Amerikanski Slovenec
— t American In Spirit: Foreign In Language Only Best advertising medium to reach a quarter million Slovenians in the United States. Rates on request	Katoliški list za slovenske delavce v	Ameriki in	glasilo D. S. D.	Organ of the Best; Element of Americanized Slovenians. It covers News and Contains Matters of Special importance to Them Not Found Elsewhere
ŠTEVILKA 47.	JOLIET. ILLINOIS, 7.	MAJA 1918.		LETNIK XXYII.
red velikim napadom na italijanski fronti.
Avstrijski cesar Karel dospel v soboto na laško fronto, kjer začeli topovi treskati.
NOVI BOJI NA FRANCOSKEM.
Britanci odbili velik nemški napad na flandrski fronti.
ob vsej laški fronti med Jadranskim morjem in Giudikarsko dolino na severu poroča današnje uradno naznanilo, ki se glasi:
"Bojna delavnost je zopet narasla do znatne silnosti včeraj ob vsej laški fronti med Giudikarsko dolino in Jadranskim morjem."
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on May 7, 1918, as required by the act of October6,1917.
Laška fronta.
Rim, 2. maja. — "Ostri patrolni spopadi so se vršili včeraj v vasi Stoc-eareddo in na slemenih Monfenere," Pravi uradno naznanilo, izdano tukaj danes. "Sovražnikov oddelek je bil razkropljen na Sassorossu.
"Silnejši topniški dvoboji so bili v tonalskem pasu, na raznih točkah Asi-aške visoke planote in ob doljnji reki Piave.
"Italijanske baterije so razkropile sovražnikove čete pri Dossdeimorti tet naravnost zadele vlake v Primo-lanu, Susegani in Coneglianu.
'Italijanski zrakoplovci so zbili tri sovražnikove zrakoplove. Britanski zra koplovci so zbili dva druga."
True translation filed with tfte postmaster at Joliet, 111., on May 7, 1918, as required by the act of 0(^ober6,1917.
Cesar Karel na fronti.
Geneva, Švica, 5. maja. — Uradno je naznanjeno iz Dunaja, da so cesar Karel, načelnik avstrijskega generalnega štaba ter mnogi visoki nemški in avstrijski častniki dospeli na italijansko fronto včeraj. To, kakor tudi znatna vojaška kretanja na TTirolskem in v Tyentinu tolmačijo v zmislu, da sc dolgo prerokovana ofenziva na laški fronti kmalu prične.
True translation filed with the postmaster at Joliet, iy., on May 7, 1918, as required by the act of October 6,1917. Čehi in Rumuni v laški armadi.
Pariz, 2. maja. — Osemnajsttisoč vojakov rumunskega rodu, ki so jih Italijani ujeli bojujoče se pod avstrijsko zastavo, je prosilo za dovoljenje, na fronto proti Avstriji. Prošnja Jim je bila izpolnjena in sedaj se te cete organizujejo.
Po vstopu teh čet v boj se bodo tri armade, setsavljene iz prejšnjih podanikov centralnih cesarstev, bojevale na strani aliirancev.
Češke čete so že pod orožjem na »talijanski fronti in poljska armada je na francoski fronti.
Silnost bojevanja narašča.
Dunaj, Avstrija, 3. maja (prek Londona, 4. rfiaja.) — Močno bojevanje
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on May 7, 1918, as required by the act of October6,1917.
Pred velikim napadom.
Rim, 5. maja. — Vojni urad poroča danes, da je silnost streljanja sovražne artiljerije narasla ob vsej fronti, zlasti v Lagarinski in Astiški dolini ter v odseku Fossa-Alta. Italijansko topništvo je tudi izvedlo številna bombar-dovanja, in povečana je bila tudi delavnost Capronijevih in britanskih zrakoplovov, ki so razdejali osem sovražnikovih strojev in spustili mnogo ton bomb.
običajnega topniškega streljanja ni bilo po nocojšnjih poročilih prav nika-kega bojevanja niti na severu, niti na jugu.
Tridneven prestanek.
To pomeni, da je nemško poveljstvo pripustilo tridneven prestanek, odkar je bil gen. von Arnim hudo poražen jugovzhodno od Ypresa, ne da bi pod-jelo kaj drugega nego manjše napade. Nekateri izmed zelo optimističnih mislijo, da se bo sovražnik znatno obotavljal, preden poskusi nadaljnji po gon na trošek tisočerih vojakov.
Tako ugibajo opazovatelji med tem prestankom sovražnikove izgube po podatkih, ki prihajajo iz raznih virov, in pretehtujejo poročila, ki na videz kažejo, da Ludendorff resno premišlja svoje izgube.
Rabijo nove razrede.
Ne najmanj zanimivo izmed teh pičlih poročil je brzojavka iz britanskega glavnega stana na Francoskem, ki pravi:
"Nemška vojaška založišča se zelo izčrepavftjo v nadomestitev nedavnih izgub. Trinajsta nemška reservna divizija je pravkar prejela stotnijo 250 fantov razreda 1919-20, ki so se vež-bali samo osem tednov in so imeli iti v boj samo v neobhodni potrebi.. Ali dejstvo, da so zdaj v diviziji v bojni liniji, opravičuje domnevo, da so morali biti rabljeni."
segati ne bi mogla tistih delov avstrijskega ozemlja, kateri mejijo ob Ja dransko morje in so tesno zvezani z okrožji, kjer se govori nemški jezik Ali narodne težnje obstajajo tudi v teh okrožjih in samo naravno je, da se Baje vsled resnosti živilskega položaja. narodne ždje jugosiovanov primerno Prebivalstvo strada. Ministri
KAREL ODGODIL DRŽAVNI ZBOR.
odstopajo.
vpostevajo.
TRETJE POSOJILO ZA BILIJON PRESEŽENO.
Natančni znesek bo znan šele črez kaka dva tedna. Uspeh kampanje sijajen.
0 JUGOSLOVANSKI DRŽAVI.
Dr. Seydler priznal važnost tega vprašanja. Nemec tlači Rusijo.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on May 7, 191S, as required by the act of October6,1917.
Nemci zavzeli Sevastopol.
Berlin, prek Londona, 2. maja. — Nemške čete so zavzele Sevastopol True translation filed with the post-1 veliko rusko trdnjavo na Krimskem master at* Joliet, 111., on May 7, 1918, jpoluotoku. Po uradnem naznanilu iz as require^ by the act of October6,1917, | glavnega'stana je bilo mesto zavzeto
Odstop drja. Seydlerja neizogiben. Ibrez bojevanja.
Vojni tajnik Baker predložil ogromen vojaški program.
London, 4. maja. — Holandski urad za novice, pravi, po amsterdamski brzojavki na Exchange Telegraph Co., da je odstop avstrijskega prvega ministra dr. von -Seydlerja neizogiben, brž ko se cesar povrne. Pristavlja, da
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on May 7, 1918, as required by the act of October6,1917
Mužiki vrgli vlado in rado.
Amsterdam, 2. maja. — Staro ukra-
je državnozborska večina, sestavljena i jinsko vlado in rado so po brzojavkah iz Slovanov, Cehov in Poljakov, skle- iz Berlina izpodrinili kmetiški poslan-nila, da ga ne bo nič več poslušala ci; k; so dospeli v Kijev, ukrajinsko kot prvega ministra.	| giavno mesto. Nova vlada je takoj iz-
javila, da se hoče držati brest-litovške mirovne pogodbe.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on May 7, 1918, as required by the act of October6,1917.
Zapadna fronta.
London, 2. maja. — Poročila iz francoskega vojnega urada in od feldmar-šala Haiga kažejo skoro popolno nedelavnost na bojnih poljih ob reki Somme in v Flaridriji. Med tem razmišljajo tukajšnji opazovatelji, koliko vojakov je nemško višje poveljstvo še voljno postaviti v nevarnost v dragih ofenzivnih podjetjih.
Razen zrakoplovskih spopadov in
Ceni izgube na 900,000.
V zvezi s tem je naznanilo, razširjeno tukaj danes in baje iz zanesljivega vira, da so Nemci izgubili blizu 900,000 vojakov, odkar sta Hindenburg in Ludendorff začela svojo ofenzivo dne 21. marca, ki je imela streti moč aliirancev.
Po svoji ponovitvi so nekateri vojaški veščaki tukaj bolj nego kdaj pre pričani, da prihaja gen. Foch, kakor minevajo dnevi, v položaj strategične nadmoči, ki bo rabljena z očividnim u-spehom, ko pride primerni čas.
Vendar pa poudarjajo, da ima Nemčija skoro poltretji milijon vojakov na zapadni fronti in je torej še sposobna podvojiti strašni udar, ki je naj prej omamil aliirske čete v Pikardiji in Flandriji.
Aliiranci so bili zmožni spoznati na zapadni fronti 206 sovražnih divizij, kar pomeni nad 2,250,000 mož. Skupne sovražnikove čete na vseh bojiščih so precenjene na 242 divizij.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on May 7, 1918, as required by the act of October 6,1917.
Državni zbor odgoden.
Amsterdam, 4. maja. — Avstrijski cesar Karel je pooblastil avstrijskega prvega ministra, odgoditi državni zbor in takoj izdati naredbe, da se onemo goči obnova njegovega delovanja, pra-i dunajska brzojavka.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on May 7, 1918, as required by the act of October6,1917
Nemci prijeli ministre.
London, 2. maja. — Nemci so po stavili vojaško vlado v Kijevu, ukrajin ;kem glavnem mestu, in prijeli vec
članov vlade, češ, da "se je vlada izka Na Dunaju objavljeno naznanilo ka- |zala prešibko za vzdrževanje zakona in že, da je odgoditev državnega zbora reda..; po berlinskem uradnem nazna-pripisati resnosti živilskega položaja. | nilu. Med ukrajinskimi uradniki, ki so
Naznanilo pravi:
"Vlada bo posvečala vso svojo moč gospodarskemu vprašanju in poskuša la napraviti razmere take, da bo prebi valstvo usposobljeno .vztrajati.
Naznanilo tudi pravi, da je ura odločitve v; vojni blizu, ter obljublja, da bo vlada uporabila vse častne prizade-ve v dosego miru.
Za jugoslovansko državo. Prvi mkister von S.eydler je priznal.
bili prijeti, je bil vojni minister.
True translation filed with the post master at Joliet, 111., on May 7, 1918. as required by the act of October6,1917
Proti nemški propagandi.
Washington, 2. maja. — Organizaci jo za odpor proti nemški propagandi na Ruskem in za poučevanje ruskega
233,472 NABORNIKOV V MAJU.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on May 7, 1918, as required by the act of October 6,1917.
Sijajen uspeh posojila svobode.
Washington, D. C., 4. maja,—Kampanja tretjega posojila svobode je bila zaključena opolnoči s podpisanim zneskom najmanj $3,203,655,400. Končni izidi ne bodo znani najmanj dva tedna, ali uradno je precenjeno, da bo končna sota približno $4,000,000,000, to je, $1,000,000,000 nad določeno vsoto.
Od 12,000,000 od 15,000,000 se je pridružilo finančrti armadi, ki se je razvrstila, da porazi kajzerja in njegova pruska krdela.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on May 7, 1918, as required by the act of October6,1917.
233,472 nabornikov v maju.
Washington, D. C., 3. maja. — Državni uradniki so danes sprejeli sklice za vojaške novince, ki imajo izpolniti majsko naborno kvoto. Provost maršal Crowder je rekel, da bo 233,472 pritegnjenih v službo med tem mesecem.
Povelje se glasi, da se imajo vojaški novinci odpeljati v taborišče v dobi petih dni, začenši z dnem 25 majnika. S tem znaša skupno število vojaških novincev sklicanih za mesec majnik, vštevši posebne razrede, približno 305,-000.
Kvote po državah.
True translation filed with the post-
20,000 finskih upornikov ujetih.
ljudstva glede političnih in trgovinskih da so mnoga vprašanja, ki se morajo I ciljev Amerike so začeli tukaj danes preudariti, posebno agit^tija za napra- mnogi možje, odlični v političnih, sovo jugoslovanske države.	I cioloških in trgovinskih stvareh.
"Toda razprava o tem vprašanju je nemogoča zazdaj," je rekel, "ker sel True translation filed with the post-tiče ne le Avstrije, marveč tudi Ogr- master at Joliet, 111., on May 7, 1918, ske in Bosne. Ali ena stvar je goto- [ as required by the act of October 6,1917. va. Če se taka država ustanovi, bi mogla biti samo pod žeslom njegovega veličanstva, kot del monarhije. Ob-1 Berlin, prek Londona, 3. maja. —
"V jugozapadni Finski smo večjidel porazili sovražnika med petdnevno master at Joliet, 111., on May 7., 1918,|bitko blizu Lahtov in Tavasthausa ter as required by the act of October 6,1917. Ljeli 20,000mož," pravi nocoj izdano Francozi pridobili pri Amiensu. | nemško uradno naznanilo London, 3. maja. (Po Associated Press.) — Dočim je nov nemški udari True translation filed with the post-bodisi na severni ali južni bojni fronti master at Joliet, 111., on May 7, 1918, še odlašan, so Francozi prvi začeli na- as required by the act of October6,1917. padati na južni fronti in učinkovito u-	Nemgke ^ prodirajo
darili jugovzhodno od Amiensa.
Z napadom na fronti vk nego miljo Basel, Švica, 3. maja. — Nemške široki med Haillesom in Castelom so čete v Ukrajini, z opirališčem ob liniji
gen.-Petinove čete snoči prepodile med Jekaterinoslavom in Harkovom, New Mexico ..... 98S
Nemce z Griča 82, ki se dviga kakih so prodrle v krajino premogovne krni- New York ....... 6,800
250 črevljev visoko nad reko Avre, ter ce ob reki Donjec, po tukaj prejeti
zavzele hosto proti vzhodu in jugo-1 brzojavki.
Med državnimi kvotami, s taborišči, v katera so prideljene, s,o sledeče: Državne
Država — kvote. Taborišča.
Arizona.......... 1,784
Arkansas ........ 300
4,124
Colorado......... 2,079
Idaho ............ 791
Illinois ........... 5,000
5,000 4,168 4,351
Indiana .. .. ...... 3,476
Iowa ............. 3,654
Kansas ........... 4,871
Kentucy .......... 6,311
Michigan ........ 5,000
5,149
Minnesota ....... 4,714
Missouri......... 5,400
7,257
Montana ......... 2,163
Nebraska ........ 1,573
\
Contributed by Arthur William Brown.
i Ameriški Rdeči Križ oskrbuje lačne, bolne in zapuščene v Franciji.
Ob
Prvem hunskcm vpadu, preden so bili p
rancozi sposobni upreti se so-Cmu "»valu, je kajzer zavzel do-'SCn del Francije. Z zavzetimi me-vasmi je pridobil na tisoče Fran-
sti in
cozov. Po
sti • VSeh I\ravilih tevtonske zmožno-st , Pomeniti Nemec izdelal in iz-aaai te Francoze skoro do smrti, Je gledal na to, da je veliko šte-V° !zni(,d njih dobilo jetiko, in nazad-ohr Je poslal te uboge reve nazaj, da obremeni Francijo.
Kajzer je rabi! dve do tri leta, da je
km"0, -f1 2drav° kri iz žil tch čvrstih M £ h. Francozov- a "daj jih po-
S P0 1,000 vsak dtn- Kaj'er
KQar ne naznani teh poslatev. Kar
odklada jih v Evianu, ob francosko-švičarski meji.
Ako bi ne bilo Ameriškega Rdečega Križa, bi bila francoska vlada komaj kos nalogi, skrbeti za te izstradane, raztrgane, bolne, zapuščene, strahova-ne moške, ženske in otroke. Ali naš Ameriški Rdeči Križ si junaško prizadeva, da porazi kajzerjev namen, napolniti Francijo z jetičnimi. Izučene bolniške strežnice Rdečega Križa so v sprejemni postaji v Evianu. Najprej ločujejo tiste, ki kažejo znamenja jeti-ke, oil tistih, ki so samo sestradani ali imajo kako drugo bolezen.
Naš Rdeči Križ posveča svojo nežno skrb zlasti otrocičem in otrokom, v katere je prijazni kajzer vcepil jetiko. Imamo bolnišnico a 30. poitcljami za
otroke v Evianu. Tu se pridržujejo otroci, ki so prcbolni za prevožnjo dalje. Potfcm ima naš Rdeči Križ bolnišnico za okrevance izven mesta in še eno v bližnji vasi. Vzdržuje tudi šest ambulanc, ki skrbno prevažajo bolne ženske in otroke. Pa tudi tako je naloga za naše bolniške strežnice tako velika, da je morala ena izmed njih osem mesecev oskrbovati 120 postelj.
Po našem Ameriškem Rdečem Križu mnogo pomagamo k porazu kajzerja v njegovih prizadevali, izpremeniti Francijo v grobišče, ali komaj smo začeli in naša dolžnost zahteva, da delamo brzo in brez prestanka.
SLOVENCI, PODPIRAJTE AMERIŠKI RDEČI KRIŽ I
vzhodu, prav tik reke Avre.
Resna pretnja železnici.
Tako pridobljeno ozemlje je prej-kone več vredno, nego katerokoli dru go enake velikosti, ki leži ob vsej somski liniji. Bilo je pri Haillesu
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on May 7, 1918,, True translation filed with the post-
Nastopajo po hunsko.
Moskva, četrtek, 25. apr., prek Vlada so Nemci prodrli najdalje proti za- J dW>stoka, 26. apr. (Po Associated padu y svojem pogonu proti Amiensu, pre^s.)—Nemško barbarsko ravnanje in pri Griču 82 so bili samo dve milji L prebivalci zasedenih ozemelj in ne-oddaljeni od važne železnice Pariz- prestano pridno nabavljanje živeža \rmens.	izziva veliko nevoljo in provzroča o-
Po dodatku tega novega zemljišča borožene spopade. V rteki vasi v Ki-k drugemu višavju, katero so zavzeli]jevsken, okrožju so se prebivalci upi-
North Dakota ... Ohio ............
Francozi dalje proti jugu ob reki Avre pred kratkim, je videti, da zavzemajo ententine čete v tej krajini izvrstno obrairibno linijo.
Obdržujejo linijo pri Hangardu.
Francoske postojanke pri Hangardu in britanske na slemenu Villers-Bre-tonneux tvorijo neprestanost linije na važnem ozemlju pri dejansko vseli glavnih točkah severno od reke Somme.
V okraju Villers-Bretonneux je bil tudi nadalje izboljšan ententin položaj, ker so Francozi snoči v krajevnem bojevanju pridobili na zemlji.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on May 7, 1918, <ia required by the act of October 6,1917.
Nem&ki napad odbit.
Londqn, 5. maja. — Nemške čete so davi napadle nove postojanke, ki so jih pridobili Britanci v petek ponoči na
rali Nemcem tri dni s strojnimi puškami in puškami ter so bili ukročeni z uporabo oklopnih vozov.
V pokrajini Minsk so Nemci pograbili čvrste ljudi na cesti in v njih domovanjih ter jih pošiljajo v Nemčijo v zaklenjenih vagonih. Tiste, ki poskušajo uteči, postreljajo.
Prebivalci se v strahu in trepetu skrivajo. Ceste v vaseh in mestih so oborožena taborišča, z vojaškimi parolami in strojnimi puškami vsepovsod.
6,850 7,600 9,700 1,380 1,230 9,800 3,000 7,233
Oklahoma ........ 3,400
2,449
Pennsylvania ..... 7,700
4,000 3,000 2,923
South Dakota .... 1,848
Tennessee ....... 4,130
Texas ............ 2,200
1,124 5,000
Utah ............. 808
Washington ...... 518
West Virginia .... 4,797
Wisconsin ........10,007
Wyoming........ 167
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on May 7, 1918, as required by the act of October6,1917.
Posredovanje blizu.
Washington, D. C., 3. maja. — Ali-irsko posredovanje na Ruskem je 'prav blizu', po ruskem, britanskem, francoskem in japonskem mnenju tukaj danes. V zadnjem mesecu se je občutek premenil in uradni Washington je,
flandrski fronti, blizu Hingesa, seve-rozapadno od Bethuna. Bile so odbite j "predrugačil svoje mišljenje", je bilo
n britanska linija je ostala cela.
' izjavljeno.
Camp Cody Beauregard Camp Pike Cody Lewis Wheeler Grant Gordon Shelby Taylor Dodge Funston Taylor Wheeler Custer Lewis Fort Riley Dodge Lewis Dodge Cody Dix
Hancock
Upton
Wadsworth
Sevier
Lewis
Gordon
Sherman
Taylor
Bowie
Fort Riley
Meade
Lee
Humphreys.
Greenleaf
Lewis
Pike
Cody
Bowie
Travis-
Lewis
Lewis.
Lee
Grant
Lewis
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on May 7, 1918, as required by the act of October6,1917.
Baker zahteva 13 bilijonov.
Washington, D. C., 2. maja. — O-gromen vojaški program je danes predložil vojni tajhik Baker zborničnemu odseku za vojaške istvari. Sledeče so glavne točke načrta:
1.	Stroški za armado skupaj $13,-000,000,000 v prihodnjem fiskalnem letu, več nego dvakratni skupni znesek letošnjih stroškov.
2.	Izdelava topov v presenetljivi meri, vštevši takojšnjo zgradbo ogrom-
(Nadaljevanje na 3. strani.)
AMERIKANSKI SLOVENEC, 7. MAJA 1918.
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen L 1891.
Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine.
Izdaja ga vsaki torek in petek 6lovensko-Ameriška Tiskovna Družba
Inkorp. 1. 1899. •» lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100.
Naročnina:
Za Združene države na leto.....$2.00
Za Združene države za pol leta.$1.00
Za Evropo na leto..............$3.00
Za Evropo za pol leta...........$1.50
Za Evropo za četrt leta..........$1.00
PLAČUJE SE VNAPREJ.
Dopisi in denarne pošiljatve naj te
pošiljajo na: amerikanski slovenec Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Popise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa te ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
amerikanski slovenec
Established 1891.
Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879.
The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society.
Published Tuesdays and Fridays by the
6LOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. alovenic-American Bldg., Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
Joliet, 111., 6. maja. — Sedemdeset zvezd se lesketa dosedaj na svilnati službeni zastavi (service flag) naše slovenske cerkve sv. Jožefa, kolikor je slovenskih fantov naše fare v Stric-Samovi vojaški službi. Imena naših vojakov po seznamu, ki ga je sestavil naš g. župnik, Rev. John Plevnik, so sledeča:
1.	Barle Ludovic, 1101 N. Bluff St., U. S. Army.
2.	Benedik Jacob, 1820 N. Broadway, U. S. Army.
3.	Bezek John, 104 Cedar St., U. S. Army.
4.	Bradeška Math, 1814 N. Broadway, U. S. Army.
5.	Čulik Frank, 507 N. Bluff St., U. S. Army.
6.	Dajčman John, 1111 N. Broadway, U. S. Army.
7.	Fir Joseph, 1212 N. Broadway, U. S. Army.
8.	Gale Martin, 802 N. Bluff St., U. S. Army.
9.	Govednik Anton, 1205 N. Broadway, U. S. Navy.
10.	Govednik John, 1205 N. Broadway, U. S. Army.
11.	Govednik Joseph, 614 Summit St., U. S. Army.
12.	Grahek John, 1012 N. Broadway, U. S. Army.
13.	llenič John, Joliet, 111., U. S. Army, umrl.
14.	Ivanšek Thomas, 90N. Hickory St., U. S. Army.
15.	Jaklič Anton, 1220 N. Broadway, U. S. Army.
16.	Judnič Jacob, 1125 N. Hickory SSt., U. S. Army.
17.	Jurjevič Joseph, 1201 N. Broadway, U. S. Army.
18.	Klepec John, 1311 N. Broadway, U. S. Army.
19.	Klobučar Anton, 1515 N. Center St., U. S. Army.
I 20. Klobučar Frank, 804 N. Bluff 5t., U. S. Army.
21.	Kolman Andrew, 611 Bluff St., U. S. Navy.
22.	Kolman Anton, 611 Bluff St., U. S. Army.
23.	Kostelec John, 1402 N. Broadway, U. S. Army.
24.	Kralj Michael, 1003 N. Chicago St.. U. S. Army.
25.	Kramarič Anton, 1604 Nicholson St., U. S. Army.
26.	Legan Frank, 207 Jackson St., U. S. Ariny.
27.	Legan Joseph, 207 Jackson St., U. S. Army.
28.	Legan Joseph, 508 N. Bluff St., U. S. Army.
29.	Legan John, 508 N. Bluff St., U. S. Army.
30.	Lekan Michael, Joliet, 111., U. S. Army.
31.	Lušina Anton, 1408 Clement St., U. S. Army.
32.	Mačak Joseph, 1413 Raynor Ave., U. S. Army.
33.	Mali Frank, 702 N. Broadway St., U. S. Army.
34.	Malerič August, 1406 Oakland St., U. S. Army.
35.	Mance Oscar, 711 N. Bluff St., U. S. Army.
36.	Matekovič John, 1005 N. Broadway St., U. S. Army.
37.	Metež Frank, 1401 N. Center St., U. S. Army.
38.	Miklič Frank, 206 Stone St., U. S. Army.
39.	Muhič Frank, 894 N. Bluff St., U. S. Army.
40.	Nemanič Joseph, 204 Ross St., U S. Army.
41.	Oram Alfred, Joliet, Illinois, U. S. Army.
42.	Papež Joseph, 403 Benton St., U. S. Army.
43.	Perše Nicholaus, 1311 N. Broadway, U. S. Army.
44.	Petrina Joseph, 1608 Elizabeth St., U. S. Army.
45.	Petrovčič Joseph, 541 Marble St., U. S. Army.
46.	Poldan Frank, 1218 N. Center St., U. S. Army.
47.	Ramuta Matthew, 1512 N. Center St., U. ,S. Army.
48.	Roštan Frank, 1210 N. Hickory St., U. S. Army.
49.	Roštan Louis, 1133 N. Broadway U. S. Army.
50.	Sak John, 1010 N. Broadway, U. S. Army.
51.	Samec John, 902 N. Hickory St., U. S. Army.
52.	Simonič John, 1123 N. Clement St., U. S. Army.
53.	Skrinar Stephen, Joliet, Illinois, U. S. Army.
54.	Sodeč Frank, 1504 N. Center St., U. S. Navy.
55.	Spelič Joseph, 1407 N. Broadway St., U. S. Army.
56.	Stanfel Stephen, 215 Indiana St., U. S. Army.
57.	Šetina Michael, ' Jewett Ave., Rockdale, U. S. Army.
58.	Težak John, 207 Ross St., U. S. Army.
59.	Tušek Frank, 548 Granite St., U. S. Army.
60.	Tušek Rudolph, 548 Granite St., U. S. Army.
61.	Verščaj Anton, 1111 N. Chicago St., U. S. Army.
62.	Verščaj John, 1111 N. Chicago St., U. S. Army.
63.	Vertin Steve, 111 Indiana St., U. S. Army.
64.	Vranešič George, 124 Woodward Ave., U. S. Army.
65.	Vranešič Mathias, 124 Woodward Ave., U. S. Army.
66.	Zaletel Isador, 1105 N. Broadway, U. S. Army.
67.	Zaletel John, 209 Bridge St., U. S. Army.
68.	Zlogar John, 707 N. Broadway U. S. Navy.
69.	Žnidaršič Anton, 618 Summit St., U. S. Navy.
70.	Žugel Joseph, 1605 N. Hickory St., U. S. Army.
—	Imena prvoobhajancev. Naš g. kaplan, Rev. John Flaznik, poroča: Zadnjo nedeljo, dne 5. majnika, je bilo pripuščenih sledečih 77 otrok k prvemu svetemu obhajilu:
Anton Fabian, George Gasperič, Joseph Horvat, Francis Kapele, Joseph Kompare, Raymond Kozjan, John Kra marič, Albin Likovič, Alfred Lozar, Augustine Mahkovec, Joseph Možina, Edward Muhič, Anton Mušič, Francis Petan, John Papež, Anton Rolih, Francih Rus, Edward Sak, John Stefanič, Joseph Strle, Edward Škof, Edward Stonič, Anton Vidmar, Joseph Volf, William Vraničar, Joseph Vrščaj, An jia Adamič, Pauline Ažman, Mary Bambič, Anna Baudek, Mary Bregar, Angela Daučar, Frances Duša, Anna Flajnik, Rose Gale, Dorothy Jaklič, Anna Kodrič, Mary Maršič, Genevieve Mliakar, Frances Nemgar, Mary Pa-niaa, Mary Prus, Sophia Pucelj, Teresa Funcar, Genevieve Zalokar, Edward Bolte, Joseph Ivanič, Joseph Skul, Albert Zadel, Josephine Gergovič, Mary Legan, Albert Ambrožič, George Cav-ko, Louis Drnovšek, Francis Fanče, Aloysius Gregorič, Edward Koren, Francis Skufca, Teresa Bambič, Mary Doles, Genevieve Košiček, Barbara Kožar, Margaret Lukanič, Mary Gergovič, Rose Pirc, Margaret Plut, Francis Klobučar', John Mahkovec, Maximilian Videc, Aloysius Zaletel, Anna Kits, Isabelle Simonič, Edward Judnič, Rose Kodrič, Anna Milavec, Matthew Kožuh, Joseph Iljaš, zbolel in prejel prvo sv. obhajilo v petek, djie 3. t. m.
Bog jih ohrani čiste, kakor na dan prvega svetega obhajila!
—	Dr. S. Gasparovič, jugoslovanski dentist iz Chicaga (office na 2534 Wentworth ave.), se je mudil včeraj in danes v Jolietu, kamor je prišel po svojo gospo soprogo, ki je bivala nekaj dni na počitnicah pri isvojih starših, g. in ge. George Lopartz, 304 Jackson street. Tudi v tiskarni A. S. se je
oglasil dr. Gasparovič, kakor običajno. Doktor je prepričan, da bodo po sedanji vojni Slovenci in Hrvati in Srbi združeni v Jugoslaviji.
—	Plesno veselico priredi Sv. jože-fa Slovenski Katoliški Odsek Rdečega Križa zadnjo soboto tega meseca, dne 25. majnika, zvečer v Sternovi dvorani. Vstopnina 25c. Poleg plesa bo na sporedu tudi razstava ročnih del, kakršna izdelujejo pridne gospe in gospodične slovenskega odseka Rdečega Križa. To bo zopet nekaj posebnega.
—	G. John Kren, dolgoletni uslužbenec pri Fred Sehring Brewing Co., je kupil lepo hišo na 605 North Chicago st., kamor se preseli v kratkem iz svoje hiše na Jackson st. Lota, na kateri stoji njegova nova hiša, meri 202x158 in bo vedno več vredna.
—	Petnajst mornarskih novincev iz Jolieta se je odpeljalo danes popoldne v Great Lakes Naval Training Station. Tem povodom se je vršila velika parada v slovo rekrutom. Parade so se udeležile tudi slovenske članice Rdečega Križa.
—	Jeklarska konvencija. Jutri (torek) dopoldne ob 9. uri bo v Orpheum gledališču uradno otvorjena deželna konvencija jeklarske združbe z imenom Amalgamated Association of Iron, Steel and Tin Workers. Konvencija bo trajala tri tedne in bo navzočih 300 delegatov iz vseh delov Združenih Držav iiv Kanade.
—	Ob priliki ženitovanj, krstov, pogrebov in drugih slučajih, ko potrebujete avtomobil, se oglasite pri meni, ki imam 7-passenger limousine-avto-mobil za vse potrebe. Chicago tel. 2575, N. W. Phone 344 — A. Nema-nich, Joliet.	Adv.
svoji novi domovini in vsakdo bode lahko ponosen, ako bode njegovo ime na ta način zabilježeno. Nikdo ne ve, kaj mu prinese bodočnost.
Danes sem naslovil tudi pismo na vsa društva, kojih naslovi so mi znani. Vsako društvo naj toraj izvoli pri svoji prihodnji seji svojega za-topnika, in ime ter naslov slednjega se mora takoj javiti tajniku naše organizacije. Zastopniki prejmejo vsa potrebna pojasnila iz urada tajnika, med tem časom pa lahko takoj pričnejo z delom, in naj nabirajo imena vseh tistih, ki želijo kupiti vojno-varčevalne znamke in pa informacije, kakor gori navedeno. Po sedajnem načrtu bodemo kupili znamke šele v drugi polovici meseca junija, in to vsled tega, ker hočemo vse znamke kar jih bodemo imeli do tedaj razprodane kupit naenkrat. Znamke stanejo v juniju $4.17, in ako želi koji izmed rojakov že ta mesec izročiti zastopniku vsoto, mu naj izroči ta znesek. Zastopniki bodejo morali od časa do časa javiti društvenemu tajniku o vspehu njih kampanje med svojim članstvom.
Toraj na delo rojaki! Gre se za splošno korist nas Slovencev in vsaki naj pomaga po svoji zmožnosti, da bode vspeh tem večji.
Pittsburgh, Pa., 1. maja 1918.
ANTON ZBAŠNIK, tajnik.
Nekje na Angleškem, 3. apr. — Dragi moji! Pišem Vam nekoliko vrstic, da Vam naznanim, kako se imam. Dospel sem prek morja varno. Sedaj sem tu na Angleškem in ko dobiste to pismo, bom na Francoskem. In dobro se počutim.
Odrinili smo iz New Yorka dne 15. marca in dospeli na Angleško dne 28. istega meseca. Mislim, da Vas bo to vse presenetilo, da sem prišel varno prek "velike luže", v kateri rogovilijo nemške submarinke. V nekaj dneh odrinemo na Francosko.
In še to Vam želim naročiti, da povejte vsem našim fantom doma, da sem prejadral Atlantik varno in da bom na Francoskem, ko boste to čitali, in da sem vesel in korajžen.
Weil, ostanite vsi zdravi in z Bogom!
Vaš ljubeči brat
^ Anton L. Kolman, Co. B. M. P. 3 Div. Trains.
IZ URADA
SLOVENSKO - AMERIKANSKE PATRIJOTIČNE ZVEZE V ZA-PADNI PENNSYLVANIJI.
Na poziv Dr. Josip V. Grahek-a so se zbrali preteklo nedeljo v Kranjsko-Slovenskem Domu Slovenci iz Pitts-burgha in okolice ter razmotrivali o načinu, po katerem bi se najlažje po-vspešilo kupovanje vojno-varčevalnih znamk med našimi rojaki. Zatem, ko nam je Dr. Grahek pojasnil namen shoda in pa dolžnost, ki nas veže do naše vlade, je nastopilo nekoliko govornikov, ki so navdušeno priporočali vstanovitev podružnice od "War Savings Stamps Cominittee-ja" in ta podružnica naj bi imela samo en namen in to je, agitirati med Slovenci, da po svoji zmožnosti kupujejo nc samo Li berty bondc, ampak tudi vojno-varčevalne znamke.
Po kratkem razmotrivanju je bil sprejet predlog, da se društvo imenuje "Slovensko - Amerikanska Patrijotična Zveza v Zapadni Pennsylvania". Izbrani so bili sledeči uradniki: Prcdsed nik, John Mravintz; tajnik, Anton Zbašnik, Room 102 Bakewell Bldg., corner Diamond and Grant Sts., Pitts burgh, Pa.; zapisnikar oziroma pomožni tajnik, Nick Povše. Chairman odbora je Dr. Josip Grahek, ki je bil imenovan na to mesto od vlade. Podpredsednike v ta odbor imajo izvoliti vsa društva, ki hočejo biti zastopana v centralnem odboru. Na tem mestu naj bode omenjeno, da je novo vstanovlje-na organizacija popolnoma nepristran ska in postavila si je samo en namen in to je ko-operirati — pomagati naši novi domovini v teh težkih časih. Vsako društvo v Pittsburghu in Zapadni Pennsylvaniji, ne glede na njega politično ali versko prepričanje, naj pri svoji prihodnji seji izvoli tvojega zastopnika, ki bode zastopal članstvo v glavnem odboru kot podpredsednik. Vsakega podpredsednika dolžnost bode,'da agitira med članstvom njegovega društva, da si nabavijo kolikor mogoče več vojno-varčevalnih znamk. Ob etiem naj tudi zabilježi natančni naslov člana in koliko Liberty bondov slednji lastuje v skupnem znesku. Ime in naslov vsakega rojaka, ^ki je kupil Liberty bonde in hoče kupiti še vojno-varčevalne znamke, bode zabilježeno v posebno knjigo, ki se imenuje "Zlata knjiga patrijotičnih ameriških Slovencev", in obenem tudi koliko je kupil. Na ta način bodemo imeli natančni seznam, koliko so pomagali naši rojaki
PRED BITKO.
Poslovenil F. S. Šusteršič.
I.
Zdaj, ko se pričel krvavi boj bo in streljanja grom, duh moj hrepeni po tebi, ljubi moj prisrčni dom, tam, kjer moja ljuba mati k Bogu moli zdaj za me, vije roke, vzdiše, prosi, britko ji teko solze.
Odpev:
Z Bogom, z Bogom, draga mati, nate misli srce zdaj, da Te vidim in poljubim, Bog zna, al Te bom še kdaj.
II.
Oj tovar'ši moji mili, preden se bo nagnil dan, marsikdo zmed nas bo padel mrtev vsled sovražnih ran. Čuj! topovi že grmijo tam od daleč za goro. Kje si, moja ljuba mati, da bi vzel od te slovo?
Odpev:
Z Bogom, z Bogom, draga mati, nate misli srce zdaj, da Te vidim in poljubim, Bog zna, al Te bom še kdaj.
III.
Večni Bog se nas usmilil Zadnjič dajmo si roko! Kvišku! bratje, tromba poje, hajd, v boj za dom gremo.
Odpev:
Z Bogom, z Bogom, draga mati, nate misli srce zdaj, da Te vidim in poljubim, Bog zna, al Te bom še kdaj.
po samostojni jugoslovanski državi.— Sledi 81 podpisov."
"Za svoj slovenski narod s celiiji srcem navdušene žene in dekleta iz Šmarja pri Ljubljani se priključujemo slovesni izjavi Slovenk za svobodno Jugoslavijo. Sledi 382 podpisov."
V isti številki so objavljene izjave občinskega odbora Grahovo na Goriškem in izjave žen in deklet iz sledečih krajev: Mirna Peč, 1105 podp., Grahovo pri Cerknici, Želovnica in Blo-čiče, skupno 367 podp., Semič, Vinji Vrh in Kot, skupno 323 podp., Razdrto, 108, Zgornji Tuhinj, 272, Šmihel pri Postojni, 252, Mihalovci, Veličane, Ivanjkovci, Jeruzalem in Plešivica, vse na Štajerskem, 218 podpisov. Za deklaracijo se je izjavil tudi občinski odbor vasi Jurjevci pri Ptuju.
"Slovenec, 1. II. "Žene in dekleta iz občine Jesenice se enodušno izražamo za veliko Krekovo idejo zedinjenje Jugoslovanske države in poživljamo Jug. klub, da krepko nadaljuje započe-to delo za naš skupni ideal. — 1533 podpisov."
"Kot dokaz, da prevzema navdušenje za majsko deklaracijo poslednje planinsko selo, pošiljamo žene in dekleta iz občine Trojane lastnoročne podpise za izjavo vrlih Ljubljančank. — 402 podpisa."
Nadalje so priobčene v tej številki izjave žen in deklet iz sledečih krajev: Mošnje, 245, Dvor pri Žužemberku, 222, Gora pri Sodražici, 141, in Št. Go-thard pri Trojanah, 44 podpisov. Tudi begunci iz Dornberga pri Gorici in prebivalci vasi Bela in Kupljenik so podali slične izjave s 371 podpisi.
"Občni zbor Posojilnice v Trbovljah je soglasno zaključil, da se pridruži ju-goslov. deklaraciji. Živela nam majka Jugoslavija! Sledi 240 podpisov."
Slov. Narod, 1. II. "Za jugoslovansko deklaracijo so se v zadnjem času izrekle naslednje štajerske občine: Boreči, Št. Janž pri Spod. Dravogradu, Kraljevci pri Ljutomeru, Sv. Andraž pri Velenju, Ročiča, Sv. Trije Kralji, Trotdova in Drvanja v Slov. Goricah, Presično pri Kozjah, Petrovče in Sa-jovci pri Ptuju, Bohova v mariborskem in Prihova v konjiškem okraju."
Slovenec, 31. I., poroča, da je imel
poslanec Brenčič dva javna shoda, ns katerih je poročal volilcem o delovanju v parlamentu. Prvi shod se je vršil v Hajdinu pri Ptuju dopoldan, popoldan pri Sv. Marjeti. Na teh shodih je bila z navdušenjem sprejeta jugoslovanska deklaracija in izraženi zaupnica Jug. klubu."
Dosedanji vspehi deklaracije med Slovenci.
(Slovenec, 11. II.) "Kot silen val gre velika misel Jug. deklaracije skozi slovenske dežele. Reči moramo, da od vseh jugoslovanskih plemen slo1 venski narod najbolj zaveda velikega trenutka, v katerem živimo. Izjave za deklaracijo se na Slovenskem neprestano množe. Tako edinstveno še ni deloval naš narod izza dobe velikih vojn. Med vsemi slovenskimi deželami stoji na prvem mestu Kranjska. Tu se je skoro 75 odstotkov vseh občin izjavilo za Jug. deklaracijo, a v postonj-skem okraju še celo mnogo več: izmed 40ih občin 34. Sijajno se je izkazal okraj pokojnega dr. Kreka, Kamnik, kjer se je od 60ih občin izrazilo za deklaracijo že 50. V črnomeljskem o-kraju je 26 občin od 30ih podalo izjavo za deklaracijo, v krškem okraju 18 20ih občin, v okraju Logatec od 20ih»; občin 16, v radovljiškem pa od 22ih občin 20.
Na Štajerskem je doseglo število ze več kot polovico vseh občin. Na Goriškem in Koroškem gre stvar nekolik" i bolj počasi naprej, toda tudi tu se je nadejati popolnega vspeha. Župani v slovenskih občinah, slovenske občin®« na noge! V vaših rokah je vaša usoda! Proč s strahom! Pogled na sile0 plamen, ki objemlje vso slovensko domovino, naj vas krepi in vam daje fflO' či, da vzamete v tem zgodovinskem ž®" su svojo usodo sami v roke!"
Ljudski shodi na Štajerskem.
Slovenski Gospodar prinaša 7. H poročila o raznih narodnih zborova- | njih, ki so se vršila v zadnjem času ^ raznih krajih na Štajerskem.
3. II. se je vršil tak zbor na Murskem polju v vasi Boreči.
Udeležilo
se ga je okoli 1500 kmetov in vaščank-(Nadaljevanje na 3. strani.)

JUGOSLOVANSKI POKRET NA SLOVENSKEM.
(Dalje.)
Za deklaracijo so se izjavili odbori občin: Depalavas, ill Zagradec ter "Kmctska zveza za koperski politični okraj".
"Sloven. Narod, 5. II. "Slovenske žene in dekleta iz občine Vrhpolje pri Vipavi se z navdušenjem pridružujemo majski deklaraciji Jug. kluba kot edini rešitvi za naš krvniško preganjani narod. Odobravamo plemenito, nesebično delovanje naših poslancev, ki se s svojim prizadevanjem trudijo za svobodo, mir in srečo našega naroda, ter jim izrekamo popolno priznanje. Živeli naši poslanci, zedinjeni v Jug. klubu, pravi junačil Slovenska žena, katero teži duševna in telesna bol, Vas spremlja na Vaši poti s celim srcem, 7. vsemi svojimi nadami in željami. Stvorite bodočnost našim otrokom in hvaležni narod ne bo pozabil svojih osvoboditeljev. — Sledi 256 podpisov."
V	isti številki Slov. Naroda so pb-javljene izjave žen in deklet iz občin Žimarica in Zatnostec s 150 podpisi, Ponikve pri Tolminu, 420 podpisov, in Bukovje z 200 podpisi. Ta poslednja izjava se glasi:
"Majski deklaraciji se pridružujejo tudi zavedne žene in dekleta iz občine Bukovje. Živeli srčni borilci za našo sveto jugoslovansko stvar! Smrt izdajalcem domovine 1"
V	isti številki je priobčena tudi sledeča izjava:
"Člani možke podružnice sv. Cirila in Metoda za Savo, Javornik, in Koroško Belo se pridružujemo majski deklaraciji in izrekamo popolno zaupnico vodstvu Jug. kluba. V nadi, da se bo zedinil cel narod in dosegel zlato svobodo, katero je s svojim muče-ništvom zaslužil, kličemo: Živela naša Jugoslavija!"
Slov. Narod, 1. II. "Goriški begunci v občiifi Zakot pri Brežičah se izjavljamo za majsko deklaracijo naših poslancev in se pridružujemo zahtevi
»j
ffl
WAR
Savings Stamps
CENA TEKOM APRILA:,
Ena znamka stane $4.15,
poln certifikat z 20. znamkami pa $83.00.
Pri nas lahko kupite eno znamko ali Teč do 200. Več kot 200 znamk ne prodamo eni osebi.
Pismenim naročilom je pridejati denarno nakaznico (Money Order) in ie 16 centi za priporočeno Vam pismeno posiljatev znamk.
Pišite po nje na:
Amerikatiski Slovenec
1006 North Chicago Street Joliet - - Illinois
A. Nemanich, St.	A. Nemanich, J«"-
Chicago Phone 2575
A. Nemanich St Son
————— ■ "i« —— ■■ i ..i, —————.—
Real Estate Insurance Loans Renting Y lastnem domu 1002 N. Chicago St., Joliet, 111.
Kupigemo in prodajamo zemljišča t mestu in na deželi " Zavarujemo hiše in pohištva proti ognju, nevihti (tornado) ali drugi poškodbi.—Pogojujemo deuar na zemljišča in kiše<
Poskusite Novo Pivo
Old Lager
•"•♦♦V STEKLENICA H«** Je BOLJŠA in okiiHnejŠa pijača, kot katero drugo pi?9' -IZDELUJE GA-
Joliet Citizens Brewing Co.
Oba telefona 272 Dobite je vseh boljših galunih v Jolietu


AMERIKANSKI SLOVENEC, 7. MAJA 1918.
3.
Družba
sv. Družine
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
VSTANOVUENA 29. NOVEMBRA 1914.
T ^J$?J5JENIH DRŽAVAH Opflp«. TnTIPT TI I Inkorp. t drž.111., 14. maja IBIS SEVERNE AMERIKE.	BUllDiS- JULliil' ILL. Inkorp. v iti. Pa., S. apr. 191»
k Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod, vsi za enega, eden za vse."
GLAVNI ODBOR:
Predsednik............GEORGE STONICH, 815 N. Chicago St., Joliet, 111.
I podpredsednik.......JOHN N. PASDERTZ, 1506 N. Center St, Joliet, IIL
K. podpredsednik____GEO. WESELICH, 5222 Keystone St, Pittsburgh, Pa.
Tajnik.................JOSIP KLEPEC, 1006 N. Chicago St., Joliet, 111.
Z»P»»nikar........ANTON NEMANICH, Jr., 1002 N. Chicago St., Joliet. IIL
Blagajnik...'................JOHN PETRIC, 1202 N. Broadway, Joliet, IIL
•*	NADZORNI ODBOR:
JOSIP TEŽAK, 1151 North Broadway, Joliet, Illinois.
MATH OGRIN, 12 Tenth St., North Chicago, Illinois.
*	JOSIP MEDIC. 918 W. Washington St. Ottawa, IIL
FINANČNI IN POROTNI ODBOR:
STEFAN KUKAR. 1210 N. Broadway. Joliet, Illinois.
JOHN JERICH, 1026 Main St, Lit Sail«, Illinois.
JOHN J. ŠTUA. Bo* 66, Bradley, Illinois.
V!	—————
GLASILO: AMERIKANSKI SLOVENEC, JOLIET, ILL.
PRIPOROČAMO rojakom in rojakinjam, ki bivajo v državi Illinois in Pennsylvania, kjer ima D. S. D. državno dovoljenje poslovanja, da v svojih naselbinah ustanovijo moško ali žensko društvo sv. Družine in isto pridružijo D. S. D. Osem članov(ic) zadostuje za ustanovitev društva. Sprejemajo se moški in ženske od 16. do 50. leta. Zavarujte se lahko za $500.00 >n $250.00. Kdor je nad 45 let star se zavaruje le za $250.00. Poleg smrt-nine se zavarujete tudi za razne vrste poškodnine in operacije.
S. D. sprejema društva le iz 111. in Pa., kjer ima pravico poslovati, ker noče imeti sitnosti radi nizkih asesmentov.
Kdor izmed rojakov ali rojakinj v kateri 'slov. naselbini v državi 111. ali Pa. zeli navodila in pojasnila glede ustanovitve društva za D. S. D., se naj obrne na gl. tajnika: Jos. Klepec, 1006 N. Chicago St., Joliet, 111.
... Ne vprašuj zdaj... Blagoslovljen, moj sin! Blagoslovljen...
Lina (temno zroč v bratovo lice). Zdaj je mrtev.. .
F a n i č (poklekne k zofi in poljubi mrtva usta; šepetaje). Blagoslovljen ... (in prekrižava) blagoslovljen... Saj ti je bilo odpuščeno, moj sin...
Lina (zamolklo). Kakor je obljubljeno in zapisano...
Jugoslovanski pokret na Slovenskem.
(Nadaljevanje z 2i strani.)
selje, porojeno iz bolečine. In to življenje je močno. Slavko. Ko izkrvavi, da... Lina. Brat moj! Slavko (tiho). In če ni več krvi? (Trdo.) Potem je — mrtvo... (Pavza.)
Rekel je moder človek, da to, kar ljudje imenujejo srečo, je samo testo, iz katerega jo volja izobliči. Človek naj ne poskuša priti v nebesa, ampak naj gleda, da pridejo nebesa v njegovo dušo... Postavil sem nebo v svoje srce. Zdaj te vprašam, Lina: Kdo ima pravico nad življenjem svojega bližnjika?
Lina (ki je spet izpremenila svojo pozo v prejšnjo). Noben človek.
Slavko (vzburjeno). In vendar sem proklet! (Zakrili z rokami, ki mu skrušene udarijo na prsi.) O, proklet od očeta!
L i n a (se mu je ovila krog vratu). Slavko!... Tvojim razritim živcem škodujejo prečute noči. Ves bolan si, in te grozne ure!
Slavko (glavo do kolen). Pro- moodločevanja narodov, klet!... (Mučna pavza.) — Naj umira! Poročilo zaključuje sledeče: "Reso-boljša plat v človeku, naj umre? Dušo lucije so bile sprejete z burnim navdu-žeja — in je ni hrane, da bi ji dal. Naj šenjem. Ko je predsednik Babnik za-
_____ . B BI B1111 Bili IS 11 fflffl 1*1 BBSS BE BIBS BIS__
J§}@@@@@SISIS)S]SS]E®S]S]®BSBS]bbiibbb@BBIIES]SIS]S][ §}
LJUDJE.
Dramatična slika v štirih dejanjih. Sp. Jož. Plot.
is
si
(Konec.) ČETRTO POGLAVJE.
(Isto prizorišče. Pozno v noč. Luč na mizi gori z motnim sijem, včasih Vztrepeče s trudnim plamenom, kakor bi hotela ugasniti. Slavko leži na zofi, roki pod glavo na blazini, zroč mirno, skoro nepremično proti mračnemu stropu. Lina sloni zadaj za mizo, glavo položeno na iztegnjeno roko, tako da se ji lasje mize dotikajo. Na desnici svetilka. Ko se zastor dvigne, podpre tudi Lina v zm učene m sunku z desnico glavo, zroč preko zofe. Kratka pavza.)
I'i n a (z vzdihom). Grozna je da-našnja noč.
Slavko. Te je strah, Lina? (Tino, monotono.)
^ L i n a. Ne vem, česa se bojim, ali 83, kar se je zgodilo, ali se strašim s'utnje pred bodočnostjo. Slavko. Slutnje, kaj so slutnje? Lina. Poznam vešče, ki nam zadajo solnce.
Slavko. Odkod so te vešče, Lina? Ljna. Gorje jih je spočelo in naša nemirna misel jih doji s svojo krvjo, lav ko. In zakaj nam zakrivajo J^olnce?
L > >> a (tiho). Bog ve... Morda le-( v nas krivda, morda nismo vredni ro VetIoljc; a,i Pa poživljajo v nas ve-er smo nedolžni. A vendar soln-ca ne vidimo. S1
«io avko- In vendar ga ne vidi-•■ (Vznemirjeno.) Česa te je trah, Lina?
Lina (plaho). Vsega, vsega... D , avk°- In koga še posebe? (Se
zKo,n * VZpeti ) Lina> veš- kaJ se Je s n o v tej hiši? (Omahne.) Govori,
7.ko,» se bojiš?
vsakih9' Miren botli! Mor(la Pred
Kk,0,.Xe jc ,trah"- In ve5' ta i Je t>il sin Proklct 0(1 oče" na ..-.A krili z rokami, ki omahnejo
L
prs'-) Proklet! Kn *' " a (vstane, stopi k zofi in se na-e/'o Slavka). Tiho! Ko mine ta r»sna noč...
člo 'j**^" •••bom videl, da sem £a Ve ,z ubitim življenjem. Dolgo-j Je. ki je odveč na svetu... (Sede.) »a, veš, kaj je tisti, nad komer leži
proklet*tvo?
<les -na ^^ "a Ievo poleK njCKa' nico položi na njegove rame; meh-
• proseče). Ne razmišljaj o tem! I 3 v k o (z
Air
bridkim usmevom).
vijo r ° lepSih stvarch? Da. tako no°	imajo neskončno majh-
zavr^t 'Kap^a veselja zadostuje, da ris a 9rce v praznični omotici... A nia.!)a,le kaP'ja v morje, neskončno Jiinn kaplja v veliko, grenko morje?
grenk1 " Zbcre krog te ka')ljc ie večja s	In nad mano bi visela
i, j'oa, težka odgovornost...
-1 " a. Ne misli na to zdaj, vsaj
ne' Ves bolan si še, siromak. Slavko. Bolan... Kdo to misli uri? Ves raztrgan je ležal berač
na samotnem, kamnitem potu pod grmom, ko je udarila nevihta. A revež je vseeno bežal čez odprto polje skoz dež in vihar...
Lina. Ker je bil raztrgan.
Slavko. Da, in truden in se je bal žalostne, uboge smrti.-.. Zdaj je najhujši boj. — Lina, ti veš, da sem hotel odvaliti breme s svojih prsi, ker je pod njimi sililo življenje na dan.
Lina. Breme pa je padlo v blato, ki je oškropilo to mlado življenje...
Slavko. Kdo je kriv, da je padlo v blato?
Lina. Morda si na nepravem mestu odložil breme...
Slavko. Da, to me mori. Ali je povsod umazanost, ali je le slučajno padla moja peza v blato? Pa to je težko, jako težko razločiti, ker na površju so povsod pajčolani... Meni se le zdi, da sem s preveč veselo zaupljivostjo vrgel kamen raz sebe, sicer bi me ne bilo doseglo blato.
L i n a. Razumem. To je tisto veliko vprašanje: ali smo ljudje vredni resnice, odkritosrčnega življenja.
Slavko. Grozno bi bilo, ako ga ne bi bili. In kdaj smo vredni tega velikega razsvetljenja? Zakaj tudi takrat nihče ne odgme svoje krinke?
Lina. Kakor bi se bali preporoda... (Pavza.)
Slavko. Lina, ta strašna ironija! Hotel-sem prostosti, ker je bilo v meni življenje. Hotel sem dela, ker je bilo v meni veselje do dela. Luč je bila prižgana nad svetom, ki je bil za strt s črno.kopreno, da ni mogel videti njenih žarkov. Zdaj se je odgrnilo blato in pljuča so hlastnila po vzduhu. A vzduh je mrzel in grenak... Človek v svojem velikem upu išče luči, ki je ni, in je ne najde; kliče vero in vera mu ne odgovarja. Kliče svoje srce, a srce, svoje srce jc nemo. O!
L i n a. Tdkrat neha biti prostost lepa in postaja grozna...
Slavko (obupano). Lina, ali veš, kaj je tisti, ki leži nad njim proklet stvo! Zdaj čutim, kako pada strup kače, ki se je vsesala v moje prsi, kaplja za kapljo na moje srce. Kličem vero in vera ne odgovarja... Če pa izginja iz duše vera, ki jo je dvignila k cilju in ga ž njim zvezala, takrat se nekaj strašnega zgodi v njej. Dušo vleče njena lastna teža v globočino, in kar sreča na tem svojem žalostnem potu, se oprime z nemirno bolestjo, zdaj spet z nekim veseljem, podobnim smehu blaznega. Lina, ali veš, kaj je tisti, ki leži nad njim prokletstvo?
Lina. O ljudje! ljudjel... Hotel si prostosti in si izgubil življensko silo... (Nagne glavo na njegovo ramo, skoro ihteč.) Bog! (Spet kratka pavza.)
Slavko. Zdaj lahko v svoji gor-juposti premišljujemo, kaj je veselje in kaj da človeku prostost...
Lina. Ko srce izkrvavi ta grenki pelin...
Slavko. Ko izkrvavi...
Lina. Potem boš začutil novo ve-
Prišli so na shod celo mnogi prekmurski Slovenci. Govorili so: državni poslanec Roškar, deželni poslanec Oz-mec, urednik Žebot, L. Babnik in J. Raj h. Sprejete so bile resolucije, v katerih se izraža zaupnica Jug. klubu, o-dobravanje majske deklaracije in protest proti strogim rekvizicijam in draginji. Zahteva se "splošni mir brez j aneksij in odškodnine na podlagi s»-
ubijem svojo dušo, da ne bo čutila lačne bolečine? (Spet presledek. Se krčevito nekoliko vzpne z glavo.) Ne!
Lina (desnico na njegovi rami). Ko bi dobil miru...
Slavko (s čudnim, skoro plašnim glasom). Kaj je mir? Kje ga najdeš na svetu?... Pravijo, da šele v grobu... (S prodiraj očim, dolgim pogledom.) Ali res, Lina?
Lina. Tedaj bi bilo gorje na svetu. Tako pravijo tisti, ki ne vedo, kaj je strah in nemir...
Slavko (počasi, kakor v sanjah). Kdaj ga najdeš potemtakem?... Po besedi? Naj beseda ukazuje valovom — In vendar! (Sede, naslonjen v desnico.) Lina, kje je oče?
Lina (v pričakovanju). Mislim, da še zmerom zraven v sobi. Naj pokličem?
Slavko. Morda spi; potem ne klici. Ni krutejšega, ko človeku jemati mir...
Lina. Ob takem času ljudje ne morejo spati.
Slavko. Pravijo tudi, da pravični sladko' počiva
L ivn'a (vstane). Luč dogoreva, prinesla bom svečo. (Gre proti stranskim vratom, jih počasi odpre in rav-notako lahno pripre. Slavko se vto-liko vzravna, da doseže s pogledom luč na mizi. Motili, pojemajoči plamen še parkrat svetlo zažari po mračni sobi. Ko vstopita onadva, svetilka u-gasne. Fanič v spalnem površniku, Lina za njim s svečo. Pri vratih še tiho zaprosi:)
Lina. Oče!
(Fanič se umakne proti predsobnim vratom, kjer obstane, glavo pokonci, roke navzkriž, s pogledom proti mizi, kjer Lina nažiga svečo. V naslednjem pride mimo oken v ospredje, v isti po zi. Lina stoji pri mozi.)
Fanič. Sin, ki ne spoštuje svoje ga očeta, je proklet.
Slavko (monotono, kakor brezčutno). Ker ne spoštuje svojega oče ta...
Fanič. Nad njim se bo dopolnilo gorje, kakor je obljubljeno in zapi sano takim otrokom.
Slavko (zamolklo, počasi ponavlja). Gorje, kakor je obljubljeno in zapisano takim otrokom.
Fanič (razprostre roki in stopi proti zofi; ganjen). Slavko, nisem spal, ampak sem jokal celo noč, ko sem mislil nate. Slavko. Jaz nisem jokal. Fanič. Ali čutiš, kakšno rano si vsekal v očetovo srce?
Slavko (molči, potem obupno). Oče, vrni mi... (Skrči pesti.) Proklet sem!
Fanič. Poslušaj me, Slavko Slavko (skuša vstati). Oče, reši me prokletstva!... (Se zgrudi na kolena.)
L i n a (ki je ves cas vznemirjena prisostvovala sceni s povešenimi očmi, prihiti zraven in ljubeče podpre brata; s šepetajočim glasom). Težko je nositi ... ah, ti moj...! (Z njeno pomočjo Slavko spet sede, naslanjajoč se na njeno roko.)
F a n i č. Čuj me, jaz ti odpuščam, če...
Slavko (dvigne roki, s slabotnim glasom). Oče, reši! Vrni... (Omahne onesveščen na zofo. Lina ga drži za roki, glava ji pade na njegove prsi. Fanič se skloni nad njegovo glavo.) F a n i č (mehko). Sin!
Lina (s skrušenim, razdvojenim glasom). Zdaj se rešujejo vprašanja... Gorje!
F a n i č (s trepetajočim glasom) Saj ti je odpuščeno, moj sin...
(Lina se sunkoma dvigne in se z nemimi, velikimi očmi zazre v Slavkovo lice. Krikne, udari roke v obraz in se zgrudi na mrtve prsi.)
Lina. Gorje!... Bog! — (Trdo.) Zdaj je mrtev... (Pavza.)
Fanič (seže z drhtečo roko po sveči). Mrtev.,. (Svečo v levici nad Slavkovo glavo, dela z desnico znamenje svetega križa nad njim.) Slavko počivaj v miru... blagoslovljen od o četa.
L i n a (se spet dvigne, tiho, očitajo* če). Oče, čemu to... Kaj pomeni ta sveča?
Fan iS (nežno.) Tiho, moje dete!
trjevali pozneje, da je g. Baker prenizko precenil stroške programa.
Nadškof Ireland prestal krizo.
St. Paul, Minn., 3. maja. — Zdravniki, ki lečijo Most Rev. John Ire-landa, škofa st.-paulskega, so naznanili nocoj, da je prestal kritično stopnjo svoje bolezni. Nadškof je bil znložen sedeti več ur danes in, dasiravno utegne njegovo nemočno srce provzročiti povrnitev bolezni, upajo zdravniki na njegovo okrevanje.
ključil veličastni narodni zbor in navduševal prisotne, da ostanejo vstrajni, dokler se ne izpolnijo naše želje po samostojni Jugoslaviji, je zaorila iz sto in sto grl "Lepa naša domovina" in 'Hej Slovani"!
2. II. se je vršilo zborovanje v Ptuju. Prisotnih je bilo nad 1000 oseb. Govoril je poslanec Brenčič o delovanju v parlamentu. Oblasti so poslale komisarja Guenterja z vso ptujsko policijo in z 12 vojaki na zborovanje. Navdušeno je bila sprejeta majska deklaracija in zaupnica poslancu Brenči-ju."
Naslednjega dne je imel isti poslanec shod v Ormožu. "V dolgem govoru je opisal delovanje v parlamentu, rekvizicije, predvsem pa našo deklaracijo. Soglasno so se vsi izrazili za ,fug. deklaracijo in odobrili zaupnico Jug. klubu in poslancu Brenčiču."
Alpski Nemci proti Jugoslaviji.
Veliki vspeh jugoslovanskega ^okre-ta je izzval silno nevoljo alpskih Nemcev, ki so mobilizirali svoje občinske odbore, da podajajo izjave proti Jugoslaviji.
(Slovenski Narod, 4. II.) "Mariborski občinski svet je sprejel na svoji se-dne 30. I. sledečo resolucijo: Jugoslovanska majska deklaracija, agitacija, ki je z njo v zvezi in ki se vrši po celi dolnji Štajerski in po celem jugu Avstrije, ter nabiranje podpisov ima namen, odceniti celi južni del monarhije, da se izpremeni v Veliko Srbijo. Nemci, ki prebivajo na tem ozemlju, naj bi se iztrebili, kar pa bi ostalo od Avstrije, bi imela biti ničesat' pomenjajoča državna tvorba med ostalimi velesilami. V zvezi z znanimi češkimi načrti bi to dovedlo do uničenja Avstrije in do realizacije načrta naših zunanjih sovražnikov. Mestni svet v Mariboru protestira proti temu in dela vlado odgovornim za vse posledice, ki bi nastale iz te gonje, naperjene proti germanstvu in državi."
(Tagespost, 10. II.) "Občinski od bor mesta Radgone je sprejel na svoji seji dne 4. t. m. sledečo resolucijo:
Občinski odbor mesta Radgona vidi v težnjah po osnovanju jugoslovanske države resno nevarnost za obstoj monarhije in za njen bodoči ekonomski razvoj." Poživlja vlado, da nastopi z vsemi sredstvi proti delovanju za o-snovanje jugoslovanske države."
(Slovenec, 11. II.) "Proti Jug. deklaraciji se je izjavil občinski odbor v Št. Lambertu na severnem tŠajerskem. V izjavi se glasi med drugim: "Ako hočejo Štajerski Jugoslovani osnovati svojo državo, se naj izselijo tja, kjer jim bo mogoče realizirati njih načrte, kajti vrat Srbije in slovanskih balkan skill dežel so danes vedno odprta."
Poleg tega poročajo slovenski listi, da sestavljajo alpski Nemci deputacijo alpskih županov, ki bo šla do cesarja in protestirala proti jug. gibanju ter dosegla novo gonjo proti Jugoslovanom.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., oh May 7, 1918, as required by the act of October 6,1917.
Palestinska fronta. • London, 2. maja. — Danes izdano uradno naznanilo vojnega urada o vojaških podjetjih v Palestini se glasi: "V sredo zjutraj, ko je šla naša pehota k napadu na sovražnika po vznožju južno in jugozapadno od Es-Salta, so avstralska jezdeča krdela pri-jahala v Es-Salt ter ujela 33 Nemcev in 317 Turkov.
"Tekom teh podjetij je bila jezdeča brigada, ki je stražila jordanske prehode, napadena po močnejši trumi sovražnikovi, ki je prekoračila reko ponoči, in prisiljena k umiku. Konjske topniške baterije, podpirajoče to brigado v najtežavnejšem in grapavem ozemlju, so morale opustiti devet topov, katerih ni bilo mogoče rešiti, dasiravno so bili oddelki in konji varno umaknjeni. Potrebna pomoč za to ločeno brigado je bila takoj poslana in podjetja se nadaljujejo.
"Zapadno od Jordana so bili krajevni sovražnikovi napadi na več točkah odbiti med torkovo nočjo."
Nervozni ljudje
naj bi vzeli Severov nervoton, ki je izvrstna živčna tonika; krepča utrujene, izdelane živce in jim prinese novo življenje in moč. To je zanesljiva pomoč v slučajih otožnosti, izgubi spanca in vznemirjanja, oslabelosti živcev, histerije, in nervoznosti. Naprodaj je vseh lekarnah po $1.25 steklenica. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. Adv.
S W K S S 555 ffi S SSi Si S W ffi S K
MALI OGLASI.
S
s
SfilSlfiffi^S £ Sfi Hasans
RABIMO MOLDERJEV IN DELAVCEV. Stalno delo. Dobra plaža, t Vprašaj ali piši na:
BUHL MALLEABLE CO., S. F. ufn	Detroit, Mich.
KJE JE FRANK ZAVRŠNIK IZ Jolieta, 111., bivši potovalni zastopnik neke tukajšnje tvrdke? Če kdo ve zanj, naj blagovoli naznaniti nam in obenem povedati njemu, da je vse poravnano in da ga zeljno pričakujemo. Pridi, Frank, pridi nazaj in vse bo dobro! — Mrs. Mary Završ-nik, soproga in otroci, 1000 N. Chicago St., Joliet, 111.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on May 7, 1918, as required by the act of October 6,1917.
Turško poročilo.
Carigrad, 1. maja, prek Londona, 2. maja. — Danes izdano uradno naznanilo turškega vojnega urada poroča odbitje močnih britanskih oddelkov v Mezopotamiji. Glasi se:
"Močni angleški pehotni in konjiški oddelki zapadno od reke Scheria so bili v torek pokošeni, ko so poskušali prodreti v turške linije. Vse postojanke so ostale v turški posesti. Severno od Scherije je bila konjiška patrola odbita."
(Nadaljevanje s 1. strani.)
nih tvornic, vsi stroški znašajoči več bilijonov dolarjev.
3. Nabor najmanj 1,000,000 dodatnih registrirancev in toliko več, kolikor jih je mogoče opremiti in prepeljati na Francosko, ob ugodniii razgledih za vzdrževanje armade 3,000,000 mož na bojnem polju prihodnje leto.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on May 7, 1918 as required by the act of October6,1917 Stroški prenizko cenjeni. Washington, D. C., 3. xnaja. — Program za veliki razteg armade, ki ga je predložila vlada za fiskalno leto, začenjajoče se z dnem 1. julija t. 1., bo stal deželo do $20,000,000,000, po mnenju mnogih članov zborničnega odseka za vojaške stvari.
Vojni tajnik Baker, ki je bil pred odsekom zopet danes, je ponovil svoje včerajšnje naznanilo, da zahteva pro gram dejanskih stroškov v skupnem znesku $13,000,000,000 za fiskalno leto Vojni tajnik pa je bil natanko vpra ševan o mnogih točkah, in republičan ski in demokratski člani odseka so za-
NAPRODAJ DVE LOTI, ŠT. 23 IN 24, block 9, Washington Heights, to je na N. Center in Bismark St., Joliet, 111. Najlepša prilika za dom, kjer je največja slovenska naselbina. Več pove: Werden Buck, 511 Webster St., Joliet, 111.	46t4
NAPRODAJ 6 SOB DOBRA LESE-na hiša, ki se mora odpeljati iz prostora. Vprašajte Marko Krakar, 221 N. Hickory St., Joliet, 111. 46t3
ATLA« — ZASTONJ.
Se imamo nekoliko ročnih atlasov celega »Teta, katere damo zastonj onim naročnikom, ki pošljejo $2.00 naročnine, če za atlas vprašajo.
Posebno ▼ tedanjem času je jako priročno imeti tak atlat, ko se pojavljajo velezanimivosti po celem svetu.
Pošljite $2 za naročnino takoj, da dobite atlas zMtonj prodno zaloga poide.
UPRAVA AMER. SLOVENCA
Zopet se je odprla sezona za postavljati hiše.
Podpisani prevzamem vse vrste stavbeno delo bodisi iz lesa, cementa, opeke ali kamna in druge tvarine.
Izdelam hišo po vašem okusu, ka* kor sami želite.
Na željo izdelam proračune in načrte. Ako vam manjka denarja, vam jaz preskrbim posojilo.
Moji delavci iso zavarovani, da se vam ni bati sitnosti. Se priporoča
Slovenska stavbinska tvrdka
Frank Gram
1100 N. Broadway, Joliet, Illinois
Chicago Phone 4635.
Union Coal & Transfer Co.
i	J |
515 CASS STREET, JOLIET, ILL.
Piano and. Furniture Moving-.
Chicago telefon 4313.
Northwestern telefon 412.
ifflfflffl gfflfflffl
Iffl	__
Naša velika in moder- SS no urejena tiskarna »■
_	al
gjffl BSISISISIISSI izdeluje najhitreje iu uajličneje asifflffifflfflffi aH
ffl|fflfflfflS10Bfflffl "VSE VESTE TISKOVINE ZA fflfflBBBBfflfflg ■■
fflffl H«
slavna društva.	iS S«
saag
cerkve in šole,
saai
trgovce in obrtnike,
ter zasebnike.
Prestavljamo iz slovenskega in drugih jezikov v angleikega in obratno.
i!®®®
i®®® fflffifflffl
fflfflfflBi
SBii
fflfflfflffl fflfflfflffl fflfflfflffl fflfflfflffl fflfflfflffl
fflfflfflffl sags SHHs sns« ssss
»SHg SHSi isaiffiH
ffifflfflffl
®H®fi
Predno naročite tiskovine, kakor: Pismeni SHjjjs
®al® papir, knrerte, vizitke, nakaznice pobotnic, pra-I®®! Tlla in poročila, aH tiskovine za prirejanje ve-g» fflgffl® selic ln razne drug« take stvari. Pišite nam za gg®g Sjfflll cen®' *a 8i Prihrau,te denar.
fflfflfflfflfflfflfflfflfflGSfflsisBfflfflafflsiiiaBfflfflsifflaafflai»BEBfflBaBfflffl|ffi»i fflffliiBJssifflfflaBfflfflEfiffligiaaBiiffltaaafflfflfflaiBBBaaBaifflKaiitifflffliBH Bi .	_	_ ____«i
|| Amerikanski Slovenecj|
Prva slovenska uagska tiskarna v Ameriki. £■ | g V lastnem demu—1006 N. Chicago St, Joliet, ltt. §8
hbbbbbbbbbbbbibbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbBS ■ bbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbibbbbmbbbmmm B
AMKSIRAttftiČi iLOVgjWBC. 7. MAJA 1918.
BfflBBBBBBBBBSBaBB@BaBBaeaffi@BBBB@Slll)@l)ll[IllIl
II
m si m m s gi IS 08 g) m
Pod svobodnim solncem
Povest davnih cleciov SI SPISAL F. S. FINŽGAR |i ■ H
[i
BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBfflHSBBBBBBBIlBBBB
(Dalje.)
Po pisanem tlaku je zaš«melo. Sužnji so pripogibali kolena. S čelom so se dotikali tal in pozdravljali gospodarja. Streha na vozu je padla. Dva krepka numidijska sužnja sta dvignila Epafrodita in ga posadila v nosilnico, ki se je lesketala v svitu luči zlata in draguljev. Že sta prijela za pozlačene držaje, ko se oglasi Epafrodit.
"Melhior!"
Pred njega je pokleknil oskrbnik.
"Slovena, ki sta prišla z menoj, sta od danes moja gosta."
"Tako je velela tvoja mogočna o-blast!"
Melhior je poljubil zlati rob nosilni-ce, Egipčana sta jo dvignila in sta brezslišno odšla po mozaiku.
Nato se je ozrla vsa služinčad in po-zdravila gospodova gosta.
"Barbara, barbara!" so šepetali in se začudeni klanjali. . Navajeni so bili gostov, ki so dohajali v najdražjem bisu, v svili in draguljih, trgovci iz Kartage in Egipta, in poslanci od samega cesarja. Ali ta dva! Prtene halje, bose noge, nemaziljene glave! Barbara! Toda tako je velela mogočnost gospodova. In če bi Epafrodit rekel psetu: On je moj gost — klanjali bi se mu pokorno. Radovan je razumel, kaj se je godilo. Preširno je sedel na konju in se je oziral po služabnikih. Iztok je razjahal kakor drugi 'spremljevalci. Ali Radovan je čakal postrežbe.
Ko je izginila nosilnica v dvorih krasne vile, je naročil Melhior za vsakega Slovena posebnega sužnja. Prijela sta konje za uzde — pri Radovanu je suženj pokleknil, upognil hrbet, da je stopil starec nanj, ko je lezel s konja. Na sužnja se Radovaij še ozrl ni. Govoril je z Melhiorom, ki je spremljal tujca do stanovanja. Vedel jih ie po krasnem vrtu, odkoder se je videlo na morje, v pristanišče trgovskih ladij.
"Hvalite Boga, vsak svojega, Krista, Zevsa, Merkurja, hvalite ga, da vaš gospod še živi."
Radovan je govoril zelo na glas in se ozrl po služinčadi, ki je šla radovedna za tujcema. Ko so slišali Radova-nove besede, so pritisnili vsi za njim in napeto poslušali njegov govor.
"Hvalite ga, vam pravim! Mrtev bi bil danes vaš gospod, brez glave in brez telesa, ker bi ga bili že požrli volkovi."
Med služabniki so vzkipeli glasovi in vzkliki začudenja.
"Naj govori dalje tvoja častitljivost,' je prosil Melhior.
"Bi govoril, ali žejen sem. Povem ti, da sva prestala muke za tvojega gospoda. Jaz še večje, ker sem star. Kako bi govoril — morje bi pil, slano morje, tako sem žejen. Muke in pot — to užeja."
Melhior je samo zamahnil, dva sužnja sta razumela in šla hitro po vina. Radovan je pomežiknil Iztoku in je rekel: "Zdaj veš, kaj se pravi z nienoj hoditi."
"Govoril bi, kakor sem rekel. Ali povest je dolga. Ne morem. Ta bi mogel, pa ne zna, moj sinko ne zna po vaše! Rečem vam še enkrat: Hvalite Krista, da vaš gospod živi. Toliko je manjkalo" — pokazal je na nohtu — "in bi bil brez glave."
Prišli so do lepega poslopja. Melhior jima je odkazal stan — lepa »oba, po tleh marmor, na njem težke preproge iz Perzije.
Tudi sužnja sta že prihitela, vsa po-strežljiva z jedili in pijačo.
Radovan je takoj segel po vrču.
"Povem ti, sinko, da sem tako žejen, da od slabosti ne bi mogel leči na te preproge, preden se ne okrepčam."
Nastavil je in pil, da se mu je cedilo po bradi. Melhior se je poslovil — ostala sta sama v novem domu.
"Pij, lztoče, pij! To je vino,»pri Svp-rogu, le-to ti odvzame trudnost in ti vlije moči v žile — ah, oh, pij, sinko, pij I"
Z obema rokama je držal vrč in ga zopet nastavil k ustnicam. Nato se je zleknil na mehko preprogo.
"Mehka postelja, boljša od ovnov^ kože. Daždbog naj oblagodari Epafrodita."
Iztok ni vedel, kaj bi odgovarjal. Spoštovanje do modrega starca se je večalo v njem. Za to, da je prevrnil Huna po tleh, da sta malo hitreje po-jezdila — pa tako plačilo. Vse novo, vse bajno in pravljično. Segel je še on po vinu, ugriznil kos pečenke, oku* sil nepoznano sadje bogatega juga. Navečerjala sta se kraljevski.
"Iztoče, Sedaj se pa dvigniva! Nisva prišla v Bizanc zato, da bi ležala. Po-vedem te v mesto, da vidiš svet."
Takoj je poskusil strune na citrah, previdno ubral razglašene in se dvignil.
"Sedaj greva! Poj, kar ti rečem, po «lušaj, glej — in molči! Ali imaš noz s seboj?"
"Imam, očka I"
"V Bizancu se ponoči večkrat potrebuje!"
Komaj sta prestopila prag, že sta se pojavila sužnja in se vdano ponudila, da ju spremita po mestu. "Samo eden!" veleva Radovan. Izročil mu je plunko in .pdšel kakor mogočen gospod.
"Kako ti je ime?" se je obrnil Radovan na cesti do sužnja.
"Numida, vaša častitljivost!"
"Dobro, Numida, da te vem klicati."
Zavili so skozi ulico proti severu in po nekaj minutah so bili na krasni carski poti, ki se je zvala Osrednja cesta. Ob levi in desni so se dvigale visoke palače, do treh nadstropij. Nad cesto se je svetilo prejasno nebo, posuto z zlatim peskom. Po marmqrnem tlaku so se zibale nosilnice, pred njimi in za njimi cele vrste pisanih služabnikov. Duh iztočnih dišav je polnil zrak. Po sredi ceste so poigravali lepi jezdeci na konjih — dvokolesnice, pozlačene in vložene s slonovo kostjo, so hitele med množico. Vse mesto se je zlivalo na veliki Konstantinov trg. Tam so se shajali pod mogočnimi arkadami, nosilnice so se srečavale, zagrinjala odstirala, žarki pogledi so iskali ljubic in ljubimcev. Senatorji so modrovali o politiki, trgovci so kovali pogodbe— krog Konstantinovega stebra so "pa plapolale grške plamenice in širile magično luč in omamen vonj po trgu.
"Le glej, le glej, sinko! Pa ne izgubi se mi!"
Rad bi bil sedel Iztok na kamenite stopnice in gledal to bogastvo onega mesta, ki kuje iz krvi narodov zlate o-bročke na roke mehkužnim ženskam, ki strjuje solze barbarov v bisere, da posipa z njimi lase in svilo in škrlat na uživanja truJnih telesih.
Ali to ni bil prostor za Radovana. Šla sta od trga skozi Solzno dolino — trg za sužnje—in odtod proti Zlatemu rogu, kjer so izginile palače, luči ugasnile, preminu omamni duh. Nizke koče, umazane ceste — in nazadnje — štori, poležana trava. Tam je oril krik, hripavi glasovi so peli pesmi Tračanov, Obrov, Hunov, Antov in Slovenov. Arabci in Medi, Perzi in Judje, črni sinovi Afrike — vse je bilo nagneteno in natlačeno v tem oddelku mesta. Med njimi so hodili mestni potepuhi, bosjaki, tatpvi, muzikantje in kupčevalci s svetlim nakitom, ženske vlačuge, ki niso vedele ne za svoj rod, ne za" roditelje, hlapci iz cirkusa, ple-jačice, čuvarji medvedov, vedeževalci, vrači in mazači.
Med šotori so se dvigale lesene kolibe, ometane in zamašene z blatom — taberne. Odznotraj so bile zakajene o<J plamenic, črne in sajaste. Nizke, nerodno obtesane klopi kot mize, ob njih so čepele množice, pile, če je bil denar, sicer pa čakale, da so utrgale vrč od ust sosedu. Nekateri so kockali in marsikdo je zaigral v strasti samega sebe v sužnost. Vinjeni so prepevali in zabavljali ter -e pretepali.
Tako družbo je poiskal Radovan. Ni 11111 bil všeč vsak brlog. Odkar je imel lastnega sužnja na pos'trežbo, je postal izbirčen. Odkar so ga začeli nazivati "vaša častitljivost" — praestantia tua
—	je že smel pogledati, kam sede.
Izbral je zato nekoliko večjo gostilno, kjer je pilo nekaj vojakov in tibož-nih meščanov. Zagodel jim je med vrati. Iztok je zapel — in vesela družba jih je sprejela k mizi. Vojaki so bili ogoreli graničarji (ripenses), ki so pred kratkim prišli nA brzojadrnici iz Afrike od Kartage. Bili so vsi barbarskega rodu, Goti, Tračani, celo en Sloven je bil med njimi. Govorili so mešanico raznih jezikov in zato jih je za silo razumel celo Iztok.
"Pijta, Slovena. in pripovedujta, odkod prihajata? Ali sta pomagala potolči Httbudija? Ves Bizanc žaluje za njim. Pod njegovim praporom sem služil pol leta. Bil je vojak, kakor se spodobi!"
"Potolkli so ga res. Ali midva ne poznava meča, strune so najino orožje!"
"Kaj strune, meč in kopje velja! Ti -i zanič, starec, ampak ta dečko bi za-legel. Prodaj ga!"
"Prodaj! Seveda, da bom na starost iti-.o lizal in hlebce pekel iz cestnega blata! Govori modreje in povej, kako j<- v Afriki. Odtam si prišel, ker si opaljen kakor ogorek."
"Iz Afrike prihajamo, da. Ali tam smo drugače zmagali pod Belizarjem, kot oni pod Hilbudijem."
"Jtnakil" ga je pohvalil Radovan in se oirl po drugih.
*BoA videl," povzame drugi, "takega triumfa svet še ni doživel. Uklenjene kralje, zlato, srebro — vsega na vozove — vandalg! 'h jetnikov dolge vrste
—	boš videl, pravim. In potem cirku - te priprave, ki se vrše — ta dirka, borjenje,, streljanje s pušicami — še nikdar tega. Denar se siplje — za-
stonj boš pil in jedel, da se ti odebeli trebuh kakor kupola Svete Sofije."
"Torej za gotovo misliš, da dospe Belizarjevo brodovje v kratkem," povpraša umazan kovač iz cirkusa.
"Dospe, pravim ti, nocoj ali jutri!"
"Kdo, misliš, da dobi stavo pri streljanju?"
"Kdo? Morda jaz ali ti —"
"Ne jaz, ne ti, ampak Azbad."
"Azbad — poveljnik X. palatinske legije? Ta dehteči maziljenec? Nikoli! Stavim!"
"Stavim!" kriči kovač.
"Stavim dva vandalska zlata!"
"Stavim nanja 25 miliarens za Az-bada!"
"Izgubiš!" mu pošepeta dolg Got na uho.
"Nikoli!" trdi kovač. "Nikoli ne izgubim."
"Zakaj ne? Zato, ker je Azbad ljubljenec Teodore —?"
"Kaj govoriš? Despojno si razžalil!" Iz kota se je pojavil tajni carski o-vadnik in del roko na vojaka. "Pijan je, tepeč je, pusti ga!" "Razžaljenje veličanstva!" ugovarja ovaduh. '
Vse plane kvišku, nastane krik, vrči se drobe na tleh, nekdo udari po pla-menici, vojaki izginejo skozi vrata, skrivni ovaduh vpije, ali v množici izgubi sled za vojakom. Zakaj zunaj jih objame vrvež ljudi — vse kriči, vse se peha in .vpije: "Belizar, Belizar!"
Radovana in Iztoka zgrabi takisto živa reka in ju plove po cestah in ulicah do pristanišča. Nebrojna množica sc je natlačila k morju. — Vzkliki: "Polloi hronoi!" "Io trumphe!" "Belizar!"'— "Panem, circenses!" — so pretresali zrak. Na morju so se pojavile tri rdeče luči — signali Belizar-jevega brodovja.
DVANAJSTO POGLAVJE.
"Tuto gar ejte tike ejte tini arete gegone." Tako je vzkliknil Prokop, ko je završil povest o porazu in uničenju vandalskega kraljestva po Belizar-ju. Kakor pa je spremljala sreča slavnega vojskovodjo, tako je hodila korakoma s srečo bleda zavist, udomačena hčerka bizantinskega dvora. Ko sta primerala lakota in obup Gelimerja, kralja Vandalov, da je prosil Belizarja kruha, ker ga že davno ni videl, gobe, da si otare objokane oči, in citre, da bo opeval svojo bridko usodo, so Se zbrali nekateri zavistni poveljniki in poslali brzojadrnico v Bizanc do Justinijana. Pisali so mu tožbo zoper Belizarja, češ da prevzeten vsled tolike zmage hoče postati samovladar, tiran v Afriki. Ni bilo tedaj človeka pod solncem, ki bi bil bolj dostopen ovaduštvu kakor samogoltni Justinijan. Za vsako senco delikta, ki bi bil naperjen njegovi kroni — za vsako je bila grozna kazen pod mečem rablja ali pa na dnu večne ječe. Ko je izvedel te tožbe 'restitutor urbis et orbis' o Belizar-ju, se je zaprl v svojo delavnico, pre-bedel vso noč in razmišljal.
Steber na severu ob Donavi je porušen. Hilbudij je pačlel. Sloveni naj se zbero, in spomladi ima opustošeno vso Tracijo. Res je bogato nadaril Tunjuša, da zaneti razpor med Anti in Sloveni. Ali popolnoma se ni mogel zanesti na Huna. Iz Azije je dobival vedno resnejša poročila, da se dvigajo Perzi k uporu. In sedaj naj odpokliče Belizarja in ga. uniči! S tem si podere še edino oporo v bridkih časih. Kje hi dobil enakega? Ni samo vrl vojskovodja, tudi bogat je. Tisoče vojakov vzdržuje, da ni treba zanje ni stotine talenta vzeti iz državne blagajne! Kje bi dobil enakega? Teodora, carica — bi ga dobila. Seveda — takega, ki je nepremagljiv v "biserni dvorani' kraljeve palače sredi dvornih krasotic. Ne — ne, njega ne sme uničiti...
Četrtič je že obrnil peščeno uro na slonokoščenem stojalu. Sipa je tekla neslišno kakor blesteča nitka skozi luknjico. Upravda je stal pred uro. C as je bežal — njegove misli so bile pa težke, kakor pribite in uklenjene. Stopil je k oknu in se ozrl na morje. Zvezde so ugašale. Proponta je ležala mirno pred nogami car-kih dvorov, kakor bi čakala, kaj ji naroči vsemogočni despot. Jadrnica, ki mu je prinesla poročilo, "se ni ganila v pristanu.
"Hagia Sofia" je molil cesar, "glej nov hram ti zidam, Salomona hočem zmagati, navdahni me, usmili se me in daj i modrosti, ki je potrebuje vladar v bridki uri! Razdejal je tvojo hišo požar — in prav je iel, ker božja Modrost mora imeti lepši dom. Poplačaj mi trud ob tej uri!..."
Zazoril se je dan, kladiva zidarjev so udarila na zidu nove cerkve.
In zažarelo je v glavi Upravde.
"Ni res, ne verujem. Belizar je nedolžen! Samo preskušnjo naj prestoji"
Sedel je, vzel pergament in napisal:
"Ker si ukrotil velikega sovražnika, daje ti na izbor tvoj gospod in car, da ostaneš v Afriki in odpošlješ v Bizanc Gelimerja in ujetnike, ali pa se vrni sam in pridi z njimi vred. Obsije te nulost despotova!"
it tisti dan je odplula ladja ii* na njej Salomon, poslanec, s carskim pismom.
Medtem je Belizar po drugih ovaduhih že zvedel za tožbo. Brez odloga je obremenil vse ladje z neizmernimi zakladi, jih napolnil z ujetniki Vandali, pustil v Kartagini posadko Herulov in se pripravil na pot v Bizanc. Hitel je,
da se opraviči pred cesarjem in da se znosi nad krivimi tožniki.
Ko je dospel Salomon, je brodovje že čakalo na odhod in najhitrejša jadrnica je nesla v Bizanc poročho, da se vrača zmagoslavni vojskovodja.
Justinijan je spoznal, da je tožbo rodila zavist, zato je sklenil napraviti triumf. v mestu, kakor so ga slavili samo rimski cesarji po zmagah nad barbari. Prekositi je hotel Tita in Trajana.
Odprle so se cesarske blagajne in sipale zlato in srebro. Hipodrom je velel na novo okrasiti. Stebrišča in lože so se kar šibile pod težo preprog. Drobnico so gonili od severa in vzhoda v nepreglednih čedah. Sli so hiteli iz mesta in oznanjali v dežel praznovanje po zmagi. Ljudstvo se je gnetlo in vrelo proti Bizancu od vseh vetrov. Kmetje so pustili plug na njivi, rokodelci so vrgli orodje iz rok. Glas despota je velel vsem v mesto. Obetale so se jim gostije, kakor jih še ni nihče doživel. In ker so na zimo barbari od vseh krajev in koncev šli za klicem "panem et circenses" — je bil Bizanc v januarju tistega leta nabit in natlačen ljudstev vesoljne zemlje.
(Dalje prih.)
Dolžni st ©
zaradi svoje žene in otrok, da se bolj zavarujete za slučaj bolezni ali smrti, da ne bodo žena in otroci trpeli pomanjkanje radi vaše nemarnosti, zato zdaj dokler ste še zdrav pristopite k največjemu slovenskemu podpornemu društvu
\
Društvo Sv. Družine
(The Holy Family Society) štev. 1 D, S. D., Joliet, Illinois.
DRAGINJA
na vseh tiskarskih potrebščinah je silna odkar je nastala vojna. Nekatere stvari stanejo po dva do tri in petkrat več, kakor pred vojno.
Naj bi-to cenj. naročniki upoštevali in poslali naročnino točno, ker drugače ni mogoče lista jim pošiljati. Seveda so naročniki vredni zaupanja, ' to ne plača stroškov; treba je torej, vsak pošlje naročnino čimprej mogoče ali vsaj ko prejme tozadevni opo min, ker takrat je zadnji čas. ^
•t
Pri prehladih &
Tdrgnite vrat In prsft, kakor tudi stopala »
Dr. Rtchter-Jevem
Geslo: "Vse za vero, dom in narod, vsi za- enega, eden za vse."
ANTON STRAŽIŠNIK,
1219 Summit Street, Joliet, Illinois. Karpenter in Kontraktor.
Stavim in popravljam hiše in druga poslopja. Predno oddate kontrakt ali delo, vprašajte za moje cene. Vse delo jamčim.
Odbor za leto 191S.
Predsednik........... George Stonieh.
Podpredsednik........Stephen Kukar.
Tajnik...................Jos. Klepec
1006 N. Chicago St, Joliet, 111.
Zapisnikar..............John Barbieh.
Blagajnik.........Anton Nemanich st.
Bolniški načelnik.....Nick Jurjevich.
Reditelj...............Frank Kocjan.
Carl Schreiber
Chicago Phone 3496. 519 Marble St. :: Joliet, Illinois.
SLOVENSKI BARVAR IN SLIKAR.
Barvam poslopja, znotraj in zunaj, ter opravljam vsak posel, ki spada v barvarskega obrta področje.
Obešam stenski papir.
DR. E. H. STEWART
ZOBOZDRAVNIK
413 Cass St (nad Crystal teatrom) JOLIET, ILLS.
Chicago Phone 986.
Zanesljivo zobozdravlj'enje.
Nadzorniki: John N. Pasdertz, Joseph Težak, John Stublar.
PAIN-EXPELLER
Učinkuj© takoj olajšljivo in prijetno.
Jedino pravi s varstveno znamko sidra.
35e. In 65c. v lekarnah in naravnost od ■ F. A D. RICHTER & CO. "U-SO Washington Street, New York, N. V.
POZOR ROJAKINJE!
Ali veste, kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici
Anton Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in preka-jene klobase in najokusnejše meso
Vse po najnižji ceni. Pridite torej in poskusite naše meso.
Nizke cone in dobra postrežba je naše geslo.
Ne pozabite torej obiskati nas ▼ našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Street
Chic. Pbone 276«. N. W. Phone 1113
To druitvo sprejema rojake in rojakinje in sicer od 16. do 50. leta in izplačuje bolniške podpore $1.00 na vsaki delavni dan za 50c na mesec. Zavarujete se lahko za $500.00 ali za $250.00 pri D. S. D. za malo mesečniao. Tudi člani-vojaki so deležni ▼ bolezni cele podpore in cele smrtnine.
To druitvo ima že nad $3,000.00 v bolniiki blagajni in je do zdaj že izplačalo skupaj 4606.00 dolarjev bolni-ike podpore članom(icam). Kdor plača takoj ob pristopu $3.00, to je toliko, ko so plačali drugi člani zadnjih 6 mesecev, je deležen podpore ▼ slučaj« nezgode takoj po pristopu, drugače po 6 mesecih. Pristopnina je še prosta.
Redna seja se vrii vsako zadnjo nedeljo ob 1. uri pop. ▼ stari šoli.
Kdor želi pristopiti v naie velike ie
napredno društvo naj se oglasi pri tajniku ali katerem drugem odborniku.
Slovenske Gospodinje
so prepričane, da dobijo pri meni nafc J boljše, najčistejše in najcenejie 1
meso, grocerijc
IN KRANJSKE KLOBASE
istotako vse vrste drugo sveže in Prr kajeno meso *-<• vse druge pedns«** ki spadajo v področje mesarske in f0" cerijske obrti.
Priporočam svoje podjetje vsem *** jakom, zlasti pa našim gospodinja* Spoštovanjem
Jolm H". Fasdert* *
Chicago tel. MIT. Cor. Cora and Hatch as St, Joliet, &
STENSKI PAP1B
Velika zaloga vsakovrstnih barv, in firnežev. Izvršujejo se rss varska dela ter obešanje stenski
papirja po nizkib cenah.
A lexander
nebL Phone 37« gj K. W.
130 Jefferson 8t JOLIET.
JOUCT.IU.
PIVO v STEKLENICAH.
Cor. Scott and Clay Stm.....Both Telephones 2*.....JOLIET. ILLtW^
Naročite zaboj steklenic
itovega piva, k! se Imenuje
EAGLE EXPORT
■vyc/umm
ter je najboljša pijač«
L Porter Brewing Company
1MH, MM.