1Z0. številka.
g LJubljani, v soboto. 26. mala 1906.
XXXIX. leto.
Uhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prelaman sa evatro-ogrene dežele aa vse lete *5 K, aa pol leta 13 K, sa četrt leta ti K 60 h,  aa en meaee t K 30 h.   Za LJubljano ■ pošiljanjem na dom sa vae lete
14 K, sa pol leta 12 K, aa četrt leta 6 K, aa en meoec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača aa vse leto 22 K, aa pol leta 11 K, aa četrt leta 6 K 60 h, aa en mesec 1 K 60 h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbe »rta istodobne vpoSilJatve naročnine ae ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterootopne petit-vrste po 12 h, Če se oznanilo tiska enkrat, po 10 h, če se dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se izvole firankovatt — Hakopiai se ne vračajo. _      Uredništvo in upravnlštvo Je ▼ Knadovih ulicah št. 6, in sicer uredništvo v I. nadstr., upravniitvo pa v pritličja. —  Upravništvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari.
Mesečna priloga: „Slovenski Tehnik"
Uredništva telefon št 34.
Posamezne številke po 10 h.
Upravništva telelon št 89.
Proč s Korošcem!
S Štajerskega, 25. maja.
Le še par dni nas loči od usodnega dne, ko nam je oddati glasove za državnozborskega kandidata. Vzpričo dejstva, da je shod zaupnikov, kakršnih pa nikdar ne priznamo, pri zaprtih durih pozdravljal oziroma narekoval od fanatiziranih klerikalcev v Mariboru že naprej določenega ultramontanca kot kandidata, se pač ni čuditi velikanskemu ogorčenju, ki se je med ljudstvom vsled tega pojavilo, in je popolnoma razumljiv, pa tudi opravičen odpor proti ožlindra-nemu Korošcu.
Pravimo, da ne priznavamo takih zaupnikov, ki so nam vsilili proti volji pretežne večine naroda za kandidata osebo, ki ni bila nikdar, ki ne bode in ne more biti priljubljena zaradi svojega očitnega ljubkovanja s kranjskimi Susteršičijanci in ki ne uživa med zavednimi in neodvisnimi volilei niti trohice zaupanja.
Jasno in glasno pribijemo, da ne bodemo nikdar pritrdili komandiranju zaupnikov, kakršnih večino so nam to pot natvezli in navlekli k shodu v Celje naši dosedanji zbegani in neodločni poslanci. Mi smo volili svoj Čas svoje poslance — možje zapomnite si to — da sveto služijo sveti domovini! Nismo se pa že tudi kar naprej odrekli svoje edine in najvažnejše pravice, da si po potrebi določamo kandidate za poslanska mesta mi sami! In te edine svoje pravice se tudi nikdar odrekli ne bomo. Gospoda, kdo vas je kdaj pooblastil, da se vi pred shodom zaupnikov zberete v Mariboru, določite tam na klerikalni pritisk in iz znane bojazljivosti, neodločnosti in neodkritosrčnosti kandidata ?
Čez nekaj dni pa pridete s svojimi trabanti, ki ste si jih po farov-žih in okrog farovžev zbirali, v Celje na shod ter nam brezobzirno oktroirate za kandidata osebo, proti kateri se jo dvignil ves narod kot en mož? Gospoda, kdo ruši disciplino ? Vi ste
jo zrušili, vi ste hoteli imeti prepir, to nam je povedal kozjanski prerok očitno! Vrgli ste nam rokavico pred noge, Češ, da se ne ruši ljubljeni mir; dobro, mi smo jo pobrali. Fiat!
Dolgo vrsto let smo gledali — zaradi lepega miru — ter se zgražali nad početjem kranjskih klerikalcev. In kaj smo doživeli? Vi grozite s pasivno resistenco duhovništva. Čast in poštenje možem poštenjakom! Vprašamo vas pa, koga zadene največ krivde, da je na pr. tako daleč v Šoštanju z občino, v Celju z okrajnim zastopom ? Zahvaljujemo se vam za tak mir, ko na najvažnejših mestih odločilni duhovniki itak nic ne store in se boje kot hudič križa vsakega „Losodromovca", med tem pa mladi fanatiki begajo po svoje ljudstvo, samo da se o njih govori ter da bi kaj postali. Takega miru ne bo več! Za to niso volilei na svetu!
Glede shoda naj pribijem v večen spomin tudi nečuveno dejstvo, da je predsednik RobiČ vstal ter vzlic odločnemu protestu, ki ga je ravnokar prej slišal iz ust zastopnika naše najinteligentnejše organizacije, priporočal, — predlagal ter vsilil kandidata Korošca.
Gospoda, kdaj ste videli ali slišali kaj takega? Predsednik se sam postavi na strankarsko stališče in vr-hutega še tak predsednik kot RobiČ, ki je obenem poslanec ? Gospod profesor, za to vas nismo obdarili z mandati! Samo ob sebi se torej razume, da tisto zborovanje, ki ga imenujejo poslanci shod zaupnikov, kot tako ne velja in ne obvelja in če bi takšno tako skrbno pripravljeno na-silstvo le količkaj poprej slutili, bi se ne bilo zgodilo to, kar se je in česar ni nihče pričakoval. Kandidate si postavljajo volilei sami, in če se nočete kloniti volji volilcev ter nam vsiljujete drugega nam neljubega kandidata, potem se ne čudite, da si volimo poslanca sami. 24 let smo stari, ne potrebujemo kuratele in ne trpimo nikakega komandiranja in nasilstva.
Vzpričo tega je pač tudi popolnoma opravičeno pričakovanje, da Korošec izjavi, da v tej kuriji ne kandidira. Peta kurija gre mar kmetom in delavcem. S to maso pa pojdejo tudi brez ozira gotovo vsi drugi sloji: uradništvo, učiteljstvo, neodvisno in z maso živeče duhovništvo, obrtnik in trgovec. In ko se to zgodi, potem bodete videli in slišali glas naroda, voljo ljudstva, ki neče vec veljati tako zabito, da bi se dalo komandirati od kogarkoli. Povemo pa tudi poslancem in tistim gnilim voditeljem naše politike a la Robič, da se ne bode vršil nikdar več kak shod, pri katerem se postavljajo kandidati pri zaprtih vratih, Čisto po načinu kranjskih klerikalcev. K vsakemu shodu imej vsakdo, kdor je volilec, pristop in kdor se za naše politične težnje interesira, bode prišel. Kdor pa je kimavec, naj ostane doma.
Zapomnite si to v zadnji uri gospodje voditelji, kakršnih žal nimamo, ker nam jih ubijate, zapišite si za ušesa poslanci: Vi imate služiti volil-cem, nikakor pa se nimajo pokoravati oni Vam. Caveant consules!
Edini kandidat vseh neodvisnih volilcev je in ostane toraj Ivan Rebek, ključavničar v Celju.
To ime zapiši vsak volilec na svoj listek in zmaga bode v torek 29. maja, zmaga proste ljudske volje.
Pismo iz Hruatske.
(Hrvatska kriza.) V Zagrebu, 24. maja.
Vsled nepričakovanega poraza, ki ga je pri volitvah doživela Khuenova vladna stranka, je nastala kriza v našem političnem življenja, ki še sedaj ni rešena. Zanimivo je premotriti vzroke in posamne faze te krize. Sedaj je vsakomur jasno, tudi zadnjemu frankovcu, ki je smatral še pred nedavnim časom za svojo najsvetejšo dolžnost, da proklinja reško resolucijo, — da se je mogla Hrvatska vzpričo postoj eČega škandaloznega volilnega  reda  in vzpričo državno-
pravno vendarle podrejenega stanja rešiti nasilniške klike edino potom modre taktike novega kurza. Denimo, da bi s kakršnimkoli slučajem zmagala radikale o-državnopravna opozicija, kakršna je bila v saboru vsa opozicija pred rešjso resolucijo, bil bi danes sabor razpuščen in za nagrado bi bili dobili kakšnega komisarja, ki bi se trudil, da bi nas stisnivši nam še bolj grlo, naučil reda. Ali sedaj je tu stranka, ki je, dasi si sedaj še ni takoj priborila zmage v saboru, sposobna za vlado in je kot taka tudi priznana v Pesti.
Ta stranka, izšla iz naroda, naj sestavi narodno vlado, ki bo s svo-bodoumnimi in|kulturnimi institucijami za vselej onemogočila gospodstvo kakega usiljenega nasilnika in njegove klike.
Sedaj smo šele pričeb* ustavno živeti, sedaj je začetek naše ustavne dobe.
Toda sedaj nas čaka najtežji posel. Najprvo stopa na dnevni red rešitev te krize, da se končno ve, kdo vlada na Hrvatskem in da se oživotvori parlamertarna večina, iz katere se bo sestavila vlada. Narod omamljen vsled zmage, meni, da je to najenostavnejša stvar. In res, ako bi se danes razpisale nove volitve in se izvedle svobodno in brez pritiska, bi ne bil izvoljen noben madžaron, a resolucijonaši bi si pridobili veliko večino.
Toda sedaj se vidi — in naj je bila taktika voditeljev resolucijonaŠev Še tako oprezna napram višjim odločujočim krogom — da so v tej monarhiji še močnejši faktorji, kakor je narodna volja, ki se boje vsake spremembe, vsake negotovosti, skratka, ki ne zaupajo v vsestransko lojalnost novih mož.
Naravno je, da bi Dunaj in kamarila na vsak način hotela pri nas obdržati na vladi one, ki so jima pri vsaki priliki slepo služili, a resoluci-jonaši so se dvignili baš v borbi proti dunajskemu vplivu. V drugi VTsti bi pa zopet v Pešti gotovi krogi radi ohranili „narodnou stranko ;
oni bivši liberalci, ki imajo polne roke dela na Ogrskem, se boje novih zapletajev na Ogrskem, da bi jih končno tudi radi hrvatskih zadev ne začela boleti glava. Da bi bili ostali madžaroni v veČini, bi bila stvar popolnoma enostavna: oni bi se bili pokorno prilagodili novi vladi v Pešti, kakor so že napovedali, a kako bi vladali na Hrvatskem — kdo bi se za to brigal?! In tako so dohajala iz Pešte priporočila najprvo, naj se resolucij onaši enostavno fuzionirajo & ostanki madžaronske stranke in tako ustvarijo vladno večino; s tem bi bil paral elizo van opozicij on alni duh v ti večini, tako so si mislili gospodje v Pešti. Ko je bil ta predloga limine odklonjen, so predlagali koalicijo, a končno vsaj neko kooperacijo. Nekateri bolj oportunistični člani združene koalicije so bili že pripravljeni, da se sklopi vsaj neki modus vivendi z bornim ostankom Tomašićeve klike, da se v nasprotnem slučaju morda ne izzove še težji konflikt.
Toda tu je bilo javno mnenje močnejše nego vsaka diplomacija. Popolnoma zbrisati s površja javnega delovanja Še zadnje ostanke onih, ki so nas toliko desetletij neusmiljeno tlačili in teptali — to je bil glas kakor iz ene duše. Pod pritiskom tega javnega mnenja seje konstituiral novi sabor, a da ni prišel v predsedst\frp noben madžaron, in končno, kar je glavno delo, izvršile so se volitve hrvatske delegacije v skupni sabor, da ni prišel vanj niti en . član tiste stranke, ki je nad 20 let edina okupirala 43 mandatov v peštanskem saboru. Ob navdušenem ploskanju vsega naroda je izvršila združena opozicija, to operacijo, toda pri tem se je izpostavila diplomatskim težkočam v Pešti, kjer se je zahtevalo, naj bodo v delegaciji zastopani tudi madžaroni. Za kazen za ta Čin je pustil ban Pe-jaČević s kraljevim reskriptom odgoditi sabor. Toda sicer niso nastale večje komplikacije in v Pešti so se morali nekako spoprijazniti z gotovim faktom. S tem pa je stopila banska kriza v mnogo akutnejsi stadij. Širši
LISTEK.
Trije poljubi.
Nad mizo je visela rdeča ampola, njem rožni zasenčeni žarki so lili mirno svetlobo po ugodni, prijetno opravljeni sobi. Svetlo pohištvo, širok divan, mehki naslonjači, vse je izdajalo, da se hišna gospa rada dobro in veselo počuti. Nad ogledalom so bile zataknjene rdeče rože in padale navzdol ob robu kristalne plošče, v kotu &a okrogli mizici so bili postavljeni cvetlični lončki. Okolo mize, pogrnjene z belim prtom in precej razkošno obložene s sladkarijami in ru-nienun pecivom so sedele štiri prijateljice gospe Mrakove; pile so čaj in se razgovarjale. Najbolj zgovorna je bila seveda domačica, 371etna vdova po pokojnem inženirju Mraku. Bila je *epa za svoja leta — imela je že tri mesece starega vnucka — nenavadno dobro ohranjena, čistega teinta, na katerem se je svetilo le malo rožnega Praška. Telo ji je bilo kot vlito v klenem krilu,   prsi   oble,  in njen
smeh je zvenel mladostno-sveže in koketno.
Nalivala je uprav čaj iz svetlega samovarja.
„0, gospa Golobova, v istini skoro ne razumem, kako je to mogoče, da Golinova Pepa ne dobi ženina. Saj ni ravno grda, in po tetah je podedovala, pravijo, več tisoč!"
„Moški svet dandanes res ne ve, kje ga čaka sreca.u
„V mojih letih" — gospa Mrakova se je posebno rada pohvalila — „no, saj niti v letih nisem bila, osemnajst sem jih imela, a že se je oglasilo pet ženinov. Omožila sem se, nevede kdaj in kako, in moja hčerka ravno tako!"
„Oh, to je pa res sreča," je vzdi-hnila MajaronČkova gospa, ki je imela doma troje za zakon zrelih hčera.
„Še devetnajst let nima tvoja hči Melita, in kakšnega sinčka že ima!"
„čudno, da je nocoj ni sem, obljubila je.u Mrakova gospa je pogledala na uro in si nervozno pogladila lase.
„Zdi se mi, da je že tukaj!" Zunaj pred vratmi so šumela krila, Mrakova je hitela odpirat, in takoj
nato je vstopila mlada gospa. Zanjo je prišla služkinja z dojenčkom v naročju.
„No, vendar si tukaj!" Poljubili sta se s hčerjo, potem je skočila k belem ovitku in vzela v naročje vnučka.
„Evo, to je naš princ, naš mali knežević!" UjČkala ga je na razprostrtih rokah in kazala prijateljicam. Otrok je plaho zajokal, zato je Mrakova začela tolažiti gojencka in mu poljubljati debeluhasto lice.
„E, kako pa je že razposajen," je vzkliknila, ko ji je zakopal knežević drobne prstke v oci.
Sedla je poleg hčere, in omizje je za trenotek zopet oživelo. Golobova je stresala otroka za podbradek, kije topo strmel v nove obraze.
„ Videti ste še malo slabotni," je dejala MajaronČkova, obrnjena proti mladi materi, „le varujte se, večeri so še hladni."
„Ah, to ne more škodovati, zdravnik mi je celo naroČil mnogo gibanja v svežem zraku." Melita je ljubeznjivo gledala na svoje dete, ki se ni moglo privaditi tujih obrazov. Začelo je zopet jokati.
„Lie vzemi ga, nisem vec vajena otrok," je dejala Mrakova in nestrpno oddala snežni zavojček.
Nenadoma je vstala, stopila po sobi in k oknu. Nagnila se je ven, kjer je šumelo v visokem kostanju; zdelo se je, kakor bi pazno poslušala. Nato je zopet stopila po sobi in se kar slučajno ozrla v ogledalo, si popravila lase, ki so se ji v tenkih nakodranih kolobarčkih vseli po licu, in stresla živo z glavo, da so se ji zalesketali biseri v uhanih.
„No, saj si lepa," je opomnila Golobova, ki ni izpustila izpred oči Mrakove. Z laskavim smehljajem je zopet prisedla in kot da ni slišala, začela nalivati čaj.
„Res, kdor bi te ne poznal, ne mogel bi si misliti, da si že stara mati." Golobova je postajala zelo strupena in pogledavala MajaronČkovo, ki se je neumno smehljala.
„0, gospa Golobova, ste še tukaj? Zdelo se mi, da sem vas videla skozi okno. Res, zdelo se mi je tudi, da slišim vaš glas spodaj na ulici. Kot bi se kregali z možem."
„Ne, zmotili ste se! Ne da bi mislila kaj hudega, ali zares, nikdo
ne bi verjel, da imate že tako hčer. Saj ste videti mlajša od nje!" Golobova je skušala zabrisati neugoden vpliv svojih besed. Mrakova je ni poslušala; zapletla se je s hčerjo v in-teresanten pogovor in potem hitro vstala.
„Morala boš domov, otrok je že ves zaspan. — Kaj ne, ti mali prin-Ček, v zibelko greš."
Hkrati so bile vse pokonci, in vsem se je zelo mudilo domov.
„Kako hiti Čas ! Že devet je proč; in kaj poreče moj mož!" je hitela MajaronČkova. Golobova se je poslovila z najslajšim smehljajem.
Ko je Mrakova ostala sama, je posedela par hipov, potem pa zopet stopila k ogledalu. Njeno polno lice je žarelo in njene oči so se bleščale. Zmagovito in ponosno je gledala, češj še vedno sem krasna.
Skozi okno je zaslišala korake, oprezne in tihe. Nekdo je rahlo za-kašljal in sablja je zazvenela po pesku. Vdova je zardela, poiskala v velikem buketu rdečo rožo in jo vrgla skozi okno. Čakala je tretjega poljuba.
Davorin Iskra.
krogi trdijo, da «e ban Pejacević osebno na vse kriplje trudi, da se zdrži na banski stolici. V resnici pa ga silijo višji faktorji, posebno na Dunaju, naj ostane na svojem mestu, a to tembolj, ker dosedaj nimajo pripravne osebe, ki bi bila sposobna za mirni prehod v novi položaj na Hrvatskem. Proti Pejačeviću nioČno splet-karijo sami člani njegove stranke. Predsednik madžaronske stranke, J. Josipović, se je izrazil napram uredniku „N. Fr. Pr." zelo neugodno o banu, kar je učinkovalo uprav fatalno. Razun trojice navadnih članov, prestopil je tudi Škof Drohobeczkv, ta dosedaj zanesljivi steber Khuenov, v opozicijo. To pač nikakor niso ugodne razmere, da vztraja Pejacević na svojem mestu pot vodja parlamentarne manjšine, ki ga vrhutega še na vsak korak izdaja.
Toda vsled premnogih kandidatov za bansko stolico se smatra, da bo za sedaj provizorno ostal na svojem mestu še Pejacević, dokler se položaj ne razjasni, kateri novi ban bi užival največje zaupanje naroda, dvornih in peštanskih krogov. Dotle pa moramo počakati. A
Državni zbor.
Dunaj 25. maja. V začetku seje je bilo podanih več interpelacij. Posl. Schunererje predlagal spremembo državnega zakonika tako, da se tudi katoliškim duhovnikom   dovoli   ženite v.
Poslanec Pogačnik je interpe-liral zaradi postajanja vlakov n a postaji Otoče.
Poslanec Choc je interpeliral zaradi nerodnosti pri gradnji alpskih železnic. Zahteval je, naj minister predloži končne račune o stroških za imenovane železnice.
Debata o izjavi ministrskega predsednika se je nato nadaljevala in kmalu dovršila, ker so se vsi govorniki odrekli volitvi glavnih govornikov. Nato se je začelo razpravljati o nujnem predlogu Vsenemcev, ki protestirajo, da bi se vršile volitve v delegacije z ozirom na nejasno razmerje med obema državnima polovicama. V nujnem predlogu se je obenem zahtevalo, naj Avstrija pripravlja vse potrebno za ločitev od Ogrske. Predlog je utemeljeval posl. Ste in, a pri glasovanju je bil z veliko veČino odklonjen.
Potem je poročal poslanec Hof-mann-TVellenhofo novem zakonu glede vojaške takse ter povedal, da se je hotelo vpeljati takozvano ascedenčno takso za vsakega moškega, ki ni služil pri vojakih ter ima 1200 kron letne plače. Ta določba se je vendar spremenila tako, da zadene novi davek le moške osebe, ki imajo 2400 K dohodkov.
Razprava se je nato prekinila ter je dobil besedo grof Sternberg, da je napadal sekcijskega načelnika Siegharda, češ, da je Žid, da sestavlja govore vsem ministrskim predsednikom ter spreminja po svoji volji v stenografičnem zapisniku govore poslancev.
Henrik
Ledena Norvegija se topi sedaj V vročih solzah. Izgubila je svojega najslavnejšega domačina, ki je proslavil svojo pozabljeno domovino in prezirane rojake širom sveta. Veliki Ibsen je pokazal svetu, da se tudi takorekoč med večnim ledom lahko razvije človeški duh in pisateljeva fantazija do tiste popolnosti, kakor pod vedno jasnim itahjanskim soln-cem pri potomcih prastare kulture.
Znamenito je, da so v zadnji tretjini 19. stoletja trije severni narodi dali može, ki so odločilno vplivali na poezijo in duševno življenje evropskih narodov.
Ti trije duševni velikani so bili: Tolstoj, Zola in Ibsen. Dočim pa priznavajo Rusi svojemu Tolstemu in Francozi svojemu Zoli v tem pogledu že sami prvenstvo, mora Norvežanom šele inozemstvo naglasati, da je Ibsen njihov pisateljski prvak, dasi dajejo sami prvenstvo Bjornsonu. To prihaja od tod, ker se je Ibsen povzpel nad norveški duševni nivo, ker je dlje časa živel in deloval izven svoje domovine.
V popoldanski seji so se vršile volitTev delegacije. Izvoljeni" so bili: za Kranjsko dr. Šuster-šič, namestnik dr. Žitnik: za Štajersko grof S t iir gk h in Ein-s p i n n e r, namestnik Gasteiger; za Koroško Dobernig, namestnik Hinterhuber; za Goriško Verzegnassi, namestnik L e n a s si; za Trst Morpurgo, namestnik P i -tacco; za Istro B ar toli, namestnik Palesini, za Dalmacijo Bi-a n k i n i, namestnik Peric.
Med volitvami se je zunaj pred parlamentom zbil znani dogodeK. Na magistratu so zborovali mali trgovci, da protestirajo proti kon-zumnim društvom. Zborovalci so hoteli po zborovanju iti s črno-rumeno zastavo mimo parlamenta. Vsled netaknosti policije, ki je zaplenila zastavo, so navalili demonstran-tje na rampo parlamenta, kjer je bila zaplenjena zastava in je nastal boj za zastavo, pri čemer so bile vse šipe na vratih pobite, poslanci pa, ki so hoteli posredovati, so pribežali v zbornico raztrgani in razpraskani ter hrupno zahtevali, da se je volitev prekinila.
Pozneje je dr. Lueger vprašal predsednika za pojasnilo o dogodkih, nakar je princ Hohenlohe odgovarjal, da obsoja postopanje policije ter se bo dogodek strogo nepristransko preiskal.
Prihodnja seja bo v torek.
Volilna reforma.
Dunaj, 25. maja. Po današnji popoldanski seji se je sestal odsek za volilno reformo. Takoj v začetku seje se je vnela debata, o kateri točki se naj začne najprej razpravljati. Obveljal je načelnikov predlog, naj se razpravlja najprej o § 6., ki določa število mandatov za vsako deželo. Takoj se je vzdignil ministrski predsednik princ Hohenlohe ter obširno pojasnoval razdelitev mandatov po kronovinah in o uspehih njegovih pogajanj med strankami. Ta pogajanja so bila sicer brezuspešna, a izvedel je le želje posameznih strank in narodnosti, in na podlagi tega se naj skuša doseči končno sporazumljenje. Ministrski predsednik je znova naglašal, da se volilna r e f o r m a m o r a d o gn at i in se bo tudi dosegla. Nadalje je povedal, da se namerava Število poslancev pomnožiti za 40 več, kakor jih določa vladna predloga. Od teh mandatov bi jih prišlo 14 na Galicijo, 9 na Nižje Avstrijsko, 4 na Oeško, 3 na Bukovino, po 2 na Moravsko, Šlezijo, Gornje Avstrijsko in Tirolsko, a po 1 mandat na Solno-graško in Trst. Kakor vidimo, se za zahteve štajerskih in koroških Slovencev niti ne zmenijo. Od novih mandatov na češkem, Moravskem in v Šleziji dobijo polovico Čehi, polovico pa Nemci. Za Galicijo določenih 14 novih mandatov dobe mesta, ki bi imela potem 32 mandatov. V Buko vini dobe po 1 novi mandat Malorusi, Nemci in Romuni. Dunaj dobi 5 novih mandatov,
Henrik Ibsen je bil rojen 28. marca 1828 v Skienu ter je bil določen za lekarnarja. A že kot lekarniški vajenec v dolgočasnem gnezdu Grinstad je spisal ponoči v revolucij skem letu 1848. revolucij onarno dramo „Catilina"; kjer je proglasil osebno svobodo za višek človeških stremljenj. Že takrat se je pojavljala v mladem Ibsenu nenavadna samozavest. V neki prošnji na kralja, kjer ga je prosil za podelitev neke ustanove, je izjavil, da se čuti poklicanega, „ljudstvo probuditi in je poučevati, da bo znalo visoko misliti."
In res je v 50 letih svojega literarnega delovanja Ibsen povzdignil svoj narod, da je danes glede demokratičnega duha za zgled evropskim narodom.
Za „Catilino" je kmalu spisal še več dram, ki so našle odmev kmalu tudi v inozemstvu. Posledica je bila, da so ga poklicali v Bergen za ravnatelja gledališču. Leta 1857. je postal vodja norveškega gledališča v Kristjaniji. In nato [ni minilo skoraj nobeno leto, da bi ne bil spisal kake drame. Leta 1864. je dobil ustanovo v znanstvene namene za potovanje v
Line dobi tretji mandat, a tudi Solno-grad dobi še en mandat. Na Tirolskem dobe po en novi mandat Italijani in Nemci. Drugi novi italijanski mandat je določen za Trst. — Nato se je razvila daljša debata. Končno pa se je sklenilo, da se izjava ministrskega predsednika natisne in razdeli med odsekove člane. Prihodnja seja bo v torek.
Podržavljenje severne železnice.
Dunaj, 25. maja. Ta točka je nemške poslance tako razburila, da so jo hoteli z obstrukcijo spraviti z dnevnega reda, kar se jim je deloma tudi posrečilo. Vodja železniškega ministrstva ¥rba je bil včeraj na potu iz Berolina v TeŠinu, kjer je rekel pred odhodom vlaka višjemu nadzorniku Leukertu: „Na svidenje po podržavljenju !u Leukert je odgovoril: rTo se ne zgodi lahko!", nakar je minister odgovoril: nDa, ako jaz enkrat začnem!" — Leukert: „Eksce-lenca, pa ne začnete!" Minister seje zasmejal ter se odpeljal.
Zakaj se je cesar vrnil iz Budapešte?
Dunaj 25. maja. Kakor znano, je bilo prvotno določeno, da gre cesar iz Budapešte v Bruck na Muri, da nadzoruje ondotno vojaštvo, ki je zbrano zaradi velikega vežbanja v streljanju. Toda cesar se je snoČi nepričakovano vrnil iz Budapešte naravnost na Dunaj. O tem se ugiba najraznovrstnejše. Nekateri časopisi trdijo, da je cesar bolehen, drugi zopet, da so v vojaškem taboru v Brucku- razne nalezljive bolezni. Obe vesti pa šepata. Cesar je popolnoma zdrav, a izmed vojaštva v Brucku je le neki rezervist zbolel za otrpnenjem tilnika, sicer pa je vse zdravo. To potrjuje tudi uradno obvestilo iz Brucka. Sedaj se je pojavila tretja kombinacija. V budapeštanskih političnih krogih namreč govore, da se je cesarjev potovalni načrt spremenil iz političnih vzrokov. Pa tudi ta vest ni verjetna, Tudi druga leta so bile za časa cesarjevega vojaškega nadzorovanja v Brucku v monarhiji politične zmede, a cesar je poklical člane avstrijske in ogrske vlade k sebi v Bruck.
Dobava topov za Srbijo.
Belgrad, 25. maja. Poslanik dr. Vujić je včeraj brzojavil, da dunajska vlada smatra odgovor srbske vlade glede naročbe topov za nezadosten in nesprejemljiv. Srbske vlade ta odgovor ni presenetil, ker ji je znano, da avstrijska vlada ne bo odnehala od zahteve, da dobi avstro-ogrska industrija naroČbo na topove. Kakor že znano, je srbska vlada odgovorila, da bo glede topov odloČila artilerijska komisija. Ravnotako pa si je srbska vlada na jasnem, da bo posojilo odvisno le od naročitve topov. Svota posojila še vedno ni določena. Ako bo srbska vlada vztrajala pri 110 milijonskem posojilu, je pač   pričakovati,   da   dobi Avstro-
inozemstvo ter je prebil do leta 1891. v Rimu, v Draždanih in Monakovem.
Kakor marsikateri drugi talent, je moral tudi Ibsen skusiti resnico pregovora „nemo propheta in pa-tria". Neka senca je ostala vedno med Ibsenom in njegovim narodom. Narod ga dolgo časa sploh ni mogel umeti ter ga je takorekoč tudi pregnal iz domovine. Šele vsled občudovanja tujine so začeli Norvežani spoznavati svojega velikega rojaka. In vendar so skoraj vsa Ibsenova dela vzeta norveškemu narodnemu duhu ter prilagođena običajem in mišljenju tega izoliranega germanskega plemena.
Ibsen slovi za velikega kritika moderne družbe. Skoraj vsa njegova kritika pa se začenja in se končuje pri — ženi. In to je čudno! Znano je namreč, da se Ibsen v svojem življenju ni mnogo ukvarjal z ženskami, da se je najrajši celo izogibal ženski družbi, v svojih spisih pa so mu povsod glavni predmet. Poročil se je še mlad s strogo meščansko vzgojeno deklico Thoresen, s katero je živel v mirnem in zadovoljnem zakonu. Nič se pri  njem  ne  ve  za ljubezenske
Ogrska precejšnje naročilo na topove in municijo, ker se od posojila izda 30 milijonov za topove, 15 milijonov za puške in municijo, ostanek pa za poravnavo dosedanjih dolgov. Ker pa je Pašičevo ministrstvo pri zadnjih volitvah podleglo z zahtevo 100 milijonskega posojila, se posojilo najbrže znatno zniža. Dosedaj še ministrski svet ni mogel priti do defini-tivnega sklepa.
Ruska državna duma
Petrograd 25. maja. Ustavni demokratje (kadeti) so predložili v današnji ^eji zakonski načrt o svobodi vesti. Načrt temelji na sledečih zahtevali: Nikogar se ne sme zasledovati ali omejevati v njegovih pravicah zaradi prepričanja v verskih zadevah. Odpraviti je vse zakone, ki omejujejo državljanske ali politične pravice kateregakoli veroizpovedanja. Vsa veroizpovedanja, ki obstoje v ruski državi ali se pozneje pripuste, uživajo enako svobodo, dokler ne prekoračijo kazenskih zakonov. Nikogar se ne sme siliti pripadati h gotovi veri. Nihče pa tudi ne sme odklanjati izpolnovanja državljanskih ali političnih dolžnosti sklicev aje se na svoje ver o izp o v e da nj e. Z izpolnjenim 17. letom si sme vsak državljan prosto spremeniti svoje veroizpovedanje.
Poslanci dobivajo dan na dan grozilna pisma revolucij o-narjev, naj dosežejo splošno pomi-lošcenje, sicer zapadejo smrti, njihove hiše pa bodo gorele. Dva kmetska poslanca sta vsled takih groženj že napol blazna ter si domišljujeta, da so jima morilci za petami.
General Steselj.
London, 25. maja. General Nogi je rekel nekemu londonskemu dopisniku na vest, da je general Steselj obsojen na smrt: „Ne morem odobravati napadov na Steslja, nasprotno, celo mnenja sem, da je bil Steselj osebno pogumen vojak, odločen in sposoben poveljnik. Po mojih opazovanjih je storil vse, kar je pod danimi pogoji mogel storiti v Port Arturju. Jaz na njegovem mestu bi tudi ne mogel ničesar drugega storiti. Nobeno japonsko vojno sodišče bi ga ne obdolžilo bojazljivosti. Steselj je moral ne samo odbijati naše napade, temuč boriti seje moral tudi proti neslogi in nemirom v lastnem taboru."
Dopisi.
Iz šmarskega okraja. Dne 20.
t. m. bil sem tudi jaz na županskem shodu v Šmarju pri Jelšah. Zbralo se nas je okoli 40. Pozdravil nas je načelnik okrajnega zastopa dr. Georg, ki je s šmarskim županom in še s tremi šmarskimi rodoljubi vse občinske zastope okraja na ta shod povabil. Nato smo si enoglasno trškega župana Ferlinca za predsednika izvolili. Ta je, zahvalivši se na časti, po-
strasti, za nikake ekscese. Edino v svoji „Komediji ljubezni" nam pove, da je bil nekoč zaljubljen, toda še to ljubezen opisuje satirično kot mlade-niško budalost. In vendar ni našel za svoje spise drugega predmeta, s katerim bi se bil tako globoko in neprestano bavil, kakor ravno z ženskim vprašanjem, z žensko naravo, z njenim poklicem in z njeno bodočnostjo. To vprašanje obdeluje posebno temeljito v svoji drami „Nora". Pa tudi v ostalih njegovih dramah je junakinja vedno ženska. V „Strahovih" gospa Alving, v „Rosmers holmu" Re-beka, v „Stavbniku Solnesu" Hilda Wangel itd.
In njegove junakinje niso nežne in mehkoČutne stvarce. Ibsenov ideal so temveč žene, ki delajo, nevstra-šeno posegajo v vsako dejanje ter si svojo usodo same določijo. S tem pa ni rečeno, da je zahteval Ibsen, naj bodo žene le delavke, kakor možje. Žensko samostojnost si misli on mnogo dalje. Pri njem so ženske pravzaprav močnejši spol. Njihova čuvstva so naravnejsa, njihova volja je močnejša, z eno besedo, pri Ibsenu delajo ženske usodo, prizadevajo si,
zdravil zborovalce za svojo občino, imenoval si zapisnikarja, konstatira] navzočnost po občinah, se dotakni] razvoja dosedanjega združenja žup&. nov na Slovenskem, omenil važnog tega za vsako občino z ozirom na lastni, posebno pa preneseni delokrog in dal uredniku „Domovine" Spind-lerju besedo k podrobnemu utemelje, vanju potrebe združenja županov jjj občinskih zastopnikov vsakega okraja in zopet združenja teh okrajnih zvh2 v veliko, močno centralno zvezo. Pazno so poslušalci sledili njegovim prepričevalnim besedam ter konec njegovega govora navdušeno in enoglasno sklenili, da si ustanove za lastni okraj tudi tako zvezo. To je že deseta taka zveza na slovensk u. Štajerju. Pretresoval se je potem osnutek zveznih pravil in se je izv -lil odsek, ki ima oskrbeti potrjenje pravil. Končno se je razvnel razj vor o nekolikih aktualnih občinski!, zadevah, a volitve v 5-. kuriji za dr-žavni zbor se pa na shodu samera ni nihče dotaknil. Pred njim -pogovarjala sta se pač dva razumna moža o znanih kandidatih. To je pa dalo povod staremu in mlademu Prazen-klasu, da sta sikajoč, kakor dva n rita gada, se za dr. Korošca zavz in da je predsednik „Katoliškega p -litiČnega in izobraževalnega društva za Šmarski okraj" strasti prebitji ko je moral na svoja ušesa slišati, da si kdo upa proti Koroščevi kandidaturi le besedico ziniti in da je ■ on v neprikriti bojazni dvakrat šel na zrak in tja, baje si sveta iskat, kjt*r svoj čas zapravlja v vlogi prepokoig sluge. No drugi vsi so pa v -samostojnosti pomilovalno gledal; to trojico po mežnarski milosti, ki si domišlja, da bo pod zaščitom steril-nih devic tretjerednic in njih .poga-njačev celo politično življenje okraja vodila. Domovgrede sem premisijevai o marsičem, kar sem ravno opazoval in zvedel bil, posebno pa o tem, kak* še more kak občinski zastop m-boj svetovalca trpeti, ki si od podrejenega občinskega redarja za cigai denar po vinarjih izposojuje, ter sklenil enkrat pri kakem županskem shodu eno ali dve povedati o dostojnosti, taktnosti občinskih zastopnikov. Pa tudi druge misli so mi rojila glavi, ki so me še bolj utrdile v zavesti, da sem danes dobri stvari k :-moval.
Obrtni vestnik.
Načrt   zakona  o obrambi proti umazani konkurenci. N davno je vlada predložila poslai zbornici predlogo, ki prinaša nove zakonske določbe, naperjene proti umazani konkurenci v kupčijskem obrata Pet let je poteklo,  odkar je vlada razposlala leta 11*01. gospodarskim za-stopom načrt tega zakona in jim bi dala priliko, povedati in obrazložili svoje mnenje o potrebi takega zak .. sploh in pa o že sestavljenem mu : posebej.   Gospodarska zastopstva -bila edina v tem, da je zakon potreben. Glede načina, kako naj se" s posebnim zakonom omogoči preganjanje nelojalne  konkurence  v kupčij-prometu, pa so bila mnenja različna: različne zategadelj tudi izjave, ki -bile podane vladi glede sestavljenega načrta. Ce se primerja svoječasni načrt, ki ga je izdelala vlada, s predlogo, ki je bila predložena poskuir-k: zbornici, se mora priznati, da je vlada v mnogem oziru vpoštevala sporoT ji  želje.  Prvotni osnutek je mak n« docela predelan. Najdalekosežnejša iz-prememba v predmetni vladni pred-
§3V~ Dalje v prilogi. "M
da dobe pri možeh svobodo, moč. da jih nadkrilijo.   Ker pa njegove ju kinje tega ne  najdejo,  ker njihovi možje ne dosežejo idealov sarijajočili junakinj, je to za ženske poguba.
Tako so Ibsenove pesnitve darle skozi in skozi možate, namen jim je,  vzgojiti  moške značaje po ženskah. Po ženi se bi naj molki mladili, po ženskih zahtevah bi se naj povzdignili, ženska vera in Volja b naj   moške   podpirala, navduševala Ženske kot take niso opora dru temuč svoboda in resnica.
Da dajejo Norvežani BjC>ra> prvenstvo pred Ibsenom, je popolnoma naravno. Bjornson je zastopnik kmečke kulture, a kmečko prebivalstvo je v Norvegiji prvotno, radi-kamo. Ibsen pa je zastopal celo BVOJ« življenje mestno kulturo, ki je vedno spojena z dansko kulturo; zato se je Ibsen vedno strogo držal danskega pismenega jezika, ki med krneu ni posebno priljubljen. S prodiranj< splošne civilizacije iz mest se širi po deželi polagoma tudi Ibsenovo ime in njegovi spisi. In prišel bo čas, ko bo Ibsen zatemnei slavo] BjoriisonoVO pri svojih rojakih.
2 blžiVfii;
1. Priloga ..Slovenskemu Narodu" št. 120, dne 26. maja 1906.
logi je ta, da se sedanji zakonski načrt ne omejuje le na poedine, najčešće se pojavljajoče oblike umazane konkurence, kakor so zloraba reklame, poniževanje in grditev tujih podjetij ter izdajanje kupčijskih in obratnih tajnosti, marveč navaja v posebnem odstavku tudi splošne določbe, ki se obračajo proti katerikoli obliki nelojalne konkurence. Znana stvar je, da je umazana konkurenca kaj iznadljiva in da se na škodo realnih trgovcev in obrtnikov iztakne vedno kako novo nelojalno sredstvo, ho teč ž njim obrniti pozornost kupujočega občinstva na svojo kupčijo. Nevarno je zategadelj, omejiti se pri sestavljanju zakona, čigar ost se obrača proti nedopustni konkurenci, le na posamezne, četudi najpogostejše forme umazane konkurence. Nelojalni tekmeci bi se v tem primeru prilagodili novim izpre-menjenim razmeram, ogibali bi se prepovedanih potov, zato pa našli nove oblike, proti katerim bi singularne določbe zakona ne mogle dajati obrambe. Previdno in umestno je torej, računati s takim dejstvom in privzeti v zakon tudi splošno klavzulo, kakor je to storila vlada, ustrezajoč mnogostranskim vzpodbudam gospodarskih korporacij, ki so opozarjale na nezadostnost obrambenih določb, kakor jih je navajal prvotno projektiran načrt. Po besedilu vladne predloge je smatrati _r-^neralno klavzulo za nekako rezervno sredstvo, katero je vporabljati v brambi proti umazani tekmi le v onih slučajih, kadar nelojalnemu ravnanju ni moč zastopiti pota s posebnimi določbami, ki jih navaja zakon. Generalna klavzula označuje za nelojalno konkurenco vsako ravnanje v obratu kakega kupčijskega podjetja, ki močno žali dobre običaje in more kupčijsko razpečavanje in kupčijski obrat enega ali več konkurentov oškodovati. Pravico, sodnim potom zahtevati, da preneha nelojalni konkurent s takim po-čenjanjem. ima vsak konkurent, kakor tudi društva in korporacije, katere je smatrati za poklicane zastopnike gospodarskih in stanovskih interesov prizadetih konkurentov. Vrhu tega ima vsak konkurent, kateremu se je z nelojalnim postopanjem namenoma naredila škoda, pravico zahtevati povrnitev nastale škode. Iz navedenega je razvidno, da je dana stanovskim zastopstvom pravica, potegniti se za pravice svojih članov. Določba je kaj umestna in tem važnejša, ker je na ta način dana" gospodarskim organizacijam priložnost varovati interese celega stanu. V primerih, ko umazano postopanje posameznika škoduje celemu stanu ali celi kupčij ski stroki, je pač pravilno, da nastopi v obrambo interesov organizacija kot taka in ne posamezni podjetnik. Kontrola je na ta način boljša in izdatnejša.
Zakonska predloga, o kateri govorimo, navaja sledeče tipe nelojalne konkurence: Neresnično hvalisanje pretirana reklama), zloraba kupčijskih oznamenil, poniževanje in grditev kupčijskih podjetij, izdajstvo kupčijskih in obratnih tajnosti, razpečavanje blaga po nakaznemzistemu i Gutschein-svstem ali Schneeballensvstem).
Neresnično hv alisanj e. Reklama je v kupčijskem prometu ne-odbitno potrebna. Ne more se braniti pridnemu in agilnemu trgovcu in obrtniku, da opozarja na svoje blago in skuša povečati krog svojih odjemalcev. Zavračati pa se mora zoperno reklamo, pretirano hvalisanje blaga in izdelkov z neresničnimi podatki in objavami, ki na nedopusten način vplivajo na odjemalce. V tem pogledu določa vladna predloga: Ako imetnik kupčijskega podjetja v kupčijskih objavah, namenjenih širšemu krogu oseb, postavlja neresnične trditve glede ponujanega blaga, ki so važne za nakupovalce pri odločitvi, kje pokrijejo svoje potrebščine, imajo prizadeti konkurenti, od-- sno stanovska zastopstva pravico, zahtevati, da opusti nesresnično hva-.isanje. Oškodovani konkurent ima vrhu tega pravico, zahtevati povrnitev škode v primeru, da je bila nelojalnemu konkurentu znana neresničnost. Zakonski načrt poudarja izrecno, da se mora zahtevati opustitev nadaljnih neresničnih trditev tudi od izdajateljev časopisov.
Lastitev in zloraba kupčijskih oznamenil. JJredmetne določbe izpopolnjuje določila trgovinskega zakonika in obrtnega reda glede nrna in vnanjih oznamenil na trgovinah in obrtovališčih. Namen teh določb Je> onemogočiti umazani konkurenci, da se na nedopusten način ne poslu-2uje renomiranih imen in posebnih oznamenil drugih podjetij v kupčijam prometu. Dober glas kakega dobro uvedenega podjetja umazana konkurenca prav rada zase izkorišča ?a ta način, da si prilasti priljubljeno 111 sloveče posebno oznamenilo kakega podjetja z malimi izpremembami in Potem prevarja kupujoče občinstvo, ki °° nezadostnem poznavanju razmer ne more vedno ločiti podjetja umaza-nega konkurenta od slovečega.
Poniževanje in grditev opcijskih podjetij. Priljubljeno ;redstvo umazane konkurence je, da javlja v svet in širi različne, izmiš-
ljene vesti o kakem konkurenčnem podjetju, računajoč pri tem z eventu-alnostjo, da odvrne od obrekovanega podjetja odjemalce in jih pridobi zase. Take neresnične vesti se lahko tičejo blaga, prodajalnih prostorov, kreditnih razmer, uslužbencev. Imetnik tako oškodovanega podjetja ima pravico zahtevati, da se opusti širjenje takih vesti in da se mu povrne nastala škoda.
Izdajanje kupčijskih in obratnih tajnosti. Zadevne določbe imajo namen, služiti kupčijskim podjetjem v obrambo, da se ne izdajajo tajnosti njih obrtovanja. Zakonski načrt daje lastniku oškodovanega podjetja pravico, da zahteva povrnitev škode od nezvestega uslužbenca ter od onega, ki je uslužbenca zapeljal k izdajstvu, kakor tudi od onega, ki izkorišča v svojem podjetju izdano obratno ali kupčijsko tajnost. Kršitev in izdajanje obratnih tajnosti, ki so često odločilne za uspeh kakega podjetja, je izvestno najbolj zoprna oblika umazane konkurence. Prav glede tega vprašanja pa je kaj težko v zakonu najti pravo pot, in dati take določbe, da je skrbljeno za upravičene interese podjetnikov, pa tudi služeno na drugi strani uslužbencem, katerim bi bilo ob prestrogih določbah, če ne onemogočeno, pa saj jako otežkočeno, priti v kondicijo v slično podjetje, kakor je bilo ono prejšnjega gospodarja.
Razpečavanje blaga po na kaznem zistemu, kakor tudi pozi vijanje v objavah, ki so večjemu krogu namenjene v nakupovanje po tem zistemu, je po novi predlogi prepovedano. Kdor ravna proti prepovedi, ga zadene kazen v zmislu kazenskih določb obrtnega reda. Prepoved je izdana v prvi vrsti v interesu konsu-mentov, ki so navadno pri takem kup-Čijskem poslovanju prikrajšani. Reči se mora, da je našim kupcijskim krogom ta način prodaje še malone nepoznan ; ne tako pa našim konsumen-tom, ki često obsede taki vabi. Zistem je razviden iz sledečega primera : Konfekcijonar Abeies prodaja bluze, vredne po 10 K. Proti vplačilu znatno nižjega zneska, kakor je vredna bluza, recimo 4 K, izroči odjemalki A nakazni list, kateremu je pridejanih določeno število kuponov, vzemimo trije. V tem nakaznern listu se Abeies zaveže odjemalki A izročiti bluzo pod pogojem, da najde in zglasi toliko novih odjemalk, kolikor je nakaznemu listu pridejanih kuponov, v tem primeru 3. Abeies v tej za odjemalce navidezno ugodne kupčije izroči blago šele tedaj, kadar je prejel skupno 16 kron — štiri od prve kupovalke, in 12 od ostalih treh. Kupčija se potem plete dalje, kajti nove tri odjem alke so prisiljene dobiti zopet vsaka po tri nove, ako nočejo, da vložek zapade. Prodajalec ne riskira ničesar; riziko je le na strani kupovalcev. Zakonski načrt določa mimo že omenjene kazni, da se sme zahtevati vplačani znesek nazaj.
Pripomniti je, da ima predmetni zakonski načrt poleg civilnopravnih določb tudi še kazenskopravne, in sicer za sledeče tipe umazane konkurence: neresnično hvalisanje, grditev kupčijskih podjetij in kršitev obratnih tajnosti, to pa tedaj, kadar se je vršilo eno teh nelojalnih postopanj z zlobnim, na škodo merečim namenom. Postopanje se uvede le vsled privatne obtožbe.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 26. maja.
— Volilna reforma.  Snoči je
imel odsek za volilno  reformo težko pričakovano  sejo,  v  kateri je ministrski   predsednik   princ Hohenlohe podal   svoj   kompromisni predlog.     Ta   vladni kompromisni predlog je za vsakega poštenega Slovenca absolutno nesprejemljiv.   Vlada predlaga, naj se po Gautschevem načrtu določeno število   mandatov   pomnoži   za 40. Novi mandati naj se razdele tako, da jih dobi Gališka 14, Nižja Avstrijska i), češka 4,   Bukovina 3, Moravska, Slezija, Gorenja Avstrijska, Tirolska, Solnograška in  Trst pa vsaka po 2 mandata.   Povrh predlaga vlkda, naj se   razdelitev   okrajev   postavi pod varstvo dvetretjinske večine. Vladni predlog je nekaj tako nečuve-nega, nekaj tako gorostasnega, da   se  je   le  čuditi,  kako se vlada upa s takim predlogom V   javnost.     Nemci  v Bukovini naj dobe še en mandat, mestece Sol-nograd   naj   ima   dva   poslanca — samo za koroške in štajerske Slovence naj ostane vse tako, kakor   sta   se dogovorila Gautsch in  Susteršič.   Celo ta vnebovpijoča razdelitev   okrajev na Koroškem,  ki jo je Gautsch določil, naj obvelja, to pa z očitnim in jasnim namenom, da bi koroški Slo-
venci ne imeli nobenega poslanca v državnem zboru. Tudi prikrajšanje štajerskih Slovencev, kakor je je predlagal Gautsch, naj se brez premembe uzakoni. Hohenlohe seje oziral na želje vseh narodov, zlasti na želje Nemcev, samo Slovence je popolnoma prezrl. Tu se vidi, kako ne-odkritosrčne so bile besede, ki jih je govoril na tržaškem kolodvoru. V torek se začne v odseku za volilno reformo razprava o teh vladnih predlogih — tedaj se pokaže, kaka je konstelacija in koliko je upanja, da se ti predlogi zavržejo.
— Proti Korošcu in proti Wratschku! S Štajerskega se nam piše: Naš boj zoper Korošca hočejo Nemci in nemškutarji izkoriščati v korist svojemu nemškutar-skemu kandidatu Wratsehku. Vsi štajerski nemški listi z nemskutarskim »Srajercema vred spevajo slavo Wratschku ter bobnajo v svet, da je tudi „Slovenski Narod14 proti Korošcu, da je vsa Savinska dolina
proti Korošcu in da je tudi ljutomerski okraj proti Korošcu. Da smo mi vsi proti Korošcu, to je seveda res. ali s tem pa ni rečeno, d a mi nismo proti Wratschku! Mi smo mnenja, da tako zagrizenega nemškutarja, kakor je \Vratschko sploh nobeden Slovenec voliti ne more. Mi gremo torej v boj proti Korošcu in proti ^Vratschku. Naš neodvisenkandidatje g. Iv. Rebek, ključavničar v Celju, za katerega bodemo vsi do zadnjeg
a
glasovali in s tem pokazali, da se ne damo terorizirati od Koroščevih klerikalcev, še manj pa od AVratschkovih in »Štajerčevih" nemškutarjev.
— „Proč s larji!" — „Proč z nemškutarji!" Iz Ptuja se nam piše: Vest, da kandiduje g. Ivan Rebek, smo sprejeli pri nas z velikim veseljem. Naši Nemci in nemškutarji agitujejo strastno za svojega kandidata \Vratschka. S svojim bojnim klicem: »proČ s farji!" pridobili so nemškutarji že mnogo naših kmetov in delavcev na svojo stran. Ako bi bili naši postavili preje gosp. Rebek a za kandidata, bili bi odvzeli s tem nemškutarjem vse agicijsko orožje iz rok, ker g. Rebek ni »far", ampak pošten slovenski delavec in obrtnik, za katerega glasovati je dolžnost vsakega poštenega Slovenca. Vse naše somišljenike na deželi prosimo nujno, da n a p n e j o v zadnji uri vse sile, da zmaga naš neodvisen kandidat g. Ivan Rebek proti klerikalcem in nemškutarjem. Mi ne kličemo samo »proč s farji !", ampak tudi »proč z nemškutarji !u
— Učitelji štajerski, kdo od vas bo pljuval v lastno skledo?
Na shodu v Kaplji, v Savinski dolini, je Korošec na vprašanje nekega kmeta : Kaj pa šole, ali bomo še vedno nove zidali? odgovoril dobesedno: To sedaj ni v mojem področju, kadar bom pa deželni poslanec (hic!), bom se tudi tega vprašanja prijel in videli bodete, da se moji nazori strinjajo z vašimi! Že v prihodnji številki ^Gospodarjevi" pa je v daljšem Članku, namenjenem štajerskemu učiteljstvu, jadikoval, kako ga preganjajo, saj je on vendar prijatelj ljudske naobrazbe, šole in učiteljstva! Fej te bodi, farizej!
— Zadnje volitve v V. kuriji na Spodnjem Štajerskem. Pri zadnji volitvi za V. kurijo na Spodnjem Štajerskem je bilo v celem oddanih 31.2 71 glasov. Ker je v tej skupini nadUO.000 volilcev, se je potemtakem volitve udeležila jedva ena tretjina volilcev. Za slovenske kandidate je bilo oddanih 2 3.652 glasov, za nemškega kandidata Wratsch-kota 7 619 glasov, za socialno-demokratskega kandidata Mlakarja pa 2195 glasov. Število nemških glasov se bo pa pri ti volitvi še znatno pomnožilo, ker bodo to pot volili tudi vsi Nemci in nemškutarji po spodnještajerskih mestih in trgih, ki so se zadnjič večinoma vzdržali volitve. Prav lahko je torej mogoče, da se bo število nemških glasov pri ti volitvi najmanj podvojilo. Zato je potrebno, da se vsi slovenski volilci volitve zanesljivo udeleže ter s tem onemogočijo, da bi prišlo morda do
ožje volitve med Slovencem in nemškutarjem. Kakor čujemo, ima kandidat neodvisnih volilcev gosp. Rebek mnogo šanc, da pride med njim in med Korošcem do ožje volitve. Ako stori učiteljstvo, narodna inteligenca in neodvisni obrtniki in kmetje svojo dolžnost in napno vse sile, da pomo-rejo svojemu kandidatu do zmage, je prav lahko mogoče, da prodre Rebek. Toda v to je treba resnega, požrtvovalnega in nevstrašnega dela, samo kričanje brez dela pa lahko neodvisnemu kandidatu bolj škoduje nego koristi!
— Liguorijevi učenci, zbrani okrog „Slovenca", so tako nesramni, da taje še najočitnejše stvari. Pravi liguorijanec še za dva krajcarja po krivem priseže, ne samo za 40 kron, kakor ižanski fajmošter. Kar ni klerikalcem vŠec, to taje, kratkomalo taje in, kakor rečeno, bi še za dva krajcarja po krivem prisegli. Zdaj jih
peče razkritje, da je bil prost K lila vic intrigant, ki je očitno za novo leto in za god  škofu čestital,
zahrbtno pa ščuval in proti njemu spletkaril ter se pri tem posluževal našega lista,  ki je   dr. Kreku danes
„če je le mogel, izkazal kako ljubez-njivo uslugoa, jutri pa zabavljal na njegovo politiko in jo obsojal, da se je kar tema delala,   zakaj   Kulavic je znal biti neznansko neotesan in sirov. Klerikalci   vedo   prav dobro, da je vse to do pičice resnično. Kulavica sploh niso marali, ker je bil nadut  in  prepotenten   in   so   se ga ogibali. Na zadnje je imel Kulavic le še enega samega prijatelja, to je potrpežljivi kanonik  dr. Cekal. Toda Kulavic je bil prost in ker predstavljajo   klerikalci  že vsakega ka-plančka za neko   višje brezmadežno bitje, jih jezi,  ne  da je   bil Kulavic intrigant, marveč daje to prišlo v javnost.   No, nam je malo na tem ležeče, kaj pisarijo „ Slo vence vi" duhovniki, saj ve že vsak otrok, da takih lažnjivcev ni  na svetu, kakršni so zbrani okrog rečenega duhovskega lista. Saj ni zanasnobena čast, da nam je piškav prost pošiljal informacije.   On je nas porabljal,   da   bi   svojim sovražnikom škodoval, mi pa smo porabljali njega po principu: izdajalca  se  izkoristi, a se ga prezira.   »Slovenec*  hoče, naj povemo ime dotične dame, ki nam je sporočala prosto ve informacije. To je preneumno.    Kateri list  na svetu pa bo izdal svoje zaupne osebe?!. Še pred sodiščem jih ne bo izdal noben spodoben žurnalist, raje se bo dal zapreti, in mi naj bi izdajali svojo zaupnico.    To   nam   niti   v  sanjah ne hodi na misel,  tem manj,   ker nSlo-venčeviu liguorijanci itak ved 6, p r i Čem da so in se le hinavsko pretvarjajo ter   igrajo  pustolovsko komedijo. »Slovenec" je neštetokrat zaradi   gotovih   naših  notic zabavljal, da mora  biti   med duhovniki kak izdajalec,   sicer  bi  mi ne mogli vedeti gotovih stvari. Zdaj, ko smo jim povedali, da je prost Kulavic bil tisti mož, ki nam je pošiljal informacije, pa hočejo to resnico utajiti.  No, mi prepuščamo mirne vesti sodbo občinstvu.   Saj bo lahko spoznalo, kje je resnica, ali pri nas, ki nimamo prav  nobenega interesa na Kula vicu,   ali   pri klerikalcih, ki imajo največji interes na tem, da utaje, kar  sicer  ni realnega, a za klerikalce vsaj moraličnega pomena. Sicer pa je na tucate duhovnikov, ki so po K u lavcevem izgledu postopali in skrivaj porabljali naš list  proti  škofom in duhovnikom - sodrugom, javno pa zabavljali na »Slov. Naroda.
— Deželni predsednik Schvvarz V Novem mestu. Pišejo nam iz Novega mesta: Dne 28. maja misli novi deželni predsednik g. Schvvar z ogledati si naše mesto. Novomeščanje so dobili povabilo, da ta dan svoje hiše z zastavami okrase. Tega Še nismo storili nobenemu dež. predsedniku. G. Schwarz je še malo časa v deželi. Ne vemo še, kaj bo koristil deželi in našemu mestu. Baron Hein je dosti storil v korist Dolenjske in tudi Novega mesta, pa mu nismo bog-vekaj glorije peli. Nam se zdi vsako tako početje v naših časih nekaj servilno in nemoško. In g. Sch\varz *je nesrečni predsednik; za njegove vlade
je Šuklje hotel meščanstvo zadaviti kot volilce v dež. zbor. Vse kar je prav, pa z zastavami je treba varčiti. Samo zato, da je ta g. dež. predsednik, ali da je najvišji uradnik v deželi, ki lahko koristi ali škoduje mestu, se ne obeša zastav. Deželni predsednik je4lahko ta ali oni. Dobro bi bilo, da bi ta lep kos kruha imel domačin na svoji mizi. In časi so mi-minuli, ko je bilo političnemu uradniku in najvišjemu faktorju na voljo dano, ako hoče kakemu mestu koristiti ali ne. G. Schwarz mora biti klerikalen in njega pozdravljati z zastavami, prišlo bi na misel le kakemu klerikalnemu obč. odboru, kar pa naš ni in še dolgo ne bo. Zastave in višji c. kr. zastopnik klerikalizma na Kranjskem, to pač ne gre v bodi katerem dolenjskem mestu. Sicer nas obč. odb or ni sklenil razobesiti zastav.
— Učitelji, pripravite se! Zadnji ^Domoljub" piše: Na vseh šolah je pomanjkanje učiteljev in ni redne šole — aučitelji dobe še kar po tri mesece dopusta; kmet pa plačaj zato, da so otroci lepo doma. JLi e čakajte, časi se bodo spremenili!" Učitelj dobi dopust le vsled bolezni ali kakega drugega važnega
vzroka. Ce pridejo klerikalci na vrh, ne dobi noben učitelj več dopusta, ampak bo moral opravljati svojo službo, dokler se ne bo zgrudil na tla. Kes lepa perspektiva za nase učiteljstvo, Če jim bo vladal dr. Susteršič in njegova čedna družba!
— Sorska afera. Dogodki v Sori bodo imeli posledice pri sodišču. Državno pravdništvo toiiveč oseb in že v nekaterih dneh bo obravnava. Takorekoč v predvečer te obravnave je » Slovenec u izlil svoj žolč in strastno in obrekljivo napadel državno pravdništvo in preiskovalnega sodnika, ofcr. šolskega nadzornika in deželnovlad-nega šolskega referenta, ker ni tožen učitelj Germek iz S ore. Kadar bo obravnava končana, bomo to »Slo-venčevo" lopovstvo postavili v pravo luč.
— Katoliški tolovaji pred sodiščem. Iz Mirne na Dolenjskem se nam piše: Dne SL junija bo pri okrožnem sodišču v Novem mestu obravnava proti tistim tolovajem, ki so ubogega Travnikarja napadli, mu zdrobili kost, mu vrgli jermen okrog vratu in jermen zadrgnili ter siromaka vlekli za sabo, da bi ga v potok vrgli. Vsi trijetolovaji so člani „K a-toliškega izobraževalnega društva"* v Mirni, eden je la knjižničar. Obravnava bo zanimiva. Odkrile se bo, kake junake je božji namestnik in župnik A nt on Kocjančič izučil v svojem izobraževalnem društvu. Dva teh tolovajev sta v službi pri generalu mirnskih klerikalcev Alojziju Sularju. Kakor se vidi, ima ta mož lepe ljudi pri hiši. Na obravnavo vabimo tudi š k o f a Jegliča, da se bo prepričal, kake sadove rodi vzgoja župnika KocjanČiČa in kako se izobražujejo ljudje v »Katoliškem izobraževalnem društvu-, za katero društvo je škof sam ob ustanovitvi daroval 100 gld. Naj ne zamudi škof prilike, da se pouči, kake namene je pospeševal s svojim darom in zakaj pravijo ljudje pri nas, da klerikalec  in  tolovaj je  eno in isto.
— Česa so vsega uradniki krivi?
Naši klerikalni voditelji trobijo na vseh shodih, da mi hujskamo meščanstvo proti kmetu. Zvonec v tem tro-benju nosi seveda slavni advokat dr. Susteršič, oče nemškutarsko vzgojenih otrok. Seveda klerikalcem verjame le oni, kdor ne pozna kranjskih razmer. Kdor jih pa pozna, pa ve, da klerikalni voditelji od prvega do zadnjega ščuvajo kmetsko prebivalstvo proti meščanom, pred vsem p a. proti uradništvu. Najeklatantnejši dokaz za to je »Lažiljub**. V številki za številko se hujska tukaj kmetski stan. zoper meščanski in uradniški in podtikajo se zlasti uradništvu vzroki, vsled katerih trpi kmetsko prebivalstvo na tem ali onem. Klerikalci so zdaj iztaknili, da je »uradnik in liberalna advokatska in notarska garda" kriva, da se pri nas kmetje tako silno izselju-j e j o. To je pa že preneumno! Urad-^ nik si svoj kruh trdo prisluži, če pa kak. kmet kako pravdo zgubi, vendar za to ne  bo odgovoren odvetnik, iz-
vzemši morda dr. Schweitzerja, ki ima vsled svoje nerodnosti toliko smolo, da pogori skoraj pri vsaki tožbi, vsled Česar se ga že vsak kmet izogiba. Zakaj pa naj bi notar zagrešil tako gosto izseljevanje iz naše dežele, nam je pa docela neumevno in bi prosili blagoslovljene šČuvače in hujskarje „Donioljubove", da bi to stvar nekoliko pojasnili.
— Levstikov citat pri Stritarju.
So pri nas ljudje, ki sovražijo in zahrbtno — ker se očitne sramote le boje — preganjajo vse. kar je pošteno in plemenito, preganjajo zato, ker SO sami nepošteni in neplemeniti. Izvestne duševne in srčne nihiliste je peklo, da se je ob Stritarjevi slavnosti tako, kakor že dolgo ne, naša javnost povzdignila do glasnega češČenja plemenitosti in poštenosti. Tn skoro bi bilo ostalo pri tej nenavadni harmoniji. A neplemenitniki in nepoštenjaki niso mogli strpeti, da bi postali ban-kerotni tudi na svojem lastnem polju; zato se je dvignil neki — seveda vestno in prihuljeno se skrivajoč — pristaš in je na tihotapski način napadel tistega, ki je pri Stritarjevi slavnosti slučajno imel najlepšo priliko, javno poživljati na plemenitost in poštenost: napadel je mene in ker mi ni mogel drugače do živega, me je napadel z lažnjivo trditvijo, ki je sama ob sebi kaj malenkostna, a značilna za nizko proračunjenost, ki jo je imel dotičnik: V ^Slovencu" z dne 23. t. m. namreč trdi neki dopisnik, da sem jaz besede: »Skrbi zase,
ljubi brata . . ." itd., ki SO Levstikove, razglasil za Stritarjeve. Ko bi dotični dopisnik zasledoval dobre namene, bi
jaz rekel, da se je s svojo trditvijo zmotil, ako je tako razumel moje
besede v slavnostnem govoru: ker pa sploh vsakdo, ki spravlja take stvari na dan, ki bi se jih kak resen in uva-
ževanja vreden mož sploh ne lotil, zasleduje le grde namene, zato pravim dotičniku, da j e grdo podtikal: kajti jaz nikdar nisem trdil in nisem mogel trditi,   da so one besede Stritarjeve. Rekel sem pa, ob koncu govora apostrofujoČ slavljenca doslovno: rČesto si nam klical v spomin krasne besede: Skrbi zase-* itd. Mari sem s tem trdil,  da so ti verzi Stritarjevi'?   Namreč   Stritarjevi   v tem zniislu,  da jih je on zložil?   In ne morda v zmislu,  da jih je rad jemal v usta? — Kdor ne pozna Stritarjevih del, temu bi seveda, ako bi ga hotel učiti in ne le navdušiti, jaz moral tudi v g o v oru pripomniti, kakor je stalo v konceptu izrecno pripisano in kakor lahko to pokažem vsakomur in kakor je videl eden izmed poročevalcev neposredno po govoru, pripomniti namreč, da je Stritar rabil »Levstikove" verze. Takemu bi jaz moral morda tudi pokazati rokopis obširne razprave o Stritarju, koje posnetek je bil moj govor, in tam podčrtati besedo „Levstikov-  (citat), ki je bila zapisana že pred več ko 2 mesecema,   ob   Stritarjevem rojstnem dnevu, ko je bila  razprava končana! V govoru pa sem baš zaradi učinka nalašč izpustil vse, kar diši po „učenosti". — Zdaj pa se moram čuditi, zakaj se ni kak dopisnik oglasil z očitanjem — morda se še bo — češ, da sem trdil o Stritarju, da je spisal — sv. pismo in — Prešerna; saj sem mu pripisoval, da Čuti v srcu neki izrek iz sv. pisma in neki citat iz Prešerna, ne da bi z besedico  opozoril občinstvo, da one besede niso pristno Stritarjeve!! — Kaka otročja podlost leži torej v onem očitanju! A tudi nevednost! Ko bi bil namreč oni dopisnik vedel, kako je sploh mogoče pri S tr i-tarju citirati  one Levstikove verze, bi si bil pač stokrat premislil, preden je šel dajat v svet one besede in se blamirat. Meni gre vedno za stvar in tudi napadalcu prizanesem, da mi le ne dela krivice; zato sem celo zdaj na prijazen način pozval „Slovenca", naj  prekliče  ono   podtaknjeno vest. Ker tega ni storil, zato bodi tole povedano urbi et orbi: z vso izrazitostjo navaja Stritar one Levstikove besede na dveh mestih, prvikrat že v svojih »Pogovorih", drugikrat v »Ljubljanskem Zvonu" (zdaj »Zbr. sp." V. 127, VII. 177.) in kdor zbledi in citira te verze ob Stritarju, jih posname od tod.   A pri kaki priliki jih je rabil Stritar? Čujte! Obakrat pišoč izrecno
o Levstiku, obakrat pod spisi z naslovom »Levstik"!! „Zlate besede tvoje" (t. j.Levstikove) jih imenuje na enem mestu in na drugem: »nj e-gova (t. j. Levstiko\ a) filozofija je kratka . . .: »Skrbi zase" itd. Od tod torej — saj od drugod je nemogoče — sem jaz posnel svojo trditev, da nam Stritar »Često kliče v spomin krasne besede! Zdaj si lahko pač vsak sam izračuna, s kakim zaničevanjem sem se ozrl na insinuacijo, da pripisujem verze Stritarju, verze, kojih psihiška zveza se mi je odkrila šele, ko sem jih našel na dveh take razdalj enih, a z Levstikom zvezanih mestih! — Zdaj bo morda dopisnik razumel — Čudil se je baje temu — da je Stritar molčal, ko je slišal moje besede in zakaj so molčali drugi možje: ti so poznali razmerje, a dopisnik ga ni poznal! — — S takimi sredstvi mi ne boste onesnažili mojega poštenega dela — saj to Vas jezi, da delam pošteno! — Vaša sred-stva so zaniČljiva, takisto Vi, dokler ne pokažete, da znate tudi kaj resnega delati in ne le d r u g i m nevoščljivo zameriti, da resno delaj o in da se vkljub Vašim prizadevanjem ne bližajo ne za trohico Vašemu zavrat-nernu načinu.
Dr. Josip Tominšek.
— Na postaji v Domžalah se postopa s Slovenci tako, kakor le še v nemškutarskih gnezdih na Spodnjem Štajerskem, kjer se nahruli vsakega Slovenca, ako samo govori slovensko. O   dogodku,   ki   se je zbil  včeraj v
Domžalah, bomo imeli gotovo še priliko pisati, za sedaj povemo le to, kar nam je sporočil očividec. Neki
ugledni ljubljanski meščan je bil vČe-raj S svojo rodbino v Domžalah. Ker
je službujoči uradnik podil v svoji nerazumljivi nemščini kmete s perona, kamor je imel do tega dne baje še
vsakdo prost pristop, zavzel se je za preganjane sin imenovanega ljubljanskega meščana, za kar pa je uradnik začel upiti nad njim, češ, da on dela kar hoče in govori kakor hoče. V tem je pritekel Še postajehačelnik ter prepovedal ljubljanskemu gospodu slovensko govoriti, a ko mu je ta odgovoril s primerno odločnostjo, je poslal postajenačelnik takoj po orožniško asistenco. Začelo se je zasliševanje kakor za kako veleizdajo ter je vsled tega imel vlak precejšnjo zamudo. Res, po kamniški progi bo kmalu vožnja nevarnejša, kakor skozi Albanijo. Kakor rečeno, poročamo o dogodku, kakor se nam je opisal ter si vse podrobnosti pridržimo za pozneje, ko bo kompetentna oblast celo zadevo zadostno pojasnila.
— Glas s Koroškega. Piše se nam: Gotovo zanima vsakega, ki ga je gnala usoda v tujino, kaj se godi v domovini. Človek, ko prebere domači časopis, komaj čaka, da dobi drugi dan drugega. Med drugimi novicami pa smo izvedeli iz »Slovenskega Naroda", tudi to, da namerava prirediti »Ljubljanski Sokolu veliko narodno veselico na prostem in sicer v korist koroškim Slovencem. Vsakega zavednega Slovenca, posebno pa nas koroške Slovence, je morala ta vest razveseliti. Zato prav srčno pozdravljamo to velevažno narodno delo, to velevažno narodno nalogo, ki si jo je stavil »Ljubljanski ^okol" in smo popolnoma prepričani, da jo bode tudi častno rešil. — Vsak dober gospodar mora gledati, da poveča svoje premoženje, ako pa že ne more povečati, tedaj pa mora gledati, da ohrani saj to, kar ima. Slab je gospodar, ki ne ve, da mu je 'prestavil sosed mejnik v njegovo posest. Kakor pa velja to za vsakega posameznega, tako velja to tudi za celokupen narod. Žalostno pa moramo pripoznati, da nismo čuvali dosedaj Slovenci svojih narodnih mej tako, kakor bi jih morali. Zato je skrajni čas, da obrnejo Slovenci v sredini, oni, ki so popolnoma na varnem, vso pozornost obmejnim bratom, ker oni sami so preslabi, da bi se zamogli upirati sovražnemu navalu, ki je vedno in vedno hujši. Najžalostnejse razmere pa vladajo pri koroških Slovencih. Ako poletiš v nedeljo iz Ljubljane v okolico kamor hočeš, gotovo se vračaš vesel nazaj v mesto. Kako drugačen pa je izlet iz Celovca ali Beljaka.   Vračaš se žalo-
sten in klavern, kakor bi šel od pogreba. In spoznaš, da se ne imenuje slovenska Koroška zastonj »tužni Korotan". Dostikrat [se ti pripeti, da ti bo Slovenec, ki ga ogovoriš v materinem jeziku, odgovoril v blaženi nemščini. Zakaj ? Zato, ker se sramuje s tujcem govoriti slovenski, misleč, da je nemški jezik veliko lepši in da je slovenski jezik le za priprosto ljudstvo. Ali ako slišiš, da moraš v popolnoma slovenskih krajih ob času volitev agitirati nemški in z nemškimi lepaki za slovenskega kandidata ?! Radi teh žalostnih razmer se je ustanovilo v Beljaku društvo „Drava", ki hoče zanesti med koroške Slovence narodno zavest. Zelo težavna je ta naloga za baljaške rodoljube, to mora priznati vsak, kdor pozna razmere v Beljaku. Ne samo to, da nimajo Slovenci niti enega lokala v celem mestu, kjer bi lahko govorili slovenski, ampak tudi to dela težavo novoustanovljenemu društvu, da je zavednih, inteligentnih Slovencev v Beljaku zelo malo in še ti imajo iz službenih ozirov vezane roke. Vendar iz ljubezni do domovine in upajoči na podporo iz sredine Slovenske radi blagega namena, ki ga ima društvo, so se upali storiti ta korak. Z vročo željo, da bi tudi druga narodna društva posnemala »Ljub. Sokola", upamo, da tudi Korošcem »vremena bodo se zjasnila".
— Celovški nemški trgovci in njih ponemčurjeni pomočniki so strašno hudi vsenemški nacionalci, ki
zjutraj, opoldne in zvečer zmolijo vsaj po eno molitvico v čast vsenemškemu Svetniku Lnsmarcku. Slovenščina jim silno smrdi, da bi jih kmalu zadušilo, če slišijo slovensko besedo na ulici. Drugače je pa v prodajalnah. Tli znajo lepo slovenski — in prodajajo Celo   slovenske   ovratnice slovenskim
fantom. Seveda, kšeft je kšeft in slovensko ovratnico slovenski fant tudi pošteno plača s slovenskim denarjem!
— „Osa11, »tev. 29. Vsebina: G los a. Proti plesu. (Iz pridige profesorja dr. Klobasarja.) »Divji zapad". S. L. S. Iz kluba modrijanov. Zagovarjalec urokov itd. Podobe: Devičarja in Marijini devici.   V farovški kuhinji . . .
— Občni zbor „Društva slov. književnikov in časnikarjev11. Ker
se je občni zbor, sklican dne 20. t. m., moral radi Stritarjeve slavnosti in radi prijateljskega večera, prirejenega istega dne odposlancem »Hrvatske Matice", odložiti, se določa nov občni zbor v soboto, dne 9. junija t. 1. ob poludevetih zvečer v »Narodnem domu" z istim dnevnim redom kakor zadnjič. Slovenske književnike in časnikarje vabimo, da se tega občnega zbora udeleže v čim največjem številu, slovenske liste pa prosimo, naj to notico blagovole ponatisniti!
— Ruski koncert v Ljubljani.
^Glasbena Matica" javlja, da prirede v sredo, dne 30. maja, v veliki dvorani »Narodnega doma" odlični ruski umetniki, člani carske dvorne opere iz Peterburga, koncert. Izvajali bodo koncert: operni pevec peterburške imperatorske opere gospod Konstantin T. SerebrJakov (basist), gospodičina Lidija K. Serebrjakova, operna pevka (sopr anisti nj a), gospod Nikola M. Safonov, artist imperatorske opere (tenorist), ter odlična ruska dramatična umetnica Ana V. B e ž o -jeva. Program priobčimo v ponedeljek. Ker je program velezanimiv in za Ljubljano povsem nov in ker so imenovani člani, kakor se nam zatrjuje, resnično umetniki prve vrste, opozarjamo ljubljanske in izvenljubljanske Slovence že danes na ta koncert in na njega velik užitek. Vstopnice se bodo dobivale pri g. J. Lozarju.
— Darila za Vilharjev spomenik. Gospića Alojzija Kraigher v Postojni je nabrala pri raznih prilikah 18 kron, gospice Julka Smole in Mici Meze v Dolnjem Logatcu so nabrale pri tamošnjih rodoljubih 55 kron. Srčna hvala. Naj bi našle mnogo po-snemalk.
Odbor za Viharjev spomenik.
— Poštne stvari. V štev. 110.
„Slovenca" z dne 21. t. m. čutil je pisec članka »Poštne zadeve" morda inspirirano potrebo, obdregniti se ob delovanje prej Snega ravnatelja poštnega urada ljubljanskega, g. M. Sor-lija, poudarjajoč, da mora sedanji ravnatelj urad od vrha do tal preurediti in reformirati. Gosp. Šorlijeva strokovna zmožnost je bila v krogih veščakov toliko priznana, da bi bilo pač odveč o njej govoriti ali jo celo braniti, novemu g. ravnatelju pa bi bili uradniki zelo hvaležni, Če bi opustil take nebistvene reformacije, in to celo iz boljšega na slabše, ker delajo
v razvoju poštnega prometa utemeljene vedne preuredbe bistvenih predpisov osobju itak dovolj preglavic. Nove metle sicer morda dobro pometajo, a zavidati pri tem ni uradnikov, ki morajo v naporni svoji službi Še požirati neznosen prah takega nepotrebnega pometanja.
— Obisk v Karlovih varih. Gospod Mitar Vojvodic, sinovec kne-ginje črnogorske, dober prijatelj svojega součenca gosp. H. Gerbiča fsina ravnatelja »Glasbene Matice"), kateri obenem s tem obiskuje trgovsko akademijo v Pragi, je dobil od tajnika črnogorskega knežjega dvora telegram iz Karlovih varov, kjer zdaj biva kneževska rodbina, s povabilom, da dojde tja, obenem pa da seboj pripelje svojega prijatelja, o katerem je pri priliki povedal kneginji, da ga tam predstavi knežjima visokostma. G. H. Gerbic se je na to odpeljal s svojim prijateljem v Karlove vare, kjer je bil 19. t. m. sprejet milostivo v avdijenci pri knezu in kneginji črnogorski ter je po želji teh ostal s svojim prijateljem dva dni tamkaj v vili »Cleopatra et Carlton", v kateri biva knežja rodbina.
— Zadruga gostilničarjev itd. v Ljubljani otvori s 1. junijem t. 1. svojo zadružno bolniško blagajno za p o m o č n i k e, vsled česar poziva vse svoje člane, da do 31. maja odglasijo svoje uslužbence pri okrajni bolniški blagajni.
— Javna vinska pokušnja. Pri nocojšnji javni, od H.—10. ure v tukajšnji deželni vinski kleti vršeči se vinski pokušnji, se bodo točila ra-zun drugih vin, novodošli karmenet in novodošlo 51etno desertno (sladko) vino gospe E. Wutscherjeve iz Št. Jerneja na Dolenjskem. To se dobi tudi v steklenicah.
— 60 mlajev so postavili fantje
na Brezovici pri Ljubljani, ko je prišel tja škof birmo vat. Klerikalci se sklicujejo na to kot na veliko zavednost brezoviških fantov. Mi pa jako dvomimo, če se kaže zavednost kme-tiških mladeničev v tem, koliko mlajev postavijo, kadar pride škof v faro, da odnese par desetakov za svoje bankerotne zavode!
— Silna važnosti  Kc poroča
zadnji »Domoljub" o železniški nesreči pri Litiji, piše o veliki zamudi vlakov in pravi: »Brzovlak, ki prihaja v Ljubljano ob polu 6, uri zjutraj, je prišel ob polu 2. uri popoldne ter se je ž njim pripeljal tudi državni poslanec g. dr. Susteršič.- Prav kakor bi si bil dr. Susteršič najel poseben brzovlak in da bi bil najmanj kak cesar ali kralj, o katerem se sporoča o vsakem koraku, ki ga stori. Morda se pa mož pripravlja na kaj takega ?
— Z Vrhnike. Zelo nas veseli, kako naša šolska mladež napreduje pod vodstvom našega vrlega ueitelj-stva. Priredila se je dne 24. t. m. otroška predstava, katere spored je obsegal petje, deklamacijo in igro. Brez vsake laskavosti moramo reči, da je bil to sad obilnega truda tistih g. učiteljev in g. učiteljic, ki so pripravljali mladež za to predstavo. Izborno so nam vgajali Kosijevi »Letni Časi", ki so jih pele deklice. Nič manj nismo bili zadovoljni z deklamacijo »Pomladi-, „Polet j a", »Pastirja". »Kosca", »Jeseni" in „Zime-. Vsak mora priznati, da gre zaslužna pohvala dotičnim gospodom in gospodičnam izmed učiteljstva, da so s tolikom trudom pripravili našo šolsko mladino za to v resnici vse pohvale vredno veselico. Želeti bi bilo, da bi še večkrat naša šolska mladina nas razveselila s takimi predstavami, ki pričajo, da je naše učiteljstvo delavno kakor tudi, da naše ljudstvo ni po svojem razumu in spominu najzadneje. Ves spored se je vršil v korist revnim šolskim otrokom, zato je bila telovadnica popolnoma natlačena. Pogrešali smo le istega prijatelja šolske mladine in učiteljstva, kateri je že pri raznih prilikah učiteljstvu nasprotoval, ter nekatere še celo denuncirah
— „Far, pa ne žandar". Iz Ribnice nam pišejo: »Dihur" je v svoji 20. št. prinesel sledečo vest »Iz ribniškega trga": »Naši veljaki in pretesni fraki. Pri orožniškem slavlju dne 25. marca smo opazovali, koliko so pridobili naši veljaki v zadnjem desetletju na obsegu, Vsem je bila obleka pretesna in huda se je godila gumbom in želodcem itd." »Domoljubova smrdljiva cunja se predrzne torej zaničevati ljudi, ki imajo vobče več dela, skrbi in spoštovanja kakor kakšen plesni v far. Ker je bil g. omžniški postajevodja s srebrnim zaslužnim križcem odlikovan, to ni bilo všeč nekaterim farjem. Zato so skrpucali omenjeno notico, ter s tem hoteli sramotiti ves orožniški stan. če pogledamo stan in delo farja, ali pa preprostega žandarja, se vidi na prvi pogled, kje so trebuharji in bisagarji, in komu so pretesne suknje. Kajti far ima, kakor znano, vsak in ves dan prosto, doČim je žandar vedn< > v službi bodisi podnevi ali ponoči in v najslabšem vremenu, vrhutega stoji  zmirom v smrtni ne-
varnosti. OrožniŠke službe dosegajo včasih tudi do 36 ur, med tem, ko se zaljubljen far kratkočasi s svojo kuharico na razne n ačine. Če pogledamo žandarje in farje, takoj vidimo že od daleč razliko debelosti in trebuha, ali je far ali žandar. Farji se od lenobe debele tako, da marsikateri ne more opaziti, oziroma ogledati svojega čevlja, katerega ima pod svojim trebuhom, če ga je njegova gospa osnažila. Da blagoslovljen« i zgube na svojem obsegu, priporočali bi jim, naj bi se nekoliko posvetili težki orožniški službi. Bodo videli, kako jim bodo gumbi pokali in se želodci prenapenjaii. Sicer pa sramo-tilcem orožniškega stanu povemo, da so bili orožniki tisti, ki so jim prišli v Sori nad Ljubljano na pomoč in na njihovo komando delali, česar bi si< er ne bili učinili.
Orožnik   v   pokoju. ,
— Utonila je 22. t. m. 33letna Marija Grižavi iz Ribnice v potoku Uistrici. Grižavi je bila ž** dalj časa božjastna.
— Strela je udarila v Travi pri Kočevju v cerkev in napravila škodo na oknih in zidu. Drug blisk je švignil v poslopja posestnikov Jožefa Zbašnika, Blaža Žagarja in Helene Lipov. 1 ji: ubil zadnjemu v hlevu vola vrednega 280 K.
— Pičen VOl. Posestniku liajuku na Rakovcu pri Metliki je pičila kača vola v'jezik. Vol je bil v par minutah mrtev.
Razstava vajenskih del na Bledu. Zanimanje za razstavo je veliko, ker je že precejšno število vajencev zglašenih. Ostali še ne zgla-šeni vajenci, kateri se mislijo udeležh; razstave, naj se takoj oglase na razstavni odbor na Bledu.
— Volilni imeniki za volitev občinskega   odbora   v Idriji
znova razpoloženi,   r<>k   za   rekla 1 cije je do 31. t. m.   Vseh volilcev 616 in sicer v  prvem 7<*>,   v drugem 90 in tretjem razredu 510. Voliti torej v vsakem razredu 8 odbornik' v in 4 namestniki,   dočim je bilo sejaj 6 odbornikov in 3 namestniki.
„Sokol" v  Idriji je priredi! minolo   nedeljo  prvo   svojo letosnj vrtno veselico pri br. Premersteinu v Ljubevču, ki je v vsakem  'ožiru naj-povoljneje vspela.    Pomembna  pa je bila že zategadelj,  ker so se je prvikrat udeležili  vrli  žirovski   Sokoli v društvenem kroju.  Do Marofa so jim šli naproti idrijski   Sokoli,   od   tu pa se je odkoralo v realcno telovadni•■». kjer  so se  vežbale  skupno red"', vaje.   Ob 1 .,4. uri je odkorakal idrijski Sokol (40 članov v kroj u | z god b na čelu v treh četah v LjubevČ. Kaj lep je bil nastop v četah, in S so se izkazali spretne v redovnih \ «-jah.   Zlasti so se odlikovali štroT8» bratje, ki sb to  pot  prvikrat na>-pili.   v   pravi  sokolski   disciplini is vztrajnosti, za kar jim  bodi iskrena pohvala. Le tako vrlo naprej, da Sin preje dvigne ponosno svoja krila samostojen žirovski Sokol.   —  Po * četrturnem korakanju so dospeli v 1 koli in ž njim mnogobrojno idrijsk _ narodnega občinstva na veselični pi stor. ki so ga   marljivi   bratje Slani zabavnega odseka v zadnjem tronotkfl kaj   ukusno   okrasili   z   zelenjem in trobojnicami.    Pri   veselici   je   tak j zavladalo veselo vrvenje, mladina M je vdala plesu, pevci bratskega bralnega društva  so  zapeli  več kra-:. zborov, otročiči so se radovali dubi' kov njim namenjenega srečolo 7M < stilničar br. Premerstein pa se je, i1 trudil zadovoljiti udeležnike z dobi pijačo in še boljšo  kuhinjo Y veselem razpoloženju je   km d u čas odhoda: ob 1 /J. uri  se je odkorakalo  v  mesto,   idrijski   So ko H i svoje   žirovske   brate spremenili br. Moravca, kjer tO   M prisrčno p slovili z gorečo željo, da se čem zopet snidejo!
— Za „Sokolski dom11 » Idriji so darovali: (i g. C er kl j a a* ski planinci 10 K, Vel i kaju-1 Luka v Tolminu 1 K, Brus -I I
1 K,   Stubelj   Milan  84   v. 1. pajne   Adolf   20   v, Laj>^ Srečko 2 K, sestre  M ali K i gica 2 K 34 v, R o z a 1 i j a Ta b1 v,  Davorinka Dežela bratje T av z e s F r a n 1 K, Lap Valentin I K 00 v. K rč n i k * 1 K, Novak Julij 4  K, ibj l*h' v, 2 K. 2 K,  51 v, 60 V, sk 34 K 86 v.   Odbor »Sokola- v l& izreka vsem nabiralcem, kakor valeem   najiskrenejšo   zahvalo -N zdaru !
Godbeno društvo v Idr'
priredi v soboto  zvečer 2. junija P promenadni koncert na Mestnem Na binkoštni   ponedeljek   pa p društvo izlet v Koševnik, kjer b in prosta zabava.   Vstop pi ^ se ne bodo  razpošiljala poaobl bila, ^e t eni  potom podporne kakor tudi druge občane iz Idrija okolice uljudno vabi k udeležbi
— Vipavski ognjegasci.
vencev" pisatelj »vipavskih n vic" J potreboval malodane tri tedne,
WT Dalje v prilogi. ~WŠ
2. Priloga »Slovenskemu Naroda" st 120, die 26. maj« 1906
skoval za svoje slaboumne bralce poročilo o vedenju podpisanih na praznik Sv. Florijana. Preteklo soboto se je ohrabril in se prav po svoji stari navadi nesramno zaletel ob potrebno gasilno društvo, ob pevsko društvo in seveda tudi ob tukajšnje učitelj -stvo, katero bi, kakor se vidi, najraje vtopil v žlici vode. Podpisani ne čutimo sicer potrebe, odgovarjati temu golobrademu, nestrpnemu dopi-sunu, a da ne bo javnost koga krivo sodila, podajamo tu resnici na ljubo sledeče pojasnilo. Kakor vsako leto, sklenili smo tudi letos na dan Sv. Florijana naroČiti g. kapucina, ki naj bi opravil običajno mašo v tukajšnji farni cerkvi za gasilno društvo. Naprosili smo v to svrho dovoljenja g. dekana Krjavca, ki nam je tudi sprva dovolil, da se vrši služba božja po stari navadi kot druga leta, namreč da pojejo pri maši pevci pevskega društva, ki so večinoma sami ognjegasci. Ko smo dobili to dovoljenje, obrnil se je naš načelnik do predsednika pevskega društva g. Mercino in ga naprosil, da bi pevsko društvo prevzelo cerkveno petje na omenjeni dan, kar je g. predsednik radovoljno obljubil in pričelo se je tudi precej s potrebnimi pevskimi vajami. Pičlo uro pa pred pričetkom društvene maše poje g. dekan dano besedo in odločno prepove omenjenemu pevskemu zboru peti pri maši. ki smo jo mi plačali, na kar smo mi podpisani soglasno sklenili, da se ne vde-ležimo korporativno službe božje, ampak da ostanemo za Časa službe božje v društvenem prostoru, kar smo tudi v resnici storili. Ostudna laž je torej, da smo bili v gostilni med mašo. O zadevi, ki se podtika g. Mercini, on niti vedel m našega sklepa, ker ni bil navzoč in ni mogel toraj na nobenega uplivati. Gasilno društvo je res korporacija, v kateri se ne vganja politika in tega tudi nihče ne misli, a še veliko manj se pa spodobi vganjati politiko v katoliški cerkvi, ki je žalibog zadnje čase postala iz hiše miru prava kovačnica politike. Spričevalo k temu daje praznik Sv. Florijana. Končno Še povemo imenovanemu dopisniku, da obstoji gasilno društvo v Vipavi že 25 let in da je dosedaj vedno pri procesijah nastopalo z Čeladami na glavah, kakor nastopajo tudi vsa druga gasilna društva. Ako se pa novodobnim klerikalnim kramarjem to šele sedaj nespodobno zdi in jim ni po volji, naj se le potolažijo, ako jim obljubimo, da se tudi to v prihodnje lahko opusti. — J. Mesesnel, načelnik; Jernej Poniž, namestnik: Ed-mund Pavlin, Gregor Nadli-šek, Jožef Durn, Ivan Bajec, odborniki.
— Toča je padala preteČeni teden v Vremski dolini, zlasti v košan-ski občini, ter je napravila na razvitih drevesnih in trtnih poganjkih precej škode. Značilno je, da je toča sedaj v tem okraju že 4. leto zaporedoma in par let celo dvakrat močno potolkla, dočim je popred komaj vsakih 10 ali 15 let enkrat padala. Vsled tega trpe mnogo novonapravljene trtnice in drevesnice, zlasti obširni subvencionirani podružnični nasadi v Bujah pri Košani, v katerih se vzgoji sedaj vsako leto 4—5000 lepih dreves in 70.000—100.000 ameriških trt.
— Četrti vlak na progi Zidani
most-Zagreb že vozi in sicer odhaja z Zidanega mosta ob polu devetih dopoldne in prihaja v Zagreb ob polenajstih.
— Jajce v uredništvu „Mar-
burgarice". V Mariboru se je zgodil nastopen slučaj, kakor ga pripoveduje »Marb. Ztg." ; Neka Nemka je kupila na trgu jajce od neke slovenske kmetice. Jajce je bilo pri kupu čisto navadno jajce, dobro jajce in tudi klopotec ne, dasi ga je Nemka po vseh pravilih umne gospodinje tresla. Ko pa pride ta nemška gospa domov in si jajce še enkrat ogleda, naredi se ji črno pred očmi. Na jajcu so bile na tistem kraju, ki je bil pri prodaji spodaj — tako verno pripoveduje »Marburgarica" — zapisane tele grozne besede: ^Preljubi naš Bismark, naš stari kompare, naj dobi štiri plesnive cigare.u Gospa je letela z jajcem v uredništvo ^Mar-burgarice", ki je menda edina kompetentna razsojevati v takih jajčjih vprašanjih, in pokazala grozno jajce. -MarburgariČni" urednik je odkupil jajce in ga obljubil porabiti v boju — proti Slovencem! Res je napisal uničujoče besede, s katerimi smo Slovenci silno udarjeni in vsled njih izročeni gotovemu pogina. Jajce si vsak Nemec zlasti pa Nemka lahko ogleda v imenovanem uredništvu in je »MarburgariČin" urednik vedno na razpolago natančno pojasniti, kako je prišel do tega znamenitega jajca. Nam se pa dozdeva, da je »MarburgariČin" urednik sam izvalil dotično jajce z groznim napisom in misli zdaj delati nekaj puhle reklame za svoj vsenemški list.
— Pod vlak se Je vlegei 21-letni Jožef Marinšek iz Spodnje Pol-skave na Štajerskem. Vzrok samomora je nervoznost.
— Kobila se je ubila. Rihardu
Vavhniku iz Spodnje Polskave se je ubila kobila, ko jo je peljal domov in jo vodil čez neko ozko brv, s katere je padla žival v vodo.
— V tujini je Ubilo v rudniku v Hambornu delavca A. Sekovanja iz Bizelskega pri Brežicah. Usulo se je toliko kamenja nanj, da je bil takoj mrtev.
— »Svedrovci" pred sodiščem. Pred goriškim porotnim sodiščem se je te dni vršila razprava proti Albertu Pečenkuiz Trsta, R e n a t u SigliČn iz Trsta, Ivanu Colombu iz Trsta, Franu Peri-siniju iz Dolenj in Josipu črni-goju iz Nebel. Prvi štirje so bili obtoženi, da so lansko leto pri prodajalcu Joni v Raštelu v Gorici na-vrtali blagajno, iz katere so pobrali samo 656 K, ker se jim je sveder zlomil med »delom". Najeli so si stanovanje nad Jonovo prodajalno in nekega pripravnega večera so predrli pod in se spustili doli. Ko so delo dokončali, jih je odpeljal Črnigoj z vozom proti Trstu. Ti »svedrovci" so nameravali okrasti trgovca Venu-ti j a v Gorici, tovarno v StraČicah in postajo v Korminu, a so opustili te namene, ker so se jim zdeli neizvedljivi. Tudi so opustili tatvino v Lincu, kjer bi bili dobili 300.000 K, ker niso mogli dobiti dovolj potrebnih podatkov. Izid obravnave je sledeči: Črnigoj oproščen, Pečenko 4 leta, S iglic 5 let, Colombo 4 in pol leta in Perisini 6 let. Vsaka dva meseca post za vsakega obsojenca.
— Nižja državna realka v
Knittelfeldu se razširi s prihodnjim šolskim letom v višjo realko, kakor je naučni minister že obljubil štajerskim nemškim poslancem. Potem bodo imeli Nemci štiri cele realke, Slovenci pa ne dobe niti nižje realke.
— Zastrupila se je v Veprincu
pri Opatiji 301etna Karolina Ma-kuč, ker jo je mož zapustil in odšel v Ameriko.
— Roko si je prestrelil v
Trstu 221etni dijak G v i d o n Zupančič, ko je snažil samokres in se je ta naenkrat sprožil.
— Poskusen samomor. 281etna Marija L o r a h v Trstu je vsled srčnih bolečin skočila v morje. Rešili so jo pa še v pravem času in jo oddali v opazovalnico za umobolne.
— Velikanski požar v Zagrebu.
V Zagrebu je pogorel včeraj parni in umetni mlin. Ogenj je nastal najbrž vsled tega, ker so se vnele neke osi pri kolesih ali pa, vsled električnega toka. Uničena so vsa poslopja, skladišča, zaloge in stroji. Rešili so z veliko silo le eno skladišče in hišo ravnateljstva ter blagajne in knjige. Škode je nad dva milijona kron. Zagrebški parni in umetni mlin je akcijska družba s kapitalom milijon kron.
— Nesreča pri streljanju proti toči. V Tovarniku na Hrvatskem so streljali proti toči Ivan Krč in dva njegova tovariša. V neosnažen možnar so nasuli smodnika, ki se je pa naenkrat vnel in užgal v bližini stoječo vrečo, v kateri je bilo 16 kg smodnika. Krč je bil pri tem opečen na obeh rokah in telesu, njegov Tletni sin pa tako, da je čez en dan umrl. Ostala dva streljača sta se srečno umaknila.
— Umetni led, ki se proizvaja iz najčistejše studenČnice, iz tovarne g. Teodora Frohlicha na Vrhniki, se bo prodajal v soboto, 2. j u n i j a, nakar se zlasti opozarjajo gg. krčmar j i in kavarnarji. Podrobnosti ~še poizvedo iz današnjega inserata.
— Lastniki motorskih vozil
se opozarjajo na dolžnost, da si za svoja vozila pri mestnem magistratu izposlujejo oznamenila ('Številke), sicer zapadejo občutni globi.
— Vešče so zmotile danes ponoči 341etnega brezposelnega brivca Henrika Langeja s Pruskega. Takoj, ko je prišel v Ljubljano, mu je pristni cviček tako ugajal, da se ga je na-lezel Čez mero, potem pa šel spat na Poljanski nasip. V sanjah pa je menda poželel zopet po dobri kapljici in v tem, ko je stegnil roko po kozarcu, se je strkljal v Ljubljanico. K sreči je prišel mimo patrulujoči policijski stražnik, kateri je slišal nerazumljive brivčeve glasove. Naglo je hitel na lice mesta in potegnil Langeja, kateremu Ljubljanica ni tako ugajala kakor cviček, iz vode in ga odvedel v varnejše prenočišče.
— Si je slabo prebral. Se leta 1904. je pobegnil od dela pri zgradbi hotela „Union" prisiljenec Alojzij Lettner, za katerega se dolgo Časa ni vedelo, kje da je. Sedaj pa je dobilo ravnateljstvo prisilne delavnice obvestilo, da je Lettner dobil na Bavarskem zaradi hudodelstva tatvine 3 leta, kjer mu bode gotovo bolj presedalo, kakor v ljubljanski prisilni delavnici.
— Otroka povozil. Danes dopoldne je neki hlapec povozil v Rožni ulici 51etnega otroka slikarskega mojstra Antona Pokorna. Otrok je na roki in obrazu nekoliko poškodovan in se je precej prestrašil. Pri tej priliki omenjamo, da bi bil že skrajni
čas, da bi se ta ulica regulirala, ker promet raste vedno in se prav lahko zgodi kdaj kaka velika nesreča.
— Pobegnil je od dela na Rakovniku 391etni prisiljenec Jakob Deč-man iz Semiča.
— Iz Amerike jefprišlo včeraj 40 Macedoncev, katere je vrnila on-dotna izseljevalna komisija zaradi različnih telesnih hib.
— Izgubljene In najdeno reči.
Akademik H. T. je izgubil 9 K vreden dežnik, katerega je našel sodni sluga Ivan Rakovec in ga oddal na magistratu.
— „Ljubljanska društvena
godba11 priredi danes zvečer na vrtu hotela „Ilirija" (Kolodvorske ulice) društveni koncert za člane. Začetek ob 8. uri. Vstopnina za Člane prosta, nečlani plačajo 40 vin.
— Velik koncert svetovno-slavne ogrske magnatske ciganske godbe ho jutri, dne 27. t. m. v
vic ar i j i". Začetek ob 3. uri popoldne. Vstop prost.
— Budapeštanski orfej nastopi
danes in jutri na vrtu Hafnerjeve pi-varne na Sv. Petra cesti.
— Jugoslovanske vesti. —
Glavna skupščina »Družbe sv. Cirila in Metoda za Istro" bo v četrtek 31. t. m. v Voloskem; občni zbor bo dopoldne ob desetih. Zvečer bo pa predstava s koncertom v „Na-rodnem domu", ki jo priredi hrvatsko dramatično društvo v Voloskem s sodelovanjem pevskega društva »Lovor" v Opatiji.
— Banska kriza na Hrvatskem. Grof Pejacević je ponudil kralju svojo demisijo, ki pa ni bila sprejeta. Ban se je vrnil v Zagreb baje z nalogo, da doseže fuzijo koa-lirane opozicije z madjaronsko stranko ne samo s klubom v saboru nego tudi po vsi deželi. Dokler se to ne zgodi in se v saboru ne vstvari trajna veČina, ne bo baje otvorjen hrvatski sabor. V tem oziru najbolj spletkari hrvatski minister Gejza pl. J o s i p o -vic. Vendar se je pa nadejati, da se te spletke ne bodo posrečile in da bo ban grof Pejacević preje ali sleje primoran odstopiti. V tem slučaju je tudi neizogibno, da demisionira tudi dosedanji hrvatski minister in pride na njegovo mesto kak zaupnik koa-lirane opozicije.
— Naknadne volitve v hrvatski sabor še niso razpisane, vendar se pa že opaža živahno volilno gibanje v vseh okrajih, kjer se imajo izvršiti še naknadne volitve. Zlasti živahna je agitacija v okraju sv. Ivan Žabno, kjer je bil pri prvotni volitvi izvoljen StarČevićanec Juraj Tomac, ki je pa ta mandat odložil in si pridržal onega v Biškupcu. Za ta mandat se bodo borili trije kandidati: župnik G j uro ŠimonČić na programu koalirane opozicije, StarČevićanec dr. Bošnjak in vodja »Seljačke stranke" Stjepan Radić. Skoro gotovo je, da bo v tej borbi zmagal StarČevićanec dr. Bošnjak.
— Vsesrbski učiteljski kongres bo, kakor smo že poročali, o binkoštih v Belgradu. Na tem shodu se bo sklepalo o jugoslovanskem učiteljskem kongresu, ki se namerava prirediti prihodnje leto najbrže v Belgradu ali Zagrebu. Pri tej priliki se bo tudi izdelal natančen program za ta kongres.
— Kongres slovanskih profesorjev v Zagrebu. Kakor posnemamo iz lista »Le Oourrier de S op hi a", se namerava prihodnje leto prirediti v Zagrebu kongres slovanskih profesorjev, na katerega bi naj poslala svoje delegate vsa slovanska profesorska društva in uredništva pedagoških listov.
— Šolstvo na Bolgarskem. Na Bolgarskem je bilo 1. 1832. samo 200 šol. Čim je bila Bolgarska leta 1877. osvobojena, je število ljudskih šol poskočilo na 1500. L. 1892. je bilo že 2500 ljudskih šol; to Število je naraščalo od leta do leta, tako da je danes na Bolgarskem že 4686 šol. V 62 mestih je 488 šol z 79.800 učenci, po deželi pa 4101 šola z 200.000 učenci. Vseh Šolskih otrok je skupaj 345.888, med temi je 233.033 učencev. Na teh šolah deluje 5969 učiteljskih moči in sicer 4527 učiteljev in 1450 učiteljic.
— Sirom slovanskega sveta.
Sestnajletni poljski umetnik. V salonu francoskih umetnikov v Parizu ste razstavljeni dve sliki, ki vzbujate splošno pozornost: slika, ki predstavlja Prometeja, na portret slavnega poljskega umetnika Henerja. Obe sliki ste delo šestnajstletnega poljskega slikarja Tadeja Styke. Ves Pariz je očaran od teh dveh slik in pariški umetniki in kritiki ne morejo dovolj prehvaliti talenta in rutine mladega slikarja; vsi prorokujejo mlademu umetniku sijajno prihodnjost. Vsi pariški Usti in revije priobčujejo o Stvkovih slikah navdušeno pisane ocene in posvečajo mlademu umetniku največjo pozornost. Sam predsednik francoske republike Fallieres si je dal predstaviti šestnajstletnega slikarja in mu izrekel svoje priznanje.
— Bivši ministrski predsednik grofVitte — Časnikar. »Russkoe Gosudarstvo" poroča, da namerava bivši ruski ministrski predsednik grof S e r g e j V i 11 e ustanoviti velik dnevnik, čegar izdajatelj in urednik bo on. List bo odločno zagovarjal napredne in svobodomiselne tendence.
— Slovanstvo in gosudar-stvena duma. Pod tem naslovom priobčuje petrogradski »Dvadcatvj Vjek" Članek, v katerem naglasa, koliko je izgubila Rusija v zadnjih letih na ugledu vsled katastrof, ki so jo zadele na Daljnem Vztoku pri zapadnih in južnih Slovanih, ter povdarja, da je sedaj na gosudarstveni dumi, ki je edino poklicana v to, da pridobi Rusiji izgubljene simpatije in ugled med ostalim slovanstvom. Od dume se pričakuje, pravi list, ne samo okrepljenja in ojaČenja Rusije, marveč vsega slovanstva. To je pred vsem trdno prepričanje vseh zapadnih in južnih Slovanov. To izpričujejo brzojavni pozdravi, ki so jih dumi poslali ob priliki njene otvoritve Cehi in južni Slovani. To bi naj duma uva-ževala in skrbela za to, da bi bila zunanja politika Rusije pred vsem slovanska, da bi našli v nji krepke opore zapadni in južni Slovani.
* Najnovejše novice. Z a s t r a ž o
državne meje napram Italiji je poklicanih iz Češke 1200 brambovce v nemške narodnosti v južno Tirolsko in Koroško.
— Japonsko brodovje ne pride na obisk na Angleško letos, temuč šele prihodnje leto.
— Škandal pri konjski dirki. Pri konjski dirki v Budimpešti sta dva konja, na katera se je največ stavilo, da prispeta prva na cilj, sredi dirke obstala. Občinstvo, ki je stavilo, je to tako razkačilo, da je s kamenjem napadlo dirkača ter bombardiranje nadaljevalo vkljub policijskemu varstvu do konca dirke. Neki policijski komisar je bil nevarno ranjen.
— Nova repetirka. Mehanik Raineri v Roveretu je izumil puško, iz katere je mogoče v minuti 80krat izstreliti.
— Nesreča na razstavi. Pri prirejanju jubilejske razstave v Bu-kareštu se je zrušil ogrski paviljon ter podsul 17 oseb. Pet oseb so izvlekli mrtvih, ostalih 12 je nevarno ranjenih.
— Madžarska surovost. Blizu Szatmara je graščak Labonc prepovedal kmetom pasti živino na njegovem svetu, a ker se kmetje za njegovo prepoved niso zmenili, zaprl jim je živino. To je kmete tako razkačilo, da so napadli graščaka na njegovem domu, hudo pretepli njega in njegove služabnike ter končno vse zakopali z glavami navzdol v blato, da so se vsi podušili.
• Iz življenja Gautschevega.
Gautsch je bil zaščitnik kranjskih klerikalcev in njih zaveznikov, zato mu je pa naš »Slovenec^ pel najbolj zvenečo slavo. O Gautschu so se pa zadnjič v državnem zboru slišale precej lepe reči, ki dokazujejo, kaki ljudje so »SlovenČevi" vzor-možje. Gautsch je namreč pri volitvi nadškofa Kohna kot višji uradnik nauč-nega ministrstva vodil skrutinij. Bila je navada, da je uradnik, ki je fun-giral pri taki volitvi, dobil od izvoljenega nadškofa 1000 cekinov častne nagrade. Teh 1000 cekinov so reser-virali tudi za Gautscha in jih ravno razstavili. Tu je neki višji državni dostojanstvenik opomnil Gautscha, da se ne spodobi, sprejeti za izvrševanje uradniške dolžnosti 1000 cekinov. Gautsch je vtaknil teh 1000 cekinov v žep in odpravil za prihodnjost to navado. Ko je bil Gautsch zopet minister, zaželel si je lepih konj. Pisal je poljedelskemu ministru, naj mu prepusti cene konje. Ta mu je prepustil dva konja, ki bi stala ne ravno bogatega častnika 600 gld. Gautsch se je vozil s temi konji 4 tedne okrog, potem jih pa prodal v Nemčijo za 3000 gld. Kaj je Gautsch vse storil kot kurator v Terezij anišču v Dunajskem Novem mestu, je znano, znane so pa še druge čedne dogodbe, ki jih ve tudi Slovenec", a prav zaradi tega hvali Gautscha kot vzor-človeka.   Seveda:  gliha vkup štriha!
• Poroka na smrtni postelji.
V Filadelfiji se je nedavno poročila na smrtni postelji mlada deklica esie Regent z možem, ki je zakrivil njeno smrt. Deklica je namreč razkazovala dan pred poroko svojemu ženinu razna poročna darila, ki jih je dobila od sorodnikov in prijateljic. Med darili je bil tudi krasen revolver. Ženin si je orožje ogledoval, ki je bilo nabito ter se na zagoneten način sprožilo tako, da je krogla zadela deklico naravnost v prsi. Ko se je v bolnišnici zavedla je zahtevala, naj jo poroče z njenim nesrečnim ženinom. Poročili so jo v postelji, a kmalu po poroki je umrla.
* Najvišja gora Severne Amerike je Mount Mac Kinlev na A laski, in sicer je 6200 metrov visok. Dosedaj se ni nikomur Še posrečilo priti
na njegov vrh. Sedaj pa sta na potu, da dosežeta vrh dr. Frederik Cook, ki se je že udeleževal najsmelejših arktiških in antarktiŠkih ekspedicij, in profesor Heršel Parker z vseučilišča Columbia.
* Sv. Birokracij. V zapadni Pruski je kupil gozdni erar pred leti zelo poceni lepo letoviščno hišo sredi gozda z vrtom in shrambo za poljske pridelke ter namestil tam gozdarja. Letos bi bilo treba na shrambi streho, ki je bila iz lepenke, premazati s katranom. Računski urad je pri pregledovanju tozadevnega računa prišel na to, da gozdar nima pravice do tolike shrambe. Takoj se je odredilo, da se zmanjša na predpisani obseg. Odstranili so masivni strešnik, oba stranska zida sta se skrajšala in streha se je primerno znižala. Stroški prezidave so znašali 9000 mark, a tudi shramba je izgubila veliko svoje prejšnje vrednosti. Toda glavno se je le doseglo: streha se je zmanjšala in vsled tega se je prihranilo par mark pri katranu.
* Skrivnosti kitajcev razkrite. Dokler ni potres v San Frančišku razdejal stanovanj, v katerih je živelo nad štirideset tisoč Kitajcev kakor prerijski psi v puščavi, toliko časa ni vedela policija, kaj se je godilo med Mongolci. Ko je razpihal veter pepel raz pogorišč, tedaj se je prepričala policija, da so imeli Kitajci v resnici mnogo tunelov pod zemljo, o katerih je policija že zdavnaj sumničila. Sto čevljev globoko pod zemljo so imeli Kitajci rove, kateri niso bili znani nikomur, razven lastnikom, ali voditeljem kakih kitajskih zarotnikov ali maščevalcev. Ti so izvabili žrtve v svoja stanovanja, jih tamkaj umorili, oropali in jih zakopali v te rove. Nekoliko pred potresom, ki je divjal zadnji teden v San Frančišku, se je izrazil eden najboljših detektivov: »Že več let skušam priti na sled rovom, katere imajo po mojem mnenju Kitajci pod zemljo, toda doslej se mi ni še to posrečilo. Kaj se godi v teh rovih, ne more nihče povedati. Koliko umorov so že izvršili v teh podzemeljskih prostorih in koliko deklet je bilo pripravljenih v nesrečo v teh krajih, ne more nihče povedati." Na stotine ljudi je zginilo vsako leto v kitajskih bivališčih, a policija ni mogla povedati, kako se je to zgodilo. Sedaj je policija našla, koliko mrtvecev sb imeli Kitajci pokopanih v teh rovih pod zemljo. Vsi Kitajci, kateri so stanovali v bližini teh rovov, bodo izgnani iz mesta. Mrtvecev, kateri leže v teh rovih, ne bodo izkopali, temveč bodo rove zasuli.
* Tragična smrt. V Lincu je
pred petimi leti ugriznil trgovca Kal-tenbrunnerja stekel pes. Takoj so ga spravili v Pasteurjev zavod v Zenovo, kjer so ga dolgo zdravili ter se je vrnil popolnoma ozdravljen domov. Nedavno pa se mu je hipoma shujšalo in popadla ga je steklina. V groznih mukah je v par dneh umrl.
* Čuden vzrok ločitve zakona.
Gospa Josipina Russel, lepa in zelo bogata dama ugledne Čigaške družbe, je izročila prošnjo za ločitev zakona, ker jo je mož potegnil iz postelje ter jo celo udaril. Pri zasliševanju se je izkazalo, da so vzrok — gospejne mrzle noge. Gospa je zatrjevala in prisegala, da v usodni noči se s svojimi nogami moževih niti dotaknila ni, vendar jo je psoval, da ima mrzle noge ter jo zaradi tega potegnil iz postelje in jo udaril. Tudi je trdila, daje samo tisto noč »slučajno* imela mrzle noge, dočim mož vztraja pri trditvi, da ima žena vedno mrzle noge, Česar on ne more trpeti.
* Iz ćasniških oznanil. Neki francoski časopis je zbral razne k urijo zne inserate po časopisih ter jih sedaj priobčuje, kakor: »Dama jezlji-vega značaja išče deklo za vse.-* —1 »Orjak, ki ga povsod občudujejo, bi se rad poročil z ženskim naravnim čudesom." — nSt° frankov ponuja neki mož Parižanu, ki pov?e> sredstvo ali mu diskretno pomaga, da bi se prepričal o zakonski zvestobi svoje mlade žene, ki stanuje na deželi, a se pogosto vozi v Pariz."
j,Naprodaj je breja kobila, ki izvira od orožnika. ^
* 20.000 kač na enem posestvu. Neki posestnik v Marylandu (Zedinjene države) ima 20.000 kac na svojem posestvu. Zagradil je 20 arov zemlje, kjer redi kače. Zemljišče je pokrito z grmovjem in kamenjem ter je vsled tega kakor nalašč za kače. Kače niso strupene, a goje se zaradi olja, ki ga dobivajo od njih kot zdravilo zoper revmatizem. Z vjetih kač se sleče koža, nato se pečejo kakor slanina. Olje (mast), ki se dobiva na ta način, je gosto in težko, ter neprijetno diši. Povprečno se pripravi vsako leto po 2000 kac za olje, ki dajo le kakih 75 litrov olja.
* Kenguru je ime živali, ki živi v Avstraliji. Ko je prišel Cook na svojem raziskovalnem potovanju na avstralske bregove, je videl na bregu divjake, ki so ubili čudno žival. Izkrcal se je ter ubito žival odkupil. Ko je vprašal divjake, kako se žival imenuje, somu odgovarjali »Kenguruu, t. j. »Mi vas ne razumemo". In s tem
imenom je preskrstil Cook neznano žival.
* Čudna oporoka. V New-Yorku umrli financier Daly je zapustil pol milijona dolarjev kakor fond, iz katerega bodo dobivale podporo osebe, ki bodo kaznovane zaradi sleparjenja pri kvartanju. Razen tega je v svoji oporoki določil, da dobi vsaka zaradi krivega kvartanja obsojena oseba, ki se udeleži njegovega pogreba 500 dolarjev.
* Ladje oklopnice v starih časih. Oklopnice so poznali že stari Grki in Rimljani. Prevlekli so ladje z debelimi kožami in ki ob uče vin o. V bitki pri Palermu leta 1071. so imeli Normani in Saraceni še s klobučevino pokrite ladje. Leta 1191. so Saraceni prevlekli ladje s svincem. Z železom obita ladja je bila prva narejena leta 1585. v Antwerpnu, da prodre vrste španskega brodovja, ki je oblegalo mesto. Na nesrečo pa je padla ladja spancem v roke.
* Z mrtvim poročena. K praški
policiji je prišla nedavno neka 301etna žena ter povedala, da je njen mož neznano kam izginil. Poročena je bila ž njim šele par mesecev. Predložila je njegov krstni list in domovnico. Iz tek dokumentov pa seje izkazalo, da se glase na ime nekega moža, ki je že pred dvanajstimi leti umrl. Opravičen je sum, da si je pobegli mož na kak način prilastil dokumente pokojnikove ter se na podlagi teh dal poročiti. Policija sedaj išče zagonetnega moža.
* Morala za mladinsko književnost. Dr. Oton pl. Greverz daje za izbiranje mladinske literature sledeča satirična navodila: »Svet mora biti tak, kakršen je, posebno kakršen je sedaj. 2. Ako bog reši pobožne, je roka božja očitna; ako pa imajo nesrečo ali poginejo, je to nezapopad-ljivi božji sklep. 3. Človek mora biti dostojnega vedenja, posebno ne sme priti v konflikt s policijo. 4. Varuj se slabe tovaršije, ker se sicer zameriš dobri družbi. 5. Kdor more. naj si privošči dobro življenje, le revežem naj tudi kaj da; Bog vse poplača. 6. Tudi ljubega Boga se ne sme popolnoma pozabiti, posebno ako je sila najhujša. 7. Starši so vedno lep zgled za otroke, posebno v višjih slojih. 8. Ker je cerkveni zakon zakrament, je poštena ljubezen dovoljena. 9. V boju in ob patrijotičnih slavnostih se je treba navduševati za domovino. 10. Mladina naj ne počenja budalosti: šele na stare dui se sme o tem pripovedovati, in potem je to mično. 11. Preklinjanje in pridavanje je dovoljeno le starim pridnim vojakom in mornarjem."
* Neznano  človeško pleme.
Gubernator britske Nove Gvineje je na svojem potovanju naletel v nepri-stopnih močvirnih pokrajinah na dosedaj neznano človeško pleme. Pleme je iz strahu pred bojaželjnimi divjaki zbežalo v najgrše dele otoka. Žive v močvirjih in kalužah ter večinoma celo življenje precepe v malih čolnih, ki si jih izdolbejo iz drevesnih debel. Vsled neprestanega sedenja in veslanja so jim roke zrasle zelo dolge, a noge so v spodnjem delu popolnoma izkrivljene. Ako stoje ali stopajo, jim je težišče celega trupla na petah. Boječi pa so tako, da se je guber-natorju z velikim trudom posrečilo videti par teh Čudnih eksemplarov.
* Angleška svetovna država.
Angleži so sedaj gospodarji petine vse zemlje, Od leta 1861 do leta 1901 se je povečala angleška država od 8 milijonov petsto tisoč stirijaskih -milj na 11 milijonov 908 tisoč 378 stirijaskih milj ; prebivalstvo se je pa pomnožilo od 259 na 398*4 milijonov. Angleška sama meri le 121.089 stirijaskih milj in ima 41*6 milijonov prebivalcev, angleške naselbine v Aziji pa merijo 1*9, v Afriki 26, v Avstraliji 32, v Ameriki 4*2 milijonov stirijaskih milj. Angleških podanikov pa je v Aziji 300, v Afriki 44, v Avstraliji 5-2 in v Ameriki 7 5 milijonov. V angleški svetovni državi je 187 mest, ki imajo nad 56.000 prebivalcev. Poleg Londona je največje mesto Calcutta v Indiji z 848.000 prebivalci. Kristijanov je med angleškimi podaniki le 575 odstotkov Hindov je pa 203*8, mohamedancev 69*2 hudhistov 11 6, poganov 89 sik-sov 2 2 in janiov 1*3 milijona.
* New Tork—Čikago v desetih urah. Med New Yorkom in Či-kagom je 1600 km dolga železnica, po kateri se je treba voziti skoraj 24 ur. Sedaj pa ustanovi družba »Čhikago and New York Elektrican Line" električno železnico, po kateri se bo dalo pripeljati iz New Yorka v Cikago v desetin urah. Železnica bo zgrajena po zračni črti brez ozira na mesta med potom. Na ta način se bo zmanjšala proga na 1200 km, po kateri bodo vozili električni vlaki s hitrostjo 120 km v uri.
* Ponočno življenje v New
Torku. Odkar je pričela glavna new-vorska banka poslovati tudi ponoči, so ji sledila tudi druga podjetja, tako da sedaj v tem mestu pravzaprav noči nimajo več. Večina menjalnic je odprtih do dveh, da, do štirih zju-
traj. Na ta način so nekatere ulice ob enajstih predpolnočjo živahneje kakor ob štirih popoldne. Mešetarji hodijo celo noč po kavarnah in restavracijah ter sklepajo kupčije. Zaradi tega igrajo v restavracijah orkestri do štirih zjutraj. Električni vozovi vozijo vsakih pet minut. VeČina tabakaren in brivnic se sploh ne zapira več. Posledica je, da je Čim-dalje več bledih in upadlih ljudi, ki si niti ponoči ne odpoČijejo.
* Čehov kot zdravnik. Malokomu v inozemstvu je znano, da je bil sloveči ruski pisatelj Anton Cehov, ki je predlanskem umrl, po poklicu zdravnik. Na svoji hiši je imel do smrti tablico z napisom »dr. A. P. cehov" dasi zdravniške prakse v pravem pomenu besede ni izvrševal. V začetku je pač služil nekaj časa v voskresenski deželni bolnici, pozneje je bil en teden zdravnik v svenigo-rodski bolnici, a za časa kolere leta 1892. in 1893. je zdravil okužene v melihovskem in serpuhovskem okraju. Ostala njegova praksa je obsegala le zdravljenje dijakov in kmetov v krajih, kjer je preživel poletje. Zdravil je le brezplačno. Samo enkrat v življenju je sprejel zdravniški honorar v znesku 50 rubljev. Dal mu jih je neki bogati tovarnar. In na ta zaslužek je bil Čehov bolj ponosen, kakor na ves svoj pisateljski honorar. Zasledoval je celo življenje razvoj medicinske znanosti, prečita! vsa novejša dela ter večkrat tuai sam kaj spisal o medicini.
* Mikado išče pravega boga.
Japonska vlada je naznanila turškemu sultanu, da se 1. junija otvori v To-kiju verski kongres in da je mikada zelo razveselilo, da pošlje sultan tri zastopnike mohamedanske vere. V pismu je nadalje povedano, da je mikado že pred leti odredil, naj se išče prava vera. Tozadevna komisija je začela zadnje Čase na mikadov ukaz znova delovati. Kongres bodo obiskali zastopniki vseh veroizpovedanj. Najznamenitejši zastopnik je Abdur-aman. Pred petimi leti se je še imenoval Thomson in je bil uradnik v neki angleški koloniji in obenem predsednik raznih kristjanskili družb. Potem je postal mohamedanec ter si mnogo prizadeva za razširjenje mohamedanske vere v Indiji.
* Sveta Klara, ustanoviteljica znanega reda »klarinatarc", je bila ožja rojakinja Franca Asiškega, za katerim je rojila kot lSletna deklica. Ker je Frančišek ni mogel zaradi ljudi pri sebi obdržati, pomagal ji je ustanoviti red, pri katerem je bila Klara 40 let prednica. Toda vedno je bolehala ter je imela mnogo prikazni. Po cele ure se je zaupno pogovarjala s Kristom, a jokala je toliko, da je dobil končno sam hudič usmiljenje z njo, prikazal se ji je namreč ter ji rekel: »Se oči si boš izjokala; varuj vendar luc svojih oči!" Kakor vidimo, je bil usmiljen in pameten hudič. Toda Klara mu je naglo odgovorila: »Kdor sledi luči življenja, ne izgubi luči." Umrla je leta 1253. v Montefalcu, kjer kažejo še danes njene relikvije in Kristusovo mučeniško orodje v pomanjšani obliki, ki so jih dobili v njenem srcu. Nadalje hranijo tri tajinstvene kamenčke iz njenega mehurja, ki baje predstavljajo sveto trojico.
* Samomor učiteljice in učenke.
Učiteljica Klavdija Stojanović na ženski gimnaziji v Sofiji je zalotila svojega moža v družbi mladih dam, med katerimi je bila tudi mlada deklica, ki je bila učiteljica že dalje časa upravičeno ljubosumna na njo. Učiteljica je šla ne da bi izpregovo-rila besede v drugo sobo, kjer se je z moževim revolverjem ustrelila. Ko je o njenem samomoru zvedela učenka Rajna Vukarov, ki je posebno zelo ljubila svojo učiteljico, šla je ponoči na vrt pred učiteljično stanovanje ter se obesila na drevesu pod oknom. V pismu, ki ga je ostavila, je zapisala, da ne more živeti brez svoje učiteljice ter prosila, naj jo pokopljejo z učiteljico v skupni grob.
* Knez Fugger-Babenhausen.
Na svojem gradu v Babenhausenu pri Augsburgu na Bavarskem je umrl 12. t. m. knez Kari Fugger v 78. letu starosti. Leta 1848. je vstopil v avstrijsko armado, kjer je postal general. Leta 1855. se je oženil v Celovcu z grofico Marijo Christai-nigg. Leta 1885. je prevzel kot edini dedič vsa ogromna posestva knežje rodbine Fuggerjev, ki so cenjena 600 milijonov. Njegova hči je bila omožena s pokojnim hrvaškim aristokratom Vojkffvjem. Pokojnik je bil tudi član avstrijske gosposke zbornice in bavarskega drž. zbora.
* „Ljubim te". Neki danski list je navedel, kako se v raznih jezikih izraža ljubezenska . izpoved „ljubim te". Za resničnost mora seveda ta list sam prevzeti odgovornost. Kitajec pravi: „Us ugai ni!", Armenec: „Ge sirem ez hez!u, Arabec kratko: „Nehabbek!", Turek: „Sisi sevejo-rum!", Hindu: „Main tym kopijar karyn!u, Eskimo pa omami svojo iz-voljenko z  nežno  besedico: »Univi-
hgssaor n t dl uin al erri m aj un gnarsiguj ak! In potem si — oddahne.
* Razburljiv lovski dogodek
pripoveduje Charles Roberts v ravnokar izšli knjigi. Nekega dne je hodil s puško po vročih tleh ob reki Ganges, da bi kaj ustrelil. V duhu je obžaloval, da ni prišel par let poprej, preden so v tej pokrajini iztrebili tigre. V teh mislih mu pade odzadej nekaj na pleča s tako silo, da je kakor nezavesten padel na obraz. Ko se je opomogel ter se hotel zravnati, podrla ga je ista teža znova na usta. Sedaj šele je postrani zagledal dvoje rumenih, nanj prežeČih oči. Bil je pri njem velik tiger. Dasi je držal nabito puško v roki, ni je smel nameriti, ker bi ga pri najmanjšem gibljaju tiger popadek Stisnil je puško močneje v pest ter se s topo rezignacijo vdal v svojo usodo, ne da bi dal od sebe znaka življenja. Nato ga je tiger po-padel za desno ramo ter ga skokoma odvlekel v goščavo. Od bolečin in strahu je izgubil zavest ter se zavedel šele potem, ko je ležal med dvema mladima tigroma v njihovem ležišču. Mlada tigriča sta ga valjala po tleh, ga lizala in udarjala s tačicami po njem. Ko pa se je hotel s težavo vleči k bližnjemu drevesu, je skočil takoj k njemu stari tiger ter ga privlekel nazaj k mladičem. Sedaj je šele zadobil popolno zavest, da je uvidel, da mu preostane edina rešitev nabita puška, ki jo je še vedno trdno držal v roki. Z veliko previdnostjo je zasukal cev proti staremu tigru, ki se je leno grel na solncu, ker je gotovo pred kratkim dobro obedoval. Ko pa je hotel puško pritisniti k rami, je začutil strašne bolečine, kajti pleče mu je bilo zdrobljeno. Vendar se je previdno priplazil za kakih pet korakov do tigra, naravnal cev med pleča in izprožil. Tiger je planil pokoncu, potem pa z vso težo padel zraven lovca na tla. Bil je v srce zadet.
* Mirne noči. Kdor hoče imeti mirne noči, ne nadlegovan biti od mrčesa, naj se seznani s — Zacher-linom.
Književnost.
— „Učiteljski Tovariš". Št. 21.
Vsebina: O Binkoštih v Šoštanj. — Izjava. — Učiteljevo delovanje izven šole. — Naš denarni zavod. — Oblast — učitelj. — Šola in birokratizem. — O času šolskega pouka. — Iz naše organizacije. — Književnost in umetnost. — Vestnik. — Listnica uredništva. — Inserati.
Izpred sodišča.
Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem.
Gozdna tatvina. Posestnika sina in sicer: 18 let stari Matevž Tičar in njegov 131etni brat Mihec sta v gozdu »Kozlovka" Jurju Arku posekala 3 smreke m 2 majhna borovca, župniku Jerebu več smrek in jelk in Maksu AVurzbachu 2 bor ovčka in les prodala. Matevž je bil obsojen na 10 dni ječe, Mihec pa na 3 dni zapora.
Z vilami je v glavo sunil Lojze Turk, užitkarja sin iz Loža, Antona Komidarja, posestnikovega sina iz Loža, ker ga je ta opominjal, naj miruje. Turk, ki je znan suro vež, je tudi hotel z vilami napasti tri fante iz sosednih vasi ter kričal, „da jih mora hudič vzeti." Turk je bil obsojen na 4 mesece ječe.
Nabiralne puščice odpiral je že večkrat in tudi zaradi enakih hudodelstev kaznovani Lojze Čulk, črevljarski pomočnik iz Št. Jurja na Štajerskem doma. V farni cerkvi v Lescah je izpred oltarja sv. Antona iz pušice pobral 16 K 73 v., kar tudi sam priznava. Tatvina pred velikim oltarjem se mu ni posrečila, ker je bil prepoden ; tam bi bil dobil 11 K 20 v. Tudi v farni cerkvi na Jesenicah je bil prepoden; vendar je nabiralnik tako omajal, da je odkrušil precej ometa. Na potoku pri znamenju Andreja KrevljiČa je pilil pri žabici, a ga je prepodil Tine Breznik. Čulk je tudi hotel pobegniti iz zapora okr. sodišča v Radovljici ter je v to svrho skopal luknjo v zid. Obsojen je bil na 2 leti težke ječe.
Vojaškemu naboru se je odtegnil Janez Malej, delavec na Javorniku. Hodil je po Italijanskem in Francoskem, končno je bival tudi v Južni Afriki. Zagovarja se, da mu je primanjkovalo denarnih sredstev za povratek v domovino. Obsojen je bil na 10 dni strogega zapora in na 10 kron denarne globe.
Svoji ženi grozil. Andrej Dobravec, užitkar v Prezrenju, je srdit na svojo ženo in na svojega zeta in hčer, ker mu je bilo vzeto gospodarstvo zaradi zapravljivosti in so ga postavili pod kuratelo. Grozil jim je, da morajo crkniti, da mora zet biti V 15 ali 20 dneh mrtev, ženo Uršo pa, da bode ustrelil. Vrgel je ženi tudi coklo v glavo, tako da je iz ušes krvavela, ter jo obrcal, da je bila po nogi črna. Obsojen je bil na 6 mesecev težke ječe.
Denar v molitveni knjižnici. Janez Lapajne iz Matene, hlapec pri Cundru v Mali vasi, je vlomil 8. prosinca t. 1, zjutraj v skrinjo domače dekle Frančiške Vor ter vzel iz nje molitveno knjigo, v kateri je bilo 80 K papirnatega denarja. Obdolženec je priznal tatvino. Obsojen je bil na 10 mesecev težke ječe.
Telefonska m urzojavna poročila.
Dunaj 26 maja Kompromisni predlogi, ki jih je ministrski predsednik Hohenlohe naznanil v 8nočni seji odseka za voldoo reformo, so v nemških krogih . vzbudili silno veselje in je ž njimi zadovoljno vse nemško časopisje Slovani so s temi predlogi skrajno nezadovoljni in tudi slovensko časopisje jih odločno odklanja. V obče se smatra kot popolnoma izključeno, da bi ta načrt obveljal.
Dunaj 26 marca.   Usoda vo lilne reforme se odloči najbrž že v torek, vsekako pa tekom pri hodojega tedna Bržčas je Hohenlohe izgubljen   S svojim kompromisnim predlogom je pokazal to liko  pristranost v prid Nemcem in na škodo Slovanom, da se bo postopalo proti njemu brez posebnih ozirov.
Dunaj 26 maja. Klubovi na-čelnki so sklicani na sejo, da sa 2edinijo glede odredb, s katerimi se onemogoči eventuvalnim demonstrantom udreti v parlament. Poleg tega se jim bo domeniti glede podržavljenja razprave o na crtu zastran saverne železnice. Ker je severna železnica samo do 30 junija vezana, držati se dogovora z vlado, skušajo Nemci onemogočiti parlamentarno rešitev te zadeve, da bi rečeni rok bil zamujen in postal degovor neveljaven
Budimpešta  26   maja. Po slanska zbornic* je izvolila zopet  Jusztha   svojim predsednikom.
Cet'nje 26. maja. Poročilo različnih listov, da se črnogorska vojska mobilizira in da je že 400 mož prekoračdo mejo, je od konca do kraja zlagano
Pariz 26. maja. Francoski škofje so sklicani na koncil, kateremu bo predsedoval kardinal Richard Sklepali bodo o nadalj-nem postopanju katoliške duhovščine s posebnim ozirom na uničevalni poraz, ki ga je klerikali-zem ucakal pri  zadnjih volitvah.
Gospodarstvo.
r Tržno poročilo.
Po daljšem presledku se je včeraj ojačil žitni trg in naznanil na efektivnem in terminskom trgu višje cene. Če bi trdili, da je temu vzrok vreme, ki naj bi neugodno vplivalo na razvoj žitnih rastlin, bi to ostalo brez pravega upoštevanja. Res je, da je po mnogih distriktih napravila toča škodo, tudi ovsu ponekod in dobro storila suša — obojemu pa ni pripisovati tolike važnosti, da bi se mogla dosedanja smer tendence spremeniti. Če se ni dosedanja mlaČnost ravno vsled ugodnega vremena preveč raztegnila, kar je dokaj verjetno, vzroka je iskati včerajšnjih trdnejših cen v prvi vrsti v dejstvu, da so be-sisti pričeli skrbeti za pokritje prodanih množin to pa v obsegu, ki more trg ojačiti.
P š enic a je dospela na nivo, ki ga imamo navadno ob novini; včeraj pa se ji je smer spremenila in ni izključeno, da smo dospeli do najnižjih cen. Literantj e so se z včerajšnjim dnem odtegnili s pozorišča in ne vsiljujejo več blaga krčevito, kakor se je to dogajalo do zadnjega časa.
Koruza je za oba termina precej odnehala, včeraj pa je naznanila zopet višje cene. Lepo okroglo blago je v zdravi kakovosti dražje od zob-nate koruze, ki je letos izredno lepa, vendar pa kupčija ne kaže zanjo posebnega zanimanja.
Oves se je sicer nekoliko omehčal, tendira pa prej kot slej v temelju navzgor, Čeprav se reflektantje temu trdovratno upirajo.
Riž naznanja trdnejše cene.
Petrolej ima nespr emenj ene cene. Glede kartela se pogajanja nadaljujejo; ker je nPetrolea" postala popustljivojša, je upanje, da se kartel obnovi.
Sladkorni trg je za surovino mlačen, nasprotno pa nedostaja ponudb za rafinado s strani rafinerij. Kupčija se giblje v okviru druge roke
Jedilno olje tendira trdno.
Kava odnehava vslad poročil o dobri letini, vendar pa je treba za točni lepi zeleni Santos, ki le po malem prihaja na trg, plačevati visoke cene.
Špirit naznanja višje cene.
Zavarovalne vesti.
— Banka „Slavi|a". Preteklo leto 1905. prinaša zopet dokaz o razvoju življenskega zavarovanja pri tem slovanskem zavodu, ki častno izvršuj*' svojo važno narodno-gospodar-sko zadačo. »Slavija" je postala n»> samo največji slovanski zavarovalni zavod, temveč spada vsled svoj. mogočne rasti tudi med prve zavarovalnice sploh. V letu 1905. ji je bilo podanih 8352 življenskih oglasil na zavarovani kapital 23,333.350 K 70 h, od katerih je bilo izgotovljenih 0992 zavarovalnin pogodb na kapital 19,508.440 kron 70 vinarjev, zavarovalnine pa je bilo v trm letu plačane 4,610.957 K 25 h. Kapitalov zavarovanih na doživetje in smrt, kakor tudi za rente in penzijo je bilo izplačanih 1,781.379 K 27 h, za čas ban-kinega obstoja 34,059.755 K 66 h v vseh oddelkih pa 87,176.383 K 75 h. — Kot vzajemni zavod razdeljuje banka »Slavija" svojim Članom ve> dobiček in jim ga je izplačala leta 1905. 206.296 K 40 h v vsem pa dosedaj že 1,606.893 kron 21 vinarjev. Znameniti napredek banke „Slavlje" je razviden tudi iz fondov in rezerv, ki so dosegli pozornost vzbujajočo višino 34,788.637 K 7"» in nudijo članom v vsakem slučaju popolno varnost. Posebno pa je radostno, da se najširše vrste našega občinstva čimdalje s tem večjim zaupanjem obračajo do tega domačega zavoda, in da razumevanje za živ-ljensko zavarovanje dosega pri nas ono veliko zanimanje kakor v vseh drugih kulturnih deželah.
— „Gresham". Glavna skupščina življenske zavarovalnice „Gre-sham" je bila 17. t. m. v Londonu. Kot izid poslovanja 1. 1905. so se zaloge družbe zvišale za K 7,451.33* in znašajo vse aktive družbe kron 223,817.069. Čisti dobiček znaša kron 7,085.141, od katerega se je nakazalo K 5,295.843 dividende zavarovancem z dobičkom, K 588.427 se je razdelilo med delničarje in K 1,200.871 pripisalo nadaljni reservi za morebitno znižanje obrestne mere. Čeprav »Gresham- cenitev svojih reserv računi na podlagi 3l odstotnega obrestovan) a, nasprotno pa znašajo nje--gove investicije dosedaj Čez 4 odstotke, vendar je iz previdnosti za bodočnost določena nadaljna reserva. Splošni prejemki iz premij, obresti-i. t. d. znašajo K 32,777.ONO. Izplačila za smrtne slučaje so ostala v meji zraČunjene cenitve in znašajo z naraslimi dividendami K 11,211.813, ona na podlagi doživetja gotove star znašajo K 6,855.344. Poleg novih fi-lialk na Jutro vem, v Vzhodnji Indiji in Južni Afriki je družba ustanovila podružnice v južnoameriških republikah in v Zahodnji Indiji; in vkljub temu razširjenju poslovanja je po-stavek stroškov nasproti lanskemu letu narastel samo za malenkost odstotka. Pri avstrijski podružnici je nova produkcija nasproti lanskemu letu narasla za okoli K 2,< 00.000 in znašajo zajamščine za avstrijske zavarovance in sicer pri c. kr. državni centralni blagajnici založeni papirji, dalje zemljišča in posojila na police K 33,743.421.
Odprto pismo/)
Gospodu nadučitelju Pr. Rusu
na Bledu.
Odpovedali ste se koncem minulega leta predsedništvu Bralnemu in pevskega društva na Bledu. Takoj smo Vas prosili pismeno, da nam blagovolite naznaniti vzroke odstopa. Na to vljudno prošnjo še danes nismo dobili odgovora, zato Vas vprašamo še enkrat po vzroku Vašega odstopa. Prosimo, blagovolite odgovoriti še sledečim vprašanjem:
1. Zakaj ste odstopili kot občinski svetovalec pri občinskem odboru, ki stoji na stališču programa narodno-napredne stranke V
2. Zakaj niste sprejeli odborni-škesra mesta občekoristnefra društva za povzdigo prometa s tujci r
3. Zakaj kakor dozdevni zaupnik narodno-napredne stranke niste naročeni na ni  eden njen list?
Na Bledu, dne 16. maja 1906,
Odborniki bralnega društva:
Jakob Peternel s. r., Ivan Pretnar
s. r., D. Repe s. r., Anton Ropret s. r., Anton Vovk s. r.
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakgn.
Mnogostranska poraba. Gotovo ni domačega zdravila, katero se da tako mnogo* etransko porabiti, nego „Molio-vo francosko granje in bo1u, ki je takisto bolesti utefiu-\očet ako se namaže ž njim, kadar koga trga, kakor to zdravilo vpliva na mišice in givce krepilno in je zatorej dobro, da se priliva kopelim. Steklenica K 1-90. Po postnem povzetji pošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik, DUNAJ, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi zahtevati je izrecno MOLI*-ov preparat, -5aznamovan z varnostno -namko in podpisom. 6 31-7
Se dobi novsod!
885 neobhodno potrebna zobna Greme u|
vzdržuje zobe čiste, bele in zdrave
Zahtevajte
ilustrovan cenik
podjetja za žarnice
..Ideal"
Hugo Pollak
'DUNAJ, VI., WaIIgasse 34.
Cena lepa svetloba brez inštalacije in-nevarnosti. Poraba l*/< kr. na nro. 2*52 4(5
Kdor ljubi kakao in čokolado, tirna bodi priporočen:
Ivana fioffa
Kandol-Kakao
ki ima najmanj tolšče t sebi, jo torej najlaže prebaven, ne provzroča nikoli zaprtosti in je ob najboljšem okum izredno pooeni. Pristen samo z imenom Ivan Eoff
in z levjo varstveno znamko. ^
Zavoji po */* kg 90 vinarjev Dobiva
»  '/•  » 50 tmr.  • se povsod.
FoHtnvnu »arovniio \ sako irouarejanje iu po-imii«ko\aii r kaznivo.
Edino pristen je Thierryjev balzam
le z zeleno znamko redovnica"
S i uruši >t \ in> nepreko§no
proti slabemu probavljanju, krčem želodcu, koliki, kataru, prsnim boleznim, influenci itd. itd. Cena 12 majhnih ali 6 dvojuatih steklenic  ali 1  velika specialna steklenica  s   patent, zamaškom K 6'— franko.
Thierryjevo centifolijsko mazilo, povsod znano kot non plus ultra
roti vsem še tako starim ranam vnetjem, ranitvam. ab-cesom iu oteklinam vseh vrst. Cena:  2 lončka K $ 60 se pošlje le proti povzetju ali denar naprej.
Lekarnar k. Thierry i Pregradi pri Rogaški Slatini.
trošura s tisoči originplnih zahvalnih pisem gratis in franko F zalogi v skoro vseh večjih lekarnah in medicinalniL rogerijab. 4050— 23
UMSKI
MESEČNIK ZA KNJIŽEVNOST IN PROSVETD
LETNIK XXVI. (1906).
Izhaja po 4 pole  obsežen  v veliki osmerki po eden pot na mesec v zvezkih ter stoji ?se leto 9 K 20 h,  pol leta 4 K 60 h, četrt leta 2 K 30 h.
Za vse Deavstrijsko dežele 11 K 20 h na leto.
Posamezni zvezki se dobivajo po 80 h.
„Narodna Tiskarna44 v Ljubljani.
?13 g T 9 C? yOTJ O TO BT8 C? J B?B STS Pt» OVO eTg^JB^TB
Proti zoboboiu in gnilobi zob
Izborno deluj« dobro znana
antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
ki Otrdi d 14»m 11 o in od*trtanJuJ«
neprijetno sapo Iz ust. 1 steklenica z navodom 1 K.
BI gorodnemu gospodo m. Levstiku,
lekarnarja v Ljubljani. VaSa izborna Melusine ustna in zobna voda je najboljše Bredstvo zoper zobobol, odstranjuje neprijetno sapo iz ust in je nepreko8ljiv pripomoček proti gnjilobi zob, zato jo vsakemu najtopleje priporočam. Obenem pa prosim, pošljite Se 3 steklenice Melus. ustne in zobne to e.
Dovolim, da to javno oznanite, ker je res hvale vredno.
Leopold Gangl, mestni tajnik. Metlika, 24. aprila 1906.
Dež. lekarna Mil. Lensteka
T Ljubljani, Resljeva cista it. 1
°°leg novozgrajenega Pran Jozefovegu rabil, mosta 48—21
Darila.
Upravništvu našega lista so poslali:
Za družbo sv. Cirila in Metoda: Gosp. n- Vladimir Sernec v Ljubljani K 10 03, iz-|ublJena stava. — Iz nabiralnika gosp. Petra Jefovnika v Kamniku K 6—. Sknpaj K 1603. I arena hvala!
Za Vilharjev spomenik. Gosp. Lovro
ZiveP C* ^ viŠ^ sodni svetnik v Pok- 10 K.
4W
41' o '1 to
Al 0
4l/ °/
Zahvala.
Podpisano šolsko vodstvo se slavni posojilnici in hranilnici za Stari trg-Lož in sosestvo prav lepo zahvaljuje za podarjenih 40 K za šolarsko in učiteljsko knjižnico. Prav slavni posojilnici ima se naša šolarska knjižica zahvaliti, da ima skoro vse slovenske knjige, katere so izšle za našo šolsko mladino in kar jih še manjka se bodo pa zdaj nabavile. V imenu vsega učiteljstva in v imenu berila željne mladine bodi tem potom slavni posojilnici in hranilnici izrečena najprimernejša zahvala s prošnjo naj tudi v prihodnje ne pozabi svojih šolskih otrok. — Bog plačaj s svojim blagoslovom!
šolsko   vodstvo  štirlrazredne s štirimi paraielkami in  dvema ekskurendnlma šolama v Starem trgu pri Ložu
dne 25. maja 1906.
Jakob Zebre
šolski vodja in nadučitelj.
Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka v Ljubljani'1.
UradnHkurzi dun. borze 25. maja 1906.
NaloZbeni papirji.
4'2°'0 majska renta.... 4-2°/0 srebrna renta . . . 4°/0 avstr. kronska renta. . 4°/0 „ zlata . . . 4°/0 ogrska kronska renta .
4°/0     »    zlata „ 4°/0 posojilo dež. Kranjske
4V,°/0 posojilo mesta Spljet
4V/o       . » Zadtar
4*/i°/o bos.-herc. železniške posojilo 1902  .   . . 4°/0 češka dež. banka k. o.
4°/o n » „ ž. o.
4l !°0 zast. pisma gal. dež. hipotečne banke . . pešt. kom.   k. o. z
10J , pr......
zast. pisma Innerst.
hranilnice.....
zast. pisma ogr. centr. dež. hranilnice . . . z. pis. ogr. hip. ban. 4'/a°/o ODl- °Sr- lokalnih železnic d. dr. ... 41/,°/'0 obl. češke ind. banke 4°/0 prior. lok. želez. Trst-
Poreč......
4° 0 prior, dolenjskih žel. -3J o prior. juž. žel. kup. 1 t* 4V,° o avstr. pos. za žel. p. o.
Srečke.
Srečke od 1. 1860« , .  . . „    od L 1864 ....
m tizske......
m    zem. kred. I. emisije
n    ogrske hip. banke .
„    srbske a frs. 100 —
„ turške......
Basilika         srečke .   . .
Kreditne            ■ ...
Inomoške          » ...
Krakovske         „ ...
Ljubljanske         H ...
Avstr. rdeč. križa „ ...
Ogr.     „      „    » .  . •
Rudolfove          „ .   . -
Salcburške         „ ...
Dunajske kom.   „ ...
Delnice.
Južne železnice.....
Državne železnice .... Avstr.-ogrske bančne deln. Avstr. kreditne banke    . . Ogrske     „ „       • •
Živnostenske „ • . Premogokop v Mostu (Brtix) Alpinske montan .... Praške žel. ind. dr. ...
Rima-Muranyi.....
Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe
Valute.
C. kr. cekin......
20 franki.......
20 marke.......
Sovereigns.......
Marke........
Laški bankovci.....
Rublji........
Dolarji........
žitne cene v Budimpešti.
Dne 26. maja 1906. Termin.
Pšenica za oktober .  . za 100 ^ K
oktober .  . , 100 „ „
maj.... w 100 m 9
julij    ... » 100 m 9
oktober . „ 100 „ „ Efektiv. Zdržno
Meteorolojlfjio poročilo.
Vitina nad morjem 8083.   Srednji araćni tlak 78«.0 mm.
Denar	B^ago
9970	99 90
9955	99 75
99 85	100 05
118 10	118 30
95 40	95 60
11395	114 15
99-15	100 15
10050	101 50
99 70	100 70
<100 60	101 60
9975	100 20
9980	100 30
10045	101-45
105 65	106 65
100 50	101 50
100-	100 20
100—	100 60
100-	101-—
10050	101-50
99 90	
9950	100-—
317 25	319-2S
100 45	10145
200-	202 —
283 75	285 75
156 50	158-50
290-	
29050	300 —
2C2 —	268 —
100 —	108-—
153	154-
22-65	24 65
470--	480 —
78 —	84*-
90 —	94 —
58-	64 —
49	51-
;   30 50	3250
57 —	62-
68--	73
520 —	529 80
133 75	134 75
675 75	676 75
11659 —	1669 —
673 25	674 25
814 5o	81550
242 -	243 —
650 —	655 —
570 25	571 25
2734 —	2744 —
1 574 —	575 —
j 272 —	278 —
I 603 —	608 —
! 150 —	152 —
11-34	11-38
19 12	19 14
23 46	2354
2397	2405
117-15	117-35
9550	9570
253-	254 —
4 84	6-
?	Čas opazovanj*	Stanje barometra ▼ mm	t6 11	Vetrovi	Nebo
25.	9. iv.	736 1	150	brezvetrno	soparno
26.	7. mj.	737 4	12 1	brezvetrno	soparno
■	2. pop.	736 5	23 2	ar. jjvihod	pol. oblač.
8redn)a včerajšnja temperatura: 17 2°. nor-male: 15 2°. — Padavina v mm 6 3 — Sinoči mala nevihta.
94 2
Priporoča se, paziti na to znamenje, nžgano v probek, in na etiketo z rudečini orlom, ker se jako pogostoma prodajajo ponaredbe
Mattoni-eveGiesshiibler slatine.
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-ju in Petru Lasnik-u in v vseh lekarnah, večjih specerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
U nedeljo, dne Z J. mala 1.1.
v Švicariji
■■m velik
KONCERl
svetovnoznane ogrske magnatske ciganske = godbe "
Bandi Bozsa
velikoknežji laksenburški dvorni primas
1947 iz Opatije.
Začetek ob 3 uri pop.   Vstop prost.
^a^ ^a^       ^a^ ^a^ ^a^ ^a^ ^a^
Rž Koruza
Oves
16-76 12 90 1286 1320 12 90
Ciganskih koncerti
u srand hotelu „Union".
-o-o-o-o--
Danes v soboto, dne 26. maja
Dni tipski koncert
v restavraciji in vinski (rotovški) kleti
o   o o
Jutri v nedeljo, dne 27. maja
vel ciganski koncert
v veliki dvorani.
Začetek ob 8. uri zvečer.
=====    Vstop    f»K**T»«3tl. =
Avlso Z Dirigent in kapelnik ci-"■^■"■■"^ ganske kapele iz Opatije, dvorni kapelnik Bandi Rozsa. 1948
Podrobnosti lepaki.
Za mnogošteviloe izraze sočutja in sožalja za Časa bolezni in ob smrti nepozabne matere, oziroma tašče, sestre in stare matere, gospe
Katarine Pire ni. Hartl
izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem najiskre-nejšo zahvalo.
Posebno si pa štejemo v dolžnost, izreči prav toplo zahvalo si. „Narodni čitaluici" za korporativno udeležbo pri sprevodu, gg. čitalniškim pevcem za ganljivi žalostinki Čisl. meščanstvu in uradništvu za častno Bpremstvo pri pogrebu, in sploh vsem, ki so od blizu in daleč prišli spremit drago pokojnico k večnemu počitku. Istotako bodi prav srčna zahvala vsem darovalcem prekrasnih vencev.
V Kranju, dne 24. majnika 1906.
Žalujoči ostali.
„SLOVENSKI NAROD"
•e prodaja v posameznih Izvodih po IO vin. v sledečih trafikah:
Ljubljana:
Bizjak l.f   Vodmat, Bohoričeve
ulice št. 10. Blaznik L, Stari trg št. 12. Blaž M.! Dunajska cesta št. 14 Dolenc Jerica, Prešernove ul 52. Elsner M.f Kopitarjeve ulice 1. Fuchs H.f Marije Terezije cesta,
nasproti Kolizeja. Hinner Alojzija, hotel „Union". Kane A.f sv. Petra cesta št. 14. Kos L, Kolodvorske ulice št. 26. Košir Julijaf Hilšerjeve ulice št. 12. Kristan Iv, Resljeva cesta 24. Kustrin A., Breg št. 6. Kušar J., sv. Petra cesta št 52. Lapajne J., Jurčičev trg št. 3. Mrzlikar A., Sodnijske ulice št. 4 Pichlar L, Kongresni trg št. 3. Sever M., Gosposke ulice št. 12. Sušnik J., Rimska cesta št. 18. Svatek J.f Mestni trg št. 25. Sešark F.f Šelenburgove ulice št. 1. Tenente R., Gradaške ulice št. 10. Treo Julija, Sv Petra cesta št. 36. Velkovrh A.f Sv. Jakoba trg 8. VVeinert H., južni kolodvor.
Šiška:
Franzot M.f Spodnja Šiška na
kolodvoru. Meden L, trgovec v Šiški.
Gllnce pri Ljubljani: Traun Janko, trgovec.
Kamnik: Ažman Marija, trafika.
škofja Loka:
Žigon Matej, trgovina in trafika na Glavnem trgu št. 34.
Kranj ;
Florian Kari, knjigotržec.
Radovljica: Homan Oton, trgovec.
Zgoše, Begunje pri Lescah:
Jagodic Matija, posestnik, trgovec in gostilničar.
Lesce (v bufetn na kolodvoru): Legat Ivan, gostilničar in posestnik. Bled:
Knjigarna Fischer. Pretnar Ivan, trgovec.
Javornik (Gorenjsko): Zork Lerpold, trgovec.
Hrušica (Gorenjsko):
Podpac Štefan.
Bohinjska Bistrica:
Crobotek Mijo, trgovec.
Jesenice: Mesar J., posest, in gostilničar
Sodražica: Šešek Vek osla v, trgovec.
Ribnica: Lovšin Ivan, trgovec.
Novo mesto: Kos Josip, knjigovez.
Boštanj pri Radni: Dermelj   Alojzij,   posestnik in trafikant.
Krško:
Stanzer Henrik, trgovec.
Raka pri Krškem: Varšek Ivan, trgovec.
Vrhnika:
Gostilna Mantua (Fran Dolenc). Logatec:
Rus J o s., trgovec.
Črni vrh nad Idrijo: Lampe Ivan, trgovec.
Cerknica: Kravanja   Anton,   trafikant in
trgovec; Pogačnik Alojzij, trgovec; Popovič Janko, trgovec; VVerli Karolina, trafikantinja.
Begunje pri Cirknici: Stergulec Ivan, hišna št. 31.
Staritrg pri Ložu: Bencina Ivan, posestnik, gostilničar in trgovec.
Postojna: Marinšek Jakob, prodajalec
št. Peter na Krasu:
Schmelzer J., na kolodvoru juž. železnice
Ilirska Bistrica: Tomšič Roza, trgovka
Senožeče: Zelen Ant., gostilničar in trafikant Komen pri Nabrežini:
Lucija od Švara, trafika.
Zidani most:
Peterman Mary, trafika na kolodvoru.
Celje:
Miklauc Marija, trafika v „Narodnom domu"
Celovec.
Sovva Josip, časopisni birć Gorica:
Gabršek A., knjigo tržni ca.
Hovanski Ivan, Via Corno št. 22.
Kvebelj Peter, Kapucinska ul. 1.
Leban Tereza, Corso G. Verdi št 21.
Rauniak Marija, trafika na kolodvoru.
Schvvarz Josip, trafika, Šolska ulica št. 2 (via scuole 2)
Nabrežina:
Na kolodvoru.
Divača: Na kolodvoru.
Trst:
Bevk M., Piazza Bairiera vecchia (vogal ulice Bosco št. 1).
Lavrenčič Mihael, Piazza Ca-serma št. 1.
Može Karolina, ulica Miramare št 1
Stanič Št., ulica Molin piecolo št 8.
Opatila: Tomašič Anton, trafikant.
Pulj:
Schutz Marija, trafika na postaji državnega kolodvora
Reka:
Časopisni birć „Globus", via
Adamich št. 2. Sikič Gjuraj, trgovec, via An-
drassv št. 7. Trbojevič Gjuraj, Via del Molo.
Dunaj:
Hočevar Helena, trafikantinja, Vin. Alserstrasse št. 9.
Ugoden nakup!
Ker sem zapuščino  umrlega zlatarja Karola Jailliša v
Židovskih ulicah štev. 3 kupil in se trgovina popolnoma opusti, se nsojam s tem naznanjati, da se bodo prodajale od danes naprej vse dragotine, zlatnina in srebrnina, potem zlate in srebrne ure
po znatno znižanih cenah.
Opozarjam slavno občinstvo zaradi bližajočih se binkodti na to posebno Ugodno priliko in se priporočam, proseč obil-
nega obiska
1945—1
z odličnim spoštovanjem
Franc Meisetz
juvelir in zapriseženi cenilec.
SSS*, gospodinjo
ki zna dobro kuhati za neko trgovino in gostilno. Ponudbe pod „V. T." Kočevje poste restante. 1934—1
breab
je za vožoje na razpolago pri Ivanu Šusteršiču, izvoščku v Ljubljani, Salendrove ulice št. 4.       1908—2
spretnega v popravljanju žepnih ur, sprejme začetkom junija t. 1. Aleksander Ambrožič, urar na Bledu, Gorenjsko. 1868—3
za mešano delo in
učenca
sprejme Matej Oblak, Vegove ulice štev. 12. 1891—2
za granit (ne organizirani) dobe trajnega in dobro plačanega deia. 1919—2 Kamnoseška obrt Ivan Pollak & Komp. Gmund, Spodnje Avstrijsko.
Spretnega krojaškega 2
pomočnika
za malo'0 elo sprejme tvrdka
M. KUNC v Ljubljani.
Stanovanje
v Knaflovih ulicah št 5 v pritličju, obstoječe iz 3 sob 8 pripadki, se odda za majev ali avgustov termin.
Pojasnila daje upravništvo „Narodne Tiskarne" ravnotam.
Na Glincah pri Ljubljani se
proda po nizki eem
hiša it. 58
s šestimi sobami in vrtom. 1933-1
sprejme takoj Peter Jr3«*vfc mizarski   mojster   v   Št.   Petru na Krasu. 1944 1
■ ■
dobro idoča, v prijaznem mestu na Spod. Štajerskem se radi bolezni lastnika proda. Več pove g. J. Vrečko v Slo-venjgradcu. 1912—2
Mlad mož
26 let star, zmožen slovenskega in nemškega jezika išče primerne službe kot sluga v kaki pisarni, prodajalni ali kjerkoli bodi. Naslov v upravništvu „Slov. Naroda". 1940-1
V hiši na oglu Miklošičeve ceste in Dalmatinovih ulic se odda za avgustov termin še elegantno
stanovanje
s 5 sobami, erkerjem in z razgledom na park.
Več se izzve v Sodnijskih ulicah
Št. 11, L nadstr. 1874-3
Izšla je knjiga
Kralj Matjaž.
Povest iz protestantskih časov na Kranjskem.
(Ponatis iz „Slov. Naroda".)
Lična brošura obseza 363 strani ter obdeluje v zanimivi povesti kmetski punt na Vrhniki in okolici ter napad na samostan krutih menihov v Bistri.
Cena 1 K, s poštnino 1 K 20 vin.
Dobi se edino pri
L. Schwentnerju, knjigarju
V Ljubljani, Prešernove ulice.
Lepo stanovanje
v Zgornji Šiški se odda takoj.
Natančneje se poizve pri lastnikn „Matjanu", gostilničarju n pri kamniti
mizi" v Zgornji Šiški. 1779—5
z dobro idočo gostilno, na lepem pro štoru z lepim senčnatim vrtom v Kam* niku se iz proste roke proda.
Naslov  pove  upravništvo „Slov.
N
aroda'
1844 9
Apli
se   takoj   sprejmejo   proti visoki proviziji   za jako   potrebno   blago pri zidarskih podjetjih. 1906 Ponudbe na upravn. „Slov. Nar.u
mmm DuorsRI trs št. 3
pod „Narodno kavarno".
Od  27. maja do k2 junija 1906 :
1910
Znamenitosti
Koroške.
trgovino
ako tudi v zvezi z gostilno, na Kranjskem ali Spod. Štajerskem, želi prevzeti event. kupiti trgovsko izobražen mož z zadostnim kapital« m.
Direktne ponudbe naj se pošiljajo do 1. julija t. 1. pod   „K. A. Z. M.11 poste restante glavna pošta Ljubljana. 1933—1 Posredovalci se odklanjajo.
iz proste roke se proda
lepo posestvo
v Zg. Veterni št. 1
obč. Stenično pri Tržiču
obstoječe iz hiše, gospodarskega I poslopja, travnikov, njiv in gozdov.
Več se izve pri lastnici tam, pri c kr. okrajnem sodišču v Tržiču, ali pa v pisarni odvetnika dr. Hudnika v Ljubljani. 1909—1
že 15 let obstoječa
najstarejša ljubljanska
posredovalnica stanovanj in služeb
G. FLUX
Gosposke ulice št G
1939
priporoča Id namesea le h©IJ«e
službe iskajoče vsake vrste
zlasti izvrstne kuharice, sobarice, bone, biagajničarke, navadne in računajoče natakarice, prodajalke, sluge, kočijaie, za ves in za pol dne, dekleta k otrokom, gospodične zmožne jezikov, hotelske
sluge itd. itd. za lijubljano In drugod. Potnlna tukaj. — Natanenefe v plmarnl. — Vestna In kolikor možno Itltra postrežba zagotovljena.
Zunanjim dopisom je priložiti znamko za odgovor.
▲▲▲▲▲▲▲▲▲ A1AAAAAA1A
A. KUNST
^ Ljubljana ♦
Židovske ulice ^.
Velika zaloga obuval
lastnega izdelka za dame, gospode in otroke je vedno na Izbero.
Vsakršna naročila se izvršujejo točno m po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zuznamenojejo. — Pri zunanjih naročilih naj se blagovoli vzorec vpo-slati.
= 111111111111111111111 ■ 111 i 11111 m i, m iimiiiiiii""
Ustanovljeno leta 1845.
IJOS. REICH.
i I    Edini zavod |
I  za kemično čiščenje obleke | 1  ter zastorjev, barvarija in j | likanje sukna = 11 «l par, =
I Poljanski nasip —
Ozke ulice št. 4.
j Sprejemališče |
j Selenburgotfe ulice štev. 3. Il
I j Postrežba točna. Solidne cene. |
l=iiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiii j 1111 ■ 1111111111111111111111111111 r fT
a»»iO»»»i»tM4A^ftAM
m m
1 a * a
i
a a
a
i
a a
*» a
i
a
* a a a a m
a a « a
m a a a
4»
ca
05 08
Spredaj ravna oblika,
iio tišoi n£t želodec,
Alojzij Perschć
v Ljubljani Pred »feofijo *t. 21.
s
iM Vsak dan svez aii
19
sladoled
m
ledena kava
se dobi
S)
Stari trs št. 21.
o JU
1 Važno!
Važno I
1 gospodinje, trgovce is imnorejs§. f
Najboljša In najcenejša postrežba
■i -i
za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine Itd. tud po Knelppu, ustne vode In zobni prašek, ribje olje, re-dllne In poslpalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, fotoarraflene aparate ; in polrebNelne, klrurglćna obve-i zlla vsake vrste, sredstva za desln- r J fekcljo, vosek In paste za tla Itd. — L. ' Velika zaloga najfinejšega ruma in [ konjaka. — Zaloga svežih ml- r neraliilh vod In sollj za kopel. L
Oblastv. konc8S. oddaja strupov. j-
ilwlitore|ee ^
j po8ebDr  priporočljivo;   grenka sol, *
f  dvojna »ol, sollter, encjan,  kolmož, ;
krmilno apno Itd. — Vnanja naročila ^ se izvršujejo točno in solidno.
-* Drogerija »+- 21
Anton Kane
Ljubljana, Židovske ulice št. l.
.J Kupuje po najvišji eenl razna y
I zeli&ča (rože), cvetje, korenine, se- [ 1 mena, skorje itd. itd. r
Seno in slama - stanovanje
vse v balah, se ceno prodaja na 8kla diščn, Martinove cesta štev. 10.
974 11
Konfekcijska
trgovina
v večjem mestu Štajerske, na prostora prve vrste, dobra obrt, pripravna za kakega trgovca ali spretnega krojača, se proda. Potrebnih je 5000 gld. Ponudbe pod JfJ.       na upravništvo nSlov. Nar.u
1985—1
Hiša
1859 3
Št. 37 v Ostrožnem Brdu se da v
najem, llisa ima 2 subi, hladno klet, 2 kuhinji, zelenjadni vrt, eno ali več njiv, dalje je zraven tudi pravica za krčmo, žganjetoč, prodajo piva itd.
Več pove  Jakob  Vatovec. na Reki (Fiuine), Via di Volosca 50.
Na vrtu gdsske pivarne.
V soboto 26. maja in
v nedeljo 27. maja
družba
Vi        1 ■ p
p J
1931
Oba  c3ti4M ;&
dostojen rodouinskl spored.
Začetek ob 8. uri.   Vstopnina samo 30 kr.
Ob slabem vremenu v dvorani.
Glavnik za barvanje las!
Z r.avadnim česanjem izpremenimo sive ali rdeče lase v pristno svetla plave, rjave al; pa črne! Popolnoma neškodljiv! Se rabi lahk:> leta in leta Na tisoče v rabi!  Komad 5 K. Razpošilja
J. Schiiiler na Dunaju II 2
Kurzbauergasse  št. 4 30.   2955 0
Za vaako rodovino vain* ilafrtrovano knjigo o premnt. »em blagoslovu z otroki ras ožilja s prep»si već tisoče abvamih  pisem  tajno t 90 h v avstr znamka* ospa A. HA MM ^erolin S. W fr/
Umeten led
izgotovljen iz najčistejše studenčnice
Iz touarne ledu I. kranjske pi-oouarne eksportne$a piua in touarne slada
Ceodorja Jrohlicha
na Vrhniki.
Prodaja se od 2. junija 1906 dalje.
Ena plošča posamezno 40 b, en gros     30 h.
Priglasitve in naročila v zalogi piva Frohlich v Slomškovih ulicah 27. Telefon 13. 1938-1
co
co
0
«0"? n ^     I] -h 5
<D t\ "O "° "= ~ —
„ o o
O
co -5 co d) 5 "E*
O  O v   O w
CO
O O >
2 n    5£ o co •
2 n 40 ° ©TJ C= 2 «
q_ O
obstoječe iz C sob, kuhinje in pritiklin in z velikim vrtom se odda mirni dru
zini.    Več ne poizve v Šiški Št. 166.
1932 i
lsa
v dve nadstropji, v kateri se nahaja tudi prodajalna, se takoj proda.
Več se izve v Florijanskih ulicah štev. 14. 18(jo _
— Velika —
gostilna
na izredno dobrem prostoru v Ljubljani se odda z mesecem avgustom v najem. Več se izve v pivovarni Auer. i<jii-_>
0
obstoječe iz 4 sob, kopalne in poseUke sobe ter vseh dragih pritiklin, se odda za avgustov termin ali tudi takoj v najem.
Naslov izve se v upravništvu a$k>Y, Naroda". 1937—1
Pil S
Hiša
? a trgovino, zraven tudi stro jama in gostilna, brez konkurence, na državni cesti se proda, eventualno se da tudi v najem pod ugodnimi pogoji.
Kje, pove upravništvo „Slovenskega Naroda". 189
Vodja
za podružnico z mešanim blagom, ne pod 24 let star, s prima referencami, se išče v stalno službo.
Prijazne   ponudbe upravništvu ^Slovenskega Naroda". r.n
Novo hiša
visokopritliČno zidana, z gospodarsk . poslopjem in velikim ograjenim vrtom, za vrtoarje, izvoŠčke ali penzioni-e zelo pripravna, se zaradi selitve .jako ceno proda.
Kje — pove upravništvo nSlov. Naroda".
Stanovanje
v Knaflovih ulicah št. 5 (.Narodna
Tiskarna") v II. nadstropju s 3 sobami, kuhinjo in pripadki se odda za november.
Več se izve v upravn. „Narodne Tiskarne".
Staro železo
baker in cink
kupuje po u»Jvi*Jlu cenah
Fran Stupica, trsouec
v Ljubljani, Marije Terezije cesta 1.
Cokali
primerni za prodajalne ali pisarne
oddajajo se za avgustov termin ali tudi takoj v najem.
Pogoji  se   izvedo v odvetniški pisarni dr. M. Pirca, na ogli u -nijskih in Cigaletovih ulic v Ljubljani*
Ravnokar je izšla
KORKTKA
Povest iz gledaliških krogov ljubljanskih v polupreteklem času. (Ponatis iz „Slov. Naroda.) Ta povest je jako zanimiva ter izborao opisuje  dogodke   neke  koristke izz' časa Mondheimovega gledališkega ra?
nateljstva. Cena broširano 80 v., po pošti 1 K Dobi se v knjigami
L SCHUENTNER o LJubljani
Prešernove ulice.
5474
582051544
6419
7W^A
06193295510^
Uradnik
zadmžoe stroke, v posojilnižkem knjigovodstvu popolnoma izveibau in bi-lanciranja zraofcen, dobi službo.
Mlajši prosilci samskega stanu, ki so zmožni stenografije in pisanja na stroju imajo prednost. Plača po dogo-vorn. Pravil no obložene prošnje i dokazi dosedanjega službovanja se naj pošljejo do 10. junija t. 1. na naslov j. J., Celje, postni odd. št. 88.
1923-2
kupv° lahko   ceno  graška vozna   kolesa I
i906 od 100 K naprej: Greaerjeva kolesa 155 Kf torpedo s prostim tekom in zavoro s proti pritisko m 24 K.
o
-M
Kabljena kolesa i K 00, 80, 90; gumasti pošel K (>, 7, 8, 9 j cevi K 4 do Ko: aeeti-ienske svetilke K 3, 4, 5; oljnate svetilke K 1-50. 2, 4; uvonci K — SO; koloteeai zvonci K 2 20; sedla K 4—; štiristroene teleskopne Besalke K 2 — ; nožne sesalke K 3, 4* - ; lonček črnega ali rumenega emnjlnega laka K 1"-- ; puščica poniklanja K 2* — ; vse druge sestavine po najeenejsifa tvorniških cenah. Cenovniki na zahtevanje zastonj. Specijalni katalogi o kolesih, motorjih in šivalnih strojih za 20 v v znamkah. Slovensko dopisovanje. Po povzetju razpošilja
M. Rundbakin, Dunaj
IX   Lichtensteinstrasse Nr. 23.
zmožni nemškega jezika, se sprejmejo za prodajo v Avstriji dovoljenih srečk.
Ponudbe pod „Merkur", Brno, Neugasse 20.
1829—5
Boljše službe
se z največjim  uspehom iščejo z ogla šanjem v našem
kolektivnem oglasniku
it
Neue Freie Presse
„Neues Wiener Tagblatt".
Tudi za naznanila
ali za pridobitev zveze s
kapitalisti
je njegova poraba prav primerna. l*ruMpekfl /»»folij,
I. DUKES nasl.
anončna ekspedicija
za vse Časopise tuzemstva in inozemstva
Št. 564.
1943
V   Ilil-sslii Bistrici
bo prihodnji
živinski semenj
v ponedeljek po Binkoštib,
to je dne 11. junija 1906.
Vabi se kupce in prodajalce k obilni udeležbi
Županstvo.
Ces. kr. avstrijske
državne železnice.
C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku.
Izvod iz voznega reda.
Veljaven od dne 1. maja 1906. leta.
Odhod iz Ljubljane juž. kol. Proga na Trbiž. Ob 12. uri 52 m ponoči osebni
vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno čez Selztal v \::ssee, Solnograd, čez Klein-Reifling v Stevr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 10 m zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj čez Selztal v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Prago, Lipsko, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 40 m dopoldne osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selztal, Solnograd, Inomost, Bregenc. Ženeva, Pariz, Dunaj — Ob 4. uri popoldne osebni vlak v Trbiž; Beljak, Celovec, F. :nzensfesre, Ljubno, čez Klein-Reifling v Stevr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, (v Prago direktni voz I. in II. razr.), Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 9. uri 56 m ponoči osebni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfe, Inomost, Monakovo, (direktni voz I. in II. razr.) — Proga v Novo mesto in Kočevje. Osebni vlaki. Ob 7. uri 17 m zjutraj osebni vlak v Novo mesto, Stražo-Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m pop. istotako. — Ob 7. uri 8. m zvečer v Novo mesto, Kočevje. Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga iz Trbiža. Ob 3. uri 07 m zjutraj osebni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo Inomost, (direkt. voz L in II. raz.), Solnograd, Franzensfeste, Line, Stevr, Ljubno, Celovec, Beljak. Ob 7. uri 09 m zjutraj osebni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 13 m dopoldne osebni vlak z Dunaja čez Amstetten, Prago (direktni voz I. in II. razreda), Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Stevr, Pariz, Ženeva, Curih, Bregenz, Inomost, Zeli ob jezeru, Bad Gastein, Ljubno, Celovec, Šmohor, Pontabel. — Ob 4. uri 30 m popoldne- osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Selztala, Beljaka, Celovca, Monakovega, Inomosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 46 m zvečer osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla, čez Selztal, od Inomosta in Solnograda, čez Klein-Reifling iz Stevra, Linca, Budejevic, Plzna, Marijinih varov, Heba, Francovih varov, Prage, Lipskega. — Proga iz Novega mesta in Kočevja. Osebni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže-Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — Odhod iz Ljubljane drž. kol. V Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m pop., ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih. — Prihod v Ljubljano drž. kol. Iz Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 min. zjutraj, ob 10. uri 59 m dopoldne, ob 6. uri 10 m zvečer. Ob 9. uri 55 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih. — Srednjeevropski čas je za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani. i
J«
i
Firma obstoji 30 let.
„Brez konkurence"
po blagu in po ceni
1396 0 so izdelki
domače tvornice za čevlje
amtm.#r
» Ljubljani----- -
^(ojbcgotcjlo izbira za gc5pcde, dame, deklice in ctre^c.
y
štev. L
i
vence in trakove
priporoča
21
Benedikt, Ljubljana.
■Ii
Odlikovan s častno diplomo in zlato ko lajno na III, dunajski nudni razstavi
1. maja 1904
pod pokrovit. Isj cee. in kr. Visokosti presvetle gospe nad voj vod inje
Marija Jaslplna.
krojaška obrt
v Ljubljani. Selenhurgovc ulice ileij
se priporoča v izgotovljanje moških oblek kakor tudi vseh avstr. uniform
po najnovejšem kroju. Priznano solidno delo In zmerne cene Pristno angle&ko blago je v največji izberi vedno v zalogi.
Najbogatejšo zalogo in naj raznovrstnejšo izbiro
Klauirjeu In harmonijev
ima
Alojzij Kraczmer
Izdelovalec klavirjev in sodno zapriseženi zvedeneo
Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 4.
Vedno so v
zalogi preljrranl pa brezhibni u la% irji.
Praiza- 1
inem ubl- J
ranjf    In m
»oprav- p
IJnnJ«- vseh  »Istem©**- ^Glavno \Z
zastopstvo dvornih firm  Ii.  Bo »en- J
ilorfVr na IMinaJu. Gebruder 5
Miniti   na   »unaju,   Avjcust I
FiirMert Lilhniii, Th. Marni I
bnrr v Upakeiii.   Za vsak. pri |
meni kupljen klavir docela Jamrlni. JI
— Najnižja IzpoBoJe^alnlna. — |
Delna plaeila. |
JOSIP STUPICA
Jrr»ii#-imr In nedlar
v Ljubljani, Kolodvorski ulice Stav. 6.
Priporočam bvojo zalogo najrazličnejših konjskih oprav
katere imam vedno v zalogi, kakor tudi
vee druge konjske potrebščino.
m • Cene nizke. « ♦
cialitetj
turistovske srajce
belo in barvasto perilo iz angleškega cefirja, gole-nice, izbrani vzorci,
ht kravate
za vse različne okuse, dalje specialitete švedskih
rokavic:
glace in iz pralnega usnja brezhibne priležnosti in najboljši izdelek priporoča
Alojzij Persche
v Ljubljeni —I pred IKcfijo $t. 21, j—
Pri prvovrstni avstrijski zavarovalni dru ibl proti požaru   In za življenje najdejo
posredovalci 1660 4
kot krajevni in okrajni zastopniki izplačujoč se postranski posel, kot glavni zastopniki in stalni potovalol pa dobro trajno službo. — Ponudbe pod ,,IO 305", Gradec, poste restante.
Ljubljana, Pogaćarjev trg.
Razstavljano od 26  maja do
30. maja 1906: 1917 i
Krasno potovanje od
a
do
za veliko delo, Bpreten in zanesljiv se takoj sprejme. Ravnotam se sprejme tndi
1632 xx&4&YX&G. 4
Franc EoroAic, krojač v Radovljici, Gorenjsko.
Knjigovodja
vešč dvojnemu knjigovodstvo in zmožen slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi se išče. Kefiektuje se samo na one prosilce, ki so praktično že izvežbani, osobito na one, ki so go spodarsko naobraženi in bi bili v stana od Časa do časa samostojno voditi večje tovarniško podjetje. 1910-2 Vpraša se v upravništvu „Slov. Naroda".
Razpis.
Pri delniški posojilnici v Otočcu je razpisano mesto
knjigovodje
z letno plačo 2400 K.
Zahteva se jamstvo v zneskn ene letne plače, znanje hrvaškega in nemškega jezika, strokovno znanje v samostalnem knjigovodstvu in dopisovanju in čim preje nastop službe.
Z dotičnimi dokazili opremljene prošnje naj se pošiljajo ravnateljstvu najkasneje do 10. junija t. 1. 1925—1
Ravnateljstvo.
Vino v steklenicah
1942-1
Prodaja se
v novi zalogi
no Marije Terezije cesti
(v Kolizeju)
ceno in brez konkurence
naravno in dobro vino
v   originalnih  steklenicah   od  znamenitih tvrdk „cantina provinciale Istrianau, „cantina sociale Pa-rentinatt in .Istarska vinarska zadruga."
praznike
velika prodaja oblek za jospode, dečko, dame in deldice po globoko znižanih cenah, kakor tudi klobuke In slamnike :.
3
Angleško skladišče oblek - -  0. Bernatovtč • -
Glavni trg 5 Ejubl jana, Glavni trg 5
K
s
S
v.
>: >:
H
knjigotržec
v Ljubljani, Prešernove ulice št. 3.
Naznanjam, da sem prevzel od a Narodne Tiskarne* v Ljnbham v izključno razprodajo Jurčičeve brane spise, potem letnike in posamezne številke „ljubljanskoga Zvonar in vse one knjige,  katere  so izšle v al o ž bi „Narodne Tiskarne". —
Te knjige so:
Josipa Jurčiča zbrani spisi, zvezek I. do XI., broširan a bO kr., elegantno vezan a 1 gld. Posamezne   Številke   „Ljubljanske ga
Zvona44 po 40 kr. Zbirka takonov.   I.   Kazenski zako-„ ni k. vezan a 3 gld.
18^ Zbirka zakonov. II. Kaz. pravdni red, vezan a "A gld. 80 kr. Zarnlkovl zbrani  spisi.   i. zvezek,
broširan a 50 kr. Dr.   Nevesekdo:    ,.4000". Povest,
broš. a 50 kr. A. Aškerc:  Izlet v Carigrad, broš.
5a 2o kr. Tnrgenjev: Otoi in sinovi. Roman, broširan a 50 kr. — Štiri novele, broš. a 20 kr. Beneš-Tf ebizskv:   Blodno dnie. Roman, broširan k 70 kr.
L e f e b v r e : Pariz v Ameriki, broširan a 50 kr.
Stat no min is nmbra: Časnikarstvo ln nail dasniki. broširano k 40 kr.
Jeli ne k: Ukrajinske dnme. Povest,
broširana k 15 kr. H a 1 e v y: Dnevnik, broširan k 15 kr.
— Razne pripovedke, broširane k 40 kr.
— Dve povesti, broš. k 25 kr. Thenriet:   Undlna.  Povest,  broš. a
20 kr
A.  Trstenjak:   Slovensko g-leda
liSoe, broširan izvod k 1 gld. Jareic: Listki, broš. k 15 kr.
— Gregroroldevlm kritikom, broš. k 30 kr.
Avstrijski patrijot: ,,Farteiwesen
der Slaven**, broširano k 5u kr.
S
Po znižani ceni priporočam: Pran Kocbek, Pregovori, prilike In reki. Prej
50 kr., sedaj sumo 30 lir.
Sprejemam tudi naročila na vse modne žurnale, na vse domače ln tuje časnike ter knjige.
696331
FQ
3$Q
00
5
0396
u
Mlin in žasa
v bližini Ljubljane, s prav dobro vodno močjo se daje s 1. januarjem 1907 v zakup. Vodna moč bi bila pripravna tudi za kako industrijsko podjetie.
Ponudbe pod ,,E. M." pošta Vič.
1888-2
Že predelani ali Še nepredelani, kakor tudi škornji se dobivajo en gros najceneje pri 1234 - 23
L. Pressburger & sin
na Dunaju XX. L
se oddajo za avgustov in [novembrov termin.
Natančneje se poizve v pisarni DEGHENGHI 1669-4
Trgovsko izvežbana oseba se želi 8 sedanjimi 6000 K (pozneje več) kot tihi sodelujoči
kompanjon
udeležiti pri dobri trgovini. Sprejme tudi blagajniško ali drugo zaupno mesto.
Ponudbe pod „Kompanjon Z" na
upravništvo „Slov. Naroda**.      1745 3
Trgovsko izobražen
moz
zmožen slovenskega in nemškega jezika, ki bi tudi lahko položil kaveijo, išče mesto zastopnika, blagajničarja, skladiščnika event. pisarja pri kakem trgovskem podjetju. Ponudbe pod ,K 1001 poste rest. Ljubljana, glav. pošta. 1887-2
«ep C^iio češko
posteljne perje i
5 bg novega skubljenega K 960, boljšega K 12—; belega, jako mehkega skubljenega K18*—; K 24'— snežno belega, mehkega, skubljenega K 30—, K 36*-—. Pošilja se franko proti povzetja. Tudi se zamenja ali nazaj vzame proti povrnitvi poštnih stroškov. 1G39 4
Benedikt Sachsel, Lobts 35. poŠta Plzen na Češkem.
Posojila, predujmi, kredit!
Veliki in mali zneski pod najugodnejšimi pogoji. Preje nikaki stroški! Nobena predznamba! Hitra izvršitev ozir. takojšnji predujem a conto. Primerna dolgoletna vračanja. Posebno ugodno za častnike, uradnike vaeh vrst, stanovske osebe, penzijoniste itd. Na dedsčine, užitke, volila in denarne zaloge največji zneski brez amortizacije po 5'/o. (Znamka za odgovor. Nemški dopisi) Natančno opisane zahteve pod „Sekretar" na anončno ekspedicijo Edvard Braun, Dunaj I. Rotenturmstrasse 9.      1658—4
V LJubljani, na Kongresnem trgu št. 6
(nekdaj Tanibornlno)
se prodaja zl&tO in srebrno blago.
Sprejemajo se popravila in nova dela Urarjl popust.        1459—G
Z odličnim spoštovanjem
Igri. Radoš,
1 c\
zlatar.
Čudovita novost!
325 komadov za 2 gld.
Krasna ura z lepo verižico, toCnc idoča, za katero se daje dveletna garan cija; zelo lepa laterna maglca s 25 krasnimi podobami, zelo zabavno; 1 zelo elegantna broža najnovejše oblike, 1 lepa kravatna igla s simili briljantom, 1 krasen koli j 6 iz orient. biserov, s patent, zaklepom, najmodernejši nakit za dame, 1 fin nsnjat mo&njiček, jako elegantni nastavek za 8motke z jantarjem 1 garnitura tf. doublo-zlatih manSetnih in srajčnih gumbov s patent, zaklepom, 1 ff. niklast žepni nožek, 1 ff. toaletno zrcalo, belg. steklo v etuiju, 20 predmetov za dopisovanje in Se 200 raznih komadov, vse, kar se potrebujev nisi zastonj. Krasnih 325 komadov z uro, ki je sama tega denarja vredna, pošilja proti post.nema povzetja za 2 gld. raz* posiljalnica
mL **S.
Ako ne ugaja, se denar vrne. 1014 Mnogo priznanjih pisem.
Vtisnite
si
podobo in im.G>
»Ottoman" (cigaretni papir
in stročniee) v spomin, ker hočejo s pona-redbami zavajati konsumente.
I 357'»—5
OTTOMAN^
2 parna irjava (granika), I drobtinica za pesek in gramoz, trebilo
(Greiibagger) in velik del
materijala za železnico na škripec 1,32 s
vse se malo rabljeno, za obrat docela primerno se ceno odda ali vse ali pa deljeno. — Vprašanja pod Šifro ,,Bau-inventar 443" odpošiljata Rafael & VVItžek na Dunaju, i. Graben 28.
Prosim franko
908—12
zahtevajte - -
prospekte  in   vzorce najboljšega
štajerskega rcoškEga in ženskega lodna (rabina)
za lovce, gozdarje in turiste kakor tudi vse modno blago za moške in deške obleke, površnike, ulsterje od najcenejše do najfinejše kakovosti od prve izvozne tirme za loden Vincenc Oblack
c. kr. dvorni dobavitelj za sukno, Gradec, Murgasse 9 25.
Ljudevit Borovnik
puiikar   v   Borovljah (l>ri»ch> na Koroikem
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom Tudi predeluje stare sam. k resnice, vsprejema vsako* vrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puSke so na c. kr. preska&e-valnici in od mene preskosene. - Mustro-50 vani ceniki zastonj. 21
Znamenita moderno urejena tvom ca
G. Skrbić
u Zajebu, Hica štev. 40
priporoča svoje na glasu solidne in cene
lesene in platnene rolete, lesene in železne kapice
za okna kakor tudi +^£šs^r*        xa trgovine itd.
Cenovnik zastonj in poštnine prosto. 8
na kar cenjeno občinstvo še posebno opozarjam.
£epa binkoštna
in
priložnostna darila.
Z velespoštovanjem 1278—15
Adolf VVagenpfeil
juve ir in zapriseženi cenilec
v Ljubljani na Jurčičevem trgu 2.
Prodalo na drobno In debelo.
trs št. 1.
Iljstrovani ceniki zastonj in franko.
Največja zaloga najfinejših;
= barv '
za umetnike od dr. Scboufelda & Co.
Tine oljnate barve za študije, akva-relne barve, trde in tekoče, tempera-
barve v tubah, pastelne barve. Raznobarvna kreda. Zlate in raznobarvne bronce. Pristno in kovinsko zlato, srebro in aluminium v listih. Štampilijske barve. Oglje za risanje. Raznobarvne tinte in tuši. Slikarsko platno in .papir.   Palete, škatle za
Študije.     ĆopiĆi za umetnike, slikarje in pleakane.
Najnovejši
slikarski vzorci in papir za vzorce po najnižji ceni, najnovejše
in inndeme suhe, kemične, prstene   in   rudninske barve.
Aparati, barve in predloge za
žgalno slikanje.
Velika izbira
lesenih, izdelkov
za žgalno slikarje. Priznano najboljše in najizdatnejše
oljnate barve
za pleskarje,  stavbne in pohištvene mizarje in hišne posestnike itd.
priporoča 1277—8
Adolf tlauptmnnn
Prva kranjska tovarna oljnatih barv, lirneiev, lakov in steklar-
-skega kleja.-
Prodaja najboljšega mizarskega
= Uma =====
po najnižji ceni,
mw karbolineja
samo boljše vrste,
== gipsa =
alabastra   in  stukaturnega za podobarje in zidarje.
Ustanovljeno 183 2.
Zahtevajte cenike!
Spretnega
okvlziterlo
iŠČe pod ngodoimi pogoji na Kranjskem ie dolgo poslujoča zavarovalnica za iivljenje in zoper nezgude.
Več pove npravništvo „Slovenskega Naroda4*. 17-42
KaJt»olJ«l   In nuJpopalneJMl
se kupi najcenejše za takojšnje plačilo ali tudi na najmanjše  mesečne obroke, tudi za piovincije,  samo   naravnost od tvorničarja
Henrika Bremltza,
c. kr. dvornega založnika
v Trstu, Via G. Boccacclo 5.
Katalogi in kondic. gratis in franko. ##—21
Kranjski naravni
brusilni
1806-2 (r>Kle)
dajo najboljšo ostrino kosam in srpom, na kar se cenjeni kmetovalci in trgovci opozarjajo.
I. kakovost z rdečo znamko ,,Kosec" K 20 —
II. „ „ zeleno „ ., „ 13 — II.      „       sivi, več vrst, zelo dobri    „    8- —
za 100 kosov z zabojem s kolodvora Litija pošilja
J. Razboršek
Šmartno    |_> r-i I^itiji
Zavoj s 15 vzornimi kamni K 2 50 franko.
Izdelovatelj vozov
FRANC VISJAN
LJubljana, Rimska cesta št. II
priporoča svojo bogato zalogo novih in ie rabljenih      44- 21
VOZOV«
Ženitna ponudba.
Vdovec 46 let star, z dvema otro koma 14 in 15 let starima, v stalni službi s 1400 kron dohodki, se želi zopet poročiti z gospodično ali vdovo brez otrok ne pod 35 let staro.
Resne ponudbe s fotografijo, katera se takoj vrne, je pošiljati pod šifro „N. R. 1000" Ljubljana, glavna pošta. 1740—3
Učenec
iz boljše hiše se sprejme takoj v trgovino z mešanim blagem.
Natančneja pojasnila daje npravn. „Slov. Naroda". 1769— 3
Prodajalno
s poleg ležečim stanovanjem se takoj
odda v Gradišču št. 4.        1720->
Več se poizve pri hišniku istotam.
dobe takoj in pozneje stalno stavbno delo. Delo je ročno in s stroji.
Jakob Homo v c  17 -
mehanično stavbeniku in pohištveno mizarstvo v Cerknici.
Visok in trajen postranski zaslužek 10
do 200 kron na mesec lahko doseže vsakdo, ki ima kaj znanja, s prevzetjem
zastopstva
povsod lahko razpečavajoče^a patentnega pre<! meta.   Visoka provizija ev. stalna plača se zagotavlja     Ponudbe   pod   znamko   ,,Vedlo)' prijem 2874"  ua t—crta! kancelar J. Gre-gra v Pragi, Jindnšaka ul. 19. 1817
J. BAKN
izdelovalec vozov
na Dunajski cesti št. 31
priporoča zalogo novih in obrabljenih
od navadne do najfinejše izdelave po najniž...
ceni. Izvršuje fuiii \ma       |»r« * 11 Sprejmejo   se   V*k~M f ♦**    ««    «*- «■    i u
sedlarsko obrt. llbo—
Trgovski pomočnik
vojaščine prost, z dobrimi spričevali ter mešane stroke vešč, se sprejme s 1. avgustom t. 1. Prednost imajo tisti, ki so dovršili trgovsko ah obrtno nadaljevalne Šolo ter so zmožni knjigovodstva in ko respondence v slovenskem in nemškem jeziku. — Ponudbe sprejema tvrdku Janko Popovičj Cerknica pri Rakeku. 1841
Ustanovljeno leta 1842.
V* ^KK05LIKflKiflf SUKAKJH J mi NAPISOV IN SRBOV
INflridOV  IN  OKBOV    ivr F BR/JT/l EBERU
Telefon It 154. - A)
-%%J%
Pozor, kupoualci salam!
Usojarao ae javljati čast. občinstvu, da ;>ro-dajamo kakor že več It*t svoje predobro NM ■drame, dubro uležane salame priznano izvrstne kakovosti tudi letos in naznanjamo v ko risi kupovale«.-!!), <ia ima vsaka salama v znak pristnosti  nebeljeno vrvico in da nosi plombo z vtisnjeno našo registrirana znamko: sidro* Proshao,da ie ksegaete pre men, da pri nakupu Herzovih salam obrnete pozornost naši znamki, sidru.
Herman Hsrza sino>i v B »da-Pešti. m
Zastopnik: Edvard Zelenka v Ljubljani.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani"
vse
m analnih
Podružnica w CELOVCU.
RupuJ« ln |»rofi«j»
vrste rent, zastavnih pisem, prijontot, ko-obligacij, srečk, delnic, valut, novcev
in deviz.
Promese Izdaja k vsakemu žrebanju.
Akcijski kapilal K 2,000.000— Rezervni zaklad K 200.000 -.
laoMlava Ii Ikskoeptoli 9a|i prsdulmt n irtdoostoi papiri«.
izžrebane vrednostne  papirje in SZa, va*ru.3a aroe^a proti vnovCoje zap&lo kapone.
Vinkulujo  in d«viokuluja
RaBooitit lu tnitMao oinnlr:
JHTCLX3SX3J. lat TO i..
vojaška žanittiiuske kavciia.
Podružnica v SPLJETU.
llenarn«   »loaa  m y> rojem a 4&C:>
v tekočem rafinna ali na vlužne knjižice proti ugodnim obroaLim.  Vloženi donar obreataio id dne v oge do dne vzdiga. 3  S 1
Promat s čeki in nakaznloaml.
Delniška družba združenih
Žalec in Laški trg
Telefon št 163.
Iv jubl jani
Telefon &t. 163.
izborno pivo v sodcih in v steklenicah.
pbSST   Zaloga v Spodnji Šiški.
Telefon štev. 187. T5SQ
1606-8
29
9S
8285
*t>__a^~^j» —^4j*>» ž|
T
1
ki
"1
k
Za binkošti *-
1» r 11» 4» rofti » najverjl Izberi
moderne klobuke za ta Id otrobi, batistaste avDice ter klobuke, cvetlice, trakove 1
inodiHt i ti j«
Alojzija Vivod-Mozetic
v Ljubljani, na Starem trgu štev. 21.
31 o d ii i   salon,   iri»i»\ um   z modnim in X>or| liti in blagom ter i^oužekoija.
ZE^opra^Ila lrlo"b-CLlcoTr ceno. 'm Zunanja naročila točno in ceno. 1839—4
3S—3
w—«6©
bmb a^a a«a iuš AmŠ fl*i AjA 4jS 4jS ftU efr 4^ šef A OiS 4jS A ©
Posoievonie mrtusKBi »oz.
SlavDO občinstvo  se opozarja, da se sprejemajo naročila
za vsake vrste
prevažanje mrličev -^^LMZ z mrtvaškim vozom ^^i,
na dovo pokopališče, kakor tndi izven Liiubljane ter vožnja duhovnikov pri mrtvaških sprevodih po najnižjih cenah   v  trgovini   gosp. Fran Vidalija    izdelovalca krst v
Ljubljani, Prešernove ulice št. 44.
1928-1 Pavel VelkovrhJ
TI
II _F
Zidanje rohev
C«3r*«ol»sml<i»)
na novem centralnem pokopališču izvrši po najnižji ceni
stavite!] novega pokopališča
po oblastveno odobrenih določilih za zgradbo pokopališča. Natančneje se poizve
tf%J    v tehnični pisarni g. Ferdinanda Jrumlerja U
mestnega stavitelja 1561—S        v  Ljubljani,  Pred Škofijo štev. 3.
■J" - k
O 1
—I
SV* Največja izbira
najboljših in najcenejših
dvokoles in šlunlnlh strojev
za rodbino in obrt.
Pisalni stroji. # Večletno jamstvo. # Vezenje poučujemo brezplačno. # Lastna delavnica za poprave. 266_21
IVAN JAX SIN
g Ljubljoni Dunajska testa 9.17.
Kinematografske
predstave
se vršijo
u hotelu JURIJA" v Kolodvorskih ulicah
v zasebni dvorani, vhod z dvorišča
Začetek  ob 5.f B.f 7., e. in ©. viri.
Ob nedeljah in praznikih ob polu 11. uri dopoldne in popoldne ob
3., 4.,  5.,  6.,  7.,  8.  in  9. uri.
WVstopnina I. sedež 25 kr., II. sedež 15 kr.  Vojaki na II. sedeža 10 krajcarjev, otroci v spremstvu starišev I. sedež 15 kr., II. sedež 10 kr. Za obilen obisk se priporoča lastnik
Najt lija zaloga naiadalh ii ia)fln)ilh
otroških vozičkov
In navadne do najfinejše
žime.
H. Pakič
v Ljubljani. IumiIb urečnlkoe M
KEBER
= v Ljubljani =
na Starem trgu št. 9 na Sv. Petra cesti št. 31
priporoča
svojo tovarniško zalogo suknenega, platnenega in perilnega blaga I po Izredno nizkih cenah.
i Potrebščine za krojače I in šivilje.
XXX XXX XXX
XXX xx>< XXX, XXXI
XXX XXX, XXX)
xx>i
XXX
;xxxxxxxxxxxx
sXXxXXxXX CKXXXXX^XXXXXXXXX
~p88Š
xS6d xxX
G. CADEZ
v lij ubijani
Mestni trg št. 14
poleg Urbančave manufakturna trgovina
priporoča 22
klobuke slamnike
čepice, razno moško pilo, rate, ovratnike iti
Blago imam solidno, cene zmerne. Postrežem točno.
XXX
P<xx,
XXXI
X
urar -
trgovec z zlatnino in srebrnino
na Mestnem trgu št. 13
filijalka:
na jtiestuetn trgu St. 17
priporoča bvojo veliko zalogo predzlj-hUIIi ur iz prvih tovarn, ttmlllk. mIciimUIIi. wtiOoiinU 1 Ii in ur m« nihalo, hrllja-ntov, zlatnine in irebrnOne. Namizna oprava Iz 0klt»J»«l4eKn srebrn.
Lastna delavnica za popravila in vsa nova dela.
Jv.Seunig |
trgovec z usnjem ■ drobno In debelo
v Ljubljani, Stari trg št, 7
dosedaj najboljše, prdsto bencina, smole, petroleja ter kislin
brez konkurence, brez vsacega duha
po M>a|wiA|ile cenah:
1 Um- NO  H, ve« m 90 h, pri
nakupa večje množine fie ceneje.
JfOVO! Patentirano Jfovo!
nepremočUivo mazilo
mm poćrnenje rujavih čevljev, usnja itd.
-m
Pozor, nedeljski izletniki!
U80jam se 8 tem nedeljske izletnike posebno opozarjati na svoje ob nedeljah in praznikih ob 9. uri zvečer
vdrugič svežo kuhinjo.
Obenem priporočam svoja izvrstna prirodna vina: cviček, zšvrčan, istrifanec (z otoka Brioni), ljutomerčan itd.
Vedno sveže marčno pivo iz Združenih pivovaren Žalec in Laški trg in plzenjsko izvirno meščansko (pravir).
Na obilni obisk vljudno vabi 1927 Fric Novak, botelir.
Za razsvetljavo!
vil, gradov, hotelov, tvornic, kavarn itd., povsod, kjer ni plinove tvornice ali  elektnške  centrale, je najprimernejši
, ,Sirius', aparat za zračni plin
\ Obrat popolnoma brez nevarnosti. Eksplozija izključena. Naj S nižji obratni stroški! Za postavljenje v kateremkoli prostora ni treba koncesije. Na stotine referenc.
O
F. Bolhe <£ Cle.
DUNAJ, IV., Schaffergasse Nr. 13a.
_ Cenovnim zastonj. _
1542-9
01 00
CES. in KRALJ. DVORNI
ZAVOD ZA UNIFORMIRANJE ,
Ustanovljeno leta 1846.
F. M. liETSCHEK
Ustanovljeno leta 1846. J
Resijeva cesta št. 3    LJUBLJANA    Sv. Petra cesta št. 37.
,pri veliki tovarni1
Prva In največja zaloga narejenih oblek na Kranjskem
za gospode, dame, dečke in deklice.
Radi   prenapoljene   zaloge   otročjih   kostumov  in havelokov
———————    polovico cenejše. ——
Obleke po meri tzgotavtjam fino, točno in trpežno.
Fina postrežba in najnižja cena.
VZAJEMNO ZAVAROVALNA BANKA V PRAGI.
P. T. ČLANOM  ODDELKOV I. IN II (ZAVAROVANJE,   KAPiTALOV   ZA   ŽIVLJENJE IN SMRT) KI  SO  SKLENILI SVOJA ZAVAROVANJA V LETIH 1869 DO 1901 PRIPADA
10°oNA DIVIDENDA.
IO NA DIV DENDA PRIPADA BREZ IZJEME NA VSA ZAVAROVANJA KAPITALOV KATEREGAKOLI RAZKA-ZiLA V GLAVNEM ODSEKU I. IN II. ODDELKA, TEDAJ NA ZAVAROVANJE ZA SLUČAJ SMRTI, ZA DOŽIVETJE IN NA ZAVAROVANJE DOTE DECI.
P. T. ČLANOM, KI SO CELOLETNO ZAVAVOVALNINO ZA LETO 1906 ŽE PLAČALI, SE BODE OMENJENIH 10% V GOTOVINI IZPLAČALO; ONIM ČLANOM PA, KI PLAČUJEJO ZAVAROVALNINO MESEČNO, ČETRTLETNO ALI POLULETNO, SE BODE ODRAČUNAVALA DIVIDENDA S 1. DNEM JULIJA 1906  ZAČENŠI DO 30. DNE JUNIJA 1907
PRI POSAMEZNIH OBROKIH.
REZERVNI IN POROŠTVENI FONDI BANKE „SLAV1JE" ZNAŠAJO KONCEM LETA 1904 ...........K 34,788.637 75
OD SVOJEGA POSTANKA JE IZPLAČALA BANKA „SLAVIJA" SVOJIM ČLANOM ZAVAROVALNIH KAPITALOV IN ODŠKODNIN V VSEH ODDELKIH   n 87,176.38375
SAMO ZA PRETEČNO LETO JE BILO IZPLAČANO
P. T. ČLANOM 10° 0 DIVIDENDE......„    206.296 40
VSE DIVIDENDE PA SO DOSLEJ ČLANI PREJELI  .  . „  1,606.893 21
KAR JE GOTOVO NAJBOLJŠI PRAKTIČNI DOKAZ, KAKO KORISTNO JE ZAVAROVATI SE PRI BANKI „SLAVIJI- 1 | KOT VZAJEMNEM ZAVODU.
OB TEJ PRILIKI OPOZARJAMO NAJŠIRŠE KROGE NA UGODNE IN CENE   TARIFE \ BANKE ~~WSLAVI JE".   ZBIRKO NAJPRIPRAVNEJŠIH TARIFNIH RAZKAZIL   ZA   ŽIVLJENSKO   ZAVAROVANJE" RADI NA ZAHTEVO DOPOŠLJEMO VSAKOMUR.
____V LJUBLJANI, V MAJU 1906.     '      TSEeVSai ■
GENERALNI ZASTOP^ VZAJEMNO ZAVAROVALNE BANKE „SLAVIJE"!
Rogaška Slatina
W%     mm     =. Štajersko. =
Železnica, Prekrasna lega Novo hvdro-elektro-mehano-terapevtsko zdravilišče v velikem in modernem slogu   — Zdravljenje
pošta in kisika poln zrak z mrz'° vodo, električne svetlobne in kopeli v banjah, Inhalatorlj, celice za segret zrak, elektr.
. .        - brez orahu Mu- masa*a* solnčne kopeli, zdravilna gimnastika.   Uspešno zdravilišče za bolezni v želodcu, čreviht
leiegrar. berili komfort na Je*rm m ledvicah, za kronično zaprtje, hemoroide, kamen, odebelelost, sladkorno bolezen, protin.
Prospekti živahno dru-' katarJ* v požiralniku in jabelku. Jako moćni zdravilni vrelci, podobni onim v Karlovih In Marijinih varih.
zastonj, žabno življenje. 1906 ! OtVOfJtSV ltOV6g8 hotela z dietetsko restavracijo in novim vodovodom za sladko pitno vodo.
mn*4
Mnihovgraška zaloga črevljev
Henrik Kenda v Ljubljani
idaja nedvomno najboljša, najbolj solidna In najbolj zanesljiva obuvala vseh vrst In oblik za gospode, dame in otroke po jako skromnih cenah.
Kdor bi zemljišče - - ali kupčijo - -
vsake vrste, hotel, v do, gostilnico, graščino, kmetijo, stavbičče, in lin, opekarno i. t. d. rad hitro in tajno prodal ali pa si najel na po-- sestvo   posojilo, —=————
naj se zaupno obrne na starorenomirano kršćansko podjetje
Prva avstrijska kupčijska in zemljiška borza - -
na Dunaju,  I., Sonnenfelsg   21, ki ie v vseh krogih predobro a. Glavni zastopnik inspektor IVAN MATTESZ se mudi
sedaj v Ljubljaai v hotelu pri Maliču. 1882—3
Prijazne ponudbe zaradi dogovora ali ogledanja naj se naslavljajo tjakaj.
znana.
Na zahtevo lepi novi, veliki cenovniki, tudi po pošti brezplačno
8 Lepa Ei darila!
FR. ČUDEN
št. 414. Zlati double-
Proda se iz proste roke
hiša v Kranju št. 32
pri Savskem mosta.
Več se izve pri posestnici Heleni Pollak v Kranju. 1849-3
^t. 413. Zlati dou
uhani gld. 1-20. ur-a t- in trgovec v L|nbl|ani ble uhani gld. 1—. Zlati 14kar. gld. 3'—.     Gdinl zastopnik švicarskih tovarn Union"      Zlati 14 kar. 350.
priporoča p. n slav. občinstvu svojo že obče znano, črez 20 let obstoječo trgovino z največjo in najbogatejšo zalogo. Velika izbira finih briljantov, zlatih, srebrnih in nikljastih ur in verižic. — Namizna oprava iz kitajskega in pravega srebra ter najnovejši
okraski itd.
Posebno lepa  in jako velika izbira za po najnižjih cenah!
cenjene gg.  zenme in
neveste 802 17
Št. 263. Št. 274.
Tula-srebrna cil.-remont.   Srebrna cil. z 10 kamni in dvoj. z 10 kamni gld. 9'—. pokrovom gld. 7-25.
Št. 299. Srebrna cil.-rem. s 6 kamni gld. 5 50.
Srebrne ure pO 3 CjL Za poceni ure ne jamčim, ker si hočem ohraniti dobro ime.
najcenejše
se kupi
perilo, I vence in kravate, šopke moderce, za neveste
Itd. itd.
pri t^rdLlsl
J. ZEBER
w L|abl|anl
na Starem trgu št. 9
ln 21
na Sv. Petra cesti št. 31.
Vodni zdravilni zavod
kopališče Kamnik "a Kran'slM
Postaja c. kr. drž. železnic. 1472-j
Vse vodno zdravljenje, (sistem Prieanitz, Wienternitz in Kneipp) solnčne, elektriške kopeli in kopeli z ogljikovo   kislino,  zdravljenje  s  suhim   vročim  zrakom,   masaža   in   zdravilna gimtiant zdravljenje z elektriko. Prospekti   zastonj. Sezija od 20. maja do septembra. Zdravniški
vodja dr. R. Wackenreiter.
P
> e
a
■o «
i
rt
U
00
s
09 >
a
»m •h o
«
Ik
4,
S
n
"5
'S
i
9 \ i 8
L
t*
e
Kupuj pa „le v steklenicah1' !
V LJubljani pri jtco m podili:
(v. Fabiana nasl Anton Korbar. F. Grošelj. Adolf Ilauptmann Kari C. Holzer. hran Jebačin. Ant. JeČminek.
Fr. Kham.        Peter Lassnik. Ant. Kane, drog  Alojzij Lilleg. Mihael Kastner A. Mehle. Edmund Kavčič*. i P. Mencinger. Henrik Kenda. ' Josip Murnik. Josip Kordin    j J.Perdan. Anton Krisper.   Vaso PetriČič.
Kari Planinšek. Anton Stacul
Jos. Pollak.
A. Sufimfc. M. E. Supan. A. Sarabon. Viktor Schiffer M. Spreitzer.
Fran Stupica. Ferd. Terdina. Uradniško kon sumno društvo
Bled: Oton Woiaing. Črnomelj: Andrej Lackner,
Kari Miiller, B. Schweiger,
Anton Zurc. Draga : P. S. Turk. Hrib: A. Bučar, Fran Kovač. Idrija: A. Jelenec, Josip Še-
petavec, Valentin Lapajne. Kamnik: E Hayek,J.KIemen-
čič, J Koschitr, Fr. Subelj. Kočevje: F. Jonke nsl. R.Ko-
ritnik, Fr. Loy, P. Petsche,
J. Rothel, M. Rom, F Schlei-mer, F Goder^r, F.Verderber Kostanjevica: Alojzij Gač. Krško: F. X. Aumann sin,
R. Engeisberger.
Kranj: Fran Dolenc, Ivan Majdič, Kari Šavnik, lekarnar „pri s v. Trojici'-, J. Krenner, R. & E Ross.
Litija: Lebinger & Berg-mann.
Lož: F. Kovač. Mirna: Josip Schuller. Mokronog: J Errath, B. Sbil,
„pri škofu", Peter Strel. Novo mesto : Kiissel & Kon
čan, A.Pauser, F.Pleterskv,
I. Picek.
Polhov gradeč: J. A. Leben.
Postojna: A.Ditrih.G. Pikel.
Radeče: Ivan Haller, J. j Trepečnik, I. občno rade-i Sko konsumno društvo.
Radovljica : L. Fiirsager, Fr
Homann. Oton Homann. Sodražica: Ivan Levstik. Šiška: J. C. Juvančič. Skofja loka:  E. Burdvch
M.Zigon. IŠOl-r^ Travnik: G. Bartol. Trebnje; Jakob Petrovčič.
Ivan Zernatto. Tržič: Frid. Raitharek., Velike   Lašče: Ferdinand
M. Doganoc.
Vipava, — Vrhpolje : Frai Kobal.
Vrhnika:D Šetinc,R Rutner Zagorje:   R. F. Mihelčič
Iv. Miiller sen.
Žužemberk: Jak. Derear
^Meurije Terezije cesta 1
naznanja svojim cenj. odjemalcem, da je prevzel celo
zalogo železnine
Me Hodile ©utscher & Komp.
V sled tega bode lahko postregel točno in z nizkimi cenami, na kar se
cenjeni odjemalci posebno opozarjajo.
F. P. Vidic Sc Komp. Ljubljana,
t^M^  ponudijo vsako poljubno množino
1703-0
zarezane strešne opeke, -KwSi" ■**"
Barve: a) rdeči naravno žgani, b) črno impregnirani.
Te vrste strešniki so patentovanl u useh kulturnih državah. Lastniki patentov: F.P. Vidic & Komp. In Jos. Narzoia.
HT   Najličnejše, najcenejše in najpriprostejše stresno kritje.
—————-—^—   Vzorce in prospekte pošljemo na željo brezplačno. -
Sprejmejo se zastopniki "^ffi Takojšna in najzaneslivejša postrežba. IMT Sprejmejo se zastopniki.
Izdajatelj in odgovorni urednik; Ras t o Pustoslemšek.
Lastnina in tisk a Nar o dne tiskarne1.
69