S---------
Ilovi amerikanski predsednik,
Naš list jo ob priliki izvolitve 110-,vega predsednika Zjedinjcnih držav v {Amcriki pojasnil, kako so volitev vrši, )ii) tudi povedal glavna načela novega 'demokratičnega predsedniku dr. Vu-drov 1'ilsona (VVilson). Njegov značaj aiajbolje opisuje sledeči dogodek: Ko &a jo prišlo zastopstvo demokratične '{stranko prosit, naj prevzame kandidaturo za predsedstvo, jo bila njegova 9iiša polna poročevalcev, ki so čakali 31 a odločitev, da lii jo potom sporočili aia vso krajo sveta. \'si so bili iznona-ileni, ko je sedanji predsednik, proden jo podal svoj odgovor, s svojo ženo odšel v notranjo prostore svojega stanovanja. Nad 20 minut jo cela četa čas-iiikarjev bolj ali manj potrpežljivo čakala, predno so je vrnil. Ko so odpro 'duri, jo v par besedah povedal, da .sprejme kandidaturo. Eden izmed čas-Siikarjov s posebno veliko predrznostjo ga vpraša nato, zakaj jo bilo treba (toliko čakati na njegovo odločitev. Se-Slanji predsednik odvrne prijazno: »Saj ivosto, da sva midva z ženo globoko Verna.« S lom jo razkril skrivnost, kaj go delal dotičnih 20 minul. Z ženo sla tiskala v molitvi razsvetljenja in pomoči od nebeškega očeta. V resnici jc f-odanji predsednik globoko veren in jako pobožen kristjan. Nedavno jo v fjavnem govoru izrekel, da so pravi napredek no da ločiti od vero, in jo pristavil, tla nobenega drugega programa fca razne preosnove no moro bili razen »rogranm, ki je zapisan v naukih na-oga Gospoda in Zveličarja.
Obenem jo pa novi predsetlnik ros jpravega demokratičnega mišljenja. (Ljudstvu zaupa. Večkrat jo žo poudarjal, da ljudstvo Zjedinjcnih držav svo-
je lastne koristi gotovo najboljše pozna, bolj kakor katerakoli posamezna vrsta ljudi ali kak posamezen sloj. Njegovo besedo slovojo v tem oziru: »Ljuiistvo, ki si v potu svojega obraza in s svojo krvjo pridobiva vsakdanji kruh na svetu, gotovo veliko globljo razume, kako je z gospodarstvom v Zjedinjcnih državah, kakor tisti ljudje, ki so prišli na vrh. »Jaz hočem biti predsednik 1 j u d s I v a v Z jedili jenih državah, za tiste so hočem brigati, katerih glasov nihče no posluša, o katerih so nič no piše v časopisih, kateri nimajo pristopa k guvernerjem ali predsednikom nli drugim visokim javnim osebam, marveč kateri tiho in mirno izvršujejo svoje vsakdanjo delo in nosijo breme življenja. Kapitalisti ljudstva in njegovih potreb no morejo razumeti iu zato so (tuli v politiki no smemo ozirati na lo, kaj sodijo veliki bogatini.«
Pogovor s turškim sultanom fllehmed V.
Urednik angl. lista »Review of Reviews V. T. Steat« je meseca julija 1911 dobil pristop k turškemu sultanu in se je ž njim eno uro razgovarjal. Svoj razgovor je takoj zapisal in ga priobčil. Zdaj, ko pada slava turškega cesarstva za vedno, so posamezni odstavki tega govora prav posebno zanimivi. Priobčujemo ga vsled tega svojim bralcem. Steat piše:
Najprej sem sc zahvalil za čast, da se smem pokloniti njegovemu veličanstvu in sem vprašal, ali mi jc dovoljeno govoriti popolnoma odkrito. Sultan temu pritrdi in nato pravim:
»Čestitam vašemu veličanstvu, da sle vi najprvi v vrsti ustavnih vladarjev na
Turškem in upam, da bo velika vrsta vaših naslednikov, ki bodo uživali slavo največjega svojih prednikov.«
Sultan sklene roki na prsih *in prav
»Zahvalim vas za te želje. Vedno sen hrepenel, da bi ustanovil ustavo na Turškem in sedaj ko je ustanovljena, jo hočem ohraniti.«
Nato odvrnem: Na Angleškem ima ustavni kralj naj-prijetnejše stališče na svetu. Vso slavo vladarstva ima, pa nobene odgovornosti za vlado. On ;e edini mož na svetu, ki nc more nikomur nobene krivice storiti, ker mora vladati samo po ministrih, ki so sami odgovorni za vse, kar je morda slabega.«
Sultan se zasmeje in pravi:
Tako je; jaz sem to vedno razumel v tem smislu.«
»Naj se drznem pripomniti vašemu veičanstvu, da vladarska čast ni nikdar tako domača na Angleškem, kakor jc danes. Pred 40 leti je umrl Edvard. Navadno je pravil, da bi nikdar ne hotel nasledovati na prestolu. Ko je pa kralj Edvard umrl, niso za nobenim vladarjem tako splošno žalovali ali hvali i s tako iskreno uda-nostjo.«
■To veni,« pravi sultan, kralj Edvard jc bil velik kralj.
Toda,« pravim jaz, zakaj sc jc angleška monarhija tako poživila? To jc bilo zavoljo lega, ker je vladar prišel iz svojega zatišja in se sam pokazal ljudstvu. Vladar, ki je neviden svojim podložnikom, nc more ohraniti njihove udanosti in zato vam čestitam, da ste nedavno obiskali svoje evropske pokrajine in da so tako vaši pod-ložniki imeli priložnost videti, da sle človeško bitje, ne pa kaka neznana prikazen, in da se osebno brigate za njihov blage r.«
»Da,« odvrne sultan, »lo je res. Zelo me je veselil obisk mojih pokrajin v Ru-meliji, ker sem videl svoje podložnikc od obličja do obličja in jih zagotovil, da skr-
11
bim za nje, kakor oče skrbi za svoje otroke brez razločka rodu ali vere.«
Nato nadaljujem:
»Še ena skrivnost splošne udanosti vseh svojemu vladarju je v tem, ker vsak del naše države čuti, da ložje doseže svoje najvišje namene, če je zvezan s prestolom, kakor če je ločen od njega. Mi moremo svojo državo držati skupaj samo s tem, da vsak narod prepričamo, da spoštujemo njegove zakone, njegove navade, njegove ci'je in celo njegove predsodke. Če hočete, da vas bodo podložniki ljubili, jih ne smete motiti. Pustite jim njihovo lastno pot in pomagajte jim rajše, nego da bi jih zavirali, ko se prizadevajo za to, kar se jim zdi potrebno. Svoboda je največja trdnjava prestola.«
Da, < odgovori sultan. »Toda včasih so narodi kakor poredni otroci; malo šibe jim je dobro.«
Narodi,« odvrnem, : niso otroci, ampak odrasli ljudje. Iskreno upam, da ne bodete svoje strogosti preveč rabili. Najvažnejše delo za vladarja je, da naredi iz današnjega upornega udanega podložnika za jutri. Mi smo imeli veliko vojsko v Južni Afriki in danes je general Bota prvi minister Zedinjene Južne Afrike.*
»Poznani generala Bota,« pravi sultan, toda vi ste ga prej nabili. Ravno taka je na Turškem. Mi imamo majhne upore v Albani i; .toda ko sem prišel v Kosovo, me je prišlo tisoč in tisoč Albancev pozdravit z največjo navdušenostjo.«
Nato odvrnem: To je res, toda nam ni bilo treba bojevali se z Buri. Mi smo imeli vojsko tri leta in smo za njo žrtvovali 4800 milijonov kron. Nazadnje smo napravili mir s tem, da smo dali Burom vse, kar so želeli. Naša izkušnja v Južni Afriki nam ne kaže samo, kako bi se bila lahko vojska odvrnila, marveč tudi kako se njene nesreče sploh more,o preprečiti. Človek je lahko kralju popolnoma udan, pa vendar sme najkrepkejše se upirati slabim svetovalcem, ki so odgovorni za politiko krivice. Jaz nisem bil nikdar bolj udan kralju in svoji državi, kakor takrat, ko sem se odločno upiral tej krivični vojski. Resnična zvestoba do vašega veličanstva bo velikokrat vodila vaše najbolj zveste podložnike, da se bodo trudili osvoboditi vaše veličanstvo od slabih svetovalcev, katerih politika prinaša sramoto vašemu imenu.«
Sultan odvrne, da je vedno želel, da bi njegovi ministri in general bili pravični in človekoljubni. Zato ga žali, ko vidi, da angleški listi krivično presojajo obnašanje njegovih generalov.
Nato sem rekel, da zelo želim, naj bi vsi podložniki sultanovi čutili njegovo nepristransko in pravično vlado; da bi nobeden del njegove velike družine ne imel več pravic kakor drugi, ker to bi bilo krivično.
»To je tudi moja želja,« pravi sultan. »Zahvalim vas za vaše besede.« v Nazadnje, predno se je pogovor končal, sem rekel to-le:
»V angleški državi smo se prepričali z grenkimi izkušnjami, da so prenapeteži,
* General Bolha je bil glavni poveljnik burske vojske.
2"
ki hočejo s silo vse naše različne narode vladati po enem kopitu, najhujši sovražniki naše države. Če ;'ih hočemo držati skupaj, jim moramo puštiti itd, kar je njim prav. Če bi poskusili poang'ežiti Škotsko, bi zjedi-njeno kraljestvo V šestih tednih propadlo; če bi nemška vlada hotela poprusiti Bavarce, bi tudi v šestih tednih propadla. Zato, vaše veMčanstvo, se bojim za obstoj vaše države, ko čujem o otomanski politiki, ki sili vse različne narode vaše države, naj postanejo Turki.«
»To ni tako,« pravi sultan. »Jaz ne želim ničesar druzega, nego da se z vsemi mojimi podložniki postopa enako.«
Odgovorim mu, ko se poslavljam:
»To me prepričuje, ko'iko modre,'še je vaše veličanstvo, kakor marsikateri vaših ministrov.«
Dogodki zadnjih mesecev so pokazali, da je imel Steat prav. Brez vseh ovinkov pravimo, da kar je veljalo za Turčijo, velja tudi za Avstrijo. Tudi naša država more zagotoviti svoj obstoj samo, če bomo imeli vedno ljudi močnih, odločnih in neustrašenih, ki bodo proli krivični politiki vladarjevih svetovalcev pogumno nastopili. Nas bi bili tudi radi progiasi'i za veleizdajnike, ko smo odločno svarili proti vojski s slovanskimi balkanskimi državami ali z Rusi. Izkušnja je pokazala, da smo imeli prav in ko bi bili odgovorni državniki spre'eli naše misli, bi bila država obvarovana sramote in velikanske škode. Ravno zato, ker smo zvesti svoji državi in zlasti svojemu vladarju, moramo brezobzirno, ali je komu všeč ali ne, nastopiti proti temu, kar državi in vladarski rodbini škoduje. Za našo državno polovico, še veliko bolj pa za Ogrsko, velja pa tudi v polni meri, kar je Stead sultanu leta 1911 govoril o tem, kako je treba ravnati s posameznimi narodi. Dobro je izprevidel, da mora turško državo uničiti politika, ki hoče vse različne narode napraviti za Turke. Ko bi bi! sultan Steadovo misel sprejel in se ravnal po nji, bi danes ne bil tepen in od vseh zaničevan revež, jetnik, brez pomena in države v Evropi. Tisti ljudje, ki pri nas zagovarja o politiko ponemčevanja in na Ogrskem mad;a-riziranja, naj se iz usode turškega cesarstva uče, kam to vodi.
^®6^Bg3BBgB8Rrgg!gg8®EB83?gggS]2ggggg£gggg|^3ggg^
JMJ Političen pregled
MsgBS^S8S88SggggBg§gggggSSgggSS8ggS3S3gSSi,S53§2^8g^H
MEDNARODNI POLOŽAJ. — AVSTRIJA IN RUSIJA. Demobilizacija. — Objava v listih. — Odpošiljanje vojaštva.
Kar so avstrijski narodi željno čakali m kar so toliko časa napovedovali, sc jc deloma izvršilo. Avstrija in Rusija sta se sporazumeli, da odpoš-ljeta z gališke meje vsaka nekaj vojaštva domov.
Po dolgih pogajanjih jc vendar izšla v poluradnem listu našega zunanjega ministrstva, v »Fremdenblattu«, na-redba, po kateri sc zmanjša število vojaštva na mejah. Ta objava naglaša, da sta obe vladi prišli do zaključka,
da tako veliko varnostno odredbe sa mo za obrambo niso več upravičene Objava povdarja tudi, da se je to izvr šilo vsled pisma našega cesarja na rit skega carja.	«£yn0,
-O
Vtis demobiHzacije. — Slaba zmiftne, nja. — Dostavki.
Vtis, ki ga jc napravila odredba r, demobilizaeiji, ni nikjer ravno najboljši. Vsem se namreč čudno zdi, da je demobilizacija, ki se jc toliko o nji pisalo, samo delna. Na meji ostane vedno še cela vojska. Daljo je sumlji vo, da dekreta o demobilizaeiji na naši in ruski strani pač povdarjata prija -teljslvo vladarskih hiš, a se ogibljela reči, da sta sc državi sprijaznili.
Najslabše znamenje pa jc to, da j ■ Avstrija pač v Galiciji poslala nekaj moštva domov, v Bosni pa jc ostalo vse pod orožjem. To je znamenje, da se položaj ni jirav nič pojasnil, ker gre st; i prvi vrsti vendar za Balkan in ne za Galicijo.
Vprašanja Skadra in FM.-kovica nerešeno. — Odločitev.
Iz teh demobilizacijskih naredb je jasno, da jo težišče vsega avslrij.-ko-ruskega spora vprašanje, kaj bo z Albanijo. Zato Avstrija ob srbski meji noče odposlati vojaštva domov, dokler to ni rešeno.
Pogajanja med Rusijo in Avstrijo pa še doslej niso rešila tega zaplet<;a-ja. Kakor pred meseci, tako je še danes negotovo, čegav bo Skader in Djakovo. Ta dva kraja sta namreč glavni sporni točki, druge so rešene.
Videti je, da Rusija no bo zlepa odnehala in avstrijska diplomacija doživlja poraz za porazom. Sedaj smo a-ko daleč, da ali Avstrija mirno prizna, da je ugnana v kot ali pa — začne vojno. — Nekateri poznavalci razmer Pravijo, da mora pasti odločitev kmalu.
Pnmen Skadra za Avstrijo.
Ves prepir med Avstrijo in Rusijo na zunaj izgleda, kakor da bi sc šlo samo za par albanskih mest. Toda to jo le zunanja stran, vzroki razpora so večji. Listi trdijo, da sta dva glavna vzroka:
Avstrija jo izgubila vsled balkanskih zmag svoj vpliv na Balkanu. Zadnje ostanke tega vpliva hoče rešiti s tem, da ostane Albanija pod njenim vplivom. Da se pa to zgodi, mora rešili za Albanijo Skader.
Drugi vzrok, ki pa je s prvim v zvezi, jc ta, da se Avstrija boji vedri« močnejše Srbije. Ker Avstrija slabo ravna s svojimi Jugoslovani in ker Srbi žele Bosno, kjer biva mnogo Srbov, se je bati vodnih prepirov med obema državama, če bi bil tedaj Skader pod avstrijskim vplivom, bi držal Srbe v strahu, ker jc močna trdnjava. — Razume so, da vse ravnanje naše diplomacije s tem ni pojasnjeno, ker tolikega pomena le nima Skader, da bi se začela vojna, posebno, ker je vpliv Avstrije po avstrijski krivdi zmanjšan.
Avstrija hotela preprečiti srbsko pomoč Skadru.
Da je Avstriji mnogo na tem, da r«lol>i Skader za Albanijo, priča la-lc vesl: Srbi so odposlali močne čete, da pomagajo osvojili Črnogorcem Skader. 'Avstrija pa bi to rada preprečila. Na konferenci poslanikov je hotela doseči, 'da bi velesile lo Srbiji prepovedale. To-(ja tu ni dosegla uspeha. — Poročajo tudi, da je avstrijski poslanik v Bel-pradu srbski vladi to odsvetoval.
Angleški kralj in minister — pa svetovni mir.
Če bi prišlo do vojne med Avstrijo Jn kakim sosedom, zapletle bi se v boj K udi druge države. Zato je važno za hvetovni mir, kaj sc vrši na avstrijski i.neji in zato tudi vse države to pazno zasledujejo. Pa ne samo zasledujejo, tudi za poravnavo se prizadevajo.
Velike važnosti za evropski mir je zalo prestol n i govor angleškega kralja .Ilirija, ki zatrjuje, da sc Anglija trudi ca mir. Ravnotako pomirjevalno je vplivala tudi izjava ministra, ki jc zagotavljal, da so se države zbližale.
VOJNI DOGODKI NA BALKANU.
Skader. — Obstreljevanje.
Pred Skadrom je bilo zadnji čas vse mirno. Vsa poročila pa so zatrjevala, da sc Srbi in Črnogorci pripravljajo mi odločilni naskok. Poročila zadnjih <lui so tudi naznanjala, da imajo Črnogorci pričakovali uspehov, ker so Turški- v mestu čisto izmučeni in jim že vsega primanjkuje.
Srbi so poslali pred Skader topov in moštva. Sedaj je menda Srbov pred js kadrom do 40.000. — Zadnje vesti zatrjujejo, da se je res začelo veliko obstreljevanje Skadra. Turki menda slabo odgovarjajo.
Izprad Odrina. — Glasovi o padcu. — Naskok?
Kakor izpred Skadra, je tudi izpred Odrina prišla vest, da je mesto j »red padcem. Šukri paša da je menda sporočil v Carigrad, da se ne moro več braniti, ker mu vsega manjka in ker razsajajo v mestu bolezni. Toda lo vest Ko razglasili kot neresnično.
Druga vest trdi, da bo skušal Šukri paša s svojim moštvom iz mesta fzpasti in se prebiti skozi bulgarske Čftte v Carigrad.
Z druge strani pa se sliši, da Bulgari pripravljajo ravno te dni splošen liapad na mesto. — Nc ila se pa reči, v J<oliko je ta vest resnična. Pač pa so potrdili poročilo, da so Bulgari zavzeli p no utrdbo pred mestom. — Naskok na mesto bi zahteval neizmernih žrtev in ga zato ni pričakovati.
DRUGE VESTI Z BALKANA.
Napetost med zavezniki. — Boj med Grki in Bulgari.
Znano je, da je balkanske državice združilo v skupno zvezo lo sovraštvo 'do Turkov. Ko bo izginil ta sovražnik, bati sc j c sovražnosti med zavezniki
samimi. Napetosti se že kažejo med Srbi in Bulgari na eni in med Bulgari in Grki na drugi Strani. Med Srbi in Bulgari boclo prepiri radi meje, ker si Srbi več laste, kakor jc bilo dogovorjeno.
Staro sovraštvo med Bulgari in Grki pa se je pokazalo posebno zadnjič, da so se spopadle bulgarske in grške čete v bližini Soluna.
Kaj zahtevajo zavezniki od Turkov?
Kakor znano so velesile ponudile balkanskim državam, da posredujejo za mir. Kot odgovor na to ponudbo zahtevajo zavezniki od Turkov:
Turčija odstopi vse ozemlje zahodno od Rodosta. Galipoli ostane Turkom. Turčija odstopi dalje otoke v Egejskem morju. Plačati mora dalje vojno odškodnino. Med pogajanji sc ne prekinejo vojne operacije.
AVSTRIJA.
Mali finančni načrt.
Finančni odsek državnega zbora je dne 8. t. m. srečno dovršil svoje delo, ki ima v prvi vrsti namen, priskočiti deželnim financam.
Odsek je deloval neprestano skozi dva meseca. Kranjsko deželo jc zastopal v odseku deželni glavar dr. Šusteršič. Bilo je premagati nebroj težkoč in ovir. A končno je vendarle prodrla reforma, ki utegne vplivati zelo blagodejno na razvoj deželnih »,;i državnih financ.
Finančni odsek obsega po odseko-vih sklepih sledeče točke:
1.	Zvišanje davka na žganje od 90 na 140 K od hektolitra alkohola.
2.	Zvišanje osebne dohodnine od dohodkov, ki presegajo 10.000 K na leto.
3.	Zvišanje davka, ki ga je plačati od stav pri konjskih dirkah.
4.	Davek na šampanjec.
Največjega pomena za dežele je prva točka, to je zvišanje davka na žganje. Ta povišek se namreč odstopi v celoti deželam in razdeli med nje po gotovem ključu, o katerem so sc zecli-nile večinske stranke po skoraj štiri-mescčnili pogajanjih, ki so bila sila težavna, ker je seveda vsaka dežela zahtevala zase ugodnosti.
Ogrski državni zbor.
Ogrski državni zbor pač ne zasluži toga imena. Leto za letom se ponavljajo prizori, ki so navadni le v najslabej-ših gostilnah. Ogrski grofje in velikaši imajo zbornico za prostor, kjer se lahko svobodno zmerjajo. — Taki škandali so sc ponovili tudi 13. t. m. K seji, ki jc razpravljala o novem poslovniku, jc prišla opozicija in vzdignila velik kra-val. Očitali so poslancem večine in ministrom razne goljufije, dokler ni predsednik poklical policajev. Nato sc jc opozicija mirno odstranila. — Poslovnik jc bil potem seveda mirno sprejet.
SmS T icteu PlPI
gppi|	PPPPS
V deveti deželi.
Iz angleščine po Rider Haggardu prevel I. M.
(Dalje.)
Kakor hitro smo prišli bolj na sredo, sva začela veslati proti reki navzgor proti kraju, kjer je bil usidran drugi čoln. To delo jc bilo jako težavno in nevarno, le Tomičevi glasni klici so naju vodili in nama kot glas roga v megli kazali pravo smer. Končno se nam je posrečilo priti do njih in hvaležni smo bili, ko smo izvedeli, da jih ni nikclo nadlegoval. Ni dvoma, da bi bil moral lastnik iste roko prerezati tudi vrv njihovega čolna, a ga jc premotila krvoločnost, ko se mu je ponudila ugodna prilika. Ta okoliščina jc nas stala enega moža, Masa j ca pa roko ter jc brez dvoma rešila nas in ostale gotove smrti.
Da bi ne bil videl tiste pošastne, prikazni ob strani čolna, — prikazni, ki jc ne pozabim, dokler bom živel — bi bil čoln čisto gotovo zavozil na breg, in prepričan sem, da bi ne bil nikdar napisal te zgodbe.
TRETJE POGLAVJE.
Pri angleškem trgovcu.
Z ostankom vrvi smo privezali svoj čoln k prvemu, čakali dneva in si čestitali na rešitvi, ki je v resnici bolj prihajala od posebne dobrote božje previdnosti, kakor od naše skrbnosti in srčnosti. Naposled jc napočil dan. Prizor v našem čolnu jc bil grozen. Na dnu je ležal nesrečni askari z nožem v prsih, poleg njega pa odsekana roka, trdno držeč za ročaj. Tega prizora nismo mogli prenašati. Dvignili smo kamen, ki nam je služil kot sidro drugega čolna, ga privezali k umorjenemu in ga vrgli v vodo; naglo sc je potopil, le številni vodni mehurčki so kazali šc nekaj trenutkov mesto njegovega groba. Tudi morivčevo roko smo vrgli v reko, kjer je počasi izginila v globočinah. Meč pa, kojega ročaj jc bil iz slonovc kosti z vloženimi zlatimi okraski — očividno arabsko delo — sem vzel jaz in ga odslej rabil kot lovski nož.
Namesto umorjenega smo vzeli k sebi drugega askarija in odrinili zopet dalje. Bili smo precej potrti in malo-dušni glede priliodnjosti in smo le želeli, da bi kmalu prišli do angleškega trgovca. A naših nadlog še ni bilo konec. Kmalu po solnčncm vzhodu je jelo liti kakor iz škafa, da smo bili premočeni do kože. Še hujše pa jo bilo, ko jo ponehal veter, tako da nismo mogli rabiti jader ter smo bili primorani prijeti za vesla.
Ob enajstih dopoldne smo sc ustavili na odprtem kraju na levem bregu reke. Ker jc bil dež pojenjal, smo zanetili ogenj in si skuhali rib, ki smo jih bili vjeli. Po divjačino sc nismo upali.
31
Ob dveh smo se podali zopet na pot in kmalu potem je pričelo znova deževati. Ker so so pojavljale v reki številne kleči in pečine in jc imela reka vsled deževja močnejši tok. smo kmalu iz-prevideli, da tisto noč še ne bomo spali pod gostoljubno Angleževo streho. Vzlic vsem naporom nismo mogli prevoziti več kakor eno miljo na uro in okoli petih popoldne smo bili gotovo oddaljeni še krog deset milj.
Vsled tega smo se jeli pripravljati na noč, kakor smo pač mogli. Po izkušnjah zadnje noči nismo smeli na suho, in to tem manj, ker so bili bregovi poraščeni z gostim grmovjem, v katerem bi se skrilo lahko tisoč Masaj-cev. Izprva sem že mislil, da bomo morali še eno noč prebiti v čolnih; na srečo pa smo ugledali majhen skalnat otočič skoraj prav sredi reke, ki ni meril več kakor kakih petnajst kva-Iratnih metrov. Povcslali smo tja ter si naredili kolikor mogoče udobno taborišče. Žal, da je bilo kaj malo udobno. Vreme je ostalo šc nadalje skrajno slabo; dež je lil še vedno, da nas je zeblo do kosti, ker nismo mogli zakuriti ognja. Eno dobroto pa je imel ta dež: naš askari je povedal da Masajci nimajo navade napasti v dežju; Tomič je pripomnil, da bržkone radi tega, ker sovražijo vsako misel na umivanje.
Pojedli smo malo okusne kuhane ribe, ki smo jilt prinesli seboj — to se pravi, vsi razna Umslopogasa, ki ni mogel videti ribe, kakor večina Zulov — ter se okrepčali z brandijem, ki smo ga imeli na srečo nekaj steklenic seboj. Nato pa se je pričela noč, ki je bila ena najhujših, kar sem jih doživel. Zdelo se je, da je ne bo ne konca ne kraja, in bal sem se že, da nam od moče, mraza in naporov pogineta dva od askarov. In res, da bi jili nc bili pokrepčali z brandijem sem bil prepričan, da bi bila izdihnila. Nobeno afriško ljudstvo namreč ne more prenašati vo'ikega trpljenja ob slabem vremenu. Celo stari bojevnik Umslopogas je precej trpel, kakor sem videl, dasi ni ziiMl niti besedice, dočim sta aska-rija neprestano tarnala in javkala.
A to šc ni bilo vse. Okoli ene po polnoči smo zopet začuli osodcpolne sovine glasove, tako da smo se takoj pripravili za napad, dasi ne verujem, da bi se bili mogli posebno braniti, če i)i se bilo res kaj zgodilo. Toda ali je hibi sova ali pa so bili Fasajci premalo pogumni, toliko jc gotovo, da smo imeli mir.
Naposled sc je začelo daniti in z dnevom je prenehal dež. Prikazalo se je solnce, ki je vsrkavalo meglo in ogrevalo mrzlotni zrak. Prcmrazeni in skrajno utrujeni smo vstali in se greli.
V kratkem smo bili zopet, na potu. Imeli smo ugoden veter in dobro napredovali. S solnccm nas je nanovo navdal pogum in dobra volja, tako da smo se začeli smejati nad težavami in nevarnostmi prejšnjega dne.
Tako smo dobre volje veslali približno do enajste ure. Ko smo sc pa
kakor po navadi hoteli ustaviti, da sc okrepčamo in odnočijeino, je roka naredila ovinek in ugledali smo na nekom griču precej veliko evropsko po slopje z verando, obdano z visokim zi-dovjem. Tik zraven hiše je stala veli kanska smreka, katero vrh smo z dalj nogledom videli žc dva dni, ne da bi seveda vedeli, da nam kaže lego biva lišča angleškega trgovca. Jaz sem prvi ugledal poslopje in veselo zaukal in za menoj vsi ostali. Sedaj ni bilo misliti, da bi se ustavili. Zgrabili smo za vesla in veslali dalje. Dasi pa jo poslopje bilo videti čisto blizu, je bilo vendar šc precej daleč, in šole okrog ene smo dospeli do vznožja griča, na katerem je stalo poslopje. Za vozili smo k bregu, stopili na suho in ravno vlekli na suho čolna, ko uzremo tri postavo v navadni evropski obleki, ki so nam hitele nasproti.
»Gospod, gospa in majhno dekletce!« je vzkliknil Tomič, motreč trojico skozi monokelj; »nasproti nam gredo in oblečeni so kakor pošteni Evropejci. In glejte, kako lepo obdelan vrt okoli hišo! Tisoč kosmatih medvedov, če ni to najbolj čudovit kraj, kar smo jih kdaj videli!«
Tomič je imel prav. Prizor je bil ros nekaj nenavadnega v takih krajih. In nič manj so nismo čudili, ko nas jo gospod nagovoril v domačem jeziku.
»Kako se imate, gospodje?« je vprašal gospod, sivolas možak prijaznega obraza i t rdečih lic. »Nadejam se, da dobro. Moji domačini so mi že pred dobro uro povedali, da so videli dva čolna z belimi ljudmi pluti po reki navzgor. Tako smo ravnoprav prišli, da vas pozdravimo.«
»In nas neizrečeno veseli, da zopet vidimo bole obraze, da veste,« je pripomnila gospa.
Odkrili smo sc v odzdrav in se predstavili.
»Gotovo ste lačni in trudni,« jc nadaljeval Anglež. »Le z menoj, gospodje, silno nas veseli, da vas vidimo. Poslednji belokožec, ki nas jc obiskal, je bil Alfonz kmalu ga boste spoznali — in to je že leto dni od takrat.«
Stopali smo no griču navzgor, ki jo bil ob vznožju ograjen doloma z grmovjem, deloma s kamenitim zidom, ter dospeli v kafrske vrtove, prav tedaj polne koruzo, buč in krompirja. V teh kairskih vrtovih so stale lične, gobam podobne kočo domačinov, iz katerih so vrele ženske in otroci, da nas vidijo. Po sredi med vrtovi je držala cesta, po kateri smo šli mi. Ob straneh so rastla pomarančna drevesa, ki so se kar lomila pod težo zlatega sadja.
Po tej četrt milje dolgi poti, ki je držala precej strmo, smo dospeli do lope ograje iz kutin, ki so bilo tudi polne sadja. Ta ograja je obdajala kake stin orale zasebnega vrta, v katerem jo stala hiša s postranskimi poslopji majhna kapelica in sploh cel vVhunoc griča.
(Dalje prih.)
Leto 1812.
(Doživljaji francoskega vojaka.) (Dalje.)
Zvečer som bil poslan kot straža k maršalu Mortieru. Njegovo prenočišči; je bil velik skedenj brez strehe. Naredili smo vse, kar je bilo v naši moči, da bi ga zavarovali pred krutim mrazom. Naš polkovnik s svojim adjutantom jo. tudi našel tu prenočišče. Kot gorivo smo porabili vrata, ki so bila še ostala, in imeli tako vsaj ogenj, ob katerem smg se mogli greti.
7.e proti deveti nas jo velika večina zadremala, toda mraz, lakota in bolečino, povzročene od prestanili muk in naporov, so nam neprestano prekinjo-vale naše spanje. Moja siromašna večerja je obstojala jz konjskih jeter in nekoliko snega. Tudi maršal je jedel kos istih jeter, a imel jo polog tega .se nekoliko prepečenca in nazadnje po/ i -rek žganja. Sicer to ni bila za francoskega maršala nikaka mastna večerja, a pri razmerah, kakoršne so bile, tako razkošna, kolikor jo bilo sploh mogoče.
Pred vhodom v skedenj je oprt na svojo puško stal eden mojih mož. Maršal ga vpraša, kaj tukaj dela. Vojak odgovori, da stoji tukaj na straži. »Čemu.' vendar?« odvrne maršal, »s toni ne boš niti zabranil mrazu vhoda do .nas, niti zmanjšal naše bede. Pojdi torej k ognju: in se groj!« Maršal se je nato zavil\ plašč in legel na telcčn.jak.
Ko sem ga hotel posnemati tudi jaz, nas je zdajci prestrašil nenavaden šum. Bil jo močan sever, ki je pridivjal skozi gozd in prinesel seboj goste množine snega in mraza do 27 stopinj. Moštvo ni bilo več v stanu vstrajati na svojih mestih in kričaje so leteli na vso strani, kjer jc bil videti kak ogenj. A kmalu so zagazali v goste snežne vrtince, izgubili pravo smer, tavali okrog, zašli nazadnje v žamete, kjer so bedno poginili. Več sto jih je na ta način izgubilo svoje življenje, tisoči pa so v obupni vdanosti umrli na svojih mestih. Kar nas tiče, smo morali blagi oval i samega' sebe, da nas je ena stena skednja varovala pred ledenim vetrom. Mnogi so pri nas iskali zavetja in s tem ušli poginu.
Ta strašna noč, v kateri se jo bi L' lakorekoč cel pokol zarotil proti nam, jo pa krila pod svojim zagrinjalom tudi.' dokaz največje požrtvovalnosti, ki jo moram na vsak način omeniti na tem mestu.
Princ Emil hesenski je s svojimi vojaki tvoril del naše vojske. Njegov mali kor jc obstojal iz več polkov pohoto m konjenice, toda sedaj se je bilo njihovo število tako skrčilo, da so šteli morda.' šc kakih 500 do 600 mož, s katerimi jo prenočeval princ prav v naši bližini. Med njimi jc bilo še kakih 150 dragon-cev, toda skoraj vsi brez konj, ki so jim med potoni poginili, ali pa bili zaklani, .i vrli vojaki, ki so vsled strašnega mraza in vetra morali zapustiti svoja' '°zisča, da jih nc pokoplje sneg, so žrt-' vovali svoje lastno življenje, da so rešili'

»dfV


Postna premišljevanja.
IV.
Za rod človeški Jezus vse je storil: Odprl človeštvu sveto je nebo in v duši mu prižgal je luč resnice in vso iz nje pregnal mu je temo.
Njegova najzvestejša dva učenca, učenca Jožef in pa Nikodem povijeta naposled ga v tančice in skrbno položita v grob ga nem.
Umrl je bil, umrl — za rod človeški, n On med nami vedno šc živi, živelo bo njegovo božje delo, živelo bo do konca naših dni.. .
Fr. Pavšič.
I®
um
mSSm

s*Jpm SK-foi/
JiiiLt
BlMiiEiliilPff
f'"/f»" "//'v:/(■„/,,./■■■/,.
;/-—;/■----o—
-k-
am
življenje svojemu mlademu, komaj dvajsetletnemu princu, katerega.so vzeli v sredo med se in ga tako branili pred ledeno sapo in mrazom. Zaviti v svoje dolge bele plašče so se stisnili nagosto okrog njega in ga tako varovali celo |
noč. Drugo jutro jib je bilo tri četrtino mrtvili in kakor drugih deset tisoč pokopanih pod snegom.
Zjutraj je začel mraz pojemati in nastopilo je zopet bolj milo vreme. Kdor je mogel še gibati, se jc dvignil in šel.
Od vseh strani so lezle izpod snega napol mrtve postave. Počakali smo tolik,> časa, da sc jih je nekoliko zbralo, nato smo odrinili dalje v nadi, da dospeina še isti dan v Smolensk.
(Dalje prihodnjič.).
Razgled po domovini

velikonočne praznil^
želita vsem coni. naročnikom, •iSg'-M/. čtopisniljom in prijateljem
uredništvo in upravnišlvo.

R o 711 a r j i z a R i m se sprejemajo i udi šr po veliki noči. Seveda se želi čim največ moških, Itaieri ima-30 se vedno maice premalo korajže. Možje in fantje, na noge, še js čas!
O letošnji Veliki niči nam kažejo koledarji iu pratika tri praznike, ker pade na velikonočni torek 25. marce kot praznik .Marijinega Oznanenja. Vsi li prazniki sc bodo obhajali prav tali o slove s n o , ko t, d i■ u g a leta m se vsem, ki niso zadržani z res prav nujnimi opravki, najtopleje priporoča, "a .Idi posvečujejo s pobožnim obiskovanjem sv. maše in prejemanjem sv zaKramentov! Posvečujmo jih pa tudi s tem, da izostane povsod vsako zapravljanje, pijančevanje in ponočeva-uje. S tem bomo prav posebno pokazati, kako so pri katol. Slovencih visoko v eislili naši lepi prazniki.
Zasedanja kranjskega deželneaa zuora je odloženo do jeseni
Goriški deželni zbor razpuščen. Goriški df zclni zbor je vsled smrli deželnega glavarja, predčasno razpuščen volitve ZaCel° 8 1'Opravami za novo
Redna skupščina Zadružne zveze
Ljubljanska Zadružna
li to <1 MV0J,° T,no 8kuP5«no za o 191 > v sredo, dne 2. aprila, ob 10.
.blW m° " >>Liu,lyk"'" "»'mi« v Lb ljan:.Obenem sc vrši dne 2. in 3.
se ho nI '"i""1 .kon«1,c«. katerem vem v i drugim obravnavalo o no-
Snfn n!1K'm-Zakonu in ccnlralni zadiužni blagajni.
Duhovniške vesti. Župnija sv. Mi-
ub a ivni'S0Š,tanju-jc Podeljena vlč. g. (en /Va'-U 111 župniku Josipu A t c n e d e r j u na Polzeli. — Stalno
vpokojen joč.g. ,fožefSvatonMž^ "'k v St. \ulu v Podjunski dolini na
Koroškem. — Nevarno je obolel č. g. Anton Grbcc, kurat na Kalu na Goriškem. Lotila se ga je pljučnica.
Smrtna kosa med duhovniki. Dne
1?. marca zvečer jc umrl v Ljubljani v Leonišču na operaciji vnetega slepiča č. g. Karol L e n a s i, župnik v Košani. Pokojni je bil rojen v Ljubljani dne 1. oktobra 1869. V mašnika je bil posvečen 23. julija 1892 in je služboval kot kaplan na Blokah, kot ekspozit v Na d a n jem selu in sedaj več let kot župnik v Košani. — V Ljutomeru so pokopali dne 10. marca vpok. župnika in sloveli, pisatelja č. g. Petra Skuhala. Hojen je bil pokojnik 21. junija 1847. Kot duhovnik n. v. r. jc služboval na raznih štajerskih župnijah. Pri Sv. Trojici v Slov. gor. je umrl č. g. Fr. Puntner, župnik v p. v starosti 78 let. \ pokoj je stopil kot župnik pri Novi Štifti leta 1906. Svetila v«em večna luč!
Umrl je dne 11. t. m. v Ljubljani ravnatelj »Feniksa« v p. gosp. Josip 1' rosen c. Pokojnik je dolgo vrsto let deloval v ljubljanskem občinskem svetu ter je prejšnja leta živahno deloval v tedanji konservativni stranki. Bil jo splošno spoštovan. Pokojnik je bil med soustanovitelji Vzajemnega podpornega društva. Naj počiva v miru!
Moška in mladeniška Marijina dražba v Križankih v Ljubljani dihala praznik Marijinega Oznanenja velikonočni torek prav tako kot druga lota. Jutranja pobožnost s skupnim svetim obhajilom ob 6. uri, večerni slo vesni shod pa ob navadni večerni uri Seveda se za obakrat vabijo tudi vsi drugi moški, čeravno niso člani družbe.
Tečaj za zgradbo vzornih hlevov in sapnic se je zaključil minulo soboto.
'•<'l<yvalo se ga jc 21 zidarjev iz raz-» > krajev dežele. Poučevalo so jc o -krlit za zdravje živine in 0 načinu, kavo se najceneje in najprimerneje grade
kliučil «	1!1.Kajmico. Tečaj je za-
ključil s primernim nagovorom deželni odbornik dr. Lampe
nr ,vn°V ,?.laTbHi f,ed za Kranjsko priče H h 1- • i 11 i 0,,II,0V P0 modernih na-
n e o i i »Vi u 11 ■ ^11 stari «tavbni-red cianja	V0C novcmu načinu zi-
ObčinSftvn," M!UOvec kastni občan.
g" £ ^ V C"rknem -i" izvolil č. nrei tnm inf '?lč 'T' Murovca, ki jc Ob««! °LaI' Za Casl»ega Člana.
Obč nski odbor v Mošnjah na Go-
icnjskcm je oblast razpustila, ker s0
iz dosed a n je občine ustanove tri nove. Gerentom jc imenovala bivšega župana J. Resman. V pomoč mu je pridelike izmed vsake treh novih občin po dva, svetovalca. Za Mošnje sta imenovana' M. Avscnik in Anton Frelili, za Ljubno Al. Cvenkelj in J. Skorčič, za Lesc p;t Fr. Valjavec in Ig. Kokalj.'Volilni imeniki se imajo pripraviti in razpoložiti do 1. aprila. Volitev v posamezne občine bo najbrž koncem maja.
Običajni sbod na Planinski gori pri Hakeku bo enako prejšnjim leiom na velikonočni torek, ki je letos obenem praznik Marijinega Oznanenja. Duhovno opravilo ob 10. uri dopoldne.
Shod na Bukovem vrhu (Sv. Solio-ta). Običajni letošnji prvi sbod se vrši. j a praznik Marijinega Oznanenja dne 25. marca, drugi pa v nedeljo, dne, 20. aprilu, to jc v nedeljo pred svetim Jurjem. Služba božja v tej podružnični cerkvi poljanske župnije bo obakrat ob 10. ui i.
Nabor za Z^or. Tuhinj. 3. marca jo bilo v Kamniku iz vasi Zgor. Tuhinj, ki šteje 50 hiš, izmed 11 poklicanih fantov 10 potrjenih. Menda ni lahko najli vasi, ki bi dala cesarju toliko vojakov.
Umna živinoreja. Posestnik Jožef A i'i mar i/. Drulovke pri Kranju je dne j. t. m. prodal 800 kg. težkega vola za. d)0 kron mesarju Josipu Jerihu v Medvodah.
Oirck v zib.dk> se opekel. Žena zi-dni skega jiomočnika Antona Baša jo Mislila svojega dve in polletnega Toti-ceka v zibelki, katero jc postavila k peči. Zibel se jc vnela, vsled česar sc je c I rok po celem životu opekel.
Mlekarski tečaj priredi deželni odbor od srede aprila do srede septembru t. I. na Vrhniki. Na ta tečaj se sprejmi; 10 moških in 10 ženskih. Za prve so pouk prične takoj, za druge dne 15. junija. Stanovanje bo za vse brezplačno t" sicer za moške na mlekarski, za ženske na gospodinjski šoli. Hrano plača vsak sam. Izvcnkranjski moški plačajo tudi 50 K, ženske pa 40 K šolnine. Za Kranjske moške udeležence je ustanovno11!!-1 T,ŠUiJ- P0 150 K in 6 za ženske po 100 K. Prošnje za sprejem in štipendijo
je vložiti na deželni odbor kranjski do •>. aprila t. 1 Priložiti jc zadnje Šol-m zdravniško izpričevalo V Horjulu se je zaključil živino-
leže^inii' V katere£a jc priredil deželni odbor v času od 26. januarja do
... mdica t. 1. na prošnjo tamošnje živinorejske zadruge. Udeleževalo sc ga
\8 mladeničem. Poučevalo se je prak-iCno živinorejo v sedmero hlevih, teoretično pa v društveni dvorani in po-jrg živinoreje tudi zadružništvo, travniki vo prvo pomoč pri živini in uredbo zemljiške knjige. Predavatelji so imeli iioleg pouka na tečaju tudi večerna in .nedeljska predavanja, katerih se je ljudstvo z velikim zanimanjem udeleževalo. Tečaj se je zaključil z javno V/kušnjo tečajnikov, katera je pokazali da se pridni in nadarjeni kmečki mladeniči obilo morejo naučiti koristnega na takem tečaju. Kako živo se zanimajo naši možje za gospodarski napredek so pokazali s tem, da se jih je udeležilo zaključka do 50 iz Horjula, Polhovega Gradca, Dobrove in Sv. Jo-,š(a s svojimi župani in župniki. Opazili smo tudi med udeleženci horjulske-«a rojaka g. župnika Rožnika iz Dobr-nič in več fantov, ki so obiskovali enak i i' čaj v Komendi. Za deželni odbor naj velja pa tudi ta tečaj za velik uspeh njegovega dela za gospodarsko probujo našega ljudstva.
Na poti k zdravniku umrl. V soboto, dne 8. t. m., jc peljal kajžar Nace .lezeršek s Huj pri Kranju svojega bb let starega očeta p. d. Gašparja iz Preddvora k zdravniku v Kranj. Ko se pripel jeta do Primskovega, mu oče umre na vozu.'Vzrok: starost.
Mrtvega našli. Na Vačali so našli dne 11. t. ni. zjutraj mrtvega posestnika Janeza Pirca iz Tolstega vrha, ki je vlužil za hlapca pri Kristanu na Vačah, imenovani je bil strasten pijanec. Govori se, da se je na nekem lesu spod-taknil in padel s sencem na kamen ter .so ubil.
Klavci, ki koljejo po hišah prašiče, so smatrajo za dninarje in ni treba za ta posel nobeno prijave obrti.
Umrli Radeckega veterani. Dne 11.
marca jo umrl na Nanosu veteran, vojak Radeč kij c ve vojske, Franc Ii-Iženti, rojen dne 25. septembra 182o. '.Njegovo ime jo znano vsled njegove posebne postrežljivosti marsikateremu obiskovalcu naših nanoških planin. — |Na Premu so pokopali Andreja To-mažie iz Bitinj, starega Radeckega veterana. Znani veteran Radeckega, Klobučarjev oče, ki svojo svetinje sc krepko nosi, jc v njem izgubil svojega dobrega prijatelja. - Na Vrzdencu je dne 8. marca t. 1. umrl vrl mož, 851etni 'Anton S 1 o v š a, zadnji Radeckijev ve-[teraft v tej občini. Svetila vsem večna luč!
Nesreči. Pri padcu si jc razbil čre-pinjo Andrej Lipiccr iz Trnovega, star '24 let. Hotel jc nesti veliko deblo iz gozda, a pri tom je tako nevarno padel, da si jc razbil črepinjo. — Obstrelil sc jc precej nevarno Josip Velišček, kmet, star 42 let, iz Imenja v občini Kojsko. Hotel jo napraviti vodnjak na .svoji njivi, a pri tem sc je mina uzgala in ga težko na obrazu ranila.
Službo mlekarja razpisujejo na kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu. Letna plača 900 kron in prosto stanovanje. Nastop službe 1. aprila.
Pojasnila daje in prošnje sprejema šolsko ravnateljstvo.
Nesreča na žagi. 33 let starega ža-garskega^ pomočnika Antona Šorla v Zapužah je pri delu zagrabil valjar na žagi in ga zavrtel s tako silo, da mu je zdrobil prsni koš.
»Domačin«, slovensko pisano glasilo kranjskih Nemcev je začelo izhajati v Ljubljani. No glasil po vzoru ptujskega »Štajerca« na Kranjskem prav nič ne potrebujemo.
Gozdni požar. Dne 2. marca jc pogorelo okolu 500 kvadr. metrov gozda ter uničil okolu 400 mladih smrek in mecesnov blizu trga Železniki. — Dne 4. t. m. pa je pogorelo kaka dva orala gozda Leva . Auersperga. Grofovi čuvaji so izsledili kot požigalca nekega človeka iz Javorja.
Vičan ponesrečil. Matija Kodela, trgovec s konji na Viču, jc v Sežani jemal iz vagonov konje. Pri tem jo neki konj padel nanj s tako silo, da se je trgovčeva leva noga dvakrat zlomila.
V Teharjih na Štajerskem je umrl po dolgi, mučni bolezni občespoštovani gosp. Jožef Ramšak, oče jezuita Florjana Ramšak, ki jc sedaj v Ljubljani. N. v m. p.!	.
Mlatilni stroj odtrgal rok "t. V ponedeljek, dno 3. marca, se je zgodila pri posestniku Luka Ribiču, po domače I.ap, pri Sv. Jerneju nad Muto velika nesreča pri mlatvi z mlatilmm strojem, v katerega jc po neprevidnosti vtaknil desno roko 131etni fant beliks Kondlcr, ki mu jo jc celo do rame grozno razmesarilo.	.
Smrtna nesreča. 18 letni kovaški učenec Franc Korošec v Ponikvi pri Št. Vidu jo vozil listje. Po nesreči sc je voz prevrnil nanj. Ker ni bilo nobene pomoči blizu, se je v listju zadušil. Našli so ga mrtvega.
Ogenj v šk^fji vasi. Dne 10. t. m. jc uničil požar hišo in vse premičnine posestniku Leopoldu in Tereziji Samec na Lahovni na Štajerskem. Reveža sta brez vseh sredstev, a morata preživeti 6 otrok. Prosita blaga srca pomoči.
Vincencijeva družba v Celovcu. V Celovcu sc je ustanovila slovenska Vincencijeva družba. Udje Vincencije-ve družbe, ki sc shajajo vsak drugi petek zvečer ob 8. uri v Delavskem društvu, obiskujejo družine na domu ter sc na lastne oči prepričajo o stanju revežev. Obenem udje tolažijo reveže ter jih spodbujajo k poštenemu boga-boječemu življenju, k izpolnjevanju verskih dolžnosti in k pridnemu dcMt. — št. Rupert je poln bedo slovenske množice in živ krst se ne briga zanjo. Moralno in gmotno propada. V St. Ru-pertu jc nad 400 divjih z;*'; ono v. Da polagoma dobimo stik s to maso, da ji nekoliko pomagamo in da jo začnemo reševati socialne demokracije, se je ustanovila .slovenska Vincencijeva družba. Vsak človek da rad malo darilo po svojih močeh onim, ki so v resnici revni. Skrbelo se bo, da pride milo-dar v prave roke. Vincencijeva družba sprejema radOvolje tudi obleke in stične stvari, oddajo naj se taki darovi v
papirni trgovini hotel »Trabesinger«.
25 letnica znamenitega ustanovitelja Rajfajžnovih posojilnic. Dne 11. t.
m. je preteklo 25 let, odkar je umrl v Nemčiji Friderik Viljem Raiffeisen, oče naših ljudskih posojilnic in gospodarskih kmečkih zadrug. V Avstriji je bilo leta 1912 nič manj kakor 7991 denarnih zadrug njegovega sistema. Raiffeisen je bil protestant, a veren mož, poln krščanskega duha. Danes se spominja tega moža gotovo vse kmečko ljudstvo z največjo hvaležnostjo.
Nakup konj za vojaštvo. Komisija za nakupovanje konj za vojaštvo v Mariboru št. 8 naznanja, da bo radi poznejšega nakupa pregledovala triletno konje naslednje dni: Dne 20. marca v Brežicah od 8. do 10. ure dopoldne, v Cerkljah od 11. do 1. ure popoldne in v Kostanjevici od 2. do 4. ure popoldne. Dne 21. marca v Št. Jerneju od 8. do 10. ure dopoldne, v Škocijanu od 11. do 12. ure dopoldne in v Mokronogu od 2. do 4. ure popoldne. Kateri pripeljanih konj bodo komisiji ugajali, bo komisija taiste po dogovoru s posestniki poznejši čas nakupila.
Lstošnji veliki manevri se bodo vršili na Češkem. Vodil jih bo prestolonaslednik Franc Ferdinand. Udeležili so jih bodo sledeči kori: 8., 9., 1., 2. in 14. Odkar se cesar več nc udeležuje velikih manevrov, se isti ne imenujejo več »cesarski«, ampak armadni manevri.
Novice iz Amerika. Pod ledom reke je dne 16. febr. utonil blizu Col-lingsburga, Pa. Josip Zelinger iz Dovč na Dolenjskem, star 25 let. Ponesrečeni zapušča vdovo, dva otročiča, v domovini pa starše, brate in sestre. — lTbilo je v Tercio, Golo. 321etnega Fr. Dušo iz Trebnjega. — Alkohol morilec. V Clevelandu jo Rudolf Erbežnik v si-lobranu ustrelil svojega prijatelja 23-letnoga Alojzija Nučiča iz Vel. Lipljenj pri Škocijanu. Opiti Nučič jo razgrajal med sostanovalci ter z odprtim nožem grozil Erbežniku. — V rovu jc zasulo 351 e t nega Jakoba Benčino, doma iz ribniškega okraja.
Jg Oorercjjsl«® novice
g S Trstenika. Naš občinski posredovalni urad deluje precej dobro; dosedaj so je preprečilo že več tožb in pravd. Ako se pomisli, da je neki tukajšnji posestnik plačal advokatu za enkratno zastopanje 137 kron, sc lahko razvidi, da je vsaka mirna poravnava združena navadno z dobičkom. — Odločno pa zahtevamo, da sc komisije posredovalnega urada nc vrše med službo božjo. Naj se .vrše, če. ni drugače, po končani popoldanski službi božji, da ni nihče oviran iti h krščanskemu nauku. Saj so žo tako velikrat nodoljo slabo posvečujejo. — Pri vojaškem naboru jo bilo potrjenih osem tr-steniških fantov, samo iz Tenetiš pet,
7i
eden cclo tak, ki jc že prej zlezel pocl zakonski jarem.
g šmartin pod šmarno goro. Srce nam jc pretreslo, ko smo izvedeli žalostno novico o grozni nesreči, ki jc zadela 19 letnega Vincenclja Sirnika iz Tacna. Delal je v tovarni »Union« v Spodnji Šiški in tam storil svojo žalostno smrt. Prijelo ga je dne 10. marca vrtilo pri stroju in ga toliko časa premetavalo, da mu je zlomilo obe nogi i n desno roko. Bratje »Orli« so mu priredili lep pogreb. Pri kapelici sv. Jurija v Tacnu ga je čakalo 30 »Orlov« v kroju, da ga spremijo na zadnji poti k večnemu počitku. Ginljivo je bilo videti, ko smo mu fantje pri kapelici, v cerkvi in pokopališču zapeli zadnji pozdrav. Jn ko se je še br. Štefan Erman v lepili, tolažilnili besedah poslovil od njega, ni nobeno oko ostalo suho. Končal jc z besedami, da vid'mo se nad zvezdami. Naj počiva v miru! Spoštovani rodbini Klemenovi naše iskreno sožalje!
g Iz Preddvora nad Kranjem. Pri
nas smo imeli dne 9. in 10. t. m. kmetijski tečaj, ki ga je priredil deželni odbor. Predavali so: ravnatelj kmetijske družbe Gustav Pire o gnojenju in pridelovanju krme; Humck o sadjarstvu; dr. Lovro Pogačnik o zadružni-sfvu in inžener Kataj o umni živinoreji. Predavanja so bila prav dobro obiskana. — Na velikonočni ponedeljek pa prirede fantje igro, pri kateri se bo vsak lahko prav pošteno nasmejal. Nato bo sledila enodejanka »Janez m t rsa-<. Predstava se na praznik Marijinega oznanenja ponovi. Začetek ubukrat točno ob 3. uri popoldne. Sosedje. bližnji in daljni, pridite takrat v nas prijazni gorenjski kot
g Društveno iz Doba. V kat. slov izobraževalnem društvu v Dcbu je imel na cino nedeljo g. dr. Frančišek Grivec predavanje o bulgarskih misijonih. Poliud-no predavanje, ki se je vršilo v šoli, je g predavatelj pojasnjeval z mnogimi skiop-ucnimi slikami. To in že vsa druga predavanja so pokazala en velik nedostatek našega društvenega življenja v Dobu. namreč pomanjkanje primernih društvenih prostorov. A h bi ne bilo prav, če bi začeli pri-Fj-avljah kamenje za nov društveni dom v obliki denarnih prispevkov? _ Hranilnica in posojilnica ima svoj redni letni občni zbor dne 6. aprila, drugo nedeljo po Veliki , !: P° Popoldanski službi božji. Računski zaključek za leto 1912. izkazuje čez 500 K čistega dobička. Lep napredek!
g Tržiške mmce. Dobro obiskan shod
neVT	nede,'° deželni Posla-
Vmk° ,GleŽ0"č in predsednik
a si?"''''5 "584 urada lvan Kregar. 61 od ,e zelo spretno vodil občinski
odbornik g. Karol Golmajer. Več volivcev e izrazilo svoje želje g. poslancu, ki je obljubil večkrat priti med svoje volivce -Zvečer ,e imel v društvu g. kaplan čadež skiopheno predavanje o Sveti deželi. Predavanja se bodo nadaljevala tudi v aprilu vsak torek zvečer ob -8. uri - Mohorjeva družba je kljub slabim časom letos pri nas napredovala po številu članov. 19 udov se ie ^etos več vpisalo kakor lansko leto, Saj
pa tudi ni bol; primernih in priljubljenih knjig za naše ljudstvo kakor so Mohorjeve.
Iz Špitaliča pri Kamniku. V našem izobraževalnem društvu je imel dne 16. marca po dopoldanski božji službi g. Leopold Puhar iz Ljubljane velezanimivo predavanje o mnogostranski škodljivosti alkoholnih pijač. Svoje predavanje je pojasnjeval z mnogimi skioptičnimi slikami v splošno zadovoljnost mnogobrojnih poslušalcev, ki so g. predavatelju prav hvaležni za njegov trud. Spoznali so, da je alkohol res pravi sovražnik človeške sreče. Naj bi to spoznali mladi ljudje ter se otresli tistih, ki jih silijo k pijančevanju in vabijo na ples ter se laskajo njihovim strastem, da bi iz njih izvabili zadnje groše,
Moravče. Ogenj na Zgornji Dobravi. V petek zjutraj ob štirih je izbruhnil pri Prosencu požar, ki je uničil hišo, gospodarsko poslopje, prašiče, žito in vso obleko posestniku in njegovi družini. Z veliko težavo so rešili le konja in govejo živino. Škoda je velika, zavarovan je pa le za 800 K. Vsi dobri ljudje so naprošeni, da pogorelcu po svojih močeh pomagajo. — Iz Č e š n j i c pri Moravčah. Nov vodnjak zidajo nekateri posestniki naše vasi, ki bo imel rezervar, ki drži 320 polov-njakov. Iz rezervarja pa bo napeljana voda v hiše in hleve. Kaj bolj pametnega si pač niso mogli izmisliti. Nasprotovali so seveda liberalci, kakor pri vsaki dobri stvari, katere si sami ne izmislijo. Preprečiti so boleli, a ni šlo. Ko bo vodnjak narejen, podamo natančneje poročilo. — Pri naboru je bilo potrjenih iz moravške občine 16 fantov, iz drtijske pa 13. Drlijski župan prihodnje leto ne bo imel drugega Jetnika, ker so mu iz prvega letnika potrditi prav vse. Fantje so se precej mirno obnašali, le v neki šnopsariji so ubili okno. — S n o p s se je podražil zaradi davka na žganje, in sicer po 24 vinarjev pri litru, i oda za šnops je zmeraj dovolj denarja, če bi bil tudi po 10 kron liter,
g Iz Stare Loke. Dne 4. februarja je preminul Radeckijev veteran Janez Hafner
T*™ i SVT dobe' Ro'en )e bil leta , iVi vc'a^011} Potrjen dne 19. aprila i . n,a Laško je šel z domačim pol-, ;m 17 leta 1846., udeležil se je vojsk leta 1848. in 1849. pod Radeckijem. Dobil
mJT°n7da i° in iubiIc'no spominsko medalio. Odpustnico je dobil 31. decembra
1852 Bil ,e doma tkalec, dokler ni pred
de;t?Ve,11 °- pd;, ]rl >e ^be,- spomin
ci 1° f	Vedc' veliko Povedati iz
vojske, ko je cesto na straži stal, je molil,
/mol,i T \e.P°\eč rožnih vencev "a dan udi 1 'C ,ak<? Zmerno- Rekel ie Pa o bilf r, U °m	ki so Preklinjali ali
»o bil pchotnosti vdani, večinoma v vojski
kom k bl1 xlePo Previden. Mladim vojakom k, so ga obiskovali, je dajal lepe
mi r u o č i v a i" ° ~ ^ bU*	v
čino; vsikdar je stal zvesto v vrstah katoliških mož. — Pretekli mesec sestala sta, se selški in železniški občinski odbor, d;s se dogovorita glede zidave nove štiriraz. redne ljudske šole v Otokih med Češnjicoj in Železniki. — Po priznanja vrednem pri. zadevanju okr. glavarja kranjskega je sedaj ugotovljeno, da se z zidarskim delom začne tekom enega leta; to bo vsej dolini v napredek. — Napeljevanje električne raz. svetljave se vedno bolj širi; imajo jo že vasi Studeno, Češnjica, Železniki; razmišlja se tudi, da se dovede doli v Selca; gotovo; bo cd tukaj napeljava najcenejša za Selca, — Koliko je po cesti proti Loki prometa-dan na dan se pomika mnogo težko oblj.1' ženih voz. Nič kaj vesela prikazen ni, da se vidi ludi mlada dekleta, ko opravlajo voznikovo službo. Gotovo dobičkanosna bi bila iz Loke do Podbrda avtomobilska zveza ali še bolje vožnja z električno železnico. Naj bi merodajni činitelji razmotri-vali, kako bi se prišlo do za lo potrebnih' sredstev, da se to uresniči; potem bo gospodarski napredek v pravem tiru. _ Vi
Kranju je imel posvetovanje odbor za varstvo planin v kranjsko-loškem okraju; določil se je za predsednika Anton Plajtar v Dražgošah in namestnika J, Ahačic iz tržiške okolice.
g Iz selške doline. Na tiho nedeljo smo pokopa , z mnogobrojnim spremstvom enega najstarejMh mož selške župnije, Matija Smid ud: orlovska godba ga je prem a k zadnjemu počitku; tiha nedel a se je z-
'c fdobl ',V,Š~--lobno. Pokojnik' si je piidobil obilne zasluge za cerkev in ob-
d Iz Litije. (G r a d i š k e Laze.) Nova občinska cesla Gradiške Laze—Gradiše je gotova, razun tlakovanja in posipanja, kar se zgodi še do jeseni, ko se zemlja dobro sesedc. Delo je spretno izvršil vse z domačimi delavci podjetnik g. Peško, drug tvrdke Fischer, comp. Delo hvali mojstra! Kes nismo pričakovali tako lepe cesle, saj izgleda kakor železnica. Na približno 200 m višine se dviga cesla v lepih serpentinah na 2 in pol kilometra daljave, to da približno 8 '/„ % padca. Klanec sc niti no čuti, niti navzdol ne bo treba zavirati. Kak razloček med staro in novo cesto! Že prazen voz je bila težava spravili v hrib, posebno v mokrem; koliko je trpela živina! toda po pravici povedano, zdaj se še ne zavedamo kake koristi bo cesla za hribce, ljudje samo to čutijo, da se je nekaj izpre-menilo v njih načinu življenja. Hrib se jo približal dolini! Ne le posestva, tudi pridelki, kakor les in drugo, bo iste vrednosti, kot v dolinah! Kak razloček pa tudi med slanm m novim občinskim odborom! Stari odbor ni imel nobenega zmlsla za napredek; v 30 letih ni občina nikamor napredovala Za kmečke potrebe ni bilo pravega zrmsla m skrbi; vprašanje ie ceste se vleče ze najmanj 20 let. Zgodilo se pa ni druzega, kakor da se je dal v proračun nekaj let sem nel« znesek za ta namen. Novi občinski odbor pa ne pozna nobenih šal in nobenih komplimentov. Le resne stvari se obravnavajo in županstvo ima resno skrb, da se sklep, tudi iz vrše! Poleg tega tudi županstvo resno skrbi, da pridobi naklonjenost in podporo od merodajnih faktorjev. „a 10 no,y° "sto je deželni odbor obljubil pnspevati 33 </, cestni odbor isto vsoto,
forej pride na občino le ena tretjina! Stari občinski odbor pa je bil vesel, da je imel čimmanj stika z deželnim odborom!
d V Ieskovško faro pošiljajo liberalni sosedje pisanke v podobi liberalnih »caj-teng«. S tem nadlegujejo skoro v vsaki vasi Do enega moža, da bi raznašal njihove laži in jim pripravljal pot k izgubljenim šaržam in k mastnim koritom. Pa ljudje poznajo njihove sebične namene in mečejo njihove papirnate laži na ogenj.
d škocijan pri Mokronogu. V sredo, čine 12. marca, so pokopali tukaj žrebčar-skega korporala Franceta Novaka, ki je umrl vsled tega, ker ga je žrebec udaril. Novak bi se imel jeseni vrniti v naročje svojih slaršev, zdaj pa ga krije škocijansko pokopališče. Pri pogrebu je bila zastopana vojaška oblast. Ubiti korporal je bil doma od Ljutomera na Štajerskem iz vasi Lu-kavci.
d Loški potok. Pri nas imamo tudi iVincencijevo družbo, ki s svojim tihim in vztrajnim delom pridobiva vedno več naklonjenih src. Namen ji je: Podpiranje ubožcev, bolnikov in zapuščenih sirot, prenočevanje revnih potujočih, kuhinja za šolske otroke ter mala zasilna lekarna. Poročilo o delu preteklega leta je sledeče:
V	oskrbi smo imeli 20 oseb, eno siroto vzdržujemo v hiralnici sv. Antona v Spod. Idriji in istotam eno starko. Prenočili smo <10 eseb — s prenočevanjem je združena brezplačna večerja in zajtrk. Več revežem smo postregli z obleko. Z zdravili smo postregli v 30 slučajih. Baš v tej točki smo napravili lep korak; s pomočjo slavnega deželnega odbora se nam je omogočilo poškili Ivano Bambič k bolniškemu strežniškemu tečaju v Ljubljano, kjer se jo je oskrbelo koncem pouka tudi z raznimi zdravili in orodjem za bolniško postrežbo.
V	več slučajih je pomagala s kaj dobrim uspehom raznim bolnikom. Tako nam bo omogočeno vršili tudi postrežbo bolnikov. Izrekamo zahvalo slav. deželnemu odboru kakor tudi blagi Ivani Bambič, ki se je odzvala naši prošnji in posvetila omenjenemu delu. Dobili smo v najem brezplačno večjo njivo, na kateri smo pridelali 25 mernikov krompirja, ki ga deloma razdamo revnejšim družinam, delema se porabi za šolsko kuhinjo. Vsota dohodkov: Nabrano, darovano ter prebitek prireditve znaša 1058 K 8 vin. Stroški za omenjeno siroto in starko, mesečne podpore, zdravila, obleka, šolska kuhinja (revnejšim učencem), stanarina, bolniške pedpore, hrana i. dr. 1017 K 22 v. Četudi imamo ljudi, ki obgodrnjajo tudi to plemenito delo, vendar je bilo delo tudi v preteklem letu veliko. Nabrali smo tudi za balkanske brate 92 K. V bodočem letu se nam odpira zopet novo delo, zlasti oskrba več zapuščenih otrok in revežev. Zahvaljujemo se dosedanjim dobrotnikom in vabimo še nove v naš krog plemenitega dela. Poleg moškega odbora tvorijo odlično moč konference naše sotrudnice: Josipina Kordiš, nadzornica oblačilnice, Frančiška Bambič, M. Bartol, L Košmrl, A. Mikulič, A. Vesel, Ivana Bambič, J. Turk, M. Turk, M, Bencina, M. Bartol, Kljub družinskim in gospodarskim skrbem najdejo še časa za delo naše Vincencijeve družbe. Bog povrni! Hvaležno srce trpina pa bodi plačilo
sotrudnikom in dobrotnikom — trajno plačilo pa tudi ne bo izostalo onstran groba.
d Iz Tomažjevasi pri Belicerkvi. Dne 8. t, m, smo spremili k večnemu počitku 80letnega Janeza Bregarja, tukajšnjega posestnika. Umrl je po dolgi, mučni bolezni, lepo spravljen z Bogom. Pokojni je bil dober oče svojim otrokom in pri vseh priljubljen. Udeležil se je leta 1859. vojske na Laškem in bil ondi težko ranjen v roko. Svetila mu večna luč!
d Na Raki je na semanji dan dne 10. marca vinjen pekovski vajenec iz nagajivo-sti snel okno pri Hrastnikovem hlevu, Domači sin je to opazil in pričel se je prepir, v katerem je vajenec z nožem sunil svojega nasprotnika v prsi. Hrastnikov je bil čez nekaj minut mrtev.
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje:
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 6
(tik za frančiškansko cerkvijo)
sprejema hranilne vloge, za katere jamči dežela Kranjska, in jih obrestuje po 4:,/i°/o brez kakega odbitka.
Mg ure il Uiiajfls ijple.
Glej) Inserat!
	g88g8888g8888§§8gšSgSS3888888888g388888gS8SS88§888Bg88S§ Q
	Notrangske novice |
A V	5EG883SSSS8g8§88S33SS8S££388S8SS388g8888§88£838g3S88888ei<;3
II Iz Idrije. Zakaj sc ljudstvo oklepa S. L. S.? Vidi pri njej praktično delovanje, pri liberalcih ali soc. demokrati]" le bolj sleplenjc. Dokaz temu naj bo dogodek iz našega mesta. Pred tremi leti smo prosili za naše iz šole izstopivše učence kaj dela. Na kmetih pomagajo na polju ali pri živini v hlevu in na podu, pri nas toga ni. In obljubljeno je skoraj že bilo, da ministrstvo omisli nad kletiščem pri »Črnem orlu« veliko delavnico. Čakali srno, kdaj se prične. Da še ni nič, nam je glasilo naših soc. demokratov sedaj pojasnilo. Združeni liberalci in socialni demokrat je so prosili, naj sc raje tam omisli javna Čitalnica in ministrstvo jim je res ugodilo. Menilo je, tu so dvo stranki, ki prežita za plesno dvorano, tam samo ena, ki želi praktično šolo za rokodelce. Res je ukazalo napraviti načrt in proračun in slednji je znašal 00.000 K. Tolike vsote sc je ustrašilo ministrstvo. Znano je, da denarja povsod manjka, tu pa kar za ve-selicno dvorano potrositi kar 60.000 K je bilo vendar malo preveč. Pač pa je ustreglo želji dveh združenih strank v toliko, da je prejšnjo klet lepo popra-
vilo, napeljalo prav bogato razsvetljavo ;s elektriko, ki je kar zastonj za razne prireditve. A hvaležnosti ministrstvo ni dobilo pri naših nasprotnikih. Tožijo, da so jim stare prostore >:?.e za silo poflikali« in dolže klerikalce, da so jim po ovinkih odvzeli novo plesno dvorano. Zares, prav smešno jc tako pisarjenje. Naša stranka jc prosila za naše fante, naj se jim preskrbi pouk v raznih rokodelstvih in zato naj se priredi velika delavnica, soc. demokrati in liberalci pa hočejo na istem prostoru plesno dvorano. In ker bi ta špas bil predrag, se jim odreče. Sedaj pa naj bodo pristaši S. L. S. krivi, da sc jim ne ustreže. Oni so odjedli naši mladini praktično šolo, pa se sedaj vsajajo nad klerikalci, čc se jim vsaka otročja želja nc izpolni. Ali bodo naši očetje rudarji potem spoznali, kdo dela njim na korist, kdo pa le za izvestno gospodo? Najbrž ne še tako hitro, ker slepo verjamejo, kar jim pišejo njih glasila. A menimo, da počasi le spregledajo, kdo jim <iela v korist, kdo pa v škodo.
11 Cesta Kalce — Idrija. Ker so nam bliža pomlad, bodo zopet kmalu pričeli cesto Kalcc — Idrija širiti in popravljati; ob li priliki se nam zdi primerno v javno in zasebno korist nekaj slučajev, ki so se iz lanskega leta pokazali, omeniti. Največja napaka, da se je leta 1912 tako malo dovršilo, je bilo pomanjkanje delavcev, kajti z 20, 30 ljudmi se pri takem podjetju malo doseže. Tako stvar treba krepko na vseh koncih poprijeti in skrbeti, da se delo naglo in povoljno vrši. Zato pa oddaja na šihte ni primerna, ker se delo preveč počasi odseda; tu gre v prvi vrsti akordu prednost, ker akordno delo delavca samega sili, da se hitreje giblje. V podjetništvu morajo biti pa izkušene osebe, ne ljudje, ki niso'imeli nikdar s tem opraviti. Ako primerjaš akord z dnino, uvidiš žc pri gramozu velik razloček;, pri dnini 1 K 40 vin. traja tudi po tri dni, predno jc on meter zdrobljen, pri akordu po 2 K meter, pa lii isti delavec sebi v korist bolj hitel in lahko dva do tri metre na dan naredil. Podobno je z obstreljevanjem; podjetništvo naj bi posamezne ovinke »počez« oddalo in videli boste, kako se bo skala umikala! To se jc pokazalo preteklo jesen, ko so v najhujšem mrazu v jako kratkem času nek ovinek »počez« lomili. Da je bilo 1912 dovolj ljudi in se je vse ha akord delalo, bi bila ccsta že lani končana! Enako je s posipanjem. Krar ima sicer strojni valjar, pa ga ponajveč jeseni, pri lepem vremenu na ceslo pripelje; spomlad, ko zmrzliiia cesto dvigne, pa nič ne valjajo, dasi je tako delo v južnem vremenu potrebno, ker je cesta mehka, se torej lažje udaja in posip tudi boljo utrdi.
n Zagorje na Krasu. Preteklo sredo je nastal sredi vasi ogenj, ki sc k sreči n i razširil. Ljudje ne pomnijo ognja že 23 let, zalo ni čuda, čc se je vseh polastil nepopisen strah. Pogoreli so popolnoma pri Medvedovih in Stričevih. Če bi bila burja prejšnjega ted-
na, šla bi vsa vas in tudi zagorski zvo novi bi najbržc več nc peli. Hvala Bogu, da je bil miren zrak. Pri. tej priliki bi pa prosili naše županstvo, naj vendar žc da enkrat popraviti tisto pumpo pri vodovodu. Škoda vode, ki jc izvrstna. Ali so bo res treba obrniti na deželni odbor?
Fregarje pri Potlgradu. V noči od 5. na ti. marca so neznani lopovi vdrli v trgovino in poštni urad Antonije vdove Bubnič ter odnesli nekaj drobiža, srebrno uro z verižico, več poštnih vrednotnic ter nekaj poslovnih knjig. Skupna škoda se ceni na 55 kron. Za storilci ni sledu.
® Društveni vestnik U§
Št. Jernej. Velikonočni pondcljek W imel telovadni odsek > Orel« svoj letni občni /bor. Naših Orlov jc veliko in čvrsli fantje so. Pridite jih ta dan pogledat v društveno dvorano, ko bodo dajali račun o enoletnem delovanju. — V torek po Veliki noči, na praznik Marijinega Oznanjenja, priredi s. k. izobraževalno društvo v društveni dvorani krasno predstavo: >Dvc materi«. Silno lepa, ganljiva igra, nove kulise na odru in dvojna godba nam obeta lep užitek!
Marijina družba v Železnikih priredi dne 24. marca, to je na velikonočni pondeljek, Silvin Sar-denkovo »Mater svetega veselja«. Začetek ob pol 4. uri popoldne. Ker je igra zares nekaj lepega in čudovito nežnega in kakor nalašč za veliko noč, zato trdno upamo, da bo napolnila našo društveno dvorano. Na veselo svidenje torej ta uan V Železnikih!
Št. Jurij pri Grosupljem. Godbeni odsek Orel« v Št. Juriju priredi na velikonočni pondcljek ob 3. popoldne veselico s sledečim vsporedom: 1, Petje (Hr. Volaričj: » Gospodov dan., mešani zbor. 2. Iv. Štrukelj: »Čevljar«, veseloigra v treh dejanjih. 3. Med dejanji dvospeva: (Fr. Gcrbič) »V noči«, (Hr. Volarič) »Divja rožica«. 4. Pelje (Jak. Aljaž): »Uje-lega ptiča tožba« (mešani zbor). 5. »Zdaj gre sem, zdaj pa t jc,« burka v enem dejanju. 6. »Špaca-Itaniin . samospev s spremijevanjem glasovira. 7. Srečolov. — Vstopnina: sedež 1. vrste 1 K, II. vrste 60 vin., stojišče 20. vin. — V slučaju slabega vremena se preloži veselita na 30. t. m. — K obilni udeležbi vabi odbor.
Podružnica »Slovenske dijaške zveze« za Gorenjsko priredi v četrtek, dne 27. marca, ob pol 2. tiri popoldne v prostorih gostilne Graiser v Kranju prijateljski sestanek. Dnevni red: 1. Odborova seja;
2.	predavanje tov. bog. Jalena o temi: »Svobodno znanstveno raziskavanjc in cerkvena avtoriteta«;
3.	predlog glede ustanovitve kamniškega pododbora; 4. raznoterosti. — Odbor vabi vse člane k polnostevilm udeležbi, da dobimo novih sil in novih motivov za naše ferialno delo. Z Bogom za narod!	.
Breznica. Kal. slov. izobraževalno društvo priredi na velikonočni pondeljek veselico z zani-imvo veseloigro v dveh dejanjih, ki ima to prednost, da nima ljubimskih prizorov, a je zelo šaljiva. Kdor se hoče pošteno nasmejati, naj pride la dan na Breznico, Pričetek je ob 6. uri zvečer. Pred igro pOje moški zbor. Prijatelji poštene zabave se vabijo k najobilnejši udeležbi. Na veselo svidenje'
Izobraževalno društvo v Šbocijanu pri Turjaku priredi na Velikonočni ponedeljek in torek igro »Jn sestre«. Pred igro bo petje moškega in meša-nega zbora in godba. K predstavi uljudno vabimo domače laranc in sosede.
Društvo »Vrlnarska šola« ima svoj redni občni zBor dne 6/ malega travna v Kamniku v kavarni-V^anossi ob tretji uri popoldne.
K. s. izobraževalno društvo za Selo-Moste-Vodmat priredi velikonočni pondeljek, dne 24 t "l- Predstavo v dvorani g. Jos. Oražma, na katere sporedu ,e pelje deklamacija ter igre: »Sirota«, : Najdencek« m »človeški poklic«. Začetek točno ob 4. uri popoldne. 72
Vrhnika. Na velikonočni pondeljek, 24. marca ob 7. uri zvečer se v Društvenem domu vnovič uprizori prelepa narodna igra „Divji ovec . Igra je znana že izza lanske sezone m upamo, da bo, kakor takrat, tako tudi lotos napolnila naše gledališče. Iskreno vabimo ! - IS a Beio nedeljo pa priredi vrhniško K. s. izobraževalno društvo odhodnico svojemu neumorno delavnemu predsedniku proč. g. Francu \ ovko, na kar že sedaj opozarjamo.
Delo
zabiva
nas ne smeta nikoli toliko zaposliti, da ln pri lom nam ne preostajalo nikakega časa za negovanje našega zdravja. Na ohranitev našega zdravju moramo vodno paziti že z ozirom na našo družino in našo službeno dolžnosti. Kot nam je lahko že iz skušenj znano, ni ravno tnko težko, ostati vedno zdrav, če imamo za vsa nenadna obolenja vedno pri roki tako odlično domače sredstvo, kot je Fellerjev fluid iz rastlinskih esenc z znamko „Elza-fluid".
Pri bolečinah v vratu, goltancu, hrlpavosti, influenci, zaslizciiju, se je isti izkazal kot slez razkrajajoče, kašelj zmanjšajoŽe in protikata-rulično sredstvo. Tudi sicer pri drugih bolečinah izvrstno pomaga. Gosp. Matija Polsterer, Grub-hacli-Scharenstein, piše o tem:,,Glavobol, protin in bodenje iii tudi druge bolečine, kratkoinalo vsaka bol izgine, če se vporablja „Klza-fluid", če se ti vzdiguje, če si hripav in nc moreš govoriti, po vporabi „Elza-fluida ti takoj odleže." — To ni samo izvrstno povedano, ampak tudi ot se da dokazati, resnično. Fellerjev fluid naj ii naši bralci imeli vedno pripravljen, vsaj stane steklcnic samo 5-— kron poštnine prosto. Tudi naša prebavila, naš želodec in čreva moramo vedno zdrava ohraniti, in nam pri pomanjkanju teka, gorečici, zaprtju, bljuvanju in napenjanju izvrstno služijo Fellerjeve odvajalne rhabarbara-krogljice z znamko „Ulza-krogljice". 0 škutljic stane samo krone 4 poštnine prosto in so istotako, kakor fluid, pristne dobiti samo pri dvornemu lekarnarju K. V. Fellcr-ju, Stubica, Elza-trg št. 10 (Hrvatsko). Bralcem je nujno priporočati, da jih imajo vedno pri roki. —be.
afl Dobre knjige
gui
E^8888&^°l888Pg88SBES8ggggggg8ggg8888£gggggggggggg[E^88ffik>J --J
Naročila na knjigo »Nemščina brez učitelja«, ki nam dohajajo, so večkrat nejasna in prosimo, da navede vsak, ki si želi omisliti knjigo, kateri del naj sc mu pošlje. Najbolje jc, da si naroči vsakdo oba dela skupaj, vezana v celo platno, za razmeroma zelo nizko ceno 2 K 80 vin. Kdor si pa želi naročiti vsak del sam zase, naznanjamo'ponovno, da obsega: I. del nemško slovnico (cena 1 K 20 vin.), ki je za temeljito priučenje sicer nujno .poU'cbiia, vendar si pa z njo samo marsikdo ne ve in nc zna pomagati, zato je potrebno, da si nabavi tudi II. del, razgovore, ki so praktičnega pomena in s katerimi gre vsakdo lahko mecl Nemce, da se dogovori z njimi o najpotrebnejših rečeh. Tudi ta del velja 1 K 20 vin.
Najbolje je. pa, da sa nabavi vsakdo oba dela, vezana za ceno 2 K BJ3 vin.
Naročnikom »Vojske na Balkanu«!
.13. sešitek tega znamenitega dela ki tako živa slika boje na Balkanu, izide se pred prazniki in bo zaključil vojne dogodke do sklenjenega premirja. Boji
po premirju bodo orisani v posebnem dodatku, ki izide takoj po sklenjenem miru. Obsega tega dodatka in časa kdaj izida, sedaj še nc.-moremo določb ti, ker nc vemo, kdaj jn kako ho lJ0 vojska končala. »Vojska na Balkanu« je delu, ki vsled točnosti' in pripovedne zanimivosti nc vzbuja zanimanja ]e med Slovenci, temveč je celo med naši, mi vojskujočimi brati na Balkanu sa, mem vzbudilo zanimanje. Za boljše ra, zumevanje vsebine so tudi krasne sij. kc, mnogi načrti in zemljevidi velikega, pomena. Ko izide tudi dodatek, kalere. ga vsem naročnikom dopošljemo brez vsakega natlaljiiega naročila, dobile se bodo lope izvirne platnice v celo, platnu s krasno naslovno sliko. '/. do-datkom dopošljemo vsakemu tudi na, slovni list in kazalo. — Katoliška buk-varna v Ljubljani.
LAKI, EMAJLI, BARVE, FIRNEZI
ZNAMKE O REB ON"
so najboljši. Tovarna Mor. Šumberk.
LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Trst, 12. marca. 81, 77, 73, 8, 42. Dunaj, 15. marca. 24, 17, 76, 39, 39.
Gospodarska zueza u Ljubljani
nakupuje
fižol, krompir, proso/ajdo in druje poljske pridelke.
Trpvcem priporoča nakup kave, riža, sladkorja itd. Zaloga pristnih domavinčih.
SKRIVALNICA.
Tolažljivo. Oče sinu, lu je prišel z visoke ,1,. ,|<„nov: Dolgov menila nimaš?« - hin: 1'jir- 3000 kron!« ■ Oče: »Za božji ras, .1000 kron' - Sin: »Ali niste Hiliko ponosni, tla ima vaš sin na Dunaju toliko kredita!«
Jud priporoča juilu nevesto. Aron: »Faj-1,1; ia/. vem zate nevesto, lo povej, kakšna ,„,,!•„■ biti!« - i'"njtel: »l'rvo je to, da jei bo-, f a , potem 1 c p a in ila r a z u m c g o d bo!«
-- Aron: »Ali šc kaj?« — Fajtel: »Bogata tudi, to se razume!« — Aron: »Potem je neumna, čo tebe vzame!« — Fajtel: »Tudi neumna je lahko!«
Lahka hrana. Zdravnik: »Ali vam nisem ukazal, da morate lahke jedi uživali, in zdaj vos vidim, tukaj v železniški restavraciji, da jeste pečenko!« — Bolnik: »Ali si morete kaj lažjega misliti, kakor kos pečenko v železniški restavraciji?«	„
Dobrohotno. Kmetica: »Gospod župnik, prosim vas, pridite takoj k mojemu možu, je nevarno zbolel!« — Župnik: »Bom takoj poslal gospoda kaplana; on je ta teden na vrsti!« — Kmetica: »Ne, no, — gospoda kaplana bi bilo škoda, ki je še tako mlad; moj mož ima k oZn!« _______—————
Učenca za tesarsko obit *
krepkega fanta, sprejme takoj Martin Gorjanec,
tesarski mojster, Postojna (Notranjsko).	M
Prodam posestvo L^rvnfSnViegS;
2 niivi in gozd za drva in nastiljo. Bedi se 2 kravi in 3 prašiče. Cena 3000 K. Več se izve pri J. Novak, Rožemberk 7., lara in pošla Trebnje, Dolenjsko.
DOLGI OSTANKI
perila zajamčeno pristno barvanega, in sicer: kanafasa, cefirja, platna rumburske tkanine, modrotiska, flanele, barhenla, nank.nga, dilena, satina, griseta in drugih za vsalco rabo P"" mernib ostankov razpošilja 49-45 in proti po-vzelju za K 12— thanllnica za platno ANA MARSIK. Oeška Cerraa 80, Nachod. Do gost ostankov naj sc pri naročilu naznani. 1 ducat belih plat. šaUat brisač oO—110 za K r—.
Preklic.
Podpisana izjavljam, ako sem v hitrici nepremišljeno rekla, da je Ivan Falelič tolovaj, prekličem te besede.
Na Zgornji SenicI, 0. marca 1913. 83(5	IVANA STUCIN, posestnica.
dreves
zlasti lepili divjih kostanjev, okroglih akacij lil jesenov, Kn-stovega trnja, javorjev, jesenov, hrastov itd., kakor ludi različna krasna žalobna drevesa, kos od CJv naprej. Milijon sadnih dreves vseh rabljivih m le najbolj preizkušenih vrst. 100 vi-sokodebelnlh jablan ocl2oK ilalje. Zbirka ion kosov lepotil-nih in drevorednih dreves 111 ICO lepotilnih grmov, 10 13 vrst za ceno K 70 - ; iste obstoječe od vsake samo po 60 kosov K IC' . Najboljša živa ograja ic eno-, dve- in triletne akacije m gledičje 1010 kosov K ir> do KfS. Akacije, večje, a-r, letne HBo-400 cm vis. lotiK kom. K Uo do K 100: poletni hrast 3-r> letni za ireio, tCCo kom. K 15 do 25; hrastlči 150-250 cm. vis. 1C0 kom. K T. , 1000 kom. K 05'— Perutnina za pleme m njih jajca, fazani in njih jajca za valenje. llustiov. glavni katalog zastonj.
Grofa Žige I1M1
graščinska uprava Csendlak pri Radgoni.
se oblcčete elegantno iu poceni le tedaj, ako naročite
malo sa mošhe in ženshe oblehe
kakor tudi Sles''0 platneno blago naravnost cd
I. šleske tvorniške raz-pošiljatnice za blago
„SUDETIJi"
jaceriidorf št. 42, Avstr. Slez.
Zahtevajte ccnlii t "SJJ Ostanki po najnižjih cenah
Ufgitell H. Ssie. a Kdmorajnil.
Trpel sem na hudem in trdovratnem katarju, ki ga je Sirolin .,Bocbo" takoj omilil. Ta izdelek tudi pospešuje tek.
ŽsspniU M. Sp. o Vi, |HSiac8in|.
Moj bronh. katar je Sirolin „Boche prav hitro odstranil; zakaj ozdrnv-je nastopilo obenem z zavzit-
l s. sSoorafi apsrsii pesteč H., B.
Imel som močan kašelj in sem na na.-redho g. dr. S. rabil Sirolin „Boche •. Uspeh je bil. sijajen.
S?. B. a Cmrlha.
Sirolin „Boche" ml že več nego leto dni izborno služi. Na njegovo uspehe bodem v strokovnem časopisu „Der neue Weg'; opozoril v članku.
Ijenje -------.
'.Siničk Sažsčaaa	»	n .SS ,5*!. Simlin
» Ž ^JSHSSAtKtSSA.
.•lila .11111. .Illlll. lllllll.
Pred poroko!
Ženini in neveste, pozor!
Najccnejši, moderni
zaročni in poročni prstani.
Namizna oprava nastavki
raznovrsten kinč.
Ker se objavi ta oglas le v |: par številkah, izvolite si ga dobro zapomniti.
M	■■ imTI«
Le pri domači tvrdki
Fran Čuden
Ljubljana
Prešernova ul. št. 1, nasproti frančišk. cerkve.
Naročajte cenik
z žepnim koledarjem, ki se pošilja tudi po pošti prosto.
V Carigradu se nekaj kuha!
i/elajo so namreč priprave za dne 1. aprila 1.1. zopet vršeče se žrebanje turških srečk, ki pod srečno zvezdo rojenemu naročniku prinese vrečo čistili 400.000 zlatih frankov. Kdor bi si rad naprtil to prijetno breme (okoli 130 kilogramov), naj se požuri, da srečko pravočasno naroči. — Opozarjamo na današnji zadevni oglas „felo-veuske Straže".	_^JB
I po nizki ceni takoj skupno
........... r......J ali nadrobno, čez 30 oralov,
redi se 8 glav živine, posebej se bo prodajalo na drobno 27. t. m. Več pove Jožef MOHOR, Tolsti vrh 3, p. Vače pri Litiji, Kranjsko.	797
se isce.
Dobroidoča tovarna za lovilce muli išče za takojšnji nastop izurjenega potnika proti visoki proviziji. Ponudbe nemške pod šifro A. M. 100 845 na upravo lista ..Domoljuba".	845
Služba cerkvenika
pri župni cerkvi v št. Vidu pri Zatičinl se letos o sv. Juriju odda. Prosilci za to službo naj se pismeno ali ustmeno oglasijo do 15. aprila t. 1. pri župnem uradu v št. Vidu pri Zatičini. 852
Manjša trgovina
v lepem kraju zraven župne cerkve se da s 15 aprilom z blagom vred ali sam prostor v najem. Ponudbe pod »Trgovina« štev. 876 na upravo ..Domoljuba".	870
Zavod za teča)e o trgovskivedi|
Frid. Itlester, lastnik preko evrop. meja zna n. hi vše I trgov. nknd. tipsko. Pro- [ spekti zastonj pri ravna-1 telistvu.	792 ]
Razpošiljam orožie vsa\ie vrste
/a poskušajo za lOdnevniogled. Puška euoccvkal.ankaster K 20--, dvocevka l.ankastcr K .'50-, Hammerless-puska K 70 -, Flo-l*i 11 K h - ; samokres 1< pi,tola ocl 2 K naprej 11 iistrr»-\an cenik zastonj. F. DU^EK, tovarna orožj , Opočno St. 2137, ob drž. želez , Ce ko.
IIfPH 21 W P°s°ia zasebnik UKIIlll rcclnim ljudem po r> v„. Odplačilo na ohr. 5 let Buta G. post. rest. Berlin 47.
draginja ie vodno vocja, zaslužek pa majhen. Ako bo-čete z. malinitrudoui gotovo 10 do 20 K na dan zaslužiti, pošljite za pojasnilo v pismu znamko po K) vinarjev in svoj natančen na« 001 slov nu:
JOSIP BHTIČ
i Ilirska Bistrico, Kranjsko.
Z maHmi denarji
;c lahko kun veliko	,nC1' 30 ora'ov*
u dobro urejeno - - pUoColVU I.cpa solnčna lega, ro-.lovitna zemlja. Kedi se do 12 glav živine. Lep gozd blizu dobre re-te, eno uro od Laškega. Vodovod v hlevu in kuhinji. Odda =c tudi vse orodje in pnhiAtvo, daljo vitelj, mlatilnica in slaino-ttvnica. Polje lepo obdelano. Posestnika mož in žena, stara £0 let želita ostati v eni sobi in si .izgovoriti vžitek, zato dasta za polovično ceno 7000 K. 2000 K je posoi., 2<k»0 K se lahko plačuje na leta. Ostalo je takoj plačati. — Več sc izve pri Anton Šmercu, St. Peter, pošta Laško, Štajersko.	bGB
V vsaki družini,
kjer so goji dobra godb»j so morajo nahajati tudj
domače orgije
(amerikanski harmonij).
Lep glas. Krasna oprema., Čehu 0(1 46 mark naprej. I Inst rjrah i con i k i za s ton}.
Aloys Mayer
kr. dvorni založnik,
Fulda.
(Cena z. notnim zvezkom obsegaj oči in .'»25 komadov lo :i5 mark, s katero zamore itrrati na harmonij vsak takoj četvero-glasno in brez znanja sekiric. ilbOl 10
Milijon
sadnih e = dreves
Jablane, 105 kosov ocl K 25 naprej, hruške. orehi, breskve, domači kostanj, češnje, čeSplje, marelice itd , komad od K I — naprej. 200.000komadov lepo-llnlli in drevorediiih dreves, komad od Ohvin. naprej, z mil. različnih lepotllnlh grmov, 100 komadov K 16-—, 20 milijonov akacij in glediclj, za 1000 komadov od K 12 do Ki)5. — 15 milijonov gozdnih sadik: smrek, borovcv itd., i1«' kom. od K tt do K 10. Poletni hrasti 8-5 letni za mejo, 1000 komadov K 15 do K So; hrastiOi >50-250 cm. vls., 100 km. K 7-—; lOfO kom, K 05 - ; vrbe 1-8 letne za mejo 1000 kom K 8 do K I V Pasme a perntnlna in nje jajca, fazani in nj'h jajca za valjenje Na zahte ro, Ilustrovani
cenovnik zastonj
Grofa Žioe Batthyanyja
graščinska uprava
Csendlak pri Radgoni.
Plačam vam
ali 60-60«,, provizijo, ako prevzamete zaBtopstvo mojih slovitih Izdelkov lz aluminija, ki se igraje razprodajo. Strokovnega znanja ni potreba, torej primerno za vsakega. Pojasnila za-stonl. Rudolf KLOCKUER, Erbacli, WeBterwald. Dopisuje se samo nemško. 826
K
Vam plačam, ako Vaših kurjih očes, bradavic in trde kože tekom .'J dni bolečin 110 odpravi moj uničevalec korenin Ria-mazilo. - Cona lončku z jamstvenim pismom 1 krono. 837
Kemeiiy (Kaschau) I.
Poštni predal 12/101 Ogrsko.
Vzorci franko volne-| nega in" modnega peril-nega blaga
-S^ov
I platna, ilamasta, oprem za neveste itd. pošilja
r. J. Havliček I a bratr. 727 I Podebrady, češko,
fl
Srečke v korist »Slovenski Straži". 400.000 frankov
soAamoro zadeti s turiko srečko na mosočno obroke siunio 4 krona 75 vinarjev. — Vsaka srečka prav gotovo zadene 1 — Z .vplačilom prvega obroku • zadobi naročnik ■takojšno igralno pravico.	(.(t,
Prihodnjo žrebanje dne 1. aprila 1.1.
K no turžko srečko namove naročiti tudi več oseb skuj,»j, — Pojasnila dajo in naročila sprejemu za ..Slovensko Stražo* g. Valentin Urbančič, Ljubljana, Kongresni trg i».
i . * , va pocinjeno, oddaja tOOOi,,
Sn casto žico, p° k 44 -t a ni 1 c
upiitumu ua«*v» brane od 50 K napreji
posnemalnike ocl 100 K itd., gnojnične sesalke, domačo mline, motorje na bencin ali petrolej 3 PS K 1200-—, slamoreznice K 90 — in višje ter vse druge kmetijske stroje priporoča 033
Grabitanj Koroško.
iz gorske rži
se pošilja i« povzetju v zavojih po 5 kn franko za K B 75 z dodatkom lepih platnenih brisač, robcev itd. iz tovarne
Fran Sax
Maslovedy pri Smifitz
Češko.
P/osimo, poskusite!
Štiri tedne na poskušnjo!
in na ogled r.' kolesa znamke jamčim 0 le za dobro napravo in materijah Posamezni deli so poceni. — Zanesljivim osebam
ugodno odplačevanje. 054 Fr. Dušek, tovarna koles, Opočno 2075 ob državni železnici, Češko. — Ilustrovani ceniki zastonj.
Najboljše in najcenejša orožj«
vseh vrst, kakor Hanunerless-puške, trocevke, puške l.ankastcr in 1'lobert, samokrisi, pištole dd. razpošilja Jos. Buchvvald razpošiljalnica, Naehod St. 59,
poštni predal št 05, CtŠko. Ilustr. ceniki zastonj in franko. Popravila poceni. 671
Avtomatična pasi!
Za podgane K'4—, za miši K 2 40. ujame bez nadzor < stva do 50 kom dov v oni noči. Ne zapuste nobenoga smradu in se zopet same nastavijo. Past za .ščurke edina te vrste, na katero so ujamo na tisoče ščurkov v eni noči, u K 2 40. Povsod najb. uspeh. Pošilja po povzetju Franc Humann, Dunaj, 2. Bezirk, Aloiug-asso3 23. I\l no^o pohvalnih pisem. Pred manj vrednimi ponarejanji se svari V c. in kr. vojaških skladiščih v vj'orabi. Telefon 23440.	3702
2 darili
prejme vsak, kdor narod 5 lig zavoi
žitne kaue
za H krone franko ali
5 kg zavoj
sladne kaue
za K 4 50 franko
™ zasloni
pri tvrdkl prva kuksovskn Izdelovalnlca Sitne in sladne kave
Bartmanin Ježek
Kuks ob Labl, ČeSko.
Kdor naroči 6 zabojev, pre|me 1 zavoj žitne ali slad. kave zaslon).
J. Božič, strojni stavbenik,
25.000 do 30.000 kg lepega	715
planinskega sena
proda: Peter žontar, Sv. Duh 34, p. škofjalok, ,
■VVVIEV Hfllf izdelovatelj raznih vozov in po-IVflN L H M L sestnik na Viru št. 14 ob drž. cesti mmmmmm m»««i p Dob( železu.žka postaja Domžale. Več let dobro obstoječa tvrdka. Priporočam cenjenim naročnikom različne vozove, koleselje. kočije itd., kater, imam že popolnoma izgptovljerie v zalogi. Vo/ovi t»o naj«
boljše kakovosti iz dobrega subega lesa in jako 1 rpe/no kovani. Tudi iztielujem po naročilu natančno iu zanesl jivo ter se za delo jamči. Jemljejo se tudi stari vozovi v popravila in v menjavo. Kovaee in druge zasebnike opozarjam, da ra/.jiošiljam različno izdelano losnino; posebno praktično se izdelujejo vozna kolesa, ker se delajo s strojem. 1'rJpo. ročilna in pohvalna pisma so na razpolago lit
V Ameriko in Kanaiio
zložna, cena in varna
vožnfa s CUNARD LINE *
Bližnji odliod iz domače luke: Trsta: Panonia 18./3. Saxonia yo./3. tiaro-nia 4./4. 1913.
Iz Llverpola: Carmanija 15./3. 2G./4. 24./5. Man-retania 22./3. 12./4. 10./5. 31./5. 21.,6. Frankonitt 20./3. Campania r>./4. 3./5. 7./0. 28./G. Caronia 1(1. t. 17./5. 14./6. 1913.
Pojasnila in vožne karte pri Andrei Odlasck,
Ljubljana, Slomško va ul. 25, blizu ccrkvc Srcu Jezusovega. Cena vožnji: Trst—Ne\v-York lil. razred K140-— otroci pod 12 let K 70; povsod še 20 K več za amerikanski osebni davek.
3988/,,
Hdolf Hauptmann-a nasled.
A. ZANKL SINOVI
tvornica barv, lakov in iirnežev
priporoča:	152
oljnate, suhe, emajlne in fasadne barve, firnež kranjski, laki, mavec (Gyps) olje za pode in stroje, karbolinej, čopiči itd.
Naslov zadostuje: A. Zanki sinovi, Ljub-Il!,na-	Cenik zastonj.