Poštnina plačana v gotov In L
L. V., Št, 29 („Jutro" XII., 1*4 a)
Ljubljana, ponedeljek 20. julija 1931
Upravništvo: Ljubljana, Knafijeva ulica 5. — Telefon št 3122. 3123, 3124 3125, 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-ourgova ul — TeL 3492 in 2492.
Podm2nica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon št 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica št ^ — Telefon št 190.
Pod ranico Jesenice: pri kolodvoru št. :<J0.
Podružnica IJovo mesto: Ljubljanska cesta št 42.
podružnica Trbovlje: v hiši dr. Bauro-
gartnerja.
Ponedeljska izdaja
Cena 2 Dir
Ponedeljska izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča so posebej in velja po pošti preje-mana 4 Din, po raznašalcib dostavljena 5 Din mesečno.
Uredništvo:
Ljubljana: Knafijeva ulica 5. Telefon št 3122. 3123. 3124, 3125 in 3126.
Maribor: Aleksandrova cesta 13. Ta-lefon št 2440 (ponoči 2582).
Celje: Kocenova uL 3. Telefon št 190
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu
M
Solnce je posij
Konferenca šestih velesil v Parizu
Po sobotni konferenci med nemškimi in francoskimi državniki je bil včeraf dosežen sporazum v načelnih vprašanjih — Pogajanja se bodo
nadaljevala v Londonu
Pariz, 19. julija d. Z največjo napetostjo pričakuje ves svet rezultatov včerajšnjih in današnjih konferenc v Parizu, ki tvorijo po splošni sodbi ne samo mejnik v odnosa jih meti Francijo in Nemčijo, marveč važen mejnik v razvoju Evrope in kakor se je izrazil ameriški kralj avtomobilov Henrv Ford, začetek nove epohe za svetovno gospodarstvo. Iz poročil svetovnega tiska se da posneti, da so se začela podajanja z največjim optimizmom in da se na obeh straneh manifestira mnogo
Odmev včerajšnjih razgovorov
O včerajšnjih pogajanjih in razgovorih je dal dr. Curtius nemškim novinarjem daljšo iziavo, v kateri prav] med drugim:
Nemci smo vzradoščeni nad nopričakovas V), prisrčnim sprejemom v Parizu. Ze to je duber znak in imam vtis. da je naš po-set zelo omilil napetost, ki je vladala tudi na francoski strani. V razgovorih s franco* skimi ministri smo v zelo zaupnem in pri* jateljskem tonu premotrili celotni položaj ter nismo razpravljali ramo o finančnih problemih, ki se tičejo Nemčije in vsega sveta, zlasti pa Srednje Evrope. Prostodušno in odkritosrčno emo govorili s franeos skimi kolegi o možnosti podpore na finančnem polju. Jasno je, da ta podpora ne mo« re c.-^ati omsjena samo na Francijo, m-ir« vcc predstavlja mednarodni problem. Za* c r. krat $mo se omeji! j na to, da tffio si medsebojno dali zagotovilo, da hočemo sto* riti kar je v naših močeh, da pride do sporazuma in do tesnega sodelovanja med Francijo in Nemčijo.
Enako sliko včerajšnjih razgovorov po* dala tudi cficijozno francosko poročilo, ki naglasa, da bo imel poset nemških državnikov v Parizu izredno velik vpliv na bo« dočnost medsebojnih odnošajev. Razgovor, k; se ie vršil včeraj popoldne med franco* skimi in nemškimi državniki, seveda še ni mogel, prinesti odločitve, toda ustvaril je j z\ nadaljevanje pogajanj zelo ugodno razpoloženje. Značilna je zlasti odkritosre* nest in jasnost, ki je prevevala vso konference. Vsi važnejši problemi, ki se tičejo obeh narodov, so bili predmet razgovora in govorilo se je o rešitvi, kj bi ne bila samo na korist Francije in Nemčije, marveč vsega svetovnega gospodarstva. Podrobno se bo o vseh teh problemih razpravljalo na današnji popoldanski konferenci.
Smernice nemških delegatov
Berlin, 19. julija d. O stališču, ki ga namerava zavzeti nemška delegacija pod vodstvom državnega kancelarja dr. Brii-ninga pri pogajanjih v Parizu odnosno v Londonu, poroča poseben dopisnik »Lokal Anzoigerja«. ki je odpotoval z delegacijo v Par.z in ki ima gotove informacije iz najbolj merodajnega vira, naslednje:
Br. Bruning in dr. Curtius polagata največjo važnost na to, da v Parizu ne pride do obveznih dogovorov. Po želji nemške vlade naj bi se o nemški in evropski krizi končnoveljavno razpravljalo šele na konferenci v Londonu. V nemških krogih prevladuje prepričanje, da bo pri pogajanjih igrala posebno vlogo francoska zahteva o ohranitvi statusa qno v okvirju takozvanega 10-letnega političnega premirja. To zahtevo bodo zastopniki >:cmčije ob povdarku miroljubnosti nem-gke vlade najbrže odklonili že zaradi tega. ker bi bil s tem prizadet tudi plebiscit v Posarju in odločitev o avstrijsko nemški carinski uniji in ker smatrajo, da bi podpis pogodbe, s katero bi se z ver-saiUesko pogodbo ustvarjeni status podaljšal za 10 let, kar bi se lahko smatralo za nov prostovoljni podpis versaille-skega, diktata.
Prav tako bo nemška delegacija odklo-ni!a vsako omejitev vojnih oboroževanj, če se bo pri tem zahtevalo od Nemčije se večjo omejitev, kakor pa jo predvideva mirovna pogodba in če v Parizu in Londonu ne bo storjen prvi korak k resnični razorožitvi.
Kar se tiče francoske zahteve, da se mora Nemčija po poteku Hoovrovega moratorija obvezati k nadaljevanju repara-cijskih dajatev po Youngovem načrtu, bodo nemški deiegatje to zahtevo brez nadaljnjega sprejeli. Nasprotno pa se zdi, da se bo o gotovih garancijah glede kredita Nemčiji razpravljalo samo tedaj, ee se ne bo zahtevalo kontrole po vzorcu Davvesovega načrta in če ne bo predvidena direktna kontrola po komisarju Društva narodov.
Dopisnik pristavlja, da se v tem že vidijo obrisi bodočega kompromisa. Vlada pa je dr. Briininga in dr. Curtiusa izrecno pooblastila, da lahko pogajanja tudi takoj prekineta, če bi se izkazalo, da Nemčiji ne bodo koristila.
dobre volje. Že včerajšnje konference med nemškimi in francoskimi državniki so pokazale, da je sporazum mogoč in skoro da verjeten. Seveda je potrebno popuščanje tako na eni, kakor na drugi strani in nobena juha se ne je tako vroča, kakor se kuha. Nasproti francoskim maksimalnim zahtevam stoje nemške minimalne ponudbe in razvoj pogajanj bo pokazal, koliko se bo na eni in drugi strani popustilo.
Francija za sporazum brez posredovalcev
Pari-z, 19. julija, d. »Temps« označuje v uvodnem članku francosko nemške raz* govore v Parizu za najvažnejši dogodek v diplomatski zgodovini po podpisu mirov* nih pogodb. Članek poudarja, da je treba vesti o francoskih namerah in zahtevah sprejeta z v.so previdnostjo in rezervo. Ne gre za okostenele, v naprej določene for* mule, marveč bo francoska vlada šele po ' izčrpnem razgovoru z nemškimi ministri | objavila pogoje, pod katerimi bi mogla so* : delovati pri veliki mednarodni kreditni ak* ciji za Nemčijo. Francoska vlada nikakor nima namena zlorabiti ugodnosti svojega
položaja za to, da bi stavila Nemčiji ponižujoče zahteve. V prvi vrsti gre za teme« ljito izpremembo v politični atmosferi in za pomirjenje duhov z obnovo medsebojnega zaupanja. Da pa se to omogoči, mora Nem* čija prostovoljno opustiti vsako oboroževanje, ki presega potrebe narodne obrambe in se odreči vsem političnim akcijam, ki bi imele za cilj izpremembo sedanjega reda v Evropi. Francoska vlada ne potrebuje no* benega posredovanja za odkrit in popoln sporazum z Nemčijo. Če je francosko-nem* ški sporazum rploh mogoč, se mora doseči v direktnem razgovoru med nemškimi in francoskimi državniki, med nemškim in francoskim narodom brez vsake zahrbtne misli in v popolni lojalnosti. Šele tedaj in samo tedaj, če bo v tem pogledu podana jasnost, bi se mogla francoska vlada udes ležiti londonske konference zunanjih mini* strov.
Lavalov apel na Briininga
Pariz. 19. julija, d- V poročilih o včerajšnjem zaupnem razgovora med Briiningom in La valom, ki je otvoril uvod v francosko-nemška pogajanja, podčrtavajo francoski listi zlasti dejstvo, da je ministrski predsednik Laval zaključil razgovor z opozorilom, da bodo vsi nameravani ukrepi ostali brezuspešni. če ne bo prišlo obenem do razči-ščenja politične atmosfere. Laval je naslovil na dr. Briininga nujen apel ter je izrazil svojo misel i enim samim stavkom:
»Vaš tako pomembni poset ki naj tvori mejnik v zgodovini odnošajev obeh nar«-dor, ne sme postati novo razočaranje Francozov in Nemcev. Nasprotno, dokumentira naj trdno voljo za trajno sodelovanje«.
Ma potu k sporazumu
Včerajšnja konferenca šestih velesil je končala v znaku
solidarnosti
Pariz, 19. julija, cr. V zunanjem ministrstvu se je danes dopoldne sestala konferenca, ki jo označujejo za konferenco »šestih velesil«. Udeležili so se je poleg zastopnikov Francije in Nemčije še zastopniki Anglije, Amerike, Italije in Belgije. Navzoči so bili: Predsednik ministrskega sveta Laval z ministri Briandom, Flandinom, Pietrijem, Poncetom in generalnim tajnikom za zunanje zadeve, nadalje Henderson, Tyrrel, Stimson, Mellon, Edge, Dr. Bruning, dr. Curtius, poslanik Hosch, grof iSchwerin, Grandi, Manzoni, Hymans, van Langenhcven in Francquis.
Komunike
Konferenca je trajala od 10. do 12.40. Pc konferenci je bil izdan naslednji komunike:
»Predsednik vlade Laval se je zahvalil udeležencem, ki so obrazložili svoje stališče in navedli pogoje za aran-žman na londonski konferenci. Laval je popisal tudi razgovore, ki jih je imel s Hendersonom in Stimsonom, ter razgovore med nemškimi in francoskimi ministri. Bruning je orisal položaj v Nemčiji ter navedel mednarodna sredstva, ki bi utegnila ta položaj popraviti. Vsi prisotni tuji ministri so izrekli svojo zahvalo, da so mogli prisostvovati tako važnim razgovorom, in so dodali, da bodo njihove vlade skrbno in s simpatijami spremljale možnosti podelitve podpore Nemčiji. Na željo ministrskega predsednika Lavala je bilo soglasno sklenjeno, da se bo v Londonu razpravljalo samo o finančni in gospodarski krizi v Nemčiji in o mednarodnem kreditu, ki ga je Nemčija zahtevala.«
„Solnce je posijalo"
Zanimivo je, da je danes celo dopoldne bilo v Parizu deževno vreme. Popoldne, ko je bila konferenca končana, pa je posijalo solnce. Henderson je ob tej priliki pripom nil: »Vidite gospodje, solnce je prisijalo To je simbolično za dobro nadaljevanje razgovorov v Londonu.«
Izjava državnikov
Pariz, 19. julija, g. Po konferenci, ki se je vršila danes dopoldne v francoskem zunanjem ministrstvu, so naprosili zbrane državnike, naj povedo nekoliko stavkov v mikrofon za radio.
Dr. Bruning je izjavil: »Hočemo doseči zaupljivo sodelovanje s Francijo.«
Henderson je dejal: »Srečen sem, da se je ta konferenca končala ob svitu solnca. Vidim v tem simbol.«
Laval je dejal: »Ta konferenca ja vzbudila po vsem svetu velike nade. Upamo, da nas ne bo razočarala.«
Po konferenci je priredil Laval v zunanjem ministrstvu kosilo, kateremu so prisostvovali vsi udeleženci konference. Dr. Bruning je izjavil ob tej priliki odločno voljo Nemčije za lojalno sodelovanje in izrazil nado, da bi se čimprej pokazali uspehi.
Briining v cerkvi
Pariz. 19. iuKia. č. Danes doooldne ie kancelar dr. Brunimc. ki je katolik, prisostvoval službi boži i v cerkvi Notre D->me de Victoure. ki io ie sezidal Loui's XIII. z d.otočbo. da se mora v njej vsak mesec služiti služba božia za mir. Pred cerkviio je pričakoval dr. Briiniinea francoski minister Champetier de Rtlbes. Za dr. Brii-ninsra so Dostavili v cerkvi noseben k Leča Inik z rdečim piišem. Po službi bož;; ie dr. Br lin in 2 odšel na konferenco.
Napetost je popustila
Pariz, 19. julija, g. Dolgi komentarji francoskega tiska o sestanku nemških in francoskih ministrov stojijo pod vtisom, da je zaradi prve nemško-francoske izmenjave misli politična napetost popustila. Listi presojajo izglede pogajanj s previdnim optimizmom. V »Matinu« pravi Sauer-wein: Tudi, ako tehnična podlaga dolgoročnega posojila za Nemčijo ne bi takoj dovedla do popolnega uspeha, se ne smejo zopet izgubiti na polju nemško-francoskega zbližanja doseženi uspehi. Oficiozni »Petit Parisien« pravi, da se ureditev čisto ti-nančnih vprašanj ne razvija tako ugodno, kakor se je prav za prav moglo pričakovati. Francija ne bo dopustila, da se bodo na londonski konferenci načela druga vprašanja kot ona, ki so v neposredni zvezi s finančno pomočjo za Nemčijo. Značilno za preokret v razpoloženju je dejstvo, da pišejo celo nacionalistični listi danes v bistveno milejšem tonu kakor sicer. Omejuje so skoraj le na to, da poživljajo francoske ministre k opreznosti in vztrajnosti pri nadaljnjih pogajanjih.
Zmaga francoskega stališča
Pariz. 19. julija, č. Današnia »Liberte«. ki \ie izšla ob 18-30. smatra, da ie pri po-eaianjih v Parizu prodrlo francosko stališče. Last niše. da je francoska vlada v svojem stališču popustljiva in' da se bodo odnošaM med Francijo in Nemčijo uredili direktno brez posrednika. S tem. da ie to stališče prodrlo, se ie Francija izmuznila iz zasede v Londonu. Večerni »Temps«. ki je izšel ob 18.30. poudarja, da ie sestanek med Francijo i.n Nemčijo ustvaril atmosfero prisrčnosti Ta atmosfera oa še ni zadostna, vendar oa. pravi list. ie vsa atmosfera taka. da se more z srotovostio reči. da bo sledilo zmanjšanje političnih strasti. Sedaj ie čas. da se ponudi Nemč;:: roka in da se vrne zaupanje Evrope v Nemčijo. S francoske strani se ie pokazala popolna kurtoazlia in lojalnost do Nemčije. Nemčija j«e odgovorita, na enak način. To bo olajšalo zbližani e. List končno nacrlaša. da je na pariški konferenci zmastalo francosko stališče.
Odhod delegatov v London
Pariz, 19. julija, č. Ob 16. sta Henderson ia Stimson odpotovala v London, da pripravita mednarodno vladno konferenco. Ostali delegati, ki so se udeležili konference. odpotujejo jutri dopoldne ob 10. v London, kjer se bodo pogajanja nadaljevala.
Grandi pri Briandu
Pariz, 19. julija, z. Italijanski zunanii nVmster Grandi ie imel danes donoldne pred pričetikom mednarodne konference daljši razgovor z Briandom. v katerem mu je obrazloži] stališče italijanske vlade o aktualnih finančnih in političnih problemih-
Tudi Morgan se zanima za Evropo
Beograd. 19. julija, p. V Evropo je nenadoma odpotoval znani ameriški finančnik Morgan. Namen njegovega potovanja je za enkrat tajen. Morgan namerava ostati v Evropi do konca novembra-
če ne bi bilo uspeha
Pariz, 19. julija. AA. Na vprašanje francoskega fanistra Brianda, kakšne posledi-
ce bi utegnil imeti morebitni neuspeh finančnih pogajanj v Londonu, je nemški državni kancelar Bruening izjavil, da ne more tajiti, da bi ta neuspeh poslabšal položaj, ker ni moči še dalje zmanjševati izdatke, prav tako pa tudi ne uvesti nove davke, In bi to moglo roditi politične posledice v Nemčiji.
Strogi ukrepi zoper beg
kapitala iz Nemčije
Pariz, 19. julija. AA. Po vesteh iz Berlina je nemška vlada sinoči izdala odredbo, s katero prepoveduje izvoz kapitala iz države. Prekršitve se kaznujejo z ječo. Enako
bodo kaznovali tudi listi, ki bodo dali krive podatke o svojem imetju zunaj države. Vsak Nemec je dolžan prijaviti svoje imetje, ki ga ima v tujini.
Berlin. 19. julija. A A. Predsednik republike Hindenbure ie nodoisal uredbo, ki stopi v veliavo 22'iulija in bo traiala do 1. oktobra t. 1. Po tei uredbi mora vsak nemški državtfan. ki ootuie v tujino. Dra-čati takso 100 mark. Kdor ne bi plačal, bo kaznovan z denarno globo. ki ne sme biti manjša od tisoč mark. ali pa z zaporom.
Nova trgovinska pogodba
z Avstrijo
Pogodba je bila v soboto parafirana in bo stopila danes v veljavo — Nekatere važne določbe
Dunaj. 19. julija. A A. Korbiro poroča: Včeraj so se zaključila trgovinska pogajanja med Jugoslavijo in Astrijo. nakar so zastopniki obeh držav parafirali načrt nove trgovinske pogodbe z dodatki. Avstrijska in jugoslovanska vlada sta se sporazumeli z diplomatsko izmenjavo not, da se ©d 19. julija t. 1. uredi trgovinski promet med Avstrijo in Jugoslavijo na podlagi načrta te pogodbe-
Dunaj. 19. julija. AA. Včeraj opoldne je bila parafirana nova jugoslovensko - avstrijska trgovinska pogodba, ki stopi v veljavo 20. t. m.
Pogodba v glavnem jamči naš dosedanji izvoz v Avstrijo. Za pšenico ie dosežen pre-ferencijal 2.20 zlatih kron za 10Q. kg, in sicer za 50C0 vagonov na leto. Za svinje Je zagotovljen carine prost uvoz. v Avstrijo preko 150 kg Tu brezcarinski uvoz gangali-ške pasme. " Razen tega je zajamčen uvoz 21.000 mršavih svinj po carini 18 zlatih kron. Dogovorjen je uvoz svinjskega mesa v skupni količini 300 vagonov na leto. Dalje je dosežen carinski anazman za izvoz našega vina, grozdja in sadia. Zagotovljen je carineprost uvoz hmelja in bučnega olja.
Z jugosloveuske strani so v glavnem povišane "carine na nekatere vrste papirja, dalie na izdelke iz železa in bakra, an pohištvo in druge lesne izdelke, s čimer dobi naša industrija primerno zaščito.
Člani nais delegacije dr. Milan Todoro-vič, dr. Velimir Stankovič in dr. Milan La-zarevič odpotujeta z Dunaja v Beograd jutri.
★
Današnja r-Neue Freie Presse« prinaša o tej važni pogodbi naslednje podrobnosti: Dosedanjo trgovinsko pogodbo je avstrijska vlada že skozi dve leti označevala za potrebno revizije. V njej vezane agrarne carine so namreč onemogočale zvišanje carinske zaščite, ki jo je zahtevalo avstrijsko kmetijstvo. Lansko leto je bil v bistvu ž? sklenjen nov dogovor, vendar nanj ni pristala jugoslovenska delegacija in je ostal
zato v veljavi še eno leto dosedanji položaj Med tem pa je prinesla peta novela carinske tarife bistveno pojačenje avstrijskih agrarnih carin in je bila tako podana za ponovna pogajanja nova podlaga. Kakor doznavamo. ne bo vsebovala nova trgovinska pogodba za žito sploh nikakih pogodbenih carin in bo v tem oziru podobna madžarski pogodbi. Doslej ie bila namreč žitna carina napram Jugoslaviji vezana z dvema zlatima kronama; ta postavka je bila s 1. julijem, ko je prenehala veljati stara pogodba, zvišana na 10 zlatih kron. Jugoslavija pa je pridobila važno koncesijo v tojt-ko, v kolikor je dovoljena za gotovo množino obrta prvenstvena carina ki se giblje približno za 3 zlate krone pod vsako- • kratno avtonomno žitno carino. Slednja carina kakor znano nima stalne postavke-Prednostna carina za žito pa stopi v veljavo šele takrat, če so pristale nanio drža%-e z največjo ugodnostjo. Tozadevni koraki bodo takoj napravljeni.
Ureditev carine za živino se naslanja, kakor javljajo, v glavnem na določbe madžarske pogobe. Za kontingent klavne živine, ki ustreza približno tretjini Mnega uvoza v 1. 1930, se dovoljuje dosedanja pogodbena carina. Za to množino bo veljala torej tudi ' v bodoče povprečna postavka devetih zlatih kron za lOO kg.
Avtonomna postavka za klavno živino, ki bo veljala za ostali uvoz, pa znaša 30 zlatih kron, kar znači za ta del uvoza več kakor trikratno povišanje dosedanje carine.
Z avstrijske strani ni, kakor javljajo, napram pogodbi z Madžarsko v ostalem nobene bistvene izpremembe. Ker znači nova ureditev agranega uvoza obremenitev Jugoslavije, so privolili avstrijski zastopniki kljub protivnemu stališču domače industrije v poslabšanje cele vrste izvoznih pogojev. Baje bodo jugoslovenske carine pred vsem za železnino in papir znatno zvišane. V ostalem je pričakovati tudi višjih jugoslovanskih carin za nekatere tekstilije, usnje in čevlje.
Dan visečih partij v Pragi
Proti Italiji smo dosegli 3 točke, dve partiji sta bili remis
škoslovaško delimo 5. in 6. mesto.
— S Ce-
Praga, 19. julija. V soboto pozno v noč se je končala prekinjena partija med Češkoslovaško in Španijo. Zmagala je Čc= škoslovaška s 4 : 0.
V nedeljo se je odigral del visečih par« tij z naslednjimi končnimi rezultati. Jugos slavija : Italija 3 : 1. Partija Kostič : M<m-ticelli je torej končala remis. Madžarska : Rumunija 3 :0 (1), Francija : Švica 1 in pol : 2 in pol, Litva : Anglija 2 : 1 (1). Amen, ka : Norveška 4 : 0, Leton&ka : Poljska 2 in pol : 1 in pol.
Stanje po XI k°lu ]"n današnjimi absol« viranimi visečimi partijami je naslednje: Amerika, Avstrija, Nemčija 26 (1), Leton-&ka 25 in pol (4), Jugoslavija, češkeslo* vaška 25 (2), Poljska 24 (4), Madžarska 23 (3), Anglija 22 in pol (3). Švedska 22 (2), Švica 19 (2), Nizozemska 19 (1), Fran« cija 17 in pol (2), Rumunija 16 (5), Litva 15 (4), Danska 13 in po! (4). Italija 12 in pol (3), Španija 7 in pol (3), Norveška 6 (3).
Sava je zopet zahtevala žrtev
Pri kopanju je včeraj popoldne utonil nad černuškim mostom 191etni
Ivan Kovač, doma z Brezovice
LJubljana, 19. julija- Sava, v čije valovih je iskalo danes na stotine Ljubljančanov ohladila, je zahtevala zopet smrtno žrtev. Med drugimi kopalci nad Črnuškim mostom je bil tudi 19 letni elektrotehnični učenec Ivan Kovač, doma iz Brezovice. Fant je sicer znal dobro plavati, toda bržkone ca je v hladni vodi prijel krč. Ko ie plaval že proti sredini reke, je začel naenkrat klicati na pomoč. Ker se fantalini večkrat norčujejo in kličejo na pomoč brez potrebe, so ostali kopalci sprva mislili, da hoče ' tudi Kovač napraviti tako neumno šalo. Ko pa so videli, da se v resnici potaplja, so pogumnejši, takoj skočili v vodo in mu hiteli na pomoč. Res se je posrečilo, da so ga spravli iz vode. Bil pa je že nezavesten5 in kljub prizadevanju, ga niso mogli več obuditi k življenju. Slučajno navzoči zdravnik se je dolgo trudil z umetnim di-
hanjem, vendar pa je bilo v se zaman. O nesreči je bilo obveščeno orožništvo in policija, ki je odredila prevoz trupla v mrtvašnico.
Smrtna nesreča pri motociklistični dirki v Splitu
Split 19. julija, č. Splitski Motoklub je priredil danes klubsko dirko. Med drugim se je udeležil dirke tudi splitski trgovec Vlahovič. Med dirko se mu je iz neznanega vzroka zlomilo krmilo, tako da je vozilo v naivefjen^ diru zašlo s ceste in se zaletelo v 11-letnega fvana Ružiča. Vlahovič in Ru-žic sta dobila tako hude poškodb?, da je Vlahovič takoi po prevozu v splitsko bolnico umrl, Ružič pa se bori s smrtjo.
Velika mednarodna manifestacija v
Medjimurju
Medjimurski seljaki na velikem shodn Karla Kovačevima — Spontana manifestacija
ljubezni, zvestobe in hvaležnosti do kralja
čakovec, 19. julija. AA. Danes je bil v Kraljevcu velik zbor Karla Kovačeviča za vse spodnje Medjimurje. Od leta 1918., ko je jugcslovenska vojska pod poveljstvom podpolkovnika Perka, sedanjega mestnega načelnika Varaždina, osvobodila Medjimurje, ta kraj še ni doživel tako velike manifestacijo kakor danes. Ta manifestacija je tembolj pomembna, če vpoštevamo, da leži ta kraj tik ob meji.
Kraljevac je v jako svečanem razpoloženju in s prisrčnim veseljem sprejel veli-■ko povorko Medjimurcev, ki so vse dopoldne prihajali z godbami in državnimi zastavami na čelu. Razen rednih vlakov je pripeljal zborovalce v mesto tudi posebni vlak iz Kotoribe, ki ga je na postaji sprejela godba, nakar so kmetje z godbo in zastavami na čelu krenili proti sejmišču, kjer je bil zbor. Posebno slavnosten je bil ■prihod Karla Kovačeviča. s katerim je prišlo tudi 6 bivših narodnih poslancev bivše HSS. Pred sejmiščem je bil postavljen velik slavolok, okoli niega pa državne zastave. a na njem je bil napis: »živel kralj, živel narod!«
Na zborovališ£u je bila govorniška tribuna okrašena z zelenjem in državnimi zabavami. ter z veliko sliko Nj. Vel. kralja. Nad 4000 ljudi se je zbralo okoli tribune. Posebno so bili onaženi mnogoštevilni udeleženci iz Murskega Središta. ki leži na meji. kakor tudi veliko število Slovencev iz okolice Ptuja.
Neposredno pred otvoritvijo zbora je godba zaigrala državno himno. Zbor se je začel malo po 10., katerega je otvoril Ju-raj čižmašija, banski svetnik za srez Pre-log. V svojem govoru je naglasil, da prebivalstvo tega kraja zdaj lahko odkrito pove in dokaže, kako Medjimurje ljubi svojega kralja in Jugoslavijo. Nato je predlagal pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju, predsedniku vlade in banu. Njegov predlog je bil burno sprejet. Nato je povzel besedo Karlo Kovačevič, ki je v svojem govoru orisal, kakšno neznosno stanje je vladalo pred 6. januarjem v državi, dokler ni prevzel naš junaški kralj vlade v svoje roke in sklenil, da ne sme biti več posredovalcev med kraljem in narodom. »Bratje,« je rekel Kovačevič, »nekaj jih je, ki so šli čez mejo, da našim neprijateljem izdajo svoj lastni narod in da pljunejo nanj. (Burni vzkliki: Dol z izdajalci!) Vprašam te iz-rodke, v čigavem imenu govore, kdo jih je poslal in kdo jim je dal mandat? (Nihče! Oni ne govore v nikogar imenu! so se zasuli burni protestni vzkliki). Tudi taki so ki očitajo, da smo se mi Hrvatje odrekli svoji zastavi. Da, mi smo doprinesli to žrtev za napredek vsega jugoslovenskega naroda, toda tudi Srbi so v isti namen žrtvovali svojo s slavo ovenčano zastavo.« — Nato je vzel Kovačevič v roke državno zastavo in nadaljeval:
»Poglejte jo! Iste barve je, kakor prej. I Hrvati i Srbi i Slovenci imajo svoje barve v skupnem objemu v nezmagijivem edin-
stvu. Stjepan Radie je rekel: Rešitev je v geslu: Kralj in narod. In dalje je rekel; Takega kralja ni, kakršen je naš. To je rekel na smrtni postelj! in to je njegova oporoka. V naš blagor je v Nj. Vel. kralj prevzel nase težak križ. Pomagajmo mu s svojo slogo, ljubeznijo in vdanostjo, prvemu ju-goslovenskemu kralju Aleksandru I. Kara-gjorgjeviču. 2ivel kralj!«
Z navdušenim vzklikanjem živel kralj! je množica pritrdila govornikovim besedam, godba pa je zaigrala državno himno.
Za Kovačevičem so govorili še Stjepan čižamšija iz Preloga, varaždinski načelnik Perko, Djuro šnidarič iz čakovca, dr. Engelhard, banski svetnik iz Varaždina, Jakob Hrupič, dr. Prejog.iz Novega Marofa, Blaž Šalamun iz Preloga in Ivan čeladimovič iz Orjevca. Na koncu zborovanja je bila soglasno sprejeta resolucija, ki med drugim pravi:
»Z veseljem spremljamo za nas kmete in meščane koristno in pošteno delo kraljevske vlade pod vodstvom generala Petra Živkoviča, ki ga tu zbranih 4000 Medjimurcev, Hrvatov-Jugoslovanov prosimo, naj še nadalje pomaga našemu junaškemu kralju Aleksandru I. na gelu njegovih prvih sodelavcev. Dosedanje delo vlade po Intencijah Nj. Vel. kralja je pokazalo, da je vredno našega popolnega zaupanja, ki ga m! tu javno izpovemo.«
S tem je bil zbor zaključen in zborovalei so se med vzklikanjem Nj. Vel. kralju, kraljevski vladi in Jugoslaviji počasi razšli.
Povratek Sokolov iz Pariza
Pariz je posvečal jugoslovenskim Sokolom prijateljsko
pozornost
Ljubljana, 19. julija. Lepa julijska nedelja je sprejela danes posebni brzovlak, ki se je vrnil iz Pariza preko Jesenic v domovino. Po izvršenih formalnostih obmejnih oblastev na uvozni postaji na Jesenicah je vlak naglo nadaljeval pot v Ljubljano, kamor je dospel ob IL z zamudo 4 ur. Kljub dolgi in naporni vožnji, saj so odpotovali iz Pariza že v soboto ob 8. zjutraj, so bili izletniki sveži in čili ter so živahno odzdravljali, ko jih je na kolodvoru sprejela sokolska Ljubljana.
Brzi vlak je imel na našem glavnem ko-lrdvoru četrturni postanek. Večina član-s va iz dravske banovine je izstopila, peron pa so preplavili tudi hrvatski in srb-s-ci Sokoli, da se poslove od Sokolov Slovencev. Pestro sliko je nudil ta čas naš kolodvor. Izletniki so se opremili v Parizu *z značilnimi francoskimi čepicami, mnogi pa so nosili tropske čelade iz slame, ki so si jih nabavili v spomin na lepe dneve v prestolnici sveta.
Vaš poročevalec je stopil v stik z voditelji sokolskega transporta, tako z glavnim saveznim tajnikom br. Brozovičem, s siarosto zagrebškega Sokola I. br. Štefanom in ostalimi sokoiski.ml voditelji, ki so mu podali za »Jutro« izjave o dnevih bivanja v Parizu. Zlasti pa je podal točen pre-• gled br. Vekoslav Bučar iz Ljubljane, ki je sodeloval vse dni v vodstvu transporta.
Kakor smo že javili ob priliki odhoda, je štela sokolska delegacija 523 članov. V domovino so se vrnili domala vsi zdravi in čili; obolel ni nihče. Nekaj zaostankarjev gre na račun zadržka pri sorodnikih na Francoskem. Disciplina je bila ves čas vzgledna, vso številno družbo je prevladovalo bratstvo. Za pohvalo podčrtavamo, da se ni ves' čas primeril niti najmanjši in-cidcnt.
Nad vse ganljivo je bilo slovo, ko je vlak krenil proti Zidanemu mostu. Skoro desetdnevno skupno bivanje je okrepilo in -poglobilo vezi med brati in sestrami. Zve-čor bo dospel vlak v Zagreb, proti jutru pa v Beograd.
Nekaj utisov iz pariških dni
Sokolski vlak je dospel v Pariz 12. t. m. ob 4. zjutraj, in je imel 6 ur zamude, ki gre na račun zadržkov po Avstriji, ki jim je stavljala precej ovir, dočim so potovali po Švici in Franciji lepo in udobno.
Sprejem jugoslovenskega vlaka v Parizu jc bil prav iskren. Pozdravne nagovore so dzrekli naš izseljenski komisar in starosta pariške sokolske župe br. Franjo Bakašun, nadalje župni tajnik br. Vidašek in v imenu jugoslovenskega poslaništva br. dr. Ar-navtovie.
Vseh 523 došlecev je zasedlo ogromne avtobuse, ki so zdrčali v določena prenočišča v XII. okraju. Drugi dan so sokolski kroji povečali pestrost Pariza in želi splošno zanimanje. Sprva so Parižani zamenjali Sokole za argentinske telovadce, oziroma madžarske uniforme. Šele pariški tisk je informiral javnost o bivanju jugoslovenskega sokolstva v Parizu.
Telovadne prireditve
Izletišče za sokolske pogoje ni bilo najboljše. Telovadba se je vršila na nekem motornem dirkališču. Kljub svetovni prireditvi ni prostor obsegal niti polovice beograjskega telovadnega prostora. Našim članom so določili posebno tribuno.
Veličasten moment je nudil ogromen sprevod na dan proslave 501etnice Mednarodne telovadne unije, čelo povorke je krasilo skoro 1000 zastav raznih telovadnih edinic: med njimi je bil na. častnem mestu čestiti savezni prapor SK-J. Da je bilo tudi ogromno število godb, skoro ni treba omenjati. Sokolsko članstvo je nekoliko motil prehiter tempo tujih korpo-raoij. Sprevod — sestavljen iz pestrega mozaika raznih narodnosti, ni dosegel strumnosti sokolskih čet, ki so zarffdi znane sokolske discipline žele vso pozornost in pohvalo. Prvo je bilo članstvo SKJ, ki je defiliralo mimo tribune vseh odličnikov, predsednika republike g.- Doumerja in drugih odličnih osebnosti.
Svečano odlikovanje brata Smertnika
O odlikovanju br. Smertnika z redom legije časti je naša javnost že poučena. Odlikovanje je pripel predsednik republike razen našemu br. Smertniku tudi Čehu br. Miillerju in še enemu članu Mednarodne telovadne unije. Br. Smertnik je v Parizu sploh uvaževana osebnost; že 20 let zastopa prej slovensko in zdaj jugoslovensko sokolstvo v mednarodni telovadni organizacija. Njegovo odlikovanje je obenem odlikovanje vse naše sokolske organizacije.
Tehnična stran sokolskega izleta je bila v rokah pariške Compagnie Fran^aise du Tonoisme, ki je zadovoljivo rešila svojo nalogo.
Narodni praznik in drugi slovesni prizori
Nepozaben utis je nudila ogromna vojaška parada na francoski narodni praznik 14. t. m. V pohodu so bile zastopane vse zgodovinske francoske vojaške uniforme in tudi one iz kolonij. Ta dan je nudil Plače de la Concorde nepozaben utis. Prav tako pa je bil veličasten trenotek, ko je prikorakal k Are de Triompheu naš sokolski i sprevod, izvršil pred spomenikom neznanega junaka strumen defile in je br. Paun-kovič predal komandantu Pariza, generalu Gourandu, invalidu brez roke in noge, ra-port. To je bil velik dogodek tudi za Pariz in Francijo. Na enem številnih banketov je SKJ poklonil MTO ptico sokola, posnetek onega, ki ga nosi naš savezni prapor. Pol
metra visoko marmornato darilo Nj. Vel. je bilo razstavljeno v .izložbi Lutetie" ob splošni pozornosti. Edina delegacija, ki je bila sprejeta v Hotel de Ville (na magistratu), je bila naša, kjer je bila v Sale de fgte prirejena zakuska ob lepih nagovorih na 500-člansko sokolsko družino.
Veliko pozornost so uživali jugoslovenski Sokoli vse dni v Franciji. Zato je bilo tudi slovo včeraj ob 8. 20 v Parizu prav prisrčno. Francoska oblastva, naše poslaništvo, naši Sokoli iz Francije, Jugoslovensko- francosko udruženje. naši dijaki — vse je bilo na kolodvoru. Med viharnim pozdravljanjem je krenil sokolski vlak proti domovini.	J-
Zahvala Franciji
Pariz, 19. julija.
Jugoslovenski Sokoli so v soboto dopoldne zapustili Pariz. Na postaji so se od njih poslovili svetnik jugoslovenskega poslaništva Cincar Markovič, mnoge francoske osebnosti in člani jugoslovenske kolonije. Pred odhodom je podstarosta Paun-kovie poslal pozdravni brzojavki predsedniku francoske vlade in predsedniku pariške občine. Brzojavka predsedniku vlade se glasi:
»V trenutku, ko jugoslovenski Sokoli odhajajo na pot domov, mi je dolžnost prositi vas, da sprejmete izraze globoke hvaležnosti za sprejem, ki so ga jugoslovenski Sokoli doživeli pri francoskih oblastvih in francoskem ..narodu.«
Lep sprejem v Zagrebu
Zagreb, 19. julija.
S posebnim vlakom so se vrnili danes Sokoli', ki so se udeležili mednarodnih telovadnih tekem v Parizu. Na kolodvoru jih je pričakovala velika množica občinstva, ki jih je sprejela z navdušenimi ova-cijami. Zagrebčani so izstopili, ostali pa so ob 9. nadaljevali potovanje proti Beogradu.
Ljubljanska kronika
Tudi včerajšnja nedelja je bila vroča — Več nesreč
Žrtve pretepov
Ljubljana, 19. julija.
Oni, ki so sinoči napovedovali dež, so se zopet temeljito urezali. Solnce je pripekalo tudi danes z nezmanjšano silo. že na vse zgodaj je vladal po ljubljanskih ulicah
živahen promet. Po mestnem tlaku so kresali turistovski čevlji, pa tudi lahki čeveljčki, največ v smeri proti kolodvoru, že turistovski vlak, ki se je odpeljal malo pred 6., je bil natlačeno poln. Velika večina izletnikov je odšla v Karavanke, mnogo pa jih je seveda ostalo tudi v dolinah. Zlasti Bled in Bohinj sta bila imenitno obiskana. Da kopalcev ni manjkalo po vseh okoliških vodah, je jasno. Samo kopalni vlak, ki je vozil popoldne v Reteče, je odpeljal okrog 1000 kopalcev.
V	splošnem1 pa je bila nedelja kakor tudi prejšnja noč
izredno mirna.
To pot je zmanjkalo celo razgrajačev in drugih takih nerodnežev, da je policijski aparat tako rekoč počival. Policijski organi so bili samo na lovu za 231etnim ciganom Matijo Brajdičem, ki se je menda priklatil v ljubljansko okolico. Brajdič, ki je pristojen v okolico Novega mesta, je že dalje zasledovan
zaradi raznih razbojstev.
V	zapor je bilo spravljenih tudi nekaj sumljivih žensk, ki so se potikale ponoči po mestu brez posla. Izmed aretirank je več znanih izgubljenk. Taki nočni metulji delajo policiji večne sitnosti, ker povzročajo prepire doma v družinah ali pa so povod kravalom in razburjenjem v raznih gostilniških lokalih.
V	splošno bolnico so pripeljali v nedeljo zjutraj delavca Alojzija Frasa, stanujoče-ga v Tovarniški ulici v Vodmatu.
Fant se je spri z nekimi tovariši. Bili so skupaj v neki gostilni na Karlovski cesti, kjer je med prepirom eden izmed delavcev pograbil nož in sunil z njim Frasa v prsa. Njegove poškodbe so zelo nevarne in utegnejo nastati nerodne komplikacije.
Prav tak
pretep
je nastal ponoči v neki gostilni v Bohoričevi ulici. Med prepirljivce je zašel 211etni šo-
Sloga med planinci
Lep potek skupščine delegatov Slovenskega planinskega društva
Ljubljana, 19. julija. I
Danes se je vršila v beli dvorani hotela I Uniona v Ljubljani redna skupščina SPD, katere se je udeležilo osebno ali s pooblastili 191 delegatov, od teh 78 od osrednjega društva, 113 pa od podružnic. Zborovanje, ki ga je vodil novi predsednik g. dr. Josip Pretnar, je potekalo kljub prvotni napetosti gladko. Novi predsednik je v svojem nagovoru poudarjal potrebo složnega in intenzivnega sodelovanja podružnic in osrednjega društva in razvil program dela, ki čaka SPD v bodočih letih. H koncu je opozarjal na potrebo, da SPD išče živahnejših stikov z drugimi korporacijami in z odločilnimi činitelji ,ki so interesirani na planinstvu. Obžaloval je, da prejšnje vodstvo, ki je sklicalo to skupščino, ni povabilo nanjo banske uprave, mestne občine, Zveze za tujski promet in drugih interesiranih korporacij. To se v bodoče ne bo več dogajalo.
Predsednikova izvajanja so izzvala najboljši vtis -ter so bila sprejeta z velikim odobravanjem.
Delegat direktor g. Rasto Pustoslemšek je opozarjal na nujno potrebo ,da novo vodstvo vabi na društvena zborovanja predstavnika vlade, ker bo le na ta način mogoče vzpostaviti dobre stike s pristojnimi činitelji in doseči boljše uspehe kakor doslej.
Potem, ko so bile sklenjene vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju in pozdravne brzojavke ministrskemu predsedniku in ministrom za trgovino, za promet in gozdove in banu dravske banovine, je skupščina na predlog g. dr. šnuderla izrekla prejšnjemu predsedniku g. dr. Tominšku za njegovo dolgoletno uspešno delovanje najlepšo zahvalo.
fer Maks Jelnikar, stanujoč na Zalokarjevi 11, katerega se je lotil Kari J. in ga z vrčkom z vso silo udaril po glavi. Tudi njegova poškodba je precej huda.
žrtev nesreče je postal sinoči 581etni zidar Ivan Dukič, ki je padel v Zalogu z odra neke nove stavbe in dobil hude notranje poškodbe.
V Zagorici so se v soboto ponoči obdelovali
s koli.
Fantje so se sprli zaradi raznih malenkosti. Naposled so se porazgubili po vasi in nenadoma je za neko hišo kriknil Luka Peterka, ki je bil pobit s kolom na tla. Prihiteli so drugi, ki so spoznali v napadalcu posestnikovega sina Franceta Pogirka iz Križevske vasi. Peterka ima nalomljeno lobanjo in so ga morali še ponoči nemudoma prepeljati v splošno bolnico. Pogirk je po napadu pobegnil in ga zdaj zasledujejo orožniki.
Izsleditev dveh dolgoprstnikov
Slovenska Bistrica, 19. julija-Ob priliki razstave ročntih del na Tiniu je iz razstavnih prostorov izginilo nekoliko vezenin, med drusri.ni velik nrt. razni roboi in izvezena ženska srajca. Tc dni se je orožništvu »posrečilo izslediti storilko, vmičarko Marijo VkLmarievo iz Tiniske gore. ki ie vezeivine pokradla, ko ie pomagala v kuhinji pri takratni šolski proslavi.
V noči od 5. na 6. t in. je bilo posest-niiku e. Ivanu Polaucu v Slov. Bistrici pokradeno iz zaprtega podstrešja razno ime-haničarsko orodje, kompletno ogrodje kolesa im dvoie moških oblek. Okradeni posestnik ie osumil tatvine nekega Ijmaoiia Keslovičia z Breea nri Ptuiu. ki ie bil nekoliko dni pri njem zanoslen. Orožništvo je osumljenca zasledovalo in ga ie 17. t. m-zalotilo v Racah. Ker so našli večino ukradenih Dredmetov ori njem. so sra prijeli in orM-vP sodišču._
Nadaljevanje poročila o celjskih obrtni ških slovesnostih bomo objavili v tor kovi številki »Jutra«.
Po pozdravu, ki ga je izrekel društveni nadzornik g. dr. Senjor v imenu podružnic novemu predsedniku, so podali poročila o delovanju osrednjega društv^ gg. dr. Vovk, Cerar in Hrovatin, o delu podružnic pa g. dr. Senjor. Največja ovira uspešnemu delu je pomanjkanje denarnih sredstev. Na tem trpita osrednje društvo in večina podružnic. Akcija za železniške olajšave se je končala za letos neuspešno. Uredilo se je več reševalnih postaj z vsem potrebnim za primere planinskih nesreč. Delovanje podružnic se je omejilo v glavnem na ureditev koč in potov. Poročila so bila soglasno sprejeta.
Pri razpravi o določitvi članarine podružnic se je sklenilo, da ostane pri dosedanjem prispevku za skupno upravo v znesku 2.50 Din za člana. Sledila je izvolitev petih poverjenikov in treh nadomestnih poverjenikov v širši osrednji odbor (gg. Podboj iz Litije, Ule iz Mežice, Šetinc z Jesenic, Beg iz Trbovelj in Majer iz Kranja; dr. Hrašo-vec iz Celja, dr. Prešern iz škofje Loke in Muller), za nadzornika pa je bil nadalje ponovno izvoljen g. dr. Senjor. Za delegate v Savez planinskih društev Jugoslavije, ki ima sedež v Ljubljani, so bili izvoljeni gg. dr. Pretnar, dr. Senjor in Hrovatin.
Glede izpremembe društvenih pravil se je sklenilo, da izdela načrt novih pravil poseben redakcijski odbor ,ki bo obstojal iz članov, katere je imenovalo osrednje društvo, in 8 predstavnikov podružnic.
Predsednik je nato zaključil skupščino, katere mirni potek in stvarno razpravljanje sta pokazala, da bo složno delovanje osrednjega društva in podružnic in izključitev vseh sporov v vodstvu lahko rodilo lepe uspehe v korist našemu planinstvu.
V spomin Sokolu junaku
Bohinjska Bistrica, 19. julija. Tiho eo se zbrali danes številni Sokoli v Bohinjski Bistrici, da počaste spomin svo* jega velikega brata Toneta Maleja. Prihiteli so od blizu in od daleč ter je bila svečanost odkritja spomenika junaku Ma« leju veličastna, četudi preprosta in tiha.
Ob pol 12. so se udeleženci. Sokoli, za« stopniki bratskih društev, sok. žup in oblasti zbrali pred Sokolskim domom, od koder s.i krenili v sprevodu na bližnje pa<opa« l:Sce, kjer se je takoj potem pričela sveča« nost odkritja.
Na čelu sprevoda je stopala sodba Sokola I. iz Ljubljane ter igrala žalno koračnico, za njo so se pa zvrstili prapori Suk. društev in gasilcev in venci, potem na s"as rešin='vo 6okolskih društev z zastopniki oblasti ln fer?*skih društev, za nj;m> »s ko« raka',1 sMoska četa članov in članic in ostalo obč;<n«tvo ter Sokoli v civilu. _
Svečanosti se je udeležil v imenu SKJ na« čelnik Bajždi. v imenu dravske iivVie polkovnik Novakovič, hfnsko upn^) ;c zastopal sres\; načelnik dr. Vidmar. Ljubljansko sokolsko župo p< estarosta M. Kra« peš, župni tainik Stane Flegar in blagajnik Slana, sokoisko župo Kranj nien starosta dr. Obersnel, sokolsko Matico Beogrij nje? starosta Priča, admiral v p., korporativno sc je pa odkritja udeleži; odbor Sok>ia ]■ Ljubljana s starosto ing. Pevcem >n načei-n.kom Stane Vrfmarjem na čelu <rJ.
Na pokopališču so prapori obkrožili spomenik, ki je bil zakrit s črnino, okoli se je zgrnila številna množica, nakar je godba Sokola I. zaigrala koral. Pred grobom je stala mati pok. Maleja, njegova brata Ja« nez in Jože in sestra, vsi so jokali, pa tudi ostalo občinstvo je prevevala globoka gi« njen os t.
Najprej je spregovoril načelnik Stane Vidmar, poudarjajoč z jedrnatimi besedami veličino žrtve in junaštva velikega Maleja ter je odikril spomenik z besedami: -»Po« glej nas, brat Tone, pa boš videl, da še ved< no živiš v nas!
Doprsni Malejev kip. ki stoji na marmornatem podstavku, je lepo umetniško delo kiparja Doliiarja.
Pevci so potem zapeli pretresljivo »Vi« gred«, nakar je spregovoril starosta ing. Bevc. Njegov globoko zasnovani govor ie zapustil pri prisotnih globok vtis. Z lepimi besedami je tolažil tudi mater slavij en ca ter povzdigoval veličino njene žrtve ter junaštvo, s katerim je prenesla strašno iz« gubo svojega sinu. Zahvalil se je kr. vladi, ki je izposlovala garancijo za njeno pre« skrho. bratskemu odboru za postavitev spo« menika za njegovo delo in končno zastopnikom oblasti, občine in društev ter osta« lim udeležencem za udeiežibn, nakar jc položil na grob v imenu Sokola I. lep venec.
Godba ie zaigrala žalostinko. nakar so se vrstili govori zastopnikov. Načelnik sok. Saveza Bajžeij je položil vcne-c po slojem govoru, enako ie položil tudi bistriški žu« pan g. Mavri? kito planinskega cvetja, za Lj. sok. župo je položil venec podstarosta br. Krapeg. Govorili so na še polkovnik Novakovič, za sok. žoipo Kranj dr. Obers« nel, za sok. Matico Beograd starosta Priča in v imenu bohinjskega Sokola starosta Polar, ki je h koncu šc prečrtal žalne brzojavke.
Godba Sokola I. je zaključila žalno sve« čanost z žalostiinko, prapori so se sklonili v pozdrav Male ju, potem se jc pa občinstvo razšlo.
Učiteljski tečaj za ročna dela
Ljubljana, 19. julija.
Da se usposobi v spretnosti ročnih del učiteljstvo samo ,ki za časa študija na učiteljiščih ni bilo deležno pouka iz tega predmeta, se vrše ob velikih počitnicah že nekaj let sem rokotvorni tečaji. Doslej je aranžiral te tečaje podmladek Rdečega križa, letos pa je vzelo zadevo v roke samo prosvetno oblastvo. Razpis konkurza za sprejem v tečaj je privabil mnogo več pngla-šencev, kakor pa se je prvotno pričakovalo, zato so porazdelili učiteljstvo v 2 tečaja, eden se vrši v Ljubljani, drugi v Mariboru.	.,,,
Ljubljanski rokotvorni tečaj, ki se je priče! te dni in se bo vršil mesec dni na srednji tehniški šoli .obiskuje 31 učiteljev in učiteljic. Obiskovalci se bodo seznanili z vsemi tehnikami, ki jih zahteva ta predmet. Prvi del tečaja vsebuje gnetenje iz ilovice in plastiline, lepljenje, izrezovanje, ki je zadnje čase obogatelo za dela v trans-parentnem stilu. Tečaj bo nudil gojencem tudi priliko, da se usposobijo v izdelovanju koledarjev, škatel .različnih učil m bloko-kov in v vezanju knjig. V skrivnosti vseh teh del uvaja svoje tovariše voditelj tečaja g. Lojze Novak, ravnatelj II. deške meščanske šole v Ljubljani. Drugi del tečaja pa bo nudil strokovno podlago. Oddelek za lesno in kovinasto stroko bo vodil strokovni učitelj g- Dolak, pletarstvo pa bo poučeval vodja ljubljanske pletarske šole g. Uršič.
Udeleženci rokotvornega tečaja prisostvujejo po 5 ur tedensko tudi radijskemu tečaju, ki ga vodi profesor g. Andree na tukajšnji realki. Večina predavateljev, zlasti pa vodja ravnatelj g. Novak, porabljajo že nekaj let sem velike šolske počitnice za to, da usposabljajo naše učiteljstvo za pouk v ročnih delih, ki so važen in upoštevanja vreden predmet na naših šolah.
Prav razveseljivo sliko kažejo v zadnjih letih razstave po naših osnovnih in meščanskih šolah. Uspehi naših šolarjev prav nič ne zaostajajo za onimi v inozemstvu, kar jasno dokazuje, da je naše šolstvo v tekmi z ostalim svetom na razveseljivi višini. Med onimi, ki stoje na čelu rokotvornega pokreta, je baš ravnatelj g. Lojze Novak, ki vodi od leta 1925. stalno slične počitniške tečaje za naše učiteljstvo. Letošnji enomesečni tečaj je že 6., 3dnevnih tečajev v Ljubljani, Kranju, Logatcu, Novem mestu in drugod pa je priredU že 12
in je v njih vzgojil obilico vnetih prijateljev za ročna dela in za delovno šolo, ki je šola današnje dobe.
Ravnatelj g. Novak se udejstvuje tudi literarno: v letošnji ediciji Slovenske šolske matice je izdal »Lepenkarstvo«, iz prejšnjih let pa je že utrjena njegov dober glas s knjigama Gnetenje in izrezovanje« in »Risanje«.
Romanje Ruske Matice na Vršič
Ljubljana. 19. iulija.
Danes ie priredila Ruska Matica nod vodstvom svojega oredsedirka univ. orof. dr. Spektorskega romanfe k ruski kapelici pod Vtršifcem. Udeležili so sc — številni Rusi in nekateri Slovenci fe Ljubljane. v Kranjski sc.ri se ie pridružil požrtvovalni prijatelj Rusov g. notar dr. Grašič. iz Bohinja ie nrihitel češki nisa-teli dr. Vvbinal Raniliido v kanelici ie onravi.1 nrota Budirrrir. Na erobn neznanega ruskesra vojaka ie bilo več srovorov. Roman.ie se je izvršilo ob nailenšem vremenu in ie zapustilo v vseh tideležficih Viaiilepše vtiske. Obširneje bomo šc DOro-čali.
Prilika za izlet v Grčijo
Beocrad. 19. julija.
Atensko turist, društvo Grški nlan'nski iueoslovenske turistične krose, nai se pridružijo temu izletu. Orsranizaoiio inp-oslo-v en skesa dela teca izleta ie na prošnjo srrškeea kluba prevzel jugoslovenski Tou-rina-Club. Zato nrosi vse naše turistične, predvsem pa planinska društva, nai se udeleže tega izleta in nai snoroče število udeležencev do 5. avjrusta t 1.. da iim bo moči pravočasno poskrbeti vse potrebna srlede prevoza. Iz Beograda npide vlak 6- avgusta ob 19. in bo v Skool.iu avgusta ziutrai ob 7.53. Ko si turisti ogledajo Skoplie se ob 11. odpeljejo v Gradsko. kamor orisoo ob 11.53. potom na bodo nadaljevali vožnjo do Vlaških kolib, kamor nrideio nonoči. Drusro jutro se pon"n na Kaimakčalan. nato oa se vrnejo v Bitoli. Udeleženci tega izleta pojdejo lahko tudi mi ORmo: izlet nanj priredi grški klub v dnevih od 9. do 10. avgusta. Potni stroški po železnici od meje »in nazaj znašajo z avtomobilskim prevozom vred do vznožja Olimoa 170 Din. Ce se nrizlasi več ko 10 oseb. dobe na zrških železnicah popust
Obrtniški praznik v Celju
Včeraj je bil v Celju slovesno otvorjen prvi obrtni dom
v dravski banovini
Celje, 19 julija.
Danes je t Celju slavilo celjsko in z njim budi vse ostalo naše obrtništvo menih en praznik, ki bo ostal živo zapisan v zgodovini našega obrtništva. V prisotnosti in
pod pokroviteljstvom bana drav ke bano« vine
je brl na najsvečanejši način otvorjen prvi obrtni dom v dravski banovini. Ob 6. ziu-traj je prebudila Celjane iz sladkega 6pa« nja budni ca celjsko železničarske godbe, kj je sprejela tudi vse številne goste pri prihodiu jutranjih vlakov na tukajšnjem kolodvoru. Po skupnem obhodu glavnih mestnih ulic so ce
množice obrtnikov v-eh strok zbrale pred novim obrtnim domom, kjer jc priredila godba cnourni promenadni kon« cert. Med tem je prispel v mesto z avto« mobilom ob 8. ban g. dr. Drago Marušič, ki je po kratkem okrepčilu odšel med zbrane gos-te in prebivalstvo pred mestno gle« dališče, nasproti katerega stoji nova obrt« niska stanovska trdnjava. Ob 9. je
otvoril slovesnost s cerkvenim obredom g. opat Jurak v pri« sotnost; obranih gostov, med katerimi smo opazili g. bana dr. Marušiča, mestnega župana g. dr. Goričana. sreskega načelnika g. dr. Hubada, poveljnika mesta g. polkovnik ka Puriča, poveljnika 39. pešpolka g. polkovnika Kostiea, podpredsednika Zbornice ■/a TOI g. Ogrina, generalnega tajnika Zbornice za TOI g. Moboriča. ministra v pokoju in odvetnika g. dr. Kulkovca, pred« sednika Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani g. Kcbeka, okoliškega celjskega župana g.
ihelčiča, magistratnega ravnatelja g. Šu« bica, zastopnike beograjskih obrtniških in« S ti t uci j, predstavnike obrtniških organi«« c i j iz naše banovine in ostale predstavnike lokalnih oblasti, uradov in društev.
Slavnosti je prisostvovalo tudi kompletno učiteljstvo tukajšnje obrtne nadaljevalne šole na čelu svojih pridnih učencev ln učenk. Po končani blagoslovitvi novega do« ma je imel g. opat Jurak daljši govor o našem obrtništvu, o njegovih nalogah do domovine, družbe in svojega stanu ter o pravi1 ni vsgoj: obrtniškega naraščaja.
Za njim je pozdravil goste, tovariše in ostalo občinstvo predsednik celjskega Obrt« nc^n društva g. Vinko Kukovec, na čigar predlog so navzoči z velikim navdušenjem sprejeli
vdanem tno brzojavko Nj. Vel. kralju
ter pozdravni brzojavki ministrskemu pred« s-dniku Živkoviču in trgovinskemu rr ni-stru Kost: Kumanudiju. godba pa je zaigra« la državn-: h;mno. G. Kukovec je nato naprosil g. bana naj otvori novi obrtni dom.
Ban g. dr. Marušič
ie v svojem govoru poudari i pomen da« našnjega dne za skupno naše ohrtništvo, ki dobiva s tem v naši banovini svoj prvi sta« novsk: dom. Celjski obrtniki so pokazali, kaj premore iskrena požrtvovalnost in vztrajno delo. V novem domu naj dobiva obrtniška naraščaj v lepem sožitju s svoji« mi mojstri in pomočniki poleg strokovne tudi močno nacijonalno vzgojo. Ustvaritev celjskega obrtnega doma naj bo močna po« buda za bodoči napredek in utrditev stanovske solidarnosti obrtnikov. Novi dom pomenja posebno važnost za čim popodnej« šo izobrazbo naših obrtnih vajencev in po* močnikov. Nadalje je g. ban v svojem govoru podčrtal dejstvo, da je bilo naše obrtništvo že davno pred vojno steber na« šega naroda in njegovega javnega življenja. Tudi v novem celjskem obrtnem domu leži velik dokaz nacijOnalne zavesti našeiga obrtništva. Celjsko obrtno društvo lahko služi za vzor ostalim obrtnim društvom v drt\'-k,i banovini in sploh v naši ljubljeni Jtrposlaviji. tem je g. ban odkril v ■reži novega doma marmornato spominsko ploščo, na kateri se blešče v zlatih črkah poleg imen g. pokrovitelja bana. častnega predsednika Obrtnega društva g. Ivana Re-beka in častnih članov gg. dr. Vek osla va Kuikovca, Ivana Založnika in Vinka Ku« kovca tudi imena vsega agilnega odbora tukajšnjega Obrtnega društva. Za govorom g. bana je sledil pozdravni govor mestnega načelnika celjskega g. dr. Goričana, ki je v izbranih besedah podčrtal važnost obrtniškega stanu v državi in deželi in je iskreno čestital celjskim ob rt ni kom ?som e ščain om na njihovi veliki pridobitvi. Čestitke so nato še iz« rekli v iskrenih, presrčnih besedah gg. žu« pan celjske okoliške občine Mnhelčič, pred« sednik Zveze obrtnih zadrug v Beogradu
f Života Lazarevič, zastopnik beograjske Obrtne zbornice Markovič, podpredsednik Zbornice za TOI v Ljubljani Ogrin, predsednik Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani Josip Robek in poveljnik mesta Celja pol« kovnik Purič. Že od ranega jutra je poveš ličevalo slavnostno razpoloženje v mestu gromko pokanje topičev na celjskem Sta* rem gradu. Gostje in ostalo občinstvo 60 si nato ogledali krasno urejeno in pripravljeno razstavo vseh učencev in učenk celj« ske obrtno nadaljevalne šole.
Ob pol 11. se je pričelo v mali dvorani Celjskega doma v prisotnosti vseh zgoraj naštetih odličnikov in obrtnikov
okrožno obrtniško zborovanje ki' ga je sklicala Zveze obrtnih društev "dravske banovine v Celju. Zborovanje je otvoril predsednik g. Jernej Golčer iz Celja, ki je po uvodnem pozdravu vseh na« vzočih in po kratkem govoru o pomenu dneva podal besedo strokovnemu tajniku celjskih obrtniških organizacij g. Dragu Žabkarju, ki je poročal podrobno o obrt« niških organizacijah, smiselnem organizato« rienem dolu, o stanovskih dolžnostih in o stanovski zavednosti. Za njim je sprego-' voril g. ban dr. Marušič, ki se je zahvalil za pozdrave in je priporočal navzočim goj-i« tev močne stanovske solidarnosti, nacijo« na Ime zavesti in ljubezni do domovine, kar je znalo naše obrtništvo doslej vedno go« j iti v najvišji meri. Trden branik-kamen naše ljubljene domovine je naše obrtni« št v o vedno bilo, je in ostane. G. generalni tajnik Zbornice za TOI v Ljubljani Ivan Mohorič je nato govoril o pospeševanju obrita, g. Josip Rebck o davčnih vprašanjih,
ki zadevajo obrtnike, stari obrtniški borcc g. Ivan Rebek o bodočem delu in nalogah, ki čakajo naše obrtništvo in o potrebi ustanovitve obrtniških produktivnih za« drug, dalje g. banovinski zadružni nadzor« nik Založnik Ignacij o splošnem gospodar« skem položaju v državi in naši banovini s posebnim oziirom na obstoječo gospodar« sko krizo in končno še g. Franc Iglic, podpredsednik Zveze obrtnih društev za drav« sko banovino o mladinski obrtniški vzgo* ji in o strokovnem obrtniškem tisku. Spre« jetih je bilo več resolucij, ki 6e tičejo aktualnih obrtniških vprašanj.
Ob 13. se je pričel za povabljene goste v veliki dvorani Celjskega doma
slavnostni banket
med katerim je pozdravil navzoče ljube goste predsednik celjskega Obrtnega dru« šfcva g. Vinko Kukovec, ki se je zahvalil nekdanji vladi, oziroma bivšemu ministru socijalne politike g. dr. Vckoslavu Kukov-cu za finančno podporo 300.000 Din, s ka« terim zneskom je bil v glavnem omogočen nakup novega celjskega obrtnega doma. Iskreno zahvalo celjskega obrtništva za izkazano naklonjenost in izdatne podpore s prošnjo za bodočo pomoč je izrekel še g. banu, Zbornici za TOI v Ljubljani, cclj« skemu mestnemu županu in strokovnemu tajniku g. Dragu Žabkarju iz Celja, nakar je napil Nj. Vel. kralju in. pa g. banu. Dru« go napitnico je izrekel v znaku presrčne zahvale 400 celjskih obrtniških vajenccv in vajenk in v znamenju nezlomljive harmo« nije, ki vlada pri nas med obrtno-nadalje« valno šolo in obrtniškimi delavnicam' šol« ski upravitelj g. Joško Bizjak, čigar toplo željo »Živili dobrotniki« so vsi navzoči po« zdravili z burnim vzklikanjem in odobravanjem. Ob koncu govora g. Bizjaka jc izročila učenka celjske obrtno-nadaljevalno šole gdč. Lednikova g. banu krasen šopek cvetja, za kar 6e ji je g. ban ljubeznivo zahvalil.
Gasilska 60letnica v Metliki
Nekaj zgodovine drugega najstarejšega slovenskega gasilnega društva — Slovesna proslava
Metlika. 19. iufija.
Včcrai in danes ie proslavila naša belokira.un.ska- metropola 601etnico obstoia prostovoljnega gasilnega društva. Setstde-set let človekoliiibd.nega dela ie poteklo. S takim delom se naši gasilci vsekakor lahko s polnom pravom ponosi i o. ker ie to človekoliubno delo rodilo minogo uspehov, sai ie obrisalo marsikatero solzo nesrečnikov. ko i-e ogeni uničeval, kar si ie človek pridobil s hudo muko.
Metliko so ziažsrali večkrat Turki, a uničeni so bili domovi meščanov z večjimi požari tudi zaradi nesrečnih slučaiev. Kakor ie razvidno riz zapiskov iti starih imenikov društvenih članov, ie gasilno društvo obstojalo že leta 1869. Po pripovedovanju starih, še sedaj živečih članov ustanovi tefev. ie v maje mesecu leta1 1869. bivši lastnik metliškega uradu, trosprd trraščak vitez Josip ol. Savinšek (Savin-schegg) nastavil 16 fantov kot gasilce in iim nabavil samo nizke čepice. Gasilec ni smel biti mlajši od 15 let Ko ie graščak odpotoval zopet na Dunaj. ie prevzel vodstvo teh gasilcev takratni lekarnar Ferdinand Matter. ki se ie za gasilstvo zelo zavzemal. On ie zbral prijatelje gasilstva iin tako organiziral srasilno društvo. Njegov names tnik ,ie bil Franc Zalokar. vodi a plezalcev Anton Trček. a vodja škropilcev Franc Schonbrunn takratni tukajšnji učitelj. Društvenih članov ie bilo takrat 32. Clami so si nabavili s pomočjo občine gasilske kroie in prvo ročno brizgalno. Mesi-ni občini je takrat županova! dr. Ferdinand Zalokar. Mlado gasilno društvo je nastopilo orvič v jeseni istega leta pri požaru Bajukove. (sedaj Hranilovičeve) pristave. Istega leta ie bilo v Metliki n'n nieni okolici več manjših požarov, pri katerih le povsod društvo požrtvovalno sodelovali) pri gašenju. Še sedaj živeči ustanovni člani so Jože štupar. st.. Anton Okorn starejši rin Franc Barbič.
Za Matter i em ie društvu načeloval župan dr. Zalokar. nato trgovec Aloizii Weibl. a za njim trgovec im mestni blagajnik Edvard Mikolv. V letu 1878. ie dništvu načelo val župan Hess. pa tudi ta malo čt-sa. ker se ie bil zastrupil. N.iemu ie sled M trgovec Anton Prosenik. Takrat ie bilo običajno. da ie vsaikokratni župan obenem načeloval gasilnemu društvu, zato ie za niim bil pomovno načelnik župan dr. Ferdinand Zalokar. Vendar ie za rojim več let do leta 1886. načeloval društvu g. učitelj Franc Schonbrunn.
Ko ie odstopil Schonbrunn. ie na.stal;i'
■za društvo cvetoča doba. ker Je pod no-gojeni absolutne discipline prevzel načelstvo Leopold Gauel. Magoookoini oče našega odličnega rojaka Engelberta Gangla. V društvu ie uvedel železno disciplino. K društvu ie pristopilo mnogo novih čJan"--a novi načelnik ie nabavil novo brizgalno. mnogo drugega gasilnega orod.ia in za članstvo vso potrebno ooravo. Društvu ie načeloval od leta 1886. do leta 1905. Vsj •starejši gasilci pravijo. da ie to bila zlata 'doba gasilnega društva. Ko ie on zaradi bolezni odstooil. ie za rniim prevzel načelstvo g. Darko Guštin. takratni trgovski poslovodja pri svojem očetu v Metliki, seda i v Mariboru, ki ie društvo vodil do aor:11 leta 1907. Po njegovem odstopu ga ie n i-domestovail podnačelnik Anton Trček. klobučar v Metliki. Na občnem zboru .ie bi' nato itevoiien m načelnika takratni župan Josip Flaišman (od leta 190J. do leta 1914.). Od iulija 1914. do leta 1930. ie društvo zaradi vojne tako rekoč spalo, a načelrHfškc posle je iz^Tševai pcdnačelnift Anton Trček. ki je bil pri obnovitvi v letu 1920. izvoljen zia načelnika, a za oodnačelnika Viktor Weibl. Leta 1922. ie bi! za eno leto oouovno izvoljen aa načelnika žunan Josip Flaišman do občnega zbora na Florlianovo 1932. ko ie bil izvoljen sedanji načelnik, ki ie obenem tudi načelnik belokrailnske fasilske župe. Franc Weiss, usnjar in načelnik mestnega gospodarskega odbora v Metliki,, a za pod načelni k a dolgoletni ta i -nik in pod načelnik, duša društva, g. A nt Rajmer. sedan.ti žuoni podnačelnlk.
Sedanji odbor ie naslednji: načelnik g. Franc Wieiss. podnačelnik g. Ivan Malešie ml., tajnik in blagajnik g. Leopold Morela. odborniki cg.: Franc Kremesec, Jože Vr-viščar. Anton Slobodnik iin Jože Jutraž. namestnika gg Ftanc Molek in J-ože Štu-par. a pregledtovalci računov gg. župnik v pokoju in društveni kurat Ivan Neman.iič. Ferdo Doktoric ln Alojzij Konte
Društvo šteie sedai 107 članov. Društvena zastava je bila blagoslovljena 23. maia 1875. Sedanja shramba gasilnega orodja ie bila blagoslovljena 23. maia zgrajena v mesecu iulffiu 1887. Iieta. — Društvo poseduje sedaj tri briztralne: malo ročno, veliko ročno in motorno briz-eialno. ki si io ie nabavilo ored štiiritmi leti. nad 1 km cevii in ostalega gasilnega orod.ia. Sedai si namerava nabaviti tudi mehanične lestve.
V teh 60 letih ie društvo nastopalo požrtvovalno povsod ori požarih v Metliki njeni okolici, zlasti veliki nožari so bili le-
ta 1890. na Radovici. ko so zaradi Domani-kanid vode ea«ili celo z vinom. leta 1891. na Krvovčiem vrhu. leta 1912. na Božako-vem. ko ie požar uničil skoraj vso vas. leta 1913. na Radovičih. a ored letom dni
V Zaluiki. kjer je Dogorelo do ta! 123 poslopij. Velezaslužnemu. za ljubljanskim najstarejšemu slovenskemu gasilnemu društvu ub niegovi 601etnici iskreno čestitamo!
Mariborski dogodki
Vrvež kopalcev — Praznovanje sv. Areha — 17 letna deklica je zagonetno izginila — Nesreče in pretep
Maribor, 19. julija. Po tropični vročini je nastopilo sedaj prav prijetno vreme in se je ozračje znal« no ohladilo. To priliko so izrabili nedeljski izletniki, ki so se odpeljali na naj različne j« še stran;, pjsebno velika truma iz' *:n'kov jc odila na Pt horje, kjer jc bilo danes pri Sv. Archu žegnanie
v proslavo tradicionalne Arehove nedeije.
Žegnanje jc poteklo prav sijajno.
V visoki kopalni sezoni 6tno. To se ie poznalo ne'e i.a \e'. kem premetu v .-n.*ri pioti "»'sriborfkcmu otoku, ampak t ud. cb dravs'..ih brcgoA"ih, kjer jc kar
mrgolelo koi-Elcev.
Nič ni.m j ni bi obiskan Bctna^ki rionik na južni neriferiji vojaškega vežb^i^šf-i na Teznem, kjer so si ihariborski Prlckii določili prostor za kongres, ki traja v prav prijetnem razpoloženju in v znamenju pr« ješke vzajemnosti še vedno v trenotku, ko to poročamo.
Ostala mariborska publika, v kolikor se ni spustila v širšo okolico in v območje številnih vinotočov, pa sc jc posvetila
nedeljskemu športu,
o katerem poročamo na drugem mestu. V mestnem parku se je vršil dopoldne lepo obiskan koncert. Vsj komadi so bili poda« ni v splošno zadovoljnost dokaj velike množice občinstva.
Nedeljska policijska kronika izkazuje samo
štiri aretacije,
39 prijav in poročil. Zbog kaljenja nočnega
I miru in razgrajanja so morali v zapore Vi« ' libald U., Karel Š. in Joža M, in Ignac Sa» laj kot star znanec policije. Od vseh vi o« ženih poliktijffcih prijav se 14 primerov tiče razgrajačev, skoro prav toliko pa je bilo prometnih prestopkov, dočim našteva« jo ostale prijave druge neTednosti. Na Ptujski ccsti se je zgodila
čudna prometna nezgoda.
V neke vozove se je namreč zaletel osebni avto nekega Ptujčana. Avtomobil je en voz docela razbil, dočim jc sam ostal nepoškodovan. Precej razburjenja je vzbudila tudi vest
o izginotju 171etne deklice
Frančiške Drahtschneddcrjeve, kj ie odšla od doma v Zagreb, kjej naj bi dobila službo. Kljub temu. da je že več časa od doma, pa se staršem še ni javila. Zato so vložili prijavo na policijo.
V	Duplcku so se
stepli fantje
po pravilu, da brez tepeža ni prave ne« delje. V pretepu je 191etni posestnikov sin Lojze Molck dobil v levo roko več vbodov z nožem. Prepeljan jc bil v bolnico.
V	Studencu je
vlak zagrabil 70Ietno naglušno ženico
Julijano Drušnikovo iz Melja. Starka pravi, da ni čula prihajajočega vlaka in da je zaradj bližnje poti krenila na železniški tir, ■ kjer jo je dohitel hlaipon. Zlomila si je des« j no roko v podldktju. Reševalni avto jo je I prepeljal v bolnico.
Nesreča ali zločin
Smrtnonevarne poškodbo s kolesa padlega delavca Najbrže so mu izpodnesli Kolo neki zlikovci iz mašče*
vanja
Jesenice, 19. julija.
V noči od petka na soboto se je v bl:-žini vasi Potokov pripetila nesreča ali morda tudi zločin, katerega žrtev je postal 34 letni Jakob Pristov, zaposlen kot delavec v tovarni KID na Jesenicah. Prislov je delal že nekaj let v tovarni, a stanoval je na Bledu v neki vili, v kateri je služila njenogova žena kot oskrbni« a. Skoro vsak dan se je vozil s kolesom na svoj dom na Bled po cesti skozi Javornik. Potoke, Žirovnico, Breg in Bled. V petek je prejel v tovarni plačo in delal do 9. ure zvečer, ker je vzel za eno uro poprej dopust, da se odpelje na Bled. Ko so se čez poldrugo uro vračali tudi ostali delavci na svoje domove proti Žirovnici, so našli ni mostu med Sotesko in Potoki razbito kolo in culi ječanje človeka. Preiskali so vos okoliš in dobili v jarku z obrazom v vodi ležečega Pristova nezavestnega. Prenesli so ga v Mulejevo gostilno in poklicali zdravnika g- dr. Kogoja z Jesenic, ki je takoj odredil prevoz ponesrečenca v bolnico bm-tovske skladnice na Jesenicah, kamor med tem dospel g. doktor že tudi tam.
Zdravnik ie pretrledal ponesrečenca in ugotvil, da ima poškodovanec zlomljeno
hrbtenico in tako brozčutno roke in no?«. iVistov se je toliko zavedel, da je z težavo izustil besede: »Izpodnesli so nii kolo, da sem padel". Pri njeni so našli še ves denar, ki ga je prejel ta dan v tovarni razen •16 Din. ki jih je porabil za nakup raznih potrebščin.
Zadeva je zelo zagonetna. Nekateri tudi trdijo, da ca je vrgel v jarek neki avto, ki je pridrvel proti njemu. Glede izjave ponesrečenca samega pa je bilo soditi, da je šlo ali za maščevanje ali pa za nagajivost. Pristov je bil v soboto dopoldne prepeljan v ljubljansko bolnico. Njegovo stanje ie zelo opasno in če bo morda okreval bo ostal za življenje velik siromak, ker ne bo mogs! uporabljati ne rok in ne nog. Pristov je izredno močne konstituciie in je bil svoje čase eden najboljših telovadcev jeseniškega Sokola. Točno pred 15 leti je utonil v nekem jezeru pri Clevelandu v Ameriki njegov brat Vinko Pristov, znan sokolski mednarodni tekmovalec, sedaj'pa je zla usoda zadela še njega.
Orožniki s Koroške Bele z vnemo preiskujejo zadevo in izkuša.jo ugotoviti ali gre le za nesrečno naključje ali pa so imeli vmes prste kakšni hudobneži.
Izreden obisk Rogaške Slatine
Rogaška Slatina. 19. julija. Vročina zadnjih drii je privabila v Rogaško Slatino iz Zagreba, Beograda, Budimp-s-šte in od drugod toliko gostov, da so vsi hoteli in penzijoni nabito polni.. Od jutra do večera vrvi po krasnem parku ok ->g 1500 gostov, ki živahno kramljajo v s? bo-hrvaščini, nemščini in madžarščini. Slovenščina se v tej mešanici tujih gostov kar izugblja. Le nekaj Ljubljančanov, stjirih znancev Rogaške Slatine, vidimo v parku, med njimi g. Schreya, ki je prišel v Slatino že 47. leto. Vsako dopoldne ga vidimo, ko med bujnim cvetjem prebira »Jutro?.
Zdraviliški park se je prav sedai klj ib suši in vročini bohotno razcvetel in pri j i-no dišijo cvetlice prav v hotelske sobe. V sredini pestrega cvetja pa igra ljubljanska
vojaška godba pod vodstvom višjega kapeK nika g. dr. Čerina, okrog katere" se zgrinjajo gosti in hvaležno ploskajo lepim komadom.
V stanovanjskem uradu pa se odigrava skoro nepretrgana bitka za sobe, ki jih ob takem času vedno manjka. Novi hoteli, ki se bodo baje začeli graditi v jeseni, bodo nedvomno silno dvignili Rogaško Slatino, s tem pa tudi blagostanje okolice in sl<>ves naše domovine.
Jetnisnica kot sanatorij
Bivši ameriški minister Fall je bil zar£t* di raznih mahinacij pri kuipčiji s petrolej« skimi vrelci obsojen na leto dni ječe. Zdaj je prosil vlado, da bi mu dovolila odsede« ti kazen v ječi v Novi Mehiki, češ da je tuberkulozen in upa, da bi bivanje v re-čenem kraju utegnilo pomagati njegove« mu zdravju.
¥ 40 urah iz Skadra v Prago
—	Koliko je prav za prav že na uri? fpm vpraša', ko sva prišla v prav č>dno gostilniško sobo.
—	Skrajni čas, za kosilo! odvrne gosp. Rosa. Na četrt na tri leze ura. No, saj vem. da ste že lačen. Saj se držite že tako, da bi iahko videl skozi vas, me podraži.
—	No, no, mislim, da tudi vi niste bog-zna kako sit! Sicer pa je še vprašanje, ali bova sploh še kaj dobila.
Natakar, ki je prihitel bogzna izza ks-ierega kota. kjer ie po opoldanskem navalu dremal, je bil Ceh in je razumel najino pobratimsko jugoslovensko - češko meša
nico.
_____ , pa ne? se ie vmešal v najin razgovor. Kaj pa želita gospoda? Mislim, da je še juha, pa kaka pečenka.
—	Naj bo, kar hoče, samo hitro na m1'-ro. Mudi se nama. Torej, kaj boste? se obrne gosp. Rosa zopet k meni.
— Brez juhe ni kolisa! Torej najprej juho, se odločim.
—	Dobro, pa juho. No, in potem? Sedaj sva na Dunaju, pa bi se spodobilo, da jeva kako dunajsko špecijaliteto, modruje Rosa, dočim se jaz že oblizujem v pričakovanju kuhinjskih dobrot.
Natakar je videl, da nama gleda glad^ že sko;ri oči in se je z juho pohitel. Naročila sva še vsak pošteno porcijo dunajski1) zrezkov, kompota in seveda neizogibno črno kavo.	f
Jaz sem bil tako nepreviden, da sem si pogasil žejo z dobrim dunajskim pivom, g. Rosa, ki ima že mnogo izkušenj, pa se je držal kar pri slatinski vodi. No, meni so j> pivo pozneje hudo maščevalo, dasi mi je ob kosilu izborno teknilo.
Porcije so res odgovarjate naročil*. Bite
je za skedenj lačnih mlatičev. toda nudva sva x»mlatilas vse sama. Reči moram, da mi že. dolgo ni kaka jed tako teknila kakor to kosilo.
—	Zdi se mi, da bi še kaj prenesli, me začne zbadati gosp. Rosa, ko sem založil zadnji zalogaj ogromnega zrezka v usta.
—	Lačen baš nisem več, pa, kakor v k? poznam, nimate navade držati se dnevnih obrokov. Zato se bom založil, kar se da.
—	Prav imate, mi pritrdi, sedaj imava čas, zvečer se ne bova nikjer več ustavljala. Halo, gospod natakar! Ali imate kaiuj močnato jed?
—	Sirov štrukelj še bo.
—	Dobro, štiri porcije-
Želja se mu je izpolnila. Da tudi jaz štrukljev nisem samo gledal, se razuri'3. Nato je prišla še črna* kava. Med kramTia-njem niti nisva mnogo pazila, koliko je popila. Zaspanec pa naju je popolnima minul.
Ko sva se sama ze pošteno okrepčala, je gosp. Rosa poskrbel tudi za našo Škoiovko. Izpopolnil je zalogo bencina, dobil olja. vode j>a ni bilo treba, ker se je motor m1^-tem že ohladil, vrhutega pa je neprestano rosHo. Jaz sem medtem napolni! temoske z močno črno kavo, za vsak slučaj...
—	Tako, še četrt ure imava časa. Pred četrto ne greva. Škoda, da ni nobene godbe in punc, bi malo plesala, da preženeva čas. Tudi za noge bi bilo dobro, saj sva se dovolj nasedela od. Albanije pa do Dunaja, modruje gosp. Rosa. Vam bi pa vadi nič ne škodovalo, boste vsaj bolje spali, kakor je že vaša navada.
—	No, veste kaj, gospod Rosa, ne bom vam dal več povoda, da bi me dražili. Pn mojniha, zdaj pa ne bom zaspal prej, ka-
kor v postelji, ko prideva v Prago!
—	Dobro, samo da boste ostali mož-be-seda! Da vam pomagam, bom vzel še zalogo najboljših avstrijskih cigaret, da vam preženejo spanec.
Tako sva se polagoma oskrbela z vsem, kar nama je bilo za nadaljnjo pot potrebno in ob štirih popoldne, ko je dež zopet malo pojenjal in se je izza oblakov za hip celo pokazalo solnce, sva krenila dalje.
"Krasna, široka in vseskozi asfaltirana cesta vodi preko lahno valovite ravnine proti Floridsdorfu. Spotoma sva srečavala visoko naložene kmečke vozove, ki so spravljali s polja zadnje poljske pridelke, repo, peso in drugo. Zelo gosto so posejani tudi cestarji, ki vsako najmanjšo luknjico v cesti sproti popravijo, zadelajo in zalijejo. Ker so ceste v splošnem dobre, imajo v> činoma motorje, tako da lahko vsak cestar svoj rajon prekontrolira po večkrat na dan. Zato pa so tudi ceste res vzorne in avtomobilski promet tako velik, skoroda ka! >r pri nas po mestu. Izdatki za ceste s> na drugi strani z naraščajočim tujskim prometom dobro obrestujejo.
V tako premišljevanje zatoplen skoro j o-zabim na okolico. Cesta se je polago' ia vzpenjala in na mali višini se- razteza sirom znani Korneuburg s prostranimi vi o-gradi in krasnim poljem. Povsod se vidi, da je tu doma blagostanje. Povsod sre*u'eš kmete z najmodernejšimi poljskimi str ji.
—	Kmalu prideva v Stockerau, tam morava paziti, da ne kreneva na na ai" io stran. Držati se morava na levo, me p eri rami gosp. Ro§a. — No, no, zdi se m . da se vi že zopet borite s spancem! Lej ga, lej, kaj ste že pozabili svoje obljube?
—Ah, kaj, samo zatopil sem se tako v okolico!
—	Saj vem, samo da se ne utopite v
Toda tudi gosp. Rosi ni šlo mnogo bo>!e. Dobro kosilo je oba nekam polenilo, vr'oj tega pa je pri meni začelo učinkovati se pivo, tako da so mi oči ues začele kar same lezti skupaj.
—	Stop! Vam bom že dal dremati! Kar ven, pa deset tur okrog avtomobila, je nenadoma zakomandiral gosp. Rosa, ustavil avlo in se tudi sam izkobacal. Res s~>a začela kakor za stavo tekati okrog avtomobila, ne meneč se za dež, ki je začel zopet močneje liti.
—	Malo mokrote od zunaj nič ne škodi, me tolaži gospod Rosa, ko si viham kožuh, da bi mi ne tekla voda s kape za tilnik.
—	Vi ste slab partner. Namesto da bi vi mene dramili, da ne zadremam za volanom, pa moram jaz vas! me je neprestano zba-dal gosp. Rosa, ki je bil zopet ves stari, vesel in malo hudomušen.
—	Saj me je res že sram, pa sai veste, kaki smo mi pisuni, ki ves dan tičimo po zakajenih pisarnah in nas sveži zrak takoj »prevzamem, sem se skušal opravičevali, pa ni nič zaleglo.
—	Zato pa ravno! Od sedaj morate na vsakih deset kilometrov zapeti kako pesem, vmes pa žvižgati v dokaz, da ste še po koncu, me je zafrinil, ko sva se zopet spravljala vsak na svoje mesto.
V tem tonil je šlo dalje, dokler nisem srečno zopet zadremal...
—	Fikslaudon sakramenski, kaj res mislite zmiraj spati I
S tem vljudnim pozdravom in krepko brco pod rebra me je gosp. Rosa zopet spravil k zavesti, ko sva vozila že skozi Maissau.
—	Kaj misl^°. da bom zaradi vas na vsakih petdeset Kilometrov ustavljal, da vas zdramim. Vi boste krivi, če ne dosp^va v določenem času v Prago! se je navidezno hudoval nad mano gospod Rosa m nti molil
pod nos kozarec vroče črne kave.
—	Tu-le se malo okrepčajte, da nazr-.dnja še mene ne zapeljete, da ne zaspun. No, potem sva pa,v jarku. Meni nič mar, jaz sem zavarovan, vi pa niste!
Bil sem kar tiho. Kaj hočem, saj ima popolnoma prav. Posrebal sem kavo, napravil ^predpisano* turo okrog avtomobila in zopet sva krenila naprej.
—	Vidite, zaradi vas moram voziti, tako naglo' mi hudomušno de gospod Rosa in z zadovoljstvom zre na brzinsko kazalo, kjer je kazalec plesal med 70 in 80 km.
Mrak je polagoma legal na zemljo, ko sva res z divjaško brzino vozila skozi lične vasi skozi Horn dalje proti MVaidhofnu. Pristajalo je vedno bolj hladno in gosp. Rosa se je vedno bolj v skrbeh oziral na črne oblake, ki so se kopičili na horicontu.
—	Zdi se mi, da bova dobila ne same meglo, marveč tudi sneg!
_ Tega bi bilo pa še ravno treba" Saf
sem že dežja sit čez vrat, ne pa še sneg.
—	Vam je lahko vseeno, saj boste itak kmalu zopet zaspali! Pa jaz, ki moram voziti in si napenjati oči. No, le čakajte! N^ boste samo vi imeli zimskih oken, saj jih imam tudi jaz!
In res, na moje največje začudeni^ pri« vleče iz žepa etui z očali in si jih natakne.
—	Tako, sedaj bom pa zopet dobro videL Oči me že zelo sk^le.
—	Ni čuda, sem mu pritrdil, saj jih pai tudi že napenjate polnih 36 ur-
Žafometi so ostro rezali temo, a tu psi tam se je v nižine vsedla megla, Ki j^ ludi tukaj ne pogrešajo. Gospod Rosa je reban-til na vse pretege, zaleglo pa seveda ni nič. Hočeš nočeš je moral voziti počasneje. Pa se je hitro »maščeval«. Čim sva prišla iz megle, zlasti na terenu proti češkoslovaški meji, je vozil kot sam Lucifer. Ceste so bile vseskozi dobre.
JC--------------- 1
L. B.:
Luksuzni vlak
Peron je poln potnikov orient-eks-presa in njihovih prijateljev, ki se hočejo pred odhodom od njih še posloviti. Hipoma je zavladala med pogovori tišina. Na nosilnici sia prinesla dva krepka bolniška strežnika z dragocenim kožuhom odetega starega moža. V astrahanu njegove kučme in ovratnika njegovega plašča je videti njegov obraz še bolj bled. Tri svetlejše točke žarijo iz te temne mase. Dvojica mrzličnih oči in rozeta Častne legije. Strežaj, prav tako star kakor njegov gospod, se mota s pozorno skrbjo okoli bolnika.
Vlak drvi s polno brzino. Pravkar je bolnikov služabnik previdno zaprl vrata spalnega kupeja. Toda neprestano kašljanje preglasuje drdranje vlaka. Na hodniku stoji mlada Američanka in si prižiga cigareto za cigareto. Proizvaja več dima nego lokomotiva. Višji natakar jedilnega voza, ki je oblečen v svojo uniformo bolj skrbno nego dunajski poročnik iz tistih časov, ko je še obstojala cesarska armada, se prikloni po vseh pravilih pred njo in jo
vpraša, da-li želi k čaju.
»Ne, a pozneje mi servirate cocktail. Predvsem bi pa rada vedela, kdo je stari gospod v sosednem kupeju.«
»Oh, to je zelo odličen mož. Cookov uradnik mi je pokazal njegovo vozovnico ... Baron Aleksander Zapateros. Ima samo v Mali Aziji tri cela pristanišča... A dolgo se jih ne bo več veselil, ubožec...«
V tem trenutku je služabnik baš odprl kupejska vrata. Čeprav jih je še isti hip polahko zaprl, je slišati od znotraj čisto oslabljen glas: »Kaj ne, Feliks, vrnete se takoj?« Američanka takoj izjavi služabniku, da je bila med vojno bolniška strežnica in da lahko popolnoma razpolaga z njeno pomočjo. Tudi ponoči, če bi šlo z bolnikom slabše.
»Ste res ljubeznivi, gospodična, a jaz sem sam zdravnik.« — »Res?« — »Da, baronu dovoljuje imetje, da si lahko privošči strokovnjaka, ki stalno skrbi zanj.« — »Potem mi oprostite ... Saj se vam moram še predstaviti: Miss Adam Jeffersonova.« — »Tvrdka maž za poljedelske stroje?« — »Ah, poznate moje ime?« — »Samo ob sebi umevno. Na posestvih gospoda barona uporabljajo samo proizvode te tvrdke.« —*
»Torej, prosim, dragi gospod doktor, če me boste potrebovali, zadostuje, da potrkate. Takoj vam bom pri roki.«
V
Ekspres drvi z ugaslimi lučmi skozi noč. Hipoma se oglasi silnejši napad kašlja nago prej. Na vrata gospodične Jeffersonove je potrkalo. »Ali vas smem prositi, da bi za nekoliko minut popazili na bolnika? ... Med tem bom pripravil injekcijo...«
Dve minuti pozneje je stopila Američanka iz svojega kupeja. Nad pižamo si je ogrnila samo plašč. »Tu sem.« — »Če dbvolite, stopim za trenutek v vaš kupe, da ne vznemirim po nepotrebnem bolnika s pripravami za injekcijo.«
—»Seveda, prosim, gospod doktor.«
Dvajset minut že sedi miss Jeffersonova pri baronu. Pol ure. Doktor ne pride. Vstala je narahlo. A hropeč glas moleduje:
»Za božjo voljo, ne ostavite me samega ...«
Spet je sedla. A po nadaljnjih petnajstih minutah steče v svoj kupe. Doktorja ni. Gospodična Jeffersonova pridno obiskuje kinematografe in takoj razume položaj. »Moja šatulja!« zavpije, »moja šatulja z dragocenostmi je proč!«
Avto angleškega prestolonaslednika
Umeten led iz komprimirane ogljikove kisline, najbolj higieničen med iedovi, ki se
uporabljajo v gospodinjske svrhe
Na nje vpitje se baron s težavo dvigne s svojega ležišča in se splazi do njenega kupeja. »Ne moram teči, gospodična... v mojem položaju boste razumeli... Toda... stecite v jedilni voz! Pozovite osobje... Dajte vlak preiskati...«
Stekla je. kakor hitro je mogla, skozi hodnike in se kmalu vrnila v spremstvu cele gruče sprevodnikov in natakarjev. Višji natakar se je prvi zavedel položaja in zadobil svojo hladnokrvnost. Hoče potegniti za zasilno zavoro. »Vi ste ubog slaboumnik,« pravi Američanka. »Feliks je skočil iz vlaka dvajset kilometrov od tu, baron pa deset kilometrov.« — »To je nemogoča stvar.« — »Pri nas v Ameriki se dogaja to vsak dan. Ti lopovi so spretni kakor akrobati in se trenirajo od mladih nog.« — »Nemogoče, gospodična;
kako naj bi ta stara moža ...« *
Takoj uvedena policijska preiskava ni imela najmanjšega uspeha. A gospodična Jeffersonova se ni vdala in je pozvala svoje zdsefone detektive iz Chicaga. Ti so pa imeli isto tako malo uspeha. Slučaj je hotel, da si je eden med njimi, baš ko se je hotela vrniti vsa togoitaa v Pariz, pri vstopu
v avtomobil i zvrnil nogo. Poslali so k vaškemu padarju, ki ie stanoval nekoliko stotin korakov zunaj vasi.
Ko so detektivi dospeli k primitivni bajti, so zagledali dva mlada človeka, ki sta ležala ugodno zleknjena v travi v žarečem solncu. Eden je imel obvezano glavo, drugi pa nogo v mavcu.
»Ali sta ta dva mladeniča v vaš! oskrbi?« so vprašali detektivi dolgega, bradatega padarja in ga držali z železnim prijemom za roke.	> ^
»Kaj vas briga?«
»Malce nas že briga. Krivi ste ma-zaštva in utajevanja ukradenega blaga! A ne bomo se dalje zanimali za vas, če nam brez odpora izročite svoja pacienta. Naložili ju bomo v avto in ju predali najbližjemu sodišču. A ne pozabite na šatuljo z dragocenostmi barona Zapaterosa!«
In ameriškim detektivom se je v resnici že za nekoliko dni posrečilo ugotoviti, da sta bila oba tatova brezposelna filmska igralca. Nekoč sta bila igrala v nekem filmu podoben prizor in sta hotela svoj nekdanji filmski uspeh, edinega v svojem življenju, uprizoriti v resnici. Bdivši baron je štel dvajset let^bivši doktor pa devetnajst.
Waleški princ je naročil pri zgraditelju zrakoplova »R 100« nov avtomobil, ki bo
imel motor zadaj nad kolesi
Kriza zakonov na
Ijivi. »čitljivo« področje meri naimani 20 km. Razen napisov ie predvajal dr. Mann-heimer tudi kinematografske slike, a se ie moral zaenkrat omejiti na risane ali črno-bele slike. Potrebuje namreč jeklen trak. ker bi se navaden film iz celuloze takoj vnel od vročine. In kovinski film še ni v staniu reDroducirati barve ali vsaj prehodne mešane odtenke, ki tvorijo bistven del sleherne fotografske slike. Dr. Mann-heimer bo torej moral še izboljšati svoj izum. A tudi v sedanjem stanju ie njegov aparat zelo pripraven za reklamo ter ima razen tega znanstven pomen. ker kaže natančno gostoto oblakov in smeri njih gibanja
Stomilijonska dediščina
Upravitelji zapuščine sester \Vcndel se sedaj določili dediče, ki bodo ni'h zapu« ščino razdejali. Sestre \Yendel 60 bile, kakor znano, hčerke nevvvorškega milijonarja, ki so živele po njegova smrti zelo osamelo in čudaško življenje. Zadnja me.d njimi ie umrla pred časom in je ostavila imetje 100 milijonov dolarjev. Priglasilo se je na sto* line oseb. ki bi rade dobile svoj del od ■tega imetja, pravico do podedovanja pa so priznali le trinajstim osebam, med temi trem sestram.
Starokopiten razbojnik
Že nekoliko let gospodari po severnih provincah Erazilije roparski poglavar Lam-peao, ki je požgal in izropal že mnogo manjših mest in krajev. Neprestano se množijo pritožbe zaradi njegovih grozovi-tosti, skrunitev in ropov. Zlasti ženske se ga silno bojijo in to predvsem moderne, če naleti Lampeao namreč na žensko z dečjo glavico, ji vtisne znamenje z žare-čim železom v čelo, ce nosi kratko krilo, pa še na noge. Razbojnik ne more in ne more trpeti kratkih las in kril pri ženskah. Sedaj se je odločila brazilska vlada, da napravi za vselej konec njegovim početjem in je poslala nadenj in nad njegovo četo vojaško ekspedicijo, ki je opremljena celo z letali. Upajo, da ga bodo kmalu našli in se pomenili z njim zaradi njegovih starokopitnih antifeminističnih nazorov, pa še marsičesa drugega.
DOGODKI PO ŠIROKEM SVETU
člani SKJ v sprevodu po pariških ulicah,
Radioaktivnost v
Krkonoših
Državni radijski zavod v Pragi je začel obširnejšo akcijo za raziskanje radioaktivnosti v krkonoškem pogorju in ta akcija je že sedaj rodila dobre uspehe. Tako so odkrili celo vrsto novih radioaktivnih vrelcev. A ne samo vrelci, tudi ozračje je v Krkonoših prepojeno z radijsko emanaci-jo, zato je zelo primerno za ljudi, ki iščejo odpočitka.
Svoječasno so zdravniki menili, da imajo zdravilen učinek le tisti vrelci, ki izkazujejo veliko radioaktivnost, to se pravi radioaktivnost stotin in tisočev tako zvanih Machejevih enot. Moderna zdravniška radiologija pa je dognala, da je zdravilni učinek prav izvrsten, tudi če znaša radioaktivnost vrelca samo 20—50 enot. V Krkonoših skoro ni šibkejših vrelcev, vsepovsod pa so naleteli na vrelce, ki so v tem pogledu dosti močnejši.
da polože venec na grob neznanega junak manifestacije prisrčnega prijateljstva med
a. Ob tej priliki so se vršile nepozabne Jugoslavijo in Francijo (poročilo na 2. str.).
Poroka na meji
Recinald Croudde, doma v Zedinjenih državah, se je v Mehiki ločil od prve žf-ne in sklenil poročiti se z britansko državljanko Mac Leodovo v Kanadi. A kako bi opravil to poroko? Mehiška ločitev ni imela uradne veljavnosti v Kanadi in nevesta ni mogla dobiti pri sedanjih strogih zakonih dovoljenja za prihod v Zedinjene države-Iznajdljivi ženin je premagal vse težkoče s tem. da je prišel v družbi duhovnika k obmejnemu mostiču, ki veže Zcdiičjene države s Kanado. Nevesta je ženinu pomolila roko. ne da bi zapustila kanadsko ozemlje, a poroka je bila vendarle sklenjena na ozemlju Zedinjenih držav. Tu je nataknil duhovnik poročni prstan nevesti iz Kanade. Cariniki, ki so varovali most, so se pri poroki podpisali kot priče. Nato se je obrnil duhovnik domov. Ženin pa je prekoračil meio in z mlado soprogo nastopil žemlo-vansko potovanje po Kanadi.
znesek !Stari domači ribič mi je pripovedoval: »Ni na svetu boljših mornarjev, kakor so ti Francozi. Ne bojijo se nikakega neurja in poiščejo najnevarnejšo obalo, dočim si cariniki ne upajo izpod strehe. Ob-lastva so sicer razpisala več nagrad za izsleditev tihotapcev, a kdo bo hotel ovaditi Francoze. Prikupili so se vsem corn-walskim dekletom s parfemi in svilenimi nogavicami.«
Ko je dopisnik vprašal domačina ribiča, ali so njemu tudi všeč ti francoski tihotapci, se je ribič malo popraskal in dejal: »Nam je všeč francosko vino, ki bi ga brez tihotapcev ne imeli«.
Angleškem
Po cenitvah londonskih poročnih uradov in cerkvenih oblasti ni bilo v pogledu porok v angleški prestolnici še nobeno leto tako skopo kakor letošnje, število porok je za 60 odstotkov manjše kakor v istem razdobju lanskega leta. To nazadovanje spravljajo v zvezo z gospodarsko krizo.
Nepoznana Avstralija
Avstralska vlada je poslala skupino raziskovalcev v neraziskane kraje Avstralije. Uprava zlatih ležišč v dežel' Tanashiju je namreč slišala, da pripovedujejo vsi ostanki domačih rodov o pravljično lepi bogati deželi z »neprestano tekočo veliko vodoc v osrčju Avstralije. Razlika ie le v tem, _da kažejo zapadni črnci proti vzhodu, južni proti severu in vzhodni zopet proti zapadu. Strokovnjaki so mnenja, da res obstoji sredi neobljudene puščave oaza z veliko reko.
Junak stratosfere v Parizu
Tihotapski raj
»Daily Mailov« dopisnik je obiskal polotok Cornvva.ll in pripoveduje, da kraljujejo tahotapci v Rokavsikem prelivu še zdaj prav tako kakor v srednjem veku. Francoski navidezni ribiči se ne zmenijo za nevihte in meglo in vedno ukanijo angleške carinike. V svojih čolničkih izkrcavajo na strmo obalo vagonske zaloge luksuznega blaga: svilo, parfeme, vino, likerje in slič-EO.
»V mali ribiški vasi«, pripoveduje dopisnik, »sem srečal v krčmi tri zastavne zagorele Francoze v modrih baretih in mornarskih pooljenih platnenih suknjah. Njih drobna jadrnica se je skrivala nekje med skalami, kjer je ni mogla najti britanska pomorska policija. Vprašal sem jih, po kaj pridejo na Angleško. »Po jastoge, monsieur«, so mi vljudno odgovorili. Kdo •bi temu verjel! Nekoliko pozneje so poklicali ven najstarejšega Francoza, ki se je kmalu vrnil nazaj z debelim šopom angleških bankovcev v roki. Počasi ga je vtaknil v žep umazanega suknjiča. Koliko let bi moral loviti jastoge, da bi zaslužil ta
Prof Piccard je imel v Parizu predavanje o svojem poletu v stratosfero. Konferenci je predsedoval bivši ministrski predsednik Painleve, znani učenjak in matematik. Francoska vlada je ob tej priliki imenovala prof. Piccarda za komanderja častne legije
Francija se raduje
Parada tonkitajskih strelcev na dan francoskega narodnega praznika v Parizu.
Jeanne D'Arc v umobolnici
Prireditelji versailleskih svečanosti ob SOOletnici Jeanne D'Are so zaupali vlogo orleanske svetnice gospodični Juldeti B. Mlado dekle se je z velikim navdušenjem lotilo častnega posla in v toku slavnostnih predstav navdušilo občinstvo, ki ji je burno ploskalo. Prizori iz življenja Jeanne D'Are so trajali več dni. Zaključna predstava je dosegla največ uspeha. Igralka v vlogi mučenice je pogumno odkorakala na grmado. Ko so prižgali umetal-ni ogenj, je zakričala,, dvignila oči v nebo in kakor mrtva obvisela na stebru, kjer je bila privezana. Navdušenje je bilo neskončno.
Ko pa se je ploskanje poleglo, so zagledali navzoči, da je ostala igralka nepremična. Planili so na oder in jo odvezali. Zdravnik je po daljšem prizadevanju obudil omedlelo in se na žalost prepričal, da se ji je zmešalo. Preveč se je zbala rabljev, ki so jo vedli na grmado. Ko je odprla oči, je samo zašepetala: »Rešite me! Strašni čmi možje, zaikrinka-ni in z baklami, so prišli pome ... Sežgali me bodo«. Nato je zopet izgubila zavest. Po večdnevnem opazovanju na kliniki so ugotovili zdravniki blaznost kot posledico hudega živčnega napada.
Za klobuk in proti njemu
Znani pariši slikar van Dongen je velik prijatelj razoglavosti. Pred dnevi je bil povabljen na angleško poslaništvo, kamor je prispel brez klobuka: Pri čaju se je razvil zanimiv ponrenck. če je koristneje nositi klobuk ali biti brez njega. Van Dongen se je odločil za drugo alternativo in je pri* stavil, da klobuk škoduje lasem. Njegove besede so napravile na nekega navzočega gospoda tako močačn vtis, da se je umetni« ku zahvalil za njegovo odkritje ne se za» klel, da ne bo kupiti nikoli več nobenega pokrivala.
Med povabljenci poslaništva pa 60 bili tudi novinarji, ki so stvar nemudoma iz« nesli v javnost. Ko so drugi dan listi na= tisnili vsebino razgovora, ga je čital tudi lastnik neke klobučame, pri katerem je nas bavljal pokrivala gospod, katerega je pridobil van Dongen za svoje stališče raz« oglavosti. Vložil je tožbo proti umetniku, in zahteval 10.000 frankov odškodnine, češ da ga je slikar s svojim jezikom oško« doval najmanj za to svoto. Van Dongen pa 6e noče vdati in pravi, da pojde pred sodišče, kjer bo imel plamteč govor proti pokrivalom, katera je treba popolnoma za; vroči, če hočemo očuvati lase.
Kino na nebu
Berlinski listi pišejo o prvem predvajanju novega zanimivega izuma nemškega kemika dr Manfreda Mannheimera. Mladi znanstvenik ga ie naredil kar mimogrede, v prostem času ker ie sicer zaposlen v veliki tovarni v Frankfurtu. Povabljenci so se zbrali ob 10. zvečer okolu malega aparata na dvorišču velike hiše v Šleziiskem predmestju. Izumitelj ie sprožil dinamo. prižgala seie obločnica in na nebu med oblaki so nenadno vzolamteie ognjene črke: »Slava Bogu v višavah!« Telefon in brzo-iav iz različnih bližnjih krajev sta takoj ugotovila, da se ie videl nanis popolnoma razločno tudi iz večkilometrske oddaljesui-sti.
Izum ie jako enostaven Majhen prenosen žaromet z 2 milijardama sveč svetlobe vrže svojo luč s pomočjo dveh navpičnih ogledal kvišku. V višini 800 m so črke že 70 m dolge. Brezoblačno nebo nikakor ni nogoi za dober uspeh. Oblaki niso na poti. mrežasti oblaki so celo posebno priporoč-

NOV USPEH ILIRIJE
• •
Dočim je Ilirija na lastnih tleh v krasnem finishu proti Hajduku izsilila izenačenje, je moštvo Primorja v Zagrebu visoko izgubilo proti Concordiji — Concordia vodi v zagrebški, BSK v beograjski in Mačva v vojvodinski ligi - Dva uspeha graškega Sturma
v Mariboru
Ljubljana, 19. julija.
Sreča v nogometu tudi laže! Včasih cclo znanje in vse ne pomaga; treba je pač kloniti pod težo okoliščin in razpoloženja nasprotnika, občinstva itd. To je moral iz« kusi-ti danes Hajduk v svoji revanžmi tekmi proti Iliriji na njenih lastnih tleh. Po sen« zacijonalni zmagi (14 : 0) nad Ilirijo in dveh efektnih zmagah nad Primorjem (5 : 1 in 5 : 0) pač nihče ni pričakoval, da sta Hajduku ograženi še ostali dve točki, ki sta mu bili na razpolago v Ljublja* ni. Toda kolo se je obrnilo in Hajduk je moral pustit} polovico izkupička zadnjepla« si ranemu v tabeli. Izguba te točke je tem pomembnejša, ker je z njo — V6aj za teden dni — zaigral druigo mesto v tabeli. T! rija se je držala — s krepko podporo vse publike — odlično in je vsaj remij po« poln orna zaslužila. Po odm oru ji je sicer cvetelo še nekaj več kot zrelih pozicij, toda tem moramo postaviti nasproti serijo kras« nih strelov, ki jih je Hajdukov trio pred odmorom poslal mimo drogov. Vsekakor sc je Ilirija
v poln' meri rehabilitirala
za svo' neverjetni dcbakcl ob morju 'n dala tudi Spličanom svojo lekcijo, ki jim bi samo koristila na poti do končnega v_M;egn naslova, za katerega gre v 13j ogorčeni borbi.
Primorje je moralo po kostanj v Zagreb
—	z V-Tiskim državnim prvakom Concor-d;o. Moštvo je, kolikor se da posneti z prvih ve?ti, v splošnem zaigralo pod običaj«
formo in je bil visok.' poraz zapečaten že pred odmorom. Sploh se opaža, da je v zadnjem času njegova
forma precej popustila, \ ar je tem manj razveseljivo, ker smo mu še nedavno zaradi lepega starta in sodel v v:m.ja v prvi polovici prisojali več izglc« rl o v za morebitna ugodna presenečenja. Žal r- . šle te nade sedaj po vodi! Črno-bel] imajo odigrati še d'^e tekmi z zagrebškimi nasprotniki; upajmo, da jim bo pri tej priliki — Gradjanski pride v Ljubljano — uspelo zabrisati neugoden vtis zadnjih dveh visokih porazov.
Po današnjih tekmah v zagrebški eku* nii je spanje tabele naslednje: Concordiia	8 5 1 2 22:18 11
Gradjanski	6 5 0 1 9:4 10
Hajduk	7 4 1 2 31 : 9 9
Hašk	7 2 1 4 20:15" 5
Primorje	7 2 0 5 13:23 4
Ilirija	7 1 1 5 11:35 3
V nastopnem prinašamo podrobna po« ročila o obeh tekmah ljubljanskih udeležen« cev:
Ilirija : Hajduk 3:3 (1:3)
Burne ovacije domačemu moštvu pred garderobo. Množica — kdo bi jo preštel?
—	na stotine jih je bilo, vseh dob, staro in mlado, predvsem pa, seveda, mladina, ki so dajali duška prekipevajočim Čustvom ob tako krasnem uspehu, plodu skrajne požrtvovalnosti in silne volje. Polovičen uspeh? Da, po številkah, na papirju. v resnici pa cel uspeh, saj je dosežen nad Hajdukom, tistim Hajdukom, ki je dal na lastnih tleh občutiti svojo moč in znanje obema ljubljanskima kluboma, drugemu tudi minilo nedeljo v Ljubljani, in ki je končno — Hajduk! Nedosegljivi ideal naših nogometašev, učitelj, ki poganja respekt in spoštovanje v kosti, v zadnji dobi eden naših naj-jačjih nogometnih predstavnikov. In vendar 3:3! Uspeh, ki se ga ne sme oceniti zgolj po točkah v teh okolnostih
popoln uspeh,
kajti dokazal je, da se da tudi Hajduk zrušiti.
Po predtekmi, v kateri je Svoboda re-mizirala z drugo garnituro belo-zelenih 1:1 (1:0), so se točno ob določenem času drug za drugim pojavili na terenu vsi trije činitelji: Hajduk, Ilirija in končno sodnik g. Podupsky.
Hajduk; čulič — Milutin, Mikačic — Marušič, Poduje V., Gusina — Benčie, Lemešič, Bakotič, Bonačič, Kragič.
Ilirija: Malic — Strehovec, Berglez —■ Oman, Unterreiter, Pogačnik — Ice, Lah, Košak, Doberlet, Pfeifer.
Zopet se je zbralo na igrišču okoli 2500 gledalcev, ki jih tudi julijska vročina ni zadržala, da si ne bi ogledali dogodkov na zelenem polju. Bili so skoro ves čas v tesnih stikih s svojimi igrači, bodreč jih neprestano k skrajnemu naporu sil. Zlasti pa so dajali duška svojemu negodovanju ob raznih sodnikovih odločitvah, s čimer bi ga bili skoro popolnoma vrgli iz koncepta.
Že je kazalo, da namerava Hajduk ser-virati svojo zmago od minule nedelje v drugi, malo predelani izdaji. Sicer so z goli pričeli domači, toda ob polčasu je bilo stanje 3:1 za Hajduka, ob stalni njegovi premoči, kar je dalo nazrevati ponovno prepričevalno zmago splitskih mojstrov. še močno v drugem polčasu je bila podoba, kakor da Hajduk še ni postavil končnega rezultata, šele ko so Hajdu-kovci uvideli, da postaja odpor domačih od minute do minute sulmejši, da se polagoma celo spreminja v nevarne pohode pred njihovo svetišče, so se nenadoma zavedli, da bi bilo dobro, če bi ohranili doseženi rezultat, in so postavili Kragiča kot drugega centerhalfa Veljku v pomoč. S tem je prenehal njihov pritisk naprej in naglo se je začela razvijati ofenziva domačih, ki se je proti koncu čedalje bolj stopnjevala, tako da je v zadnjih minutah prešla vsa pobuda na domače, ki so nasprotnika dobesedno blokirali. Ko je slabe četrt ure pred koncem sodnik izključil Benčiča in Bergleza, prvega povsem upravičeno, slednjega pa iz neznanega razloga, je bil polet belo-zelenih že v polnem razmahu, dočim se je Hajduk poslej s svojim sistemom vred popolnoma zrušil. Ni mogel odoleti silnemu startu domačih, ki so pač redek primer vse pohvale vredne požrtvovalnosti — napeli vse sile, čim so opazili nasprotnikovo sla-
bost in ranljivost, da izbijejo iz nove situacije čim največ koristi.
Prvi polčas je potekel v silni premoči Hajduka. Predvedel je zopet svojo do podrobnosti izgrajeno igro, žoga je romala z noge na nogo, in zopet se je postopoma drobila odpornost domačih halfov in obrambe. Svoje napade so Hajdukovoi večinoma zasnovali iz srede in jih tudi pre ko srede izpeljavah, včasih so se tudi posluževali taktike naglih prodorov preko kril, v prvi vrati so zaposlili Benčiča, ki je stalno ustvarjal nevarne situacije in ogrožal s svojimi preciznimi centri in manj preciznimi streli nasprotnikov gol Sodelovanje med halfi in napadom je bilo točno in zanesljivo, v prvem polčasu je tudi Poduje mnogokrat dajal inicijativo za napadalne akcije. V splošnem pa Hajdukovci že od vsega početka niso napravili tistega premočnega vtisa, s katerim so nam poslužili minilo nedeljo. Tehnično so sicer briljirali, in dokler so se čutili gospodarje situacije, so tudi sicer dali vzgled dobrega, vigranega moštva, toda tokrat so trčili na nasprotnika drugega kova. In ko se jim je začela iniciativa izmikati, so se nam predstavili z nove strani, ki je v obilni meri dala prav glasovom iz Zagreba. Začeli so igrati prekomerno ostro, mestoma surovo, in da bo mera zvrhana, pokazali so, da znajo biti tudi primerno nedisciplinirani.
Ilirijani so nam v prvem polčasu pravzaprav demenstrirali vso revščino ljubljanskega nogometa. Držali so odprto igro prve minute do vodilnega gola; čim pa je Hajduk v protinapadu izenačil, se je moštva mahoma polastila brezglavost, ves pogum je upadel, nihče ni prav vedel, kaj namerava, kaj mu je v danem položaju storiti. V napadu se ni hotelo prav nič posrečiti, halfi so bili — sicer prezaposleni — veseli, če so mogli žogo odriniti od sebe, čeprav je končala skoro z matematično natančnostjo pri nasprotni ku, in tudi ožja obramba je pod pritiskom stalno proti njej se valečih napadov začela nevarno kloniti. To sliko je moštvo nudilo do konca prvega in še v prvem delu drugega polčasa, šele po zgoraj omenjeni peripetiji pri Hajduku so Ilirijani prišli do prave zavesti, da je naj boljša taktika ofenziva, odslej so kakor bi trenil znali i pokrivati i štartati. Z redko videnim elanom so se poprijeli posla, uspevali so s kombinacijami, s predori in prenosi, in kakor so jih prej Hajdukovci z driblingi vrteli in s kombinacijami mr-cvarili, tako so jim sedaj sami vračali milo za drago ter jih povsem potisnili v obrambo. Rezultat teh silovitih prizadevanj sta bila dva zgoditka, ki sta prinesla izenačenje. Škoda le, da je preobrat nastopil tako pozno. Minute so minevale bliskovito in ob zelo nepravem času je sodnik moral odžvižgati. še par minut — tak je bil splošen vtis. — pa bi bili even-tuelno mogli knjižiti dragoceno zmago, ki bi bila gotovo mogočno odjeknila.
Presojajoč igro v celoti, je bila ožja obramba najmočnejša formacija ili-rijaneke« ga moštva. Maldč se je držal zelo dobro, od vseh treh golov pač ni mogel nobenega braniti. Od branilcev je bil Strehovec vi« deti uspešnejši; upoštevati pa je treba, da je imel Berglez proti sebi močnejšo stran Hajdukovega napada. Iz istega razloga se ie moral tudi Pogačnik bolj potruditi od svojega desnega tovariša, Uiterreiter na sredi je bil velik revež, dokler je uspeval Hajdukov sistem po vrvici. V tem delu igre je zadovoljil le v skrajni defenzivi, pozneje pa je uspešno podpiral napad. V napadu je bila leva 6tran močnejše zaposlena, čeprav je bila desna konstruktivno, zlasti v polju močnejša. Naj odločnejša sta bila Košak in Doberlet, dočim sta bila Pfeifer in Lah, zlasti poslednji, vse pre« boječa. Lah je pokazal par prav pametnih potez, ki kažejo, da fant nekaj zna. Ice je prišel šele proti koncu igre do pravega po« sla in je izpeljal nekaj napadov.
Pri Hajduku je bil napadalni trio zopet najmočnejši del moštva. V njem je bil spiritus movens Bonačič, ki je začel for« sirati desio stran, čdm je videl, da mu Kra« gie ne bo v veliko pomoč. Bakotič mu je bil v polju dober partner, dočim je Lemešič priliono zaostajal. Benčie je bil poleg Bo« načiča najmočnejši v napadu, Kragič pa je ostal i v polju i pred golom prilično neopa« žen. Od časa do ča6a se je uveljavljal s fizično močjo. V halfih je Poduje zadovoljil samo v prvem polčasu, v drugem polčasu je močno zaostal. Tudi Kragičeva pomoč mu ni koristila, pred silnim startom nasprot« nega tria je s Kragičem vred kapituliral in v veliki meri prispeval k neuspehu moštva. Boljše sta se uveljavljala stranska krika, od katerih je bil Marušič nekoliko močnejši. Ožja obramba nj bila na višini. To velja že za prvi polčas, za finish pa celo. Bra« nilca sta blila precej nesigurna v pokrivanju, tudi placement ni bil na višku. S či« ščenjem težavnih situacij sta si daijala mnogo posla, odbijanje žog ni bilo vedno čisto in zanesljivo, čulič je enalko kot nje« gov ris«a-vi® prejel tri neubranljive komade, sicer pa ni imel preveč prilike za poseganje v dogodke.
Potek igre.
je bil v glavnih obrisih že podan, še par podrobnosti. I. ima začetnj udarec, igra protii eolncu, toda prve napade uprizori H. šele v 4. mm. prvi napad I., ki ga zaključi Košak s strelom v aut. V 6. mim. brani M a« lič Benčičevo parabolo in naslednjo min. konča idealen pas Bakotiča v autu. Še par napadov Hajduka. potem se nudi I. šansa: Mikačič pogreši, Ice centrira toda Doberlet pošlje mimo v aut. V 10. min. komer za H. Strelja ga Benčič polvisoko, Gusina pošlje z glavo v aut. V 12. min. pogreši Poduje, žogo dobi Lah, ki ga Marušič za« ustavi s foulom; po prostem strelu konča žoga v kotu. Strel ia ga Ice, žo?a pride Ko-šaku na nogo in že tiči v mreži
1 : 0 za I. Urnebesen aplavz pozdravi uspeh domačih. Publika se razgiblje in ostane živahna do konca. Že v nadednjS min. ima MaJič pri-
liko, da se izkaže: držati mora Lemešičevo bombo. H. napada. V 18. min. prodre Ben« čič po krilu, pošlje pred gol pas v paraboli, ki konča za Maličem v mreži 1 : 1
H.	pritiska, odlikuje se zlasti v startu, ki ga je pri domačih pogrešati. H. stalno pri« dobiva teren s kombinacijami kratkih pasov po sredi, dočim so podajanja obrambe
I.	netočna in neuporabna. V 27. min. zrne« šata Bonačič in Lemešič obrambo z medse« bojno kombinacijo in ko ostane Bonačič za trenotek prost, pošlje neubranljivo v mrežo
2	: 1 za H.
V	naslednjih minutah napada I., toda H. je urnejši, gibčnejši, močnejši v startu. Potem ima obramba I. polne roke posla. I faj-dukovc; streljajo mnogo, toda nepreciz« no, večina strelov gre»v aut, ostale pobere obramba. V 42. min. kot za H., ki ostane neizkoriščen. V 44. čisti Strehovec kritično situacijo v aut. Toda žogo dobi plasirani Bonačič in jo pošlje ratantno v levi dolnji kot
• 3 : 1 za H.
Prve minute drugega polčasa je I. v ofen« živi. Ali že v 4. min. kot za H. Potem v 6. min. nevaren napad pred golom H., ki ga končno likvidira Marušič. V 7. min. stre« tja Kragič kot, Pogačnik odhije v polje. V glavnem napada še vedno H., I. prodre spo-radiono. V 16. min. konča 6ilno nevaren Lemešičev šut tik vratnice v autu. Par na« padov I., potem v 20. min. zopet kot za H., ki ostane neizkoriščen.
Publika protestira proti odločbam sod« nika. V 21. min. strelja Košak prost strel s 17 m, toda žoga gre visoko nad golom v aut. Menjajoči se napadi. V 26. min. rešita Oman in Lbrterreiter obupno situacijo. Protinapad I. V 28. min. Boinačiču ne uspe dribling, žogo dobi Lah, jo lepo poda Doberletu, ki predribla obrambo in plasira
3	: 2 za H. Kragič gre v obrambo. H. igra ostro, po« služuje se foulov. V 33. min. se Benčie spozabh' nad Berglezom. Sodnik izključi oba! Oman gre na mesto Bergleza za bra« nilca. Poslej I. stalno v napadu. H. drži rezultat; v 41. min. kot za I. V 44. min. pošlje Košaik tik pod prečko, vratar spretno po« bere, toda sodnik da pravično gol.
3:3
Konec!
G. Podupskv je napravil vtis dobrona« memega človeka, ki noče nikomur nič ža« lega. Grešil je v presoji foulov in rok, toda gotovo nehote. Priznal je tretji gol, ki ga je mogel ugotoviti le, kdor je v tistem trenot« ku točno opazoval situacijo. To mu je šteti v veliko zaslugo!
Concordija : Primorje
7:2 (5:0)
Zagreb. 19. julija.
Danes popoldne ob 15.15 se ie vršVa v precejšnji s omarici na igrišču Concordiie ligina prvenstvena tekma med lanskim državnim prvakom Concondiio in ljubljanskim Primoriem. Zaradi silne vročine, ki ie na tisoče Mudi .zvabila v	tekini ni
prisostvovalo veliko število gledalcev.
Moštvi sta nastopili v naslednjih Dostavah:
Primorje: Jančiteaj. Sveti c. .Tu s: II.. liak, Siamiič, Sočan. Jug. I., Slapar. Er-maji. Jež. Uršič.
Concordija: Demič, Pavi čič. Braco. Ra-1/ič, Premrl. Low, Martinovič. Jazbec. Živ-kovič. Valjarevič. Praunsnorsrer.
Moštvo Primorja. ki uživa glas borbene enaistorice. ie t0D0t zelo razočaralo. Splošno se ie pričakovalo, da bo moštvo z elanom in požrtvovalnostjo skušalo, nado-mesttiifci tehnično premoč nasprotnika. Ljubljančani so igrali šihko in brez prave borbenosti aM celo voKie do zma.ee. Najslabša ie bila krilska vrsta, v kateri je tiaiboli odpovedal. Slarnič. Napad ie pokazal sem-intia ne'kai DOtez proti golu: v niem sta se odlikovala Slapar in E-rman. Ožja obramba se ie zelo potrudila in nosebno Jančigaj je rešil marsikatero nevarno situacijo. Proti razantnim strelom izborno raz-oo-loženega ZiVkovida Da je bil brez moči.
C. 'e Dričela odločno in leno. Premrl ie stopili takoi v akciio in povsod posredoval usnešno. Izmed kril se ie takoj opazi;lo delo Martinovioa. Pobuda ie bila v rokah C. Ki ie valila napad za napadom Droti nasprotnikovemu golu. Že v 8 min. ie Mar-tfinovič otvoril razllitko. 1 : 0 za C. C. je dalje v napadu; opaža se slaba igra Sla-nnSča. Okoli 15 man. prenese Primorje igro na sredino, toda že v 17. min. uide Mar-iinovič. ki Iteoo pošlje pred vrata, toda tiihče ne da prostemu Živkoviču. Prosti strel kmalu za tem brani Jančigaj. V 21. rnin. daie Valjarevič drir.r-; sml. 2 : 0 za C.
V	nadaljevanju igre se skušajo gostje poslužiti nedovoljenih sredstev, da bj one« mogočili napad C., sodnik ne dopušča. V 23 min. strelja Valjarevič iz neposredne bliižne, toda Jančigaj je na mestu. Praun« sperger, ki dobj za njim žogo, strelja v drog. P. se nokoliko osvobodi, toda Živko-vič strelja že v 26. min. iz 20 m daljave krasno žogo. ki obsedi 3 : 0 za C. Minuto kasneje strelja Slapar nevarno, toda Demič brani v kot. Nato slede oboj est ran sik i na« padi in kot za C. V 32. min. pride do glas* nega prerekanja, ker namerava sodnik izključiti Premrla; slednji 6e oprosti in igra gre dalje. V 34. mim. dobi Živkovič daleč sredi polja in strelja iz 30 m v desni kot. 4 : 0 za C. Malo nato zagreši Braco pred vrati roko, toda sodnik ne vidi. V 39. min. dobi žogo Živkovič, ki daje Jazbecu; sled« nji postavi rezultat prvega polčasa 5 : 0 za C.
Po odmoru je tempo precej počasnejši. Pri C. se to opazi mnogo bolj Taikoj za« četka zastrelja Praumsperger dve zreli situ« aciji pred praznim golom. V 12. min. dobi zopet Praumsperger žogo v offsideu, stre« Ija lepo, toda Jančigaj drži. Napadi P. so nekoliko nevarnejši, vendar moštvo ne more do gola. V 16. min. dobi žogo zopet Živkovič, ki poviša na 6 : 0 za C. V 20. min. se ponudi Eimanu lepa prilika, iz ka- i
tere plasira sigurno mimo Deniča. 6 : 1 za C. Dve minuti kasneje je Jug I. v akciji; po krasnem teku zabije drugi gol za Pri* morje. 5 : 2 za C. Igra postaja manj zani« mrva in obojestranski napadi se menjavajo brez spremembe rezultata. V 39. min. dobi še Živfkovič lep predložek, ki ga z glavo pošlje v mrežo in po6tavi rezultat dneva 7 : 2 za C.
Sodnik inž. Mika Popovič iz Beograda je bil prav dober.
Ostale tekme v ligah:
Beograd: Jugoslavija : Soko 3:3 (2.1).
Sarajevo: SaSk : Slaviia 4:1.
Osijck: Slavija : Bačka (Subotica) 5:1 (2:0).
Xori Sad: Vojvodina : PSK (Pančevo) 8:0 (4:0).
Subotica: Sand : Gradjanski (Osijek) 2:2.
" Skopi je: BSK (Beograd) : Jug 12:2.
Vel. Befkcrek: Mačva (Šabae) : Obilic 4:1.
Gostovanje graškega Sturma v Mariboru
SK Sturai : SK Raoid 1 : 0 (0 : 0).
Maribor. 19. julija.
Noffometna tekma med graškim Stur-mom in mariborskim Rapidom. ki se ie vršila v soboto na igrišču ISSK Maribora, ie zelo razočarala vse pritiatelie nogometa. Po tatoih tekmah se pač prireditelji ne smejo pritoževati, če se občinstvo ne zanima več v dovolini meri za nogomet Naši ljudje, ki plaču.ieio vstopnino, žele videti nosromet ne oa sprehaianie po igrišču. Nogomet ie borbena igra in zahteva od onih ki io gojijo, borbenosti. V tej tekmi pa smo videli bore malo borbenosti v moštvu Rapida. Igrali so brez smilsla tako. da sitno gledali docela začetniško-isrro.
K tekmi sami bi pred vsem omenili, da so srostie od zadnjega nastopa v Mariboru močno nazadovali. Duša moštva je dobra ožja obramba. Sploh so srostie v obrambi mnogo boliš i -kot v napadu. Slabši ie srednji krilec, boljša sta stranska. Pokazali pa niso nobenega sistema v igri dasi so igrali z dobro voljo. Zato je Rapid kljub vsemu še vedno dve tretjin* igre prevladoval. Zaradi nemogoče igre napadalcev pa premoči ni mogel oritnerno izkoristiti. Razen Venka in v drugem polčasu Heller-ia so biiii vsi nemogoči. Izrazito slabo in taktično zgrešeno igro sta pokazala Šmnd in Hardinka. V krilski vrsti ie zadovoljil Golinar. ostala dva sta v tei igri pokazala. 41 a nimata pojma o dolžnostih krilca. Oba branilca sta tudi sokritva na doblie-nem 'giolu, čeprav sta bila drugače marljiva. Zmaga Sturma ie bila zaslužena, vendar na rezultat ne odgovarja pravemu razmerju moči med kluboma. Po poteku igre ne bi bilo presenetljivo, če bi bi.l zmagal Rapid. Sodil je g. dr. Planinšek strogo in objektivno.
SK Sturm : SK Železničar 3 : 2 (0 : 1).
Tudi druga tekma, ki se ie vršila na igrišču SK Maribora, ie biila odločena v korist gostov. Njihova zmaga pa ni bila zaslužena. Gostie so imeli svoio davno moč v obrambi. Napad ie tudi tokrat igral zeilio raztrgano, tako da igra zato ni bi«la na posebni višini. Duhovitih zasnov smo pogrešali. V srednjih iazah so bili doma-
čini v absolutna premoči: kljub temu oa niso mogli doseči boljšega uspeha, ker ie bila napadalna vrsta pred golom premalo odločna. Obe moštvi sta se odločili za enako taktiko, t. i. s krilci oiačeno obrambo. tako da se ie naposled razvila iera v dvoboi med obrambama.
Povezanost med poedinimi deli ie bila pri domačinih boljša nego pri gostih. Železničarji so tudi dobro polovico igre diktirali tempo in stitl ter so napravili z odličnejšim startom mnosro bolj svež vtis od nasprotnika. V svoii celoti ie moštvo doP-ro reagiralo, da Da ni zmagalo, je kriva preostra igra Konrada, ki ie zakrivil tudi enajstmetrovko in tako sDravil moštvo iz konceDta.
Sodil ie g. Nemec slabo.
Dopoldne ie mladina ISSK Marib >ra porazila mladino SK Zelezničaria s 4 : 1 (3 : 0).
Tenis
Anglija v finalu za Davisov pota?
Anglija : Amerika 3 : 2
Pariz, 19. julija.
V medeonskem finalu za Davisov pokal med Anglijo in Ameriko je kljub slabi otvoritvi zmagala Anglija. Dočim sta se prva dva singlea končala z zmaso Angleža in Američana in sta oba nasprotnika beležila po eno točko, je v doubleu Amerika osvojila drugo dragoceno točko. Podrobni rezultati doublea so naslednji: Lott-Van Ryn: Hughes-Perry 6:1, 6:3, 4:6, 6:3. Danes je Anglija odločila oba zadnja dva singlea v svojo korist in dosegla končno stanje 3:2 v svojo korist. Anglija bo po tej zmagi nastopila v finalu za Davisov pokal s Francijo, štiriletno prehodno lastnico te dragocene svetovne trofeje.
Časten poraz bazene Atene v Zagrebu.
Concordia (Zagreb) : TKD Atena 1(1 : 6 (5 : 2). V soboto ie gostovala v Zagrebu Droti najboljši iugoslovenski bazenski družini družina TKD Atene iz Ljubljane in dosegla nadvse časten rezultat 10 : 6 (5 : 2). Družina Atene ie nudila izborn: družlini Concordije naivičji odpor in se ima slednja zahvaliti samo tehnični premoči, da ie v finishu premagala Ateno. ki io ie v startu m elanu prekašala. Sodil ie gosp. Čuvaj ,iz Zagreba, ki ie nekoliko favoriziral domačo družino.
ASK Primorje. plavalna sekcija. Danes ob 18. seja sekai.iskeea odbora v Koleziii. Pozivajo se vsi verificirani plavači. da zaradi skorajšnjih tekmovani za podsavezno orvenstvo redno obiskuieio treninge, ki se vrše pod vodstvom trenerja g. Rotzeria dnevno od 7 do 10.30 in od 18. do 20. Danes mora i o biti točno ob 18. zaradi preizkušnje v Koleziji sledeči plavači: Kuko-vec. Pele. Menardi Gvido. Kolar Milan. Maier. Nahtigal Anton. Lunder. Antene. Močnik Zlato. Sondad. Živec. Bervar Stanko. Mahkota Manica. Černe Katja. Breceli Magda. Otruba Jožica. Breceli Al ice. Pintarič. Šturm Franci. Mikšič Og-rin Franci. Prekuh Vtika. Breceli Marinka. Ogrin Marica. Turna Zorko. Sketeli Janko. Pristau Vida. in Dougan Ljuba. Načelnik.
Plavalna sekcija SK Ilirije. Seia načel-stva bo danes v ponedeljek dne 20. t. m. ob 18. v kavarni Evropi. Zaradi važnosti ie udeležba vseh odbornikov riačelstva obvezna.
Tehnični del rnbrike arejnje »rtotehnieai oddelek Vaenum Oil Companr. i. dL
Nemški grand prix
Nemški grand prix je tudi lelos prinesel v glavnem Angležem zmago, čeprav je bila konkurenca precej huda. V kategoriji motornih koles do 350 ccm in 500 cem, to Je v glavnih skupinah sta zmagala Angleža, medtem ko se je v kategoriji do 250 crm plasiral kot prvi Švicar, a v kategoriji do 1000 ccm avstrijski vozač Runtsch. Celokupni rezultati so naslednji:
V	kategoriji motornih koles do 250 ccm prvi Toricelli na Puchu, ki je dosegel po vprečno hitrost 96.71 km na uro; drug Anglež Mellors na New Imperialu, hitrost 05.05 km; tretji Anglež Nott na Rudgeu s hitrostjo 94.60 km; v tej kategoriji je star-talo vseh skupaj 16 vozačev, medtem ko jih je prišlo na cilj samo 5. Dolgost proge je bila za to s"kupino 367.900 km.
V	kategoriji motornih koles do 350 ccm ki je imela prevoziti progo 396.200 km. si je priboril prvo mesto Anglež Tyrell-Smith (Rudge) s povprečno hitrostjo 100.100 na uro- drugo nagrado je dobil nemški vozač Dom (Imperia) s hitrostjo 98.G00 km- Na tretjem mestu se je plasiral Nemec Schnei-der (Velocetle) s hitrostjo 97.550 km na uro. Za to kategorijo se je prijavilo 12 vo za če v, a na cili iih je prišlo 6.
V	kategoriji do 500 ccm jih je bilo na startu 15 vozačev, a na cilj po prevoženih 424.500 km, jih je prišlo 7. Zmagal je Anglež Woods (Norton) s hitrostjo 106.570 km. Drugi je prišel na cilj Hunt, zopet Anglež, na motorju Norton, ki je le malo zaostal za prvim zmagovalcem. Tretje mesto si ie priboril tudi angleški vozač, Walker (Rudge), s hitrostjo 104.900 km.
V	zadnji kategoriji do 1000 ccm, ki je imela prevoziti 15 okrogov, to je 424.o00 km, jih je startalo 18, a na cilj Je prišlo 8, vozačev. Prvi je bil avstrijski vozač Runtsch (NSU), ki je dosegel povprečno hitrost 194.920 km na uro. Drugi je bil Nemec Wevres (IIarley - Davidson) s hitrostjo 100.500 km, tretji Klein (Horex) s hitrostjo 98.ZOO km na uro.
Kaj namerava Ford. V Fordovih tovarnah v Detroitu se baje pripravljajo presenečenja, lako vsaj trdijo tako zvani dobro informirani krogi. V konstrukciji se nahaja po nekih verzijah avto z 8cilindrič-nim Dieslovim motorjem v obliki V, po drugih verzijah pa avto s pogonom na sprednja kolesa-
štrajk poljskih avtomobilistov. Zaradi previsokih davkov, ki jih morajo aviomobi-listi plačati na svoja vozila, so stopili poljski avtomobilisti v stavko. Ta stavka se vrši na ta način, da so vzeti vsi avtomobili iz prometa.
Londonska policija se modernizira. Londonska policija je do pred meseci ostala
zvesta konjem, sedaj pa je te že skoro v«* zamenjala z avtomobili, in sicer v vsem londonskem okrožju.
Zopet rekordi na vidiku. Kave Don, znani rekorder motornih čolnov, trenira sedaj s s^pjim čolnom Miss England II- v Italiji. Že pri treningu je dosegel nekatere zelo dobre hitrosti, talco da je pričakovati kmalu nov rekord.
Tudi Chrvsler pripravlja nekaj . . . Tovarna Chrvsler, ki je do sedaj producirala le dražje avtomobile, namerava konstruirati sedaj hudega konkurenta vsem malim avtomobilom, ki naj bi imel 4cilindrični motor in prosti tek.
Avioni brez motorja. Ta vrsta avionov je tudi že pri nas nekoliko znana, dasi je ta vrsta športa vendarle šele v povojih. Kakor je znano, se vrši zalet, oziroma start teh avionov brez motorja na ta način, da se avion povleče z motorno močjo drugega aparata ali pa s tem, da ga vlečejo ljudje z vrvjo. Sedaj so se pa vršili na milanskem aerodromu poizkusi s takimi letali, ki naj bi dobili potrebni vzlet s pomočjo raket. Poizkusi so se precej dobro obnesli.
Steklo, ki se ne drobi. Ker so se pri nesrečah ljudje, ki so se vozili v avtomobilu, ranili zaradi drobljenja stekla, so že mnoge tovarne stavljale svoja vozila na tržišče s steklom, ki se ne drobi. Kanadska vlada pa je šla v tem oziru še mnogo dalje in je sedaj izdala naredbo, po kateri morajo vse tovarne, ki v Kanadi producirajo avtomobile ali jih pa prodajajo, imeti na svojih vozilih le steklo, ki se ne drobi. Vsekakor pametna odredba, ki bo mnogo pripomogla k zmanjšanju nesreč.
Lepo priznanje nemških avtomobilMov. Nemški avtomobilisti. ki so na svoji veliki turni vožnji na 10.000 km potovali skozi našo državo, so polni hvale za prisrčen sprejem v naši državi. To priznanje najdemo v številnih člankih, ki so izšli po večini v nemškem strokovnem časopisju. Tako se je torej tudi tokrat pokazal avtomobilski turizem kot pomemben faktor za spoznavanje in zbližanje med dvema narodoma.
Nora vrsta karoserij. Neka nemška tovarna karoserij je napravila sedaj nekoliko modelov, na katerih ie krov enak rolojem in se da tako popolnoma odpreti.
Avtomobili na tračnice. Nemške državne železnice nameravajo sedaj na več progah uvesti avtobuse na tračnice. Zaenkrat se bodo uvedli taki avtobusi na dveh manjših progah, potem pa še na drugih, ker so se pokazali kot zelo prikladni in ekonomični.
Pristopajte k Vodnikovi dražbi
ŽENA V SODOBNEM SVETU
Kongres Internacionalne zveze poklicno zaposlenih žen
Poklicno zaposlene so vse: umetnica, mala nastavljenka, žena. ki hoče biti mati in gospodinja in mora poleg tega izvrševati 5e poklic, ki ii omogoča, da pomaga pn vzdrževanju rodbine. Žene, ki so različne po narodnosti, družabnem stališču in dohodkih, imajo dvoje reci skupnih: zaslužijo in se bore za eksistenco kakor mož ;n so pri tem vendarle žene — in prav danes jim je to v veliko ležkočo v poklicnem življenju.
'!> dni zboruje na Dunaju kongres i>o-klicno zaposlenih žen. Skoro tri leta je potovala predsednica zveze Lena Madesin Phillipsova okrog, da izbere mesto, kjer naj bi zborovala zveza. Vse odposlanke, ki zastopajo na kongresu različne države, so žene, ki so si že priborile samostojna ln uvaževana mesta v življenju.
Koneres bo najprej obravnaval snov ? Vzrok in od pomoč brezposelnosti«. Znan znanstvenik bj podal referat in delegatka različnih narodnosti bodo zavzele svoja stališča. Med drugimi bosta govorili: Yvonne »tterjeva iz Pariza, ki si ie stekla zasluge v svoji domovini pri preureditvah mnosih zaslarelih zakonov, tičočih se žena m otrok, in dr. Marianne Bethova. dunajska advokatka, ki ie voditeljica Internacijonal-ripga informacijskega biroja, ustanovljenega od zveze na Dunaju, katerega naloga je. da podpira delovanje Internacionalne zveze poklicno zaposlenih žen. da propagira žensko umetnost in tisk in nabira člane- Pr. Marianne Bethova se bavi s študiji o položaju poklicno zaposlenih žena vseh narodov (nred kratkim je izšla njena knjiga >Das Recht der Frau ). Dr. Bethova je tudi propagatorica ideje, da naj bi dobila vsaka članica ob prihodu v tuje mesto pri tamkajšnjih članicah nasvet in pomoč. V Ze-dinjenih državah, kjer šteje International ppderation of Business and Professional W'nm«i že 60.000 članic, je ta projekt žp uresničen. V vsakem mestu je klub. v katerem se članice zbirajo h pogovoru in delu in ki nadomešča poklicno zaposleni ženi dom. ki ga tako pogosto pogreša. Dr. Marija Casteilanijeva iz Italiie načeluje sekcnt za umetnost. V svoji domovini je prirejala razstave, katerih so se udeležile slikarice vseli narodnosti z velikim uspehom. Seveda podpira sekcija tudi žene, ki se iidej-stvujejo na drugih poljih umetnosti. V načrtu imajo potuiočo razstavo, ki bo tudi na dnevnem redu kongresa.
V marsičem so ameriške žene na boljšem od Evropk. Vzrok velikih uspehov v poklicnem driu je iskati v njih složnem in skupnem delovanju. Od ustanovitve z-v«s?»* pred enajstimi leti dalje so žrtvovale mnogo denarja za nadaljnjo izobrazbo bu?si-nessgirls. Pogosto morajo dekleta čim hitreje v službo, da pridejo do zaslužka, i'i se tako ne morejo naprej šolati. Klub pa jim je utrl pot do nadaljnje izobrazbe in jim tako izboljšal nade za bodočnost.
Za časa kongresa priredijo dunajske članici razstavo, ki bo pokazala dela in fotografije najpomembnejših ustvarjajočih žena Avstrije. Na dnevnem redu »bodo tudi
važne razprave: ločitev zakona in iz nje izvirajoče posledice in ustanovitev ženske banke. V Ameriki že obstojajo banke, katerih vodstvo je izključno v ženskih rokah. Internacionalna ženska banka, v kateri naj nalagajo članice svoj z delom pridobljeni denar, bo podpirala ustanove, ki so v zvezi z organizacijo poklicno zaposlenih žena-
Francoske žene in borba za ženske pravice
Po nastopu novoizvoljenega predsednika republike, po odločitvi, da ostane Briand zunanji minister in po zagotovljenem nadaljnjem obstoju Lavalovega kabineta je ves Pariš obravnaval vprašanje ženske volilne pravice. Prvič po mnogih letih je imelo to gibanje nekaj upanja na uspeh, vendar je senat zopet odklonil predlog za podelitev volilne pravice ženam. Iz poročila v »La Francaise« je razvidno, da je medtem nastal neka feministična skupina v senatu, ki upa, da bo vendar še uspešno predložila zakonski načrt za ženske pravice od Louisa Martina. Gotovo je želeti, da bi predlog prodrl, kajti *edaj je Francija dežela, kjer imajo žene manj pravic kakor kjerkoli drugod. Brezpravnost francoskih žena, ki velja zanje Code Napoleon, je popoln anahronizem, ki se vidi posebno neverjeten v Franciji.
Da problem ženske volilne pravice po mnogih letih še ni rešen, je predvsem pripisovati pomanjkljivemu zanimanju francoskih žena za svoje pravice.. Svetovljan-ke niso občutile nujne potrebe po volilni
pravici, ker jim je dal njihov socijalni ali družabni delokrog zavest mnogo bolj realnega in uspešnejšega političnega vpliva, kakor bi jim ga mogla dati volilna pravica. Preproste žene pa so zadovoljne, odkar je leta 1905. duchesse d'Uzčs prodrla z zakonom, ki varuje ženine dohodke pred možem pijancem ali malopridnežem. Zlasti pa je problem kompliciralo religijozno vprašanje. Francoski klerus paktira, posebno po ločitvi cerkve od države, z opozicijo. Velika večina njih zavzema zelo reakcionarno stališče. Stari radikali so se bali, da bodo žene oddajale glasove pod vplivom svojih spovednikov ln bi tako nastala nevarnost desničarske majoritete. Desničarske stranke pa niso bile prepričane o takih posledicah volilne ženske pravice: bale so se da bi agitacija komu-nistk ojačila stranke skrajne levice. Cen-trum zopet je sklepal tako na ojačanje skrajne levice kakor skrajne desnice, kar bi pomenilo za Francijo pričetek nevarne ere političnih in socialnih eksperimentov.
Od ustave iz 1. 1875. dalje se pravni in politični položaj žene ni izpremenil. Zakon daje možu predpravice, ki se vidijo sodobniku neverjetne: n. pr. žena ne dobi potnega lista, ako mož ue podpiše prošnje zanj, tako da gre žena lahko v inozemstvo samo, ako ji mož to dovoli.
Na tisoče je danes v Franciji žena, ki stoje na čelu velikin^ podjetjem. Lastnice ali poslovodke modnih obratov, urednice revij in časopisov stoje očividno na stališču, da imajo obilo boljšega posla, kakor da bi se borile za volilni listek. V preteklem letu so jim nekateri prvoboritelji ženskega gibanja stavili predlog, naj bi izva-
jale presijo na vlado in da naj v primeru ponovne odklonitve volilne pravice ustavijo plačevanje davkov. Temu nasvetu ni sledila niti ena žena. Zelo dobro izhajajo z zakoni v sedanji formi, saj jih pri njihovih trgovinskih poslih ne ovirajo.
Francoske žene so doživele v boju za volilno pravico nov poraz, ki pa so ga krive v veliki meri same. želeti je, da bi se v prihodnjem volilnem boju bolj zavedale samih sebe in zavrgle uspehe in vpliv, ki jih imajo zahvaliti samo svoji ženskosti, kajti tako stališče je. če tudi razumljivo iz tradicije, vendar nesodobno m predvsem nevredno človeka. Ako bodo v prihodnjem volilnem boju nastopile v strnjeni vrsti, jim je uspeh skoro zagotovljen, kajti vodilni možje Franciji že uvide-vajo, da so v pogledu ženskih političnih pravic za dobršen korak zadaj za drugimi evropskimi državami. Mala skupina francoskih žena pa, delavnih in politično na-obraženih, dela intenzivno in konsekvent-no propagando za priboritev pravic, ki jim gredo.
Marv Bordenova. ena najznamenitejših pisateljic sedanjosti (predvsem je >llamin go«. knjiga, v kateri je posvetila v u.ij£loblje odnošaje med možem in ženo in nam čudovito jasno predočila obraz Amerike, njene družbe in ameriških žena) te napisala novo psihologično študijo »The Woman with Ihe white evesc (;Žena z beiimi očmi").
Jane Addainsova. ustanoviteljica Hull-Housa. ki je središče in zgied ameriškega dela za javno blaginjo, je bila imenovana za častnega doktorja juridične fakultete či-kaške univerze. Diploma pove, da naj bo to imenovanje zahvala za ustanovitev Ilull-Housa in priznal^ za vss druga sncijalna dela in mirovna prizadevanja Jane Addam-scve.
Tzpremeinba v kazenskem zakonika ta mladoletnike v Nemčiji. Mladinsko skrbstvo v Nemčiji j i stavilo predloge, v katerih zahteva, da se o sodnih razpravah, ki se tičejo mladoletnikov, do uotov-h let le omejeno poroča v ■v.sopicih. Obenem se zahteva preuredite? zakoni v toliko, da bi imel sodnik pravico v pced-eiu primerih s posebnim sk] p'iin zahteva'', da sp v lisiih le kratko porra, pa na: je obsjjcn rmladoletnik katerekoli stan st;
Ženska stranka v A ^rriji Ob v:]itv\ih v občinski svpt ? h nsbrucku se jp prvič v Avstriji ud«!ež;!i \oi;l: !-»<> bo;a nevcusta-nnvljena ženska stian',2 P.>,l voli-iv-rn Otiiije Stain^ri>ve, si3e!avk<> pri Rdečem križu, so žen.' p ".sla; M" svojo !i?lo, ki je predvsem napc<"l:ila br.J pilitičiK? - strankarskemu £ro.spv!Hr?h'.i. Stranka s: ni priborila nobenega mesta <)ri 30.122 glasov jih je dobila 472.	v"
Ricarda Hi.hIi >'e prva ž^ni, ki jp p"»Ma Goethejev^ :iairs l.> Frankfurta oh Meni kot priznanje za	literarno delovanje.
Pri zapeki, motnjah pri prebavi, gore-čici v želodcu, krvnih navalih, glavobolu, splošni slabosti vzamite zjutraj na tešče kozarec »Franz Josefove« grenčice. Po izkušnjah nabranih na klinikah za notranje bolezni je »Franz Josefova« grenčica izvanredno dobrodelno odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih
trgovinah.
M. Co;:
Kam greš?
»Kam greš?«
Čisto dobro ve, da mu ne bo povedala, da mn ne more povedati. A vendar jo vprašuje, da se prepriča, kako pe mu, ne da bi zardela, ne da bi ji beseda zastala, vedno znova laže, kakor ženska, ki noče izgubiti niti minute svoje sreče.
Odgovarja mu, da gre na razstavo, na dobrodelno prireditev, da je povabljena na čaj, da ima karto za koncert. Da mora k svojemu frizerju, h krznar-ju, k svojemu čevljarju, k modistki... da mora kamorkoli, to se pravi, da liušne za trenutek k vsem tem dobaviteljem ... potem se odpravi k njemu.
K njemu ... ne pozna ga ... Čemu bi ga tudi poznal? Ali'bi mu bil ta gospod morda simpatičen? In če bi ga prijela volja, da tega gospoda hipoma zadavi? V bliskovni luči določenih prividov nam hipoma ugasne vsako božansko zadržanje... in morda bi mu neki glas zašepetal: »Moža, ki ubije ljubimca svoje žene, prav go.tovo oprostijo.«
Torej noče o tem človeku rajši ničesar vedeti... to se pravi, ve prav
dobro za njegovo eksistenco, vendar le toliko, kolikor je združena z njegovo ženo... Gleda, kako hodi žena iz hiše, vedno žari od sreče in se smeh-, lja na vsako vprašanje. Tako ugane, da se odpravlja k njemu... in če jo vpraša: »Kam greš?«, vprašuje le zato, da bi videl, kako ji oči še bolj za-žarijo, da vidi nje nasmeh, ki ga laž ne pači. Vedno so ji oči kakor oči pridnega otroka, ki še ne zna. citati, in zobje so ji tako bleščeče beli kakor biseri njene ogrlice. So nesrečnic-e med ženami, ki jih greh uklanja in jih dela slabotne. Toda ta ženska, njegova žena, živi v zakonolomu kakor rastlina v dobri zemlji. Kdo misli na to, da bi roži očital gnilobo, iz katere zajema svoj sijaj? In on odpušča vse cvetlici, ki napolnjuje njegovo hišo z dražestjo in vonjem. In priznava si, da ni to nobena zasluga, ko je tako od-pustljiv, kajti ta odpustljivost ni vendar ničesar drugega nego oboževanje lepote. Če bi postala ta sveža, lahkomiselna, vesela ženska kdaj bleda, okorna, žalostna, bi jo moral prezirati. Kdo ve, morda bi jo potem spodil kakor psico? A če jo vpraša: »Kara greš?*, se nru tako dražestno nasmehne, se odpravi tako veselo s svojim ritmičnim korakom, da bi mislil, nikoli
ni nič težilo tega mladega telesa. In tako globoko občuti njeno srečo, da se trudi biti sam srečen. Ah, bil bi seveda še srečnejši, če bi jo mogel sam zadovoljiti s svojo ljubeznijo. A ve, da je to nemogoče. Saj je vendar sam napravil ta bolestni sklep. Kajti ta «on«, ki ga devlje v senco, ni vedno isti. Včasi zamenja žena svoje oboževalce, to spozna iz tisoč malenkosti. Predvsem po tem, kako se oblači. Nešteto stvari se pojavlja, ki nimajo z modo nobenega opravka. Odtenek, ki ga ne nosi več ali ki si ga hipoma prisvoji. Tudi njena frizura se temeljito spreminja. Mični k o drek i se spremenijo v preproste valove.
A prišlo je vse, kakor je moralo priti. Doživela je strašno razočaranje. Nikoli ni mogel zvedeti, da-li je oni drugi odpotoval ali se oženil... a za cele mesece se je zakopala, kakor da objokuje mrtveca. Ni več odhajala sama... za nikogar več se ni lepo oblačila ... niti svojih biserov ni hotela več nositi. In v tem trenutku se je nadčloveško trudil, da bi jo tolažil, da bi si jo osvojil... in takrat mu je postalo jasno, da ne pomeni njegova ljubezen nič za njegovo ljubljeno cvetlico, da ji ni prinašala niti zraka, niti vode, niti soln-
ca. Videl je, kako je hirala, od dneva v dan, od ure v uro. Bil je skoro na tem, da jo izgubi, ko — je spet našla veselje do življenja ob novem tata, ko se je spet začela smehljati, lepotičiti in odpravljati ven.
»Kam greš?« Stala je pred zrcalom v svojem dolgem oblačilu, ki je zakrivalo skrivnostno njeno srce in kretnje njenih lahkomiselnih udov. Nadela si je črn klobuček brez robov na glavo in ji je stal trdno kakor avba. »V parku se dobim s Heleno.«
Najrajši bi se na ves glas zasmejal (saj se lahko smejemo in trpimo istočasno) in bi menil, dy s tem klobučkom ne pojde v park in da se »on« ne more imenovati Helena. A čemu bi razdrl nje prijazni smehljaj, nje slavnostni odhod. njeno lahkoto? So ženske z zenicami, črnimi kakor noč. z ustnicami, ki jih osenčuje teman puh. ki zapuščajo svoje može z jezo in hrupom ... ki odhajajo daleč, zelo daleč.
A ta, njegova žena, je plavolasa in ponižna, nosi majhen klobuček in ne odhaja prav nič drugače nego običajno, niti najmanj drugače. In on se ji ob odhodu nasmehne, poln gotovosti, da se bo kmalu povrnila.
MALI OGLASI
Učenca
r ira<n ti fakturno in modno irgovino sprejmem takoj v Celja. Pismene ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju o<vi značko >553«. 32506-1
soboslikarskih in plesk. pomočnikov
ter specijalista za »Spritz-tehniko« sprejme Drago Stoger, slikarski mojster v Krškem ob Savi. 32513-1
Jelonošo
(SrieiseKtragerl z dobrim; spričevali, zmožnega nemščini', v letno mest«. :šče hotel štrukelj. 32739-1
Briv. pomočnika
mlajšega, iščem. Naslov v osrasnetn oddelku »Jutra«.
32790-1
Natakarico
pridno, pošteno in izvež-ban-o. zmožno nekoliko kavcije, sprejmem. Naslov t clasnem oddelku »Jutra«	32801-1
Mizar, vajenca
t vso oskrbo v hiši takoj sorejme Joža Vižiu, Dor farj':. Škofja Loka. 327(52-1
Vajenko
o r>rimprno izobrazbo sprejmem v trgovino. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 32658-1
Brivskega vajenca
apreimem. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 32660-1
Pletiljo
»veibano na o-semključ-Jiem stroju, sprejmem takoj. Na=lnv v oglasnem oddelku »Jutra«. 32650-1
Pek. vajenca
? vso oskrbo sprejme Rlha Karel, pekarna v Dravljah pri Ljubljani,	32806 1
Prvovrstna šivilja
bi šla na letovišče k boljši družini, kateri bi za oskrbo šivala. Cenjene ponudbe na naslov: Gena Medieral, Koprivnica, Hrvatsko.	3-2640-2
Brivski pomočnik
mlajši, do-ber bubi štucer. išče službo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
32634-2
Blagajničarka
z večiein-o prakso, želi m<>--ro v kavarni, ali gre tudi kot začetnica v trgov;no. Cenjene dopise na podružnico ^.Tutra« v Mariboru r>od značko »Zanesljiva«.
32730-2
Vpokoj. železničarji
dobijo pri vpeljani zavarovalnici, za obisk železničarjev, lep postranski zaslužek. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »St. 7«.	32697-3
Mesto prodajalke
event. tudi breplačno želim v mlekarni. Ponudbe na osia.sni oddelek Jutra pod »št. 76«.	32700-2
Frizerka
izvežbana ondulerka in ma-nikirka, hi rnda menjala me^to. Ponudbe na oglas, oddelek -Jutra« pod šifro »Ljubljana«.	32862-2
Camernikova šoferska šola
LJubljana. Dunajska e. J6 (Jugo ■ Auto) telefon 2236.
Prva oblast boncesijonirina Prospekt 15 tastonj — pl-Site ponj!	251

Mi
Zastopnike
za prodajo na obroke bosanskih in perzijskih preprog, angleškega blaga. češkega platna itd. iščemo. Reflektiramo samo na reprezentativne in agilne moči. »Bradford«, Selenburgova ul. 7/1. 32885-3
Provizij, zastopnika
prvovrstnega iščemo za mesto Ljubljano in okoli-co. za prodajo dobro ido-čega konsumneara predme-ta." V poštev pridejo jamo solidno in mlajše moči. — Ponudbe prosimo 7. navedbo dosedanjega delovanja na: Ljubljana, predal 35.
32854-5

Železna postelja
zložljiva, z žimnieo, naprodaj Naslov v oclas. ■odd°lk:i »Jutra«. 32783-6

Ope! avto
dvosede-žlen, lahkotnvorni. poceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 32846-10
iiJd
Družabnika (co)
s kapitalom približno 400.000 Din s sodelovanjem ali brez, išče dobro vpeljano rentabilno velepodjetje v L j ubija ni. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Dobra naložba 400«.
32875-16
Lokal oddam
Poizve se na Gullusovem nabrežju št. 17/1. 32654-19
Lokal
pripraven za mlekarno — oddam. Pojasnila daje Albina Alešovec v Kranju.
32705-19
VI
Gostilniško posestvo
v okolici Kranja vzamem v najem, event. kupim. — Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«.	33302-20
Hišo
visokopritlično, s 6 stanovanji, elektriko rn vrtom prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 32345-20
Za VVekend hišice
pripravne parcele na Rožniku po ugodni ceni prodam. Dobra voda in elektrika na razpolago. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zdravo letovanje«.	32656-20
Hišo
visokopritlično, davka prosto, v Stožicah ob Dunajski cesti štev. 92 prodam.
32816-20
lUHH>vtw}a
Stanovanje
=ohe, kuhinje in pritiklin, čisto, suho in solncno, v prizemlju vile oddam s 1. septembrom. Želijo se odrasle osebe. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
Stanovanje
1	velike bobe in kaMneta,
2	ali 3 manjših sob, kuhinje in vseb pritiklin, išče s 1. septembrom družina 5 odraslih članov, v mestu ali na bližnji periferiji. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Mirna in točno plačljiva stranka«.
32693-2!
Stanovanje
i vsemi pritiklinami takoj oddam v Vevčah štev. 91, pošta D. M. v Polju.
32641-21
Stanovanja
Opozarjamo na oglas na stran? 18, o oddaji stanovanj in pisarniških prostorov.	32892-21
Stanovanje
2 sob, kuhinje in pritiklin oddam takoj v Rožni dolini, cesta ITn7. 32869-21
Dvoje stanovanj
lepih, po nizki ceni oddam takoj v Mali vasi 50. blizu kopališča Štern. 32880-21
Enosob. stanovanje
oddam z avgustom v Rožni dolini, cesta VI14.
32911-21
Stanovanje
2 sob, kuhinje in pritiklin išče mirna stranka 4 oseb Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Snažna«.
32917-21
Prazno sobo
separirano, t vhodom ls st.opnjic, v centra mesta iščem za takoj. Ponudbe pod »Parketirano« na ogl. oddelek »Jutra«. 32340-23
Sobo
blizu g!, kolodvora, flsto mirno, išče miren gospod. Ponudbe pod »Stabilen« na oglasni oddelek »Jutra«.
32764-33
Opremljeno sobo
takoj oddam starejši osebi — event. tudi dosmrtno s hrano. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 32642-2S
Dva gospoda
nižjega sloja sprejmem na stanovanje takoj. Ulica na Grad 7.	32778-23
Sobo
lepo oi>reml;eno oddam v Groharjevi ulici štev. 5.
32813-23
Sobo
lepo opremljeno, z 2 posteljama odda Pire v škofji ulici št. 10/11. 32842-23
Prazno sobico
če mogoče s štedilnikom, išče preprosta gospodična. Pismene ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Malo doma«. 32876-23
Sobo
event. z 2 posteljama, posebnim vhodom in elektriko poceni oddam pod Rožniko-m — cesta X/30.
32920-23
Sostanovalca
z vso oskrbo mesečno za 600 Din sprejmem blizu drame. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 32967-23
Sobico
oddam. Naslov v ogla=nem oddeLku »Jutra«. 32956-23

Verižica s križcem
se je zgubila 16. t. m. zvečer med 7. In 8. uro od Krekovega trga, po, šta, Kolodvorska ulica. Pošten najditelj se naproša proti nagradi oddati na ogl. odd. »Jutra«.	32905-28
IT nT* 171 n
Črn pianino
za 11.000 Din proda Bajde J.. Gosposvetska cesta 12 S28S9-2C
Ženitve in poroke
posreduje najbolj vestno ln diskretno koncesijoni-rani Zavod za sklepanje zakonov »Rezor«, Zagreb, pošta 8. Informacije in prospekte pošilja proti vposla ni poštni znamki u 10 Din 213-24
Klavirji!
Kupujte na obroke od Din 400.—
prve «<vetovne f&brikate Bosendorfer, Steinway, For-ster. Holzl. Stingl original, k) so nesporno najboljši! (Lahka precizna mehanika) Prodaja jih izključno le sodni izvedenec in bivti učitelj »Glasbene Matice«
ALFONZ BREZNIK
Mestni trg štev. 3.
Velikanska izbira vseb
glasbil ln strun. Najcenejša izposojevalnica!
Bencin motor
aH tudi na olje, 5 do 8 ks, v garantirano dobrem stanju kupim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
32741-29

Telefon 2059
5?
Premog suha drva
Pogačnik, Bohoričeva it. 6
Zasebni uradnik
samostojen — 45 let star, mirnega in poštenega značaja, želi v svrho ženitve spoznati pridno in simpatično gospodično, po možnosti državno uradnico ali damsko krojačico. v starosti 30—35 let. Slika za-željena. k; se na zahtevo vrne. Anonimna pisma ne pridejo v poštev. Dopise na oglasni oddelek Jutra pod »Neodvisen«. Diskre-cija pod častuo besedo zajamčena.	32677-25
Lepo sobo
s posebnim vhodom, v centru mesta, oddam takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 32992—23
ženske -(■ -ga ne togujte
iko vam lzo<sta.ne perioda! Ne Imejte sdra-bu! Pišite nam samo in ml vam pošljemo od tisoč dam stalno z veseljem in sigurnostjo uporabljani
Periodoiin
in tekom ene are boste rešeni vseh skrbi in strahu! Nikako raz očaraaje — kot mnogi tisoči drugib dam, bo ste tudi vi zadovoljni. Overovljeno in tajam čeno neškodljivo nikdar odpovedujoče sredstvo za 90 Din, ca močne nature ln v zastarelih slučajih močnejši periodoiin ta 150 in 180 Din. Izključna razpo-šiljatev po laboratorija
W. H. OLXVIDT, Praga-Vršovice XIII.
Ruska 12. V.
Pošt. pred. 12.
t
Vsloboki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom. •Driiateliem in znancem žalostno vest. da ie naša srčno ljubljena mama. stara mama. sosDa
Kariž Katarina
zasebnica.
dne 19. t. m- do dolsrem. mučnem trolienht. orevidena s toLažili sv. vere. mirno v Gospodu zaisoala.
Pojrreb nepozabne Dokojnice bo v ponedeljek dne 20. iulila 1931 ob doI 6. uri popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
V LJUBLJANI, dne 19. julija 1931.
Anton, sortro?. — Anton, Zdravko. Veli-slav. Hilarii in Boris, sinovi. — .lulka in Pavla, sinahi.
hfl C K
c !
Kreditni zavod za trgovino in industrijo
LJVBLJA]!VA9 Prešernova ulica štev. 50 (v lastnem poslopju)
Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter nakazila v tu- in inozemstvo safe - deposita itd. itd. itd. Brzojavke: Kredit, Ljubljana. —- Telefon št 2040. 2457. 2548. Tnterurban 2706, 2806.
Urejuje DaxpxiQ &&xl|en, JLzdaja za konzorcij >Jntra< Adolt^ibnika^ga jjarodno jiskaras JfcgtJiskaj^arja J^raao. J,ezeršek^^a_lasera^m d&l ie edgoipren .Alojz Novak^J.si x Ljubljani,