180. številka. Ljubljana, v ponedeljek 10. avgusta. XVIII. leto, 1885. liha j a vsak dan ivečer, izimni nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a v h tri j sk o-og e r h k e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 tu. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld. za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden uaesee 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po .0 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje »e od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jeueukrat tiska, po 5 kr., će se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolč frankovati. -• Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništvo je v Rudolfa Kirbiša hiši, „Gledališka stolba". Upravništvu naj bo blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. V TJubljani 10. avgusta. Da v Turčiji ni nobenega pravega reda, to je že stara resnica. Vse reforme in zboljšanja, katera je obetala Turčija na kongresu v Berolinu in pri drugih prilikah, ostale so na papirji, zlasti, ker večina evropskih držav misli, da se le ohrani mir, četudi pri tem ginejo narodi pod turškim jarmom. Nikdo se ne zmeni, da Turki ropajo kristijanska sela, ponedolžnem mečejo v ječo krščanske svečenike in učitelje, ter druge veljavne kristijane. Posebno je pa turška predrznost in samovolja poslednji čas se povekšala, odkar je na Angleškem konservativno ministeistvo na krmilu. Poprej so se v Carigradu vedno bali, da se Anglija potegne za zatirane kristijanske narode v Turčiji, ki so Glad-stona zmatrali svojim zaščitnikom in rešiteljem. Vsakdo se še spominja, s kakim veseljem so baš kristijanski rodovi v Turčiji pozdravljali pred petimi leti nastop Gladstona na vladno krmilo. Zakaj bi ga tudi ne? Baš ta človekoljubni državnik je s svojo veljavno besedo tako močno uplival na javno mnenje, da si Beaconstield ni upal, kar naravnost priskočiti Turčiji na pomoč in da se je vsaj deloma dosegel krvave vojne vzvišeni smoter. Sedaj pa vlada tako veselje mej Turki. Adrese se pošiljajo novim angleškim ministrom in veljaki turški in angleški ministri občujejo najživahneje mej seboj. Semtertja tudi kak časopis priobči kako tako adreso ali tako pismo. Tako je nedavno Burke pisal nekemu veljavnemu Turku, da so njegove simpatije do turške države ostale prejšnje, in da bo jako rad v politiških zadevah podpiral vlado turškega sultana. Naravno je, če se angleški državniki tako laskajo Turkom, da je poslednjim vzrastel greben. Posebno še, ker Angleži tudi v dejanji kažejo to naklonjenost. Tako je angleški komisar sir Drumond WolrT odpotoval naravnost v Carigrad, da se s sultanom in otomansko vlado dogovori zaradi Egipta. Gladstonova vlada se v takih slučajih ni brigala zato, kaj poreko v Carigradu, ampak storila je, kar se jej je zdelo prav. Kako žalostne, da so razmere v Turčiji, omenili smo že večkrat. Nered povsod, v Evropi in v Aziji. Rodovi si sami delajo pravico, pri čemer kri teče v potokih. V Albaniji, v Makedoniji in Starej Srbiji avrnavtski roparji napadajo kristijanska sela, ja požigajo in ljudi j pobijajo ter odganjajo živino. Turške vlasti se pa zato ne zmenijo, saj trpi kristijanski Slovan. Tako so v Starej Srbiji zahtevali kristijani varstva od oblastev, ko se pa slednja neso za njih prošnje zmenila, so pa sami prijeli za orožje, da se ubranijo roparjev. A takoj so bili turški vojaki po konci, da so zatrli gibanje kristijanov. Vojaki kristijanskih sel sicer neso ropali, kakor pravijo poročila, ampak napali so ja zopet arnavtski roparji in več hiš oropali, ter več ljudij pobili. Turška oblastva so pa mirno gledala, še kristija-nom so zabranila mrtvece pokopati. Taka ropanja ponavljajo se dan na dan. Kake samovoljnosti se gode v Turčiji, kaže prigodek, ki se je vršil v Mezopotamiji. Nek Hus-sein efendi zapazil je, da mu je nekaj malega ukradenega. Sumil je, da je tat bližnjej vasi. Naprosil je nekega stotnika, da je napal to vas. Ko pa vojaki neso bili kos prebivalstvu, je Hussein podkupil še neki kurdski rod. Sedaj so vojaki skupno s Kurdi napali to selo. Kri je tekla, vas so požgali, več žensk in deklet oskrunili, potem še njim odrezali prsi. Za ta zverstva so sicer zvedeli v Carigradu, objavil ja je celo jeden turški časopis, dalje se pa nikdo ni zanje zmenil. Veseli so bili, da evropske vlasti na to kaj ne poreko in ne začno naganjati, da bi se upeljale kake reforme. Take razmere se pa ne bode dale dolgo ohraniti. Nezadovoljnost mej prebivalstvom narašča, zlasti v Makedoniji. To pa utegne imeti kaj resne posledice. Kmalu se bode evropskim vlastim baviti z novim vprašanjem, z vprašanjem makedonskim. Pomislimo le, ko je 1875 leta v Hercegovini buknil ustanek, kako se je hitro razširil na Bosno, potem pa zapletel v vojno Črnogoro in Srbijo, naposled še Rusijo in Rumunijo. Na videz ta ustanek vi bil nič posebnega, kajti taki neredi se neprestano ponavljajo v Turčiji. Nikdar ne mine dve leti, da bi mej slovanskim prebivalstvom ne buknil kak ustanek in vsak tak ustanek pa utegne pri ugodnih okolnostih imeti take posledice, kakor Nevesinjski. Sedanje makedonsko gibanje ima podoben značaj. Našlo je že odmev v Bolgariji, Vzbodnjej Ru-meliji, pa tudi v Črnej gori, Srbiji in na Grškem. Srbska, grška in črnogorska oblastva sicer še za-branjujejo svojim ljudem čez mejo. Drugače bode pa, ako se v Makedoniji začne ustaja. Saj je že zdaj dopuščala Srbija tabore, na katerih se je zahtevala Stara Srbija in Makedonija za srbsko kraljevino, podobne težnje so se izjavile že tudi na Grškem. O Črnogorcih se pa govori, da se preseljujejo v Makedonijo in Bolgarijo in to, kakor se trdi, samo zato, da bodo bližje, kadar se začno boji. Treba je le majhnega povoda, da se uname vojna na Balkanu. Kaj je uzrok, da se razmere na Balkanu urediti ne morejo in še vedno strašijo evropsko državnike. Pri nas je že stara navada, da za vsak nemir delajo Rusijo odgovorno. Ko se pokažejo izgredi tam doli na jugu, takoj govore Dunajski listi o ruskih agitatorjih in o ruskih rubljih. V Rusiji pa imajo navado, da pri tacih priložnostih dolžo Avstrijo, ki bi rada si naredila pot do Egejskega morja. Pravi povod je pa le turška slaba uprava, veliko nasprotje Turkov proti vsakim reformam in nenaravni položaj, kateri je ustvaril Berolinski kongres, največ pa želja Slovanov in Grkov po osvobo-jenji izpod turškega jarma. Želja po svobodi je že precej razvita pri balkanskih kristijanskih narodih. Berolinska pogodba ni odpravila onih uzrokov, ki so bili povod hercegovskemu ustanku. Več kakor milijon kristijanskih Bolgarov, ki nemajo svoje zemlje je še vedno izročeno turškej svojevolji in de-spotizmu, kakor so bili Hercegovci pred 1875. letom. Krati se njim svoboda osobe, vesti, tiska, vere in izobraževanja. Neso baš tega navajali Bošnjaki, predno so bili prijeli za orožje ? Na Berolinskem kongresu bi bili morali ve-doti, da je narodno prebujenje, in prizadevanje po samestojnem politiškem življenji in po kulturnem razvoji naravno in zakonito, da se proti temu diplomacija zastonj upira. Noben modus vivendi ni bil tu na mestu, kajti z umetnimi pregradami se za dolgo ne da zavirati naravni hod dogodkov. Politični razgled. Notranja Iit»Yt'£>a 4. avgusta. (Politiško paperkovanje po volitvah.) (Konec.) Kakor se dr. Slanec v »Ljub. Listu4- zagovarja, tako umiva in brani tega njegov drug dr. Poznik v rodprtem pismu" na grofa Margherija v nekem obskurnem lističi, kateri zovejo na Krškem „besni glasovi". Namen obeh „Poslanih" je očividcu, čisto prozoren: druga instanca še ni govorila. Ker nas dr. Poznik sili, da tudi njemu nekaj vrstic posvetimo, naj nam ne zameri, če bomo tu resnico in le resnico in gola fakta o njem govorili, in navedli, se ve, v njegovem jeziku bo to zopet „napati" in „napadanje". Ako je to res, kar trdi dr. Poznik, da je tisti zloglasni telegram Šušterš čev na dr. Slanca „glede izida volitve Čisto nedolžen", potem ga vendar I smemo vprašati : zakaj ste pa dali ta telegram, ki je v Rudolfovo došel 31. maja ob 1 l/a- uri popoln- j dne, v Vaši pisarni, kjer ste shod imeli in se po- 1 svetovali z dr. Slancem in V. Rozino, tako nujno j Maderju, da ga naj po mestu od hiše do hiše j nos i V In kako je to, da je ta telegram Vaš glavni agitator v svoji krčmi že ob 2. uri prepisaval in kmalu potem Mader v drugi hiši ga ponujal v čitanje z besedami: „Lesen's tliese Schvveinerei'? Dalje, kaj na to porečete: Ko ste Vi, g. tir. Poznik, v Preatonitovo krčmo 1. junija t. 1. prišli, je Vas c. k. okr. glavar g. Kkel (mislil je, tla sta sama) koj s sledečimi besedami pozdravil: „Sie, Herr BUr ge r me i s ter, mit diesein Telegram m war aber doc h ein S kan ti al. I>as liiitli'ii Kfp uiclit IJisisi solloi« !*• In Vi, gospotl dr. Poznik, sta odgovorili: „Seien Sie ruhig, viellcicStt \vii';9 om hm* abev doeli ca ifl i svu l" Za to imamo mi dve priči, ki ste te besede tam v krčmi natanko slišali. In to je povedala tudi priča pri glavnej obravnavi pred c. kr. sodiščem. Dalje se je nekdo Vaših pomagačev pred ožjo volitvijo ustil, da „je ravno ta telegram Margherija uničil". Po Vašem „Odprtem pismu" na grofa Margherija sodeč, pa smelo rečemo, da je Vam Dog jezik zato dal, tla tega ne poveste, kar mislite. Počim tir. Slame v Svojem rPoslanem" v ,.Ljub. Listu" trdi, tla je še le (?) pri glavni obravnavi rekel, „da mu je žal, če kaeih 16 do 17 volilcev pride v preiskavo zaradi pregreSkn prodaje volilnih glasov", korakate Vi, g. dr. Poznik, korak daljo, kajti Vi že pišete, da „je g. dr. Slanec grofa Margherija in njegovega „adlata" svaril glasov nakupovati". O tem pa še g. Slanec nič ne ve, in to je tudi laž! In Vi ste jurist in doktor, in še ne veste, da ni vse jedno glasove kupovati ali za pot odškodnino plačevati! Dalje govorita Novomeška „Dioskura" od neke „visokorodoe gospe", ki bi bila tudi sodelovala proti kandidaturi Margherijevi. Malo plemenitosti in nio-I žatosti dokažeta s tem, kar se jima je kot taj-j nos t zaupalo za časa, ko sta še proti Šukljeju i (jeden se ve pasivno) agitovala in agitacijo vodila, j to zdaj na dan tirata in izdajata! Na dalje govori dr. Poznik, tla jo grof Mar-l gheri „po g. prof. Stangerji predloženi program ' podpisal, ki se v najvažnejših točkah z našim slovenskim programom ne ujema". Na to odgovarjamo, da je to vse „humbug". Da ne bodo Šukljejevci dalje sveta s tem programom, katerega nemojo, sleparili, hočemo mi si. občinstvu to stvar pojasniti. Res sta prišla prof. Stanger in trgovec Gustin pred ožjo volitvijo na Otočiće h grofu Margheriju, da se pomiri Gustin, kateri je na videz „koketoval" z nemško stranko, in res je grof M. njima nekaj obljubil in neki list podpisal. Pa kaj? — „Dass er nicht die Initiative zur Slovenisierung des Rudolfs-werter Obergvmnasiums ergreifen wird," — to je vse. No, to bi v sedanjih politiških razmerah tudi marsikdo drug podpisal. Tisti list pa je prof. St. pozneje v prodajalnici Gustinu pred nosom na drobne kose strgal Kaj pa je g. Šuklje storil, da bi si privabil 104 nemške glasove? On je kar naravnost z Dunaja „< luirto blaiico** poslal na nemško stranko v Rudolfovem, „da naj svoje želje nanjo napiše, ker obljubi jej že naprej vse." (!) Kaj pa k temu pravite, g. dr. Poznik? Centralni volilni odbor v Ljubljani pa mora spat iti in Dolenjska Be bode pogrezuila, ker v lističi, kojemu je neki Jenič „urednik", (gospod urednik! ne bodite razžaljeni, pa tako sem bral črno na belem), stoje sledeče besede: „In Vi, gosp. grof, ste bili kandidat centralnega volilnega odbora in takozvane radikalne slovenske stranke!" Te »grozovite" besede zapisavšemu, mi pride, gospod urednik, v spomin, kaj je nekdaj — to je že 3 ali 4 mesece, — gosp. dr. Poznik v Brunner-jevi gostilni govoril. Ko je dr. Poznika grof Mur- gberl vprašal, (bilo je še več gospodov navzočnih), kaj da ima on proti njegovi osobi, je Poznik odgovoril, da nema nič proti njegovi osobi, pa da mora on delati za g. Šukljeja, „ker potrebujemo mi Slovenci na Dunaj] proti ministerstvu „einen S t ur ruho ck" in ta bo g. Šuklje". Grof M. ga je pa zavrnil, rekoč: ,,kakšen „Sturmboek" pa bo ta, o katerem trdite, da je vladni kandidat in da bo z mi-nisterstvoin hodil?" In na to so se vsi navzočni glasno smijali in — g. dr. Poznik tudi. Danes pa smo mi „radikalna" stranka! Koncčno bi še dr. Pozniku v spomin klicali, kaj da je po končanem slavnostnem banketu dne 28. junija v Ihunnerjevi dvorani pred tremi pričami (izmej katerih je bila jedna „Narodov" dopisnik) prvi Novomeški domoljub glede „narodnega doma" v Rudolfovem njemu, dr. Pozniku, v zobe povedal, in kaj da je on sam (dr. P.) pritrditi moral. — Morda ne bo napačno, če tudi to v javnost pride! Zabeležiti Vam moram tudi to, da smo že imeli tukaj sodnijsko preiskavo proti tistim šestim trgovcem, ki neso šli 2. junija na somenj v Črnomelj, nego so se volitve udeležili, in 2, reci dve preiskavi zoper je ti neg a profesorja, — zakaj? hote že še slišali, da se ne bodete načuditi mogli. Zdaj pričakujemo še drugih 14 od dr. Slanca napovedanih. Gospod urednik, pri mojem „paperkovanji" mi pridejo na misel mnoge reči, ki sem jih davno poslušati moral, danes so mi pa zdijo jako smešne. Tako mi je v tistej dobi, ko sva še složno in soglasno z tir. Slancem proti Šukljeju mislila in čutila, ta tako le dr. Poznika v deveta nebesa povzdigoval : „Dicses kleine „Mannerl" (g. dr. Slanec govori najrajši nemški,) uud ein soleh Genie J „ E x i s te ii z m i n i m u m* — in seinem Programra ! — Der ganze Reichsrat bat sich den Kopf dariiber zerbrocben und dieses kleine PMaunerl" hat mit e i ne in Satz die ganze F rage gelbdt!" Ker že „paperkujem", dovolite mi, da še neki tretji osebi par vrstic posvetim, kajti ne vede prišel sem srečno do — tiiumvirata. Naletel sem namreč na Novomeškega Gustma, kateremu je, ker sam ne zna pravilno slovenski pisati, dr. Slanec „neko „Poslano" meseca junija za „Ljub. List" „vkup spravil". V tem „Poslanem" se usti Adolf Gustin, „da so psovke: „periidija", „izdajstvo" - pravo adreso zgrešile — ter da je on ob volitvah prav korektno postopal". 0 tej osebi imam iz gotovega vira ta le fakta zabeležiti: Ko je Novomeška nemška stranka pred volitvami shode in zbore imela, ako se kandidat postavi, udeleževal se je tudi Adolf Gustin teh zborov in sej, glasoval z večino ter podvrgel se popolnem klubovemu sklepu, po katerem je bil dr- VVurzbach kandidatom postavljen. Zavezan je bil torej vsak ud tega kluba s svojo častjo ne samo za VVurzhacha delati, ampak na dan volitve um tudi svoj glas dati. Pa ne samo to, — ta Gustin vedel in hlinil so je pod krinko „des ehrlichen, treuen Gesinnungs-genossen" nemški stranki tako, da mu je ta vse zaupala in ravno njemu nalog dala, da on agitacijo za \Vurzbacha na se vzame, vodi, ter, kar je potrebnega, učini. Ko je za razne stroške in za pomagače agi-tatorske tudi nekaj denarja prejel, šli so na delo: glavni agitator bil je se ve A. Gustin, pa kaj mislite, za koga? — Za Šukljeja! Podagitatorjem svojim je pa to-le „Salo-monovo" povelje dal: „Ako na katerem volilnem listku VVurzhacha bereš, tega pusti, kjer pa najdeš Margherija, tam tega prečrtaj, pa zapiši — Šuklje, tako ravnaj tudi, pri komer najdeš list prazen!" Nemška stranka pa še sanjala ni, da se za njenim hrbtom tako počenja, spala je, Šukljejevci so se pa v pest smijali. In tako je ta Gustin Margheriju 10, reci d e-set glasov izuzmal. Tretji čin tega „možaka" je prejšnjih popolnem vreden: peljal se je s prof. Stangerjem pred ožjo volitvijo na Otočiće h grofu Margheriju, „da bi tega h kakšnemu „kompromisu' prisilil in si svojo ,,nežno1' vest potolažil. Vse pa je bilo od njegove strani le nakana, da bi grofa M. v past ujel. — Nemški klub pa je v zboru, po prvi vo-litvi sklicanem, katerega se je tudi naš Adolf udeležil, sklenil, da morajo vsi udje pri ožji volitvi grofu Margheriju svoje glasove dati, kdor se disci- plini ne podvrže — reklo se je, — naj iz kluba izstopi, a Gustin ni izstopil. Na Otočicah so se na mostu posvetovali, potem pa k Bojancu v Št. Peter peljali. Tam so druge priče videle in slišale, kako je Adolf Gustin gosp. grofu Margheriju pri poslovu v roko segel in rekel: „Vse je dobro!" In še na potu obljubil je g prof. Stangerju, da bo še tisti večer šel h g. stotniku Lehmannu ter ga spregovoril". — Pa komaj je Gustin v mesto prišel, že je nadaljeval svoje delo, t. j. agitoval proti Margheriju in za Šukljeja. Grof Margheri je sam v Rudolfovem pripovedoval, da je bil popolnem prepričan, — in kateri omikani in pošteni človek bi v tem slučaji drugače mislil? — da je Gustin zaradi dogovora in kompromisa ž n j i m k njemu prišel, ko bi bil grof dru-zega prepričanja, bi ga ne samo ne bil pogledal, nego z bičem iz Otočic proti Novemu mestu pognal. K temu komentara ne treba, samo to rečemo, da mi „najivniu ljudje tako ravnanje in početje imenujemo: izdajstvo, perfidija, in če tudi še tisočkrat to zovejo g. dr. Slanec in Adolf Gustin et consortes — ,,korektnost". H koncu še to-le: Naši Šukljejevci — pravi štruci — še zdaj nečejo videti in vedeti, da je 84 več kot 45 — in da je ves narod slovenski — iz-vzemši ,,rari nantes —" — na naši strani, torej proti njim. Naj „Slovan11 za nas govori; „Slovan" j piše: Nekateri gospodje na Dolenjskem ne po/.najo j več ni narodnega našega programa, ni discipline, } ni politične morale". Mi pa glede „Poslanih1 No- j vomeškima dvema doktorjema v spomin kličemo: j Kdor v stekleni hiši stanuje, naj ne meče s kame- ' njem po sosedih! Tm, Železnikov 8. avgusta. [Izv dop.] To je hudo našemu g. podestatu. Mimogrede hodi po- j vedano, da ima tudi pri tukajšnji šoli glavno be-Bedo, Po vseh časnikih bila je že njegova častitljiva oseba »sramptena in obrekovanau. A duševni veli- \ kan zmeni se za vse to hevskanje tako malo, kakor ; mimogredoči za lajanje psa, priklenenega na verigo, i Da ne hode pa slovensko občinstvo zapeljano — i calumniare audacter, semper aliqiuid haeret — pre-pustite blagovoljno meni v njegovo obrambo malo prostora, da mu bode dal svet hvalo in čast, katera mu gre. Naj vidijo naše dobre dela. da se spodbujajo i drugi k jednakim slavnim činom. Zato je imel naš g podesta — če tudi ni bil še v tej koži — hvalevredno navado, da je za vsako malo napravo, ki se je zvršila z njegovo pripomočjo — zameril mi ne bode tega pri vsej svojej skromnosti — udaril na boben in tako objavil svetu. Čudim se torej, kaj mu je jedenkrat zaprlo sapo, da je postal tako ponižen, da znabiti s svojim pohlevnim molčanjem tudi drugim odreka dolžno hvalo. Napravil je namreč letos novo šolsko zastavo. Krasita jo podobi sv. Alojzija in Janeza, prijateljev otročičev. Dasi sta vzeti od prejšnje zastave, ukusno jih je popolnem prenovil domači umetnik. Prav lepa je, saj je temno višnjeva. Velik utis je napravila gotovo na vsacega, ko se je bilo prvokrat razvila, o procesiji sv. R. Telesa. Bledi so tako že obrazi naše mladine, a odsev višnjeve barve spreminjal jih je v mrtvaške. Nehote stresti se je moral človek pri tem groznem pogledu, v spomin uriniti se mu je morala Preširnova procesija. In vse oskrbeli so naš podesta sami — le njim gre izključljivo zasluga za krasno delo. Gotovo so se bali, da jih ne bi kak neizobraženec zapeljal v njih estetičnem ukusu z napačnim svetom. „Kolikor glasov, toliko mislij". Zato so v svoji modrosti prezrli vse, še za učitelja veronauka se neso zmenili. — Zanimiv in priporočila vreden je tudi način, kako so prišli do potrebnih novcev, kar kaže, da so za kaj višjega rojeni. Drugod napravljajo tombole, ali kake druge šumeče in pregrešne veselice v jednak blag namen, zopet drugod poniža se v to voljeni odbor, da hodi od hiše do hiše z mavho in nadleguje ljudi s prošnjami za prostovoljne doneske. Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača. Tudi mej našimi tržani, posebno mej mnogobrojno inteligenco, našli so se, ki so hoteli po vsej sili iznebiti se „ zapeljivega" denarja, da bi bili pripomogli k potratni napravi, čul sem na lastno uho gospo: „jaz imam pripravljenih 30 gold., da bi mi le privoščil besedo." A naš podesta zinatral in še zmatra vnebopijočim grehom, ko bi se „težko pri-služeni grižljeji ljudem iz ust pulili" s prostovoljnimi darovi. Zato so pa drugo ukrenili, ki ne bo nohega nič bolelo, tudi onih ne, ki so morali plačati. Naročili so zastavo s pripomočjo šolskega za- klada. Dalje časa sem vzdržujejo naši gostilničarji sami šolo. Pobira se pri litru nekako ll2kr. več, kakor po druzih kraiih. Iz vsakoletnega prebitka stroškov za vzdržavanje šole napravlja se šolski zaklad, s katerim naj bi se šola sčasoma sama vzdrža-vala. Kakov talent imajo naš podesta v finančni stroki! Tako lepega kaj napraviti, in vendar nobenega ne obremeniti. Kako velikodumo pa ravnajo tudi naši gostilničarji, ker vem, da ga bodo vsi le hvalili zavoljo tolike originalne ideje. Brez hrupa in šuma dobila je naša šola vendar lepo zastavo. Na tihem se je napravila, na tihem vršilo se je tudi blagoslovljenje — ali pa še na tihem ne. „Se reče, je vse prav" Ko bi se bila slovesno blagoslovila, koliko šuma bi bilo, ki je posebno nervoznim ljudem neprijeten. — V Kranji omislila si je Čitalnica pred nekimi leti društveno zastavo in ni je dala blagosloviti — ako se ne motim. Koliko ubitja je bilo takrat v Izraelu! Zidovje Jerihonsko bi se bilo podrlo pri prvem obhodu. Pri nas je pa vse lepo mirno, niti naši duhovni gospodje nečejo se zaletavali v spoštovanega podesta, ker vejo — kar je znano vsem ljudem — da je pošten kristijan, še iz stare šole. Zato pa priporočam tudi jaz ravnanje njegovo v izgled vsem, ki hočejo biti pravi rodoljubi, ker „vse je prav storil." Domače si vari. — (Deželni odbor kranjski) dal je 1500 gld. podpore za posestnike v Krškem in Kostanje-viškem okraji, po zadnji toči p škodovane. — (Izletnikom v Prago) naznanjamo, da se bodo listki za vožnjo tja in nazaj dobivali dne 14. t. m. pri železniških blagajnicah v Trstu, Gorici, Ljubljani, Zagrebu in Mariboru. Listek si more kupiti vsakdo in brez posebne legitimacije; a zahtevati mora izrecno direktni vožnji listek za v Prago in nazaj. Kdor stanuje ob kakej drugej postaji, mora se peljati na svoje stroške do jedne gori imenovanih postaj, na katerej bode potem prejel listek za znižano vozno ceno. Le oni, ki so listke že prej naročili pri odboru in jih tudi že plačali, mogli bodo tudi na ostalih postajah us1 opiti brez kacega dopla-čevanja. Te listke prejeli bodo v priporočenih pismih najkasneje v četrtek dne 13. t. m. — Za ravnanje cenjenega občinstva naznanjamo še jedenkrat, da se izletniki popeljejo s poštnim vlakom ki odhaja iz Trsta ob 10 uri dopoludne, iz Gorice ob U uri 24 minut dopoludne, iz Ljubljane ob 3. uri 7. minut popoludue, iz Zagreba ob 1. uri 15 minut popoludue in iz Maribora 7. uri 58 minut zvečer. Cene za vožnjo v Prago in nazaj so: iz Trsta in Gorice 34 gld. za II, 23 gld, 50 kr. za III. razred; iz Ljubljane 32 gld. za drugi, 21 gld. 50 kr. za III. razred; iz Zagreba 30 gld. za II., 20 gld. za III. razred; iz Maribora 27 gld. za II., 17 gld 50 kr. za III. razred. Listkom je veljavnost podaljšana na rivajsH «lnij, veljavni bodo tedaj do 3. septembra. — Tudi opozarjamo, da je potovanje na Velehrad s Če-kega, Moravskoga, Šlezije in Avstrije že zopet dovoljeno; tako da bodo oni, ki bi to želeli, mogli peljati se tja z Dunaja, iz Brna ali pa iz Češke Tfebove. — Dosedaj je za potovanje oglašenih že 86 osob. Nadejamo se, da se bode število istih poslednji dan podvojilo. — (Zlata maša) spovednika in kateheta v nunskem samostanu g. Mihe Potočnika, vršila se je včeraj v lepo okrašeni nunski cerkvi jako slovesno. V procesiji prišel je častljivi zlatomašnik, spremljan po sorodnikih in znancih in mnogih odličnih duhovnikih, na čelu njim stolni prost Zupan, potem: kanoniki dr Čebašek, Zamejec, Jaran, prost dr. J a r c, župnika K a r u n in R o z m a n, prof. Toma Zupan, duh. svetnik Gnezda škof. kaplan Šiška, župniki Kapus iz Krope, Stare in Dolenec in mnogo drugih v cerkev. Slavnostno pro-poved imel je, dasi je v nunski cerkvi nemščina bolj udomačena, na izrecno željo domoljubnega zla-tomašnika v slovenskem jeziku semeniški spiritual g. F lis. Propoved bila je tako izborna, da se je bili vsi poslušalci iz srca veseli in da so kljubu hudi vročini z vedno jednako pazljivostjo poslušali nad jedno uro trajajoč dovršeni govor. Po pridigi pel je zlatomašnik veliko mašo, katera se je sklenila z zahvalno pesnijo. Nunski samostan poklonil je zlatomušniku krasno izrezljano palico, učenke krasen šopek, sv. oče papež pa mu je podelil svoj poseben blagoslov. Potem bil je v samostanu obed, pri katerem so je v napitnicah častil zlatomašnik in blagi značaj. — (Čitalniški pevci) priređena čast po tovalcem v Prago v četrtek 18. dan t. m. zvečer na vrtu čitalniške restavracije koncert, pri katerem bode sodelovala vojaška godba. Večer ta bode gotovo zanimiv in mnogobrojno obiskan. — (Obesil) se je danes dopoludne v svojem stanovanji „Pri bavarskem dvoru" mestni blagajnik Ilengthaler. Ko so ga našli, bil je žo mrzel, kajti visel je po mnenji zdravnikovem že par ur Pri senci ima veliko do kosti sezajočo rano, ker j>-menda najprej z nožem hote', se usmrtiti. Ker &<• mu to ni posrečilo, končal je na drog način življenje. Kaj je bilo povod samomoru, se ne ve.— Itivno kar čujemo, da je rana na senci od tega, ker se je II. dvakrat obesil. Prvikrat odtrgala se jo vrvica, pal je na tla in se pri tej priliki ranil. V drugič pa si je vrv trikrat okolu vratu ovil, ustopil se nu stol, kateri je potem z nogo proč suni!, da truplu ni imelo nobene opore. Samomor ta vzbudil jo ve liko senzacijo in veliko se govori, a mi dosedaj nemarno nič pozitivnih podatkov. — (Nemščina v Trstu.) Namestništvo dalo je občini Tržaški ukaz, da se mora s šolskim letom j 1885/86. na ljudski šoli v Rojanu v tretjem raz-I redu nemščina poučevati kot obligaten predmet. Ob j čina Tržaška se bode proti temu ukazu pritožila — (Na mesečni 80 men j j v 8. dan t. m j postavilo se je 045 glav živine, in sicer: 30G konj. 265 volov, 290 krav in 84 telet. Kupčija bila je i slaba, tujih kupcev prav malo. Na semnjišči za go-| vejo živino videlo bo je nekaj prav lepih pitanih • volov; tako je Ljubljanski mesar g. F. SI. kupil za ! 2050 gld. 8 jako lepih pitan.h volov. Voli bili 80 ; znanega živinorejca g. Alojzija Maura iz Zadobrave — (Ljudske knjižnice) izšel je 15. snopič, v katerem se nadaljujejo pravljice. (Povest o po- i šastni ladij i. Povest o odsekani roki. Uešenje fatme. Povest o malem Muku.) — (Upravni S t VO „ Slovana") prosi nas naznaniti, da je 15. številko ustavilo vsem onim, ki neso naročnine za drugo poluletje ponovili. Ake žele, da se jim list na dalje redno pošilja, naj blagovolijo priposlati naročnino. — („Goriška ljudska posojilnica" dobro napreduje; V prvi polovici t. 1. imela je nad j 10.000 gld. prometa. Ker nema dovolj denarja na j razpolaganje, da bi ustrezala vsem, ki se oglašajo. J vabijo se rodoljubi, da pristopijo društvu kot člani (deleži so po 10 gld.) ali pa da nalože svoj denar v posojilnici. Hranilne uloge obrestujejo se po 4Va%- — (V bolnišnici Ljubljanski) izpraznjena je sekundarska služba. Prošnje za to službo se imajo do 30. t. m. poslati vodstvu bolnišnice, pri katerem se izvedo natančneji pogoji. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Inomost 10. avgusta. Včerajšnje slav-nosti bile so vrhunec zveznega streljanja,. Zjutraj rano bili so cesar, nadvojvode in dosto janstveniki pri raaSi na dvoru samostanske vojašnice. Cesar se povrnil v dvorec. Opoludno gledal je z nadvojvodami z balkona sprevod strelcev, ki je bil krasen, življenja poln prizor. Ko so se posamični oddelki približali balkonu, vihteli so klohuke in zastave. Vse klicalo je navdušene „hoch" cesarju, ki je milostivo odzdravljah Sprevod, trajajoč jedno uro, bil jo neprestana burna srčna ovacija. Po sprevodu obed strelcev v slavnostnih prostorih. Deželni glavar mej burnimi hoch-klici napil na cesarja, grof Wolkenstein "-'i pokrovitelja Karola Lu-dovika. Nadaljne napitnice ni goste, Avstrijo, Tirolsko itd. Popoludne ob 4. uri prišel cesar in ž njim nadvojvode, potem Jlohenlohe, Taaffe, Widman in spremstvo na slavnostni prostor. Vsprejet s cesarsko himno in navdušenimi klici. Na nagovor Rappov odgovoril cesar, da je s svojim obiskom zvezi avstrijskih strelcev, vsem prisotnim strelcem hotel izraziti svoje priznanje na patrijotskih težnjah te zveze, izraziti svoje osobno zanimanje za razvoj strelstva. Zahva-ljevaje se za poklanjanje končal je z osrče-valnimi besedami mej radostnimi vskliki prisotnih. Ko je ogledal si razstavljena darila, slavnostne prostore in strelišče, povrnil se je mej ponavljajočimi se ovacijami v dvorec, kjer je bil ob 6. uri obed za 78 osob. Ob - 8. uri zvečer bil je odhod mej neprestanimi dojavi navdušenja mnogo tisoč brojeee množice. Cesar zahvalil se je toplo v pismu na namestnika za ponovljene dokaze srčne ljubezni in udanosti ter podelil dr. Falku, županu v Ino-mostu red železne krone tretje vrste. Inomost 0. avgusta. Serenadein baklade cesarju na čast udeležilo seje nad 500 pevcev. Na hribih kresovi. Cesar poslušal je na balkonu. Po zboru „Iloch Oesterreich" pela je množica razoglava cesarsko pesen. Cesar pozdravljal je neprestano množico, ki je mej navdušenimi klici defilovala mimo balkona. Dunaj 9. avgusta. Minister grof Kal-noky odpelje se ta teden za več dnij v Varzin Bismarcka obiskat. Pariz 9. avgusta. V Toulonu v pomor-skej bolnici jeden sumnjiv slučaj. V Marseillu od četrka do petka 26 osob za kolero umrlo. — Na Spanj skem včeraj 4700 ljudij za kolero zbolelo, 1700 umrlo. Narodno-gospodarske stvari. „Vinorejsko društvo v Štanjelu uknjižena zadruga z omejeno zavezo". (Konec.) Prodajo vina pospeševala bode: njega večja zaloga. V ta namen boti skupni kleti v Štanjelu (za bela vina) in v Tomaji (za črna), kjer $e bodo vina dotičnih krajev obravnavala. C. Pomoč društvenikom. Da društveniki ne bodo prisiljeni o vsakem času in za vsako ceno vina prodajati, pomore se jim s tem: 1. da društvo kupi od njih grozdje po obstoječi ceni, katero določi odbor treh udov, voljen na jedno leto od občnega zbora. Ako bi pa društvo vino dražje prodalo, kakor je bilo cena grozdja določena, dobe dotični društveniki vrhu tega primerno odškodnino, katero določi občni zbor. 2. Ko bo društvo imelo dovoljno svoto denarja, bo društvenikom denar posojevalo, kateri bo mogel dolžnik tudi z grozdjem poplačati. Društveniki. Društvo ima redne in podpirajoče člane. Redni ud mora biti posestnik vinograda v okrožji Komenske ali Tomajske dekanije in se zaveže, dati društvu vsako leto najmanj 50 klgr. najboljšega grozdja ali pa plačati 5 gld. av. v. — Od avnateljstva odločeni umelec ima pravico, nesposobno grozdje zavreči, kakor tudi določiti vrsto (kva-r.oto) grozdja, katero mora društvenik mesto denarja, Če je v §. 8. — črka C. — odstavek 1. — iavedeni odbor 3 društvenikov postavil različnemu grozdju različno ceno. Podpirajoči ud more biti vsak, ki se zaveže plačati društvu vsako leto najmanj 5 gld. av. v. Vrh tega mora plačati vsak ud 50 kr. ustop-nine v reservni fond. Iz tega posnetka iz društvenih pravil Je jasno, kako koristno bode delovanje društva. Želeti bi bilo, da se v naših vinorodnih krajih osnuje več rakih zadrug in da je vsak vinogradnik član take zadruge. Potem se bode naše vinstvo v kratkem »ovzdignilo in naša vina bodo zaslula po svetu. Konečno naj omenim še to, da bode Štanjel-Kl(a zadruga ne samo blagodejno uplivala na vinar-vo na Krasu in Vipavi temveč tudi koristila vino-i'vcem, ki bodo lahko dobivali iz društvenih kletij . a primerno ceno umno prirejenega naravnega vina. Kdor želi pristopiti temu društvu, oglasi naj - • pismeno ali pa osobno pri ravnateljstvu. (Pred-? dnik: Josip Alojzij Fabijani; odborniki: Fran Crne iz Tomaja, Josip Živic iz Skope, Josip Fa- lani iz Kobdilja, Janez Klobovs iz Štanjela, . kob Pegan iz Avberja, Alojzij Štrekelj iz mna.) Umrli so v LJubljani: 4. avgusta: Matevž Škerl, zidur, 52 let, Opekarska rv*ta 8t. 8, za jetiko. h. avgusta: Karol Oettl, pek, zdaj prisiljenec, 29 let, ' Ijanski nasip št. 50, za Brigtho^o boleznijo. — Uršula • :štar, delavka, 20 let, Kravja dolina št. 6, za jetiko, — ! ančiška RuperSek, delavka v tovarni za smodke, 17 let, ■ ia v mestni log it. B, za sušico. 6. avgusta: Frančiška Ziegler, delavka, 20 let, Kar-ovška cesta št. 24, za jetiko. Tržne cene v KJ ubijam dne 8. avgusta t. 1. Meteorologično poročilo. Pšenica, hktl. ttež, r Ječmen, n Oves, n Ajda, n Proso, n Koruza, ti Krompir, n Le6a, n Grah, n Fižol, n Muslo, Mast, Speh frišen t kr. Speli povojen, kgr. . si. kr. t; f,U — titv ■ • • 5 2(J Surovo maslo, „ — 81 ... 1 97 ■Jajce, jedno .... — 2 ... B Mleko, liter .... — ■s i «7 Goveje meso, kgr. _ 64 5 67 Telečje — M ... 5 67 Svinjsko „ „ — 66 ... 8 50 KoŠtrunovo „ „ _ 36 ... H — Pitanec..... _ 80 ... _ Golob...... __ 1 7 a 50 Seno, IGO kilo . . i <;'• kgr. . 86 Slama, „ Drva trda, 4 □ metr. i t; 9 — 89 7 50 n — r,4 „ mehka, „ 5 •jo Dan C as opazovanja Stanje barometra V mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 8. avg. 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 782*16 M. 784*27 mm. 787*68 mm. •J0'7U C 201° C 146° C si. zah. z vzh. z. scv. obl. obl. obl. 410 mm. dežja. bo > m 1 er>' 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 7384") mm. 786*50 mm. 73672 mm. 18 0ft0 21 8" O 17 5 C si. sov. Sl. 8VZ. si. SVZ. • megla d. jas. ja». 0-00 mm. kr. Srednja temperatura 185« in 174°, za 13° in 24° pod n. i ■ 111 a '. «ni. XD"ULi^.a,jsl2:a* boiza dne" 10. avgusta t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna renta..........82 gld. Srebrna renta..........83 „ Zlata renta...........108 „ 5'/0 marčna renta......... 99 „ Akcije narodne banke....... 879 „ Kreditne akcije......... 282 „ London ....... ..... 125 „ Srebro.............— „ Napol. .......... 9 „ C kr. cekini.......... B „ Nemške marke.........61 , 4°/0 državne srečko iz 1. 18f>4 250 gld 128 , Državne Brečke iz 1 1864 100 gld. 168 „ 4°/0 Hvstr. zlata renta, davka prosta . . 109 „ Ogrska zlata renta 4°/0......i'8 „ papirna renta 5°/0......92 70 30 95 60 30 40 937, 92 45 5*/0 Štajerske zemljišč odvez, oblig . . 104 Dunava reg srečke 5°/n . . 100 gld. 116 Zemlj. obč avstr. 4,/1°/0 zlati zast listi . 124 Prior, oblig Elizabetine zapad, železnice 115 Prior, oblig Ferdinandove sev. železnice 106 Kreditne srečke.....100 gld. 178 Rudolfove srečke.....10 „ 18 Akcije anglo-avBtr. banke . . 120 „ 98 Tranimway-društ velj. 170 gld a. v. . . 19.) 65 10 50 75 10 25 P0 25 50 500 hektolitrov starega vina la.stn.egra, pridelka, se centi proda pri J. Bruckncr-Ji v Zagrebu, Ilica št. 41 (gostilna „Prl zamorci"). (470—1) Trgovski pomočnik, izurjen v prodaji manu fakturnega in špecerijskega blaga, vsprejmo so v slufcbo, kakor tudi jeden z dobrimi šolskimi spričevali pri (467—2) J. Muller-ji v Zagorji za Savo. Provizijski potniki za prodajo kmetijskih strojev (465—2) se iSćcJo. KjliV povo 17. priJHznosti upravniStvo .Slov. Naroda". "J. C. JUVANCIČ, poaeflltnllc vin.oyrniclov oa BiKclj^kom, ima zalogo vina v Ljubljani in priporoča: (281—14) Bizeljsko vino 1884. 1. od 14 do 18 gld. „ 1883. 1. „ 18 „ 24 || Dolenjsko rudečkasto „ 14 „ 20 „ Uzorce p šilja v sodčkih od 50 litrov in več. Kdor se hoče smijati! naroči naj se na šaljivi Jurjev koledar" | XX. letnils, za leto 1886, J kateri bode prinašal obilo smešnega gradiva, pripo- 5 vedk in hiimore.sk z ličnimi podobami. „Juriju bodo '" v svojem koledarji l>ril burke s prerokovanjem raznih stvari, katere se imajo prihodnje leto zgoditi. Ugank, izrekov in smešnih pesni mu no hode manjkalo. — 2 Izšel bodo že oktobra meseca. — Cena mu jo Siti kr. — Pisma in naročnino (399—4) upravništvu „Jurja s pušo", Trst. --ta,4đŽ]-T^-&.r^-rf.^tO.-rgjj NB. (148 zo hitro pripravo naravne, (»kn■pčiijoče kopeli smrekovih igel. Cena steklenici 40 kr., 12 steklenic 4 gld. av. v. pri Juliji UlUiicr-ji, lekarji v lU-iclirs« JUl-ll. M|».-ATHtr. ; Baloga v l.iultl j m n i pri .Ini. ]>1. Trnkoczy-)l in v mnogih lekarnah cesarstva. Za veliko banjo zadostuje jedna steklenica, za — 14) kopalni stol Vi stokenice. Izvedenega in izkušenega a k vizi terja za zavarovanje življenja vsprejme pod ugodnimi pogoji glavni zastop banke „Slavije" v Ljubljani, Kongresni trg- št. T. (471) Št. 4729. (461-3) Naznanilo. Zaradi glavnega snaženja uradnih prostorov ostane deželna blagajnica kranjska «ln£ 12., 13. in 14. avgusta t. 1. za strankin promet zaprta. Od deželnega odbora vojvodine Kranjske, v Ljubljani, dne 3. avgusta 1885. Naznanilo. Na podlagi pravil bo skliče za letos občni zbor kranjskega ribiškega društva na dan 18. avgusta t. I. Zborovalo se bo v gostilni „Pri zvezdi". Kiičetelc ob S. uri zvečer, Dnevni red: 1. Poročilo o društvenem delovanji v pretepenem, letu. 2. Odobrenje proračuna za prihodnje druStveno leto.. 3. Sklepanje o nasvetih odbora in društvenikov. Odbor kranjskega ribiškega društva, v Ljubljani, dne 3. avgusta 1885. IDr. Ksiplor, (468—1) predsednik. j Cesarsko, irao j in Mlin W3k i iz pivovarne ^ bratov Uoslerjev !(B—32) priporoča v zabojih po 25 in 50 steklenic A. MAYER-jeva ^ trgovina s pivom v steklenicah v Ljubljani. Tinktura za kurja očesa. Najboljše in nftjgotova}le sredstvu zoper kurja očesa in zoper trdu kožo na no.id. Ima to prednost, da se s to tinkturo kar s penzuljčkom pomažo bolni del na nogi. V kratkem ćasu odpravi ista brez bolečin vsakotoro tr-dino z bolnih delov na nogi. Stokleničica z rabilnim navodom in penzljem vred velja 40 kr. (408—5) Prodaja in vsak dan razpošilja zdravila s pošto na deželo: „LKB^AI^A 'TRA'HOCOT" 2W~ zraven rotovža v Ljubljani. ^t^>BMMIMii.iliJBIiJBg^^ Dr. §praii|i[(.'r-Jev(.' kapljioe m že lađe©« Tajni modicinski in dvorni sovernik dr. BHcking, medicinski sovelnik dr. Cohn, dr. Miinning in mnoge druge zdravniške avtoritete so je preskusile in je za izvrstno domače (ne tajno) sredstvo priporočajo proti vsem želodčnim in trebušnim »ulaznim. Pomagajo takoj proti migreni, krčn v želodci, omodlevici, glavobolju, trebuholiolju, zaslizenja,. želodčnej kislini, vzdiguvunjn, omotici, koliku, škrofeljnom itd., proti zlate j žili, zapretju. Hitro in brez bolečin meče in povrnejo slast dojedij. Poskusite samo z malim in prepričajte se sami. Jedna stekl. 50 in 30 kr. Pri gospoi'u lekarji .Svobodi, pri Zlatem orla, nn Prešini o v eui IrKU. (716—62) V AMERIKO pride najceneje, kdor bo obrno na ARN0LDA REIFA, DUNAJ, 1., PE8TALUASSE 1, najBtaroJaa tvrdka te vrate. (623—44) Natančneje izpovedbe iu prospekti zastonj. Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Žele/nikar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".