P» poiti prejeman: za telo leto naprej 26 K — h pol leta , 13,-, estrt , , 6 , 50 , mesec , 2,20, V upravništvu prejeman: za celo leto naprej 20 K — h po! leta „ 10, — , ietrt , , 6 „ - , taesec , 1 ,70, Z« pošiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Naročnino in inserat« sprejema upravništvo v Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Seme-siških ulicah št. 2,1., 17. Izhaja vsak dan. izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 266. V Ljubljani, v torek 20. novembra 1900. Letnik- XXVIII. Volilno gibanje. Volilni shod v Št. Rupertu. (Dno 18. novembra 1900.) Ta shod, na katerem je bila večina klerikalna, predsedstvo in govorniki pa vsi liberalni, naj bo resen opomin vsem našim zavednim in inteligentnim pristašem, naj se udeležujejo tudi shodov, sklicanih po nasprotnikih ; sicer si ljudje, dasi naši, ne vedo pomagati, in kar predlaga liberalec, tisto obvelja, dasi se komaj tretjina navzočih zato izjavi. Biti morata povsod najmanj dva, pripravna za to, da eden prevzame predsedstvo, drugi pa govori. Shod se je vršil na dvorišču Frohlichove gostilne, ki stoji nasproti cerkve. Bil je dobro obiskan, ljudje so iz cerkve kar na shod šli, odtod toliko udeležencev našega mišljenja. Liberalcev je bilo nekaj domačih, drugi so prišli iz Mokronoga in Mirne gledat, kako se bo ta reč vršila. Liberalci so predlagali za predsednika g. Petra Strela iz Mokronoga. Toda bili so toliko neprevidni, da so rekli, kdor jo za Strela, naj vzdigne roko. Komaj tretjina pričujočih se je izrekla za Strela, kar je koj na mestu konštatoval mokronoški kapelan g. J. Brajec, ne da bi mu liberalci mogli ugovarjati. Vkljub temu je obveljal Strel in zasedel predsedniško mesto. Kot prvi govornik je nastopil kandidat Zupančič. Njegov govor je bil silno kratek, in še pri tem se mu jo ustavljalo. Tožil je o resničnih težavah kmetov, in obetal pomoči. Kar se tiče strank, je rekel, da n i ne klerikalec ne liberalec, in svoj govor sklenil s tem, da kdor bo 18. decembra njega volil, ta je kmetski prijatelj. Za njim je nastopil dr. Tavčar, kateri je izrekel več neresničnih trditev Trdil je, da duhovniki na prižnici zoper njega govore, da pa on ni tak, da bi snedel za kosilo dva kaplana, za večerjo pa pol faj-moštra. »Naša stranka je verna stranka«, to so besede »po krivici obre-kovanega« doktorja. »Med Slovenci ne dobite moža, ki bi bil proti veri«, take besede si drzne izreči dr. Tavčar, in tako biti v obraz resnici. In zopet »Vera je svetinja našega naroda«. Primerjaj s tem dr. Tavčarjevo delovanje kot šefredakterja »Slov. Naroda«, in čudil se boš drznosti dr. Tavčarja, ki si zna dati, kadar treba, tako pobožno in verno lice. Rekel je tudi: »Če kdo pravi, da jo n a -rodna stranka proti veri, je 1 a ž n i k«. Hvalil se je, da je bil v dež. zboru vedno za korist kmetov. (!) Ko ga je nekdo vprašal za gospodarske zadruge, je odgovoril, da je proti kon-sumnim društvom, za zadruge lo tam, kjer so potrebne. Oglasila so je tu izmed poslušalcev neka modra liberalna glava, ter rekla, da zadruge niso za nas, češ, zadruge prodajajo skupno žito, pri nas pa kmetje žita tako ne prodajajo, ampak še le kupujejo. Da bi ti reveži v svoji stiski zamogli potrebno žito potom zadruge tudi cenejše ku piti, to seveda možu ne gre v glavo, kur je trgovec. Potem jo dr. Tavčar pozabavljal duhovnikom kot mračnjakom, ter v dokaz navedel besede »nekega« kmeta na Dolenjskem na Raki, in .nekega« župnika na Vipavskem. Zupančiča je pohvalil, da jc zdrav, in da dobro izgleda, ter se jezil, da organ nekega gorenjskega dekana gosp. Zupančiča imenuje »kmečki hlod«. Mi smo pogledali dotično številko »Slov. Lista«, ter videli, da to ni resnica. »Slov. List« le pravi, da vsak kmečki hlod ni za poslanca, in kmetje sami bodo potrdili, da res ni. Prebrisan in inteligent n kmet pa bo lahko dobro zastopal kmeta. Ako so je dr. Tavčar, ko je bral besedo »kmečki hlod«, zmislil na svojega Zupančiča, mi temu nismo krivi. »Poskusimo z Zupančičem« je rekel dr. Tavčar. »Da bi mogel Zupančič na Dunaju govoriti, zato on ni. On bo razložil potrebe, če bo treba govoriti, bo pa kdo drugi spregovoril«. G sp. dr. Tavčar! brez zamere: »Če ste mislili Zupančiča pred njegovimi volilci tako b I a m i r a t i, bi bili rajše v Ljubljani ostali. Ta pot ste slabo mešetarili«. Ni čudno, da je bilo za takega poslanca čuti primeroma malo navdušenja. Sedaj se je oglasil predsednik shoda g. Peter Strel iz Mokronoga Izjavil se je, da on ni eden tistih, da bi trobil v farški rog. Pri njem je bila ta izjava na mestu, kajti po njegovem dosedanjem vedenju nismo pri njem kaj takega pričakovali. Pred desetimi leti je bil še velik vpliv duhovnikov, tako je trdil, sedaj pa ni več tako. »Našemu kaplanu, župniku in Antonu Bonaventuri« je zaklioal: »Vi ste ničla«. Po njegovih mislih se »duhovniki lotijo vsega, kar se da z do bičkom v malho spraviti«. G. Povšetu je očital, da je glede uravnave Mirne njegovo načelo: »Naglica ni dobra«, in se jezi, zakaj ga ni blizo, da bi videl, kako se dela. 0 govoru svetnika Vencajza na shodu v Št. Rupertu se je izjavil, da če bi rekel, da služi na gnojnico, bi preveč rekel. To tudi mi mislimo, kajti pameten mož na tak način ne govori o govorih svojih političnih nasprotnikov, in naj si bo ta tudi ustanovitelj »vzajemno zavarovalnice vLjub- 1 j a n i«, g. svetnik Vencajz. (G. Strel zastopa »Graško zavarovalnico«.) Po teh in enakih izjavah je dal kandi daturo g. Zupančiča na glasovanje z »Živijo« klici. Tretji del pričujočih volilcev se je na ta način izjavil za Zupančiča, in ti ga bodo najbržo tudi volili. Drugi se nismo ho teli vezati. G Strel! Vaša izjava, da ne boste trobili v farški rog, in da so kaplan, župnik in Anton Bonaventura ničla, ta izjava je bila odkritosrčna, objednem pa silno neprevidna. Ali mislite, da se bodo ničle hotele klanjati Vaši mogočnosti ? Z i gotovim Vas, da ako boste Vi ostali še dalje zastopnik »Graške vzajemne zavarovalnice« v Mokronogu, bodo v kratkem času odstopili od nje ne samo Vaše ničle s cerkvami in župnijskimi poslopji, ampak tudi drugi zavedni katoliški možje. Kdor nas zaničuje na javnem shodu tako drzno in brezobzirno, naj nikar ob jed nem tem ničlam ne posreduje, in naj jih ne vabi v svojo prodajalnico. Capito ? Na zadnjo se je predstavil velikan g. Luka Jelene. Mož je dolgo časa govoril, tako, da ga je g. dr. Tavčar opozoril, naj neha. To je bilo pametno, kajti tudi drugi smo imeli Lukovih fraz kmalo dosti. Lukova kandidatura je šla sedaj na glasovanje, in jo bila od tretjine volilcev »enoglasno« sprejeta. Liberalci so tu za g. Luka pripravljali šo nekaj posebnega. Dva priprosta, no moremo si misliti drugače, kot naročena možu, sla kar na enkrat planila proti g. Je-lencu, in ga vzdignila na svojo rame, ter ga zanesla med liberalne volilce. Srečni kandidat jo sedeč na liberalnih ramah dobil nekaj »Živijo« klicev. Ta dogodek je pač celo za mnogoslavljenega g. Luka Je-lenea nekaj posebnega. Gotovo ne bo pozabil teh dveh častilcev. Drugi ga le po vzdigujejo, ta dva sta ga pa v resnici povzdignila. Na to se je shod završil brez kake ne sreče. Koristi od njega Zupančič pač ne bo imel, kajti slabo so zanj mešetarili ; dr. Tavčar sploh ni z i tak posel, kajti s svojim zabavljanjem proti duhovščini ni pridobil Za-pančiču novih pristašev, in mu najbrže še kaj dvomljivih odvrnil. V Št. Rupertu ima g. P o v š e večino, ne g. Zupančič, da si je ta domačin. To smo vedeli pred shodom in smo videli na shodu. Zaupniki, skrbite, da bo izvoljen g. Povše, ki je to zaslužil z dosedanjim v s p e š n i m delovanjem! Volilno gibanje na Gorenjskem. Iz radovljiškega okraja 19. novembra. O tako hrupnem in očitnem volilnem gibanju kot drugej po Kranjski Vam iz našega okraja nimam poročati. Vse se giblje bolj na tihem. Rudečkarji so zborovali dne 18. t. m. v Radovljici pri »Ba-steljnu«. Jeli bil shod javen ali samo za agitatorje, ne vem poročati. Hiteli so pa v Radovljico vsi, kar jih je • mokraske krvi. Nekaj je bilo kruljavih, nekaj pukljastih, nekaj bradatih, nekaj mlečno-zobih — tako mi je zatrjeval moj svedok, — ki je pa tudi dostavil, da naj sc dr Su-steršiču nikar ne tresejo hlače radi njih — ogromnega števila. Liberalci delajo s svojim katekizmom. Nek trebušast gospod iz Radovljice, ki je sicer več študiral, kakor navaden pisač,' poprijel se je sedaj v volitveni dobi — kol-portiže. Moža ne vidiš — brez paketa liberalnih katekizmov. Ali jih deli brezplačno, ali za gotove vinarje, ne vem, ker meni še nobenega ni ponudil. S;cer pa radovljiški »purgarji« željno pričakujejo, kdaj se jim predstavi liberalni kandidat — Ferjančič. In to po piavici! Jedna stotina radovljiških glasov bo tudi nekaj odtehtala na dan volitve. Cika pa g. kandidata v Radovljici važna interpelacija. Ako bo mož bolj diplomatičen kot v Kamniku, se bode izkopal iz dileme, sicer gorje mu pred radovljiškimi volilci! — Gre namreč za to le sila važno reč: Blejci skušajo zopet c. kr. urade pridobiti v svojo sredo. In Ferjančičeve pomoči so si pri tem gotovi, ker ima mož ondi na obali blejskega jezera res prelepi »Mirni dol«. Kot posestnika so ga vtaknili tudi v 1. volilni razred za občinske volitve, med tem ko so na marsikaterega druzega doktorja pozabili. Blejci so namreč zvite buče; mislili so si: »Ferjančič, bivši podpredsednik državne zbornico — ta nam bo pomagal v vsaki važni zadevi«. Zato pa Iladovljičanom ne smemo zameriti, ako hočejo od g. Ferjančiča glede c. kr. uradov jasnega odgovora. Za interpe-lanta je neki odločen sam g župan Aleks. Rob le k. Njegova interpelacija je že spisana in se glasi: »Preljubi Andrec, ako te Radovljičanje volimo za poslanca, kam bos vlekel — ali na Bied, ali v Radovljico? Ali ti je ljubši tvoj »Mirni dol« ali naš mandat? Odgovori! Ne cincaj!« — Kako so bo ta, za diplomata g. Ferjančiča neljuba afera rešila, poročam svojedobno vestno in natančno. Dolenjsko Iz Novega mesta. »Narodu« se je tam enkrat silno za malo zdelo, da smo se upali reklamirati patre frančiškane in tudi fratre. Mislil je, da stvar ne bo obveljala češ, da je tu toliko juristov, ki tega ne bodo pustili. Pa je obveljalo! Vsi patri - učitelji so vsprejeti v mestni volivni imenik, fratri pa tudi v onega za peto kurijo. »Narod« naj piše kar hoče, mi bomo pa delali. Ustanovni shod kat političnega društva za kočevski okraj. Dne 18. nov. so je zbralo na povabilo pripravljalnega odbora katol. pol. društva za kočevski okraj okrog 400 volilcev v prostorni Arkotovi dvorani — kjer je pred kratkim imel g. svetnik Višnikar svoj koncil, — da se pogovore o ustanovitvi prepotreb-nega si. kat. političnega društva. Došel jo k zborovanju tudi g. svetnik Ivan Vencajz kot kandidat kmetskih občin. Otvoril je shod g. kaplan Jos. Iirešar, ki je razkladal ljudem pomen in namen kat. političnega društva. Ker se je po pravilih oglasilo že zadostni broj udov, izvolil so je odbor, ki obstoji iz sledečih članov : Janez Zupančič, župnik v Banjaloki; Janez Bartol, posestnik v Loškem Potoku; Anton Dejak v Dolenji vasi; Jožef Bresar, kaplan v Ribnici ; Janez Skrabec, posestnik v Ilro-vači; Jurij Drobnič, posestnik v oodražici; Andrej Ramoveš, nadžupnik v Dobrepoljah ; Franc Jaklič, učitelj v Dobrepoljah; Jože Gruden, župan na Ulaki; Alojzij Udovič, župan v Dolščaku, in pa pet namestnikov: Jože Vole, župnik na Poljanah; Fortunat Kozina, župan v Sušju; Ignacij Šalehar, župnik v Dolenji vasi; Frančišek Krumpe-star, župnik pri sv. Gregorji; Ivan Muster, župan v Kompoljah S tem se je društvo konstituiralo in je povabilo g. svetnika Vencajza, da se predstavi volilcem kot kandidat. G. svetnik je razvijal svoj program ob občnem odobravanju. Obširneje poročilo njegovega govora prinese naš list pozneje. Ko jo gosp. bivši poslanec končal, je vprašal g. Brešar, če je on naš kandidat, in vsa izbrana množica mož nad 400 je soglasno potrdila: živijo Vencajz. Zatem se je po nekaterih opominih na volilco zaključil shod s slavaklici na papeža in na cesarja. Obširneje poročilo o tem velevažnem shodu, kj-er se ni upal kak nasprotnik niti črhniti besede, o tolikem navdušenju katoliških volilcev prinese »Slovenec« v jedni poznejših številk. Pridite sedaj gg. z Vašo mirnopeško zmago. Mi Vam odgovarjamo z ribniško! A vas je strah. Počakajte 12. dec. in 18. dec Takrat se vidimo pri Filipih, ne pardon, v Ribnici! Volilno gibanje na Koroškem. Iz Celovca, dne 19. nov. V soboto dno 17. t m. so se pričele volitve volilnih mož v velikovškem okraju. Volila je občina Ri k a rjav as. V peti kakor četrti kuriji so izvoljeni štirje volilni možje slovensko stranke. Zmaga jo popolnoma na naši strani, dasi so si nemškutarji mnogo prizadevali, da dobe to občino v svojo pest! Na čelu nasprotnikov je bil seve nadučitelj Prelasnik. Naši nasprotniki nikjer ne nastopajo brez — učiteljev! Slava slovenskim volilcem! V Celovcu se vršo prvotne volitvo za peto skupino baje dno 17. decembra. V Logi vas i, okraj Beljak, je v peti in četrti skupini sijajno prodi la slovenska stranka. Nasprotniki so imeli samo štiri glasove. Iz Celovca, dne 19. novembra. »Ka-toliško-politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem« priredi prihodnjo nedeljo zopet dva shoda, in sicer predpolu-dnem v Žitarivasi, popoludne v Galiciji. Včeraj je v Smartnem nad Beljakom oznanoval svoj evangelij baron Roki-tansky. A prišel je zvonit po toči! V ta-mošnji občini so se namreč prvotne volitve že vršile, in sicer so bili na veliko jezo nemških nacijonalcev, oziroma njihovih li stov izvoljeni tudi štirje katoliški volilni možje. Socijalni demokratje so siv beljaškem okraju doslej pridobili 5 0 glasov, večinoma po krivdi slovenskih volilcev. Žalostno, a res ! »Bauernbund« zboruje v T r u š -njah (»na pošti«) dne 2. decembra, in ne 25. nov., kakor se je poročalo prej. V velikem posestvu so liberalci postavili svojim kandidatom grofa Kheven-hiillerja nasproti kandidatu nemških nacijonalcev, Millessiju. Malomarnost ali volilni manever? Iz Celovca, dne 19. novembra. V soboto dne 17 t. m. bi se imele v Tinjah, okraj Velikovec, vršiti prvotne volitve. Došli komisar dr. Blodig pa je volitev preložil. Kot vzrok je navajal, da c. kr. okr. glavarstvo občini n i naznanilo, kdaj se ima volitev vršiti!!! Tako je volitev izostala in volilce imajo za norce! Po vsem Koroškem so iz listov vedeli, kdaj se imajo v Tinjah vršiti prvotne volitve, samo tamošnje občinsko predstojništvo o tem ni znalo ničesar! Verjemi to, kdor hoče, mi ne ! Dr. Blodiga poznamo izza časa zadnjih državnozborskih volitev. Takrat se je »odlikoval« zlasti pri volitvi v Vetrinju. Sedaj hoče menda kazati zopet svojo »moč«. Vprašamo pa, od kod ima mladi uradnik pravico, da postopa tako? Ali c. kr. velikovško okrajno glavarstvo res ni utegnilo volitve naznaniti? To bi bilo vendar preveč! Če drugod vedo, — zakaj v Tinjah ne ? Ali je to volilni manever, ali kaj? Mirovali tu ne bomo, stvar se mora pojasniti ! Žičkar jeva kandidatura. Iz gorenje savinjske doline se nam piše, da Hribarjevi agitatorji pismeno in ustno jako grdo rujejo proti g. Žičkarju in se pri tem ne strašijo tudi grdega obrekovanja. Ti ljudje, ki se pri tem sklicujejo na »napred-njaško« čustvo, pišejo, da g. Žičkar nima zaslug za cesto Luče Solčava, da še interpelacije sam sestaviti ne zna in da so mu morali dotično interpelacijo sestaviti celjski rodoljubi. To pišejo županom in zahtevajo, da naj ta pisma prebero v občinskem odboru. Tako pismo, datirano iz Mozirja, smo tudi mi dobili v roke. A pojdite le gledat v stenografične zapisnike, pa boste videli, koliko je delal Žičkar. »Celjski rodoljubi« so ga pustili na cedilu, ne pa pomagali mu. Ali niso 29. junija 1898 Mozirčani klicali »Živio Žičkar!« Imel je na Ljubnem shod, na svoje stroške ogledal si cesto Luče-Solčava, poslal je prošnjo lučke vasi ministerstvu, da se uravna Savinja, in sam bil pri ministru. Žičkarjeve zasluge so tako velike ravno za te kraje, da je le z lažjo mogoče delati proti njemu. Iz Laškega se nam brzojavno poroča, da je občina sv. Krištof izvolila devet volilnih mož za Žičkarja. Volilno gibanje na Primorskem. I z T r s t a se nam piše: Minolo nedeljo smo imeli v Istri sedem volilnih shodov, dva je sklicalo politično društvo „Edinost" in sicer v K a s t e 1 i r u (govoril predsednik prof. Mandič) in na M i 1 j -skem hribu (govoril deželni poslanec dekan Kompare in odbornik političnega društva uradnik M a k s o C o t i č). Ostalih pet shodov so sklicali isterski dež. poslanci. Dr. Laginja je govoril v Vet vi, občina Labinj, prof. S p i n č i c v Zbadanju, občina Poreč. Pri Sv. Ivanu, občina Višinjan, je govoril dr. Dinko Trinajslic, v Poli" nah, obč. Veprinac, odvetnik dr. f a n e / v Pomerju, občina puljska, dr. Z u c c o n. Vsi ti shodi so bili dobro obiskani. Posebno sijajen je bil shod na Miljskem hribu, kjer so nastopili kot govorniki tudi kapelan N o t a r. Stanko G o d i n a iz Trsta in neki navdušeni mladenič domačin. Svirala je izvrstna domača godba. Socijalni demokratje so priredili shod v hrvatskem T i n j a n u, ki se jim pa ni posrečil. Vse bi bilo dobro, kajti naš miroljubni narod je potrpežljiv do skrajnosti ter spoštuje prepričanje vsakogar. A soc. demokrati so zakrivili skrajno netaktnost, da so privlekli s seboj na shod tudi italijanske govornike. To je bilo narodnim Tinjancem preveč in prišlo je tako daleč, da so morali socijalisti sred ulice v blatu kleče prositi za milost. G. Kristana v tem tragičnem trenotku ni bilo zraven. Tako smo izvedeli od docela verodostojne strani. Iz Trsta se nam piše: Z izidom volitev volilnih mož v Nabrežini Etbin Kristan ne bo posebno zadovoljen. O zadnjih volitvah so zbobnali v Nabrežini precej soci-jaliških glasov skupaj, kar je bilo pač le pripisati dejstvu, da se narodna stranka ni vdeležila volilne borbe. Sedaj je, kakor poročajo, zmagala Tuma-Gabrščekova stranka. Sploh govorč, da pride dr. Tuma v ožjo volitev z Italijanom. Politični pregled. V Ljubljani, 20. novembra. Mladočehi in minister xa Češko dr. Rezek. Z ministrom za Češko Mladočehi niso zadovoljni, ker ni mogel odvrniti mnogih nesreč, ki so v zadnjem času zadele češki narod. Mož je bil povsem pasiven, ko so padali številni udarci na češki narod. Zato, pravi glavni mladočeški organ, vendar ni bil dr. Rezek pozvan v ministerstvo, da bi se vedno bolj krčile naše jezikovne pravice. Ko je mož po dogotovljenju jezikovnega zakona, ki nikdar ni zagledal belega dne, hotel podati ostavko, zagotovilo se mu je, da se češkemu narodu ne zgodi več nobena krivica. Ostal je res še nadalje v uradu, a krivice so se nadaljevale. In kaj pravi k temu minister Rezek? On molči in vztraja na svojem mestu kot minister za Češko. — Kaj neki odgovori nato dr. Rezek ? Ali bo izvajal posledice in se umaknil? Bržkone mož računa z dejstvom, da tako ne sodi ves češki narod. Čehi na Niijeavstrijskem so po svojem osrednjem volivnem odboru izdali v soboto volivni oklic, v katerem pozivajo vse Čehe na Dunaju in drugih nižje avstrijskih mestih, naj z volivnim listkom v roki povedo, ali so zadovoljni a svojim sedanjim položajem v tej deželi. »Pol milijona nas je, pravijo, in vendar, kje je pravičnost, kje jednakost?« V dunajskih okrajih so že postavili svoje kandidate, o katerih pa seveda sami ne morejo trditi, da bi prodrli. Oklic diši precej po soc.-dem. programu, ker se tudi tu govori o neki »ljubezni do bližnjega«. Poljski klub in radikalni elementi. Pred nedavnim so poljski radikalni demokrati izdali parolo, da se poslanci, ki bodo izvoljeni na njih program, ne bodo smeli pridružiti poljskemu klubu, marveč bodo morali kreniti na levo. Ta parola pa neki ne vleče posebno dobro, vsaj tako pravijo oficijelni organi poljskega kluba. Na raznih volivnih shodih se ljudstvo baje odločno izjavlja za dosedanji obstoj poljskega kluba. Nahajajo se le tu pa tam posamni elementi, ki še trobijo v rog »levokoncen-triranih demokratov«. Volivni oklic nemških liberalcev na Češnem je včeraj soglasno odobren od strani v Pragi zbranih zaupnikov zagledal beli dan in z njim vred tudi imena seveda istotako soglasno imenovanih kandidatov. Oklic se izjavlja najodločneje za sedaj in za vse čase proti poskusu, da bi se Češka odtrgala od države in dobila popolno samostojnost. V zakoniti določitvi nemščine kot državnega jezika in narodni razdelitvi uvidijo nemški zaupniki najuspešneje sredstvo, da se povrnejo v deželo in osrednji parlament zopet normalne razmere. Podpirali bodo na podlagi objavljenega programa izvoljeni poslanci lc tako vlado, ki se bo sprijaznila s temi nazori ter skrbela na vseh poljih za svo- n ;scln razvoj. V oklicu se omenja tudi /nih konferenc mej češki nemškimi zaupniki in izjavlja, da so se Nemci častno in odkrito trudili za spravo, a vse zaman, ker Čehi niso hoteli (?) poštene sprave. Sicer pa ne preti iz oklica samega nikaka posebna nevarnost. Hrvatski deielni proračun za pri hodnje leto izkazuje naslednjo številke: Skupni dohodki se proračunavajo na 18,606.837 kron ; na tangento direktnih in indirektnih davkov ter drugih javnih dohodkov odpade 16,962.513 kron ali 44 odstot. Potrebščina se proračunava istotako na 18 606 000 kron in se razdeli: na deželni zbor 155.440 kron, ban 71.600 kron, notranje zadeve 9,489.056 kron, nauk in bo-gočastje 3,944.641 in pravosodje 4,946,000 kron. V nemškem driavnem »boru seje pričela včeraj razprava o politiki, ki jo vodi Nemčija v zadevi kitajskega vprašanja. Po želji sooijalnih demokratov in njih zaveznikov bi bila morala priti v včerajšnji seji na vrsto zadeva glede 12.000 mark, ki so jih baje uradniki notranjega urada zahtevali od osrednje zveze nemških industrijalcev, da se je mogla s tem uprizoriti agitacija za načrt v varstvo obrtnega delavnega razmerja, ki je bil predložen 26. maja 1899. Interpelacijo so vložili socijalni demokratje takoj v prvi seji in bi bila morala včeraj priti v raz pravo, toda kancler grofBulow je hotel poprej začeti a kitajsko politiko. Debata, ki jo uprizore socijalni demokratje, bo zelo vroča, kor imajo interpelantje baje dovolj dokazov za svoje trditve. Socijalne stvari. Protestantje o katoliški cerkvi. Na Saksonskem je imela občni zbor v Cvitavi dež. »Evangeljska zveza«. Protestant dr. Koltzsch iz Draždan, je na shodu govoril kot zastopnik evangeljskih delavskih društev mej drugim naslednje: »Nedavno so imeli katoličani velik katoliški shod. Zakaj bi tudi mi ne imeli svojega? Učimo Be od njih, česa nam manjka! Priznati moramo, da bi nam bilo potreba mnogo od praktičnega pogleda katol. cerkve. Katoliška cerkev se je dobro lotila soc. vprašanja, kateremu se ne more nihče več izogniti. Ona pridno zbira na delo duhovnike in posvetne može. Katoliška delavska društva sopostalana Nemškem velika sila, od katere se moramo mi mnogo učiti, ki smo šo daleč zadej za katoliško cerkvijo. Njihovim obsežnim delavskim društvom zamo-remo le malo naših nasproti postaviti. Mi rabimo nekaj od poljudnosti katol. cerkve, mi rabimo ljudstvo. Manjka nam tudi zadružni duh katoliške cerkve. Mi le preveč kritikujemo!« Krasno priznanje iz ust — nasprotnikov. ]>opisi. Iz Planine 18. t. m. (B o ž i č e v shod.) Pravijo, da je nekdaj lončar peljal na semenj lončeno posodo ter na potu vseskozi molil: »Bog daj, da bi bil sam, — Bog daj, da bi bil sam !« Mislil si je, če bom edini s to robo na semnju in ne bo konkurence, bom več prodal, morebiti celo vso posodo v denar dejal. Njegova želja se mu je izpolnila. Bog pošlje tako strašansko nevihto z nalivom, da žive duše ni bilo na semenj, samo lončar je bil razložil lonce piskrce in kukal iz bližnje veže, kjer je iskal zavetja pred dežjem, kdaj se bo približal kak kupec. Toda zastonj, ni ga bilo nikogar. Lončar se je drgljal za ušesi in zanaprej opustil sebično željo, da bi bil sam. Nekaj enakega se je pripetilo danes kandidatu liberalne stranke g. Božiču v na šem trgu. Gospodarsko in politično, pa bolj politično kot gospodarsko društvo v Posto-jini je sklicalo po g. nadučitelju Benedeku shod v Vilharjevi hiši, ki je grozno žalostno potekel. Zastonj so je trudil g. nadučitelj naslove pisati in vabila razpošiljati. Vzelo mu je to delo marsikatero urico. Tudi ta zvijača ni vlekla, da je k enemu vabilu pridejal šolsko izpustnico, češ, to bo ja držalo, da bodo oče prišli. Tekal je ob 11. uri, ko je ljudstvo od božje službe po cesti šlo, semtertja, klical in nagovarjal, nič, možje niso hoteli blizu. Milo so se ozirali liberalni kolovodje iz Vilharjeve hiše po trumah ljudi: toliko jih je, pa nobeden za nas ne mara. Pač! devet jih je vendar imelo toliko usmiljenja, da to šli k shodu, vmes 4 ne-volivei, ki nimajo pravice v kmetski skupini voliti. Trije niso vedeli, za kaj se gre in so bili mnenja, da shod g. župnik sklicuje. V četrt ure je bil klaverni shod skončan. G. kandidat je povedal, da je kmet in bi rad kmete zastopal. Vsi potrti in potepeni so jo gospodje odkurili iz Planine. Upamo, da ne bodo več prišli k nam snubit. Planinci smo verni Slovenci in zvesto stojimo pod zastavo katol.-narodne stranke. Za liberalstvo, ki je že toliko kvare napravilo našemu narodu v vsakem oziru, ne damo piškavega oreha. Razun tega smo prepričani, da kandidata naše stranke dr. Susteršič in dr. Žitnik po zmožnosti stokrat odvagata svoja nasprotnika, 28. maja t. 1. smo poslancu Žitniku na po-ročevalnem shodu soglasno izrekli zaupanje, pa da bi ga zdaj pod klop vrgli? Ne boš Jaka. G. nadučitelj, kaj je bilo treba te bla-maže ? Veste kaj ljudstvo pravi ? Želi vas tja, kjer poper rase. Mi ostanemo pri starem in se pri tem prav izvrstno počutimo. Dnevne novice. V Ljubljani, 20 novembra. Promocija. Na graškem vseučilišču je postal včeraj, 19. t. m. g. Ernest Mayer iz Škofje Loke doktor vsega zdravilstva. Izmerljivemu gospodu doktorju česti- v Litiji davčni z gospico O. H a s • redno tamo ! Poročil se je danes nadzornik g. V. Ž u n 1 i n g e r. Javno predavanje. Opozarjamo, da se jutrišnje predavanje g. dr. E\g. Lampeta o ljudeh, ki imajo mušje oči, prične točno ob '/>8 uri v veliki dvorani »Katol. Doma«. Vstop prost. — Odbor »Slov. kršč.-soc. zveze«. Notarska zbornica. Minolo nedeljo so v Ljubljani zborovali kranjski notarji. Predsednikom notarske zbornice je bil izvoljen Ivan G o g o 1 a , odborniki : Dr. Be-žek, A. Komotar, N. Lenček, I. Plantan, dr. Poznik in L. Svetec; namestniki: G. Orna-hen in E. Orožen. Umrl je dnč 14. t. m. jako nadarjen mladenič v svojem 29. letu g. Alojzij L a v r i č , bivši c. kr. gardist. Študiral je gimnazijo v Novem Mestu in v Karlovcu. Ker ni bil premožnih starišev, skusil je kot dijak dokaj pomanjkanja in bede, a je vendar dobro izdeloval in pozneje z instrukci-jami si pomogel, da je podpiral svojo mater vdovo. Nameraval je stopiti v kapucinski red, pa mu ni vgajalo in je vsled tega izstopil ter služboval v raznih tiskarnah kot korektor. L. 1894 je bil potrjen k bram-bovcem, postal ondi računski podčastnik in bil premeščen 1. 1897. v c. in kr. gardo. Tu si je bržkone nakopal bolezen (jetiko) radi velikega napora, moral je v bolnišnico, a komaj je nekoliko okreval, želel se je vrniti v svoj rojstni kraj, da bi tam, kakor je sam rekel, ali ozdravel, če pa umrje, počival vsaj v domači rodni zemlji. Dolgotrajna je bila bolezen, zadnje dneve so se pridružile še hude bolečine v prsih. Siromak je veliko pretrpel z občudovanjavredno potrpežljivostjo; vdan popolnoma v božjo voljo je prejel v svoji bolezni večkrat sv. zakramente, ter se je združen z Bogom preselil v večnost. Pokojnika priporočamo v blag spomin in v molitev. Nagloma umrl je dne 19. novembra v Trbižu tamošnji notar g. H u s s. Zadela ga je kap. Umrla je včeraj mati č. g. župnika Jakoba Porente in č. g. kaplana Gašparja Porente, posestnica Mina Porenta. Pogreb bode v četrtek 22. t. m. ob pol 8. uri dopoludne na pokopališču v Stari Loki. ljubljanske novice. Ti presneti kanali! Priznati se mora, da ljubljanski magistrat pri svojih zgradbah vedno skrbi za smeh. Tako je tudi danes mnogo smehu po Ljubljani, ker se v Spitalskih ulicah zopet odkopujejo tla, katera so se ravnokar zasula nad novozgrajenim kanalom, btari kanal so namreč zazidali, niso pa uredili dotokov vode iz poslopij v novi kanal in tako se je zgodilo, da je ta voda namestu v novi kanal šla v kleti nekaterih hiš. Trdi se, da je stavbinski urad v načrtu pozabil zaznamovati postranske kanale, bedaj hočejo to sitnost popraviti s tem, da se zopet odkopujejo tla ter dotoke urejajo. »Napredno« gospodarstvo! — Srečna povoženka. Včeraj je prišla pod konje in voz v Slomškovih ulicah hčerka Tomanovega delovodje. Padlo je dekletce tako srečno, da se ji ni prav nič zgodilo, ter je ostalo nepoškodovano. — V Zagrebu je na ondotnem hrvatskem gledališču gostovala gospa Pola-kova. Hrvatski listi izražajo željo, naj se gospa Polakova angažuje v Zagrebu. — Radi posilstva je bil v Ljubljani aretovan Jožef Teichert. — Dokumente ponarejal je Karol Močan. Vzeli so mu tinto in pero ter ga utaknili v zapor. Škofijskega lista 6. št. prinaša na prvem mestu pastirski list prem. g. knezoškofa Antona Bonaventura, ki se ozira na prihodnje državnozborske volitve. Konferenca organistov v Zatičini. Pri občnem zboru cecilijinega društva je velečastiti gospod dekan M. Sitar predlagal, naj se ustanovijo dekanijske konference za o r g a n i s t e. Tu naj se med seboj posvetujejo, kako bi se dalo zboljšati cerkveno petje v dotični dekaniji. Ta posvetovanja naj bodejo pa na različnih krajih. Tako n. pr. enkrat pri dekaniji, drugič v kakšni župniji itd. Pri ti priložnosti naj se napravijo tudi predavanja o podučevanju petja, orgljanju, liturgiji itd. O takih prepo-trebnih konferencah dosedaj nismo še čuli pri nas na Kranjskem. Torej bode prva dne 26. t. mes. v Zatičini za organiste šmarske dekanije. Gospodje organisti, pridite gotovo v ponedeljek dne 26. t. m. v Zatičino ! Ob 10. uri bode slovesna sveta maša v samostanski cerkvi. Tu bodemo slišali krasno petje oo. cistercijanov. Tu se bodemo tudi zmenili, kje se prihodnjič snidemo. Na svidenje v Zatičini! — Alojzij Mihelčič, orga nist v Šmariji. Ljubljansko prostovoljno gasilno društvo nam naznanja: V sredo dne 21. novembra t 1., ob 10. uri dopoludne, prodal se bode stari plezalni stolp ljubljanskega prostovoljnega gasilnega društva na vrtu starega strelišča dražbenim potom. Živinski semenj v Ljubljani je bil včeraj precej dobro obiskan. Prignali so 930 konj in volov, 497 krav in 75 telet. Kupčija je bila jako živahna. Občinsko volitve v Mariboru so se pričele včeraj. Kršč. socijalci in Slovenci so se volitve vzdržali. Kandidate ste postavili dve nemški liberalni frakciji in socijalni demokrati. Nekateri volilci so dobili baje po 30 krajcarjev za svoje glasove. Kulturni inžener za Štajersko. L. 1897 je štajerski dež. zbor sklenil, naj se namesti dež. kulturni inžener. Dež. odbor je imenoval za to službo Edvarda Simonyja, ki bode imel nalog izdelavati načrte za osuševanje, oziroma namakanje zemljišč, uravnavo voda itd „Sodrug" Etbin Kristan, ki se po nuja slovenskim volilcem Istre za kandidata, najde — kakor se nam poroča iz Celovca — še dosti časa, da oznanja koroškim Nemcem svoj evangelij. Dne 1. novembra je govoril, kakor piše »Volksvville", v Volšbergu, da tam delavce in druge potrpežljive poslušalce — bilo jih je baje 140 — preparira za socijalno demokracijo. „Internacijonalen" pa je res ta vrli sotrudnik „Slov. Naroda« I Heill Novci iz Amerike. Hrvatski listi poročajo, da je bilo minolo leto iz zagrebške velike županije 7090 oseb v Ameriki. Poslali so domov 729673 gld. 96 kr. To je lepo, a mnogo jih je tudi, ki pridejo domov s praznimi žepi. »Nekdaj so bile vojske v oni obliki, kakor jih hoče imeti konferencija v Haagu. Danes pa Angleži uničujejo vsako sporazumljenje mej omikanimi narodi glede vojske. Dve republiki v južni Afriki sta opustošenj, najdražje orožje so goreče baklje, ob katerih svitu Angleži pustošijo. Ker Angleži ne morejo ustrahovati Burov, love ženske in otroke, ki umirajo lakote v kaferskih taborih.« Društva, (I. društvo h išnih posestn i kov v Ljubljani) zborovalo je dne 18. t. m. v dvorani »Mestnega doma«. Bilo je okoli 100 članov navzočih. Na dnevnem redu bil je razgovor glede olajšav pri vrnitvi državnega brezobrestnega posojila. Predsednik zborovanja dr. Gregorič pozdravi v imenu odbora zborovalce ter jih pozivlje, naj se oglase k besedi k tej točki dnevnega reda. Vsi govorniki so naglašali, da ogromna večina sedaj ne bo mogla vračevati predpisanih obrokov z ozirom na neugodni položaj hišnega posestva v Ljubljani. Vložiti je tedaj treba proti dotičnim odlokom visoke c. kr. deželne vlade ugovor na notranje mini sterstvo. Ta predlog je bil soglasno sprejet, kakor tudi nasvet, poslati deputacijo iz srede društva na Dunaj k ministerstvu in eventu velno tudi k Njega Veličanstvu. Volitev de putacije in termin prepuščata se odboru. Predsednik naznani, da je odbor že vso potrebno za vložitev rekurzov preskrbel in da so dotične tiskovine že pripravljene. Priporočati je tedaj vsem članom, da se poslu žujejo teh tiskovin zaradi enotnega postopanja. Og'asijo naj se društveniki v pisarni društva v navadnih urah od 5'/, do 7. zvečer ter prineso seboj od prve prošnje jim vrneni davčni ekstrakt in zemljeknjižni izpisek Paziti se mora, da nihče ne zamudi postavno določenega termina štirih tednov. Pričakovati je rešitev prvotnih vlog na c. kr. deželno vlado do 1. januvarija 1901. torej je mogoče tudi do 1 januvarija 1901 vložiti rekurze. — Konečno se zbor zahvali soglasno slavni kranjski hranilnici za velikodušno darilo 500 kron, s katerim je bilo sploh omogočeno pričeti akcijo, kajti s skromnimi društvenimi prispevki bi ne bilo mogoče izhajati. Ko se je soglasno sprejel še predlog, izreči gospodu županu zahvalo, da je prepustil dvorano za današnje zborovanje, se shod zaključi. (Bolniška blagajna mojstrov je sklenila v svoji zadnji seji, da se razpi šejo štiri jubilejske ustanove po 20 kron za onemogle člane ali njih vdove. Prošnje naj se oddajo pismeno do 28. t m. pri g. načelniku Slcgelnu, Poljanska cesta, ali njega namestniku g. Fr. Breskvarju pred škofijo. Roveredo, 20. nov. Včeraj usmr-čeni morilec profesorja Altona, Gross-rubatscher je pooblastil svojega izpo-vednika, naj pove pri sodišču, da je 1. 1899 umoril Ano Span v Inomostu. Rim, 20. novembra. Kralj je dobil iz rojstnega mesta Brescijevega uda-nostno adreso z 12.000 podpisi. Rim, 20. novembra. Zopet se zatrjuje, da se Kruger izkrca v Trstu. Pariz, 20. nov. V sinočnji seji poslanske zbornice je izjavil minister De-crais, da so zlagane vesti o podkupovanju pri podelitvi redov. Zbornica mu je s 379 proti 31 glasovom izrazila zaupanje ter na to z 250 proti 241 glasovom sklenila, da se odpravi vsak davek na pivo, vino in sadni mošt. Berolin, 20. nov. Poveljnik v Vra-tislavi Witzendorff je uložil prošnjo za upokojenje. Baje je dobil v to svrho migljej od zgoraj. Hamburg, 20. novembra. Dekle Lino Alilert so dobili mrtvo s prerezanim vratom. Morilec je neki 23 let stari židovski delavec. Petrograd, 20. novembra. V dekliškem zavodu Smolna v Petrogradu je zastrupljenih 400 oseb, ki so jedle pogačo, v katero je neki odpuščeni pekovski pomočnik iz maščevanja pomešal arzenik. Treba je bilo velikega zdravniškega napora, da so zastrupljene go-jenke rešili smrti. v London, 20. nov. „Standardu" poročajo iz Washingtona, da je ameriškemu poslaniku v Pekinu Congerju na prosto dano, kako kazen naj zahteva za kitajske uradnike, ki so zakrivili upor. London. 20. nov. (0. B) „Mor-ningpost" javlja il Pekina: Princa Tuan in Cwang sta samo pregnana v Aluk-den, nista pa kaznovana z ječo. Oropana sta samo svojega dostojanstva. — General Waldersee je izdal uradno izjavo, v kateri prepoveduje vsako ropanje. V pokrajini Čili vlada mir. Darovi. ZaJeranovo dijaško mizo: G. dr. J. Gruden 10 K. — Neimenovan 3 K. - G. aim. Zupan, župnik na Ježici 5 K — Neimenovana 10 K. — G. Nik. Stazinski 4 K. — G. Jan. Skrjanec, župnik v Vremu 4 K. — Neimenovan 10 K. — Prijatelj iz Bohinja 20 K. — G. A. Jamnik, župnik iz Sorice 4 K. — E. P. za kruhe sv. Antona 4 K. — G. Ant. Lavrenčič, kapelan v Cirk niči 4 K. — G. Ivan Pintar, odvet. uradnik 4 K. Bog plačaj! T» * rasijonske igre Oberammergau 8ke nameravajo uprizoriti v Ameriki. Neki amerikanski milijonar ponuja Ant. Langu, ki igra ulogo Kristusa, garancijo 100.000 dolarjev čistih dohodkov, če hoče igrati v Ameriki. Postava vasice Oberammergau pa prepoveduje igranje pasijonskih iger kje drugje, kakor ravno v Oberammergau-u. Mnogo pravnikov si sedaj prizadeva uganiti način, po katerem bi se bilo mogoče izogniti dotični postavi. Seveda bi dobri Ober-ammergauci precej zaslužili pri taki predstavi v Ameriki, a s tem bi tudi izgubile njihove igre mnogo ono privlačno sile, ki jo imajo sedaj. Anglež proti Angležem. An<-! Stead piše o angleški vojski v južni Air.r Telefonska in brzojavna poročila. Maribor, 20. nov. Knezoškof so danes slovesno blagoslovili stolnega prošta Herga. K evharističnemu shodu v četrtek pričakujejo mnogo udeležencev. Dunaj, 20. nov. Pod predsedstvom Koerberjevim se je vršil včeraj jedno-urni ministerski posvet. Dunaj, 20. novembra. Wolfijanci in socijalni demokratje so zopet sklenili kompromis. Dunaj, 20. nov. Vlada se še ni odločila glede demisije graškega rektorja Weissa. Dunaj, 20. nov. Poštni oskrbnik Hipolit Oft je postal višji poštni oskrbnik v Mari boru. Dunaj, 20. novembra. „N. Wien. Tagblatt" javlja, da se potrjuje vest o dohodu Chamberlain a na Dunaj. Gorioa, 20. novembra. Laški liberalci kandidujejo v furlanskih kmetskih občinah inženirja Giacomo Antonellija. Praga, 20. novembra. Tudi svetnik dež. nadsodišča dr. Pantuček je vsled resignacije predsednika Jande prosil za umirovljenje. Zagreb, 20. nov. Predsednik hr- *' ega sabora Gjurgjevic je nevarno .jiel. Zaročenca. (I promessi sposi.) Milanska povest iz sedemnajstega veka. — Laški spisal Alessandro Manzoni. prevel I. B—č. (Dalje.) Ko prideta tadva, razširilo se je zlo uže tako, da ni bilo treba iskati dokazov. Šla sta v Lecco, Valsassino, po bregu komskega jezera, po okolici gore Brianza, v Gero d' Adda. Povsod vidita zaprta vrata in za puščene vasi, ljudje pa leže raztreseni po polji „kot", pravi Tadino, „divje zveri, držeč v roki meto, ruto, rožmarin ali steklenice z jesihom". Število mrtvecev je bilo ogromno. Pri bolnikih in mrtvecih opazita grde in kužne znake. Pismeno poročata o tem odseku, ki dne 30. vinotoka ukaže, da naj se mestna vrata zapirajo onim, ki pridejo iz okuženih krajev. Dokler ni bil ukaz spisan, dobe mit-ničarji začasna navodila. Mej tem odposlanca vse ukreneta, kar se jima zdi potrebno. Vrneta se prepričana, da nič več ne preprečita bolezni, ki se je uže tako razširila. Dne 14. listopada znova ustno in pismeno poročata odboru, ki jima ukaže, da vse razložita tudi namestniku. Namestnik ju sprejme in obžaluje te grozne novice in pomiluje nesrečnike, toda vojna ga bolj skrbi: sed belli graviores esse curas. Tako pravi Ripamonti, ki je preiskal odsekova poročila in občeval s Tadinom, taterega so uže drugič odposlali iz istega vzroka in z istim uspehom. Dva ali tri dni pozneje, dne 18. listopada izdd namestnik naredbo, da naj ljudstvo svečano obhaja rojstvo kneževiča Karola, prvorojenca kralja Filipa četrtega; brigal sc ni zato, da je v teh okolščinah zel6 nevarno, ako ljudje vkupaj vr6. Ljudje so živeli kot navadno, kakor bi se nič ne zgodilo. Slavnega Ambrogio Spinola odpošljejo da bi popravil hibe don Gonzala v vojni in da bi ob jednem kralja namestoval. Umrl je par mesecev pozneje v vojski, katera ga je tako skrbela; umrl ni na bojišči nego v postelji, potrt in pobit od očitanja, krivic, sitnostij, katere je moral pretrpeti od svojega kralja. Zgodovina je obžalovala njegovo osodo in povedala, da ga niso znali ceniti. Popisala je natanko njegova vojaška in državniška podjetja, hvalila njegovo previdnost, delavnost in vstrajnost. Povedala bi nam tudi lahko, kaj je storil, ko je kuga pretila ljudstvu, ki je bilo izročeno njegovi skrbi ali samovolji. Te graje sicer ne opravičuje, vender pa pomanjšuje strmenje radi njegovega čudnega vedenja, in vzbuja novo začudenje obnašanje ljudstva, ki bi se moralo bati, ker še ni bilo okuženo. Žalostne novice so prihajale iz okuženih vasij, ki leže v polukrogu okolo mesta in so sem ter tja jedva osemnajst do dvajset milj oddaljene od Milana. Marsikdo bi s'i mislil, da se bode ljudstvo razburilo, postalo bolj ali manj previdno in nemirno. A poročila iz one dobe se zlagajo v tem, da se to ni zgodilo. Pomanjkanje v prejšnjih letih, trpinčenje vojakov, duševna potrtost: iz tega so si ljudje razlagali veliko umrljivost. Če je kdo na trgu, v prodajalnici, doma zinil besedico o nevarnosti ali kugi, posmehovati so se mu kot neverni Tomaži in ga zbadljivo zaničevali. Ista neverjetnost, slepota in trmoglavost je vladala tudi v senatu, v svetu dekurijonov in pri vseh gosposkah. Kardinal Federigo je jedva slišal prve novice o kugi in uže je s pastirskim listom mej drugim zapovedal župnikom, naj opozarjajo ljudstvo, da naj vsak tak slučaj takoj sporoče in izročč okuženo ali sumljivo obleko.*) Tudi to lahko štejemo mej njegove zasluge. Zdravstveni odsek je prosil pomoči in moledoval, a zaman. Cel6 v odseku gorečnost ni bila tako velika kot sila. Tadino nam zatrjuje v svojih poročilih, da sta bila zdravnika presvedočena o preteči nevarnosti in sta vspodbujala odsek, ki naj bi vspod-bujal druge. Videli smo, kako malomarno se je delovalo, ko so prišla prva poročila o kugi. To je znamenje nezaslišane lenobe, katero pa so najbrže zakrivile višje gosposke, ki so se povsod umešavale. Naredba, ki je bila sklenjena dne 30. vinotoka, je bila izdana stoprav 23. listopada, objavljena še-le dne 29. istega meseca. Kuga je bila že v Milanu. Tadino in Ripamonti sta skušala poiz-vedeti ime, stan in druge okolščine o možu, ki jo je zanesel v mesto. Če opazujemo početek velikanske nadloge, ki terja žrtve, katerih ne štejemo po imenih, ampak približno po tisočih, polasti se nas radovednost in hočemo izvedeti prve žrtve, katerih imena so se mogla še zapomniti. V tem, kar se je godilo pred nesrečo, vidijo namreč ljudje nekaj osodepolnega in spomina vrednega. Oba zgodopisca pravita, da je bil to neki italijanski vojak v španjolski vojski. Sicer se pa ne strinjata niti v imenu. Po Tadinu je bil to neki Pietro Antonio Lovato iz okolice trga Lecco, po Ripamontiju pa Pier Pa-olo Locati iz Chiavenne. Ne strinjata se tudi gledč dneva, ko je prišel v Milan. Po prvem je prišel dne 22. vinotoka, po drugem pa istega dne prihodnjega meseca. Najbrže ni ne prvo ne drugo pravo. Oba dneva se ne zlagata z drugimi bolj verodostojnimi viri. Ripamonti je pisal na ukaz glavnega svčta dekurijonov in je imel več sredstev pri roki, da je pravo mogel poizvedeti. Tadino je moral že radi svojega stanu natanko vedeti, kdaj se je pripetil ta važni dogodek. Sicer pa posnamemo iz drugih natančnejih virov, da sc je to zgodilo pred ono naredbo glede došlecev iz okuženih krajev, če bi bilo potrebno, dalo bi se dokazati, da je bilo začetkom onega meseca. Čitatclj nam ta dokaz gotovo odpusti. Ta nesrečnik je prinesel kugo v velikem svežnji obleke, katero je kupil in pokral nemškim vojakom. Ustavil sc je pri svojih sorodnikih pri vshodnih vratih, blizu kapuncinskega samostana. Jedva pride, uže oboli. Prenesejo ga v bolnico, kjer se mu jod pazduho naredi velika grča, ki obudi v zdravniku sum. Četrti dan umrje. Zdravstveni odsek prepove drugim zapustiti hišo; njegovo obleko in posteljo pa sežgtf. Dve slugi, ki sta mu stregla, in neki menih v par dneh zbole na kugi. V bolnici so precej od začetka mislili, kakšna je ta bolezen, in so vse potrebno ukrenili, da se res ni mogla ondi razširiti. A vojak je zvunaj pustil kal, ki se hitro razvije. Najpreje se prime bolezen hišnega gospodarja, nekega Carlo Colonna, ki je znal brenkati. Zato odpeljejo na povelje odsekovo vse prebivalce dotične hiše v bolnico, kjer večji del zbolč in kmalu umrjo za kužno boleznijo. Po mestu se razneso te snovi po njih obleki in pohištvu, katero so sorodniki, go-stači in posli odtegnili, da bi ga gosposka ne sežgala, kakor je zaukazal zdravstveni svčt. Radi pomanjkljivosti naredeb, malomarnosti, s katero so jih izvrševali, in spretnosti, s katero so se jim ljudje ogibali, se je vlekla in plazila bolezen skozi celo leto 1629 in v prvih mesecih prihodnjega leta. Sedaj v tem, sedaj v onem predmestji je zbolel ali umrl ta ali oni. Ker se je to redkoma zgodilo, izginil je sum, da bi to bila kuga; ljudstvo se je vedno bolj utrjevalo v neumni in grozni domišljiji, da to ni kuga. Mnogi zdravniki so posnemali ljudsko govorico — ali je tudi to glas božji? — smejali so se črnogledim prorokovanjem in pretečim napovedim nekaterih. Pri roki so vedno imeli imena navadnih boleznij, da so z njimi označili kugo, kadar so jih poklicali k bolnikom. Vsa znamenja in vse prikazni so bile zaman. Poročila na zdravstveni odsek so navadno pozno prihajala. Strah pred zaporom in bolnico je ljudi izpametoval. Zatajevali so bolnike in podkupovali grobokope in njih nadzornike; od uradnikov zdravstvenega sveta, ki so imeli preiskavati mrtvece, so za denar dobivali napačna spričevala. Če se je odseku posrečilo, razkriti kjerkoli kugo, ukazal je sežgati obleko, dal zapreti hiše, družine pa poslati v bolnico. Zato je ljudstvo zelo godrnjalo in mrmralo zoper njega, ne samo plemstvo in trgovci, ampak tudi nižji slojevi, kot pravi Tadino. Bili so prepričani, da je to samo neumestno trpinčenje. Posebno so sovražili zdravnika Tadina in senatorja Settala, sina nadzdravnikovega. Tadva nista smela iti čez trg, ker ju je ljudstvo takoj napadlo z zbadljivimi besedami ali celd kamenjem. Čudno in spomina vredno je, v kakem položaji sta bila par mesecev ta dva moža, ki sta videla pred sabo grozno šibo božjo. Trudila sta se, da bi jo odvrnila, a zadela sta na zapreke, kjer sta pričakovala pomoči in dobre volje. Vsi so se jezili na oba in so ju imeli za sovražnika domovine — pro patriae hostibus, pravi Ripamonti. (Dalje prih.) Umrli wo: 15. novembra. Karol Szillich, umirov. železniški uradnik, 82 let, Studentovske ulice 2, ostarelost. — Zofija Gratzer. uradnika žena, 55 let, Gospodske ulice št. 5, srčna hiba. 16. novembra. Marija Jeretina, sirola. 15 let, ilovca 42, škarlalica. — Jožef Koprive, mesarski pomočnik, 31 let, Gruberjeva cesta 7, meningitis. V bolni&nici: 13. novembra. Marija Vidmar, gostija, 70 let, ostarelost. 14. novembra. Josip Krašnja, gostač, 77 let, ostarelost. Oena žitu na dunajski bor a J dnd 19. novembra 1900. Za 60 kilogramov. Pšenioa za pomlad . K 7-84 do K Rž za pomlad . » 7-63 » » Turšica za maj-junij/01 » 5 32 » » Oves za pomlad . . 5 89 » » 7-82 7-64 5 33 5 90 Meteorologidno poročalo. ViSma nad morjem -i06 2m, sre luii mračni t :< 736-0mm 4 ' Cas opa-5, zovania ^tHnje barometra T tu m. Tempo-rutoru PO CVlzija Vetrori h • j s-3 j -g Se 19| 9. 735 9 i 78 brezv. megla i 2ol 7 ZJuU- |2. popol. 737 l 736-4 H h 9 2 sl. vzsvz. sl. ssvzli. megla oblač. j 08 Sreduja včerajšnja temijeratura 8 7 , normale: 2 8 1035 1-1 Tilka Zbašnik, deželnega tajnika soproga, daj« v svojem in vseh sorodnikov imenu tužno vest, da je njeua blaga, dobra mati, oziroma tašča in stara mati, gospa Alojzija Piletič nadgozdarjeva vdova danes zjutraj ob s/4 na 6. uro v starosti 65 let, po kratki in mučni bolezni previdena s sv. zakramenti za umirajoče, v Gospodu zaspala. Pozemski ostanki drage rajnee prenesd se v sredo, dne 21. t. m., ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti v Kamniku na Grabnu na ondotno pokopalšče. Svete maše zadušnice brale se bodo v cerkvi na Žalah v Kamniku. Drago ranjco priporočam v blag spom n. Kamnik, dne 19. novembra 1900. Posebna naznanila se ne izdado. Zahvala. 1033 1-1 Za mnoge dokaze najsrčnejšega sočutja mej boleznijo in povodom smrti naše iskržno ljubljene soproge, ozir. matere, gospe Marjete Žargi trgovki nj e kakor tudi za lepe poklonjene vence in za eastilno udeležijo pri poslednjem potu izrekam v svojem in svojih otrok imenu vsem prijateljem in znancem najtoplejšo zahvalo. Ignacij Žargi, soprog. ,Narodna kavarna'. Jutri v sredo clue 21. novembr * in v nedeljo dne 25. novembra t. 1. fioncert meščanske godbe. Začetek ob 8. tiri zvečer. Vstop prost. K obilni udeležbi vabi z velespoštovanjem Fran Krapež. 1031 1-1 priporoča raznovrstne vizitM i o e po nizki ceni. cSlužBa organi si a jo izpraznjena v Polhovem Gradcu. Nastopi se lahko takoj. — Prednost ima, kdor zna kako rokodelstvo. 1021 3 - 2 Pleskarska in v to stroko vštevajoča se stavbena in pohištvena dela IZff iz mesta m z dežele BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. — Najnižje cene. — Vzorci so vselej na razpolago. — Izvrševanje strokovno zanesljivo in brez konkurence 13 11-0 Skladni koledar za 1.1901 in Stenski koledar za 1.1901 izšla sta v jako okusni obliki pri založniku ter ju najtoplejše priporoča JOS. PETRIČ V Ljubljani, Sv. Petra cesta štev. 2, tovarna papirnih izdelkov in tovarniška zaloga papirja. Skladni koledar slane K. 1—, po pošti K 1 20 1031 1 Stenski koledar stane 40 h, po pošti 50 h 1 eliko svojo zalogo raznovrstnih voz 1026 3-2 priporoča slavnemu občinstvu kovač in izdelovalec voz v Ljubljani, Marije Terezije cesta. <2L HUMIH i "JaDutV G) UUUV IU lekarnarja Piccoli-ja v I jj u t>\ j u u i se prireja kar najskrb-neje iz dišečih gorskih malinovih jagod v srebrnem kotlu s pomočjo p. ia i,s je torej najbolj čist izdelek nepre-sežne kakovosti ter naj se ne zame-niava z malinovim sokom, ki jo v prodaji in .je navadno umetno prirejen, imajoč v sebi zdravju škodljive snovi in baker. Steklenica z 1 kilo vsebine, pasterizo-vana, velja K 1-30. Razpošilja su tudi v pletenih steklenicah po 10, 20 in 40 klgr. ter se t kilo zaračuul s K 1 10, 100 kiiottr. = 100 kron. Pletena steklenica s 3 kilogr. vsebine posije se franko po vsi avstro-ogerski monarhiji proti povzetju s K 5 80. 589 20 Na prodaj je hiša štev. 13 na Sel s! |hh1 L|uh!fitno. Več se izve na Selu št. 8. 1019 3-3 jc brezdvomuo najhvaležnejša in najkratkočasnojša zabava! 1032 4-1 Fotografski aparati in sploh vsi drugi v fotografsko stroko spadajoči predmeti za amatfirje. kakor za strokovnjake so vedno v največji zalogi. Pouk v fotografiranju za novince brezi lačen. Ceniki so brezplačno na razpolago. Objednem priporočam svojo tovarn J ko zalogo papirja ter pisalnih in risalnih potrebiein. JOS. PETRIČ v Ljubljani, Sv. Petra cesta štev. 2. St. 1442. Razglas. 1020 3—2 Pri mestni občini kranjski je izpraznjena služba policijskega stražnika z letno plačo 720 kron. oziroma 600 kron, prostim stanovanjem in službeno uniformo. Prosilci, zmožni slovenskega in nemškega jezika, naj vlože prošnje z dokazili sposobnosti do 1 decembra t. 1. pri županstvu. Prednost imajo dosiuženi vojaki in žandarmi. rjBi M ■ gJ D s* « w nnajska filialka Hranilne vloge na knjižice s 4%■ Menjalnica, borzno posredovanje, posojila n* vred-papirje, menični eskompt, vinkuliranje in razvinkuliranje obligacij. nostne 984 HO Živnostenska banka na Ilniiaju, I., Herrengasse 12. Glavnice v akeijali 20,000.000 K Reservni zaklad nad 7,500 OOO K. Centrala v Pragi. Podružnice v Brnu, Plznja, Budeievicah, Pardu&icah, Taboru, Bensšavi. lglavi, Moravski Ostravi. > ia o. a j n k a borz a,. Dn6 19. novembra. 8kup?t! državni uoig v notah . , , . , 9810 Skupni državni dolg i srebru...... 97 65 Avstrijska iiata renls 4°/0.......116'35 Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . . 98 25 Ogertka iiata renta i'/,........115-25 Ogerska krot/ska renta 4"., , 200 ..... 90 35 Avstro-ogerake bančne rit i niče. 000 gld. . . 1092' — Kreditne delnice, 160 gld. . 667 — London vista ... . . 240671/, Nemški dr«, bankovci za 100 m. nem.Hrf. veli 117-72'/, 20 mark............. 23-53 20 frankov (napoleonc'or) .... , . 1919 Italijanski bankovci.........90-70 C. kr. cekini.......... . . 11-38 Bae 17. novembra. 3-2% državne siečke 1. 185-1. 250 gld.. . . 172 — 6°/0 državne srečke I. 1860, 1U0 gid. . . 164-— Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . . 208 — 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron . 94 45 Tišine srečke 4°/„, 100 gld....... — Dunavske vravnavne srečke 6°/0 . . . 259 — Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banko t°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice > > južne železnice 3°/0 , » južne železnice 5°/„ , > dolenjskih železnic 4°/0 Kreditno srečke, 100 gld...... 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld Ogerskega » „ » 5 » Budimpešt. bazilika-srečke, 5 gld. . . , Rudolfove srečke, 10 gld. 106 93 410' 323 119-99-400-350-44-22-13 59- Satraove srečke, 40 gld. . . ■ 180-— St. Genois srečke, 40 gld....... .201 — \Valdsteinove sreike, 20 gld. .... —— Ljubljanske srečke.......... 50 — Akcije ain»lo avstri|ake bank«, 200 gld. . . 270 — Akcije Ferdinandove sev, želez., 1000 gl. gt. v. . 6220 — Akcije tržaškega Lloyda 600 gid.....810 — Akcije južne železnice, 200 gld. sr.....114 50 Splošna avstrijska stavbinska družba . , . 155.— Montanaka dražba avstr. plan. . . . 430-— Trboveljska premogarska družba, 70 gld 408.— Papirnih rubljev 100 ......... 254 25 Kakup ln prodaja ssaiovrstrnh drtavrlb psplrjov, arečk, denarjev itd. Z&VMOVanjb z p Zfiutie }i r/ irebanjih , pri izžrebanju najmanjšega dobitka. - Prcnteic «■•< vaško žrebanje. Kulantna izvršitev Asareuii sia borzi. faenjarnicna delniška družba 15 II C I., sjollzeils 10 in S3, Dunaj, I. 2. Pojasnila "Jt^SL v vseh gospodarskih in finančnih »Svari; ?,, potem o kursnih vrednostih vseh ipakulaoijskih vredno«