[Največji iloveniki dnevnik
▼ Združenih državah
i
VeU« za vse leto
$6.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00
GLAS NARODA
r
Iist;slovenskiludelavcev v Ameriki.
TELXF0N: C0RTLANDT 2876.
Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.
largest Slovenian Daily «r> § the United States.
Issz-dd every day except Suadav» ~ *nd legal Holidays 75,000 Readers	lil
TELEFON: CORTLANDT 2876.
NO. 187. — ŠTEV. 187.
NEW YORK, FRIDAY, AUGUST 10, 1923. — PETEK, 10. AVGUSTA. 1923.
ANGLEŠKA NOTA NASPROTNA PARIZU STRAŠEN UMOR v
Anglija je po dolgem obotavljanju povedala Franciji vse, SODNEM POSLOPJU
kar ji gre. Angleži ne odobravajo francoske za-	_
hteve, da bi se moraia Nemčija brezpogojno vdati. Okupacija Ruhr okraja ni postavna. — Večina berlinskih trgovin je zaprla vrata.
VOLUME XXXI. — LETNIK XXXI.
VOJAŠTVO NESE KRSTO S POKOJNIM HARDINGOM IZ BELE HIŠE.
Mlad zamorec je ustrelil v veži sodnega poslopja svojo ženo. — Komaj minuto po izvršenem zločinu ga je dohitela usoda, in zadet cd policijskih revolverjev se je zgrudil mrtev na tla.
London, Anglija. avgusta. — Ministrski predsed-iiiik Baldwin j<* zarno s rlai i svojca kabineta zavzel <><l-ItM-im -taltMM impram Franciji oziroma napram franco-skriu iinperijalisT »!ii.
1' iaiii'ija >•«• nikdar izza krnica vojne dobila od Angliji tako •1»c* note kot je ta zadnja Baldwinova noji a.
Baldwin je povdaril. da se nikakor ne pridružuje fran-co-kin /ii'iti-vani glede brez]»ogojne predaje Nemčije ter da ne smatra za»e<H>e liulir-okraja za postavno.
V noti je odkrito poudarjeno, da nameni Poineareja niso pravieni ter da je edin namen Francije uničiti Nemčijo.
Anglija r ne ho nikdar |>ogajala glede medzavezni->kili dolgov. O trni slučaju 1><» le toliko razpravljala, kolikor jc [»otreluH> z ozirom na reparaci i<> in na splošno uravnavo. ,
Berlin, Vcinčija. avgusta. — S pomočjo raznih ea-*o| isnili tiskarn, privatnih tiskarn in vladne tiskarne, se i« posrečilo vladi natiskati Za trinajst trilijonov, osem bilijonov nemških mark.
'IV bankovce so natisnili v prvih sedmih dneh meseca avgusta.
\ -i-ga skupaj eirkulira sedaj 4: J. ~>f M J m k M M).(KX) nemških mark.
Kljuh t«'11111 silnemu denarju, oziroma silni množini rlcnarja. so skoraj vs<- Tukajšnje trgovine zaprle svoja vrata. T<> so štorih' vsledtrga. ker hoči-jo izsiliti <m! vlade dovoljenje, da hi jim bilo dovoljeno trgovati na podlagi zlate valute.
\ prvič izza konejj vojne i<' hilo nemogoče iznehiti se do zvečer žena v stanovanje svo-■aiiM-riškena dolarja, kajti za izmenjavo ni hilo na razpo-	moža Roberta, da mu izroei
lag«, mark. Položaj je izvanredno čuden. Marka je talinijske litine. Ona je stanovala k o n • k«»<"• h rez vrednosti. «lohiti je pa kljub temu ni mogo- v ?a(ln^m r'aMl Pri sv°jJ maten «•«'. Na bankah so se vršili razburljivi prizori. < V se je I oinu p«»sr»-«'ilu d«d>iti kaj denarja, ga je dobil le v bankovcih po p«*1 in deset milijonov mark.
New York, X. V. 9. avgusta. — Komaj minuto zatem, ko je zamorec Norman Roberts, slar petindvajset let. ustrelil danes zjutraj «»«1 poldesetili svojo ženo Nellie.
sam postal tarča jH>Iici jskih revolverjev. in od dveh krogel za-«let se je zgrudil težke ranjen na tla. Umrl je ob desetih dopoldne v Columbus bolnišnici.
Tragedija se je izvršila, ko je sodnik Simpson otvoril na sodišču sojine razprave. Preko tristo ljudi se je polastila <>b streljanju divja panika. Klice prestrašenih žensk je bil«! čuti cel blok dalje. Med splošno zmešnjavo j«' skočilo proti Robertsu kakih dvanajst ali petnajst policistov. ki so namerili svoje revolverje na morilca.
Mrs. Roberts. mla«la zamorka. je pozvala svojega moža v četr-tek zjutraj pred sodišče. Zakone« >ta živela ločeno in žena. ki je bila vedno v strahu za svoje življenje. je naznanila moža sodišču z motivacijo, da jo vedno, kadarkoli jo vidi, pretepa. — Spremljana od nekega policista, jo šla v src-
KONEC ŠTRAJKA
Berlin. Nemčija. 6. avgusta. — I/, Budimpešte poročajo, da je ►nčan tiimoMnji generalni štrajk železničarjev. Promet se sploh ni vršil, in jw>slediea štrajka so }>il/ veliki nemiri.
K«>m<m* štrajka j«* bil dosežen po-tom kompromisa med vlado in voditelji.
na sedmi cesti.
V četrtek zjutraj je mlada zamorka — bilo ji je komaj triin-i «lvajset let — stala v veži sodišča i tih zapadni 166. cesti, kjer j«* čakala otvoritve obravnav. Kmalu j nato je prišel po stopnicah njen
mož Roberts. V hipu. ko ga je u-Washington D. C.. 7. avgusta. |	sp prestražila ob po-
Včeraj se je pripeljal bivši pml-;^ na nj^oy jeam obraz t(.p
vojn ženo pred( se jp obrni]a da st0pi v sodno so-j bo. Komaj je pritisnila za kljuko, je Roberts potegnil iz žepa avto-
WILS0N V C00LIDGEVEM GLAVNEM STANU.
GROBNICA POKOJNEGA DRŽAVNE ZBORNICE PREDSEDNIKA HARDINGA
Wilson s v katerem
ge svoj glavni stan.
ima predsednik Pri
sednik hote! < 'ooli
vratih j.* oddal koverto. na kateri j«' bilo zapisano: Za predsednika.
Coni id ga je obiskal tudi predsednik najvišjega sodišča Taft.
KONEC STAVKE BANČNIH
USLUŽBENCEV V MADRIDU. MEMEL POD KONTROLO U-
TVINSKE.
Madrid. Španska, s. avgusta Bančii! uslužbenci, ki s.,, /aštraj-I Pariz, Francija. 0. avgusta. — k nI i dne 1(». julija, ^o z«»pet | Svet poslanikov ji' po dolg«»-tra.;-vrnili na N I . Bank<> pa ni>'< vv. ^i ni konferenci «><lločil. na/ ima T^r->pr«ij«'lf. k.-r so veliko praznih tvins.ka začasno kontrolo na<l me-m«'sf Kasti lie s skebi.	1 stom Memelom.
nemški državni zbor. — Med njeg-ovim govorom so komunisti divje kričali ter mu pretili s pestmi. — Tri glavne točke njegove politike.
matično pištolo ter pričel streljati. —
Izstrelil je pet strelov, od katerih v*ak je zadel telo njegove žene. Ena krogla jo je zadela v srce. druga v desno stran, dve sta jo zadeli v želodec, peta krogla pa jt j je prebila desno nogo. Zgrudila se je na mestu mrtva.
Streli so se vrstili drug za drugim hitrejše, kakor bi mogel člo-v«'k šteti. Skoro v istem trenotku pa se je tudi Roberts znašel na-
Berlin, Nemčija. 9. avgusta. — Kancelar ('uho je otvoril včeraj popoldne zasedanje državne:r;i zbora ter podal poslancem svoj ekspoze o novih finanenih reformah ter o smernicah zunanje po. i'tike.
Njegov nervozen, tih govor, j«' postal še tišji, ko -o pričeli rjoveti in tuliti komunisti ter besno pretiti s pestmi. Komunisti so ga pozdravili s klici:
kupiti krasen griček, kjer bi bil grob in mavzolej predsednika. — Tudi na pokopališču je bil že pred letom dni kupljen aker najlepšega sveta.
Truplo predsednika' Warrena Hardinga so prepeljali v njegov rojstni kraj, v Marion, Ohio. — Meščani mu hočejo postaviti velik mav^lej. - Oče je odločno | Kancelar Cuno je otvoril v sredo j Hardi ^ rij nameraVajo protestiral, da bi bila krsta razstavljena v okrajnem1 -sodnijskim poslopju. — Nad osem tisoč ljudi v vrsti. Marion, Oliio, 9. avgusta.-—Danes se je vrnil Wan'en G. Harding v svoje rojstno mesto. Marion, Ohio, da bo ostal zaveeno med svojimi prijatelji in sosedi.
Jutri popoldne ga bodo po kratki cerimoniji pokopali j na mestnem pokopališču.
Sprva je bilo določeno, da bo krsta s predsednikovim truplom razstavljena v okrajnem sodnijskem poslopju, toda njegov oče, dr. Harding je odločno protestiral.
"Jaz ga liočem imeti tukaj," je rekel. Isto je zahtevala brzojavnim potom tudi vdova, Mrs. Harding.
Tako torej l<*ži njegovo truplo v sobi, kjer je ležalo truplo njegove matere leta 1910 in truplo njegove ljubljene sestre leta 1913.
Skozi to sobo se je vila velikanska procesija ljudi. Bilo j ill je od 20,000 do 30,000 tisoč. V pozni uri je še vedno stalo nad osem tisoč Hardingovih čestilcev v vrsti. Vsako uro je šlo mimo krste 2500 oseb. Harding bo pa le začasno počival na mestnem pokopališču. Meščani so sklenili, da mu postavijo vrh pri-
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
at potom naša banke izvršujejo zanesljivo, hitro in po nizkih
cenah:
VCeraJ m bile nsie cene sledeie: Jugoslavija:
IUspoAUJa »a sad nje poŠte In izplačuje "Kr. pofttnl Čekovni arad" In "JftUronKka 'tanka" t LJubljani, Zagrebu, Beogradu, Kranju, Celju, Mariboru. I Mihrovniku, Splitu, Sarajevu sli drugod, kjer Je pač ta hitro Isplajilo najugodneje.	_
1000 Din. .. $11.70 .. K 4,000 2000 Din. .. $23,20 .. K 8,000 5000 Din. .. $57.50 .. K 20,000
Prt nakazilih, ki znaša)o manj kot an tiaoč dinarjev niunlme DoaabaJ m
IS cantov i« pottnln« In druge «tro4k«.	'
Italija in zasedene ozemlje:
RasTMrfUjft na cadnje poete In laplačaje "Jadranska banka" t TnH,
Opatiji la Zadro.	■. . . . -
200 lir	................$ 9.80
300 lir	................$14.40
500 lir	................$23.50
1000 lir	................$46.00
Pri nakazilih, ki znaiajo manj ot toe lir ratunim« poaabaj po 1B cantov
ta poitnlno In druge atrolke.
Ca potitjatre, ki preaecajo znesek pet tisoč dinarje? ali »o dvattsoi Ur
doToljujrmo po mogofiiMti Se posebni popost. Vrednoat dinarjem ln liram sedaj ni a talna, menja ae večkrat ln nepričakovano ; ls tega ratings nam nI mogoče poda ti natančne cene vnaprej. Batunamo po ceni onega dne, ko nam doape poslani denar v rote.
Glede liplaftl t ameriških dolarjih glejte po^hen oglas t tem listal
Denar nam Jo poslati najbolje po Domestic Money Order ali pa Neer York Bank Draft.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Oortlandt Street	New Yortc, N. T.
i|iavw^ nitffjH li ^ "it Jadranska
gove zcmljskc ostanke.
spnrti dvanajstim ali petnajstim jazno hrib<xka krascil mavzolej, kamor bodo spravili njc-' policistom, ki so prihiteli na lice 'J *	1
mosta. Cim jih jc ugledal, jc nameril nanje svojo pištolo, toda še predno j<* utegnil sprožiti, se je zgTiidil na tla. zadet od dveh kroprel.
Kakorhitro so policist! videli, j
VLAKI SE BODO USTAVILI ZA PET MINUT.
Chicago, 111., 8. avgusta.
"*""■''""'**-' ^	T*	j petek ob dveh popoldne se
kaj se »odi, je policist Parsons ^	.	. '
,	. ...	ustavili vsi ameriški vl;».ki zž
potegnil revolver ter ustrelil za-:
"V
bodo za pet
ITALIJANSKE ČETE SO STRELJALE NA DEMONSTRANTE.
m ore a v sree. Skoro ?stoeasno je počil tudi revolver policista Qui-glev-a. ki mu je s svojim strelom prestrelil možgane. Qiiiglev je nato ustrelil drugič ter zadel za mor-	_
ca pod srce. in ko je nato izpro- j
žil še policij Donnelly, je padel TOLSTOJ SLAVI POKOJNEGA
Messina, Italija. S. avgusta. — Tukajšnje prebivalstvo je odločno protestiralo proti novim dav-minut. da so tako izkaže spošto-J kom na. v|no_ proti demonstran-
vanje po«kojnemii j>redsedu rku Hardin^ru. Razen najbolj i>otreb-ii i h brnlo zaprti vsi železniški uradi.
torn je nastopilo vojaštvo ter za-eeJo streljati. Usmreena je bila. ena o«eba. osem nadaljnih pa ranjenih.
zamorec na tla. dokaj proč od svoje mrtve žene. Ko so ga prepeljali v Columbus bolnišnico, je bil še I
PREDSEDNIKA.
AMERIŠKI POSLANIK PRI ŠVEDSKEM KRALJU.
V državni šoli v Madison. »S. D vedno pri življenju, toda je umrl; je govoril včeraj grof llija Tol-dvajset minut za tem.
Ko so nato policisti vzpostavi-
li v veži sodnega poslopja, zopet mix in red. so se oni triie. ki so ustrelili zamorca, takoj javili sodniku RLmpsonu ter mu sporočili o stvari, fxodnik je dejal:
— Edina stvar, ki jo morem narediti, je. da vas pohvalim in priporočim ter da čestitam new-vorškemu mestu, ker ima take policiste. Xiti malo ne dvomim, da jc vaša prisotnost duha rešila življenje mnopih ljudi v veži sodnega poslopja. D asi ste gledali smrti v oči. ste ravnali hitro, od-
Stockholm, Švedska, 8. avgu-stoj o pokojnem predsedniku sta. — Kralj Gustav j«* sprejel Hardingu.	danes v avdijenci Roberta Woods
Reke-l je. da je njegova smrt i Bli*vsa. novega ameriškega p osla-velika izguba za Rusijo kakor tu- j nika. Pri tej priliki mu je izrekel di za Ameriko.	sožalje povmlom smrti predsed-
-	— Pokojnik je pomagal Rusiji nika Hardinga.
—	je izvajal Tolstoj — v njenih	—--
najstrašnejših časih. On je tudi pokazal. da simpatizira z ruskim ANGLEŠKI PRINC BO OBISKAL narodom, ker ni hotel priznati! KANADO. boJjševiškega režima.	-
~	London, Anglija, 9. avgusta. —
ločno in pametno. Vi sto tipični j Valeški prine bo moseca septem-in vzorni primeri newyorških po- bra obiskal Kanado ter bo preži-
Marion, Ohio. 9. avgusta. — Zadnje počivališče j>okojnega predsednika Ilardinga bo morda vrhu nekega indijanskega grie-i. vzhodno tega mesta, raz katerega je dobro videti Ilardingov d »m. kjer je prebival toliko let v sn-i"-' in zadovoljnosti in kjer je priredil svoj famozni "fr. nt p<»reh". od koder je vodil svojo kampanjo.
Hardingovi osebni prijatelji so pričeli z akcijo, da se zgradi vrhu tega grira primeren mavzolej, e*-g<V* gradnjo naj bi pokrili skladi prodajo zlatih dolarjev. Xa i-ti način s«» j<» zbralo t'<-ndo tudi zn. spomenik pokojnega predsednika William McKinlev-ja iz Xilles. O.
Kakorhitro mogoče bo ta načrr predložen Mrs. Harding v odobritev.
Indijanski grič leži vzhodno o.l prek o pa lis«'a. kjer b<- v petek prdoženo truplo pokojnega predsednika k večnemu počitku. Ta hribček je lep travnat griobdali > senčnatim drevjem ter eden najlepših krajev v Marionu.
Občinske oblasti, v katerih o-skrbo spada tudi pokopališče, so v četrte>k javno izdavile, da je Mr.
.	E. K. T'hler. velik prijatelj pred-
so pri volji podpisati petdeset m»- , T1	, w	.
*	1	I sednjka Ilardinga. kupu ze pred
li ionov zlatih mark posojiia. S , , , • , . -i -
1 ... letom dni en aker na >lepsega pro-
tem denarjem in še z drugimi do-	.
.	,	štora na pokopališču v Marionn.
hod k i. ki jih bodo proizvedli dav-	' 1
ki. vlada upa. da bo imela dovolj	k>r na-i 1,1 l>11° ^dnje počivali-
- Xa čeln i k direktorjev Stinnesove vlade! —
Koncem govora j" Cnn > prosil zbornico, da mu izreče zaupnico. Pri tej priliki je patetično izjavil, da je splošno znano, da s3 ni on ri'kdar potegoval za ta ur id ter 1^1 je vsak trenotek prinr;jvl.ien podati svojo ostavko, kakoibitrc bJ večina to zahtevala.
Cunova politika temelji na trrli glavnih točkah:
1.	Neomejen zlati kredit, da se ž njim odstrani depresijo marke:
2.	posebna taksa v zle.tu. in
3.	nadaljevanje pasivnega odpora ter vpeljava posebnega davka. s katerim bi se financiral t« odpor.
Industrijalci so se ponudili, da
lieistov. Zato se vam zahvaljujem, gospodje! ________L fi
vel par tednov na svoji renči v Alberti,
šče predsednika Ilardinga. Ko je kupil ta prostor, je dejal Mr. Filler občinskim možem, "da bo prišel morda dan. ko bomo tukaj pokopali našega predsednika.". Ta
papirnatih bankovcev, da bo lah ko za nekaj časa ustavila nadalj nje tiskanje istih.
Puno je nadalje Izrazil v svojem govoru zadovoljstvo nad angleško pomočjo, toda dodal je. da si mora Nemčija v prvi vrsti sama, P«>stor se nahaja v bližini groba.
pomagati. Dejal je tudi. da je kjer je pokopana Harding«rva Francija edina, ki želi uprmpastiti, mati.
Nemčijo, ker je prišla ob štiri pe- j"	*
tine premogovne dobave z okijpa- morda do konference glede repa-eijo Pomrja.	ra^'j-
Nato je kancelar prosil za me- Š svojo finančno reformo upa see dni časa. da se bo kprevidelo. doseči možnost nakupa živil v A-ce se bo notranji položaj izboljšal, meriki in drugod, s čemer bi bilo in če bo prišlo med tem Časom 1 mnog« pomagano prebivalstvu.


own*« and Rwt>u*>Md by
FmbUakin«
IMII MNMIHi
Iz Jugoslavije.
aa ortiiM«
•orouin »f Mtnhrttoii, n«w vtm cm.
t L A • NARODA (Valw «f MM NilW
imvm l*Mf Day tawpt »«ind«y» im HIKaya.
ta C««ito *• m< la«a ra	m

•ubacrlptlon Yearly M.M
on Agraarnant.
- uhaja mkl dan IrwwnH m<m w m—■»»*•».
rt Mtmmr ra«l pral
ataoad mi na prloMtlaJo. D«u Pri apraBiamM kraja narotalkov. 1« MvallMa buduL te hitraja
**• L. A • NARODA" ■orMif« af ManMatta«,
▼ataphonat Cartlandt
■. V.
ČUDEN NASVET.
i n iiio^Mvua komisija prij)oro<"a niajnarskim nlK-n jh* jiovsem novo jx»t.
lu n* k« »misij«- j«- nainrW- retViio: Orpaiiizaeija
Oskrba to jaških grobov.
Ministrstvo vojne in mornarice je dovolilo Narodnemu žen^emu savezu, da skrbi za v**e vojaške grobove v Jugoslaviji in izven nje. Ženski savez bo organiziral v vseh večjih mestih svoje odbore, ki bodo vršili nadzorstvo in skrb nad vojaškimi gro/bovi.
Izgledi na izvoz sena.
Po podatkih poljedelskega ministrstva znaša letošnji pridelek sena v Jugoslaviji 25 miljonov q (kvintalov). Od te množine se bo moglo izvoziti" 30 miljonov q,.
Nov premogovnik.
V okolici Ilijele Palanke se je otvoril nov premogovnik.
Sanatorij na Lovčenu.
Na Cetinju se je ustanovilo delniško društvo, ki si je stavilo nalogo, da zgradi sana£<rrij v goltih in hladili h gozdih T»veena, na Cetinju pa moderen h<»tel. Sanatorij se zgradi pod vrh«»m Lovče-na v višini 1200 m nad morsko gladino, bi zu razvalin .samostana .	| iz dobe Ivana Craojevi«'«. vladar-
v •«•	iia stopnjo konstruktivne možno- ^ jr^te k«ne*-ui 17» poletja.
-t«.|»uji luhk«» uveljavi svojo eksistenco potom,
!,a javn«- >hi/l»e.	Samomor ghnnca Vačkoriča.
avi«-l«a za «»l»stoj organizacije je pa v gotovem Na s»v*ki	pri Zagrebu so
i r«litivijo komisije, ki je pred kratkim izjavi	truplo	^
i .r«-iiK»ir:irska organizacija dneve boja za eksi-	* d* * to —!"tni ^
mm

nec '"Gluiuačke »ikole" Luka Voe
kovic. Ker ni m«»gei dobiti ansa ž-; a ^iiiio v omejenem zmislu resmeno.	ma in se je nahajal v težkih gm-t-
i	har«»lli -«» tll«.r*la izgubili upanje, da Hi nih razmerah. je prWov«*jn<>
<laj m i> iti itrciHogarsko organizacijo. \is<» pa' v »mirt. k«j se k<>p*t v Sav.» t«-
m 11;j in prizadevanj, da bi ne ovirali orjraniza«*i- if 2■.™ne m«4iw iiammomt
lovai ju za i»r<»s|M'h in dobrobit premolar je v. In
ink i premogovne komisije niso ničesar drugega
. u-. kako hi se dalo enkrat za vselej odvzeti orga-
tini delu mllneillio l>esedo.
nio^ovna komisija se jt* precej odkrito izrazila
■lieck-off" sistemu.
skočil v vodo tako, skali razbil lolwrajo.
da si je na
Sokolski zlet v Dalmaciji.
V Spi*tu se je vnšil ^kolski zlet. ki je sijajno u>*pel. Javnim vež-bam v nedeljo 22. julija je prwo-
\i da ni današnji ^check-off" sistem tak kot bi stvovaio nad 10,000Sokolov m go-
*P - . :_____ _	l.	1 .... _...!.. .. . 1.1 ! .	dtdv i f \u>li L-rn iiiv 11 •I^uir«!
H. To jc izvanredno lepa vada za sklenitev zaiti« d ncfioštciiimi unijskiini uradniki in gospodarji, •ta j«- se vi tla naperjena proti delavcem. J,-iU<» ]M»membna s<» tista ponW-ila premogovne komiki >vetujejo, na kak liaein naj organizacija uredi svo-♦•lo vanje.
< irgauizaejja naj ne sprejema samo pritožb in naj ne • - 111: ■» >trajka, par pa mora delavce tudi izobraziti v kolskega Saveza- Iiajželj. Poix»l > | j,j industrij«'.	danski javni vežbi je prisostvoval
M.-iii.jka «'<linolc nasveta, naj se organizirani pre-
stov iz \-seh krajev našega l^i-raorja. V do|K>ldaiiski sokolski vorki je .s<Klel<iva!o 10 gotib. Ti-ve iiiiioiiee so ,^»koLstvo ter \"oj«ko frenetK-no jKrzdraA"ljale. S trilmne s»« govt*rili župan dr. Tar-taglia, starost i opli.t>ike župe dr. Lavš ter zastcfmik JugoeJov. So-
u.Jiji pripravijo na prevzet je in«lustrije. I S. nasvet bi bila logična posledica priporočil ko-r j< T««la do takih fiosledic s«1 ne bo premogovna n ija nikdar povspeda. Saj vendar noee, da bi orga-:iraiio <1<-1<» upravljalo industriji.
K.ir- j«* ircha smatrati kot nami ga vanje, so le zvito n-icirane fiiize. k<»jili namen je prikriti splošen smoter -edila.
I i vzjiprav pri|M»roea komisija prenjogarski organi-
na j si» ne britra vee za interese svojih <v*lanov. Kajti. «"e s«* or^anizaeija ne brijra vee za dobrobit It «1 nov. i"e ne smatra ve<" za svojo važno nalogo orli tja štrajkov, v namenu, da zlomi odpor deloda-organizacija zgrešila svoj življenjski cilj ter • ver zadostiti svojim zalit ovnu. delavec nima organizacije in ee nima pravice do .j« izgubil na gospodarskem poJju vsako uspešno
mizir aleev. te mor < Y
irajM »r«»žj«*.
Kljub temu naj pa pmnogarji dobro premislijo na-sv«»t i»r.'Slogovne komisije ter naj ga po svojem lastnem /mislil tolmaeijo in izvajajo.
Dopis.
•j <•

Tarrell, Pa.
more pritožiti,
ne
a i»e more dobiti, se-/.<■. N«, ]>a nii*!im, da
v svoj re j^tni kraj Krupice v Iios-ni. Doma je našel svojo dvajsetletno pestro ttžko 1>o1jk>: odrezali so ji obe nogi. Strn^sev nima; sestro so vzdrževali daljnji sorodniki. Vide<". da za sestro ni rešitve. jo je mladi akademik zastrupil s kloroformom, sam pa se je skušal obeliti. Ker se mu je utrgala vrv, je skočil v reko t'no in utonil. Ta tragičen dogodek je vzbudil živo sožalje pri vseh, ki so poznali pokojnega akademika Krcega in njegovo sestro.
Tragična smrt istrskega begunca.
Pri kopanju v Donavi je ipri Ba-lini utonil Janko Kleva, carinik bezdanske carinarnice, begunec iz Istre. Na pomoč mu je p ribi tel tovariš Gjekie, ki pa je po težki borbi komaj rešil lastno življenje.
Dva paraika trčila.
Iz Beograda poročajo: V soboto 21. julija zjutraj je vozil potniški parnik "Petar Zrinjski " iz Ko-stura v Beograd. I*4«*-as3io je plul parnik "Vojvoda Putnik". ki je vlekel s >elK»j kamni obloženega vlačik-a oroti Zeraunu. K<» -e !>a parmka približiJa izli\n Sav»*. -e je vlačilee »Mitrgal in phd z velik« !iairl «-o proti p<»tniškeniu par-niku. v katerega je zadel in sra iahk«* {»oškodoval. Vlačilca je nato zadel »»brežje. se razbil m se pot<»pil. Posadka »e je še prav«v-časno reiila. Na vlarilea je hil« trideset vagonov kamenja. S^xla
znaša 1-"»0.000 dmarjev.
Danes pokopujejo jiredsednika Hard in ga.
Kapitalistično časopisje zatrjuje, da je umrl vsled prevelikih naporov v službi.
Zdravniki pravijo, da je povzročila .njegovo smrt kap na možganih, pljučniea in okorelost žil.
Jaz bi skoraj rekel, da zdravniki vedo več kot pa kapitalistično časopisje.
» •
v
Katoliška Jednota bo iniela svojo konvencijo v Clevelandu. Delegatov bo skoraj par sto.
Plačani bodo tudi za čas. ko bodo razpravljali, kakšna naj bo spoved, kolikokrat naj se vrši in kakšne barve naj bodo spovedni listki.
Sedaj lahko približno preračunate. koliko bo stala konvencija. * • *
Neki odličen slovenski zdravnik je bil odlik<»\an z redom .svetega Save II. razreda.
Neka ljubljanska firma, ki je napravila tepihe s sliko kralja in i kraljice je bilo odlikovana z re-•lom >.v**teira Save II. razreda.
Kot je iz tega razvidno, vlada v Jugoslaviji precejšna enakost.
3lug0sUnmn*ka
Ustanovljena 1. 1898
KatnL Ifebmita j
. Inkorponrana 1, 190*
GLAVNI URAD v ELY. MINN.
Glavni odborniki: Presednik: RUDO!.F PERDAN, 933 E. 1S6 St., Cleveland, O. Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 106 Tearl Ave., Lorain. O. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely. Minn.
Začasni blagajnik LOVIŠ CHAMPA. l>.ox 961. Ely. Minn.
Blagajnik neixplafanih smrlnin: JOll.N MU\ EKN, «12 — 12th Ave. Kaat, Luluth, Minn.
Vrhovni zdravnik:
Dr. JOS. V. GRAHEK, 303 American State Bank BIdg.. 600 Grant SL at
Sixth Ave., Pittsburgh, Pa.
Nadzorni odbor:
ANTON ZBASXTK, Room 206 Bakewell Bldg., cor. Diamond and Grant
Street«, Pittsburgh, Ta. MOHOR MLADIC. 1334 W. 18 Street, Chicago. 111. FRANK SKRABEC, 4S22 Washington Street, Denver, Colo.
Porotni odbor.
LEONARD SLABODNIK. Box 480. Ely. Minn. GREGOR J. PORENTA, Black Diamond. Wash. FRANK ZORICH, 6217 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Združevalni odbor: VALENTIN PIRC. 780 Tendon Rd . N. E.. Cleveland, O. PAULINE ERMENC, f.39 — 3rd Street, Salle. 111. JOSIP STERLE. 404 E. Mesa Avenue. Pueblo, Colo. ANTON CExARC, 638 Market Street. Waukegan. I1L
Jednotlno uradno glafilo: "Glaa Nartidn"
Vse rfv.Trl tikajoče pe uradnih zadev kakor tudi denarne p<>AilJatv« naj »e pofiljajo na glavnega *ajnika. Vse pritožb« naj pe poftilja na predsednika porotnega o<1h^ra. Pr»-5nje za sprejem novih članov In bolnllkn ■pričevala, nai se poSilja na vrhovnega, zdravnika-
Jup>5Wan»ka Katoliška Jerin^ta se priporoča vsem Jugoslovan rim u obilen prisfrv. Kdor ieli postati član te organizacija, naj se zg!a«i tajniku Wifr>pa dnišnra J. S K J. Za t-sfanoril-v novih druSt»v se pa obrnit* na gl tajnika. Novo druftro se lahko vstar..vi z S <Ma.nl «11 članicami.
Novice iz Slovenije.
Inštalacija mariborskega škofa. | na p:<
V nexhv J' :!*». julrja d	j-' vri:k"
v niarii*- n^ki -t -irii CflHtv: - -	'
-na itišralit«-:.};i m»vegu lavantm | zir:a»t
-kega ^k«>ta Ka'lina. \* sni>-.tn zvečirr mu je "tHas''♦-na Mat ea
leto je bilo grozdje spocefli in dalo ,ie u se he dobro kaplji<x», tako da jt* inarsikomu že stekla po grlu. Tudi jaz som ga bil <naio natJacil. • I. I.i - ii<» kmalu >.iti. .laz bi «ra ta-'l>a sem imel	Ker sem ga
] inlst.iv;!. |x*vel»t:o sedaj, ko IKx'aw pil, j^n iu<vral sedaj še
>	<> pasje dneve, zraveai v solato pnlivati, da sem ga. se p i I i In i!ii*l zadwti tistega hud^- jedel in t^ko sem jra srečno sprani a Ki se tako rad izpod pak-a vil iz borigelce. Ijet^s boni pa bolj z .i. kajti t<» za«lnje povsod previdno ž njim postopal in na-
• iv ;.! ■ !.•. ('ini ve/-j« mošnjo ima i»ra\"il ga bom še enkrat toliko, «■: v« k. t« n ra.rsi k* lju<lje imajo. | samo da bom mogel dol>iti zadosti I Hie 2">. avjriwta l>o v tukaj- grozdja.
>	! Milil i lira "Mati" s ple- Jo4m Xova k že precej časa bo tn f* m a šovati je obilo udelež ;leha na revmatiz:uu in zadnje ea-
1.1. lat-. b-I« porodili (firardski ^ ^ je morai p,>d\-reui se opera-Sh.veri,- v Konst tukajšnjega Do- ^ Zdwje se mu sedaj bo4j hi-ina. Ka se vil je, bo Evmtna in tro yra-a ^e|ira<> mu zdravje, zanimiva. Odbor »e še sedaj pri-	^	~~
pravlja, da bo pr^krbei W naj-1 John SuitaržlC' {*m) ®® ^ mwa4 K.ljše. I Vidite vsi, veliki in malijtudi T**1™* opera^ji na slepieu. stari in mladi,
proitora.	•
I>ne avgusta bo pa Lrvanred-iui seja delitirarjev. Ker je koristnega na dnevnem redu. jiaj!*>!j>.»\ da se \>»l seje udeleže.
Skrbi me. ali !>o leU«s dosfci'	Kwae'ie se
jrrozdja ali ne. S<»iupataan že vidim nekatere, ki »todieke pripravljajo. da ga bodo stiskali. Iransko
za ^ bo dovolj ^racijo je srečno pr«stal in sedaj se že nahaja doma pn starsdi. On je član tukajšnje godbe in ga • prav logrešajo godljewiki. Žel imo inu hitrega zdravja, da prime zopet za instrument.
nahaja v
County Home. On boleha n* su-
šieL
Končno pa v«e lepo pozxlrav-

češkoslovaški ltibii^ter pros\*ete IlaJjerman, ki se te dni mudi v Splitu. Ril je simpatično aklami-ran. Po krasno uspelih vežbali se je	velikanska ljudska slav-
uost na <Vbuli. Dne 2:i. julija »o gosti zapustili Split med ponovnimi ovaeijami prebivalstva.
Karadjordjevičev dom v Rači.
V Rači pri Kraguj»*x*cu se je ustanovil poseben odbor, ki ima nalog«, da zgradi v Rači kulturni dom. ki d« »bi ime Karadjordjevičev dom. Prote*ktorat cele akeije je prevzel kralj Aleksander, ki je v plemenito svrho daroval 100 ti-:»oe dinarjev. Za častne predsednike odbora so bili izvoljeni ministrski predsednik Pašič, dr. Ivan Ribar in Ljuba Da\'idovič.
Ixkopan srebrni denar.
Pri kopanju teanelja neke nove /gradl>e v Vakufu so delavci naleteli na velik lonec, ih>Iii starega srebrnega denarja, ki je bil v obtoku v Dubrovniku dn v Turčiji. Ker so bili kraji <*kolo VLs^nkega središče dubro\-nišike trpovine, je verjetno, da bi se v onih krajih našlo še mnogo drugih arheolo-»ko-zgodovinskili predmetov.
Obsodba kapetana Štefanovica.
Pred beograjskim vojnim sr>di-ščem se je vršila te dni ol>ra\"naA a proti pešadijskeinu kapetanu Aleksandru ŠtefaiioA'iču. ki je lansko leto v Pirotu ustrelil komandanta ■i. vojnega okrožja podpolkovnika X i kolo NikoLiča. Obtoženec ^e imel s podpolkovnikom Nikoličem razne konflikte, vsled čenar je prosil za premeščen je iz komande. Ni-količ jf prošnjo odklonil. Prišlo je -vsled tega do prepira, pri katerem je Štefanovič ustrelil svojega predpostavljenega. Sodišče je kapetana Štefanoviča obsodSto na dvajset let ječe.
Tragedija siromašnega dijaka.
Kakor poroča sarajevska "Ve-černja pošta", se je veterinarski akademik Jovo Ere eg neidavno vrnil iz Brna na Ceškoskuvaškeoi
0 katastrofi v Kragujevcu.
Xa interpelacijo radikalnih in demokratskih po^laneev dr. Pele-ša, Kujundžiča, Agata novica in Nikoliča je na seji narodne skupščine pred pričet kom špecijalne debate o vojaškem zakonu kratko |K>jasnil eksplozijsko kat«ft»trofo v Kragujevcu minister vojne in mornarice general Pešie. Med drugim je minister izjavil, da je slika eksplozije grozovit cjša in hujša, kakor ona v Bit«»1 ju. Pre-čital je nato uradno brzojavko, ki jo je bil prejel včeraj ob 2. ponoči iz Kragujevea. Ta uradna brzojavka ugotavlja, da je eksplodirala municija za pehoto ki je bila shranjena zunaj skladišča v raznih zabojih. Eksplozija se je razširila tudi na bombe, ki ao eksplodirale ter so drobci prileteli v mesto. V municijskih zabojih se je nahajalo 2.800,000 nabojev s črnim smodnikom. 1.800,000 nabojev razne italijanske in nemške. 250.000 nabojev turške municije, dalje 800 francoskih in 2000 nemških bomb.
Minister vojne in mornarice je dalje izjavil da se<laj še ni ugotovljeno, koliko municije je bilo 'uničene. V pirotehničnem skladišču se je vžgala streha, a ogenj je bil pravočasno lokaliziran in udušen. Eksplozija je povzročila na nekaterih objektih in predmetih škodo. Človeških žrtev ni bilo, ranjena je bila le ena oseba. Kako je eksplozija nastala še ni ko-misijclno ugotovljenno. Nastala je najbrže vsled kemičnega razkro-jevalnega procesa in se je najbrže vnela najpreje nestabilna italijanska municija. Razkrojevalni kemični proces je tudi mogoče po spešila vladajoča silna vročina. Vsa ta municija je bila preje po strokovnjakih pregledana in so jo raditega spravili izven skladišč v posebne lope. Eksplozija ni povzročila nobene Škode na strojih v delavnicah. Po dosedanjih poročilih so vesti o veliki škodi precej pretirane. Na lice mesta je vojni minister odposlal posebno komisijo, da preišče vzreske eksplozije in da odredi najstrožje korake, ako se izkaže da ne gre samo za nesrečni slučaj, marveč za zločin ali malomarnost.
Iz Gorice so bili te dn: presrna-ni -slovenski kapucini
Sl« »vensko klerikalno časopisje tarna, da je sroza. Znaša. >e na Mussolini jem in nad sedanjo laško vlado, tla je kaj takega dopu- /apela pred škofijo p*«l*»k.u< stila.
Papeža in Vatikan, ki ima menila edino besedo pri nastavljanju in odstavijanju božjih šlužabnr-kor. niti z besedo ne «»menja.
Drugega ne m<»re biti kot dvoje: ali nima papež popolnoma nobene besede vee. ali je pa zapisal srce in dušo hudiču-fašizmu.
v ru tiahtžencga v skladih raznovrstnega	m drv.
pa j»* ostal glavni d'4 nepošk« «d« »van.
Velik vihar v Mariboru.
Dne li>. jul ja p< t*4dne je
Umrl je
v Ptuju dne 12. julija uinin»vlj» tu kapeTan .J«»žet* t rbanja. k	je
n»dil	leta v M«»raveah. Z td-
nja leta je preživel v ptujski hi-
n a-
stal \ >l;trib»ru in okolici velik . ihar. k; j • v gktlici ruval tln--vt-sii. i »tH'iiem s»* je vlila strašna pl*»ha. K i< p«»p!atvila vse ce!<e in uliee. Vo«la je tekla ulicah kakor v |H»t..kih in n<».tla i>«»l«-iia itd.
Ijam in ha svidenje 25. avgusta na predstavi in veewtliei!
A. Valentine
Socijaliaacijski predlog angleške delavske stranke.
V nižji zborniei je ''Labour Party" predlagala, da se v vsa industrijska podjetja uvede soei-jalni režim poti kontrolo vlade. Predlog je bil odbit s 368 glasovi proti 121.
Neka Slovenka v Downtownu je prišla vsa zasopla domov ter hitela pripovedovati svojemu možu: — Tako lejlb. sem se-pogovarjala vse popoldne.
Mož ji je pa pikro odvrnil: — Ze verjamem, da si se pogovarjala. Rad bi pa vedel, kdo te je poslušal.
# • 4
Ni dobro, če je človek sam.
Toda boljše je vsekakor.
# • f
Pred sodišče so pripeljali za-stran težkega zločina starega lopova.
Sodnik pa je vprašal:
—	Ali ste bili že kdaj zaprti?
—	Da. bil sem. Naprej zato. ker sem v nekem kopališču pn kopanju izmaknil lepi dami krasno zapestnico.
—	Dobro. — je rekel sodnik. — In pozneje?
—	No, pozneje se nisem nikdar več kopal.
* • •
Italijanski ministrski predsednik zahteva, naj bi se poročeni možje rzselili za nekaj časa v Ameriko, tam zaslužili nekaj denarja ter se vrnili zatem domov. Žene naj bi pa ostajale doma.
Najbrže ni še nikdar prišel tako na izpregled kot ob tej priliki tako silno opevani "sacro egoismo*\
* • *
Kitajski vojaki so pomorili te dni 750 band i tov.
Kitajski vojak je vzoren vojak. On ne trpi in ne trpi nobene konkurence.
* * *
Vsak mir ima svoje zmage za seboj.
Toda spomini na te zmage so
grenki.
* • •
. Človek ne potrebuje nobene jamščine. če si hoče izposoditi kako nerodnost.
• • *
Svet je prišel tako daleč, da se ženska veliko bolj zanima za onega moškega, ki ima zlato denarnico. kot pa za onega, ki ima zlato srce.
Marsikateri -delavec šele fedaji pokaže.svojo naglico iftiiitrbst. IrtS dobi tedenski ček v roke.
BBBMi
ralllici. kjer s » s! a hot nega starčka Z oken pada V ]n» tleh cvetlice, d"bm preskrbeli. Služboval je š- i.i/. tr-L' vin pa napisne deske. Na na Ita'juiiskem v L< <tr.bardij; tor tcLr:i j- vihar bran javkam ]>oknnil -e j»- udeležil avstrijsko-italjan- ( v>e »:r i»» in d«-žn;ke. Ves trg j" >kih vojsk. Pogreb je vršil dne! i/g1, dal kak'>r.mal<» jezero. Med
14. julija na mestno p<»kopalis/-e j naliv-»m je ]>a«Iala tudi precej de-V Ptujll. x*	~	*
spremi jal
Na zadnji p'«ti ira je častniški zbor ptui-ke garnižije in četa vojaštva, ki je ddala na pokopališ»"-u častil" ->al-vo. I .epi > jc. da jug »slovanska vojska spreml.'a take ^tare vojake, ki S) y.:eer službovali v Avstriji. a kot oficirji gotovo tudi storili >vojo dolžnost, na zadnji p«»ti.
bela t«»va. škatla je velika.
Nezadovoljen berač.
Litije j»' prišel v Ljubljano
Ogcnj P" Ptuju.
V unči 16. julija je ob četrt na dve začelo goreti v Rogo/.nici na prostoru, kjer ima b-^ni itidustri-jelec Writzl svejo parno žatjo. N'ajprej je bil konjski hlev v plamenu. Ker so pi*l«fpja l»-s»*!ia. se je ogenj hitro razširil ter npepe-U1 blizu sto ječe lesene stavbe. Ker ni bilo vetra, so ogenj hitro «»me-! jil.i. tako da so ostala parna žajra in druga pe>stn>pia n«-p-x<k»»d'>vana. ' Predno je d(šli> iz Ptuja vojaštvo 11 požarna hramba, je okrajni ko-mlsar Kart in skušal organizirati rešilno delo. Vojaštvo in požarna hramba sla. »igenj hitr-» udušila. t'e bi se bU I »o žar razširil, bi bila nastala velikanska škoda, ker je
Iz
| heračit berač Janez Okoren. Mož je n;*.pravil - e» r dobro kupčijo, toda za-1' v< Ijen ni bil in je naslednji dan ukradel v nekem paviljonu 11 metrtrv bat ista. vrednega 121 h > kr<»n. Polieija je nepoštenega l>erača prijela, mu odvzela (plen in ga zaprla.
Pozor čitatelji.
Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glaa Naroda'1. S tem boste ustregli vsem
Uprava "Glas Naroda"
Točna in hitra postrežba, zmerne cene,
to je geslo poslovanja, radi katerega je naš zavod vsestransko poznan in pripoznan med Slovenci v Ameriki.
Naša direktna zveza z JADRANSKO BANKO in vsemi njenimi podružnicami, kot tudi mnogoletna skušnja omogočuje nam izvršitev vseh poslov v popolno zadovoljstvo naših rojakov.
Bazun rednih pošiljatev izvršujemo tudi izplačila potom "brzojavnega pisma" in sicer v teku enega tedna, za kar računamo samo $100.
VLOGE OBRESTUJEMO PO
4% na leto.
Preskrbimo potne listke za v Europo ali iz Europe
v Ameriko.
Frank Sakser State Bank
12 Cartlandt St., Niw York, N. Y.
Glavno zastopstvo Jadranske Banke.
___

/ * ■


Pogon za ropaiji.
V New Yorku »e je izvršila t j na 40. cesti. I>ully je bilo Johnny-zadnj*»m čat»u cela vrst* drznih j jeva priležnica.
xia[wt>l<*v na tobakarne, ki »o last-1 Toda nekaj, morda njih instinkt nina I'niT^.1 Cigars Stores Compa-i je lopova svaril, kajti h G. " .g-nv. Te napade so izvrševali trije he*ju ju ni bilo. Pač pa sta tja te-b«i»litje katerim dolgo časa nLso' lefonirala ter vprašala za Fred mogli do živega. Dejstvo, da so j Clarke-a, kajti pod tem imenom bili v vseh slučajih uslužbenci to- je bil Tremblav tamkaj poznan, bakarn povezani z žieo, kakršno1 Inšpektor Tunnev je odgovoril m> rabi za ob»»«anje slik, pa je pri-1 nazaj po telefonu ter je pridržal peljalo končno policijo na pravi1 roparja kakih pet minut pod pre-nlcd. Dva band it a, eden "West t vezo, da se bo ogledal za Clarke-. Philadelphia Johnv" in John jem. Medtem pa so detektivi iz-Truax. sta bila zasledovana od vedeli iz telefonske centrale, da detektivov Moore in Fitzgerald*, je prišel ta telefonski klic iz neke ko sta v neki prodajalni na 7. gostilne v Harlem. Nato je odgo-eesti kupila precejšnjo zalogo ži-; voril inšpektor roparju, da je šel ce za obešanje podob. Njihov sled Fred domov, ker se je slabo poje |>*ljal v stanovanje neke apart- čutil.
ment hiše na xa pari ni 45. cesti. — ' V Harlem so bili takoj poslani Ko je inšpektor Tunnev. kateremu detektivi bližnjega okraja, toda j#* bila poverjena preiskava <eh roparji so med tem tudi orl tam viaparirrv. vdrl s svojimi mo^mi v že izginili. V stanovanju na 45 ce-stanovanje. jim je odprl vrata *ti pa je bila med tem neprestano tretji član te roparske trojice, policijska straža. Ob petih zjutraj Fred Clarke. Podicisti so ga tako; je v stanovanju spet zazvonil zvo-zgrabili in razorožili. Nato so po I nec, in detektivi pronašli. da licist i preiskovali stanovanje, to-i j«1 prišel ta klic iz nekega restav-da »nI < staliii dveh ni bilo ne duha j ranta na 177. cesti in Boston Rd.. ne sluha.	! v Bronau.
Clarke je zatrjeval, da jc hotel Tremblav ali Clarke je moral oba tam stanujoča mlada moža j zopet gledati v cevi revolverjev.
obiskati, da je pa našel stanovanje] ko je odgovarjal po telefonu. —
prazno. Odprto okno v stanovan-. — Nič ve« ne maram oMati sam ju pa je takoj pojasnilo izginutje tukaj. — je dejal na ukaz pol--obeh cM«>lih. Možje, katere je po-' eijskega inšpektorja. — Kje vaju stavit inšpektor na zadnjo stran lahko dobim .'
hiše. so prišli nekoliko trenutkov pre-pojr.no.
Tiy»ney je ukazal takoj za<«le-dovanje obeh p%lw»jrlih t«*l» begunca sta bila že daleč naprej.
— Ne veva še. t«xla te bova še
{Hrklieala. — m* je «rla-il odgovor. • * •
inšpektor je ostal s Tremblav-jein sam v stanovanju. dr»čim
in Truaxa. nihče pa ni mogel identificirati "Philadelphia Jobnny-ja"\ d a si sta potem oba ostala jetnika izjavila, da je bil uprav
cn tisti, ki je zasnoval napade tei vpeljal vporabo /ice za oVŠsnje poilob.
Ko je stal Johnny v vrsti, so o pazili da govori z nekim človekom ki je bil tudi oropan in ki se mi* je bližal. Johnny je bil lepo obrit in čedno napravljen, in p<rzneje so oropani gospodarji izjavili, da so ga smatrali za detektiva, k: ima že poseben vzrok, da stoji v vrsti med zločinci. —
Policija ni mogla nikakor dognati identitete Johnnvjs. toda Truaxova žena jc pod pr;.-esro izjavila. da je bi! uprav on tisti, ki ji je dal spraviti revolver in Steklenico nitroglicrrina. Na*» pa je Johnny izjavil, da je pripravljen nastopiti kot državna priča, čc mu zagotovijo osebno prostost. Pržavno pravdništvo je, ko je videlo. da itak ne more doknati njegove identitete, pristalo na ta predlog.
Tedaj pa sta pričela ostala d v«, bandita besneti, ter sta povedala o vk>mih. ki jih je Johnny izvršil v Connecticut. NewvorSka policija sra je takoj izročila tamošnjim oblastim, tovia tudi tam je imel sre"*o. kiji i .loči u s*a i ti * nj'go--va tovariša v New Y;»-Uu •'»sojena vsak na dvanajstero > ječo, so rrisodili Johnnvju v državi Connecticut samo poldrugo leto. — Pa še te kazni ni odsedel, ker je bil /e po šestih tednih pomiloščen.
"West Philadelphia Johnny" je imel namreč vplivne prijatelje v visokih krogih. Izdal je celo vrsto poštnih in bančnih roparjev in v zahvalo jc vedno prišel skozi z nrzkimii kaznimi, tudi če so ga zalotili pri nepoštenem poJu. Toda dolgi* časa se ne bo veselil
Kdo je kriv sedanjih
"Slovenec** piše: Ljudje v Sloveniji so nezadovoljni. Eni zato. drugi zato. Ampak nezadovoljni so vsi, in to je glavno.
Prvo vprašanje: Zakag so ljudje nezadovoljni I ,
Eni pravijo zato, drugi zato. Vzrokov je mnogo. Ampak ljudje so nezadovoljni.
Drugo vprašanje: Kdo je kriv splošnega nezadovoljstva?
Splošen odgovor: Klerikalci! Kriva je SLS!
Tak "splošen" odgovor na ur doni nasproti dan za dnem in sta -ro-liberatlnih in mlado-liberalnih vrst.
Na eni straoii pravi neuradno, v resnici pa glavno trobilo vladajoče radifealske ^stranke v Sloveniji "Slovenski Narod": — Klerikalci so krivi! —
Z druge strani bobnajo mlado-liberalci ali demokratje — lucus a non lucendo — Klerikalci so krivi!
Mlad tat*v mariborski cerkvi.
POTREBUJE SE 200 MOŽ
----j za delati drva. Dober gozd v rav-
V stolni cerkvi zasačili učen- j nini. Plača $2.75 od klaftre; dva
.	- • • , ;__~ .. ca II. razreda ljudske šole. ko je lahko zaslužita od $8.00 do $10.00.
i mack — evo opozicija, tu imas fi-I	. J	• . •	,
s tanko grbico vlaeil milodare iz' Stalno delo in dobre kampe. —-
i Kart Kot. 1 »ox :i7, Arro
go. In "sporazum" je šel po vod F.
^Zagrebški predsporazum bi bil danes resnica in dejstvo in bi bil danes podlaga za bodoči pravi sporazum med Srbi, Hrvati in Slovenci, ako bi ne bilo demokratskih zahrbtnežev.
Ti. in nihče drugi so krivi neuspehov. ker so se radikalom prodali za skledo vladne leče.
cerkvene puščice.

Pa.

V .

■'JE^.jl ) \\
Državni jezik na Slovaškem
7i uvajanjem slovaškega jez ka na slovaških državnih in javnih uradih gre le polagoma naprej, ker ni kvalificiranih slovaških uradnikov, in pa zaradi opozicije madžarsko-nemških zastopnikov v javnih in občinskih upra-pravah. Bratislavska občina se je po velikem samozata jevanju odločila. da bo odslovila iz svojih | služb 68 mestnih uradnikov, ka-

Zakaj? Oni. namreč staro in tprL se v pptih letih niso na„e:4i
Prepletala sta neki plot. takoj Moore. Fitzgerald in še tretji de | NVoje svobode, kajti neštevilno izdanih prijateljev mil je priseglo maščevanje, in Johnny dobro ve. la bo prejalislej padel padel zadet od revolverske krogle ali pa zaboden z ostrim bodalom.
nlito pa se pojavila pri zadnjih tektiv. po imenu Thompson, skoč« vratih nekega pritričnega stana- i li * pripravljeni avtomobil ter od vanja. v katerem spal neki mlad drveli z naglico* ki je protii vsen. umetnik. S trkanjem sta -a /Junli- predpisom, proti Bronxu. Polieis-la t*~r mu jxH^lala. da sta zašle-' ti, ntojrči na ulicah v svoji službi dovaiu nekega moža. ki je hip- *i zaman prizadevali ustavit-no zblaznel, vslinl prevelikega uži avto. ki je drvel naprej s hhrieo vanja žganja, a človek da jih za- j ieMdesKih milj na un\. Za avto-nlHnje ter h«»če ustreliti. Mladi mobilom so {xwiljali strele in klet umetnik jima je takoj odprl vrata vice, toda avto je nemoteno drvel
nato pa j^klu-al taxsi ter jima <lalje z nespremenjeno brzino, ta-
tako nehote poni a sra 1 k bejru pred "ponorelim človekom", ki ju hoče ubiti. Tople besede zahvale. * katerimi lopova nista varčevala, j so mu donele še po ušesih, ko po- j trkajo na njegova vrata policisti i
ko <ia je il<»*pel že petnajst minut po o<lhorlu na 177. cesto Ln Boston Roa<l. Toda Johnv in Truax stf. odšla od tam že pred desetimi m?-nutami.
Ob šestih zjutraj je v stanovan
in detektivi, kateri mu povedo. | ju zločincev zopet zabrnel telefon-da je pripomogel k begu dvema *ki zvonec. Ta klic je prihajal nevarnima roparjema.	Prv<* <?c«te in Mount Vernon. De-
Detektivi so kmalu izsilili av- 1 tektivi. ki so čakali v restavrantu to. S katerim -Jta ^ c»»!p«>ljala !<►- na 177. cesti, so bili takoj obveš |wn-K. tf-la ta sfa taxi že davno čeni ter so se nemudoma odpeljal-ipustila ter izginila v vrvenju z avt<»m tja. twla zopet so prišli \elemesta -	prepozno. Begunca sta komaj mi-
• 0 •	nuto prej zasedla voz poulični že-
Ted«j pa se je odločil inšpektoi l^znice. ki je vozil v New Rocnel Tunnev, «la se posluži druge teori Takoj se je pričelo zasledova je Ostal je V stanovanju z detek- j Nekako sredi pota ined Mont 11 vina Moore in Frtzjjerahh-m. in Vernon in New Roehelle so detek zaveda tudi z band št om Clarke ali tivi z avtomobilom dohiteli voz Tremblavjem. kakor j«. za<lnji poulične železnice. Edina pasažir-tudi »e imenoval. Že po dvajsetih j«, ki sedela v kari sta bila minutah j«> kakor je pričakoval.; Johnny in Truax. Bila sta zatop zazvonil telefonski zvonec v sta- Ijena vsak v svoj časopis ter se liovanju. < Marke je cxlgovoril po počutila popolnoma varnim, telefonu, d očim je čutil pod rebri Tedaj pa so skotili policisti in smrtonosni cevi revolverjev obeh detektivi z avtomobila, vdrli od detektivov. __obeh strani na karo. in par mimit
—	fv ti je Življenje drago, — pozneje je v stanovanju zdočineev mu je dejal detektiv Moore. tedaj ' zopet zazvonil telefon.
stori, kar ti bom ukazal. Reci ji — Se že vračamo, šef. z dvema ma. da je tukaj vse v redu. da pa jetnikoma, ki imata okove na rone bi rad sam ostal, ker te je strah, i — Vprašaj ju. kje ju lahko sestaneš. ali če bosta prišla morda domov.
Nato m* je razvil sledeč telefonski pogovor: —- V* v redu? —— V*e.
—	Troj glas se zdi nekako tre-
32 letni mož z 12 ženami.
soč.	•
—	Ne poCutira »e prav dobro.
—	Ali sodeteJrtivj prišli? (Tedaj je začutil Clarke na
sencih mrzlo cev revolverja.)
—	Ne. Gotovo ne?
(Detektiv Fitzgerald je pomolel
Ko >o popoldanski Časopisi prinesli z velikimi črkami natisnjeno vest, da mi trije predrzni Lipovi, ki «o bili že toliko časa strah*in groza tobakarn Cnited Cigar Store Co.. pod ključem, je skočila neka mlada žen-ska. ki je stanovala v vrhnjem nadstropju neke tenement hiše. k omari, potegnila miz-nieo ter vzela iž nje revolver ter steklenieo nitroglicerina. nakar Je oboje vrgla na dvorišče na kup smeti. Kako je bilo mogoče, da se ni to razstreljivo. ki eksplodira

roparju svojo silno pest pod noO 4 pri najmanjšem stresljaju. ni raz
—	Saj ti pravim, da ne. Toda letelo ter povzročilo smrti stotini ne počutim se dobro. Prddita ven- odraščenim in otrokom, ki so sta. dar na-zaj. ali povejta. kje vaju novali v hiši. je nerazumljivo in lahko dobim .	l>o ontala večna uganka. Ta ženska
—	V eni uri pri Gallagher ju. I je bila soproga Truaia. "Bike" »v a vodila doadaj za poa. Gospodarji oropanih tobakarn Ako vidii pri Gallagher ju Dolly, so došli na policijsko Siidišče. kier ji reci, naj naju počaka. Z<lrar! so se nahajali ujeti handtitje. Vsi
her je neki nočni lokaJ I ti so takoj spoenali Tremblayja
kletni Gi k Konstantin Vosiis je gotovo odnesel rekord v ženitni praksi. V razmeroma kratkem času se mu je posrečilo poročiti 12 deklet. < d katerih je prebivalo 6 v Atenah. 6 pa v o.staiiih grških pokrajinskih mestih I^arisa, Volo, Trikala, Malcis in l^atras.
Voslsove poroke so i«\*r-ši!c točno, kakor predpisujejo cerkveni obredi. Mož z izredno nrečo je živel z vsemi 12 avojinri ženami v dobrem razmerju. Čas e je mudil pri tej, čas zwpet pri •ni. Ko se je oddaljil od eiie. se je zatekel k drugi. Za časa svoje tid-iotnosti si je z vsemi dopisoval. Reve žene so mu pošiljale zaljubljena pisma, na katera je slepar nežno odjeovarjal ter na ta način prikrival resnično stanje »vojega zakonstva.
Kajpada so Vosisa odlikovale lastnosti prebrbsanca in goljufa z usodo mladih žen in deklet. .Vosik se je elegantno, umel je lad ko be^edičiti in je hodil okrog v uniformi grškega ofieirja. dasi ui nikoli •»Ktxit ipri vojakih.
I's xla pa je Vosi»a zatekla pri trinajsti žrtvi.
Slepar se je seznanil z dekle-t<«!i iz ugledne in l>ogate rodl>iaie. Mladenka nm je imela prinesti v zakfnnstki jarem pol miljtma grških drahem. A s<* je zgodilo nekaj nepričakovanega. l*u«iolovčc»v šofer je gospodarja ovadil policiji, ker ui prejel od njega neke dogovorjene nagrade.
Oblasti so Vo.vsa aretirale Iji ga '•btožile radi mnogoženstva. uhajanja in ponarejanja dokumentov. Ko se je razvedelo za sletparjeve luinparije. ?e je dvignil slon ženici svet in jel obiskovati pustolovca v zaporih. Vse bj rado videlo, kako izgleda aretiran god ju f in vedelo, kako se da živeti z 12 zakonskimi ženami v dobrem razmerju.
'Ko pride V osi s jz zapora, bo lahko štirinajstič poskusil svojo srečo in — kakor so vidi iz zanimanja. ki vlada okodi njega in
zanj — najlirže ne brez uspeha.
OLAfl MJJLODA"
K ▼
mlado-liberaloi pravijo: Ce bi vi. klerikalci, ne bili podpisali zagreb škega sporazuma, bi ne imeli danes v Jugoslaviji samoradikalskc vlade! To vlado ste omogočili vi.
klerikadci. zarto pa je tako, kakor j«4. -
BO pa pravimo: Tn če bi ne bilo samoradikaiske vlade? Kaj br bilo potem? Imeli bi demokratsko radikaLsko vlado, imeli bi koalicijo.
Ta koalicija bi bila še stokrat hujša, kot samoradikalska vlada! Namesto enega, bd nas drla dva! Takšen je položaj.
Pa pustimo to stvar v miru in poglejmo zadevo od druge stran:.
Volitve so pokazale, da imajo večino v Srbiji radikali, na Hrvatskem Radie in v Sloi i-eni j i SLS. To so bila in so dejstva.
Kaj govore ta dejstva ?
Nič drugega kakor to: Da se Hrvatje in Slovenci ne dajo ve£ terorizirati od "zastopnikov srb-skojra plemena**, kakor .se radikali radi naziva.jo. kar pa v resnici niso. ker so le zastopniki ene srbske kaste, ne pa zastopniki srbskega naroda! Kdor pozna način volilnega boja v Srbiji, nam bo v tem pritrdil.
In kaj je logična posledica tega stanja?
Posledica je, da se je treba sporazumeti o tem. kako naj bo država urejena, da bo vsak državljan vedel, da je državljan, in ne "sujet'\ da je državljan in ne "podložnik". Ne pod ložu ik cesarjev in ne podložnik vladajoče kaste. kar je končno vseeno.
Namen in pomen zagrebške kon fereaace pred toliko in toliko meseci je bil, da se to vprašanje uredi. Dokler namreč ni to vprašanje urejeno, ne moremo trditi, da i-raamo svojo državo, ami>ak smo samo konglomerat raznih ljudskih skupin, ki .Vih drži skupaj bajonet! Stara Avstrija!
Namen zagrebške konference je bil napraviti tekom časa iz konglomerata državo, homogeno državo. kakršne .so zapadno-evropske demokracije.
Ta namen pa se ni posrečil, in sicer v sled verolomnosti radikalov. Svojo verolomnost pa so opirali radikali pred vsem na demo. krate. ker so bili sigurni, da jim bo takoj priskočil na pomoč us kok Pribičevič, kakorhitro bi jim delal federalistični blok kakšne zadrege.
Kaj so torej krivi klerikale Hrvatska republikanska stranka in ž njo združene stranke SIjS in JMO so sle v boj po evropsko odkritim vizirjem. brez zahrbtno-stL Oni so rekli: Tu .^no. Toliko na-s je. Zahtevamo to in to.%
Velesrbski radikali pa so rekli: Tu smo. toliko in toliko nas je. Pomagajte nam do zmage, in mi bomo besedo držaili. če pridemo do moči. Niso pa javno povedali, da imajo skrito za hrbtom še celo demokratsko rezervo, ki je bila vedno pripravljena skočiti opoziciji za vrat, da ji zada smrtni u-darec v odločilnem trenotku.
Če bi ne bik> demokratske tihe rezerve, bi se bili radikali sporazuma držali.
Ker so pa vedeli, da imajo pripravljenih za hrbtom še cele polke demokratskih za vratnih
slovaškega jezika ter kratko in \ malo izjavili, da se ga tudi uč lil ne bodo. Zaradi odslovitve se jej razvnel v občinskem svetil hud boj. ker so se postavili na stran odslovljenlh uradnikov Madžari. Nemci, komunisti in nemški so-cijalni f demokrat je. Se vse bolj predrzni so Madžari v Podkar-patski Rusiji posjbno v obmejni pokrajini.
V Beregsazu na pr. je nemogoče dogovoriti se v uradih v slo-, vaškem jezrku. zakaj uradništvo. tudi strokovno, ki «ra je jako malo in dvomljive kvalitete, v obče ne obvlada državnega jezika, Slovaki in Čehi delujejo složno in vztrajno, tla bi premagali te ovire. ali njih trud se razbije ob pre-' misli--.I malomarnosti madžarskega uradniStva.
V
n'
ZABAVNO ZA MLADE IN STARE IN JAKO KORISTNO!
Muhe la moskiti so nevarni zdravju in ~adoT»:jnnstI Irt-.ijo važno ulogo pri širjenju POI.ETXE KOI FRF J ETIKE, VltfX-IXSKE MItZLIOE liD. Vsledtesa
UBIJAJTE MUHE S TRINERJEVIM FLI-OASS-OM!
Nova. iznujdbjif nesk.Mlljiva ljud.-m valim «psom. maOkam. ptičem itd.)
n domačim ži-
....	ne d»>la made-
zt v. je skoraj brrz duh;., prah se ne vname ln ni strupen.
Vsak dom. trgovina, pisarna ali tovarna naj bi rair Sirjala Trirurjev FlI-iWss. S KDAJ ubita m ..ha anaei uničenje tL-«Vrih muli prihodnji	kajti samica
lahko povzroči v petih mesc ih nastanek 25.000 000 muh.
Ena pintna kana t. k«H ine 75 centov: razSlrjevalec 60 r^ntov: pri vseh boljfiih lekarnarjih, grocerijuh, prodajalnali zeleznine ali naravnost od
JOSEPH TRI.4ER COMPANY
1333—15 S. Ashland Ave.	(hirajo. 111.
Newyorski zastopnik: East 71. St,
--v n- ^
UVEDBENA PONUDBA
VELJAVNA SAMO ENKRAT LN SAMO S TEM KUPONOM!
Izrežite ta kui*ni ter ca ini51jit«» v. .<l.oo na zgornji naslov iu tlobili lioste eno pintjio kano Trinerjevega l"li iiass-a ter en raz>!rji*va!e<* z obrano ]»oštu, iK>šliiiiie prosto.
Vaše ime ................................................
Fopolen naslov............................................
Kje s;* nahaja moj oče ROK LESAR in meja satira FRANOl-SKA LKSAR! Prid 17. leti stu
se nahajala v Hing-haui <"any»in,' 1'tah. Za njun naslov hi ratla zvettela Ik-1 czironui sestra Mary L(š;ir oinožena JavornLk. Ako kateri rojakov ve. kje se nahajata, :iaj iiii blagovoli naznaniti, ali pa ako oče in secira citata ^ej vrst ee, naj pišt»ta na: Mrs. Ma-j iy Javoru ik, 46-"»(> Deliranv St.. Denver, t'ok).	(10-1^—S)
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tužmm sr<*etu naznanjam, da| nii je dne 28. julija tega leta moj nepozabni s-tpif-«r
ANTON BIENCIN
iz Slcike >re pri Turjaku po kratki in liiueni bo I rani. katmt je do-| b)l od stncpe-niti plinov v tukaj.-rnji rndoto^xiLuiei dne IS. julija, v debi -i i let premštinl. I>ratgt*^ra po-j kojnrka smo položili k veenemul p<K-it!<ii na Mount Olivet katoli-ško pokopališče v Golden; poko-j pan je bil dne 1. avgusta ob 9, uri s s-v. nuw» za*iuiiik-o. IN^kojnik je -padal k društvu sv. Alojzija št. 1!> ZSZ.: zavarovan je bil tudi pri Prudenoial I nsuranee (*o.
Tt-m potoni se iskreno zahvaljujem vse-in jorodnikom, prijateljem in znancem za tolažILne besede zal časa njegove bolezni in v težkih urah, katere sem moraia jaz predati ob času njegove smrti. Srčna j hvala vselil tistim, kate-ri ste darovali krasne venee i*i v mnogo-brojnetn številu spremili potkojni-j ka na zadnjem potu na pokopališče, posebno pa društvu sv. AJoj-zrja, katero ga je spremilo iz hiše j žalov*i pa do mrzlega groba.
Pokojnik zapušča, tukaj žahijo-l čo soprogo s tremi nedorastIirni otroč:eki v sitan sti od 4 mesei'ev do 19 mesecev ter enega brata, kateri v? je tudi udeležil pogreba, v stari domovini pa enega brata) in dve sestri.
Dragi, nepr-zabni smprog, l>odi ti lahka ameriška zentljica. poči-j vaj v miru!
Žalujoči ostali: Johana Mencin, .soproga. Anton, Johnnie in Frank, sinovi.
John Tanko in Frank Tanko,
svaka.
Neža Arko in Frances Kncler,
svakinji.
I>enver, C^olo., 3. avg. 1D23.
ZANIMIVE KNJIGE ZNANIH PISATEUEV
po znižani ceni.
- t...... ,; , -1 ■
Kako s&m se jaz likal. Spisal Jakob Alešovec. Povest slovenskega trpina. V pouk in zabavo. l.i 2. in 3. del. Vsi 3 zvezki vsebujejo 448 strani, $1.60
Ljubljanske slike. Spisal Jakob Alcšovec. Vsebuje 30 opisov raznih slovenskih stanov, ima 263 strani,	.70
Prihajač. Spisal Dr. Fr. Detela.
Splošno priljubljeni ljudski pisatelj nam tn slika v krasni povesti življenje na kmetih z vso svojo resnobo in težitami ter nam predoeuje ljudstvo resnično tako, kakršno je. Knjiga vsebuje 157 strani,
Juan Miseria. Spisal P. L. Coloma.	^
Zelo zanimiva, iz Španskega prevedena povest. Vsebnie 170 strani,	.60
Ne v Ameriko. Spisal Jakob Alesovec.	t
Povest Slovencem v pouk. Po resničnih dogod-aestavljen. Vsebuje 239 strani,	.60
Darovana. Spisal Alojzij Dostal.
Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. V to povest je vpleteno delovanje in boj med krščanstvom in poganstvom pri starih Slovanih. Vsebuje 149 strani,	.45
Malo življenje. Spisal D. Fr. Detela.
Kmečka povest, ki posega do dna v življenje slovenskega ljudstva ter se zlasti odlikuje po živo in resnično slikanih domačih značajih. —< Vsebuje 231 strani,	.65
Znamenje štirih. Spisal Conan Doyle.
Kriminalni roman. Po vsem svetu znana povest, ki opisuje premetenost tajnega policista Sherlock Ilolmesa ter njegova bistroumna pota, kako je prišel na sled skrivnostnim zločinom. Vsebuje 144 strhni	.60
Jemač Zmagovac. Spisal Henrik Sienkiewicz. Dve značilni povesti iz ljudskega življenja in trpljenja. Vsebuje 123 strani,	.46
Gozdarjev sin. Spisal F. S. Finžgar.
Globoeutna in pretresljiva slika znanega in povsod priznanega pisatelja. Vsebnje 56 strani,	.25
Zadnja kmečka vojna. Spisal Avgust Ienca.
Zgodovinska povest. Slavni pisatelj nam opisuje, kako je nastal kmečki punt in kako so se nasi očaki, na čelo jim kmečki kralj Matija Gubec, nadalje kmet Elija Gregorič in drugi kmečki junaki borili zoper prevzetne graščake in junaško umirali mučeniške smrti.
Vsebuje 378 strani,	.75
POŠTNINA PROSTA
"GLAS NARODA"
82 Cortlandt St« New York
x
_ _____________ ■________________
BOJAKL HA&OOAJTK 8E KA -GLAS NAHODA". HAJ
juoa iLovimi ramuK v SDB. pttiT«
m
■H

mmmu
m

KAJN.
Francoski spisal: Stanislas Mwniar.
Za "Glas Naroda" priredil G. P.
14
(Nadaljevanje.)
Srce mi je Mino utripalo v ušesih mi je šumelo, in malo je manjkalo, da >e nist-m oue*ve?>til. Peljali »o me po .stopnjicah in po podzemskem hodniku. Zdelo m- mi je. da >o me poslali v hodnik, ki vodi proti peklu. Zdelo * mi je, da hudim že celo večnost toda hodnika ni biio ne konca ne kraja. Sprva sem se tresel od mraza, pozneje se me je pa lotila vročina. Liea so mi žarela, pred očmi se mi je delala tema.
Dospeli >mo do stopnic. Moje noge >o bile tako težke in tako brezčutne k'»t brezčutna vlažna stojmica. Kakšno strpljenje! In stopnice >o se vile krop debelega stebra, vedno brez konca in kraja.
—	Vi obtoženci, vi zločinci, vi moji bratje' Gotovo ste istotako trpeli na tej strahoviti poti. Opotekali ste se. naslanjali ste se ob steber toda nesumiljeni stražnik vas jc {tognal naprej.
Kljub svojemu trdnemu -.klepu, da boau kljuboval, sem zaprosil stražnika: Pustite me vendar, tla se oddahnem.
Dovolili so mi j>ol minute.
Opotekaoč sem se priplazil v nadstropje, kjer so se vršile porotne obravnave. Odpeljali me v malo čakalnico, kamor je prodiralo mrmranje nemirne množice. Sedel setn na klop, si podprl glavo z rokami in čakal, kdaj bo udarila dvanajsta ura.
In udarila je strašna ura. Zdelo se mi jc, da se je v vsem poslopja začelo iiekaj gibati.
Odprla so se mala vratica. Pred mojim zamegienim pogledom se je pojavila velika skupščina. Stal sem pred .svojimi sodniki. Po malih klopieah. pripravljenih za priče, so se gnetli moški in ženske. V sodnijskem oddelku je sedela skupina advokatov v talarjih. in za sodniki, sem opaz.il na balkonu p«*stro množico radovednežev, moških in žensk, igralk in \1ačug — z ejio besedo — ves Pariz.
Nedaleč od mene, nasproti mojim stražnikom, so sedeli časnikarski poročevalci. Ne vem. če je koga manjkalo.
rnoja jHizorm -.t se je t^redotočila na porotnike, na one može, ki l>odo rekli 'Sla" ali "ne'', ki me bodo obsodili na smrt ali oprostili. Ker sem jim --tal nasproti, sem bil sred išče vse dvorane. Oči vseh so bile uprte vame. O. kako čudno mi je bilo pri srcu, ko sem čutil poglede vseh na moji slabotni postavi, na mojem preplašenem obrazu.
—	Le pogum : — je rekel znan glas za menoj. — Bil jc Viret. —• Nemoteno sva se lahko pogovarjala. Kadarkoli sem nagnil glavo k njemu, se mi je zdelo, tla sem dobil pri njem varno zavetišče.
Obravnave prva dva dni niso l»ile tako strašne kot sem si- bal.
Glasno in dostojanstveno sem odgovarjal na vsaka vprašanja. Vsled silne {»ozornosti. ki so mi jo posvečali, je vladal v dvorani tak mir, kot da bi bila v nji edinole jaz in predsedujoči sodnik.
Gledal sem v o«'i k< t človek ki se zaveda svoje nedolžnosti. Boli tisno mi je bilo pri srcu. ko so bili porotniki zapriseženi. Jz njinovih obrazov in iz njihovega obnašanja sem skušal razbrali, kakšno menje imajo o meni.
V \ i«.ok".'.ist:t i gospod, ki -»t«- sedeli na prvem mestu, ste se n i zdeti ^iliii kot Jupiter, pri tem pa mil lu usmiljen kot modrijan. Zdelo se mi je. da ste »ni naklonjeni.
Dmgi -m me gh^lali s čudnimi pogledi, grbančili čelo. kar mc je navdalo z neko pošastno grozo. Posebno eden. ki je bil meni podoben in mi je gotovo podoben, mi ni bil niekaj simpatičen. Ostali so se mi zdeli Kot ljudje zrez čustev.
R« pot je obrnil mojo pozornost v drugo smer. V dvoranu s » pri-nes!i si* ari, s katerimi hoteli nlpreti svoje dokaze: blasro, fotografije, škatlje. posodo.
Steklena [X'vula. V mali steklenici je bila višnjeva tekočina, produkt kemične analize v drugi večji stt-kl.-ni posodi je bilo drobovje 7.»j-trupljenga. Malo je manjkalo, da mi ni postalo slabo.
<"e bi ljubil svojega brata, če bi bil res nedolžen pri njegovi smrti b v t>-m trenutku ne mogel občutiti drugega kot nemo grozo. Bi-atov /eh«W. ki je plaval siv in razj<slen po špiritu. Je bil tukaj dokazilno sredslvo. kot je bil dokazilno sredstvo moj suknjič, katf-rega sem nfw.il na dan umora.
N l ote si-ji) /ugledal v ]>odobo Kristusa na steni. Pozneje sem čital v nekem li>tu. da so moje oči ob visele kot v tihi molitvi na >b :i 0»LtŠ( nika. Po mnenju dotičnega lista je bila ty posledica vzgoje, ki sem jo užival pri jezuitih.
Neki drugi «'-as »pi- je pisal .da sem iz same liinavščine gledal v r.izpeTo.
t ita/je obtožnice me ni posebno razburjalo kajti že iz predpto-iskave mi je bil natančno znan vsak zlog tega dokumenta.
Ciroza se me je le takrat lotila, ko se je bližalo čitanje svojemu ncu. Zdaj me bodo pokazali pričam, zdaj bom stal Lavri nasproti. N*č več je nisem ljubil. Zdelo se mi je. da sem izza onega dne, se.o jo vprvič srečal v Grindehvaldu, preživel najmanj !?to člove-i h življenj.
i'rav »m* bi me ne presenetilo če hi stopila predme postarana in k ijti tudi tnoje mladosti je bilo že zdavnaj konec.
Too a bal sem se njenega Kovraštva. Lahko bi postala nasilna :n žaljiva, lahko bi prepričala porotnike o moji krivdi.
Pi ičel s#*m se tresti ter sem pokril usta z robcem da bi navr.oči ne opa?*:li tega napada nervoznosti.
Obtežilne priče so bile: usmiljena sestra, služabniki mojega brata, služabnik v laboratoriju Parchet. profesor Tanneron. ke-mist. gospod in go<spa Sennevov. Lavra, zdravnik in razni sodnijski izvedenci.
S.-daj se je končala z zasliševanjem Pareheta. Lavre ni bilo. Dolgočasno zasliševanje prrč je popolnoma končalo moj duševni
Za varno svetljavo v vežah
Električne luči dajejo v vežah tenement his stalno, gotovo svetlobo. Luč se lahko enostavno pribije iii odvije.
Z veseljem vam bomo i h »kazali, s kako malimi struški laliko varno- in sigurno razsvetlite svoje veže.
ipany
The New York Edison Comi
zAt Tour Service 130 East 15th Street	Telephone: Stuyvesant 5600
POZDRAV.
Predno odpotujem s p arm kom ''Argentina'' v s»ta?ro domovino, pozdravljam vse prijatelje 111 rojake v Lk>ydell. Pa. Tem potom izrekam iskreno hvalo društvu ''Silil'-n Gregorčič št. 60 SXPJ., katero je odredilo, da me je spremljal njih član vsled moje bolezni do New Torka. Srčna hvala tudi vsem članom Soe:jalištičnega kluba štev. 1S1 xa dano mi podporo.11«;,av«u*ta: _ w „ ^
.. ,	Mongolia, Cherbourg, Hamburg
kak< r tudi drugim rojakom za vse
Kretaoje parnikov - Shipping News
11. avgusta:
La. Savoie, Havre; Majestic, Cherbourg; New Amsterdam, Boulogne; Pres. Roosevelt, Cherbourg, Bremen; Muenchen, Bremen.
14. avgusta:
Berengaxia, Cherbourg; Pre®. Fillmore, Bremen.
.15. avgusta:
Paris, Havre; Zceland, Pre«- Monroe, Cherbourg.
Cherbourgh,
usluge. Lepa hvala rojakom za ^nenist v o na k< lodvor. Vsem ro-' jak< m. ki so namenjeni potovati
' v ^rai«) domovino, pripoa-očam znano slovensko podjetje Pra«k S - k* \r State Uaitk. 32 Cortiandt st.. XAv Yi i-k. — Alojzij Potočnik. Rajhonburg, Slovenija.
Tomažev zaklad.
Spisal Zvcnimir Kosem.
k'
k,
uv
ti
sem jedel več kot ponavadi in
Ko sem dospel v svojo celico kmalo trdno zaspal.
Ko ^ m s.- naslednjega jutra naj>otil k .sodnikom nisem a* podzemskem hodniku čutil one utrujenosti kot prejšni dan.
Povsem nemirno sem stopil v sodno dvorano.
Profesor Tanneron bi bil moral nastopiti pravzaprtav kot razbremenilna priča. On je visoko cenil moje pokojne stariše ter je to v svojem pričevanju tudi omenil. Pri teh besedah bi bil najrajši naglas zajokal, če bi mi tega ne branila železna energija. Prav dobro sem namreč vedel, da se včasih najbolj zakrknjeni zločinci omehčajo, če kdo omenja njihove stariše oziroma njihove dobre lastnosti.
Profesor Tanneron je -jxxvedal, da sem v mladosti kazal veliko zanimanje za znan^tvo. da sem bil pa preveč raztresen, da bi se »e vedi resno posvetil.
Zatem je obžaloval, da so me obtožili tako težkega zločina, obenem pa pristavil, da sem mu ukradel strup iz delavnice.
prihodnjič.)	J ' _
Izmed vseh ljudi, kar jih je živelo na tistem hjribu, mi je bil naj-lx lj všeč korenjak Tomaž. Ko sem ga videl prvič s krampom na rami in z odprto srajco pod vratom, kako je korakal bo« po k&meaiiti er- ti, sem si takoj mislil: "Ta človek bi kc šel metat s samim medvedom !''
Še tisti dan sva postala prtja-Jtelja. Podal mi je svojo koismato
rt ko kaikor star znanec m se veselo posinejal:
*'Eh, lepo je, če je človek mlad in zdrav!"
Sedla >va h kozareu tepkovea I>od košati oreh Tomaž ml je pbvedal. da je po poklicu dninar. Večinoma da koplje v vinogradih 111 na polju in da mu je to delo še najbf lj po volji, kor je treba krepko mahati.
"Pn pojdiva domov!" me je povabil naposled in si zadel kramp na . ramo. ''Mrači se že, jaz pa si moram skuhati večerjo. Veš iu^ani tam na koncu hivba nekaj, kar je bolj pod-nfbino brlogu kakor pa bajti. Pa za metie je že dobro — jaz sem skromen/'
Ko sva stepala skozi vas, pa se je nagnil k meni Ln mi skrivnostno pomežiknil:
"In veš, kaj imam se? Nekaj takega., česai ne prodam za ves svet. Zaklad, majhen zaklad imam..."
"Šališ se, Tomaž V' "Pa če ti zaklad pokažem.'" 4'Že verjamem, že verjamem, prijatelj!"
Zavrla sva iz vas: po ozki stezi mimo travnikov in vinogradov, krenila v mračno globel, potem pa zopet navzgor po strmi rebri. Tako sva dospel« do napol podrte kolibe, ki je viseda uabregu.
"To je irtoja palača!" se je pošalil Tomaž in vrgel kramp z rame. "Nima sicer ne oken. ne vrat, ali ja^ sem zadovoljen. Poglej, tukaj pa ležim!"
Sredi kolibe je bilo nametano nekaj slame. 111 rumena rjuha je 'cžala na njej.
"Učičkaj se!" mi je ponudil klado, ki jo je privlekel iz kota. "Premišljuj medtem, kako lepo sijejo zunaj zvezde in mesec, ali kakšen veter da vleče ali kar ho-eeš — jaz pa si bom tačas skuhal večerjo."
In.pričel jc kuhati. Ognj<ilšče je bilo staro in razdmpano. ali To-maiž se je tako spretno sukal pred njim, da je bila večerja gotova pr£j, nego bi <*i bil mislil.
"Tako — zdaj bomo pa večerjali!"
Širok in kosmat je postavil lonec g kuhanim krompirjem predme, sedel še sam na klado in pričel zajemati z veliko leseno žlico. Po večerji je rekel: "Bogu čast in slava — kaikor
kralj sem se pogostil___Zdaj pa
pojdi z menoj, da ti pokažem še svoj zakla d !"
Siopil sem ž njim iz kolibe. To 7>la noč je bila, na nebu so žarele zvezde in mesec se je bleščal na vzhodu. Nekje globoko spodaj v vasi je lajal pes, iz bližnje goščave jse je oglasila sova.
"Tukaj!" mi je pokazal Tomaž z roko.
Za hišo je stalo pritlikavo, zgrbljeno drevo, ki se mi je zdelo, iz m raka štrleče, še bolj siromašno, kakor je bijo v resnici.
"To je m>j zaklad, moja lepa breskev!" se je pohvalil Tomaž, i" * Drugi imajo gradove, palače,
ne z gradovi, ne s palačami. Tu, dragi mej, p;xl to ffreskvijo, no moji najlepši spomini., tu sem najrajši zahajam in počivam .." "» Radoveden sem vprašal:
"Kakšni spomini te vežejo na tu borno "drevesce ?"
Takrat si je segel Tomaž z dla-ujo preko oči in nagnil glavo.
"Mati moja, mamica!" je zavzdihnil in glas se 11111 je tresel. 4'Tu je bi; njen najljubši pr .stor, tu je najrajši počivala, tu j<* pre-' b-raJa m<4ek L11 tu sva jesseni sku-l>uj obirala zrele bresltve. . . Pet let je e tega, kar mi je umrla."
I11 Tomaž, korenjak, je zajoka J.] Za ji'kal ob svojem zakladu kakor ot rok.
Slabi izgledi za sporazum glede reparacijskega vprašanja?
Na znani govor Raid \v i na v angleški nižji zbornici je odgovoril Poincare v svojem govoru v Sanlisu. Dejal jc. da Francija od svoje politike ne more popustiti.
ker bi -Leer bila poražena in bi i 1 j
bil ogrožen ve-rsaillski mri. Vsled | te izjave prevladuje mnenje, da angleška akcija za rešitev repa-racijskega vprašanja v njenem smislu ne bo uspela. Temu nasproti pa je dr. Berieš, ki se je podal . iz Londona v Bruselj, izjavil, da je optimist in da bo po njegovem < mnenju reparacijsko vprašanje jeseni povoljno rešeno.
NAZNANILO IN PRIPOKOČILO
Naročnikom "Glas Naroda" 1 državi Minnesota naznanjamo, da jih bo obiskal naš potovalni za stopnik
Mr. Joseph Smalcel, ki je pooblaščen pobirati narofi-nino za nas list. Zato prosimo rojake, da mu bodo kolikor mogoče naklonjeni.	Upravništvc
IZPLAČILA v AMERIŠKIH DOLARJIH.
V	Jugoslaviji —
se more Izplačati dolarje le potnikom v Amerika proti predložitvi od ameriškega konzula potrjenega potnega lista in ne več kot protivrednost od 8.000. — frankov, to je približno $-00.— za enega potnika.
V slučaju, da naslovljcnec za izplačilo dolarjev nebi mogel predložiti iiotrjenega potnega lista, dobi pošiljatelj lahko dolarje nazaj ali naru pa na novo aaroOi izplačati na-
ka»mi znesek v dinarjih.
Nadalje so nam zdi umestno pripomniti, «ia nikakor ne moremo priporočati pošiljali Ceke v Jugoslavijo.
Splošno mnenje vlada, da se čeki, ki se glase oa dolarje, tudi v do-
lurjili izi-lučajo, kar [ta ni res, ker,
kot že zgoraj omenjeno, je v Jugoslaviji od vltide pod kaznijo pro-
iKireilaco Izplačevati dolarje.
Tudi pošiljajo mnogi navadne
ameriške čeke v domovino. Ti pa
nikakor nLsc piipiavni za ljudi na deželi, ker so banke oddaljene In Izplačajo take čeke v dinarjih Šele potem, ko dot>e iz Amerike potrdilo, rla so jim bili odobreni.
Onim, ki stanujejo na deželi ln ne potujejo v Ameriko, je najbolje pošiljati denar .navadnim potem v dinarjih, kateri se jim Izplačajo na zadnji posti brez neprilik.
Tudi za nabavo potnega lista -— (posal je najpripravneje poslati dinarje. Dokler namreč potni list ni potrjen od ameriškega konzula, ne more potnik dvigniti dolarjev. Stroške za razne listine in potni list se pa lahko plača tudi z dinarji.
V	Italiji in zasedenem /• ozemlju —
so veljavne povsem drugačne odredbe ter lahko izplačamo dolarje vsakomur do poljubnega zneska. Če je pa namenjen denar le za potovanje, je na nakaznici označiti vidno: Izplačati le, ako naslovnik potuje.
Vsled naraščujočih stroškov smo se morali odločiti prevredlti pristojbino za dolarska izplačila kakor sledi: Za izplačila do 925. računamo po 75 centov; od $25. naprej po 3%. to je po 3 cente od vsakega dolarja.
Na nakaznici naj be
{eno: Izplačati v dolarjih.
Ta pristojbina Je veljavna dolarska Izplačila t Jugoslaviji ln ItaliJL
FRANK SAKSER STATE RANK 82 Cortlandi St., New York City
18. avgusta:
Albania. Cherbourg; Olympic. Cherbourg: Orbita. Cherbourg, Hamburg: — Leviathan, Cherbourg; Veendanm, Boulogne.
21.	avguita:
Aqultar.ia, Cherbourg; Reliance, Cherbourg, Hamburg; Pre«. Harding. Cherbourg Bremen.
22.	avgusta:
France Havre: I^aconla, Cherbourg;
Hamburg; Lapland, Cherbourg; President '"inv t10"10^'«
8. septembra
La Savoie. Havre; Orduna. Cherbourg. Hamburg; Olympic, Cherbourg; Kyndam, Boulogne; Marta. Washington, Trst. "
11.septembra
Aquitania. Cherbourg. Bremen: America, Cherbourg; Canopic, Cherbourg, Bremen; Culumbo, Geiiva.
12.	septembra
Tyrrhinia. Cherbourg. Hamburg; Pari* Havre; Sierra Yentana. Bremen; President Adams, Cherbourg; Zceland, Cherbourg.
13.	septembra
Thurinpia. Hamburg; Finland. Cherbourg. Hamburg.
14.	septembra
Muenchen, Bremen.
15.	septembra
Saxonia. Cherbourg. Ilamburc: Rorham-
beau. Havre; President Roseevelt, Cherbourg, Bremen; Ohip. Cherbourg. Hamburg; Homeric. Cherbourg: New Amster-
Conie Verdi, Genoa.
Van Buren, Cherbourg, Hannover. Bremen.
23. avgusta:
Miniiekahda, Cherbourg. Hamburg; —
Westphalia, Hamburg; President Wilaon. rtat
25. avgusta:
Homeric, Cherbourg; Orca, Cherbourg,
Hamburg: Taormina. Genoa; Rotterdam.
Boulogne; Pres. Arthur, Cherbourg, Bra-men.
28. avgusti^
Rous.siHon, Havre: Mauretanla, Cherbourg; Pittsburgh. Cherbourg, Bremen.
29.. avgusta:
Pres. I'oik. Cherbourg; Beldlltx, Bra-men; Conte Roaao. Genoa.
30. avausta:
Kroonland, Cherbourg.
1. septembra
Laffayette. Havre; '>..rge Washington, Cherbourg, Bremen; Majestic, Cherbourg Volendam, Boulogne.
4.	septembra
Berengaria, Cherbourg; bourg. Hamburg.
5.	septembra
President .Garfield, Cherbourg; Belgen-land, Cherbourg; York, Bremen.
6.	septembra
Albert Ballin, Hamburg; Manchuria, Cherbourg. Hamburg.
18.	septembra
Muuretania. Cherbourfr: Suffren Havre; President KUiniore. Clierlxmrg, Bremen; Reliance. Cherbourg, Hamburg.
19.	septembra
France. Havre; President Monroe, Cherbourg, Lapland, Cherbourg.
20.	septembra
llansa. Hamburg; Mongolia, Cherbourg. Hamburg; Bremen, Bremen. 21 septembra
America, Genoa. 22. septembra
President Harding. Cherbourg. Bremen Ovbpa. Cherbourg, Hamburg; Majestic, Cherbourg; Yeendani, Boulogne.
25.	septembra
Berengaria Cherbourg.
26.	cepterrbra
I.irnnUi. Chcrlwinrc. Hamburg; Prfa.
Van Buren. Cherbourg: Ft. i'aul, Cher,
bourg; Giiilio Cesar*, Genoa.
Resolute Cher'
27. septembra
Minnokahda, Cherbourg, 29. septembra
Hamburg.
Olympic, CherlHHirg; Uottcrdam, Boulogne: Columbus. Kremen.
2. oktobra
Pittsburgh,
Cherbourg, Bremen.
3. oktobra
Belgenland. Cherbourg.
ZNIŽANE CENE
Iz NEW YORKA v TRST
Ali boste dobili rojake v Nmjboljia in	pol po sredo rem-
Ameriko?	>kem morju x našimi veličastnimi parni ki.
Konzul Združenih držav v Zagrebu Ž«; GIULIO CESARE .. 18. avQi; 26. aejt. Sprejema prošnje za potne liste in Vi2eje (NajveCjl..n najhitrejši italijanski parn.M
ia toletno kvoto. CUNARDSKA plovba1. TAORMI^N A	« ......
Je najhitrejša na svetu. Potnikom Cunard tiketi ni treba Čakati na
25. av;j-;
COLOMBO........11. sept.; 25. oktob.
>arnik. I AMERICA ............ 21. sept.; 31. okt.
ker Cunard parniki odplujejo vsakih par
Cunard črta se je pogodila z Jugoslavijo, da pomaga potnikom s svojimi uslužbenci, ki jih s tem, da jih vzamejo naravnost na parnik. »aSCitijo pred nezgodami in( stroSki. To delo je brezplačno. Za nadaljna pojasnila vprašajte pri kateremkoli agentu ali pri
CUNARD LINE	| ^
Broadway N. Y.
Potrebna knjiga za pravilno pri-učenje angleškega jezika, z nasveti kako postati ameriški državljan«
Stov.-Anglešia Slovnica
Obsega sledeče:
Prvi del: GLASOSLOVJE. Drugi del: OBLIKOSLOVJE. Tretji del: VAJE.
Četrti del: POGOVORI IZ VSAKDANJEGA
ŽIVLJENJA. Peti delt SLOVEN.-AN^LEŠKI BESEDNJAK. Sesti del: VPRAŠANJA IN ODGOVORI katere mora znati vsakdo pri nabavi državljanskega papirja.
* Vse angleške besede so navedene, kako se pišejo in kako se pravilno angleško izgovore. Iz t6 knjige je mogoče vsakemu priučiti se angleščina brez učitelja.
[Knjiga je trdo vesana, vsebuje 250 strani, cena a poštnina
Cortfendi
New York. Plymouth, Hm vre. Pari« PARIS 15. avg.; '.Z. sept.; 3. okt. FRANCE 22. avg.; 19. sept.; 10. okt. LAFAYETTE 1. sept; 29. sept; 10. nov. New York, Havie Pari«
ROUSSILLON ........... 30. avgusta
CHICAGO .............. 6. septembra
UA SAVO t E ............ 8. septembra
ROCHAMBEAU ...... 3a. septembra
New York. Vigo [ Spain». Bordeaux LA BOURDONNAIS 18. septembra.
Pnte u »Tajik UiIub a|«tl ali h iU™ nr.J:
19 STATE STREET,	NEW YORK
Udobna kabine tretjega razreda z 2. 4 Id 6 posteljami za družine in ženske. Pri okusnih obedih Je vino brezplačno Za podrobnosti vprašajte našega apnu v vašem mestu ali pa naravnost prt
mm\m mm mm
Italia-America Shipping Corporation 1 State Street General. Agenti New York Naši zastopniki v Jugoslaviji: Jadranska Banka. B**lgrad ln njene podružnice.
HAZlf AMXLO M FaiPOEOČILO.
Canjanim n Aro^nikom *1 Qlas* Narod*" ▼ državi Ohio namenjamo, da jih bo obiskal nti patoTal-ui sasttpnik
Mr, AKTOM SIM^I«, kateri j« pooblaičan nabirati naročnino aa nai liat, aatoraj preai-mo rojake, d* mm bodo koliior mogoče naklonjeni.
gl»Tinic FnbU»hinsf Cf
NAZNANILO.
Rad bi izv^nb'! za naslov ANDREJA KOTNIK, doma iz Vrha na Notranjskem, in za JANEZA tSKRUEC, d<nna iz Podgore pri Starem trgu. Prosim, če kdo ve, da mi naznani, ali na.i se pa sama javita. — Joe Nanut, Box 13, Xort.ii HLbbintr, Minn.
(0-10—8)
Kako se potuje v starikraj in nazaj v Ameriko.
VBT^Ijni vainoctl aa. potnika J®, ša Je natanko poučen o potnih ilatib, prtljagi ln drugih stvareh, U u t sveži s potovanjem. Vsled dolgoletne iskusnje nam Je mogoče o Tsem tem dati točna pojasnila.
Priporočamo tMdo tudi samo naj* boljfta parnik«, ki imajo kabina. ▼ HL rasredn.
Ako ste se namenili potovati t Stari kraj, nam plfilt« ker bo to YaSo korist.
Tudi oni, ki i« nlao ameriški državljani, smejo potovati v stari kraj na obisk In |im je Sovoijsno vrniti as- Na leljo dajemo vsakamu taca davna pojasnta.
_
jaz to breskev, ki je ne nwffljiwi
_*LJ_^_
Kdsr Mi dobiti sorodnBu ali Hnee Is stsfMi kraja, naj nam pt i aa aavodila. kajti število priae-
ljenosr Je omejena Za potne strotke irplačnje po nave naroČilu Jadranska banka tudi v dolarjih.
Frank Salter State Bank
New f«fe
banka.
Naš stari zastopnik JANKO PLEŠK0, ki je svoječasno potoval za nas liat, se radi slabega zdravja zdaj stalno nahaja na 6104 St. Clair Ave., Cleveland, 0. Pobira naročnino za Glas Naroda ter knjige in daje pojasnila o vsem, kar spada v naš posel. Kajakom ga toplo priporočamo.
Uprava Glasa Naroda.
Prav vsakdo—
kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —
mali oglasi
v "Glas Naroda".
i
Prave pristne glasne VICTOR in COLUMBIA GRAMOFONE
.z rogom ali bres roga, Cene od $22.50 do $480.00, kakor tudi prave Slovenske Victor ill Columbia plošče dobite le pri
IVAN PAJK
Victor Dealer 24 Main 9t„ Conemangb, Pa. Cenike zastonj, pišite ponj.
_