IX. evropsko prvenstvo v kegljanju na ledu Avstrija so prvaki Solidno tretje mesto za Jugoslovane — Prvenstvo je bilo na Jesenicah in vendarle tudi na Bledu Bled, 8. febr. 'Včeraj in danes je bilo na Jesenicah in na Bledu IX. svropsko prvenstvo v kegljanju na ledu. Ker včeraj ledena ploskev na jeacru ge ni bila dovolj trefa, se je tekmovanje začelo na Jesenicah. 'Prireditev pa se je danes nadaljevala na Blejskem jezeru, kar je napravilo tekmovanje še privlačnejše. Včeraj je tekmovanje otvoril predsednik Mednarodne zveze za kegljanje na ledu Alojz Schober z Dunaja. Včeraj je bilo najprej na sporedu tekmovanje v bližanju in zbijanju. Nastopilo je 19 tekmovalcev, med katerimi je bil najboljši Avstrijec Harringer, ki je zbral 39 točk. Za njim so se zvrstili tekmovalci Zahodne Nemčije in Italije, peto mesto pa je zasedel Černe (Bled1) 35. Drugi naši tekmovalci so zasedli naslednja mesta: 11. Janežič (Jes.) 2k, 12. Vidic (Bled) 23, 1'6. Drinovec (Jesenice) 12. Danes dopoldne se je tekmovanje nadaljevalo na Bledu in so najprej nastopili v disciplini metanja v daljavo, nato pa so nadaljevali z ekipnim tekmovanjem. V metanju v daljavo so bili tekmovalci razde-Ijenii v splošni in starostni razred. V prvem je nastopilo deset, v drugem pa šest tekmovalcev. Tudi tu so prevladovali Avstrijci in je v splošnem razredu zmagal Udrl 1&1.18 metrov. Do petega mesta so se nato Poštnina plačana v gotovini zvrstili še Nemci in Avstrijci. Naš tekmovalec Klinar pa je zasedel šesto mesto z 118.25 m, 9. Gerbej (Jes) 107.7 m. V starostnem razredu Je bil najboljši Avstrijec Steiner s 13!l.0m, 5. Černe (Bled) 11.72 m, 6. Klemenc (Jes) 101.25 m. Če bi bile razmere Nem), obe po 26 točk, 4. Jugoslavija 25 točk (Drobnjak, Drinovec, Vister, Šlibar), % Bad tschel (Avstr.) točk, 6. Bled L, 13. Jesenice I. 14 Bled II. Prvič doslej je na evropskem prvenstvu zmagala Avstrija, ki je Boksarski,dvoboj leta( v Ljubljani 24. februarja Jugoslavija : Poljska na Gospodarskem razsfavižču 0 Zurman in Prešeren v državni reprezentanci ^ Videli bomo pef evropskih prvakov (Kaj več o tem berite na 2. strani) danes nekoliko ugodnejše za tekmovanje, bi prav gotovo kakšen tekmovalec presegel evropski rekord v daljavo, ki nosi znamko 173.25 m. V nadaljevanju so tekmovalci nastopili v ekipnem tekmovanju, kjer so bili prav tako najuspešnejši Avstrijci. Ekipa iz malega avstrijskega mesta Weizklam je bila najboljša in je zbrala 28 točk, 2. Grenzland ('Zah. Nem), 3. Ferchensee (Zah. CENA IZVODA ?0 DIN Izdaja Tiskovni svet »Polet« — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Franček Mirtič — Rokoptov ne vračamo — Tisk tiskarne »Toneta Tomšiča« v Ljubljani, Cankarjeva 4 (pasaža Nebotičnika) — Poštni predal 377 — Čekovni račun uprave SOO-7M/3-84 — Telefoni: uredništvo: 21-281 (ob nedeljah tudi 20-352 in 21-281) — uprava: 21-281 — letna naročnina 800 din, polletna 400 din Leto XV. — Štev. 6 V Ljubljani, 8. februarja 1959 Zupančičeva spet padia ■ s ■ « n • • Jugoslovanski smučarji so se udeležili včeraj in danes kar treh velikih smučarskih tekmovanj. Alpski smučarji so startali o Gar-misch Parienkirchenu za nagrado »Kandahar«, tekači so tekmovali za »pokal Kurikkala« v Ramsau pri Schladmingu v Avstriji, medtem ko so skakalci nastopili za pokal in trofejo »Kongsberg« v švicarskem Gstaadu. Alpski smučarji so o Garmischu na izredno težki progi, ki je zahtevala celo smrtno žrtev, dosegli lep uspeh. Čeprav je zaradi poledenele proge odstopilo lepo število znanih tekmovalcev, sta naša smučarja Šumi in Lakota v smuku prispela na cilj v zadovoljivem času, tako da so se uspela uvrstiti med boljšo polovico tekmovalcev, ki so danes nastopili o slalomu. Tekači so o Ramsu o konkurenci »Kurikkala« zasedli o končnem vrstnem redu čeirio mesto pred Švico in Avstrijo. O nastopu naših najboljših skakalcev, članov in mladincev za pokal »Kongs-bergt Jo zaključka redakcije še nismo prejeli poročila. Garmisch Partenkirchen 8. febr. — V soboto in nedeljo so se v znanem nemškem smučarskem središču Garmisch Partenkirchnu pomerili med seboj najboljši alpski smučarji iz Evrope, pa tudi nekateri gostje iz ZDA in Kanade. Tekmovanje za »Pokal Kandahar« velja zn eno najbolj elitnih smučarskih prireditev sezone in zato ni nič čudnega, če so se pojavili na star-tu vsi najboljši mojstri smučanja. . m csdi zfotHlfato. ..MERCEDES KOMPLEKS" HAV/THORNA Predzadnji je odšel. To l»i bil lahko naslov nekrologa angleškemu avtomobilskemu dirkaču Miku Havvthorni!. V času, ko je kil svetovni tisk poln vesti o tem, da se plavolasi Mike poslavlja od dirkalnega avtomobila, je prišla vest, da je tudi r.jega pričakala smrt za volanom. Zakaj predzadnji? Zato, ker je smrt izločila iz vrst tekmovalcev že skoraj vse »ase«. Od najboljših je ostal med ak-t vn.mi dirkači samo še Anglež Stirling Moss in — Manuel Fangio, menda najboljši vseli časov, ki pa se je odpovedal dirkanju. 'Nadaljevan ie na f>. str.) v končni uvrstitvi zbrala 2509 točk, 2, Zahodna Nemčija 2453, 3. Jugoslavija 2444, 4. Italija 1652, 5. Švica 932 točk. Uvrstitev jugoslovanske ekipe je povsem zadovoljiva. Jeseničani, ki so nastopali za to moštvo, so najprej zmagali v vseh srečanjih, šele danes popoldne so bili trikrat poraženi. Moštvo Avstrije je zgubilo eno srečanje. B. B. J Revija alpskih smučarjev v GA-PA Schranz spe} najboljši — Lakota 27. v sfaSomu Včeraj je bil na sporedu smuk za moške in ženske. Proga je bila tako težka, kot je v Garmischu ne pomnijo. Bila je popolnoma poledenela, tako da se je nekaj tekmovalcev že pred startom premislilo in so odstopili od tekmovanja. Tako se je število tekmovalcev že pred tekmo zmanjšalo od 97 na 89. Že sam začetek tekme je pokazal, kako zelo težka je proga. Kajti od prvih 16 tekmovalcev jih je kar 9 padlo in so morali seveda odstopiti. Med temi je bil Američan Bud Wer-ner, ki je bil eden na j večjih favoritov v smuku. Med tekmo so odstopali tekmovalci drug za drugim in tako so na koncu našteli, da kar 38 tekmovalcev ni prišlo do cilja. Smučarska tekma v Garmischu je zahtevala tudi prvo smrtno žrtev v letošnji sezoni. Kanadski tekmovalec John Semmeling se je zaletel v drevo in si pri tem večkrat prebil lobanjo. Takoj so ga odpeljali v miinchensko bolnišnico, kjer ie po nekaj urah umrl. Tudi .nekateri drugi tekmovalci so morali poiskati pomoči v bolnišnici — med temi so bili Iluan Gariga (Španija), Norst Remi (Zah. Nem.), Gun ter Oster-rieder (Avstr), Duwilard (Fr) ter še nekaj drugih. Nagrado »Kandahar« so si letos spet priborili Avstrijci. Dvajsetletni Schrenz je prevozil nevarno progo v času 2:43.2, njemu za petami pa je bil Staub (Švica). Molterer, ki se je prav tako potegoval za eno prvih mest, je bil šele četrti. Rezultati: t. Schranz (Avstr) 43.2, 2. Staub (Šv) 2:44.0, 3. Lanig (Nem) 2:4,6.2, 4. Molterer (Avstr) 2:46.5, 5. Leitner (Avstr) 2:46.7. Jugoslovani, ki so nastopili na tej tekmi, -so sicer ušli večjim poškodbam, kljub temu pa so med vožnjo vsi padli. Najboljši rezultat je dosegel Sumi, ki se (e plasiral na 30. mesto s časom 3:08.7. Lakota je bil 38. in dosegel čas 3:16.5. Medtem ko je bila proga za moške dolga 3400 m, so ženske tekmovale na 2 km dolgi progi. Najboljša je bila Avstrijka Netzer z rezulta-INadalievarna 8. strani) lasfiižen poraz Odredi f V NOVI GORICI m Nova Gorica, 8. febr. — Na stadionu v Šempetru je bila danes pred več kot 1500 gledalci prijateljska nogometna tek-ma med ljubljanskim Odredom in železničarskim nogometnim klubom Nova Gorica. Vreme je bilo sončno. Moštvi sta nastopili takole: Odred: Mozetič, Medved, Belič, Limo, Becič, Berginc, Fišer, Virant, Plastie, Kranjc, Velkavrh. Nova Gorica: Leban (Pignatari), Merlak, Žibernik, Mermolja, Krajnik, Gulin, Faganel, Gorjan, Kuzmin, Mozetič I, Mozetič II. Začetek je pripadel moštvu Nove Gorice, ki je imelo tako rekoč ves prvi del tekme igro v svojih rokah. Premoč domačega moštva je še premalo izražena v obeh golih, ki ju je dosegel srednji napadalec Kuzmin v 33. in 35. minuti. Oba gola sta bila lepa in za vratarja Odreda Mozetiča neubranljiva. Tudi večji del drugega polčasa je imelo na igrišču glavno besedo domače moštvo. Gostje iz Ljubljane so se šele proti koncu tekme zbrali in hoteli na vsak način vsaj izenačiti, če ne že zmagati. Do uspeha so hoteli priti na trenutke celo z grobo igro. Rezultat 2:0 iz prvega polčasa, so domači v 46. minuti zvišali na 3:0. Levo krilo Nove Gorice je prodrlo pred gol, toda strel je bil netočen, žoge se je zatem polastil Mozeiič II in zadel vrata. Šest minut kasneje je Pignatari, ki je zamenjal mladega Lebana. poskušal zaustaviti Odredov napad, toda žoga je bila hitrejša in bi skoraj našla pot v mrežo, če je ne bi v zadnjem trenutku Krajnik z golove črte odbil v polje. V 70. minuti je Krajnc z lepim golom z glavo znižal rezultat na 3:1. Nekaj časa za tem je isti igralec streljal prosti strel, a je zadel v prečko, kar se je zgodilo v 80. minuti še enkrat. Drugi gol za Odred in končni rezultat tekme 3:2, je dosegel v 88. minuti Berginc, ki je ostro streljal, vratar pa je žogo odbil. Žogo je ponovno dobil Berginc, ki mu jo je tokrat_ uspelo usmeriti v mrežo. Franko jNogometaši Partizana v finalu Mladinsko nogometno društvo Partizana, ki sodeluje na tradicionalnem mednarodnem mladinskem nogometnem turnirju v Viaregiu, je. premagalo ekipa Rome s 4:1 in se tako uvrstilo v finale tega tekmovanja. Na evropskem prvenstvu v umetnem drsanju za ženske, ki je pilo danes zaključeno v Davosu, je prvo mesto zasedla 19-letna avstrijska drsalka Hanna Walter. Zanimivo je, da odhaja našlo? najboljše umetne drsačice že pet let zaporedoma v Avstrijo. Na drugo mesto se je nepričakovano uvrstila nizozemska tekmovalka Dijkstra. Tretje mesto je prav tako zavzela Nizozemka Hanapel. Košarkarska reprezentanca ZDA, kt je bila poražena na svetovnem košarkarskem prvenstvu, je bila deležna kritike celo v parlamentu. Nekateri poslanci so grajali sestavo reprezentance, predstavnik New Yerseya pa je celo zahteva! od vlade, naj zagotovi v bodoče na vseh mednarodnih tekmah udeležbo najboljših športnikov. Znano je namreč, da je ZDA na svetovnem košarkarskem prvenstvu zastopala reprezentanca vojnega letalstva in ne najboljša reprezentanca ZDA. Zurman in Prešeren v državni reprezentanci - Videli bomo pet evropskih prvakov Pri nas v Sloveniji, zlasti pa v Ljubljani, je že tako, fla žal bolj poredko vidimo kvalitetne boksarske prireditve, posebej zato, ker ni noben naš klub zastopan v boksarski ligi. Sem pa tja si kateri od obeh ljubljanskih klubov privošči kakšen kvalitetnejši prijateljski dvoboj in — to je vse. Zadnji boks boljše kakovosti smo videli ob slovenskem ekipnem prvenstvu. TOREK, 24. FEBRUARJA PA BO ZA LJUBLJANČANE POMEMBEN DAN, 6AJ BO V VELIKI DVORANI GOSPODARSKEGA RAZSTAVIŠČA BOKSARSKI »DVOBOJ LETA«, CESAR LJUBLJANA V ZGODOVINI NAŠEGA BOKSA SE NI DOŽIVELA. VSEKAKOR BO TO ŠPORTNI DOGODEK, KI GA DOSLEJ MIMO MEDNARODNEGA TURNIRJA V KOŠARKI IN SE NEKATERIH NOGOMETNIH SREČANJ SE NISMO DOŽIVELI. S Kako je do tega prišlo? Obrnili smo ne na znanega boksarskega funkcionarja In sodnika tov. Janka Grošlja, ki nam je zaupal nekatere podrobnosti: »Boksarska zveza Jugoslavije je zaupala organizacijo tega dvoboja ljubljanskima kluboma Odredu in Ljubljani, ki bosta pripravila vse potrebno za dostojen potek srečanja. Seveda to ni majhna nalaga, kajti nastop je zvezan s precejšnjimi stroški in bo morala biti dvorana popolnoma napolnjena. Zato bodo morda koga začudile visoke cene — sedeži po 490 in 300 ter stojišča po 200 dinarjev — toda vsi tisti, ki si želijo res prave kvalitete, bodo prireditev obiskali. Povem perolahka: Adamski, lahka Pazdzior, pol-welter: Drogosz, welter: Misiak: polsrednja: Zmiewski, srednja: IValasek, pol-težka: Pietizykowky, težka: Jedeizejew-ski. Torej dva Slovenca v reprezentanci? ■ Znana Je že tudi Jugoslovanska reprezentanca, v kateri bodo nastopili skoraj vsi najboljši jugoslovanski boksarji, med njimi predvsem jugoslovanski boksar št. 1 Jakovljevič, Kelava in devet- kratni prvak »muhe« Paljič. Posebna zanimivost za naše ljubitelje boksa pa bo nastop Slovencev Zurmana in Prešerna. Zvezni kapetan je določil za Ljubljano naslednje boksarje: — muha: Paljič, bantam: Mitrovič (zlata rokavica 1958 — oba Partizan Bgd), Zurman (Maribor), lahka Bencdek (Vojvodina), poiivelter: Prešeren (Odred), vel ter: Keiava (Radnički Niš), polsrednja Lackovič (Part. Bgd), poltežka: Davidovlč (Slobcda Tuzla), težka: Sretenovič (Dinamo Pančevo), ES In še nekaj »drobnarij«: pred dvobojem bo koncert godbe na pihala LM ali JLA, ring bo prenovljen in opremljen po vseh mednarodnih predpisih, predprodaja vstopnic bo na Gospodarskem razstavišče (tel. 32-930) in pri Slovenija-šport (tel. 22-320), kjer bodo lahko sindikati in podjetja oddali skupna naročila. ® Srečanje bo vodil avstrijski ali madžarski vrhovni sodnik, s strani Poljakov sodnik Brzezanski, s tranl Jugoslovanov pa Grošelj Janko in še en Jugoslovanski sodnik. S tem smo menda povedali vse. Drži pa, da bo boksarski dvoboj Jugoslavija : Poljska najprivlačnejši športni dogodek letošnje sezone v Ljubljani! — AiC.il atleti se že več let izprašu- — jejo, če je dosedanji način tek- — movanja za ekipno prvenstvo — Jugoslavije primeren. Mnogo gla- — nov jc Lilo proti, mnogo pa tudi — za. Glavna slabost sistema je vse- — kakor v tem, da je bil praktično — dostopen le najmočnejšim klu- — bom. Teoretično so sicer nasto- — pali tudi klubi z nekompletnimi — ekipami, toda to za manjše klu- — be vsekakor ni bila stimulacija. Na drugi strani pa je imel ta sistem tudi dobre lastnosti. Predvsem je silil klube, da so iskali in pripravljali tekmovalce v vseh disciplinah in prav po zaslugi ekipnega prvenstva smo na primer zelo razvili tek čez visoke ovire. Mnogo kopij so polomili ob ekipnem prvenstvu zlasti na zadnjem zasedanju upravnega odbora Atletske zveze Jugoslavije, kjer niso mogli doseči soglasja o tekmovanju za letošnje leto. Mnenje klubov bo pripomoček za sestavo predloga za skupščino, ki ji bo pripadla dokončna odločitev. Zdi se nam, da lahko v interesu naiše atletike — in to tako glede na manjše klube, ki bi jih lahko primerjali s širino naše atletike, kakor tudi pri večjih klubih, ki predstavljajo kvaliteto — zagovarjamo takšen sistem, ki bo dobra dopol naj samo to, da so že pred začetkom priprav rezervirali precej vstopnic Mariborčani. Na razpolago pa bo okrog 5000 vstopnic.« Videli bomo 5 evropskih prvakov Razumljivo, da so nas zanimale podrobnosti sestave ekip, predvsem poljske reprezentance. Tudi o tem smo dobili točne podatke. Po uradnem dvoboju, ki bo v Zagrebu, bodo gostje z jugoslovansko reprezentanco vred prispeli v Ljubljano 23. februarja. V vodstvu poljske ekipe so predsednik Liszovski, dva podpredsednika, zvezni kapetan in trener ekipe Stampf. H In sestav ekipe? Poljaki imajo v svoji ekipi 5 evropskih prvakov. Ti so Kukder, Pazdziosr, Drogosz, Walasek in Pietizyikows>ki (dvakratni prvak), v posameznih kategorijah pa bodo nastopili: — muha: Kukier, bantam: Zawadzkl, Emerika Naleze ni več Mariborske in tudi ljubljanske košarkarje je pred kratkim presunila vest, da je v Ljubljani nenadoma umrl kot žrtev prometne nesreče mladi zelo delavni košarkarski delavec Eme-rik Maleza, štndent kemije. 25. janurja je še nastopil v moštvu Svobode na zimskem kcšarkar-karskem prvenstvu Ljubljane, tri dni za tem, 28. januarja pa ga je že doletela smrt. Zares tragičen primer, ki je žalostno odjeknil v košarkarskih vrstah. Pokojni Maleza je bil rojen leta 1935 v Mariboru in je najprej nastopal pri ŽKK Maribor, kjer je bil eden najdelavnejšili košarkarskih funkcionarjev in igralcev. Po prihodu v Ljubljano se je vključil v Svobodo, postal košarkarski inštruktor KZS, republiški sodnik in trener mladincev Svobode. Razen tega je bil tudi podpredsednik ZŠJ na ljubljanski univerzi. Povsod, naj si bo v športnih krogih, ali med svojimi tovariši na univerzi, je bil zelo priljubljen, zato ga bodo njegovi ožji sodelavci prav gotovo močno pogrešali. Lahka mu zemlja slovenska! Patrolni pohod v Celju Celje, 8. febr. Pod pokroviteljstvom Okrajnega komiteja ZK je bil danes v počastivev 15-letnice ustanovitve 7. _srbske brigade v Celju patrolni pohod. Kljub ostremu mrazu se je na startu zbralo 44 ekip, 38 moških in 6 ženskih. Proga za moške je bila dolga 12, za ženske pa 8 km. V moški konkurenci šo prva tri mesta zasedle ekipe celjske garnizije in s tem poskrbele za nemajhno presenečenje, saj so pustile za seboj favorizirane ekipe strelskih družin. Na 4. mesto se je uvrstila strelska družina Tempo iz Celja, pri ženskah je bila prva strelska družina Ivanuš (Celje), sledijo strelske družine Ivo Lola Ribar (Celje) in bratje Hrovatin (Liboje). Leto XV. Stran 2 Štev. 6 Zakaj ni zaupanja ? Slovenski trenerji imajo velike težave — Treba je urediti odnos med njimi in odborniki Pred nedavnim je bila v Ljubljani seja Upravnega odbora Nogometne zveze Slovenije, ki je bila posvečena vlogi trenerjev v razvoju slovenskega nogometa. Znano je, da slovenski nogometni trenerji nikakor ne morejo priti na zeleno vejo, saj me moremo biti popolnoma zadovoljni z delom njihove organizacije, hkrati pa vemo, da je trenersko delo zelo zahtevno. Je že tako, da marsikje zahtevajo od njih, da bi delali čudeže ... - NEZAUPANJE - NAJVECJA TEŽAVA Slovenski trenerji so zares v težkem položaju. Že neštetokrat se je izkazalo, da nihče nima pravega zaupanja vanje. Ponekod zahtevajo, da bi morala biti moštva, ki jih trenirajo, kar čez noč najboljša v svojih skupinah. Drugje se razburjajo nad tem, če se moštvo ni uvrstilo v višjo stopnjo tekmovanja. Odveč bi bilo govoriti o tem, da je vedno precej »glasnih pogovorov« okoli izgub-Ijemih točk, češ da je prav trener tisti, ki je kriv za vse to. Le redkokdaj, ali morda celo nikoli, se zgodi, da bi odbor nogometnega kluba prepustil trenerju vso skrb za tehnično stran moštva. Trener mora vedno poslušati navodila odbora, po1 navadi odločajo odborniki tudi o sestavi moštva. Nek trener je m. pr. na tej seji povedal, da je prepovedal nastop nogometašu, ki je bil dan pred tekmo pijan, odborniki pa so zahtevali nastoo — in tako se je seveda tudi zgodilo. Zanimivo je tudi to, da le redko-kateri trener preživi v enem klubu daljšo dobo. Po navadi sklepajo pogodbe za dobo šestih mesecev, včasih pa za eno leto. Tako kratkotrajno delo seveda ne more roditi uosebnih uspehov. Prav bi torej bilo, če bi sklepali dogovore s trenerji za daljšo dobo, ko bi lahko trener vzgojil nekaj mlajših igralcev — sedaj pa skoraj pri vseh naših klubih opažamo krpanje moštev iz leta v leto. IN DIVJI TRENERJI? V Sloveniji je kar precej nogometnih trenerjev. V seznamu jih imajo 71, seveda pa niso' vsi aktivni. Zakaj? Prav zaradi tega, ker v kratkem času niso dosegli uspehov, pa so potem raje pustili delo. Mnogo večja pa je številka tistih »trenerjev«, ki pravzaprav niso upravičeni do tega naslova. To so razni starejši nogometaši, ki opravljajo trenersko delo pri manjših klubih, ponekod trenirajo tudi mladinska moštva in podobno. Razumljivo je, da njihovo delo ni tako strokovno, kot če bi delali pravi trenerji, vendar kljub temu oprav- ljajo koristno delo. Zato ne bi bilo prav, če bi jim delo prepovedali. Najboljša rešitev je gotovo ta, da bi jih v poletnih mesecih povabili v trenerske oziroma instruktorske tečaje, kjer bi si pridobili potrebno znanje. KAJ JE S TRENERSKO ORGANIZACIJO? Brez dvoma trenerska organizacija v Sloveniji ni opravila tistega dela, ki je bilo nakopičeno pred njo. Ni zmogla? Morda? Zdi se, da so trenerji sami preveč malodušni in tudi v svojo organizacijo ne zaupajo dovolj. V organizaciji je sicer včlanjenih okrog 70 % trenerjev, vendar je komaj slabi dve tretjini članov poravnalo članarino. Tudi seje so bile pravo ogledajo delavnosti. Po navadi so tam sedeli le trije ali štirje predstavniki trenerjev, medtem ko je delo komisij popolnoma zaspalo. Pojavili so se celo glasovi, da bi bik' treba trenersko orgnizacijo priključiti k Nogometni zvezi. Res, da sta obe organizaciji ozko povezani med seboj, vendar je prav, da so trenerji popolnoma samostojni, Nogometna zveza pa naj jim priskoči na pomoč, kadar je to potrebno. KAKO BO ŠLO NAPREJ? Na zaključku te pomembne seje je govoril tudi predsednik NZS U Stane Lavrič, ki je med drugim de- jal: »Naloga trenerjev ni samo v tem, da skušajo svoja moštva za vsako ceno pririniti na prvo mesto. Ne! Mnogokrat pozabljamo na glavno nalogo — na to, da moramo vzgojiti čimveč mladih nogometašev. Res pa je, da se tudi kvaliteta lahko dviguje, če je delo trenerjev vestno. Primer Trbovelj je kaj zgovoren. Precej smo govorili tudi o ugledu naših trenerjev. Mnogi trenerji se res prodajajo za denar — to ni prav, mnogi pa delajo s srcem. Ti zaslužijo vso pohvalo. Nikakor pa ni prav, da bi bili trenerji kot nekake ptice selivke. Taki zares ne morejo imeti ugleda.« Na tej seji so se pogovorili o kopici problemov, dogovorili pa so se, da se bo predsedstvo UO NZS eim-prej sestalo s plenumom trenerske organizacije in tam bodo sprejeli dokončne napotke za bodoče delo. Na zletu v Beogradu 22.000 fizkulturnikov Beograd, 8. februarja. Danes je v Beogradu zasedata tehnična komisija pri Zvezi »Partizan« Jugoslavije. Komisija je razpravijala o pripravah za H. zvezni zlet partizanske organizacije, ki bo letos v Beogradu od 29. junija do 5. julija. Te velike manifestacije se bo udeležilo okoli 17.000 pripadnikov partizanske organizacije, razen tega pa še okoli 5000 fizkulturnikov, ki bodo nastopili v raznih športnih panogah. Poletova slikovna uganka št. 6 . ' ■ ’ .“.-v frsv: Uredništvo našega lista se je odločilo, da bo ta nagradni natečaj še nadaljevalo, tako da bo objavlienih skupaj 10 slik. Danes je na vrsti torej 6. slikovna uganka. Prijate?;i zimskega športa prav gotovo poznajo obe skakalnici na sliki. Odgovorijo naj na naslednja vprašanja: Atletsko predavanje v Celju L Kakšne dolžine skokov dopuščata obe skakalnici? ... V okviru Športne univerze pri atletskem društvu Kladivar bo v sredo, It. t. ob 19. uri na učiteljišču v Celju prvo letošnje atletsko predavanje. Predaval bo trener prof. Leon Lang iz Zagreba. Obenem bodo predvajani zvočni atletski filmi. 2. Katera sta rekorda vsake skakal niee? ... 3. Ked je rekorder na eni in kdo na dragi skakalnici ter kateri Jugoslovan se je na njiju najbolje uveljavil? .................................... nitev dosedanjega. Konkretno — ekipno prvenstvo bo potekalo, rekli bi, po dveh tirih: dosedanji način s kompletnim sporedom naj bi : ostal, udeležili pa bi se ga klubi, ki to zmorejo. Za vse manjše atletske enote — ne samo atletske organizacije, ampak tudi Partizane, šole itd. — pa bi uvedli nekakšen »B program«, kjer bi bilo število disciplin zelo majhno, tako da bi takšno ekipo sestavil lahko res vsakdo. Morda bi se dalo diskutirati o takole sestavljenem programu: moški lOOm, 400 m, 1500 m, višina, daljina in krogla, ženske 6*0 ali 190 m, 690 ali 890 m, višina, daljina, krogla. To so vse po vrsti \ enostavne discinline, za katere niso potrebne komplicirane naprave in velika igrišča. Pametno bi bilo tudi, da bi tekmovanje v tem »B-programu« stimulirali tudi s praktičnimi nagradami, ki bi zanimanje i za to tekmovanje še povečale. Če bi napravili dobro propagando, bi lahko bilo to tekmovanje skupaj s sredniešoIškim ekipnim prvenstvom v prihodnjih letih osnova naše atletike, ki bi šla mnogo bolj v širino, kot gre danes. Dirkališčno kolesarsko prvenstvo v Kranju? Na zadnjem občnem zboru kolesarskega kluba Mladosti v Kranju je bilo precej govora o izvedbi letošnjega prvenstva na dirkališču na stadionu Mladosti v Stražišču. Delegat KZS tovariš Valant jc dejal, da bi bilo zelo koristno, če bi bilo to prvenstvo v Kranju, zato ker bi s tem najbolje propagirali kolesarski šport na Gorenjskem. Verjetno bo KZS to kandidaturo Mladosti sprejela, saj je to dirkališče edino primerno za Izvedbo takšnega tekmovanja. Z manjšo preureditvijo sedanje speedway steze bi bila proga odlična tudi za kolesarje, ki v Sloveniji pogrešajo primernih dirkališč. Vemo, da je KZS že pred leti prav na tem dirkališču organizirala propagandno dirko, ki je vsestranske uspela. (&M rim olimpijski kandidati tf arian iebeir 8c Na hokejski tekmi Jesenice : Ljubljana smo srečali znanega Rogovega kolesarja, člana državne reprezentance in olimpijskega kandidata Marjana Šebenika, ki se med drugim navdušuje tudi za hokej, smučanje in kdo ve še za katere športe. Marjan je skromen lant, ki nerad govori o svojih pripravah, nastopih in podobnem. Ko pa smo se začeli »neuradno« pogovarjati o bodoči sezoni in o pripravah za olimpijske igre v Rimu, je postal vendarle nekoliko bol) zgovoren. »Te dni bomo odšli na Vršič in s tem uradno odpiramo novo kolesarsko sezono. Na Vršiču se bomo — Rogovi kolesarji namreč — smučali in se tako telesno okrepili. To nam bo mnogo koristilo za nadaljnjo specialno pripravo, ki jo bomo imeli verjetno kot vsako leto v Opatiji.« »Ali kaj misliš na olimpijske igre v Rimu?« »Kako da ne? Saj misli lahko vsakdo. Vprašanje je le, kdo se jih bo aktivno ali pasivno udeležil. Moje priprave bodo osredotočene na letošnjo sezono. Pri tem pa za zdaj ne morem vedeti če bom mogel misliti še na posebne priprave za Rim. Pripravljal se bom tako kot vsako leto, s podvojeno silo, ker želim, da bo moja Jorma čimbolj popolna.« »Pa misliš, da lahko dosežemo kakšne uspehe na bodočih olimpijskih igrah?« »Kot tekmovalec sem vedno optimist. Če so priprave pravočasne in strokovno dobro izvedene, potem ni govora o neuspehih. Govoriti o uspehih in neuspehih vnaprej pa je danes še nemogoče.« »Si zadovoljen v svojem okolju — s tovariši pri Rogu?« »In še kako! Smo ena družina in, kadar gre za uspeh celotnega moštva, se zagrizeno borimo. Da bi bilo Je več takšnih kolektivov, pa bi bilo v marsikaterem športu lepše . ■ .« Pesimizem, ma Spregovorili so gledalci ® Borbenost je iričeiri uspeha Brez sloge m# tovarištva ne bo to^k © Tekst: Vlado Žlajpah, Tone Banč‘c in Manan Lipar slike: Dušan Škerle p in Borut Pečar Ančka Regally: Igrajo posamezniki - ne moštvo! V prejšnji številki smo »potipali« igralce Odreda, kaj mislijo o sebi in o svojem moštvu- Zdaj Pd snzo poiskali tiste, ki se teden za tednom prijemljejo za glavo In obupano obljubljajo, da jih ne bo več na tekmo, pa vseeno še pridejo. Tudi oni 80 povedali svoje mnenje. Vsi so si edini v tem, da ni mogoče pričakovali uspeha, če ni požrtvovalnosti. In prav so imeli! Sicer pa kar prepustimo besedo prijateljem nogometne igre in morda se boste tudi vi strinjali z njimi. Stane Kremžar: Brez sloge in poslušnosti no bo uspehov! Kdo Je najglasnejši na nogometnih tekmah v Ljubljani? Mnogi redni obiskovalci nogometni IgrlšJ ga dobro po-rnajo. To Je Stane kremžar, uslužbenec Iz Ljubljane, približno v Abrahamovih letih, ki Je že videl lepše Čase slovenskega nogometa In sl Jih želi spet nazaj. Se ve5 _ nekoč Je bil tudi sam aktivni Igralce pri predvojni Iliriji. Le-ta je Prav natačno prebral naš članek v Prejšnji številki in zato Je bil takoj pripravljen povedati svoje mnenje o perečem vprašanju Odreda. Takole je dejal: ubogati. Tako je tudi danes in prepričan sem, da Ima trener prav zaradi tega težko delo. AH je kaj čudnega, če po navadi odpove skoraj celo moštvo, medtem ko se posamezniki zaman borijo za uspeh?« B »Kakšna .zdravila' bi torej po tvojem mnenju pomagala?« »Vodstvo kluba in trener naj bi Igralce pripravila s kakršnimikoli sredstvi do resnosti, predvsem pa do tega, da bi se zavedali, da je nogomet kolektivna igra. Zato je treba posamezne skupinice razbiti ter ustvariti zdrav kolektiv — pri tem pa, četudi morda trenutno na škodo kvalitete — izločiti nezadovoljneže ali in-trigante, kar bi v mnogočem pripomoglo k izboljšanju razmer pri Odredu. Menim namreč, da bi morali ostali Igralci iskati vzgled pri Bergincu, Medvedu ali Klan-čišarju, ki zares igrajo za svoje moštvo s srcem in zadostno mero požrtvovalnosti. Se nekaj! Odbor naj ima enako merilo za vse igralce. Gledalci namreč dobro vemo, da so tisti igralci, ki pridejo h klubu na novo, deležni večje pozornosti ali pa tudi večjih materialnih dobrin, kot pa oni, ki so pri klubu že dolgo časa in so zanj tudi že nekaj delali. Zato bi bilo prav, da bi pravzaprav prenehali z »uvozom« tujih igralcev, Odred pa naj bi posvetil večjo pozornost svojemu naraščaju. Saj je mnogo igralcev iz kluba odšlo, ker niso imeli pravih perspektiv za igranje, pri drugih klubih pa se sedaj prav dobro uveljavljajo in bi morda lahko prav sedaj Odredu mnogo koristili.« Riko Debeljak: do Ha in gledalcev! KiMc »broj jedatic je na tekmah izgubil že dosti živcev »Po pravici naj povem, da tisoči gle-dalcev že leta iu leta zaman pričakujejo uspehe Odredovega moštva. Zato Je haša kritika. Čeprav včasih morda zelo ^čra, dobronamerna. Toda, če se moramo zaradi neuspehov vedno jeziti, mno-Sim to vzame voljo in zato v zadnjem Času le najbolj navdušeni obiskujejo Od-tedove tekme. Skrajni čas je, da bi se hekaj uredilo. Vprašaš me, kako gledam jz na to krizo?« B »Seveda. Zanima me, kakšno je tvojo mnenje, še posebej zato, ker si bil ttekoč tudi sam odbornik Odreda.« »No, prav tu sva zadela v črno. V vagoni članku ste načeli vprašanje posa-joznlh skupin, ki se pojavljajo v mo-Čtvu. Do razcepljenosti v Odredu je pri-š'o že leta 1951, ko so nastopali pri Od-reau Tržačani in kasneje še drugi igral-01 Izven Slovenije, posledice tega pa se Ptcnašajo iz leta v leto in jih jasno ob-®utimo tudi danes. Vzrok tem skupinam J® tuui v tem, da Igralci, ki so dlje časa v klubu, mislijo, da neki novinec, ki prl-*J® v klub, njim po kvaliteti sploh ni ®nak. Zaradi tega se tl novi igralci ču-osamljeni, povsem se strinjam, da j bit v odredu potreben človek, ki bi Znal moštvo dejansko povezati med se-£°J In bi hkrati razumel vse težave in ZelJ® posameznih Igralcev. Tako Je bilo ®rea vojno pri Primorju, kjer je to * bbkcijo« oprav'Jal znani Buljevič ali ^ Iliriji Betetto. Seveda naj bi takšen °Vek ne imel nobenih drugih obvezno-S 1 ali funkcij v klubu, niti Izven njega.« B »Kakšne neskladnosti si še opazil?« »Predvsem naj omenim, da današnji Sta!ci zelo dobro obvladajo žogo in ima-v mnogočem celo boljše znanje od no-JPhUetašev pred vojno. To pa je vse pre-a’°i ker so izraziti individualisti in nl-^'aJo smisla za kolektivno igro. Igra Od-eaa le tudi preveč statična, saj se vfdi v napadu, da igra po navadi le U-, k 'Krajec, ki ima žogo, ostali pa se tež 1 z nJim ne sibU e jo. Tako visi vsa __ a aela na 0jj[ obrambi, ker igra na- Maredla ni tekme — pa naj bo to nogometna, v hokeju, na ledu, teniška ali kalem druga že — da se je ne bi Udeležil tudi naš znani likovni umetnik prol. Riko Debenjak. Seveda, od Vseh športnih prireditev pa, kot kaže, mu je najbolj prt srcu nogometna igra. Kot simpatizer Odreda je pa že zdavnaj razočaran nad igralci in njihovo igro, pa vendar spremlja vse Odredove tekme v večnem pričakovanju, da se bodo »vremena Kranjcem — Odredovcem« zjasnila. Tudi mi smo prav zaradi tega »vzeli v seznam« kritikov prof. Debenjaka z željo, naj odkrito pove svoje mnenje o Odredovem moštvu. »Ste brali naš zadnji članek ,Vrgli smo odprte karte’?« smo ga uvodoma vprašali. »Oprostite, redno prebiram Polet, zadnje številke pa še nisem prebral, ker sem tako zaposlen, da delam praktično noč in dan. Če ste pa načeli to rakovo rano, sem nadvse zadovoljen in vesel in vam želim, da to nalogo, ki ste si jo zastavili za cilj, speljete do konca«. »Ne, tov. proiesor, povejte nam, prosimo, kako vi presojate Odredove igralce?« »Skrajno sem razočaran, da ne rečem užaljen nad brezbrižnostjo in neodgovornostjo igralcev, ki nas zastopajo kot najboljše slovensko moštvo v zveznem nogometnem tekmovanju. Ne morem razumeti, da more bili nekdo tako malomaren in tako brez čuta odgovornosti, kot so nekateri Odredov! igralci. Poglejte, na vseh področjih človekove dejavnosti Slovenci v svetu nekaj pomenimo, samo pri tem nesrečnem nogometu, nad katerim se navdušuje staro in mlado obojega spola, pa ne krenemo naprej. Se več! Vsako leto smo slabši! Ne vem, kaj je s temi fanti? Zdi se mi, da tudi uprava kluba ni vedno znala urejevati vse probleme tako, kot to zahtevajo današnje težnje. Ali se igralci res ne zavedajo, da bi morali imeti boljši odnos do barv svojega kluba in končno tudi do simpa- tizerjev kluba in vse ostale športne javnosti?« »Ali imate upanje, da bi se na kakršenkoli način dalo pomagati slovenskemu nogometu?« Po kratkem premisleku je proiesor Debenjak pribil tole: »Ne vem, ali smo Slovenci res tako ozkosrčni in sebični, da se odločno ne lotimo sestaviti nogometno enaj-storico, ki bi delala čast naši republiki. Samo poglejte: naj bo to v Srbiji, Hrvatski, Makedoniji ali BiH kadar imajo neko moštvo v prvi zvezni ligi, takrat mu pomagajo vsi ostali klubi in sl celo štejejo v čaist, da takšnemu moštvu sploh morejo pomagati. In pri nas? Prav nasprotno! Klubi, ki imajo odlične posameznike, trdovratno čuvajo zase takšne talente in jih za nobeno ceno nočejo izpustiti iz rok. Gledalci v Zagrebu, Beogradu, Sarajevu, Skopju in drugod izbirajo med kvaliteto nogometnih prireditev, mi tu v Ljubljani pa smo prikrajšani za vse te užitke in se lahko samo jezimo nad nezmožnostjo naših nogometašev. Sicer pa želim Odredu, Ljubljani, Braniku ali Rudarju vse najboljše ...« Med temi, ki spremljajo usodo Odreda od tekme do tekme, so nedvomno tudi starši igralcev. Izbrali smo mater enega najboljših Odredovih napadalcev — Re-gallyjevo, ki nam je rade volje povedala nekaj svojih misli. Vprašali smo jo, če spremlja enajsto-rico Odreda na težki poti v borbi za točke? »Seveda se zanimam za usodo Odreda. Moram pa priznati, da ne obiščem vsake tekme. Ravnam se po željah sina, ki mi sam pove, katerih tekem se ne Izplača gledati (takrat je po navadi pred durmi poraz) — večkrat pa me tudi povabi na tekmo, ker pač pričakuje dobro igro.« B »Doma torej večkrat teče pogovor o nogometu?« »Moram reči, da se res mnogokrat pogovarjamo o nogometu, kajti moj sin je nogometaš z vsem srcem in na tekmah da zares vse od sebe. Mnogokrat razpravljamo o Odredu, mimo tega pa seveda tudi o drugih jugoslovanskih nogometnih moštvih in igralcih, pa še o svetovnih nogometnih zvezdah. Mimogrede naj vam izdam, da ima moj. sin doma celo zbirko albumov in fotografij, kjer bi lahko našli najboljše jugoslovanske nogometaše, zraven njih pa tudi Brazilce, Ruse, Madžare, Italijane in kaj vem, kaj še vse.« B »Kaj menite, kje je vzrok Odredovih neuspehov?« »Kot slišim v domačih pogovorih, igrajo Odredove! star način nogometne igre. Menda bi morali igrati tako, da bi bila žoga več pred nasprotnikovimi vrati, z drugimi besedami, z dolgimi udarci. Ce bi bilo tako, bi najbrž večkrat lahko potisnili žogo mimo nasprotnikovega vratarja. Moram pa reči, da mi tudi to ni všeč, ker pri Odredu igrajo predvsem posamezniki, ne pa moštvo v celoti. Zdi se mi, da ni važno, kako bo pisalo o tem ali drugem igralcu, na primer v Poletu. Važno je, da bomo lahko črtali o Odredovih zmagah. Tega pa žal ni in zato Je Odred res precej raztrgana enajstorica.« B »Kaj vam pri Odredu ni všeč?« »Včasih, ko gledam nogometno tekmo, slišim zmerjanje in preklinjanje prav tja na tribuno. Veste, to ml zarea ni všeč!« ■ »Ali se strinjate s tem, da vaš sin igra nogomet?« »Mislim, da je prav, če se vsak mlad človek ukvarja s športom. Za mojega sina lahko trdim, da sa je ves posvetil nogometu in bi zato pri njem zastonj iskali kako zvezo z alkoholom, nikotinom in podobnimi rečmi. In konec koncev — kar dobro se ml zdi, če slišim, da Je moj sin dober nogometaš. Res, da se bojim poškodb, ki so pri nogometu precej pogoste in mu venomer pred tekmo zabičam, naj pazi na sebe.« B »Kaj bo z Odredom ob koncu ligaškega tekmovanja?« »Ce bo šlo tako naprej, potem najbrž ne bo dosti bolje. Zdi se, da tudi z novimi igralci ne bodo rešili krize, vsekakor pa želim, da bi Odred vsaj v spomladanskem delu dosegel čimveč uspehov.« Tudi mame vedo marsikaj o nogometu Janez Lipušček: Tako ne bo šlo dalje! nekoristno in dostikrat izgubi žogo. vidimo, da so po vsaki tekmi naj-htrujeni prav obrambni igralci. bolj si hthogo težji problem pa je nepo-n0sj. igrajceVi s;im sem bil že priča, hai trener daJal navodila, kako •grajo, pa ga nikakor niso hoteli — V hramu Talije, z drugimi Jbese- — dami v ljubljanski Operi, bi lah- — ko našli celo vrsto vnetih pri- — stašev nogometa. Med stalnimi — obiskovalci nogometnih tekem — so znani operni pevci Lupša, — Brajnik, Korošec, Lipušček, Štru- — kelj, Dolničar in drugi. Tokrat — smo izbrali za naš razgovor o — nogometaših Odreda Ijubljanske- — ga tenorista Janeza Lipuščka, ki — nam je že takoj v začetku dejal: — »Oh, ta nesrečni Odred!« Šele — po tem značilnem vzkliku sva — pričela z resnejšim pogovorom. »Sem med tistimi,« je dejal, »ki so dolgo časa obljubljali, da ne bodo šli več na tekmo, kajti razočaranj je preveč. Dolgo časa sem samo obljubljal, konec koncev pa sem se res odločil in povem vam, da je minilo že precej mesecev, odkar sem bil zadnjič na Odredovi tekmi. Mimogrede hodi povedano. takih je še precej, ker si pač vsi želimo samo enega — videti kvaliteten nogomet.« »Kaj vas odvrača od nogometašev Odreda?« »Človeku gre že skoraj na živce, ko gleda tako mlačen nogomet. Vzrok temu je najbrž nesoglasje med igralci. Kar poglejmo — pri nekaterih nižjih klub.h, ki po kvaliteti še od daleč ne dosegajo Odreda. lahko vidimo, kako se fantje Emil Erlich: Celo med igro so nesrožni... Naj vam ga predstavimo? Prav dobro ga poznate, tc je sodniška piščalka številka 1 v mednarodnem merilu. Kot nogometnega strokovnjaka smo ga povabili k naši anketi. Takoj je udaril v črno: Sodnik Erlich je na tekmah dostikrat prodrl v »tajne« Odredovega moštva , »Nezdrave pojave pri Odredu občutimo že kar od ustanovitve dalje. Namesto, da bi posvetili potrebno skrb mladincem nekdanjih klubov Enotnosti in Svobode, so uvedli prakso »uvažanja« igralcev. S tem pa se je v moštvu že pojavila razcepljenost. Mislim, da bi bilo bolje, če bi nadaljevali tradicijo nekdanjega imena kluba — torej enotnost in soglasje med igralci. Tega pa pod takšnimi pogoji ni bilo moč doseči. V mnogih sezonah sem sodil tekme Odredovega mladinskega moštva, kjer sem opazil dosti odličnih talentov. Na veliko začudenje jih kasneje v ligaški enajstorici nisem videi. Morda bi prav ti vnesli v moštvo več borbenosti in srčnosti, kol tisti, k: so prišli od drugod in jim je bil glavni cilj denar, ne pa zavest in ljubezen do kluba.« »Kakšne pa se ti zdijo današnji, razmere v tem klubii?« »Spet moram narediti korak ria nogometno igrišče. Tudi v bližnji preteklosti sem sodil nekaj Odredovih tekem. In kaj sem zasledil? Razdor med starejšimi in mlajšimi igralci. Mojim ušesom med drugim ni ušlo, da starejši igralci obkladajo mlade med igro z različnimi »mulci«, če ga kaj polomijo, namesto da bi jih bodrili k uspešnejšemu igranju. Zaradi tega v moštvu ni tovarištva, kar se pri igri močno pozna. To pc občutijo v prvi vrsti mladi, neizkušeni igralci, za tem celotno moštvo in končno še klub, ki se ne more povzpeti na zeleno vejo. Na tak način so tekme prav po neumnosti izgubljene. O tem smo se najbolje prepričal: v jesenskem prvenstvu. Kot izjemo moram seveda omeniti Berginca, ki ima vendarle pravilen odnos do mladih in nanje večkrat tudi vzgojno vpliva.« »In če se stanje ne bo uredilo ...?« »Da, če se pa stvari pri Odredu v najkrajšem času ne bodo uredile, potem ligaško moštvo v drugi ligi tudi spomladi nima kaj pričakovati, dasi ima dobrega in prizadevnega trenerja. Mislim, da ne sme iti tako dalje/ Če pa nevšečnih razmer v resnici ne bi mogli izboljšati, je bolje, da bi izločili vse tiste, ki ne želijo s primerno srčnostjo in borbenostjo doprina-šati deleža k uspehu svojega kluba. Mnogo bolje bi bilo, če bi na novo zaorali ledino in začeli graditi spet od temeljev na lastni mladini, četudi trenutno za ceno tekmovalnih uspehov. Sicer pa je želja nas vseh, naj bi igralci Odreda končno vendarle razumeli prizadevanje klubske uprave, ki s težavami rešuje probleme edinega slovenskega zastopnika v zvezni ligi. Cilj naj bi jim bil srčnost na tekmah in kar največja želja — obstati v zvezni ligi!« vneto bore od prve do zadnje minute. Zdi se mi, ia med Odredovi-mi igralci ni pravega prijateljstva. Najvažnejša naloga pri Odredu — ki je obenem najbrž tudi edina rešilna bilka — je ta, da bi našli neko vez med odborom in igralci in bi tako ustvarili idealizem. Najbrž bi tako nalogo najbolje opravil en sam človek — človek, kakršen je (Nadaljevanje na 4. str.) LETO XV. Štev. 6 Stran 5 Tako ne bo šlo dalje 1 (Nadaljevanje s 3. str.) bil Suljevič pri Primorju. Najbolj primeren za to bi bil verjetno Re-potočnik-Pupo, ki je vedno imel zelo dobre odnose z igralci. Nočem trditi, da je samo pri igralcih vse narobe. Tudi pri odbornikih najbrž ni vse tako, kot bi bilo treba. V prvi vrsti se mi zdi, da jih je preveč, še posebno, če ima vsak svoje mnenje. Kadar govorimo o Odredoveih, je po navadi zraven beseda »denar«. Mislim, da pomeni plačevanje pravo potuho igralcem in nikakor nisem pristaš »filozofije«, da je za igranje nogometa potrebna odškod-nina. — In kako si zamišljam Od-redovo rešitev? Slovenci bi lahko Imeli odlično nogometno enajstori-co, če bi res zbrali najboljše v Sloveniji, uvoz igralcev iz drugih republik pa se doslej ni obnesel in se tudi v bodoče najbrž ne bo. Za sedaj bi bilo prav, da poskusijo storiti, kar se pač da. Poenostavijo naj igro. ki je sedaj tako komplicirana. da človeka kar glava boli. Zavedajo naj se tudi tega. da je borbenost vsaj 90 odstotkov uspeha. Odredovci naj se otresejo domišljavosti. ki jih je stala že marsikatero točko. Napak bi bilo, če bi mislili, da ne maram več nogometa. Povem vam: če se l>o spet obrnilo na bolje, če bodo igrali z vsem srcem in če bodo uspehi vsaj malo večji, bom spet reden gledalec na tekmah, kot sem bil že leta in leta.« Pavle Draksler: .Sajae ven, kje ie krivdi1 ■ Že 4 desetletja obiskuje športne B prireditve, ta poklicni knjižni ■ molj, tov. Pavle Draksler. Šport- ■ na zveza Slovenije ga je za to D vztrajnost nagradila s stalno H brezplačno legitimacijo za vse O športne prireditve v naši repu-® bliki. Zlobni jeziki pa pravijo, B da je sedaj naš Pavle Nobelov H nagrajenec... Če vsi govorijo, zakaj ne bi spregovoril tudi tov. Pavle Draksler, ki se seveda v glavnem samo huduje, žal pa redko navduši nad našimi nogometaši. Tole nam je povedal, ko smo ga obiskali v antikvariatu Cankarjeve založbe na Miklošičevi cesti: »Zakaj ste prišli ravno k meni? Saj je toliko .filozofov*, pa naj le-ti govorijo. Prav res, v zadnjem času ste me vzeli kar vsi na piko in nimam miru pred novinarji. No, pa nič zato; če gre za šport, pozabim na knjižne molje.« »Torej, kaj menite o Odredovih igralcih?« »O Odredovih igralcih?« se je široko zasmejal neumorni kibic. »Ja, hm, kaj naj rečem? Ne vem, kje leži krivda. Vsa leta nas pitajo z ugotovitvami, da Slovenci smo in nismo za nogometno igro. Jaz pa odločno pravim, da smo! Poglejte, če imamo izvrstne košarkarje kot sta moištvi Olimpije in Ljubljane, pa zraven vzemite še hokejiste Ljubljane, ki so brez drsališča in vsi ti z lepimi uspehi, kako, da ne bi bili še za nogometno igro!?« »Pa vendar, zakaj po vašem mnenju pri Odredu ne gre?« »Le kako naj vam odgovorim na to vprašanje? Če bi vsi igrali tako požrtvovalno, kot »Medo« ali »Marta«, naj me pes pocitra, če ne bi bili vedno med najboljšimi moštvi v državi; Tako pa ne vem, ali je to sprememba značajev v generaciji ali kaj? Ni požrtvovalnosti, vidimo le nabijanje žoge v tri dni, brez cilja, le tega ne razumem, kako to, da sploh pri vsem vztrajajo klubski odborniki. Lahko je kritizirati odbornike. Ko pa pride občni zbor in stari odbor išče nove funkcionarje, prav med tistimi, ki kritizirajo, ni človeka, da bi priskočil na pomoč. Taka kritika ni vredna piškavega oreha.« »Mislite, da bi se dalo kaj izboljšati?« »Fantje naj ob vsem tem, kar govorimo v zadnjem času o njih. takole sklenejo: .Dovolj je malodušja. malomarnosti in sebičnosti! Pokažimo vsem ljubiteljem nogometa, prav posebej pa našim kibicem. da smo vendarle ena družina z enim srcem!’. Če se bodo tako odločil', potem, upam, pri Odredu ne bo več škripalo...« Kadar vratarji postanejo strelci... Gol iz 100 m daljeve Vratarji in »nevratarji« med stebri © V dili vrag še muhe je V NOGOMETU SE MARSIKDAJ ZGODIJO ČUDNE STVARI. TUDI TO SE PRIPETI, DA VRATARJI POSTANEJO STRELCI IN ZABIJEJO GOLE. O TEM BERITE KAJ VEČ V NASLEDNJIH VRSTICAH Kakšen strel! Leta 1947 sta se v prijateljski tekmi v Skopju srečala domača Makedonija in subotiški Spartak. Trk pred tekmo je na lepem prišlo do zapleta: domače moštvo je ostalo brez obeh standardnih vratarjev. Prvi je bil službeno odsoten, drugi Ali poje? Ne, Lipušček se razburja nad Odredovo igro HojfrOJtmtviL N OZ At K Knjižni molj? Da, zraven pa športni ekspert tudi • ŠIBENIK — Na nalšo jadransko obalo je prispel sedemkratni prvak Poljske, Legija iz Varšave, in bo ostala na treningu 210 dni. Ekipa Legije bo odigrala tudi nekaj prijateljskih tekem s Šibenikom, Hajdukom, Rijeko, Dinamom in Partizanom. • SPLIT — Naš reprezentativni vratar Vladimir Beara je sedaj na počitnicah v Splitu. Ker je bil med sezono večkrat poškodovan, je nekaj časa počival, sedaj pa je le začel s prvimi treningi kot gost v ekipi Splita. Iz Splita smo prejeli tudi vest, da se je znani nogometaš Frane Ma-tošič odločil za povratek na zeleno polje. Frane je že del j časa trener NK Split in nikakor ni zadovoljen z napadalno petorko. Morda bo njegova prisotnost v napadu kljub letom, ki jih ima, pripomogla k večji udarni moči. O BEOGRAD - Že nekaj časa so krožili glasovi, da bomo spet izgubili trenerja državne reprezentance inž. Slavka Miloševiča, ki naj bi odšel za 6 mesecev kot nogometni trener v Indijo. Pred nedavnim pa smo izvedeli, da je Miloševi.š to potovanje odklonil, ker so bili finančni pogoji izredno slabi. Iz Beograda poročajo, da bo prišel v naše glavno mesto znani trener nemške državne reprezentance Sepp Herberger, kjer bo predaval na seminarjih za naše nogometne trenerje. O KARTUM — Crvena zvezda je zaključila svoje gostovanje v Sudanu, kjer je v 4 srečanjih dosegla 4 zmage in 20 golov, medtem ko je prejela samo 3. Najuspešnejši strelec Crvene zvezde na gostovanju v Sudanu je bil Rudinski s 7 goli, sledita pa mu Kostič s 6, Tasič z 2 itd. — NOGOMETNI KOLEDAR Nogometaši bodo pričeli s tekmovanji 8. marca, ko bo na sporedu četrtfinale pokala FLRJ. Že naslednjo nedeljo 15. marca bo prvo kolo I. zvezne lige, II. zvezne lige in slovenske conske lige. Tekmovanje v zveznih ligah bo potekalo neprekinjeno do 8. aprila, ko bo polfinalna tekma za pokal FLRJ. — 19. aprila bo na sporedu srečanje z Madžari. Nastopili bodo z A in B reprezentanco, z mlado ekipo in mladinci. 26. aprila bo v Švici tekma med izbrano švicarsko enajsto-rico in jugoslovansko reprezentanco. 3. maja bodo ligaši spet nadaljevali s tekmovanjem vse do 17. maja, ko se bodo pričele priprave za tekmo Jugoslavija : Bolgarija, ki bo 31. maja. Mesec junij pomeni zaključek ligaških tekmovanj in 14. junija bomo imeli že prvo kolo kvalifikacij za slovensko consko ligo, 2i. junija pa prvo kolo kvalifikacij za TT. zvezno ligo. 28. junija bo v Ljubljani nogometno srečanje med reprezentancama Ljubljane in Koroške, v prvih dneh julija pa bo finalni turnir za mladinsko prvenstvo Slovenije. Krim ni v razpadu! Razširile so se govorice, da bo Krim razpadel. Ali to drži? Da bi vsem odgovorili. smo vprašali predsednika tov. Nagliča, kaj nam ve novedati o tem. »Govoric o razpust tvi kluba in o odhodu igralcev sploh ne razumem. Resnica je, da je Erzar pristopil k pa sl te tik pred tekmo po nesreči zlomil roko. Kaj sedaj? Trener Makedonije se je približal mladincu Georgijevskemu in ga ganljivo nagovoril. Mladi, komaj 15-letni deček je trenerja pazljivo poslušal. Vsi pa so tedaj opazili, da fant drhti. Seveda so vedeli, da to ni znak bolezni, marveč strah pred odgovornostjo, ki je prevzel 15-letnega fanta, ko je zvedel, da bo moral braniti vrata prvega moštva. Ta dan se je na igrišče spustila gosta megla, da ni bilo videti z enega na drugi konec igrišča. Stanje je bilo že 4:1 za Makedonijo, saj se je Georgijevski kmalu otresel nervoze. Medtem bi kmalu prišlo do petega gola. Napadalec skopskega moštva je streljal in žoga je švignila prav nad vrati gostov. Za tem je Paja Simokovič, vratar Spartaka, žogo postavil na 16-me-trsko črto, da bi jo vrnil v igro. In medtem ko je vratar vzel zalet, se je na drugi strani igrišča Georgijevski mirno pogovarjal z nekim človekom, ki ga je trener Makedonije poslal tjakaj, da bi hrabril mladega vratarja. Simokovič je ostro streljal, žoga je zletela po zraku, Georgijevski se je zmedel in prepozno stekel v polje. Nad glavo je našla žoga pot v mrežo domačinov. To je bil gol z razdalje 100 m, ki ga doslej še niso videli v analih jugoslovanskega nogometa. Kar 5 vratarjev Kar neverjetno je slišati, da se Je na eni nogometni tekmo v 90 minutah zvrstilo kar pet vratarjev. To se je zgodilo — če verjamete ali ne — meseca decembra 1953 v Zagrebu, ko sta se pomerili B-reprezentanci Beograda in Zagreba. V vratih Beograda je začel Prvulovli. Ker pa je bil nezanesljiv, ga Je trener poslal v slačilnico in namesto njega Je prišel v vrata Petar Radenkovič. Toda smola! Tudi Radenkovič je kmalu odšel, ker sl Je pri padcu močno poškodoval koleno. Zamenjal ga je srednji krilec Ju-ričko. Zdaj so imeli gostje samo 10 igralcev. Da bi uravnovesil moči, Je vodja beograjske reprezentance poslal Jurlčka na njegovo prejšnje mesto, v vrata pa postavil mladinca Petkoviča. Tako je Petkovič postal že četrti vratar. Ker pa je bilo možno, da bi neizkušeni Petkovič prejel preveč golov, ga je trener zamenjal z igralcem šoškičem, ki je prav tako nastopil v predtekmi in branil mrežo mladincev Beograda. Našel ga je na tribuni in ga hitro poslal na Igrišče. Na srečo šesti vratar ni branil... Horvat brani enajstmetrovko V zadnjem kolu zvezne lige v sezoni 1952/53 je prišlo do lokalnega derbyja med zagrebškim Dinamom in Lokomotivo. Ze v začetku tekme je prišlo do nesreče. Igralec Lokomotive Firm je tekel z žogo proti vratarju Dinama Majerovi-ču. Ta ni okleval in je stekel v polje, da bi odbil žogo z nogo. Prišlo je do trčenja, pri čemer se je Majerovič poškodovan zrušil na tla. Žoge se je polastil Igralec Lokomotive Hmeljina in že Je kazalo, da bodo Dinamovci dobili gol v prazna vrata. Tedaj pa je v zadnjem hipu igralec Dinama Mantula grobo zrušil Hmeljino, ki se Je pripravljal na strel. Sodnik Marek je odločno pokazal na belo črto. Vratar Dinama Majerovič se je zvijal od bolečin na tleh, zdravnik je ugotovil težjo poškodbo. Toda sodnik ni hotel izgubljati časa. Nekdo mora med vrata! Medtem ko je igralec Lokomotive An-dročec že pripravljal žogo, je Ivica Horvat hitro oblekel vratarski dres. Razkoračen je stal pred vrati in pričakoval Andročecev strel. Srednji krilec Lokomotive je vzel zalet in ostro streljal v levi kot, Horvat J* slutil njegov namen, vrgel se je in se iztegnil, kolikor je bil dolg. Uspel je s koleni odbiti žogo, nato pa Jo je krepko stisnil k sebi. Na stadionu Je zagrmel navdušen aplavz, poškodovani Majerovič je veselo pomahal svojemu kapetanu, pa tudi An-dročec je pristopil k Horvatu In mu čestital k edinstvenemu podvigu. Pozneje je Dinamo zmagal s 4:3; nekaj časa Je branil Benko, nato pa spet Majerovič, ki si Je kasneje opomogel od poškodbe. Specialisti, da je kaj! Ob koncu teh vrstic še nekaj zanimivega. Neki novinar Je med prijatelji organiziral neslužbeno anketo. Vprašal jih Je naj mu povejo specialiste za enajstmetrovke in pa seznam tistih, ki jih niso mogli braniti. V tej anketi Je prvi Vladimir Majerovič, kd mu prav gotovo nihče ne more odrekati svetovnega rekorda. Na pokalni tekmi ■ Partizanom je branil kar B enajstmetrovk — 3 je streljal Bobek, po l pa Stojanovič In Herceg. Majerovič Je kasneje branil še celo vrsto 11-metrovk. Na drugo mesto je prišel Ljubomir Lovrič, ki so mu po izvrstni obrambi v Zagrebu nadeli ime »Čarovnik za enajstmetrovke«. Tudi Lovrič je v svoji karieri ubranil nešteto enajstmetrovk. Na tretje mesto te »ankete« se Je plasiral Irovlč, za njim pa Krivokuča. Kdo pa so tisti, ki jim obramba enajstmetrovk nikakor ne leži? Na prvo mesto Je prišel znani vratar Mrkušič, za njim pa so se zvrstili VIdinič, Stojanovič, Ve-reš, Monsider in drugi. Zanimivo je, da so predvsem robustni, krepko grajeni vratarji tisti, ki so radi delali »izlete« v igrišče in se bolje znašli zunaj svojega svetišča, kakor pa prav med vratnicami. pero Zlatar Ljubljani, dva člana našega kluba, Bergelj in Kastelic, pa bosta odšla s privoljenjem našega kluba v Holandijo, na prakso. Treningi v nogometnem klubu Krim potekajo popolnoma normalno, obisk pa je več kot zadovoljiv, saj prihaja na trening 18 do 20 članov prvega moštva. Naša enajstori-ca je odigrala tudi že nekaj prijateljskih tekem. Ob tej priložnosti smo preizkusili nekaj mladih igralcev, ki bi prišli v poštev pri sestavi moštva v spomladanskem delu tekmovanja. Z eno besedo — v našem klubu je vse v najlepšem redu, nasprotne govorice pa moram oceniti le kot tendenciozne.« Avtomobilsko remontno = podjetje AVTOGBBOVA | Ljubljana Opravlja vse remontne 1 usluge * lastnem obratu ■ Izdeluje različne ■ avtomobilske ■ rezervne dele Razočaral sem Jugoslovane na stadionu, ose ki so verjeli v mojo zmago o domovini in tudi na tujem, pa trenerja in nazadnje še sebe. Pran nič izbodbudno ni delovala tudi izjava Steinesa, ki je po teku prišel k meni rekoč: s Prav žal mi je, da sem te premagal. Ti si boljši in bi zaslužil zlato medaljo.« Naj omenim še eno zanimivo podrobnost. Finalni tek v Bernu se je ujemal s prvo obletnico moje poroke. Na eni strani torej svetlo — na drugi temno! Zaključnega banketa, nekakšnega plesa narodov, se s Fedorjem nisva udeležila. Sla sva n neki lokal in tam ne toliko pila, kot pa plačevala, kajti cene so bile jastronom-ske«. 'Ze malo ulohre volje« sva jo odrinila o naše prebivališče Magglingen in se tam znašla spet v nekakšnem baru, kjer sva nadaljevala s pozab’jenjem na ta nesrečni zaključek evropskega prvenstva. Ko sna srečno pustila tam ose dnevnice .sva jo mahnila spat. Drugi dan je bilo že nekoliko laže in tako človek tudi svoje največje neuspehe kmalu po- zabi. Da bi vse to hitreje pozabil, sem se šel kopat in se pri tem seveda strahovito prehladil. Iz Švice smo potovali preko Miinchena, kjer smo se ustavili na tekmovanju. Bil se krepko prehlajen in vodstvo mi je odsvetovalo nastop na ovirah. Mene pa so mikale lepe nagrade in skromna konkurenca. Nazadnje pa so mi kar rekli, da ne bom nastopil. Poslali so me k zdravniku, ki mi je resno odsvetoval nastop. Sedaj pa pride do tiste dvoličnosti. Na ovirah nisem smel nastopiti, vodstvo pa me je določilo, naj tečem v štafeti 4 X 100 m. Tam pa torej nisem bil nič bolan, ampak kar dober! Vsekaor ilepat poteza, ki sem si jo zapomnil. Domov sem se vrnil sit atletike in temu primerno sem tudi treniral, ali bolje rečeno, nisem treniral. Dvoboj proti Norveški v Sarajevu me je dobil »na spavanju«, povsem nepripravljenega. Res je, da sem zmagal s 14,9, to pa je tudi vse, kar o tem lahko povem. Če bi bila proga daljša za nekaj metrov, tudi iz zmage najbrž ne bi bilo nič. Prav na koncu sezone, že sredi oktobra, so gostovali po Jugoslaviji finski atleti. Prišli so tudi v Ljubljano in moj nasprotnik je bil dotlej v Jugoslaviji nepremagani Taavisalo. Z 10.8 sem mu jaz moral prekiniti to serijo zmag nad našimi sprinterji. Naslednjo sezono, leta 1955, sem začel zelo zgodaj, ker smo precej nastopali v dvoranah. Razen nastopa in zmage na državnem prvenstvu sem se udeležil tudi mednarodnih tekmovanj v Kielu in Dortmundu. Moj prvi nasprotnik na rvem tekmovanju je bil spet Bert Steines. Tekmovanje je ilo v obliki kriterija — na točke. Čez ovire smo tekli dvakrat. Prvič je bil boljši Steines, drugič pa jaz. Prvo me- sto so prisodili njemu, ker je imel boljši čas. Udeležil sem se tudi sprinterskega kriterija na 50 m, kjer je bila konkurenca še hujša kot na ovirah. Menda je dovolj, če povem, da sta nastopila tudi dva Amerikanca in — eden ob obeh je bil svetovni rekorder na 100 m Ira Murchisoiu Kdo bi temu malemu črnemu fantu prisodil kaj takega. Vedeti morate namreč, da je Murchison res majhen, meri namreč manj kot 160 cm. Tokrat sem se izkazal s svojim dobrim startom in z dokajšnjo začetno hitrostjo, saj sem tekel zaporedoma 5.9, 5.9 in 6.0, Murchisonova serija pa je bila 5.9, 5.9 in 5.9-Uvrstil sem se za njim na drugo mesto. To je bil vsekakor zelo lep uspeh, saj je ostala za menoj tudi vrsta odličnih Nemcev. Po tekmovanju smo si seveda ogledali tudi mesto, predvsem pa pristanišče, ki je kazalo še vedno precej sledov bombardiranja. Ze od nekdaj sem si želel tekmovati o veliki dvoran’ ilVestfalen Halle« v Dortmundu. Videl sem jo namreč že, k" sem bil pred doemi leti na svetovnem študentskem prvenstvu. Sedaj sem se spomnil še nečesa s tega tekmovanja-Tedaj niso bile le tekme o atletiki, ampak še n raznih dru gih športih. Prav v tej lepi dvorani sem vdel košarkarsko tekmo med študentskima reprezentancama Argentine in Rra žili je za prvo mesto. Tedaj sem prvič p življenju ridel pran*1 košarko. Prej me la šport ni preoeč zanimal, prav ta tekma pa mi je pokazala lepote te igre. Igrali so čudovito. Na prste bi lahko prešlel mete, ki niso zadeli n polno, pa prav vseeno, če so bili izvedeni iz bližine ali rečic razdalje. Od tedaj spremljam tudi doma košarko z večjim zanimanjem. Veselim se uspehov Olimpije, manj navdušen pa sem seveda nad njenimi neuspehi 18-letm osmošolec Janez Teran iz Kranja, 19-letni študent Gozdarske fakultete Bojan Kern in 20-letni študent ekonomije Anton Tomažič so imena, ki so se zadnje dni pogosto pojavila na vidnih mestih športnih rubrik. Nastopili so na prvem zveznem turnirju v Beogradu in priborili slovenskemu namiznemu tenisu ©nega naj večjih uspehov. »Trije mušketirji«, kakor jih lahko imenujemo, so dokazali, da so sposobni tudi z našimi najboljšimi stopati v korak in prav zato so bili slovenski tekmovalci v Beogradu največje presenečenje. Neverjetni preobroti Težko je reči, kaj je vzrok temu lepemu uspehu. Morda to, da so lahko svoje moči pomerili z vsemi najboljšimi, kar daje seveda najre-alnejšo sliko, ali pa, da so bili vesl-nejši pri treningu. Upajmo, da bodo zadnji uspehi dali tudi več samoiza-vesti našim tekmovalcem. Čeprav sta se Bojan Kern in Anton Tomažič komaj vrnila z napornega tekmovanja v Beogradu, sta takoj zopet pričela s treningom na »domačih tleh« v stekleni dvorani Direkcije železnic. Čakajo ju namreč še različni nastopi in je treba biti pripravljen. O beograjskih nastopih pa sta imela kaj povedati! Beograjčani za Terana »Janez Teran je s prvimi nastopi osvojil beograjske gledalce«, je pripovedoval Kern. »To pa povsem upravičeno, saj je prvi dan v 6 dvo-boj) h dosegel 6 zmag. Niso bili red-*i, ki so mu po tem podvigu pripisovali najvišje mesto. Tudi njegova napadalna igra je bila za gledalce vabljiva in če se je pojavil za mizo, so vsi navijali zanj ne glede na to, s kom je igral. Zal je v nadaljevanju izgubil nekaj iger. Dahko bi dosegel celo peto mesto. 1 osebno dobro je zaigral proti Vogrincu in Uzorincu. Oba je premagal, čeprav je bil doslej proti njd-^ja le redko uspešen. Uzorinac je v nizih vodil celo z 2:0, pa je moral vseeno poražen od mize. Janezu že-Jun le, da bi se tudi v Ljubljani tako dobro odrezal.« 8 »Kaj pa tvoja igra s Harango- Zom?« smo vprašali Tomažiča. v »Vseh pet nizov sva igrala na čas. J prvih dveh sem bil uspešen, pri tretjem .pa sva po izteku časa in Odi’1'*/iSmD za odločilno točko. ,]..i ocd sem se za udarec. Žogo sem zadel, in bil prepričan, da ^,n že zmagal. Toda Hara-ngozo je neverjetnim refleksom vrnil žo-j0, K' je padla na mrežo. Sicer sem Jo dosegel, bila pa je preveč pore-na in je nisem spravil čez mrežo. T y 1 v Četrtem nizu sem imel pri-^fost zmagati. Čas je potekel pri Se enkrat sem se odločil za uarec, vendar sem zgrešil. Mislim, i n >ni je manjkalo malo sreče, pa lahko uspel.« V namiznem tenisu se večkrat zgodijo skoraj neverjetne stvari. Tudi v Beogradu jih ni manjkalo. O srečanju s Kernom je Tomažič Pripovedoval: »Posebno zanimiv je bil prvi niz. Bojan je vodil z 18:7, vseeno pa nisem popustil in naj-Prej sem izenačil na 18:18 in nato oeio vodil z 20:18. Zbral sem torej točk zapored, pri zadnji pa se je Ustavilo. S 4 točnimi zadetki je nato Bojan zmagal.« »Tudi Vojislav Markovič je vodil Proti Uzorincu z 10:8,« je nadalje-T«! Kern, »pa je kljub temu izgubil.« bilo v dvoboju z smo vprašali Ker- »Najprej sem brez težav zmagal . ■ »Kako pa je Markovičem II?« na. Manjkajo jim le še izkašnje — Kdo od obeh v reprezentanco? " Hiacija v Beogradu šibka v prvih dveh nizih. Na misel mi je prišlo, da bi ga lab.ko premagal. Nadaljeval sem s pazljivejšo igro. To pa je bilo napak in sem seveda izgubil. Moral bi tako nadaljevati, kot sem začel. Mislim pa. da Markovič proti Japoncem najbrž ne bo preveč uspešen, saj ga lahko tudi slabši napadalci premagajo.« Prihodnjo soboto v Ljubljani — V soboto- se bo v Ljubljani pri- — čela druga preizkušnja predsve- — lovnim prvenstvom v Dortmun- — du. Nastopdo bo 8 najboljših, — med njimi tudi Teran in Kern. — Tudi v Ljubljani bodo igrali vsak — z vsakim. Zvezni kapetan Weiler — je že določil 4 igralce, ki bodo — odpotovali v Dortmund. To so — Harangozo, Vogrinc, Martkovič II — in Hrbud. Petega pa bo izbral po — turnirju v Ljubljani. Resen kan- — didat je tudi Kranjčan Teran. 8 Končni vrstni red na prvem zveznem turnirju: 1. Harangozo 13 zmag, 2. Vojislav Markovič 13, 3. Vladimir Markovič 12, 4. Hrbud 11, 5. Vogrinc 10, 6. Uzorinac 9, 7. Teran 9, 8. Kern 7, 9. Gabrič 6, 10. Iludetz 5, 11. Franjič 5, 12. Tomažič 5, 13. Pavasovič 5, 14. Franjič 4, 15. Osmanagič 4, 16. Jazvič 2. M. G. čl&e^SmSSel' B»l£S33!inel! Naši izdeški vseh vrst kvalitetnega lodr-a odličnega hubertusa in športnega blaga Teran, Kern in Tomažič so za zdaj nada slovenskega namiznega tenisa. Tudi zanje lahko rečemo, da »mladi prodirajo v ospredje«, saj so se na zveznem turnirju v Beogradu zelo dobro obnesli. Želimo jim še več takšnih uspehov Prvi festival Mislinjske doline Občni zbor »Partizana« Slovenj Gradec je pokazal, kako pestra dejavnost vlada v tem društvu. Prejšnji petek so polagali člani obračun dela in ocenjevali dejavnost preteklega leta. Društvo ima danes 627 članov, od tega 311 aktivnih. Nad polovico članstva tvori mladina. Na občnem zboru so ugotovili, da se je v društvu močno razmahnilo družabno življenje in množičnost, ki jo je opaziti: v telovadnici nastopa 28 % prebivalstva. To dokazuje tudi telovadna akademija, na kateri je nastopilo 194 telovadcev. Prav gotovo je »Partizan« iz Slovenj Gradca — tako je dejal tudi predsednik Okrajne zveze tov. Krajnčič — eno najboljših društev v mariborskem okraju. Po sklepih občnega zbora bodo letos priredili prvi festival telesne kulture Mislinjske doline, ki bo posvečen 40-obletnici ZKJ. Pokroviteljstvo je prevzel predsednik »Partizana« Slovenije tov. Ribičič. Udeležili se bodo tudi zveznega zleta v Beogradu, za katerega se je doslej prijavilo 66 telovadcev, na okrajnem zletu »Partizana« v Mariboru pa bo sodelovalo nad 100 telovadcev. Ustanovili bodo partizanska društva v Doliču, Mislinju in v Šmartnem pri Slovenj Gradcu. Znova je bil izvoljen za predsednika tov. Vinko Cajnko. za podpredsednike Bojan Debelak. Kanduč Stane in Pučko Jože. za tajnico Koglerjeva. za blagajnika Žibert in za gospodarja Jože Levovnik. Slaba kupčija Strasten navijač Reala iz Madrida, Fe-lix Gaello, ni mogel dobiti vstopnice za srečanje svojega kluba z Bilbaoom. Ves nesrečen se je napotil proti stadionu, obraz pa se mu Je v trenutku razjasnil, ko mu je neznanec ponudil vstopnico. Gaello je bil seveda več kot navdušen in je svojemu dobrotniku podaril svojo loterijsko srečko. Cez nekaj dni pa je izvedel, da je številka njegove srečke zadela 300.000 pezet Ljubitelj nogometa je stoično mirno prenesel ta udarec: »Ni dvoma, to je bila moja najdražja tekma v življenju.« 8 »Čemu pripisuješ uspeh v Beogradu in kako, da ti na državnem prvenstvu ni šlo?« »Predvsem sem veliko pridobil na treningu, ki ga vodi Tigerman. Tudi sicer nekoliko več trenirani, česar mj je pred državnim prvenstvom manjkalo. Menim, da sem Sedaj v najboljši formi.« »Škoda, da je bilo tekmovanje tako slabo organizirano,« je še dodal Tomažič. »Turnir je bil v telovadnici, v katero ni moglo več, kol nekaj sto gledalcev. Razumljivo, da je bila vedno polna. Mize pa so bile take, da pri nas niti na srednješolskih prvenstvih ne bi igrali na njih. Ob tako napornem tekmovanju je za igralce zelo važno, da nastopajo ob dobrih pogojih.« Se dve izjavi Na vprašanje, kako je zadovoljen z uspehom slovenskih igralcev, je predsednik NTZS tov. Weissbacher dejal: »Žal nisem bil na tekmovanju, vendar sta posebno Teran in Kern napravila veselo presenečenje. Zatajil pa je Tomažič, na katerega smo največ računali.« Trener Terečik pa seveda, kot vsi trenerji, ni bil povsem zadovoljen: »Mislim, da so imeli naši igralci priložnost doseči še več, posebno Tomažič, ki je bil dober na državnem prvenstvu. S Kernom pa je bilo ravno obratno, škoda, da so naši izgubili z nekaterimi igralci, ki bi jih moral premagati.« Precef uspeli&v v 1 letin Na severu Ljubljane v Savljah je Tovarna pisalnih strojev, ki je znana tudi po razgibani športni dejavnosti. Zato smo ji namenili pred kratkim svoj obisk. »Čeprav pogoji za šport pri nas niso najugodnejši, se je v enem letu ta dejavnost precej razvila. Tovarna je, kot vidite, precej oddaljena od Ljubljane in, kdor si hoče športnega razvedrila, mora ostati v tovarni kar po delu brez kosila. Toda zanimanje vedno raste in število športnikov je vedno večje. Delo smo si razdelili tako, da posamezniki skrbijo za razne športne panoge,« je začel pripovedovati tov. Granc, tajnik sindikalne padružnice. Gotovo ima prav on precej zaslug za uspešno delo športnega aktiva v tem aktivu. Vedno je namreč pripravljen storiti marsikaj za športnike tovarne TOPS. 8 »Katere panoge so pri oas najbolj priljubljene?€ »Menda je to nogomet, saj smo z njim tudi pričeli. V tovarni delajo znani nogometaši Klančišar, Jazbin-šek, Berglez, Trček in drugi. Ti nastopajo na prijateljskih tekmah, medtem ko na prvenstvenih tekmah v okviru NPL ne smejo igrati. Razvito je tudi strelstvo in se zanj navdušujejo tudi ženske. Kegljači so nekaj časa uporabljali kegljišče v kavarni Majcen, sedaj pa so ostali brez njega. Najprizadevnejši so igralci namiznega tenisa, ki pridno vadijo in nastopajo na prvenstvu ljubljanske ppdzveze. Na podzveznem tekmovanju sodelujejo prav tako šabisti. Precej sta razvita tudi odbojka in smučanje.« ■ »Kako pa s športnimi prostori?< »To je naš največji problem. Čeprav je okrog tovarne precej travnikov, nam doslej' ni uspelo dobiti v najem vsaj toliko prostora, da bi si uredili igrišče za odbojko. Poleti smo lahko igrali na telovadišču »Partizana« Narodni dom. Ugodneje bi bilo, če bi imeli igrišče ob tovarni, saj je odbojka primerna za raz- vedrilo tudi v času dnevnega odmora. Lahko bi ga uredili na dvorišču, toda sosednja tovarna PONOS4 je prav sredi dvorišča postavila ograjo, čeprav smo jim predlagali, naj bi raje naredili igrišče za odbojko, jako bi morda kazalo igrati odbojko kar čez plot. Vedno pa so nam na razpolago nogmiietna igrišča Slovana, Ljubljane in Odreda.« Ob kratkem ogledu tovarne smo videli, kako nastajajo pisalni stroji. V oddelku, kjer preizkušajo že gotove stroje, se je nad enim sklanjal tov. Šubic, pozimi smučar, poleti kajakaš in seveda vesten organizator. »Marca^ bomo priredili v Kranjski gori tradicionalno smučarsko tekmovanje v slalomu in smuku za kovinarje Ljubljane,« je povedal. »To bo že osma prireditev te vrste, ki so vedno dobro obiskane. Letos smo imeli že dva izleta v Kranjsko goro in na Krvavec — smučarji za trening, ostali za izlet.« H Kaj pa kajakaštvo?* smo ga prekinili. »Pri nas bi lahko s tem začeli poleti. Savo imamo namreč takorekoč pred nosom in bi jo lahko bolje izkoristili. Če bo dovolj zanimanja, bomo ob Savi uredili primeren prostor in si morda sami naredili kajak. Prepričan sem. da se bo marsikdo navdušil za veslanje,« je odvrnil. Direktor TOPS, tov. Galof, ki je bil pred vojno aktiven član Svobode, se danes še vedno zanima za šport, posebno za nastope članov svojega kolektiva. »Če upoštevamo«, nam je dejal, »da zajema naš kolektiv zelo široko področje od Smlednika do Vrhnike in si zato ljudje teže vzamejo čas za šport, mislim, da je približno 70 športnikov v kolektivu, ki ima 320 ljudi, kar dovolj. Upam, da nam bo uspelo rešiti tudi težave s prostori in tako bo šport pri nas še bolj zaživel.« , Tokrat se kot moj nasprotnik številka ena ni pojavil jjeines. Pred tekmovanjem mi je bilo zaradi tega prav žal. jasneje pa sem si lahko rekel: »Kaj pa bi bilo, če bi na-p°Pil še on?* Spet se je namreč ponovila pesem iz Klela. yD‘č je zmagal Schottes, drugič jaz in, ker je on imel boljši as' je njemu pripadlo prvo mesto. S sezono na tekališču smo pričeli, kot že po običaju, na paznik OF 27. aprila. Začel sem znova kot sprinter in prvi as<°p D Ljui,ijani z jo,? je bil mnogo obetajoč. V Beogradu r na proslavi 1. maja tekel v času novega slovenskega 'jorda 10.6, v Celju pa 2. junija izenačil rekord na 200 m , 2f.P. Tedaj mi je prvič v življenju čestital tudi Fedor in Sem si štel še posebej v čast. Nekaj dni nato smo šli o Prago. Šele sedaj se pa spo-s lninm, da je bil to že moj drugi obisk v zlati Pragi, saj Trri bil tam tudi že leto prej. Najprej torej še pogled nazaj j- n^kaj besed o tem mojem prvem koraku čez ali skozi e‘ezno zaveso*. n na avstrijsko-češkoslovaški meji smo doživeli prvo f esenečenje. Žične ovire, železobetonski stebri, stružni stolpi Podobni dokazi »mirnega* časa. Četrt ure smo stali na Db da so odstranili vse barikade na železniškem tiru. Pre-SrSečeni pa smo bili v Pragi, kjer smo doživeli nadvse pri-sprejem. Za vse udeležence tekmovanja, ki so ga ime-p j. * Po nekdanjem odličnem češkem atletu »memorial .kega«, so priredili lep kulturni večer. Nastopili so razni pe°ri.‘n solisti in med drugim so bile na sporedu tudi razne tzra}‘ r!a čast Stalinu. Mi Jugoslovani pri teh pesmih nismo iali svojega odobravanja in smo bili takoj o središču po- zornosti. Takoj je bilo okoli nas nekaj fotoreporterjev, ki so hiteli pritiskati na sprožilce svojih aparatov. Ob tem prvem gostovanju v Pragi sem bil prvič tudi doma pri Zatopkovih. O njihovi neprekosljiui preprostosti in domačnosti sem že pisal. Najbolj pa smo bili presenečeni, ko sta nam Emil in Dana zapela nekaj srbskih in slovenskih narodnih pesmi. Dana je spremljala na kitaro, pela pa sta oba in to dobro, z dobrim posluhom. Ko smo prišli na stadion, smo doživeli razen domačinov prav Jugoslovani največ ploskanja in videli smo, da nas imajo ljudje radi, kljub osem resolucijam in napadom na našo državo. Isto se je še v večji meri ponovilo ob proglasitvi zmagovalcev — prvi sem bil namreč pred Romunom Oprisom — ko sem stopil na tiste stopnice. Ne vem, kdaj so me ljudje doma tako pozdravljali. To vse velja sedaj za prvo gostovanje, lahko pa bi bilo napisano tudi za drugič, saj smo doživljali približno iste stvari. Omenim pa naj še lep sprejem pri našem veleposlaniku Ivu Vejvodi, ki nas je peljal v svojo vilo in tam smo o krogu njegove družine preživeli lep popoldan. Na tekmovanju sem zmagal s /4.5, spet pred Romunom Oprisom. Še nekaj znamenitosti Prage. Tu je znamenito češko pivo. Za ljubitelje te vrste mokrote — jaz se tudi prištevam mednje — je o ČSR res izredna priložnost piti poceni pivo, saj stane veliko pivo, preračunano v naš denar, le 8 dinarjev. Posrečene so tudi stare pivnice o kleteh, kjer so natakarice oblečene v noše stare nad 200 ali 700 let. Druga znamenitost je ogromni Stalinov spomenik, ki je stal ogromne vsote denarja. Baje se je umetnik-aotor tega dela ustrelil, ker se mu je zdelo škoda tolikih milijonov kron. Spomenik stoji na ogromnem marmornatem podstavku, sam kip pa je visok kakih 15 m. Tudi mimo Hradčanoo nismo mogli, ne da bi jih obiskali. O Pragi pravijo, da je zlata. Res, čez dan je lepa, ko pa pade mrak, je lepote konec. Premalo svetlobe, to je tisto. Teden dni za Prago smo bili na startu že tradicionalnega mednarodnega prvenstva Beograda. Tedaj sem zabeležil enega svojih najoečjih uspehov o tem letu. Na ovirah sem imel le šibko konkurenco v Angležu Vineju, zato pa je bilo na startu teka na 100 m precej hitrih nog. Tu so bili Nemec Polil, Čeh Janneček, Grk Petrakias in Madžar Va-rasdi. Po mojem mnenju je bila zmaga o tem teku — dosegel sem jo s časom 10.6 — doslej moja najlepša zmaga na 100 m. Pa smo spet spravili o kovčke opremo in ose, kar potrebuje človek za nekoliko daljše potovanje po svetu. Čakala sta nas povratna dvoboja z Nemčijo in Norveško. V Augsburgu me je posebno Pohl težko pričakoval, da bi se mi maščeval za poraz o Beogradu. Kot običajno pred večjimi tekmovanji sem bil tudi tokrat »ljubljenec* smole. Na nekem treningu sem se solidno prehladil in tudi o Augsburgu sem imel še vedno nekaj nad 37® temperature. Na ovirah je bil Steines dve desetinki sekunde za menoj, na 100 m pa me je razen Fiittererja premagal tudi Pohl. V Augsburgu smo bili deležni, vsaj v Nemčiji, še ne dosežene pozornosti. Že na železniški postaji so nam priredili lep sprejem in razen deklet v narodnih nošah z rožami je bil navzoč tudi župan in druge mestne osebnosti. Zaigrali to nam našo himno in nas pozdravili s krajšim nagovorom. Takšne pozornosti nismo pričakovali in nas je najprijetneje presenetila. laSmtll&zjeJMr SKROMNA UDELEŽBA — ENOTNOSTI NI BILO NA STARTU — ODLIČNA ORGANIZACIJA ■ Po republiškem prvenstvu v alpskem • kakor potrebno, da spregovorimo še o H fr^lrmrvvrnn In T)mn 1 *nst ni*i 11 rJAIA smučanju v Ravnah je vse-nekaterih podrobnostih tega : tekmovanja. Pričnimo pn ude^*»/*. _ ------ valk vseh razredov Je za slovensko prvenstvo vsekakor precej skrom-— na številka, ki pa se pokaže v drugačni luči, če pogledamo posebej H ženske in posebej moške. AH Imnmo v Sloveniji res samo 4 alpske ■ smučarke? Prlštejmo še dve iz Raven, pa smo pri 6 tekmovalkah ■ in če to ni katastrofalna številka, potem... je število nastopa- ■ jočih smučarjev v primerjavi Z ženskami še kar zadovoljivo. Pre- ■ gled udeležbe po klubih pa nam bo pokazal, da bi tudi tam morala ■ biti končna številka mnogo večja. Vsega skupaj se je prvenstva udeležilo 13 smučarskih organizacij, pri čemer je imel največ tekmovalcev Triglav — tl, potem pa Jesenice 9, Tržič, Olimpiia in Trbovlje po 6 itd. Zastoj iščemo med nasto 10.2|6, Lunežnik 15.53 (najboljši v 3. razredu) itd. Pri ženskah pa je razvrstitev tekmovalk naslednja: Zupančič 5.10, Praček 25.15, Ankele 25.66 in Stefanec 95.31. Samo teh nekaj številk zgovorno p-u' u nu. iouuiiiu uiuu UUOI.U- oamo len net-aj sievu pajočimi predstavniki najboljšega priga 0 velikih razlikah v kvaliteti kluba v državi Enotnosti, ki si s to- med najboljšimi tek vrstnimi podvigi vsekakor ne bo več mogla osvojiti častnega naslova. Razumemo vse najrazličnejše težave, toda popolna abstinenca na republiškem prvenstvu je več kot značilna. »Mladi« : »stari« = remi Zanimivo je pogledati, kakšno je bilo letos razmerje med »starimi« in mlajšim rodom. Mladi gredo sicer naprej, vendar letošnji rezultati še ne potrjujejo njihove dokončne zmage nad starejšimi tekmovalci, ki so se na letošnjem prvenstvu zopet uveljavili predvsem po zaslugi Dornika, pa še Križaja in Lu-kanea. Primerjava z lanskim prvenstvom pokaže, da so pri moških letos prvaki drugi tekmovalci in to ostane tudi še, če pritegnemo primerjavi tudi lanskoletno državno prvenstvo. Lani sta v slalomu skupaj zmagala mlada Klinar in Lakota, letos pa je’ s precejšnjo prednostjo odšel naslov v Tržič. Glede omenjenega odnosa med starejšo in mlajšo generacijo bi lahko ugotovili nekakšen »status quo«, zlasti če še upoštevamo, da sta lani nastopala in žela uspehe tudi še Mulej in Štele. Ker je zaradi pomanjkanja snega odpadlo ocenjevanje v kombinaciji, lahko ocenjujemo rezultate nastopov v veleslalomu in slalomu seveda samo neuradno in še pri tem se pojavi težava zaradi zelo kratkega veleslaloma, saj doseženi časi sploh niso upoštevani v mednarodnih tabelah. Tako smo morali za našo neuradno kombinacijo vzeti kar dvakrat tabele za slalom. Dobili smo naslednjo razvrstitev najboljših: Dornik 2.96, Klinar 3.712, Zu-govic 5.50, Fanedl 7.10, Lukane že med najboljšimi tekmovalci, da o tekmovalkah sploh ne govorimo. Prav v zvezi s tem je zanimivo, da je že razmeroma kratek veleslalom (njegova dolžina je bila tudi predmet protestov nekaterih tekmovalcev) napravil takšno selekcijo. Tudi v slalomu, ki ga je prav tako, kot veleslalom, postavil naJš znani strokovnjak Franci Čop, so bile ogromne razlike kljub temu, da je bil sneg nekoliko zahrbten, tako da je mnogo tekmovalcev vsaj v eni vožnji napravilo »poznanstvo« z belo odejo. Nagrada za slog: Lakota Del proge v veleslalomu je bil precej težak in na tem odseku je bilo zanimivo opazovati vožnjo posameznih tekmovalcev. Od boljših so sicer vsi zvozili brez padca, toda — kakšne razlike! Nekateri, kot n. pr. Matevž Lukane, so vozili skozi vratca zelo lepo, toda daleč od tega, da bi šli naravnost, in vse preveč je bilo zmanjševanja hitrosti. Najlepši slog od vseh je pokazal Lakota (vsekakor ima pri tem mnogo zaslug tudi njegovo delo v telovadnici), toda tudi ta mladi tekmovalec je ubral predolgo pok Kasnejši prvak Šumi ni vozil tako elegantno zato pa mnogo koristneje, še bolj velja to za Zugovica, medtem ko je imel Klinar pri svoji odlični vožnji (kljub poškodovani roki) smolo in srečo obenem. Odlično se Je namreč ujel v situaciji ki bi verjetno večino ostalih tekmovalcev krepko posadila v sneg. Mladi tekmovalci so se bolj uveljavili v veleslalomu, kar je povsem razumljivo, saj je za slalom treha več vadbe in več izkušenj. Pri tekmovalkah so nam 4 smučarke že predstavile najmanj 4 kvalitetne razrede, kar je vsekakor neugodna ugotovitev, ki sili k sklepu, da nimamo prav nobene širše osnove, iz katere bi lahko dobili kvalitetne tekmovalke. Vsaka izjema bi bila pri tem le plod talentirane posameznice. Fužinarju pohvalo! Nekaj besed velja tudi še organizaciji, ki jo je uspešno izpeljal smučarski klub Fužinar. Na tem področju skoraj ni pripomb. Organizatorji niso krivi, ker ni bilo snega, tako da so morali prestaviti proge navzgor in so s tem naprtili tekmovalcem dodatni napor. Proge so bile pripravljene dobro, sodniški zbor je zelo dobro funkcioniral in zelo odveč so bili nekateri dvomi o pravilnosti rezultatov veleslaloma, kakor tudi neutemeljeni protesti proti slalomu. Precej težav so imeli pri sestavljanju startne liste, oziroma pri žrebanju, ker Smučarska zveza Slovenije ni pripravila potrebne kategorizacije za nižje razrede. Zelo posrečena je bila uporaba amaterskega UKV oddajnika, preko katerega so posredovali Ravnam potek tekmovanja. Vsekakor so se Ravenčani zopet izkazali kot zelo dobri organizatorji in bodo prihodnje alpske prireditve, ki bodo še v Ravnah — upajmo, da na novi progi, ki bo omogočila lažji dostop vsem — vsekakor zopet v celoti uspele. Smučarski zvezi Slovenije in še bolj smučarskim osnovnim organizacijam pa naj bo to prvenstvo znak, da je treba delati več kot doslej, kajti sicer bomo zastonj čakali na naslednike Mulejev, Štefetov in Lu-kancev, kljub nekaterim talentiranim mladincem in mladinkam! Zupančičeva je spet brez prave konkurence. Ali ni to žalostno? Ne zanjo, temveč za napredek alpskega smučanja med tekmovalkami. Morda se ji bo pa vendarle kaj kmalu približala Ankaletova in — če bo šlo vse po sreči — še kakšna druga mlada nadobudna tekmovalka Koroška smučarska podzveza je pred dnevi organizirala pod vodstvom mladinskega trenerja tov. Pogačnika smučarski tečaj za mladince — tekače v novem planinskem domu na Peci. Ta tečaj bi moral biti pri smučarski koči nad Ravnami, vendar so bili tečajniki zaradi slabih snežnih razmer prisiljeni spremeniti kraj treninga. Tečaja se je udeležilo 6 tečajnikov Fužinar ja in 5 tečajnikov iz Mežice. Po končanem treningu je tov. Pogačnik povedal tole: »Veselilo me je, da je koroška podzveza organizirala tečaj, da bi se mladinci Fužinarja in Mežice še bolj izpopolnili v tehniki in se pripravili za republiško in državno prvenstvo. Fantom iz Mežice je bilo potrebno pomagati pri piljenju osnovnega tekaškega koraka in jim pokazati, kako naj to delo nadaljujejo. Zadovoljen sem, da je tudi^ ta koroški kot začel s tekaškim športom, mojem mne- nju kmalu dobil enako tradicijo kot alpinci. Tekače sem razdelil v dve skupini, pri delu pa mi je pomagal član Fužinarja tov. Osenjak. še posebej so se uveljavila mladinci Bavce, Šteharnik in Urnavt, Predvsem sem pa bil zadovoljen z disciplino in trdim, da je tečaj vsestransko uspel. Koristno bi bilo, da bi koroška smučarska podzveza nadaljevala s takšnim delom, saj ne poni Upi to samo vzpodbudo za tekače Koroške, ampak tudi za vso ostalo mladino naše republike.« Res je, kar nam je povedal tov. Pogačnik. Samo vztrajno delo, kot ga v zadnjih letih kaže koroška smučarska podzveza — brez nepotrebnega govorjenja — more preroditi naše smučarsko mrtvilo in lahko upamo na nove mlade moči, ki jih žal v tekaškem športu vedno primanjkuje. WIodyga Prve priprave za šolo wnIerpola Dobih smo 19 domačih inštruktorjev - Tudi tečai za atavaice uspel Pretekli teden sta se v ljubljanskem zimskem bazenu končala dva tečaja, ki ju je organizirala Plavalna zveza Slovenije. V prvem so Se zbrali prvi slovenski kandidati za Inštruktorje vraterpola, drugi pa je bil namenjen predvsem boljšim sloven-venskim plavalcem, ki v zimski sezoni nimajo priložnosti za trening v vo- l,Mercedes kompleks" Hav/thorna - Ironija usode: Smrt za dirkača na ,,civilni" vožnji in ne na dirkališču dl. O tem, kako sta oba tečaja potekala in uspela, smo se razgovarjali 3 tehničnim sekretarjem PZS lov. Pranekom Tretaltom. ■ »Kakšen je bil odziv na tečaj za vaterpolo inštruktorje?« »Udeležba na prvem tečaju za vaterpolo inštruktorje nas je vse presenetila, saj se je v Ljubljani zbralo 22 kandidatov it Ljubljane, Kranja, Celja, Pirana, Kopra, Bleda, Trbovelj, Krškega, Raven, Mežice in Radovljice. Tečajniki so se z vso resnostjo lotili dela in so vseh sedem ur dnevno — kolikor je znašal program — temeljito Izkoristiti. Čeprav mali zimski bazen seveda ni povsem odgovarjal zahtevam za tak trening, so tečajniki vadili tri ure dnevno. Končni uspeh tečaja je bil še celo zadovoljiv, s čemer sta soglašala oba trenerja tov. Stella in Jamnik, kakor tu- .elata refero. Pravijo, da je imel J)va značaja V CIU OSebi Relata refero. Pravijo, da je Mike nekakšen kompleks proti iomobllom Mercedes. Še njej smrt haj bi bila s tem v zvezi, o mov**.. vw**u rT Jv T‘T.Y gvaiM športnim avtomobilom znam- volanom povsem nekaj drugega kot toda Mike je bil ke Jaguar je drvel proti Londonu, sicer v življenju. Kadar te sedel v Ferrarm boljši +T., :, o /'Vi__ / rTirValni ftvfrvmniKil ta Kil nAiisi.rn- rlirlc za nrvAnstv njegova zvezi. S ■ Mike Hawthorn je bil čuden človek. Čuden zatOL, ker je bil za s svojim rojakom Pc — „~v - P1 Hitrost? Okrog 100 km na uro Tedaj pa je pred seboj zagledal športni Mercedes in že ga je zgrabila dirkaška strast. »Ta pa res ne bo pred menoj v Londonu!« Pritisnil je na plin in kazalec za merjenje hitrosti je splezal že za nekaj desetin kilometrov navzgor... Če Miku niso mogle do živega vse ceste in dirkalne proge žirom po svetu, pa ga je pokopala angle-žka cesta. Bila je nekoliko spolzka in, ko je Mike z veliko hitrostjo pripeljal v ovinek, ga je zaneslo s ceste. Obupni poskusi, da bi vozilo usmeril nazaj, mn niso uspeli. Najprej se je zaletel v drevo, potem pa je avtomobil premetavalo že nekajkrat sem in tja. Ko so prišli prvi ljudje do kraja nesreče, Miku ni bilo več pomoči, saj je imel celo vrsto težkih smrtnih ran. Eden od prvih je bil pri mrtvem dirkaču njegov prijatelj Walker, ki je vozil omenjeni usodni Mercedes. Dru-g-B verzija o Hawthornovi nesreči govori pa celo o tem, da sta oba prijatelja imela kar j>o dogovoru privatno dirko, ki se je tragično končala. puščanja boril Stirlingom Mossom. Posamezni us pehi so bili pri Mossu, ki je vozil avtomobil znamke Vanwall, boljši, na svojem rdečem v povprečku. Vseh dirk za prvenstvo je bilo ti. Desetih se je udeležil, uvrščal pa se je takole: 1. v Relmsu, 2. v Spa Sil-verstonu, Oportu, Monzi in Marocu, 3. v Buenos Airesu, 5. v Zandvoor-tu, samo na Niirburgringu se ni uvrstil med prvih pet. Razen tega je vozil petkrat tudi najhitrejši krog, kar tudi prinaša po eno točko. Na koncu je imel 42 točk, Moss je zaostajal za 1 točko, ostali pa so bili daleč, daleč zadaj. Mike je bil eden najbolj priljubljenih športnikov Velike Britanije, kjer so ga imenovali Farnham Flyer (Letalec iz Farnhama). Kjerkoli se pojavil, povsod je bil deležen dirkalni avtomobil, je bil neustrašen dirkač, ki ni štedil niti avtomobila niti sebe in zato je na večini velikih dirk v zadnjih letih poskrbel za najlepše dvoboje. Pri tem pa je bila njegova vožnja včasih tudi nevarna. Očitali so mu celo, da je posredni povzročitelj nekaterih nesreč, med temi tudi doslej največje nesreče v avtomobilskem športu, tragedije v Le Mansu z več sto mrtvimi in ranjenimi. ■ Čim pa je ustavil svoje vozilo, snel čelado in očala ter si obrisal z obraza madeže olja in bencina, je bil to povsem drug človek. Izredno prijeten za družbo, prijazen do vsa- Je pujavn, puvsuu je im kogar in več kot odličen prijatelj, skoraj nedeljenih simpatij prav za- — L n inn*s^rwTr\r*>n J ± 1 ^ »-»/-vtt O rvrl T^.rV7 Tl JI 11 Leto XV. Štev. 6 Stran 6 Pravijo, da ga je smrt njegovega dobrega prijatelja, prav tako avtomobilskega dirkača Petra Collinsa, tako pretresla, da je prav zaradi tega sklenil zapustiti dirkalni šport Toda kaj, ko je strast močnejša od vseh dobrih namenov. Dirkal res ni več. zato pa je končal svojo pot pri drevesu ob cesti... S točko prednosti prvi Lanska sezona je bila za Haw-thorna doslej najuspešnejiša. Sicer je tudi 'že v preteklih letih dosegal solidna mesta, toda leto 1958 mu je prineslo dosego najvišjega cilja avtomobilskega dirkača. Vse leto se je na vseh velikih dirkah brez oo- radi tega, ker so povsod poznali njegovo lastnost — borbenost, včasih tudi preko realnih možnosti stroja in -dirkača. Prvak je mrtev — naj živi prvak! Svetovni prvaki v avtomobilizmu res nimajo sreče. Večina se je srečala 8 smrtjo že kmalu po osvojitvi najvišjega naslova. Sicer je morda odstotek ponesrečenih pri prvakih enak odstotku pri ostalih dirkačih, toda O prvakih toliko več govorimo, zato Človek ob naslovu »svetov-prvak v avtomobilizmu« že kar KNJIGOVEZNICA državni obrtni mojster Llutsliana Titova cesta št. 23 priporoča svoje izdelke na H avtomatično pomisli na smrtno ob- — sodbo. Od prvakov zadnjih 10 let sta živa le dva: Italijan Farma m Argentinec Fangio, doslej največji mojster volana, ki je baje tolikanj zanesljiv vozač, da bi ga lahko pokopala le kaka težka tehnična okvara ali pa huda nepazljivost kakega drugega dirkača. Razen tega pa je Fangio dal dirkalnemu avtomobilu slovo in se posvetil svoji družini, ki jo je moral prej nekoliko zanemarjati zaradi stalnega potovanja po svetu. — Mike Havvthorn, svetovni prvak — leta 1958, se je torej poslovil, — ljubitelji avtomobilskega športa pa nestrpno čakajo novih prva- — kov in novih dirk, ki pa ImmIo — zopet zahtevale svoj krvavi da- dl direktor Višje šole za tel. vzgoja tov. Stepišnik, ki je sam prisostvoval zaključnim izpitom 19 tečajnikov je z uspehom opravilo izpit za inštruktorje, le trije zaradi bolezni te' ga niso mogli storili.« B »Kako namerava PZS izkoristiti svoj prvi, tako številen strokovni kader v tej panogi plavalnega spor; ta, ki je jiri nas kvalitetno najlmlj zaostala?« »Prav ta tečaj je bil začetni korak k organizaciji šol za vraterpolo, ki jih namerava PZS v sodelovanju s klubi osnovati po sličnem vzorcu, kot že več let delujejo ostale plavalne šole. Če bo vsaj vsak drugi inštruktor vzgojil v bodoči sezoni po eno wa-terpolo moštvo, bomo imeli prihodnjo sezono 10 novih ekip vvalerpoli' slov. To bo prav gotovo velik uspeh za slovenski vraterpolo.« H »Ali nameravate še naprej Skrbeti za strokovno izobrazbo novih inštruktorjev za vvaterpolo?« »Ze sedaj smo se domenili, da bomo ob zaključku prihodnje sezone priredili seminar za vse sedanje udeležence tečaja, na katerem bodo pokazali svoje izkušnje in težave prl delu v poletni sezoni. Istočasno pn bi služil ta tečaj tudi za višje strokovno izpopolnjevanje.« BI »In sedaj še nekaj besed o našem »zveznem« treningu plavalcev?« »Pod vodstvom trenerja trboveljskega Rudarja Marina Vidana je v Ljubljani treniralo 18 najboljših slovenskih plavalcev, ki imajo priložnosti v zimskem času trenirati v vodi Večji del je bilo plavalcev Rudarja in Celuloze iz Krškega', potem še dva Celjana in po en plavalec iz Kopra in Raven. Tov, Vidan je bil s plavalci zadovoljen in, kar je prav posebno zanimivo, tudi njihova priprava na treninge je bila zadovoljiva. Čeprav ti plavalci niso trenirali v vodi so v svojih klubih imeli dopolnilni trening in gimnastiko, tako da niso bili povsem brez osnovne kondicije■, ■ »Ali bo PZS letos še nadaljevala s sličnimi treningi?« »Trenutno verjetno ne bomo ime^ sredstev, da bi take treninge letos & ponavljali, pač pa je zelo verjetno* da bomo skušali pripraviti nek sku' pen trening za slovenske rep režem tahte, ki bodo nastopili na medrepo bliškem dvoboju Slovenija — Srb‘l v želji, da bi se za ta dvoboj kar na/ 'temeljiteje pripravili.« M- P- LEP USPEH OMANa IN ROJINE V AVSTRIJI iaUaitoUk*Mwaw? Medtem ko so najboljši jugoslovanski 17., Langus 20., Krznardč 28. Zmagovalec skakalci nastopili na znani mednarodni v Le Loclu Finec Valkama je dobil 222 turneji po Švici, je odšla druga jugo- toCk. »lovanska- garnitura v Avstrijo, kjer bi Na mednarodnem skakalnem tekmova-morale biti tekme na znani skakalnici v nju blizu Stockholma je zmagal mladi Hofgasteinu. Zaradi pomanjkanja snega Finec Pekka Vliniemi z 221.6 točke. Dru-Pa so morali organizatorji prestaviti tek- go mesto je zasedel Avstrijec Haber-hie v Dorfgastein. V vrhunskem razredu ie na tej prireditvi zmagal Avstrijec Leodolter s skokoma 47 in 53.5 m pred Miillerjem, Planckom in ostalimi. V satter z 218.1, tretji je bil Oestman (Šved) Z 217.3. Znani avstrijski skakalci Habersatter, Egger in Leodolter, ki so sodelovali na splošnem razredu pa sta pripravila pri- skakalni turneji v Sovjetski zvezi, so ietno presenečenje mlada in mnogo obe- preizkusili tudi najnovejše kovinske smu-tajoča skakalca Oman in Rojina. Uvr- či. Po izjavi omenjenih smučarjev so no- Proge v Squaw Valleyu liodo preizkusili Organizatorji zimskih olimpijskih iger v Squaw Valleyu so sporočili, da bo že v kratkem prišlo do preizkušnje prog, na katerih se bodo pomerili najboljši smučarji za naslove olimpijskih prvakov v letu 1960. Na teh progah bo sodelovalo okoli 70 tekmovalcev iz 13 držav. Omenjene preizkušnje bodo od 21. do 23. februarja ter od 28. februarja do 3. marca. Preizkušnje olimpijskih prog se bodo udeležili smučarji Avstrije, Nemčije, Ka- BUla sta se na prvo in drugo mesto ter ve kovinske smuči zelo uporabne. Zanje nade, Finske, Čila, Francije, Italije, Ja- so se začeli zanimati tudi ruski vzhodnonemški skakalci. floeegla s tem prav lep uspeh. Oman je skočil 43.5 in 47.5 m, Rojina pa 44 in 44.7 m. Kiirkinen zmagovalec turneje V nedeljo je bila v Le Loclu pred BMO gledalci zaključena tradicionalna mednarodna skakalna turneja po Švici. V skupni oceni je osvojil prvo mesto finski skakalec Karkinen (857.2 točk), sledijo Dascher (Svi) z 850.3, Bergman (Nor) 844.8, Valkama (Fin) 841.9, Burgseije (Šved) 835.3, Moiand (Nor) 831.2, Bujok (Polj) 829.2, Zandanel (It) 810.8, Jeanprost (Fr) 802.9, Tajner (Polj) 801.1 itd. Jugoslovanski skakalci Zidar, Langus, Jemc ter „ . . „ , T , x.,. kem: Fiorentina : Rapid 2:1, Juventus : Krznarič ki so se udeležili te turneje so Roma 0:0, Milan : Racing (Pariz) 2:1, Fiorentina : Rapid 3:1, Milan : Racing 2:1, Roma : Juventus 2:0. Partizan je v drugi ponske. Norveške, Švedske, Nizozemske, Velike Britanije in Sovjetske zveze. Mladinci Partizana v polfinalu Na mladinskem nogometnem turnirju Indija. Istočasno s prijavo Italije je prt-se mladi nogometaši beograjskega Parti- šlo sporočilo iz Belgije, ki je olimpijske-zana prav dobro držijo. V četrek so se z mu odboru sporočilo, da ne bo sodelova-zmago nad Sampdorio 3:0 uvrstili v pol- la na olimpijskem nogometnem turnirju finale .Razen Partizana so se v polfinale v Rimu. plasirala še naslednja moštva: Milan, Fio- g Dne 28. t. m. se bosta v Rimu srečali rentina in Roma. Najprej je premagal nagometni reprezentant Španije in Italije. Partizan Sampdorio z 2:1, nato pa isto moštvo s 3:0 (1:0). Rezultati ostalih, te- še v Arosi, kjer je bil tretji nastop, med Bf tekmovalci plasirali takole: Zidar je sasedel 10. do 12. mesto in prejel 202.5 ^ , , , . . t tekmi proti Sampdonji igral zelo dobro, točk. Jemc je bil 17. z 205.0 točk, Langus . , „ 'Beli 22. do 23. mesto s 1% točkami, Krznarič pa je pristal na 26. mestu s 493 točkami. Pred Langusom so se uvr-Bfili: Finca Valkama, Karkinen, Norve- ■ Italijanska nogometna zveza je začela ostro nastopati proti raznim izgredom. Med -drugim je nedavno kaznovala nogometni klub Romo s tem, da je verificirala tekmo Roma : Sampdoria s 3:0 v korist Sampdorie, vse to zaradi izgredov, ki so nastali 4. januarja na tekmi zlasti v drugem polčasu so se mladi. Beo- med obema klul>0,ma v Rimu. Razen tega grajčani izkazali z dobro kondicijo in tehnično kvaliteto posameznih igralcev. n trgano in brez prave volje, tako da Bergman, Nord Tom Ole, Brevik in , , , , , Moian^ Poljak Tajner, Francoz Jean-prost, Švicar Dascher, Nemec Bolkart in Šved Bergseije. Na zaključni tekmi v Le Loclu je bil Zidar 14. (200 točk), Jemc Nogometaši Sampdorie so igrali zelo raz- vsekaikor cej ostra in bolcča kaze„. J-T-TT — — — 4 M — -V — H — T, T - 4— VTSvltA 1 Ct #3«-, £• St Boleča namreč za blagajno Rome, ki bo partizanovi igralci kmalu zagospodarili g tem ošk(>dovana najmanj za 50 mUij0. na igrišču. Zlasti sta se pri Partizanu odlikovala Vlažič in Miljatovič, ki sta bila tudi najnevarnejša napadalca. ■ Organizacijski odbor za izvedbo Helmut Rahn zapušča Nemčijo? gometnem turnirju. Italija je namreč peta država, ki se Je prijavila, da bo sodelovala na nogometnem olimpijskem Precej prahu je dvignila ne samo v . , ,, , j, j 4^ j » javila še Norveška, Danska, Avstrija in Nemčiji, marveč tudi v drugih državah hovica, da bo znani nemški reprezentant *n eden najuspešnejših strelcev Nemčije, Helmut Rahn, v kratkem zapustil svoj 'Hbb in odšel v Španijo. Baje namerava Pristopiti v špansko nogometno moštvo Barcelone. Čeprav Rahn ni več tista Udarna sila kot je bil na svetovnem prvenstvu leta 1954 v Švici, bi njegov odhod nedvomno oslabil Herbergerjevo enajsterico. Francoska akademija športa je nagra-Ua znanega nogometnega reprezentanta aymonda Kopo z nagrado »Grand PriX4i. r° n®grado je dobil Kopa za svoje veiike U9Pehe na lanskem svetovnem prvenstvu v Švedski, saj ima največ zaslug za do- Med njima je tekla večna borba: Hatvthorn in Moss sta se borila vselej do zadnjega, kot vidimo na tej sliki. V prvi »poziciji« je Hawthorn, tik za njim pa Moss. Zal je Haw-thorn prvi omahnil — loda v smrt... dlla bro uvrstitev Francije na omenjenem tekmovanju. Zahodnonemška nogometna reprezen-tanca bo letos igrala 6. mednar. tekem, te sicer 6. maja v Gl-asgovvu s Škotsko, 2o- maja v Hamburgu s Poljsko, 4. okto-t>ra v Bernu s Švico, 21. oktobra v Kolnu z Niciozemsko in 8. novembra v Budim-z Madžarsko. Nogometaši praške Dukle so na gosto-Vanju v Mehiki pred 60.000 gledalci prelagali domače moštvo Leon z 2:0 (2:0). JOHANSSON je prepričan v uspeh Odlični švedski boksar Ingemar Jo-h®nsson, ki se bo še letos spoprijel z a|hcriškim črncem Pattersonom za na-Mov svetovnega boksarskega prvaika tež-156 kategorije, je v torek zapustil New jn odpotoval v Kopenhagen. Pred ttdhodom iz ZDA je novinarjem izjavil, aa Je prepričan, da bo Pattersona prežgal. Dejal pa je, da še ne ve, ali ga ko Premagal po točkah ali s knock ou-h>m. Boksarski menažer Pedro Martinez je Ponudil svetovnemu prvaku težke kate- Jugoslovanski kongres telesne kulture v Beogradu je med drugim sprožil idejo, da bi pričeli zbirati sredstva za gradnjo preprostih športnih objektov, ki bodo namenjeni predvsem množični telesni kulturi. Kmalu po kongresu je bil v Beogradu formiran zvezni štab za izvedbo te zbiralne akcije, malo pozneje (sredi decembra) pa smo dobili takšne štabe tudi o vseh republikah in o nekaterih okrajih. Že o začetku pa je bilo dogovorjeno, da je treba to akcijo izpeljati predvsem na terenu, torej v občinah. Tu naj tudi zberejo čimoeč sredstev, ki pa naj seveda ostanejo v občini. Jasno je torej, da je o tej nabiralni akciji najvažnejši člen osnovna politično-teritorialna enota — občina. Zato bi bilo pričakovati in želeti, da bodo o občinah hitro začeli s formiran jeni teh štabov. Zal pa je trenutno le malo občin, ki so že ustanovile svoje štabe. Kolikor nam je znano, se v večini občin še vedno nekako rlovijo< in obotavljajo, ponekod pa sploh niso še ničesar ukrenili in rspijo€, kot da jim ta stvar prav nič ni mar. Po podatkih, ki so nam na razpolago, so n. pr. v ljubljanskem okraju, ki šteje 2? občin, samo o ljubljanskih občinah to vprašanje resno vzeli v pretres in je v Ljubljani že ustanovljen štab. Zal pa je precej slabše v občinah izven Ljubljane. Vemo sicer, da so doslej samo o Domžalah in Medvodah o tem nekoliko razpravljali, pa tudi v teh krajih še ni prišlo do formiranja štabov. V vseh ostalih občinah pa je še vse preveč čakanja in oklevanja, ponekod pa o zvezni nabiralni akciji sploh nimajo niti pojma. Tu in tam se sicer izgovarjajo, da ni nikakršnih navodil. Morda ta izgovor drži, čeprav ne more biti opravičilo. Sicer res ne bi bilo napak, da bi Okrajni sveti za telesno kulturo nekoliko pogledali po svojih občinah in stvar pognali v tek, bodisi da bi sklicali nekaj sestankov in dali splošne smernice, bodisi da bi kako drugače pomagali terenu. Eno pa je jasno: nikar odlašati in oklevati, kajti vsakega zamujenega dneva je škoda. Pregovor pravi, da dvakrat da, kdor hitro da. Poskusimo torej ob tej akciji uresničiti imenovani pregovori 1. P. je nogometna zveza prepovedala za dva tedna vse tekme na stadionu Rome, kar nov Lir dohodkov na vstopninah. K V Pragi so zamenjali dosedanjega trenerja češke nogometne reprezentance. XVII. olimpijskih iger v Rimu je te dni Trener Karel Kolški je bil odstavljen, dobil peto prijavo za sodelovanje na no- njegovo dolžnost pa bo prevzel Rudolf Vitlačil. Zanimivo je, da so kompetence novega zveznega trenerja CSR precej omejene, saj bo moral upoštevati tudi Ze tretje leto poteka, kar je bil v Postojni ustanovljen košarkarski center za Primorsko. Čeprav je bil prvotni namen, da bo sorodni center ustanovljen kasneje tudi v Novi Gorici, do tega ni prišlo in tako ležijo vse naloge za razvoj košarke na Primorskem še vedno na košarkarskem centru v Postojni. ga pomena, saj se v podeželskih košarkarskih središčih in celo v republiškem merilu še ni zgodilo, da bi nastopila hkrati na prvenstvu toliko mladinskih ekip. Prvak je postal Tolmin. turnirju v Rimu. Pred Italijo so se pri- mnenje tehnične komisije, ki jo tvorijo 4 člani. ■ Ce govorimo o tekmovalnih uspehih, je treba omeniti tudi uspeh »Partizana« Postojne, ki se je kot prvak Primorske uvrstil v L republiško ligo. S tem je bil Toda kljub obsežnemu območju je delo seve aa bi se boril za naslov svetovnega pr- ^ Jeseničane so bili uspešni Valentar, Vaka proti Angležu Brianu v Londonu. Brun, Pele in Dolinar. 'JenaJer Martinez je razen tega ponudil Battersonu 300.000 dolarjev, če bi do bor- Hokejsko moštvo Kitzbuhl je prema- kanadsko vojaško moštvo, ki trenira v Zah. Nemčiji, z rezultatom 7:1. Hokejska reprezentanca Kanade se je Hokejisti Jesenic so na turneji po Av- bo ““ , ~ ~ strijd gostovali tudi v Innsbrucku. Doma- bL svet0vl10 Prvenstv0 med Joha"SSM- £e moštvo je prepričljivo porazilo Jese-ftio ln Pattersonom Phiš'0 v ameriškem niiiane s 13;2 (4.2i 3;0i 6;0) x estu Buffalo. Doslej je namreč za sre- Johansson : Patterson kandidiralo Ameriška hokejska reprezentanca je v e kar 6 ameriških mest. Zweibruckenu premagala kombinirano V Cek divin spei ei/c&pski ptvok ^ Bavosu je bilo zaključeno evropsko VahJu hstvo v umetnem drsanju. O tekmo- smo že poročali v prejšnji številki, (172.4), sledijo Calmat (Fr) 169.8, Schneli-dorfer (Nem) 168.5, Gutzeit (Nem) 165.5, Jonas (A) 164.8 itd. Po oceni strokovnja- gai Pc>samezniki pa je prepričljivo zrna- kov ima novi evropski prvak Divin, 22-v Ceh Karel Divin iz Bratislave, Pri- letni študent filozofije, ki si je že lani fantastičnimi bravurami v po- stv ^ je 180.4 točke in si svoje prven-goy° zagotovil že v obveznih likih. Nje-lej Najnevarnejši nasprotnik Francoz Gl-- 1 hi mogel zmanjšati naskoka tudi z 'jii 'J v p1H'rn drsanju. Najboljši tekmovalec c0z01jhbnem drsanju je bil mladi Fran-izv^alma1, ki se je prav zaradi odlične t>een, 0 Prostih likov priboril v končni °ceni nS 4’ mest°- Drugo mesto v skupni Coz oj'116'1* Posamezniki je zasedel Fran-detti (175.8), 3. Avstrijec Felsinger pomerila v škotskem mestu Payshley z domačo reprezentanco. Srečanje se je končalo neodločeno 3:3. V Mannheimu je hokejska reprezentanca ZDA premagala kombinirano reprezentanco Zah. Nemčije z 8:1. Na mednarodnem krosu v belgijskem mestu Hanut je na 9.8 km dolgi progi zmagal belgijski atlet Vandewattyne, ki je potreboval za progo 32:38, Za Belgijcem so se zvrstili naslednji dolgoprogaši: Mimoun (Fr), Perkins (VB), Norih (VB), Faria (Pori) in Mihalič (Jug). Naš maratonec je torej zasedel 6, mesto s časom 33:14.6, Znani dolgoprogaš Norris Je bil komaj deseti, aZ mladinski teniški pokal Galea se je ku z rezultatom 15.80. Fedosijev je skočil v daljino 7.20 m, v skoku v višino pa je zmagal Kaškarov z 2.05 m. Košarkarji Beograda v Italiji Italijanski košarkarski prvak Sim m enih aj je v Milanu premagal moštvo jugo- prvaka Beograd 79:68 slovanskega (39:30). Na svoji turneji po Italiji so jugoslovanski košarkarski prvaki nastopili tudi v Benetkah, Tokrat so Beograjčani zabeležili zmago nad italijanskim ligaškim moštvom Reyer s 59:40 (28:16). Moštvo Beograda Je zmagalo z lahkoto, vendar igra ni bila niti lepa niti zanimiva. Najboljši med Beograjčani je bil Korač, ki je sam dosegel 24 košev, Na košarkarskem prvenstvu Italije so priboril prvenstvo, še precej možnosti za ^ pr..av.io 16 držaVi prijave nekate. ^ y XIV koJu doscženj naslednji rezul nadaljnji razvoj. Na plavalnem prvenstvu države Victo-ria je avstralska plavalka Fnaser v Melbournu preplavala 110 y prosto v času rib pa še pričakujejo, Zanesljivo se bodo tega udeležile naslednje države: Avstrija, Belgija, CSR, Francija, Nemčija, „ _ „ , Italija, Jugoslavija, Luksemburg, Mona- 1:03.2. Drugo mesto je zasedla Colquhoun ____^ „ J . co, Nizozemska, Poljska, Romunija, spa- s časom 1:04.7. Rezultat Fraserjeve je prav dober, če upoštevamo, da je precej padla v formi. Od ostalih plavalcev je treba zlasti omeniti 14-letnega Douglasa Brovvna, ki je na 1850 y dosegel odličen čas za svojo mladost 19:48.*. tati : Ignis : Lazio 81:55, Simmenthal : Santipasta 78:54, Motomorini : Lanco 73:66, Cantu : Reyer 54:51, Stella Azzura : Stock 61:50, Virtus : Livorno 63:54. Na lestvici vodi Simmenthal (27), sledijo Vir-nija, Švica, Madžarska in Sovjetska zve- tus 26, Ignis 26, Cantu 25, Motomorini 23, Na univerzitetnem atletskem prvenstvu Stella Azzurra 20, Santipasta 20 itd. Košarkarska reprezentanca CSR je v Leningradu je ruski skakalec Oleg Fe- Pragi remizirala z reprezentanco Belgije dosdjev dosegel odlični rezultat v trosko- 71:71. Ne tak® društveni Mraarji! Košarkarji iz Štor so bili pred krat-kim neljubo presenečeni. Športno društvo Kovinar v Štorah je imelo svoj občni zbor. Poleg drugih problemov so se lotili tudi vprašanja dela v posameznih društvenih sekcijah in ob razpravi je padla vmes beseda, naj bi košarkarsko sekcijo tega društva enostavno razpustili. Vzrok? Ceš, da v Štorah ni pravega zanimanja za to panogo. Ali to drži? Ne! Dejstva namreč govorijo popolnoma nasprotno. Košarkarska sekcija pri SD Kovinar je bila ustanovljena kot prva v slovenskih metalurških središčih in ima že svojo majhno tradicijo. Mladi člani tega kolektiva so storili precej za vključitev mladine v svoje vrste, razen tega pa so uspeli tudi s tem, da so zgradili v Štorah dve odlični košarkarski igrišči. Nespretno je trditi, da bi v Štorah ne bilo zanimanja za košarko, saj je sekcija lani poslala r tečaj za inštruktorje kar dva svoji člana, ki sedaj marljivo delata, če, prav se sekcija bori s finančnimi (e-žavami. Vanjo pa je vključeno precejšnje število mladine in imajo sedaj člansko ekipo ter ekipi mladincev in mladink. Zato bi bilo res škoda, če bi prišlo do nresnlčitve predloga, ki ga je dal nekdo na skupščini. K sreči se to ni zgodilo! Pričakujemo pa, dn bc odbor SD Kovinar v bodoče nudil svojim košarkarjem več moralne in materialne podpore, kot se je to doslej dogajalo. LETO XV. Stran 7 Štev. iaila Današnja prvenstvena nedelja je spet prinesla nekaj presenečenj. Medtem ko Jeseničani nadaljujejo z zmagami na tekočem traku, je vse polno zapletljajev in ostrili borb za ostalo razvrstitev na prvenstveni lestvici. Partizan, ki je gostoval v Ljubljani in na Jesenicah, je v dveh tekmah pobral eno točko, ki Je pa vendar zelo pomembna. Še vedno ima namreč možnost osvojiti drugo mesto, čeprav je bilo že skoraj gotovo to mesto oddano Ljubljani. V primeru, da Jeseničani premagajo Partizana še v Beogradu, potem je Ljubljana zanesljivo druga, sicer pa se lahko zgodi, da bo celo odločala razlika v golih. Preseneča nas tudi zniaga Crvene zvezde nad Tašmajdanom Vae Škoda za zmago! j© kazalo, da bo Ljubljana Še enkrat nedoločeno Ljubljana, 8. febr. — Končno je Imela Ljubljana vendarle športno srečo. Mislimo namreč na gledalce, ki so po dolgem času prišli na svoj račun. Vremena so se namreč »zjasnila« in nagajivo vreme je končno vendarle pokazalo prijaznejše lice. Na naravnem ledu sta se danes popoldne srečala stara rivala Ljubljana in Partizan. Prva tekma se je v Beogradu končala neodločeno 2:2, no, tudi tokrat ni bilo drugače in še enkrat sta se obe moštvi razšli S polovičnim izkupičkom. Ljubljana : Partizan 3:3 (0:0, 2:1, 1:2) ' Gledalcev nad JOGA, strelci Prosenc 2 in Osrečki za Ljubljano, Jovanovič I, Jovanovič II ter Popovič po 1 za Partizan. Sodnika Pogačnik in Gorše. Vse je kazalo, da bo Ljubljana na svojih tleh, pred svojim občinstvom klonila tekmecu iz Beograda. Bilo je samo eno minuto do konca igre, ko so že bolj ali manj razočarani gledalci zapuščali igrišče pod Čeki novim gradom. Toda glej, nenadoma se je odločil za strel prisebni Osrečki — in to kar naravnost s sredine igrišča — in gumijasta ploščica je med številnimi nogami našla pot v mrežo —• 3:3! Veselje je bilo veliko, Ljubljana je »izvlekla« eno točko in st tako skoraj gotovo zagotovila drugo mesto. In kako so potekali ostali dogodki Lahko bi rekli, nič posebnega se ni danes zgodilo na drsališču pod Ce-kinovim gradom. Igra ni bila kdove kakor razburljiva, razen na trenutke, ko sta med Ljubljančani Zupančič, med igralci Partizana pa izvrstni Popovič živahno zadrsala okrog nasprotnega vratarja. Prva tretjina je prav zaradi te mlačnosti ostala brez gola. Fantje še niso bili segreti, nekaterim pa je pošla sapa (kaj, če jih ni morda včeraj zvečer poibodla pustna sobota?). V drugi tretjini se položaj bistveno ni spremenil, morda le toliko, da smo videli tri lepe gole. Prvi gol je dosegla Ljubljana. Po krilu je ušel Gruden, prisebno izvabil vratarja iz vrat in oddal še lepše prostemu Prosencu, ki ni imel več težkega dela — 1:0. Takoj za tem so isti podvig uprizorili napadalci Parti- zana in reziultat je bil — 1:1. Ob malo večji pazljivosti tega gola ne bi bilo treba. Po tem golu se je igra vendarle nekoliko razživela, uspešni so bili Ljubljančani, ki so to tretjino zaključili z zmagonosnim golom, ki ga je znova dosegel Prosenc. obdržala vodstvo in celo zvišala rezultat, ko se je vendarle sreča nasmehnila gostom. Prav v največji premoči Ljubljane je Partizan izenačil, kmalu za tem pa prešel tudi v vodstvo s 3:2. Razumljivo, da je bilo razočaranje med gledalci veliko, saj so pričakovali od svojih ljubljencev, če že ne zmage, vsaj neodločen rezultat. In kot rečeno, ko je vse kazalo, da bo Partizan pobral obe točki, je v zadnji minuti uspelo Osrečkemu rezultat izena-čiti. Igra nas ni zadovoljila. Ljubljana je igrala slabše kot običajno na Jesenicah ali na tujih tleh sploh. Kje so vzroki za to je težko reči. Bili so počasnejši drsalci kot gostje, pa tudi v zaključnh akcijah vse preveč mlahavi. Med najboljšimi je bil Zupančič, solidno pa sta opravila svojo nalogo še Čuček in Prosenc. L. M. Na današnjih tekmah zimske košarkarske lige je spet prišlo do nekaterih presenečenj. V I. ligi sp košarkarji »Ljubljane« prepričljivo porazili drugo ekipo Olimpije in tako postali kandidati za naslov prvaka zimske lige. O naslovu prvaka bo odločala finalna tekma med »Ljubljano« in prvim moštvom Olimpije, ki bo prihodnjo nedeljo (13. t. m.) v veliki dvorani GR, in sicer kot predtekma ženskemu republiškemu turnirju. Pri moštvu »Ljubljane« sta se danes najbol| odlikovala Zupančič in Čretnik, pri Olimpiji pa Lokar in Vrhovec. Prijetno je presenetilo tudi moštvo iz Medvod, ki si je z zmago nad Svobodo zagotovilo mesto v sredini lestvice. V II. ligi so Moščani porazili Proletarca iz Zagorja in s tem utrdili svoj položaj na vrhu lestvice. Nekoliko presenetljiva pa je v tej ligi zmaga Vrhničanov nad Partizanom iz Zelene jame. Zelenojamčaui so imeli nekoliko pred koncem tekme zmago v rokah, vendar so imeli smolo pri streljanju na koš in tako so doživeli tesen poraz. Rezultati tekem — člani, I. liga: »Ljubljana« : Olimpija II 63:43 (3i:21), Odred : Rudar (Trbovlje) 38:21 (22:8), Partizan (Medvode) : Svoboda 49:43 (28:20). Člani, II. liga: Partizan (Moste) : Proletarec 36:30 (18:17), Partizan (Tabor) : Partizan (Narodni dom) 51:34 (23:13), Partizan (Vrhnika) : Partizan (Zelena jama) 38:53. Članice: Olimpija : Rudar (Trb.) 37:13 (22:7). ČLANI: II. SKUPINA - LESTVICA 5300 146:05 S 3201 131:105 4 3 2 0 1 119:118 4 3 1 0 2 124:122 i 3 1 0 2 94:114 2 Partizan Moste Partizan Tabor Partizan Vrhnika Partizan Zelena jama Proletarec Partizan Narodni dom 3 0 0 3 96:138 9 Jeseničani ostanejo neporaženi Vsi najboljši v Ljubljani Mrzlica igralcev Jesenice, 8. febr. — Po naporni furneji v Avstriji so si jeseniški hokejisti prišteli še 4 točke k svoji prav lepi bilanci v golih. Včeraj zvečer so nastopili proti Partizanu, danes pa proti moštvu Zagreba. V obeh srečanjih so kljub utrujenosti zanesljivo zmagali in si tako še bolj utrdili položaj na vrhu. Jesenice : Partizan 5:1 (0:0, 4:1, 1:0) Strelci: Valeutar 2, Felc, Vidmar in Tišler po 1 za Jesenice, častni gol Tišler po 1 za Jesenice, .častni gol za Partizana pa je dosegel Holmus; pred 3060 gledalci sta sodila Gorše in Kerkoš. Prva tretjina je prinesla enakovredno igro. Partizan se je zagnal z vso silo, ker je vedel, da ima pred 'seboj nevarnega, toda utrujenega tekmeca. Ta tretjina je torej ostala brez gola in je prinesla gledalcem veliko nezadovoljstvo. V drugi tretjini so Jeseničani prikazali lepši hokej. Očividno jih je podučil trener Wol;kows!ki kako se spravi gumijasto ploščico v mrežo. Uspeh ni izostal. Prvi je potresel mrežo kar v prvi minuti Felc, kmalu za tem pa Valentar m Vidmar. Zadnja tre- tjina je prinesla isto podobo kot prva. Gledalci so videli ponovno enakovredno igro dveh temperamentnih partnerjev in čeprav so imeli eni kot drugi več možnosti za dosego golov, je ostalo le pri enem samem uspešnem strelu za Jesenice, ki je tudi rodil gol. Tekma je bila, kot rečeno, samo na trenutke zanimiva, sicer pa fair, tako da sodnika nista imela težkega dela. Jesenice : Zagreb 13:2 (3:0, 6:0, 4:2) Strelci: Valentar 5, Tišler 4, Felc 2, Vidmar 2 za Jesenice ter Tomič in Kajčic po i za Zagreb. LESTVICA: 7 7 0 0 9 4 3 2 Jesenice Ljubljana Partizan C. zvezda Zagreb Tašmajdan 81:13 51:3!> 17:15 21:47 20:65 22:36 Crvena zvezda : Tašmajdan 4:3 (1:1, 2:0, 1:2) Prtizan : Crvena zvezda 2:1 (2:1, 0:0, 0:0) Partizan : Zagreb 4:1 (1:0, 2:0, 1:1) naših namiznoteniških stopnjuje iz dneva v dan. Vedno bolj se namreč približuje svetovno prvenstvo, ki bo konec marca v Dortmundu. V vrsti preizkušenj, ki še čakajo naše najboljše tekmovalce, bo 14. in 15. februarja v Ljubljani prvi turnir reprezentantov. Nastopili bodo vsi naši najboljši: Harangozo, Markovič II, Vogrinc, Markovič I, Hrbud, Franič, Uzorinac, Teran in Kern. Gledalci pa si bodo lahko ogledali tudi medsebojna srečanja najboljših jugoslovanskih igralk, in sicer bodo nastopile: Čovičeva, Trampuževa, Plutova in sestri Nikolič. Tekmovalci se bodo pomerili vsak z vsakim; turnir pa bo odigran v treh delih. Vsa srečanja bodo v veliki dvorani Gospodarskega razstavišča. in sicer prvi del v soboto, 14. februarja od 17. do 20. ure; drugi del v nedeljo, 15. februarja od 8. do 13. ure; tretji del v nedeljo, 15. februarja od 15. do 19. ure. Za tekmovanje je tudi uredništvo »Poleta« namenilo pokal. Vstopnina za posamezni del tekmovanja je 80 din, za vse tri skupaj pa 200 din. Ljubitelji zanimi- Musiopils bodo Šim reprezentance Se teden dni nas loči od zanimivega ženskega turnirja za pokal republik, o katerem smo že poročali, da bo letos v Ljubljani, priprave organizatorjev so v polnem teku, prav tako pa si slovenski funkcionarji KZS prizadevajo, da bi sestavili čim popolnejšo slovensko reprezentanco. Tudi iz drugih republik smo dobili vesti, da domači trenerji vneto skrbijo za dobro izbiro igralk, ki bodo nastopile v Ljubljani. Zlasti velja to za ekipo Srbije i, ki je najresnejši favorit za osvojitev prvega mesta. Revija alpskih smučarjev v GA-PA (Nadaljevanje s 1. strani) tom 1:54.3 pred Švicarko Bertbod 1:54.8. Naša tekmovalka Slavica Zupančič je nesrečno padla in ostala za zmagovalko za polnih 15 sekund ter na koncu obstala na 33. mostu, Ankeletova pa je bila še za deset mest slabša. Ker sta se obe tekmovalki plasirali slabše od 30. mesta, danes nista smeli nastopiti v slalomu. Zmagovalka ženskega slaloniaT je bila Američanka Betsy Snih*. Njena najnevarnejša konkurentka Nemka Speri pa se je v drugi vožnji nekoliko zapletla med palicami in tako zasedla šele tretje mesto. Rezultati: 1. Snite (ZDA) 79.2, 2. Heggtve.it (Kanada) 79.3, 3. Speri (Nem) 79,4. 4. Schier (It) 81.6, 5. Henneberger (Nem) 81.8, 6. Netzeu (Avstr) 82.3. V kombinaciji so se smučarke razvrstile takole: t. Hegg-tveit (Kanada)), 2. Snite (ZDA). 3. Netzer (Avstr). Danes dopoldne so tekmovali tudi moški v slalomu na progi, ki je bila dolga 500 m z višinsko razliko fag&dai/ita tehta NA POKALU "KURIKKALA" Ramsau pri Schladmingu, 8. febr. Prvi dan tekmovanja za »Pokal Ku-rikkala« je bil v soboto na sporedu tek na 15 km. Zmagovalec Francoz Jean Mcrmet je potreboval za progo 54.24 minut. Drugi je bil Italijan Giuseppe Florian s 55:06 in tretji prav tako Italijan Compagnoli s 55.20. Jugoslovanski tekaču, ki so imeli mnogo manj treninga kakor ostali, so se uvrstili na pričakovana mesta. Tako je bil Janez Pavčič 23. s 57.30, Zdravko Hlebanja 27. z 58.29, Roman Seljak 36. z 1:07.0, Štefan Robač 41. z 1:02.19 in Franc Lakota 43. z 1:03.30. Proga je bila težka. Istega dne so tekmovale tudi ženske na 10 km. Zmagala je Bieguno-va (Poljska) z 3'9:!9, druga je bila Černjavska (Poljska) 38:22, tretja pa Rita Blaži (Zali. Nem) 39:25. Naša tekmovalka Mara Rekarjeva se je uvrstila s časom 40:10 na 4. mesto, medtem ko je bila Belajeva 10. z 42:40. Med mladinci je bil prvi Poljak Misiaga 33:46. Naši tekmovalci pa so se zvrstili takole: 17. Gregorič 37:50, 19. Pogačnik 39:13 in 20. Juhart 39:42. V današnji zadnji disciplini tekmovanja za »Pokal Kurikkala« — štafeti 4 X 10 km je zmagala Francija s časom 2:14.27, 2. Italija2:14.32, 3. Švica 2:16.57, 4. Zah. Nemčija 2:20.07, 5. Avstrija I 2:20.33, 6. Jugoslavija 2:20.44 (časi posameznih tiaših tekmovalcev: Pavčič 33:49, Robač 36:15, Hlebanja 34:37, Seljak 36:03), 7. Avstrija H 2:26.12. Izven konkurence sta nastopili reprezentanci Poljske in Bolgarije. Poljska je dosegla najboljši čas 3:13.40, medtem ko je Bolgarija dosegla čas 2:26.11. Prvo mesto za »Pokal Kurikkala« so tako osvojili Italijani, ki so dosegli 73.1 točke. Slede: Zah. Nemčija 134.9, Francija s 142.0, Jugoslavija 187.5, Švica 286 in Avstrija 376.3. 190 m in 73 oz. 76 vrati. Nastopilo je 58 smučarjev z Avstrije, Nemčije, Švice, Italije, (Francije, ZDA, Španije in Jugoslavije. Prvo mesto je osvojil Bontieu (Fr) z rezultatom 130.6 sek., takoj za njim pa je bil Leitner (Zah. Nem.) s 120.7. Rezultati: 1. Bontieu 120.6, 2. Leitner (Nem) 120.7, 3. Hinterseer (Avstr) 121.3, 10. Schranz 124.6. V kombinaciji so se moški razvrstili takole: 1. Schranz (Avstr; 3.15 točk. 2. Staub (Švica) 3.78. 3. Gram-shammer (Avstr) 5.01, 4. Forrer (Šv) 5.10, 5. Bontieu (Fr) 5.45, 6. Bozon (Fr) 6.51, 7. Ling (Nem) 7.43, 8. Alberti (It) 7.53. Tik pred zaključkom redakcije simo prejeli tudi rezultate naših tekmovalcev: Peter Lakota je zasedel prav dobro 27. mesto z rezultatom 143.4, medtem ko je Šumi zasedel 38. mesto s časom i’73.9. Klubsko prvenstvo Triglava v slalomu Kranj, 8. februarja. Na Krvavcu so imeli smučarji kranjskega Triglava danes klubsko prvenstvo v slalomu za moške in ženske. Proga, ki jo je postavil Magušar, je bila srednjetežka in dolga 380 m z višinsko razlilco .95 m in 40 vratci. Rezultati — moški: 1. Jccif Miloš 1:54.1, 2. Rakovic 1:56.0, 3. Gorjanc Franc 2:00.7. Zenske: 1. Jamnik Barbka 1:33.0. Favorit za prvo mesto Jamnik je v prvem teku zgrešil vratca, v drugem pa postavil najboljši čas 46.0. Zmaga hokejistov ZDA V Zurichu je hokejska reprezentanca ZDA prepričljivo premagala reprezentanco Švice 11:2 (4:1, 4:1, 3:0). V švedskem mestu Karlstadt je gostovala kanadska reprezentanca v hokeju na ledu in premagale 4v"ače moštvo s 14:1 (7:0, 4:0, 3:1#- To je tretji turnir B Doslej sta bila odigrana že dva turnirja, in sicer leta 1955 in 1958. Prvi turnir je bil prav tako v Ljubljani, kjer so prav tako nastopile štiri reprezentance, Zasedba je bila enaka, kot bo letos: Srbija I In II, Hrvatska in Slovenija. JTedaj so osvojile prvo mesto igralke Srbije I, medtem ko se je Slovenija uvrstila na častno drugo mesto pred Hrvat-sko in Srbijo II. Slovenija je dosegla tedaj dve zmagi, poražena pa je bila od zmagovalne ekipe. B Precej močnejša je bila udeležba na drugem turnirju, ki je bil lani na Cetinju. Tedaj ata nastopili dve srbski ekipi, Hrvatska, Slovenija, BiH in Črna gora. Slovenke ob tej priložnosti niso bile tako uspešne in so zasedle 4. mesto, vrstni red pa je bil naslednji: Srbija I, Hrvatska, Srbija II, Slovenija, BIH in Črna gora. Knko bo letos? Organizatorjem, Košarkarski zvezi Slovenije, so se letos predstavila štiri ekipe: Srbija 1 in II, Hrvatska ter Slovenija. Slovenska reprezentanca bo imela od srede dalje skupne priprave, naši funkcionarji pa se nadejajo, da bo do-. segla dostojen uspeh, Proti ekipi Srbije I seveda ne more računati na uspešen nastop, pač pa bi spet lahko zasedla drugo mesto. Najmočnejša bo seveda, kot smo že rekli reprezentanca Srbije I, ki Jo bodo sestavljale v večini igralke Crv. zvezde, razen njih pa še nekaj članic beograjskega Radničkega, Želzničarja in Partizana. Če upoštevamo imena Gec, Prele-vič, Cipruš, Radenkovič in še nekatera, potem lahko že kar naprej pripišemo prvo mesto tej ekipi. V ekipi Srbije II bodo nastopile igralke NSK iz Novega Sada in Proleterja iz Zrenjanina, kjer je tudi nekaj prav dobrih košarkaric in bodo imele Slovenke z njimi dosti dela. In Hrvatska? Jedro reprezentance bo sestavljeno iz članic Splita, ki se jima bodo pridružile še Igralke Jugomontaže iz Zagreba. Za dokončno sestavo slovenske reprezentance še ne vemo. Zaupana pa je vešči roki trenerja Drago Kranjca, ki mu bo pomagal tudi kapetan reprezentance Janko Kavčič. Upajmo, da bosta imela pri sestavljanju srečno roko. Poka! »Polela« za 3. mesto Tudi za ta turnir so organizatorji pripravili za posamezne ekiiDe leof* nagrade. vili športnih tekmovanj si lahko nabavijo vstopnice v predprodaji na Gospodarskem razstavišču. TERAN IN TRAMPUŽEVA NAJBOLJŠA Kranj, 8. febr. Včeraj in danes je bil v organizaciji domačega Triglava i v Kranju II. republiški turnir v namiznem tenisu za člane. Nastopili so j tekmovalci Ljubljane, Kopra in Kranja. Uspehu na minulem zveznem turnirju je Teran dodal tudi današnjo i zmago. V finalu je po dobri igri premagal Kerna 3:1. Za vstop v finale je odpravil Tomca 3:0, Kern pa Tomažiča 3:0. Kot presenečenje lahko omenimo zmago Freliha 11. ki je premagal Zajca 3:1. Tudi Kern je imel precej težav z Žezlino in ga je komaj odpravil 3:2. Pri ženskah je Plutova zaradi bolezni odstopila že v polfinalu iu jo : Trampuževa z lahkoto zmagala. V finalu je premagala Lampretovo3:1. ; V ekipnem tekmovanju je bila Ljub- j Ijana dvakrat prva. obakrat z zmagama nad Triglavom. Rezultati — moški A: Teran : Tomc 3:0, Kern : Tomažič 3:0, Teran : Kern 3:1. Moški B: Tigerman : Kovačič 2:0. Ženske: Trampuž : Jernejčič 3:0, Lampret : Plut 3:0, w. o. Trampuž : Lampret 3:0. Dvojice: moški: Teran-Tomo : Kern-Zaje 2K>. Ženske: Trampuž-Horvat : Čresnje-vec-Errath 2:0. Mešano: Trampuž-Kern : Lampret-Tomc 2:1. Ekipno: moški — Ljubljana : Triglav 5:5, ženske — Ljubljana : Triglav 3:0-W. O. Kegljaška republiška liga Konstruktor prodira V drugem kolu republiške moške kegljaške lige so nastopili kegljač1 na stezah v Mariboru, Cel ju, Kranji1 in na Jesenicah, medtem ko v Ljubljani spet ni bilo nobene tekme, kel je bil na kegljišču Gradisa pros> termin. Najboljši uspeli so vseka kol dosegli kegljači Konstruktorja, ki so zmagali na četveroboju v Maribor« in Celju. Zanimivo pa je, da je proti pričakovanju nekoliko razočara' kranjski Triglav, ki je nastopil brez Turka in Lada Ambrožiča. Majlm« presenečenje predstavlja zmag« Kranjske gore v Kranju in zelo slaba rezultata Zvezde v Celju in Mariboru. Po drugem kolu je vrst«* red naslednji: Branik 13.096, Konstruktor 13.057. Jesenice 13.027. Triglav 12.951. Ljutomer 12.684, Lokomotiva 12.675, Rudar 12.653, Gradi* Jes. 12.642, Zvezda 12.418, Gorjanc' 12.385 itd. Rezultati II. kola — Maribor: Konstruktor 6582. Triglav 63(M. Lokomotiva 6380, Zvezda 6529, Celje: Konstruktor 6173, Triglav 6150, koko-motiva 6295, Zvezda 6089, Krau.i' Kran iška gora 6M t, Ljubiiaha 6H!• Gradis L j. 6319, Beton 6501. Zmagovita reprezentanca bo prejela P0' Ical Športne zveze Slovenije, pokal T‘> drugo mesto bo poklonila Okrajna športna zveza v Ljubljani, tretje plasirsn' ekipi pa bo podarilo pokal uredništvo »Poleta«, Razen tega pripravlja naš* 2 uredništvo za nastopajoče in gledale" še prijetno presenečenje, ki pa je za zdaj še »zaupna tajnost«. Poseben mik lega turnirja, ki se f0 začel v nedeljo, 15. t. m. zvečer in h0 trajal še v ponedeljek in torek, bc*1',l dali tudi nastopi moških ekip OUmpUe' Ljubljane in Odreda, id bodo odigl';,, vsak dan po eno predtekmo. Prva pre<1 tekma bo že v nedeljo med Ljubija11" in Olimpijo. Spored ženskih iekem je našle cin J J 15, II. Hrvatska : Srbija I, Slovenijo Srbija II, 16. II. Hrvatska : Srbija 1 j Srbija I : Slovenija In 17. II. Srbija 1 Srbija IT. Hrvatska ■ Slovenija.