac Cornig ncdalju.c svoj boj proti militarizmu evropskih drfav in bo tavi! predlog v žbornki, da Amcnla ne d.ivo i Evropi nikakih krtdtov, d Aicr evrup^ke države ne zmanjtajn vointrji budgeta, ne znlžajo irmad in ne preutliajo 2 oburožcvaujcm. ATENTAT NA LITViNSKEGA ZUNA-NJliGA MINISTRA. — Helslnnslors, 15. februarja. (Izv.) Včeraj popoldnc je bil izvrAcn atentat na litvinskesa zunanjesa niinMra. Nairadi-lec Je cddal n^nj 3 streSc. Te?.ko ran;en se je ni'nisier z?:'iidil na tla In je med P"c-vozom v bOiii:o umri. Ateniatoria so prijo!!. MORNARIČKI PRORACLN AV.riRrKE. — Wa5h.n^t»)ii. 15. februarja. (Izv.) Državni tajniK vojnega miiii^trstva je v zbornici napovedal ata b';do'e kto v mar« nariškc.n proraCurju 70 mi ijonov d. da ima Stinnes ve« lik >potezni i:r« rt, n »-n-^y Železnice v centralni Evropi, pred-vsem pa železnice v Jugoslaviji. Poljski in Ćeškoslovaski. la svoj najrt nam trava bajc Stlnne* predložiti ti-di konferenci v Genovi. V i ubi rani 15. februar /a /V^2. — 3e vedno proj>a^and.i za ampu-taeijo! Beogr«. d^kr> >\r«iiie< nal3či se ločiu.o!<. V Um Članku pravi med drugim: »Nfšn tragedija j« v t«"jii, dn Bino so na r-kJxlo imro^cirf ne •>rl>i;o hi n^^^^vobojenes:!* srbptv:\ žrtvovali ideji, Li «e je danes lzknznla kot limcr«. N??r» t^^^ ni *ftl. ^^ t*>'-lf> pri-fcla pokol^nja. ki beni) znala činiti te ii;iše žjtve in j>ostaviti na sramotni oder v«?e one, ki fo Fe iznevrrili nam in e«?bi. Hf^itev hrvatskega vpra&nnja je neiz-ogibno uBm^ri^nri k odcepljenju. Po rasom prepričnnju je to najl-jlj zrela in najboliša rešitev, ki pi jo j*3 mo'zoče v t.-"*m trenutka pristavljati. No:^ne tezku-'« n«3 ne siueio ostaviti na pol pota, ker jo bolje, dd -lanes odsekniuo i^>ko ne^o da se nara jutri zaatrapi v?« telo .. .< — Nft^.'e rnn^ni^ je. da bi bilo bolje, ako bi prbski in brvat=ki listi pi-!=€i!i manie o amputa-ciji, već pa o raoŽ-nosti poitenega sporazuma med Hrvati in Srbi, ki j*> potrebfTi tako hrvat^ke-mu kakor pritpkenm delu nisega xvit(y Irh Kakor ne moremo razumeti dgitaci-ie v Beocrradu za amputacijo Hrvatska, tako ia šo manj moremo raLZumeti blnz-i.o piOpap'nndo na. Hrvatskem za neodvisno seljačko rcvrbliko. Keko si pa r»reost-a\ lja po^f • a to neodvisno hr-vntsko republiko? Ali mislijo, da bi ta republika lahk*> obstojald brez medna-nnlrih obveznosti? Ali se ne zavedajo, da bi ta državica morala participirati n-'i vojnih irt predvoinih dolcrovih bivše Avstro-O.^rsko. katero dedinja bi bila, ! -kor sod'fmia Av&triia in Madžarska? Ali ne uvažui^io, da bi Hnratska t tem sluf-fiju zapadla grenki u?odi prernagrar ne države, ki bi morala nositi v?a bremena in obveznosti, kntero je pentžer-ftien?ki mir naprtil pedaj fcuno Av?trl-ii in Mn.dzfl.raki? Kak?na bi bila hrvnt-5--ka >neodvisna< alt Hadićeva ralufa, ■co je že na5n ee tako ptvlitiko. da ^e pPoiitikac j& ministx?ki »vet sklentl reor;jraniracijo preehiroja, ki >r> v bor!ooo rK»'lrejen minfstrstvii r:\mflr.jih dol in ne >eč ministr*k«mu predsed-ntv a. — Odposlanca »Zasret)škeira zbora«. Včernj 5ta se mudila v Ljubljani rrjr. ing. S t i a s n i, direktor »Znsre-lin.čkojr zbora« in namestnik tajnika ^Saveza industrijalaca« dr. P a n d a-ković, ki sta posetila rudi naše uredništvo. Prišla *ta v Ljubljano. da se z merodajnimi tr^ovskimi in industrijnl-nimi činitelii dosrnvorita glede udelcž-be nnsih industrijskih, trpovskih in obmvških kromov na za^rcbškcm vc-lesejmu. ki ?e otvori 3. marca t. 1. — Predavani© o slovenskih pcsnl-kMi v Zngrcbn. V ponedcljck je na Ijud-skem vscučilišču v Zagrebu preda val vscnčilški prrfesor dr. Tran IleSič o icmi »Slovenski idcalistični pesniki in njilinvc T^volienke«. — Smrtna kosa. V Ljubljani je umri po dališi b lezni la^tnik Sirom znane tvrdke Ant. Krisper jr. Ivan K r i-5; p c r, vcletrKOvec in posestnik. Po mišljenju Nemec je bil pokoinik značaien n knrtci1ijnntcn mož. ki je povsod uži-val 5n!ošno sp^nštovanje in URlcd. — Pri Sv. Marjeti na Dravskem poliu je timrla Ka. Mnrija Pipenbacher, mati Kimna^ij^kejca ra\-natclia a:, dr. Josipa Pinenbacherja. Do«;c?la je lepo «:^arrst 82 let. O. ravnatelju iskreno *o-7alje! — Na Vrhniki Je umri, 75 let star, ondrtni sodar^ki mokter In po-sestnfk k. Ivan Oblak. Blag Jim bodi si>cmin! — Tnico ** ^ela pri nft«! Z'drnžna r.rern. t Splitu j« dobila t>d đržftve en niili^on dinarj^r podnor* x« nabavo ribarskih potr©Win. ZveKA \* rse te po-tre^^ofn? rfiroril^. ▼ Tr^fn. čeprav bi p© mnoro inortlo <*t>biti pri n^fl, f^9^r pA 7iimniro e^roi« P» v N©m^iii, knr je m^o-^o t TrFfu knpl^nih ri^nr?kih r*>treb-sčia ner^Trr»;r,\ nr^'^rmla! __ ZM'on o r^f^m poino^i invnli- ! dom *n rod!^r^"i rn^liM, umrlih in ro-1 gie^anl^ vojnikov kakor tuđi nekaUrib ri\ilnih žrtev, ^klenjen po rakoncKl.ij-i" m oUradni lisU It. 14. — Poziv. Za ^nijakob*ki pl^dali-?kl eder v Ljubljani *e »prejetnnpo gx>-epouitne*, ki i majo vef< lj. Druttv^ >\>reiQ nir Unt«»r»tu:zujif rtiirfti^er ScUtiler n»>( k**r ni im^lo dovolj tlinov in Eur.idi te^«. tuđi n« pogoja z.1 r»rnvni ohi. — Odbor telovadnena dm^tvi »Sokol« v Ljubljani ie na svoil radnji seji zbral med odborniki K 400 v svrhe pte ta materijal. — Otro^ka bolnici ▼ Marfbont. V Ma* j rlbnru se ie Konstirural prlpravljnlni *»d- bor, kl si le nadel nalojo, ustanoviti Dru- šr\ro za zidanje in vzdržavani© otmikt bolnfcc r Mariboru. Vsi pravi mladino- ia j člore^kol.iuhi, kl poznajo mariborske rarme- '. re. to idejo top'o pozdravljah, želeti W j b(!a da %e ta Ideja 6mr>re| reallzirt. ! — Kazert za protldržavno hu|-I skanla. Iz Maribora nam poroćain: i V srostiino ScnekoviČ v Sv. Petru pri i Mariboru ie r>rišel mariborski mesar ! Ivan Krumbenrer in tam brez rx>vo-[ da priče? zabavljati na državo In vla-I da, pri čemer se je spozabil v Izra-j zih, ki jih niti ne moremo nriobč'M. ; Lahko pa omenimo, da ie Mla vscbf-I na njegovih izbrubov taka. kakor j misli većina marlborskib Nemcev. ; namreč protldržavna. Tzrazil se ie rudi. da on principijelno govori samo nemSki, Ko so jra orožriiki aretirnli. fe tildi n.fc opsova! z irrdim! psovk^-rni, pa tuđi s protestom, da ž njim kot Nemecm nimnfo Tiis»ocinv-r*;!:t orožnlkl nlčesar opraviti. Mo2 Je r>H-šel pred kazenski senat In govori! ?e čfsto lepo slovenski. Predsednik i dvorni svetnik Fon: Kie ste se ta^o . hitro naučili slovenski? Vi vendar govorite principijelno Ie nerrško? — I Obtoženec (predrzno): Govorim ka-j kor hočem! Prcdsednik: Scveda. !e i čudim se. kako se to vjerna z Vašim | principom. In pn Vi Iiočete bit! »fri-! ner Mannc. r>a ste se tnko nefino Iz-i ražali. Kramhcnrcr se izierovarfa na i popolno ri?anost 'm ne ve nTff, knj ie ! tak rat grovorif. Njegov zagovor nik ■ dr. Haas prcdliica nreisVavo nrf psi-h»iaM rodinič*>r1n JaTenn. ki ie ni Poganski cc^t! v h\l\ umAril «v>i'e?a hišne?a pospedarja, rač. svet. Zaica. — 2rfosf^jj jimrf «e»^rafa. K^kor nr»ror^U rrpch-graetz Ic prinrav'jen dokazati <« i>obotni-canrl v^ak izdatek. Samo irleđe zneska 17.000 K nfma p^otrnce. in je prfprnv1:en ta znesck poravnntf. Ta iz'ava \VindJsch-fraet'a Te znnfrpivri, kor \r jasno, da Je bivši minister prehrane dclil provizije. 38. štev. .SLOVENSKI NAROD*, dne 16 februarja It^l 5. stran — Tatvlno perila. Delavcu Ko-porcu Valentinu, stanujočemu v Ko-njušnl ulici, je bilo za 650 K ukradene-j?a perila. — Iz stanovanja Mile pl. Vest v Oorjupovi ulici je neznan tat odnesel za 3500 K perila. — Martinu Sušniku je bilo z dvorišča Sv. Jakoba župnišča ukradeno raznega perila v vrednosti 6500 K. — Ce&rvo Je ukradeno Klaso? Polici i a je ugotovila, da se aretlrani ne piše Martin Macan. temveč Plotovič Alojzij, doma iz Jaske. Bil je že enkrat januarja meseca aretiran radi suma posesti 20.000 rubljev. Pozneje je bU odgonskim potom izgnan iz Ljubljane. Tnrlsflka In sport. — V Bohinjn 6e rrše v nedeljo 19. t m. sankašlui tekma za prvenstvo Ja-$o Navije in smuška te km«, v skok ih. Prijave spr^jema Sportna Zveza v Ljubljani. Snežne razmere v Bohinjn so lz-redno ugodne, kar se je pokazala posebno pri zadnji srauški tekmi. Sankfi-li^čo in ekakalnioa bosta sa tekmo po. polnoma pripravljeni. — Ja^osl. nogometni wtvei ▼ Za* grebu je na pondeljkovi seji upravnoga odbora, kakor je bilo pri^ikovati, ras-veljavil ukor in trimesećno zabrano javnih tekem, ki jih Ja sklenil podsavez proti S. K. Iliriji. — Glavna sfcmrtčrn* kolesanken «s> veta ▼ Zazrcbn se vsled rimskospertnih tekem v Bohinin In na BIcdu odgodi na pozneJSi čas. Dan objavimo pravočasno. Jugoslovanskl kolesarski savez za Slove* nUo. — Drsalna tekma na Đleđn. kt se vrši ▼ nede'Jo, dne 1°. t m. bo edlna drsalna tekma v Sloveniji. Ker so za ta šport le-tos vremenske razmere precej ujodne ter Ie vsakemu kolikor toliko mogoča trenaža, upmmo, dl se pravočasno, to Je do 17. t rl, prijavi zadostno tekmovalcev, ker bf s# morala sicer tekma odpovedati. Tekmo-valci imajo polovično vožnjo. Prijave |c nasloviti na Sportno zvezo Ljubljana, med tem ko )e podrobnejši razpis v 3. iteviikl •Sporta«. Sportna gveza. Drnituene oestf. — Obeni ibor pođnriniee Jugoslavenske Matice v Kamnika ee viči v ne. dfcljo, dno 19. februarja ob pol 10. uri dopoldne v GasiUkem domu. Dnevni red: pozdrav predsednika, jOročilo taj- I pika, poročilo blagajnika, porocilo pre-glednikov, volitev odbora, volitev d»-legatov za pokrajinski zbor, slučajnosti. Vse člane> in prijatelje Jugosloven^ke Matico vi]udno vabimo na ta oboni zbor. — Ceska obee pofada t «bbotu dne 18. t m. o 8. hod. večer v Naiodnim dome členskou echuzi. Na programu >Valna hromada a I. jugoslov infkv vsesokolsk^ slet v Ljubljani.< Učast vfeoch članou iadoucna. — I. Čajanka »ZensTrdgrA telovtd-nega društva v Ljubljanic bo v fo* oto dno 18. tnuob pol 21. uri z zanimivim programom in s aodel-ivanjem godba dravske divizije. Ponovno vabimo Čl<*-ne in prijatelje društva, da ste odzovo'fc pol nos te v Uno. Vstopnioe s© bodo izdaja!© pri blagajni po Din. 1!>.— za oaebo in po Din. 5.— dijaške vstopnlca. — Osrednja Zveza javnih name-?Ccncov in rpokojencev imn nujno sejo čir&ega odbora v sr^do dno 15. t. m, ob 20. uri v običajnein k>k.*lu z dnevnim redom: Protestni shod javnih name-Ič^ncev in volitev odsekov. Da bo iz-volitev odsekov oirtogoeona, Je dol?no?t vseh ddlegatov, da se seje zanesljivo udeleie. I — Plesna Taje bančnera »radni-Stva se vrše v četrtek, dne 16. t. m. v Narodnem domu kakor običajno. Pro- simo točne in številne udc!e?be radi pogovora o prireditvi maskarade na pu-stno soboto. __ OiH-fi* ste* Jugcslovrnžke Matice v Mariboru j© dn© 20. februar ja v mali dvorani N«xodnrg€i dt>vethifeio, da «a hore bivSl n^m^l'i cesar Viljnn mcvi foin^iti. \r.e\\ boce baronico klochow. ii>roki s« bo b<»]o vršila mceeea maja. OčKjžrna je hi % zaradi tega, ker so načehrki Hiouariii-ffionih ft.&uk ia »orodnIUi f.r«.tl poro-ki piOtF5tirili. ker ee boje, će Li t* t<»-nitev bila zap^ka la povratek iiuhrn-7ollemccv ns, n«n£ki pre*iol. lisjo J-» švedska kralji^n, ki }č Lavta baden^ka, princezinj«, ohliubila, da lo t/eronici Rochoif izpo-lovala ee!o vi.r/k plemićki naslov. Baronica I\ochow pr\vl r*. ma. da je bila f.et tednov pri rr8«rju na gradu I>orn, čei dj po iOO din. mese^no. — Dcf^rrad, 15. febr. (Tzv.) Odbor za administrativno razđelitev države je dokonča! razjoravo o zakonu o srezkf oMasti in sarroupravi. Nacrt teh Zr»koncv je sedaj izroCen v t!>k. Za 5(učaj. da odbor ne bo iz-vrštl svofe^a defa ćo 18. t. m.* zaprosi ricnum narodre skup^ćine za podaljšanj«? roka. — Bcosrarl, 13. frbr. CTzv.) Pa-nes cb 4. popoldne rotuje romunski prestolonaslci^nik Karei s sonro^o Jeleno skozi Beograd na povratku % Gršk*. VELIK MRAZ V JLGOSHV1JI IN NA MADZARSKFM. — Dcosrad, \r>. svezana. (TzvA Po senikal dospelih n.etcreclojsičuin porocilili iz raznih kraicv clržr.vo .ri inozemstva je rtovl]?no. da i* n:^-st >p;l v Jugoslaviji in na Maizni-*.\cm 7aJnje dneve naihuisi mraz, V Hcojiradu |e bilo vćerai nuuri —2(f C, v Srmboru —23° C in v Debrecinu —ĆU* C. LoflD2i!32. — Iz/nibi!a se fc v Spođrji PT^ f>d FrankJ*pan?l:*» ullro do &olo rinta »a*.-^lr.ica v obliki vori/.ice » priveo. V"m (francoeki tlat, 20 fr*nkov>. OI-ci*-ti proti nesradi tia Mcslncm nia^U etrat-i. Ka] Ie EIsaHnld — to se zna! t^rsmmr Feller — Slnbica. Dragocenost vsake hiše ie Ie karnarja Fellera riictno ciš»ći »Ll«-»# fluid«, naiholi^e srcdstnvo za dr» Cncnie hrhta, rok. nog in ccLwJji tCi lesa, knt kosmetikum za nciiovanff zob. zohne^a mesa, ust. dave. hd MočnejŠi in boljši kakor franco^kc žj!anie. 3 dvoinatc steklenice ali I speciiflno «teklcnico ^kup z Zfl?nrv tom in nostnino za 48 kron poSiMa* Eucfen V. Feller, Siubica donja El# satrff 238, Hrovaško. co Glavni urednik: Rasto Pustoslemšck. Odgovorni vrednih: Ivan Pndržaj. ::: Gospodična ::: tiče mosta kot Migalniferks ali prodnjalkit. Mistopi tako). Pofiudb^ na upravo .Naroda" pod 9V«stnai 1071 • Oskrbnica pol^ena, ki Ima otroke rada. •• IM« zti 4letno dekUco proti mcscPni raera- dt 4(>0 K. Ponudbe: Fran VaUn£l£f Dovozna ulica St. 1. U0 6 Proda se: stara oblska In čovljl. Kjc, povf uprava Slov. Naroda. 10SO Sprejme se fospod na ttsnotanje in hrano takof. Nas ov pove uprava St. Naroda. 1118 Potnik za vso Jugoslavije sa lača. Ponudbe nođ „Potnik 1103'* na upravo Sloven. Naroda._________________________1103 Sobo prazno al> tncblovano ličata zakonsVa Z 1 otro kom pri boljši dru Sini proti do- I bri nagrad . Ponudbe pod »Družina 10^2* na upravo Slov. Naroda. 1032 I Polfoll5ld urađnlk ▼ pokoja, zmožen Mov. in nem. Jezika V govoru tn risovi, prosi za kako me-Sto kot sktadi§čnikt radzorovatclj, slu-ga atl ka) sU^nega. Naslov pove upra-1 va Slov. Naroda. 10831 Sobo mebiovano Iftče boljSi mlad gospod pri bo1j§l rodbini. Plača dobro, dovoljenie stanovatijskega urada doprmesc. Ponudbf pod „M. O. U19" na upravo Sloven. Naroda IU9 M" Absolvantfnja "V* trgovske« tfčaia, z lenim sprlčevalom, \ želi primarna alazba kot začetnica pri kakt-m pod}etjo ali denamem zavodu. Gre metee ali dva brezpla^no. ' NairajSi v Ljubljani, pre na tuđi drugam. Nflston a 1. marcem Ponadbe In pogoji pod .Pridna 1117" na npravo Sioven. Naroda. 1117 ■ ■■ Pen Koro Ritica Rnei ni. Slot stan izda. 6IugImc Črncmin-flRfci Za»graby 14. februarja 1922. Ulzlthe in kuverte priporoča IA lana v L;ubi;QnS. prodasta se 7 omari n obleko, otroiko perilo, ko-stumi, plaSčf, oblska, krila in fine bitu?, predvojno btatjo^ d bro ohranjeno. — Vpra^a te od Z do 5. popotudne, Star trg 28, nf levo. 1079 lillilh Express Comp. na Rakeku je v likvidaciji od 1. t m. in se zatvori 1. maca t 1., o terner se obveUajo Interesent«. Filijala Petrovitsh, Expieas Comp. Ra-kek. 1107 Pili slale oo m^nosti v bliTni Vodnlko^c^a trga, •a liče. Pismen« ponudbe rod VSH t-dišče 1088' ua upravo Slov. Nar. 10-8 Olie amerilko, strojno *n ctf:ndersko fn to-votno mast tvrtke Standard Oll Compjnv r-f New Y^rk, imt vedno v zalogi A. Lamprstf Ljubljana, Nurv ska ul c* 19. 1111 V imenu svojem, svojih otrok in vseh sorođnikov naznanjam, da se je nala ljuba, predobra mati, ozir. babica, prababica, taSča in teta, gosp* Morila Pipenbaclier v ponedeljek, 13. februarja 1.1., po dolgem bolehan}u boguvdana preselila v večnost, dovršivii 82. leto svojega trudapolnega življenja. Pogreb se je izvršil 15. februarja iz Sv. Marjete na Dravskem polju na župno pokopališče v St. Janžu, Blagi duši blag spominl V Ljubljani, 16. februarja. Dr. Josip Plprabicliftr. i Parcela v btlžln! Aleksandrove ceste mm pra> I da. Ponudbe pod .Parcela 1 1112* na upravo .Slov. Naroda". 11121 , Sve breji kravi f izvrstni mlekartd, se vsled pomanfk«n 1a hrane Uffodno prodasta« — J. Jeleni*, Sura pot 1. 1113 Knjigovodjo starej$o izurjen^v moč, veSčo tuđi s^rofe-pisja in korespondence (s»ov. nem.) laća specijalna manufakturna veletvrdka v Ljubljani. Pismene ponudbe pod ^Ve-etvrdoiiiuM na An. za*. Dra o Bcsetf^k & drug, Ljubljana, Sodna ulica 5. 999 Gospod ili gespodičn: vtlC ropolnoma srbo-hr »U'ne (ćirilice) slovenScine kakor tjđ> nemlcine s lrn<> risalo «n zn njem knjigovodstva aa sprajfaa tako). Ponudbe i navedro efcFvic \n znhtevo plače pod . rbo- I hrvaSčina 1Q7O* mm sjpiava SUveaskcg V neirrnerni Žalosti nas }e lapustH ra vedno naj nadvie ljubljeni predobri in preskrbni soprog, oče in stari oče, gospod IVAN OBLAK sodarskl mojstar In pesestnlk daties 14. februarja po kratki mučni bolezni, previđen s tolažili sv. vere, v 75. letu starosti. PogTeb predragega pokojnika se bo vršil dne 16. februarja ob 3. popolđne iz hi§e žalosti na tukajšnje pokopališče. Maše zadušnice se bodo darovale v fami cerkvi sv Pavla. >l Vrbnik!, dne i4. februarja 1922. Marlfa Oblak roj. Pafrabnlei, soproga; — Ifpiae Oblak, Trave Oblak, sinova; — ftfari|a Kune roj. Oblak, Joilptna ¥iđma|ar roj. Oblak, Frsačlška Oblak bčere; — Nata Kon£an roj. Oblak, sestra; — Fraa-oišk« Oblak, Eiliabeta Oblaci, sinahi; — Ivaa Vldmaltr, iinančni preglednik, zet Uarlla Krli»er iw?nan?a ? «To!emf lakor tuđi ▼ Imena SToiih otrok Erika Krisparfa, Boxe Qerm rcl. Erlaper !n anehe Marte Krlipar ro!. pl. HoUegka ter sata BoberU Oerm pretresujoCa vest, da je njen srčoaljubljeni soprog, predobri očet brat, stric, gospod IVAN KRISPER veletrgovec in posestnik đanes. dne 15. t. m. ob 4. ori ijatraj po doljl in maJnl bolenl, previđen s tolaiili ir. fer« bofu»d»no «wpal. pokojnika se bo nJii ? petek, dne 17. t m. ob pol 4. popotdne ir hiše lalosfl, Stritarjcvanlca 3, napokopaliSCe k St. KdStofu, kjer se truplo položi v fodbinsko grobnico k veCnemn počlikn. Si. maše zadaSnlce se bodo darotale t raznih cerkvah. V t;a'jl>nJ, dne 13. februarja 1922. 6 stran »SLOVENSKI NAKOD«, dne 16. februarja i»22 ttcv. 38 Mostno tehtnico nblle"o alt novo, kuri tovarna za tanfnskt ekitrakt GarfcardM I« sinovi w Majšparpu pošta Ptiijafca gora. 1104 Za papirnate odpadke plača ¥e6 kakor vsak dragi tvrdka U. Psnholzer, Ljubljana, Pražakova ulica. Gospodarska zadruga čewljarjev v Ljubljani ih z« x o. z.| Spod. Siska, Celovška o. 82. I naznanja p. n. trgovcem s čevlji kakor tuđi konzumnim društvom in slav. občinstvu, da izdeluje v laste! delamUI vgakovrstne ecvljt ka**r tovi]* » rudari*, sa goidartke đelavot Ia ttlunlčarl* Lt.1 kakor tuđina!- liibtiifriO fallifa M dam* tB «•■*•<■■• !l1 I tineli* luKSUSliK iBVlJC vso ¥rat« otroikin Sit- Ijev far tu raxpoi!lja na dre to In dokolo po va*| Jngosiavilt. Sprejcmajo se naročila po mcri in tuđi razna popravila. Vsa naročila se izvriujejo točno in po zmer-nih cenah. A. Smerdou Trieste Vla Sdplo Slataper 10. TcL 26 — 00 Us. Komistonar i predstavnik manufakturnih stovarišta. Generalni predstavnik tvornica vunene robe Ffgli di Pietro Bertotto Vallemosso CBiella). [talijansko - jugoslovgnskB i I za inUijD i tpioi (Uvoz • Izvoz) Kapital: Ut. 1.500.000. Minu alfi: Bi. lii Ma K 1 \ PoMiEs k slana DiHit Milano (5). i.Pai la Diio H 2. Uvala vltallfai vole, svinje, mast, mašto, živo in zaklano perotnino, jajca, vsakovrsten les, oglje in premog, cement, topinu, esence, posušeno sadje, tlžol, žita itd. Izvata Iz Itallfai platneno, volneno in svileno blago, predmete iz konoplje, jute in lanu; vsakovrstne klobuke in kape ter fese, žveplo, modro galico, kameno in morsko sol, riž, vsakovrstne čevi;e, konfedjo* nirano perilo in odeje, tehnične in meha-nične predmete, pisalne stroje itd. Za obvastlla sa obraCalta na Jadraasto baafca v JugoslavV ta ItaUfl. Vs§ posle opravila ibMgi i Han. Korespondent perfekten, vnorabtjiv tud* pri knjigovodstvu, lifta stalna služba. Govori vcč jeztkuv tcr Je v* cd daljše prakse iivtžban v vteh pisai niskih po-slih. Ponudbe pod .Korespondent m knjlgjvodja U10* na upravo Sloveu-tkcga Naroda. ino Hini strtj dobro obranjen, sa prada« Cen« po dogovoru. KJe, pove uprava SI. Nar. 1059 Sijeao za mlin I stoji Triko za itntoHra Slainaie tiljtife za lete dobavila u velikim količinama Dioničko društvo ra promet 1 indu**rfjsku fr-radbu zemaljskih proizvoda Daruvar, Slavonija. 1093 proda se •prava za modno trgovino. Ogleda se Dvorni trg 1. 103 Trgovina s perutnino! se namerava lopet otvoriti, v to avrbo •a laća kampamjon, ali se odda v najem. Obtt, inventar in orostor je na razpolago. Kčor se zanima z« to obrt. naj roMje pon <1be pud .P rutnna zaklana UOi" na upravo SI. Nar. 1103 G. F. Marci cf!i?m!tt fltsiftrjtf v Liablaai j| W lfot« U. livrlajeai «t;fa*ev»n|a ttr po»raviti ris- | tofirjef ia harm^ol c? aped.ela« atrokor-aa» tatao ia ceo« Beml>4ttva predllsfoa In tkalntea Trtlft, Slovenija IŠČe za skorajšnji vstop mlajšega sposobnega troovskgpa ilšiega idia (disponenf^) z večletno tovarniSko prakso v bombafevl predilnici in tkainid, po možnosti tuđi v požlahtnjevalni industriji in v suro veni bombažu. Samo prvovrstni prosila i dobrim strokovnim znanjem in popolnim ' obvladanjem deželnega in nemškega jezika pridejo v poštev, po tem stenotipista(injo) veSčecra v trerovskih poslih, i večletno prakso, kateri obvladtije popolnoma slovenski in nemški jezik, po možnosri tuđi srbohr-vaSčino. Začetniki so izkl {učeni. — Dopisi s curriculum vitae, pre-pisom spričeval in plačilnimi zahtevami naj se vpošlejo na 2^0-rajšnji naslov. 1005 Benclnmoor do S HP kupim. Ponudbe pod »Bcn-dnmotor 1071* rta uptavo Slovenske^ ^sroda. 1071 Perje kokošje in puransko se dobi v vs«Vi množini po dnevnih cenah pii E. Vajda, veletrgovina s perutnino, Čakovec, MedjimuTJe. 997 Fotnihe ali z^stopnike Uča velika tvornica likerjev, ni- ma, konjska in ostalih sp>rituos. Ponudbe z obvestilom, v katerrm kraju pozna reflektant največ odjcnalcev, je poslati na naslov: PoStni pređal 41, Zagreb, glavna pošta. 1068 IRODE smreika .CONTINENTAL* svetovneznane tvornice v H«nnovru. Voxfte edlno le i pncvrr.atko .CONTINENTAL*, ako hoćete najcen^je voziH. Pozor na varstveno znamko in napis ..CONTINENTAL". OLAVNI ZASTOPNIK XA SLOVSNUO t VIKTOR BOHINEC, LJUBLJANA Poljanska cesta 5. TELEFON: latararban 599 BRZOJAVI: > CONTIPNEU. ^..-:u:r—"—":'^'!:;";;-■:: 11::::;?«..„,;77^,...... :.i, w'\: ..; ;•; ifrvr^V-^^- -: i'-'^S-^:^- 'ćS^**~*\ f Prometni zcvođ za premos... - v Ljubljani prodala Iz slovenskih premogoralkov veleniski, šentjanski in trboveljski premog vseh kakovosti v ceSih vagonih po originalnih cenah prenio-govnikov za domačo vporaho, kakor tuđi za industrijska podjetja in razpečava Ia iehoslovaškl in angleški koks za livarne in domafo vporabo, kovaški premog in crni premog. Hislov: PBOMBTIfl ZAVOD ZA PBEMOB d. d. Hubllan«, Ifnatka olloa li. Natječajni oglas. Dfrekel]« dri. željezu!** Srba, Hrvata 1 Uavtaaea m Zagrataf raif(.avla avlaia Imvmi patfaća! (Ucltaoll«) sa Ifleraolla čeličnih uatrenih cijevi zo lokomotive i to: K'OO komada za lokom. scr. 220, vanjski promjer 46 mm nutranji prom. 40*5 mm dulj. 4085 mm 1540 • . 226. . 46 , , . 405 . . 4285 . 375 . m m 377, . . 46 . . , 40 5 , . 3085 . 975 . . . 9 324, . 52 . . 465 . . 5085 . 500 .... 601f . , 52 . . 46-5 . . 5685 . 725 m 9 . 342, . 70 , 9 , 64 0 . . 3935 . 200 . . , 370, . . 52 . . • 46*5 . . S7**5 . 200 . . . 375, . 62 . % . 46*5 . 9 3885 . 250kom.zalok.slov.ždj.ser.99i229. 44 , . f 39 0 . . 3625 . 500 ...... 170, , 51 . , • 460 , . 5125 . i 500 ...... 73, . • 51 . . . 460 . . 5225 . Kvaliteta ovih djevi mora odgovarati našim posebnim propisima, koji stoje na uvid u mašin skim odelenju ove direkcije. Ponude moraju glasiti franko Zagreb, ocarinjeno I u dinarima te se imadu biljegovati biljegom od 20 dinara. Iste moraju najkasnije do 20. marta o. g. u 12 sati prispjeti u ekonomno odelenje ove direkcije, te če se u istom odelenju otvoriti i pročitati istoga dana. Otvorenju ponuda mo£u prisustvovati nudioci ili njtnovt zastupnici. Općenito važe za ovu licitaciju propisi članka 06—98 zakona o drž. računovodstvu (odel. B). Zaobinu, kavciju, koja iznosi 10% tražena kupovnine treba potožiti do 15. marta o. g. u 12 sati pozivom na broj ovega oglasa kod glavne blagajne potpisane direkcije u Zagrebu. Materijal se imade dostaviti najkasneje mjesec dana o primitku narućbe. V Zagrafc«. dne 31. Januar ja 1923. Direkcija drtav. i«lezn!ca kraljevine Srba, Hrv&ta 1 Slovenaca n Zagreba« Lftatnin* in tisk »Narodno tlakaropcj 2a inaaratai dal od^ovorca VaUotia Kopitar.