i7 štitim i mm ■ n*. u. »a sit «• «•• SLOVENSKI NAROD. .Sloveosid Narod* veifa p* peetti zt Avstro-Ogrsko: za Nenčl)o: xk> eto tknpaj naprej . K 4O-— I ćelo leto naprej . . . . K 45 — EHU* : : :: : w-1 «•Amertko'»m*■«*dežeie: oa mesec „ » • . • 350 | ćelo leto naprej . . • . K 50* — Vpraianjem glede lnseratov se naj priloži za odgovor dopisnica aH inamka. V*ravnl£tYO (spodai, dvorile levo). KaaHova ulio« ftt. Sv teletoa *L ti. 1 T ni -_^_- iBfcBfta we)h Aas sveAev ftaveeflftAt oeaelle Ab Bvsssflhie* laMrtti te raftuMjo po poražene« proatoru in aloar 1 ova vteok, ter 54 nm Urok prostor: enkrat po 12 vUl, dvakrat po 11 vin., trlkrat po 10 v. Poalano (eoak prostor) 30 v\n., parta in uhvate (enak prostor) 20 vfa. Prt večjlh inserdjih po dogovoru. llafl aaratefti aaj poSijeja uročniaj redao ^ pm aakasateL "90 Na saaio altaeie tartcoe »rtz poslat?« deaarja se ae nareaa alkakar »ziraH. „Nar**«* fUkara*" Ulffoa ftt Si. .Sloveatld Narod- vel|a ¥ Lt«bllud dostavljen na dom ali te se hodi ponj t oalo leto napral . . . . K 36*— I četrt leia „ • ; ; : , 9-— pol leta......18— I na mesec „ ..... *— Posameina itevilka valja 2O vlnariev DopUI na) se frankirajo. RokopisI se ne vrača io. Oredaletves Kaallova alloa ftt 5 (v I. nađstr. \tvo\ teleloa H. 94 BaroĐ tanan zunaoli mifthr. Dunaj, 16. aprila. (Koresp. urad.) Nj. c. in kr. apostolsko Veličanstvo je imenovalo skup-nega finančnega ministra barona Štefana Buriana v. Rajecza za ministra c. in kr. hiše in zunanjih zadev. • Baron Burian je že drugič zunanji minister. Po smrti Kallava je bil imenovan za skupnesa finančnesa ministra ter je stopil po odstopu grofa Berch-tolda decembra 1915 na čelo zunanjesa ministrstva. Ko je bil imenovan crof Czernin leta 1916. za zunanjega ministra, je baron Burian zouet prevzel posle skuDneea finančnesa ministra. Budimpešta, 16. aprila. (Koresp. u.) Cesar je, kakor poroča osrski brzojavni korospondenčni urad, s sklepom današnjega dne imenoval skupnesra fi-nančnega ministra barona Štefana Buriana de Rajecza za ministra c. in kr. hiše in zunanjih zadev. Izbran je bil baron Burian zato, ker pozna, ne sdede na to, da ima zaupanje Nj. Veličanstva, vse prejšnje dogodke v podrobnostih, katerih temeljito poznanje je važno v zvezi z mednarodnimi dogovori, ki pri-dejo v razpravo. Zunanji minister bo, kakor izve ogrski brzojavni korespon-denčni urad »cbdržal tuđi še v naprej vodstvo skupne?:a finančnega ministrstva. Budimpešta. 16. aprila. (Kor. urad.) Cesar se je odpelja! danes ob 10. zve-čer z zunarjim ministrom baronom Bn-rianom in spremstvom na Dunaj. Dnnaj, 16. aprila. V podučenih poTT- '" tiČnih krogih se zatrlufe, da priđe na me-sto barona Buriana za državne^a finančne-ga ministra bivši ravnatelj kabinetne pi-sarne grof P o 1 z e r. Dunal, 16. aprila. Za naslednfka vr-hovnega dvornika princa Konrada rTohetr-loha. ki se ne vme več s svojega doou-sta, bo Imenovan baje knez Weikersheim. • CZERNINOV ODSTOP IN NEMŠKE STRANKE. Dunai, 16. aprila. »Deutsche Nach-richten« poročaio: Danes dopoldne sta irre-li nemško - nacijonalna stranka in neTiško-nacijonalna zveza pod predsedstvom po-slanca dr. Sylvestra skupno selo, v katert je prišlo do izraza velikansko razburjenje, Jd vlada vsled zadnjih dosodkov v vseh pa-nogah nemškega prebivaJstva. Zlasti se je z ostrimi besedami govorilo o vplivih, ki se izvršujeio z neodgovornega mesta na važne državne posle ter se je opozarjalo, da je treba v bodoče brezpogojno preprečiti tako vpllvanje. Glede odstopa zunaniega ministra grofa Czernina se je izreklo obža-lovanje in to tem bolj. ker se zdi. da Je vplival na njegovo demisijo njegov nastop proti državi sovražnim elementom. Raz-pravljalo se ie tuđi o vprašanju nasledstva ter se je izreklo pričakovanje. da se bo bo-doči zunanji minister držal smeri zunan'c politike grofa Czernina in da bo tudl pozorno zasledoval vpliv notranje politike na zunanjepolitična \ura5anja. »Parlaments-korrespondenz« poroča k temu. da ie izia-vfl v seii poslanec Kraft, da ne more smatrati sklepa odseka zveze rem5ko - naciio-nalnfli strank glede razmeria nemsico - liberalnih strank na^ram državi za nemSko-nacijonalno stranko za obveznega. V dotični seii zveznega odseka dne 12. aprila t L je bil navzoč samo en član nemško - nad-ionalnih strank. Dvnaj, 16. aprila. Pri razgovoru čla-nov kršćansko - socifalne zvtze ie poročal predsednik deželni glavar Hauser o svo-fem razgovoru z ministrskim predsednikom rn zunanjtm ministrom grofom Czerninom. SploSno se je Izražalo globoko obžalovanje nad neda\-nim odstopom grofa Czernina. Naglaialo se je, da ie njegov ndstop vzne-miril najširše sloje prebivalstva. Splo^no se ljudstvo ni moglo pomiriti, ker je v takih stiskah. v katerih se nahala država sed^j, odstopil mož s tako veHko močjo. Ce Je tuđi samo ob sebi umevno. da se smeri na5e zunanie politike, zlasti v zveznem raz-merfu z NemČijo ne bodo spremenile. je moralo vendar vse spoznati, da utesie ta sprememba na najvažnefšem mestu države provzročiti največje težkoče. CZERNTNOV ODSTOP IN ^VTENTA. Haas. 16. aprila. An^' ni pravi- Jo. da je odstop grofa Cz 'okaz, da želi Avstro - Ogrska mir. Nemčiia skuša preprečiti ta mir. Bern. 16- aprila. »Figaro« poroca, đa bo podal Oemenceau v odseku zbornice za zunanje zadeve pregledno sliko politične« položaja z ozirom na objavo pisma avstrij-skega cesarja. Clemenceau namerava govoriti z veliko odkritosrčnostjo o raiKOvorlh, ki so se vrSili vsled pisma princu Slkstii Bourbonskemu pri predsednilm republike. Zlasti se bo govorilo o razmerju Francoskt napram zaveznikom, zlasti napram ItallH. aemenceau bo dokazal, da so ostali po»ktt- si, razdvojiti Francosko in Italijo, brez-uspešni. Morda se bo govorilo tudl o svo-ječasnem razgovoru med grofom Mens-| dorffom in generalom Smutsom. j 2eneva. 16. aprila. Pariški listi poro- I čajo, da se bo zadeva Czernin - Clemen-! ceau v franeoskem parlamentu na široko ! razpretla. Sociialisti hočejo ministrskega i predsednika Clemenceaua na vsak način prisiliti, da pokaže barvo. Naibrže se bo vršila tajna seja zbornice, v kateri bo Clemenceau predložil vsa dokazila za svoje tiditve. »Figaro* pravi, da bodo socijalisti pod vsakim pogojem izsilili padec Clenen-! ceaua. Posvetovanja zbornice b^do odlučila o nsodi celokupnega ministrstva Clemenceau. ZiođouinsKi dan u J>rcg'. H. VPragi, 14. aprila. 191S. Samo protestirati smo hoteli; naši poslanci so želeli izvedeti mnenie naroda, narod je bil radoveden, kaj mis-lijo njegovi zastopniki, vsi pa smo se hoteli uveriti, kako trdna je naša zve-za z Jugoslovani, ali je zrela dovoli za to težko borbo. To nam ie težilo srce in še bolj nejfo na revanžo nemškemu , fevdalcu smo mislili na neznosno bedo, ! ki je nastala zadnje dni pri nas. Vendar 1 pa je bil na včerajšnji dan v Prasri skli-j can manifestacijski shod. ki je pod vpli-vom velike svoje dobe in spričo visokih ciljev postal za nas Čehe kakor tuđi za Jufcoslovane zsjodovinski dan prve vrste. Takih dni ne praznujemo vsako leto, porajajo se komaj vsakih sto let. In za- res! Protest proti borniranemu. puhlo-^lavemu fevdalizmu je kakor Dlarncni-ca, ki naj nam sto let nanrei osvetljnie pot v temno bodočnost. »Prišli smo, da se ogrejemo ob oenju češke kulture, napredka. sile in odpomosti«. smo danes slišali tako pososto. In prav tako kakor smo 30. maja 1848 tu v Praei oduševljeni pozdravliali Vuka Karad-žića in Stanko Vraza, smo čez 70 let zopet mozli spreieti v zlati Prasri za-stonnika Slovencev dr. Korošca s cdo vrsto najodličneKih Hrvatov in Srbov. Takrat. pred 70 leti je prvikrat zapi^al Iahen vetrič novela živlienia: naš Pa-lackv in Safafik sta pripravljala prve korake za vstop v novo Življenje, danes pa naš patriarh Alojzij Jirasek zaprise-jja ves narod, da borno vsi za ene^a, eden za vse složno in neomajno vzdr-žali v borbi za narodno samostojnost. Haberman, voditeli naših detavcev, ki so doljro časa blodili r>o notih izven naroda, danes slovesno na^laša in nrise-Zfu da tuđi oni, vsi do zadnjega pro-7iio narodu trudno desnico v sveti, te-žki borbi. Najsijajneje pa se je manifestirala češko - jufcoslovnnska edinost, ki nas je napolnila z velikim zadoščen-jem. Ako tuđi odštejemo v^hfčenost ob takih prilikah navdušenj?. ostane vendar krepka, solidna podlajra za konkretno, natančno zacrtano dciovam'e. Kadar priđe čas, da borno rekli: *Na-prej, na delo!« se gotovo domislimo 13. aprila 1918. 2e v octek ponoći Je prišcl hrvat-ski poslanec Ivan Pcrilć, zvečer pa dr. KoroSec s predsednikom Ceškesra Sva-za Stan€kom. Drugih smo pričakovaH z HifT^j€irim viakom pred pohioftia Ve- černi listi so javili, da priđe 25 Hrvatov in Srbov iz Zagreba ter najmanj 16 Slovencev; imenovali so že gotove odlič-niake, na prvem mestu župana drja Tavčarja z cospo soproso. Nekateri so vedeli že povedati frapantne natančno-sti. Nestrpno so večerne^a brzo vlaka, ki je imel skoro ćelo uro zamude, ča-kali predstavitelji javnegra in politič-netia življenja. Prišlo je pač 25 seostov iz Zagreba, pa nikojjar iz Ljubljane in slovenskih dežel. Ljudstvo si Ie tolma-čilo to kai različno, vse razlaze na so ^?koda, škoda, da nišo mogli p r i t i<. Za naš enotni nastop je ta dan ogromne koristi. 2e smo dospeli tja, ko treba mani besed vač pa mnogo tihega marliivega dela. Odnrimo oči in glej-mo, kako se ves svet ražen nesrečne Rusije oriDravlia za čas po vojni. Treba mobilizirati sile in stati na straži. Pri nas, da govorimo iskreno, je treba temeljitega poznavanja jugoclovanske-ga problema, da moremo od besed pre-iti do globokcra razumevanja in solid-nega dela. Ne rečem da dosedanie delo ni bilo solidno, vendar pa je treba nri-četi novo življenje, da se vse postavi na Dodlago bratstva, demokracije in ljubezni. Pa o tem pisati bo še prilika, V soboto roDo'dne so si jugoslovan-cki gostje ogledali znamenitosti Pr?ge. Zvećor se je vršil v veliki dvorani ho-tc'i »U z!at6 Musy« priia^cl^ki večer na cc.t Jugoslovanom, katerega so se ude-le^ili zn3torniJfi vscit £e"krn strank in naiodličneisih čeških narodnih krogov. Ćeli večer ie vladalo prisrčno in navdu-šeno razpoloženie. Zbrane goste je rx>-zc'ravil soc. c'em. poslanec dr. S o u -kup. povr»ar:7joć, da pričenfa nova do-br v živ!:er;;u češke-ra in iugoslovan-skega naroda, v knteri sta se oba naroda zunanje ra tuđi notranje združila. V imenu Jugoslovanov je odgovori! poslanec dr. Srdjan Budisavljević. Sla-vil je nerazriTšliivo zvezo oheh narodov ter povd^rjal. da so Jugoslovani odlo-čeni vztrajpti ob strani čeških bratov v bo'u na življenje in smrt. Poslanec Stjepan Radić'* ie oštro zavrnil Susteršičc-ve podle pn^kuse, razbiti jugoslovansko eđinost. in ie iziavil. da vse jugoslovansko ljudstvo trdno stoji na stilišču narodne samostojnosti. V imenu čeških pirate! iev je pozdravil goste profesor Ado;f C e r n i\ Spominjal se je slavnih pesnikov ju^oslovanskih in buditeljev naroda Prcradovića. Prešerna. Stanka Vraza ter je slavi! kulturno vzajemnost čc^ko - mgoslovansko. Profesor teologije Fran R o ž i r iz Zagreba je povdar-ja! pooolno edinost iugosl^van^kih narodnih strank v boiu za narodno svo-bodo. Posamezni govori so bili spreieti z ogromnim navdušenjem in med peva-njeni slovanskih pesmt je minil krasni večer. Dane«; obiščejo jugo>!ovanski ir^stje slavn^stno predstavo »Libuše* v Narodnem divadlu • Na minifestacijski shod Je prispelo nebroj pozdravnih telegramov. Posebno globok utis so napravili pozdravi iz jugoslovanskih dežel, med katerimi se nahaja osobito mnogo prisrčmh brzojavk slovenskih naprednih organizacij. Iz-med brzojavk navaiamo: Ljubljana: Po^kusi odtrgati Ju-gnslovane iz bojne fronte od češkega naroda se vedno razbilejo v trdni bratski /vestobi. ki nas vsikdar združuje v boiu za narodno svobodo in samoodločbo. IzvrSevalni odbor Narodno - napredne stranke v Ljubljani kot prlpravljalni odbor J. D. S Celje: Bo|. ki nam sra Je napove-dal zunanji minister. sprejemamo tuđi mi. Czcrninove intrige nas ne razdm-?V]O Prisegamo solidarnost in zvestobo bratskemu Češkemu narodu do konečne Vaše in naše zmagre. — FzvrSevalnl odbor Narodne stranke v Celju. Ljubljana* Slovensko narodno ženstvo se izskrenega srca pridružuje ogorčenju bratskega češkeya naroda proti nasilnostim in splet kam naših skupnih nasprotnikov. Jugoslovanska mati in žena sledi kakor češka neomajno narodni zastavi in ie trdno odloće-na vztrajatf v tefkem boiu z* narodno ujedinjenje in svobodo. V nerazruSljtvi zvestobi si Ce§ke in Jngosiovanke prl-borimo zmasro. — Pranja dr.Ttvćir-jeva. — Cilka Krekova. Ljubljana: Solidarno s čeSkim narodom na življenje in smrt se Ju«o-sJovani pridružujemo Vašim protestom. — FosUnec dr. Ravnihar. Ljubljana- V zgodovinskem trenutku prisejfamo neomajno zvestobo v boju za skupno sveto stvar. — Uredništvo »Slov. Naroda«. I d r i j a: Skupno trpljenje Je zdru-ži!o Čehe in Jugoslovane. Ostanemo si zvesti do konečne zmage. Per aspera ad astra. — Idrijski naprednjakL Po stoj na: Pridružujemo se Vašemu protestu in pozdravljamo junaški bratski češki narod. Naprej do zmage! — Postojnski meščani. Maribor: Mariborski Slovenci prisegajo češkemu narodu neomajno so-iidarnost in zvestobo v boju za skupno pravično stvar. — Krajevna organizacija .1. D. S. Radovljica: Tuđi mi stojimo zvesto na Vaši strani. Skupni boj. skupna zmaga! — Radovluški naorednjaki. Krsko: V boju za pravice in isti cilj želijo najvecjega uspeha krški Slovenci. Jesenice: Prejmite izraz ne-omajne solidarnosti in zvestebe. Zmaga. ne smrt. to ie naše gelso. — Krajevna organizacija J. D. S. Kranj: Zagotavljajoč Vas, da neomajno vztrajamo v boju do konečne zma.ee. se pridružujemo ogorčenju proti obrekovalcem bratskega češkega naroda. — Narodno-napredno epolitično društvo. Novo mesto: Stoječ na staliscn majniSke deklaracije se pridružujemo z navdušenjem zastopnikom Češkega naroda v neomajni solidarnosti in zvestobi, v boju za skupno pravično stvar v prospeh naroda in domovine. — Jugo-slovani. Nemci so osvojili Bailleul. NEMSKO URADNO POKOCILO. Berolin, 16, aprila. (Koresp. urad.J Zapadno bojišČe. Napadi na bo]!« šču ob Lysl so imeti popoleo uspeti. Velike rupe iz bitke pri Wythaetlm 1917 smo v nenadoem napada zavzett. Po kratkem strelskem navalu smo za« vzeli v presenetUiYfim napadu Wulver* ghem in sovražne pozfcile us obell straoeh tesa krala. Protisonkl anetai« klh stotnij so se popolnoma zJoinlll. Ia ravnine ven so dospele naše čete v na« pada na vrhove med Nleuwe Kerkoni in BaiUeulom ter jih sovražnika iztr« gale v silnem bližinjskem boju« An-gleškl napadi na Locon so se izjalovili Na fronti na obeh stranefa Somme se ie artiljerijski boi ojačil samo ob potoka Lace v okolici Moreailia in Montđlđie« ra. Pri zavračaniu od Angležev to Francozov skupno izvršenesa napada severno od potoka Luče smo vjefl ved sovražnlkov. Ob kanalu Oise-AIsne to na zapadnem bregu Mosle smo Izvršili uspešna podvzetja. Vzhod. Finska. Čete, ki smo Ilh Iz* krcali po težavnm razmerah aa ledu v Lovfssl (vzhodno od Helstagforsa), so Izvršile sunek preko Lapptraeska proti severu. zlomile večkrat sovražnl odpor ter dospele do železnice iz Tamerforsa v Viborg, vzhodno od LachtHa. —• von Ludendorff. NEMSKO VECERNO POROCBLa Berolfn, 16. aprila. (Kor. urad.) Osvojili smo visine pri Wy« tchaetu. Bailleul smo za« vzeli, ________ 2enera, 16. aprila. Glasom pari§k!H po-ročil iz franeoskega glavnega stana, se bo« do pričelt ta teden novi boji severno in južno Somme Bern, 16. aprila. (Koresp. urad.) Llsf »Veritć« piše: Položaj je od dne do dne resnejši. Tega si ne smemo prikriti. »Ma-tin« priznava spretne]še vodstvo JDnden-burja. KodanJt 15. aprila. >Timesc pišejof Sedanji resni vojaškl položaj od početka vojne ni imel primere. Vse je odvisno seda) od tega, ali bodo mogle ententne armade držati nemško pehoto na levem krilu in v centrumu bojne fronte. Nemci stoje samo 40 milj od Callaisa. Kodanj, 15. aprila. Visok nevtralnl častnik se je izrazll o boj ih na zapadni fronti: Zadnji boji v prostoru pri Armentleresu dado sklepati, da je glavni sunek naperjen proti Callaisu in Đouiogni. Doseda] dose-ženi nspehi v tej smeri so za Nemce selo zadovoljivi. Vsled zavzetja Locona severno od Bethuna so vdrli Nemci 20 km globoko v sovražne pozicije. Sedaj stoje samo Še kakih 65 km od zunanjih utrdb pri Callaisu ln kakih 70 km od Đoulogna. Kođanjf 16. aprila. O zadnjem umika-nju Angležev poroča sotrudnik »Đerlingske Tidende«: Bitka v pokrajini, ki so si jo lz-brali Nemci za veliki napad, se razvija tako. da je treba hitrega nastopa. AngleŠk* čete so se umaknile med Ypresom in kanalom La Đassće. To utegne imeti resne posledice, ker je to največje umikanje v bojnem centrnmu severo - vzhodno od Ar-mentieresa In Estairesa. Ml ne smemo pripustiti, da bi Nemci prebili Crto angleške vojske. Na zapadni fronti ni več angleške in franeoske armade, marveč samo ena ar-mada pod enim povelj nikom. Trenutek jt resen, treba je hitrega dejanja, predno m položaj posltbsa. Berofln, 16. aprila. Avstrald so sfco*-Inskoz naveličani vojne. Dres izjeme eo mnenja, da se vojna ne more sikdar kpo- Stran 2.____________________________________________________.bLUVbNsAj nakult, quc 17. aprila 1*16. - , 8/. &tev. Sati s smago Anelefer. Avstrafd se hađn- jejo zlasti zaraditega na Angleže, ker so si dali ti iztrgati vse pokrajine ob Sommi. ki so jih v mnogih mesecih f velikanskimi frt-vam pridobili. Avstrald it tuđi hudulejo na Angleže, ker so morali ravno oni većino teh pokraj i n Irvojevati. OBSTRELJEVANJE PARIZA. teatra. 15. aprila. Iz poroćil »Matina« Izhajt, da so fiemški dalekosežni tonovi napravili veliko ikodo v neposredni blizini velikih notrtnjih boulevardov. Predvčeriilnjlm so Nemci pnrtkrat obitreljevali Parii tud: ponoći. Parit t vojnem obsotfa. Zeneva, 16. anrila. Prancoski vrhovni povellnik je odredil, da se pritegne Pariz v vojno območje. Z ostalih bojišiL NAŠE URADNO POROCILO. Dunaj, 16. aprila. OCoresp. urad.) Na Italijanski fronti ničtsar pomemb-negSL — Sef getu štaba. Z ITAUJANSKE FRONTE. Itili janske priprave na fronti. »Kolnische Ze'itunz* poroča z ita-lljanske fronte: Priprave Italijanov za od-por proti eventualni avstro - ogrski ofenzivi so dosegle stopnjo mrzlićne intenzivnosti. Na vseh točkah. kjer bi se moslo pri-čakovati napada, so postavljene številne rezerve in artiljerija. Na nicnem odseku se ni opazilo američkih kontingentov. Specijalnih čet. poslanih v I tali i o pred kobariškim porazom, ententa ni odvzela, marveč so ostale v Italiji. TTRKI ZAVZELI BATUM. Carigrad. 15. aprila. Kavkaska fronta. Trdnjava Batum ie padla. Sovražnik, ki se ie trdovratno branil I ie bil potisnjen na pas utrdb. na kar I errao pričeli 13. t. m. z napadi na utrdbe I južne fronte. V ljuti borbi se ie posrećilo našim četam vdreti v močno z žič-nimi ovirami zavarovane utrdbe te fronte. V nadaljnem poteku napada ie nekai sospdnih utrdb razobesilo nemske zastave, druere utrdbe pa so se žilavo nadalje branile. Zasedenje mesta in pristaniiča se ie izvršilo brez bola. Odposlanstvo mesčanov je pozdravilo naše čete. V mestu vlada mir. Števila padlih in plena še ni Mio mosroče do-grnati. Sovražnik ie iotpI težke krvave izffube. Vzhodno od Vanskeera iezera smo zasedli Serail. (Batum ie srlavno mesto istoimen-ipke pokrajine na iusrovzhodni obali Crnesra mori a, 30 km severovzbodno od stare tursko - ruske meie. Šteie 30.000 prebivalcev in ie središče petrolejske industrije ob Čraem morju. V turski pojesti je bilo mesto od pričetka 17. ^toletja do 187$. Berolinski koneTes ie priznal mesto Rusom. Mir v Brestu Litovskem ie mesto vinil zopet Turci ii. ki pa te morala Še Ie preenati njpke čete. katere so bile vdrle v Kavka« Amerikanci v Sredoiemskem morju. Carfb, 16. aprila. Glasom poročil iz ^talijanskih pomorskih kromov inspicira američka mornarička komisija Bafeare, da upotovi. ali so otoki sposobni za ustanovi-tev ameriSkeKa oporišča za preskrbo ame-riških pomorskih sil. Betonske ladfe za Ameffko. Amsterdam, 16. aprila. (Koresp. ur.) Ofasom poročlla nekega takajSrnesa lista hrvedo »Times« iz New Yorka. da ie pred-tednik Wilson sankcijoniral zakonski nacrt, ki rahteva S0 miliionov dolarjev za ustann-vitev pet novih Iadjedelnic za gradbo betonskih ladij. BattiSkl Nemci sa tremo svezo z Nemtifo- Berolta, 15. aprila. VVolffov urad tk>-roča: Združeni dežeini sveti Liviandi!e, Estonske. Rise in Oesla so skienili v gradu v Rigi z velikim navdušenjem soslasno: 1. Prositi hočejo nemSkega cesarja, da nai obdrži Livlandijo in Estonsko trai-no pod vojaškim varsrvom in Jih nai ped-pira pri končni razdružirvi z T?osito. 2. Izrekajo feljo, da nai se ustanovi iz Livlandiie. Estonske, Kuronske, otokov in mesta Rige enoten zaokrožen monar-hiČno državni kompleks z enotno nstavo in opravo in da se priklopi Nemčiii v personalni uniji s pruskim kraljem. Obenem prosilo nemškega cesarja da naj blaisohotno jsprejme to željo baltiškega prebivalstva in j«resniči njih zahtevr. 3. Prosifo nem^kega cesarja, da ustanovi: a) lastne đeželne naprave za Livlandijo in Estonsko, ki naj vodijo do dr£av-ne?:a 2edinfenia baltisldh uokrajin upravo LivIandlJe in Estonske: b) da se sMene med NemSJo, oziroma pruskim Irraljestvom in državo, kl se na? ustanovi iz baltičkih po-krajin. vojaška. denarstvena. prometna, ca- irfnska. merska in utežna Dogodba, kakor [tuđi dmge potrebne pogodbe. Rf^a* 16. aprila. Cesar Viliem !e po-slal predsedniku skupnesa deželne^a sveta v Rigl to - Ie brzojavko: Tako prisrfno mi Izrečena zahvala deželnega sveta Livlan-jdije. Estonske, Rige in Oesla za osvobndi-?tev starih dežel vitesicega reda In t»odiarm-1 ljenja me je globoko ganila. Zahvaljulem se Bogu iz srca, da Je pripustil, da sem laz In moja armada orodje za to osvobeditev In da mi Je dal možnost, postaviti bodočnost starih, z nemškim delom ustvarienfh dežel na gotovo podlago. ProSnJa deželnega sveta za priklopitev NemčijI pod mojim žezlom, se bo blagohotno pozdravila. Spreje-mam Jo kot znamenje zaupanja v mojo hišo in v bodočnost Nemčlje ter Izrekam dežeinerau svetu svojo cesarsko zahvalo. • Irsta* Amsterdam, 15. aprila. Glasom poro-ttla iz Londona je naročil kabinet posebni komisiji, da naj izdela nov nacrt za home-rule ter se domneva, da bo načrt izdelan v dveh do rreh tednih. Rottcrdam. 15. aprila. Zdi se da so Ii-•bcralci in delavska stranka proti uveđbf brambne dclfnosti na Frskem. Kabinet pa je obema slrnpinama obi}ubi 1, da brambne dožnosti ne bo trvedeh predno ne bo spre-leta homenile. London, 16. aprila. Delavski mmlstrf tahtevajo za Irsko samoupravo, predno se lim uvede brambna dolžnost. t A—tor dam, 16. aprila. Iz Dublina po- I jpčajo, da ▼tada tam bndo raztmr|c&ie st>- I radi brambne dolžnosti. Sinfini lovora o opoziciji, nacijonalisti o pasivni resistend. katoličke stranke pa nameravajo ustanoviti zvexo proti uv^dbi braoaba« dottaocti. Vrhunec poINKne krzie ■mi Ogrskenk BudtepdUc 16. aprila. (Kor. urad.) V palači ministrskegm predsedništva se je vrlila danes ob 7. ivečer pod predstdstvom ministrskega predsedni-ka dr. Wekerla konferenca, katere so se udeležili Irvzemši odsotnei^a ministra Srterenvja in dr. Unkelhau-ser-]*a, vsi člani kabineta. Mi-ktrska kon-ferenca je sklenila z oiirom na tn, da vlada sedaj razpola^a z cnimi sredstvi, I ki jih smatra za potrebne, da spravi i volilno reformo pod streho, da naj se , v tei zadevi vrši hitri mmistrski svet. V tem ministrskem svetu boi vi ada najbrže sklenila, da' poda svoto demisijo. ! Budimpešta. 16. anrih. (Kor. urad.) i Za futri dopoldne dnloiena seja voiil-nega odseka izostane. PcSifllne v^s!". =~ Ljubljanska cenzura zopet pri adu. Zadnie dni razsaja po našjm listu zopet ljubljanski cenzor in se obnaša kakor bik, ki ga spustiš v trgovino s poredanom. Kar se cenzorju ne dopac!a, kar ne odgovarja njegovim političnim simpatijam in antipatijam. to je — državi škodljivo. Iz včerajšnjega uvodnika nam je cenzor zopet črtal izvajanja, ki jih danes v več ali manj ostrem tonu čitamo v vseh opozicijonalnih listih. Znaćilno za mišljenje ljubljanske cenzure je, da se ne srne niti povedati več, da je bil Czernin škodljivec države. Cenzorja opozarjamo. da se b!iža zopet parlamentarni čas. Obljubliamo mu, da njegova junaška dela ne bodo ostala brez odgovora. = Protestni shod proti Šusteršiče-vfm podttkovaniem. Politično društvo »Edinost« sklicuje izreden občni zbor v nedeljo 21. t m. Dnevni red: Nagovor predsednika. Protest proti podtikavanju dr. Susteršica. — Po na§em mnenju pn-pisujejo v Trstn onemoglim obrekova-njem kranjskih pokvarjenih elementov preveč pomena. Pri nas se za Šusterši-čeve denuncijacije nikdo ne zmeni m skoraj se nam zdi pod našo častjo odgo-varjati na podtikanja in obrekovanja, naročena od sovražnikov naše stvari. Taka obrekovanja siišimo vsak hip iz nemških vrst, na raznih Volkstagih in v nemških listih nas vedno znova obtožu-jejo veleizdajstva. Menimo. da se nam ni treba nič boli razburjati, če se je Mraviagom, Ambroschitzem in drugim pridružil sedaj rudi Susteršič. == Razpuščen shod v Praši. V ne-Ueljo zvečer se je vršil v Pragi velik lfudski shod. na katerem sta imela govoriti urednik Sokol in dr. Kramar. Med govorom urednika Sokola, ki je )}uto napadal nemškega cesarja, ie bil shod razpuščen, udeležniki pa so korporativno korakali v nepreglednih vrstah na Vaclavsko namestje, kjer so prirejali burne manifestacije za češko-jugoslo-vansko bratstvo. Prišio je konečno do spopada s policijo, ki je mnogo oseb aretirala. = Poljaki in Čehi. Predsedstvo Ce-škega Svaza je s posebnim pismom na-znanilo Poljskemu klubu praški manife-stacijski shod, na kar je prejelo od ura-dujočega načelnika Poljskega kluba Kendziora sledeči dopis: Slavni Češki Svaz! Odgovarjajoč na včeraj došli ce-nieni dopis z dne 10. t m.. mi je čast sporoćiti. da je. ker bo manifestacija čeških parlamentarcev proti govoru zu-nanjega ministra grofa Czernina jutri 13. t. m. v Pragi. nemogoce v odsotnosti poljskih poslancev z Dunaja s ćlani predsedstva in se manj s parlamentarno komisijo zavzeti stališče k tcj manifestaciji, preden se bo vršila. Ker govor grofa Czernina vsebuie težke obdolžit-ve proti nenemškim narodom, ki tvori-jo dve tretjini prebivalstva Avstrije. tendenca teh obdolžitev pa na^protuje duhu avstrijske ustave, si dovoljujem izraziti svoje osebno mnenje, da no-ben narod, ki prebiva v Av-s t r i j i, če si obrani čustvova-nje za lastno čast, ne more ta-kega izzivanja sprejeti brez ugovora in da bo zato na pmtoinem mestu. v dclegacijah in državnem zboru zavzel primerno stališče. — Posiinec Kendizor je prejel na ta dopis slccicči odgovor: Zbor Ceškega Svaza se zahvaljuje za izražene simpatije ter u^n, da se bo posrećilo združiti vse slovan-ske narode v boju za svobodo in samostojnost. = .Madžarski grb, turski polumesec fn nemški meč. Zagrebške »Novine« po-ročajd v svojem dopisu iz Orahovice: V madžarski soli v Zdencih ni razrcla, marveč na mestu raznela visi madžarski grb in krona poleg tursksera polu-meseca in nemškega meča. Kraj njih se sramuje hrvatski grb (brez slavonske-ga. ker ta se ie vtopil v madžarskem). V Ameriki velja načelo: čast deželi. v kateri živiš. Madžari pa postavljajo tuđi na tujih tleh na prvo mesto svoje znake in čast dežele, v kateri žive, na zadnje, to tem lažje, ker se jim pusti, da delajo po Hrvatski in Slavoniji kar baš hočejo. = Sestanek dalmatinskih narođaifc poslancev ▼ 7adm. Iz Zadra nam poroča jo 13. t. m.: Sestanek narodnih poslancev 13. t m. je lepo uspel. 2al, da smo zaman čakali đrja KoroŠca. katere-ga prihod je bil že naznanjen. Vsi narodni zastopniki in posebni odbor naj-odličnejših zadrskih meščanov so se zbrali v pristanišču, da pozdravilo voditelja jugoslovanske delesracije. Iz okolice je bilo dospelo mnogo naroda in mladi in stari smo se veselili, da preživimo krasne dni narodnega oduSevUe-nja. V SibeoUra in v Spite so bite »9» firjeae vesti, da prlde na^elnit Jinto- ilovanskeju kluba tuđi tja in povsod mu id nače sav«4no ljudstvo pripravljalo odvievijtii spreicm. Silno »mo Mi razoćarani, ko |e prispcl parobrod — brez drla Koroica. Dobili smo pismo, v katerem nam načelnik JtifoslovansJcejca kluba sporoča. da so jta vazal DoUtlčni dogodki zadržali na Dunaj u in da od-haja k praškemu sbodu. V imen« sbra-n.h narodnih zastopnikov je posla! dr. Iresid v Prag » pozdravni telejrram, ki izraza bratom Cehcm simpatije narodne Dalmacije v boju za »veto narodno si\2T ter iz? ;v!ja, i'a hoćemo ramo ob rani vztrajiiLi uo r.niage, o kateri smo v cao duSe nrc n^ani, naj it razvijelo \rjni dcgoJUi kakor hočejo — Daima-lin.ski narodni krc?:i u^ajo, da priđe na-c!nik Jt^o^'ovan"!:ec:a kluba skoraj i o nai, da Dalmacija v njegovi osebi pj lavi ve'iko sveto idejo Ju^osio-vaniiva. — PoJrobnejre porobilo sledi. — N »vi do'.miitnli? ^Lokalanzei-•:cr« poro.a i? Zečeve. Tiskovni urađ .'i'.irjj -'ic^a mintstr5kefra pred-edstva ^ oroca, oa bo fr^neoska vlada, če tre-ta. ob'avll i še dri ,o s^n,tacijonalne do-!:i;r: ( n e iz fasclia pr-nca Siksta Bour-bc i.s!:e::.r ^= Pr'nc S'kst. Rotterdam. 16. anrf'a. *: c.it JuurnuI« poroča: Princ S:!:st Prurbonski se vrne začetk(.'in maja iz Afrike v Mavre. = rwycrj:t:ie ves i o srbskem par-laraeiUii. *Jcm.">ki licti prinašaio baje ro »Ncue Ziiricher Nnclirichten«, da ie srb-ski ministrski rrcJsednik Pašić dobil iz L^nclona narocilo, da nai opozicijonalne Clane srbskes:a parlamenta, ki so zari te vali senaratni mir s centnlnimi dr-^avami. kratkomalo aretira. To je Pa-sie tuđi izvedcl ter sedi sedaj polovica članov srbske^a parlamenta v Ahilejo-nu na Krfu. - Jusosiovanske politične brošure v inozemstvu. V Švici izhajajo stevilne jn^oslovanske politične brošure. Bosan-siti Srbi izdajajo posebno »Biblioteke Prosvjete«. Hrvati svojo »Biblioteque Cronte«. Kot prva brošura te hrvatske knjižnice je izšlo v franeoskem prevodu znano nismo Ju^oslovanskesra kluba mirovnim dele^acijam v Brestu Litov-skem, ki je bilo v Avstriji konfiscirano. r= Jugoslovan MeŠtrović. >Narod-ne Novine« poročaio iz Zeneve: Mojstcr Ivan MeŠtrović ni hotel za nobeno ceno pristati na predlog londonskepra srbske-£a poslanika, ki je želei, da priredi raz-stavo svojih de! v Londonu pod srbskim imenom. Meštrović je ods:ovoril: »Priredim razstavo pod hrvatskim ali pa pod jugoslovanskim imeiom, pod srb-skim pa ne.« Tako je bila londonska Meštrovićeva razstava otvorjena kot jugoslovanska razstava = Dr. Potočnjak — živ. Hrvatske službene »Narodne Novine« poročajo iz Ženeve: Dr. Potočnjak, o katerem se je poročaio. da je bil pri nemirih v Petro-Kradu ubit, je živ in zdrav. V Rušili ni bil že ćelo leto. Tople nekrologe. ki so jih priobčili jujroslovanski listi povodom vesti o njeeovi smrti, je čital z velikim veseljem. Nedavno se je preselil Iz Ze-neve v Pariz. = Italijansk! ministri napram novim bofem na fronti. Ministrski pred-sednik Orlando se je obrnil na italijan-sko armado in šefa Keneralnega štaba z vsoodbutevalno besedo, da občuduie popoln red v armadi, ki ima nalosro, da brani obstoj in čast države in take na-Iojtc ni bila nikdai vredneisa kakor sedaj. Sovražnikov napad bo dobil Italija-ne pripravljene, ako oride, da ga pretr-pe. Zakladni minister Nitti Da ie v pogovoru z Žurnalistom Ward Princem izjaviL da italifanski narod nožna res-nost položaja in ve, da odpor pomeni za Italiio živlienie ali smrt. Rekel je, da je govoril z vsemi generali in vsi so polni zaupanja v italijansko odporno silo. = Irredentisti pri italijanskem mi-nf?tr?kem predsednfka. Iz Lusrana: Ministrski predsednik Orlando je spreiel udeležnike rimskesra irredentistične^a sestanka pod vodstvom predsednika se-natorla Ritffinija. Orlando ie imel da1?'! nacrovor na nje. povdarial in prizna val njihovo delovanje in iim čestita! na tem. rekoč. da že dols:o časa soglaša z nli-hovimi nacrti, ™ »Ponrava« mefe med NemCro in Pr'lsko. Wa ršava. 10. anriln. Po-prava meie med Nemčijo in Polisko nai se izvrši v na:krai?^m ?asu na sever-nem dehi rokranne Suvalkf med Thor-non fn A'^ksindronom ter v premocrn-ko^nih rrkraHnah rri Dombrovi. Pri tem si nnmrrava Nemčiia prikloniti pre-rroeok^n B^rb-ra. ki obvlidaie srore-nješle?:ko Tcmnj^konnn ^okrniino. = O rrfzmcrih v U'rajhif poroča »T^dicbf* Pund^rbm«: MlaJa država ukrntin^ka se ne razviia enorno. Nekai strank h^če vpeljati ukraMnski jezik v vse uraf*e, dnire zonet ociklanjajo vRako narodno ukrajinsko ^ibanie. Revolu-ci'a in Narodna rada ste nrevndi vse dosc^-^nje ter^slie mc^čan^ke.ira življenja. Nameravali so po 3 nniversMii raz-lastiti ve?enosestvo brez odškodnine, toda odnuščenf vofaki so v zvezi s kmeti že sami izvršili raztastHev naj-večfega dola ve!eposestva v prav revo-lncijonarni obliki. Kaj pomeni to v tako izraziti agrarni državi. Ie ?asno; par Stevilk naf označi položaj: 32% obde-lane žemlje je v rokah veleposestva, 1e-tina teh 2em!ii§č te bila 2a 20^- vi§ja kot pri kmetfh. Slađkorna industrija Je popotnoma odvism od produkcije vele-rx>sestev. — TezTco Je srađiti državo, kler so podrl! vse preJSnie tradicije in Ie vrhu vseira §e ve5!r»a inte!i«rence ve-Iffcoruskera m^Hen?a. kf ?;e srotovo nf !2prcmenno v Imbav do UVr?iine, Ce mu novi rakonf frrore vzeti ek«*.'stenco. Na tem notrpn*em rarvo^i fe tro*o^i r^^*\ «a bodočnost fntere«?r^?T! tti't' W**Tn^ii-». Trn pr*krf*«f> sc**™i~*t r^ *• r^ **'^ ve^- ! Je važnosM v^ra^-^^v. k"''1"^ f**"* rr*n lahko odđa nkravn«tko poijedei^^o, kf je do leto 1917 v primeri z ostalo Rusiio 1 k malo trpelo v vojni. Jeseni 1917 so se razmere temeljito izpretnenile, Kmet-M so namreč tačas priborili novo me-tdo, mesto desetine so jim morala ve* leposestva za njegovo delo oddati če-trtlno, ponekod odo tretjino v$ega pn-d#lka. Tako so prešle snatne Silose žita v roke kmetov, kjer so tuđi ostale po rikviticijah ruske vlade, ki je posegla Ie na zaloge veleposestva, kjer ie bilo blago hitreje in Ilije dosegljiva Težko je sedaj dobiti ta veliki prebitek žita iz vaši, kjer branijo i.*"- -odivjani. od noj? do g)*ve oborr *?e. Drusi del žalo* so podeb' ^ tako je samo ena vas v ok . a spreme- nila 2i '0.000 puđov l. v ž^anie, kar sarro uokazuie. kako velike množine so po^krite na kmetih. Drugo znamen:e ^biHce Je rnnidno padanje cene Žita, od-kar smo zasedli Kijev. Pud žita ie pa-del v 14 dneh od 80 na 20 rubljev. Važ-nejše kot vsi dekreti o vpeljavi ukra-jmske*a jezika (Kiiev ima 50% Pusov in ]e \2r'r Ukrajincev) so prednisi za prisilno obde'ov?nje zemlje Resili smo z našimi bai-oneti deželo nereda, zato treba sednj kmete zlepa ali pa s silo prisiliti k de!u. — Ukraiinsko - švedska potrajala. Ko dani, 15. aprHa. (Kor. ar.) Iz Stock-holma noročajo, da se vrše med Ukraji-no in ^ve^sko pojraianja ?leie izmene ?Jta proti švedskim poljedelskim strojem. = An^lcški socijalisti ffaigu. Reu-terjev urad poroča, da ie Hvndman v imenu izvrševalnes:a odbora angleške socijalistične stranke brzojavno čestital generalu Haisru. povdarjajoč, da je soci-jalistična stranka prepričana, da bo an-Kleško-francoska armada zmafcala in da izvojuje za vso demokracijo trajen mir. = Ruska demobilizacija končana. »Tenips* ooroča iz Petro^rada, da je ruska demobilizacija popoinoma končana. Dopis iz Celja. (Od naSega poročevalca.) C e 1 \ e, 16. aprila. Nemški volksta« ▼ Celjin ali Ambroschitscbeva polomi i a. V praški >Montasrs - Zeitnne:« z dne 15. t. m. čitamo med drturim: >Ce-Ue, 13. aprila. (Hazno.) Dne 14. t. m. se i« vršilo že za 7. t. m. napovedano zbo-rovanje proti Jugoslovanski deklaraciji. Govorili so MarckhL dr. Mravlas in dr. Ambroschitsch.< — Vsakakor zani-mivo poroci lo, pisano 1S. t. m. o shodu, ki se je vrsil 14. t. m. Pa nemški §moki so vse*ra zmožni! — O shodu samem nimamo tuđi mi mnogo več poročati; konstatiramo Ie v soglasjn 2 većino udeležencev, da ie bil Ambroschitschev konventikeli, imenovan volkstae:. ne-smrtna blamaža za spodnještajer-sko, posebej celjsko nemškntariio. 150 ljudi (maksimum!) z deco vred je s e -delo pri mizah v sroetilniški dvorani \Valdhausa. Več do polovica teb so bili delavci od Westena in iz Stor. ki so bili na shod kGt živina prienani. Druero polovico so tvorili nemški uradniki. Kar je mešcanBtva (trsrovei in obrtni-ki!). je po večint vs© izostalo. In tej velikanSki množici so prodajali svojo modrost suhoparni Markhl, junak iz za-ledja. eeneral e kanoni dr. Mravlag in znani štatistik o poninoževanju nem-štva, profiluli >Bie^rfriedc — Ambro-schitsch. Zanimivo je. da so udeletenci po shodu zabavljali na Markhla in prisezali, da ne bo nikdar ve? poslanML Tojereenicao shodičn, ki si jo nai vsakdo predoči, kdor bo čit&l slavospe-ve nemških lietov. Pribiiemo ee sledečo zanimivost: Ambroschitsch se ie zelo bal, da bi Slovenci vmili sa 5t. Janž šilo za ognjilo in prišli na shod, zato je že par dni pred sliodom naprosil orožniStvo, naj zabrani vsako zbiranje predWaldhausom. ?amo delavci iz We-stenove tovarne in iz Stor. ki so jih priznali na shod, smelo v irrtiči iti. Am-broschitschu sledefe: če bi bili Slovenci hoteli ehod razbiti, bi nas bilo prišlo lahko na stotine in Ambroechitsch ie lahko prepričan, da bi se mu bilo slabo cođilo. Toda kot kulturni narod nerhoresciramo barbarski n a -<*in nolitiČneara boja, kakor-šnjeffn so 16 poslužili Nemci v Š t. Janž u. in pustimo naše ljube nemškutarje v miru zborovati. to tem boli. ker vemo, da tak^ni shodiči urosničenju naših uDrnvičenih zahtev ne moreio prizadjar ti niti naimaniše škode ker Ie smešiio nemstvo. in ker vemo. da ie vse to Ie napihovanie nem^kutarpke žnhe. kateri grozi nevarnost. da poči. — Tn da spo-nolnimo pravo sliko tesra volkstaara še 1>oH. nai navedemo iz iste >Montaers-ZeitunflTc v isti notici. iz katere smo po neli eori navedeno >poročilo«, zadržane vrstice: >Pomanikanie kruha se v našem mestu vedno boli širi: prodala lnico čez dan neprestano obleeraio 1 a ? n i 1 j u d i e . ki se morajo zado-voljevati s slabim kruhom v neza-dostni količini, da. veliko jih mora praznik rok oditi. —Mar veste, kdo so v prvi vrsti ti lačni ljudie. ki obleeraio nrodrnalnico? To so tišti delavci iz Westenove tovarne (oziroma niihove žene!), katere po na nedeliski shod ▼ eručah, kakor živino priemali. da jih nasitiio z duševno hrano dolgročasnTh Markhlov in Ambroschitschev. Ce so zdaj ti delavci za par tednov nasičeni, smo zelo radoveđni. Siti bodo brez-dvomno prav kmalu Ambroschitscheve-era hujskanja in — aprovizacije. Ta-krat, moj ljubi Ambroschitsch, pa se bodo vršili dnieačni volkstaeri, na ka-terih bo res govorilo liudstvo. in na katerih bo se pela smrtna T>esem Vaši nolifiki in Dolitiki vseh onih Czernina, Seiđleria in podobnih patronov. ki vi-diio čili svoie"?* živlienia §** vedno samo v uzadovolievam'u nemskih belan-pov in ne v zrdošopnm realnim srosno-ds^kim in Vnl^irnim notrebfiTn prebit va'stva. — Mi Slovenci f^o z nedelj-skim vo"'st"eroTn zelo zTiovolj^f. za-kai doorinftiel nam je đo£az n a j no n o 1 n ei s e r a fiinfika **<#• noliti^e tud? med Tiem-H*im in nanoineniSkim nrehi-valstvom Celja In Spođnle Štajerske Koncert v8okolsk*m do* mu v Gaberiu Dri Celju minolo soboto. prirejen Đod okriljem obeh celjskih podružnic C. M. D od ljubijanske-ff* kvarteta prof. Kozina* je — kakor •mo prićakovali — zelo lepo ospel. Dvorana Sokolske** doma 1e bila topet natlačeao polna našesra, umetnlftlceffa uiitka tei netra obttnstva. 2opet nam ie ta udeležba dala dokaz o nujni potrebi večkratnih Dodobnlh priredite^. Da ie k sil a ju večera pripomogla naša vrla in zavedu a ^dč. Lila Štefančičeva z okusnO in priredbi primerno dekoraci-1o dvorane, bodi ta posebel DoudaHeno ter vrli narodni a kinji za to in za brez-plačno prepusti te v dvorane i »rečena topla sahvala. Ljubljanski kvartet pa zasluži vse naše priznam*© in samo želimo, da era v doclednem časn »opet srečamo kie na a Slovensko štajerskih tleh v izvrševaniu plođonosne^a narod-neea dela e umetnostio in narodno pro-buio. Ne dvomimo, da bosta obe naši podružnici kot čisti dobi ček prireditvemo* erli nakloniti prav častni dar na§i tekom vojne dobe nekoliko pozablienl C. M. D. Uspeh pa ju nai tuđi spodbudi k na-dalinemu dehi na polju družabneea iiv-1 jenja. Shod v RaihenburffU. na katerem sta govorila poslanca dr. Jan-kovič in dr. Benkovič in kateremu je pred«iedoval stolovniski kupati c. An!. Kunei. ie obiskalo nad 700 ljudi, ki so z velikim navdušeniem sprejeli zahtevo po enerini državi S. H. S. Sad nemškutarske vzero-j e. V Ormožu je pekovpki nCenec Iva-nuša vrgel skozi okno Gomzijeve Kosti Ine kamen in enesra ?osta težko ra-nil. OHsojen je zato na mesec dni težke jede Fant ie pri sodniji izpovedal, da je vrsrel kamen zato. kerie slišal slovensko pesem. Je sin slovenskih staršev. ki sta oba v Ameriki, fant pa je bil vzgajan pri mestnem stražni-ku in v nemški soli (kjer ufciteliuje znani reneerat Hribar - HtiKlerc). Tako se ie nasrkal >plemenitega<: nemskesra duha. Mo sroče mu bo pa v ječi nekoliko spuhtel. Koledar štajerske kme* tijske družbe sem te dni slučajno dobil v roke. Je seveda samo nemlki, ker je občni zbor predlog slovenskih podružnic za izdanje slovenskecra koledar ja — zavritel. Pa Se ta nemški koledar naravnost izziva Slovence a «vo-jimi napisi in spisi, ki eo v prvi vrsti agitacija za nemštvo in nemško politiko. Radoveden sem, če je Še kjje kak Slovenec, ki si bo tak koledar naro-čal?! Cmurek — >etemi8chtspra-ehiec?! Ali ete to že kedaj slisali. prijatelji, iz nemških ust? Verjame-mo, da ne: nasprotno. lažnik ste bili in potvarialec resnice. če ste trdili, da so v Cmureku tuđi Slovenci. In ffleite, danes so Nemci +isti, ki to trđijo. Imeli so tam nekakšno zborovanje a la celjski sloviti volkstag, in nemški listi radosrno poročajo. da se je tuđi >*e-mischtsprachigc Cmurek izrekel proti jueroslovanski deklaraciji. Zakaj to trde? Zato. da lahko svetu lažejo: iflejte. tuđi Slovenci y Cmureku so proti deklaraciji. Gleite. flrleite, kaj včasih povzroSi. da >stockdeutsćii€ emezdo postane nakrat >&emiachtspra-chig:Tasespostc prinaša te dni članek. v katerem pravi med đru-$tim: >Die Kroaten haben sich tapfer creschlaeenc, med vrstami v nadaljnih' jzvajaniih pa da razumeti. da se o nas Slovencih te?a ne more trditi. Ne bomo tu spominjali na neštete članke, katere je ista >Tasrespost« prinesla o junačkih činih železnesra kora, ki se-stoift po večini iz Slovencev, posebej tuđi o junaštvih železne^a — t. j. 17. — tepa — pešpolka . . . Vse to ie seveda senilna >Tafirespostc danes že pozabila, ker ji tako sre v račun in ko^ misli, da bo s tako pohvalo odvmila Hrvate od deklaraciisfee politike in iih pridobila zese. Smesni poskusi! — Da pa postavimo trditve >TasrespoŠtec glede nas Slovencev v pravo luč, nai navedemo tu Ie sledeče: Za vojni album S7. pešpoika i> feMmarSal Boroević po-slal svojo sliko obenem s flleđečlm pismom polkovniku Hosneriu: >Med mno-ffimi četami. ki so se tekom svetovne vojne borile v mofih armođah. stoji 87. pešpolk v sprednji vrsti. Krepko disciplinirani, dobro izvežbani in vodeni so si iunaški sinovi Spođnie Štajerske v karpatskih bi tkah. bitkah ob Soči in v Furlaniji s svojim izbornim duhom, iz-redno hrabrostjo in brezpo^ojno zanes-ljivostio priborili neminljivo slavo. Evo Vam razlike med besedami nem-Škeua smoka in — avstrijskesra ffene-rala! Komu bomo paČ verleli?! Poraba petroleja Se bolj o m e 1 e n a. Glasom raz?lasa Stalerske namestnije postane s 14. t. m, odredba o porabi petroleja v zimskih mesecih neveljavna in se z novo navedbo pora-ba petroleja še boli omeji. Zasebnikom se sme dati petrolej Ie v izjemnih elu-čajih (razsvetliava kleti, podzemskih stanovanj. za slučaj bolezni itd.). Clarv res ne ve več, kie bi ubojgo prebivalstvo še bolj pritisnil. Nariborsko pismo. (Od našega dopisnika.) V Mariboru, 15. aprila. Vprasanje Narodne s t r a -ž q. Z velikim zadoščenjem smo sprejeli vest, da zahteva Juioslovanski klub za naše narodne manišine po spodnje štajer^^.ih mesiih in trerih dovolienir za osnovanic narodnih straž. Le na tr način n^m ie dana možnost. se z uspe hora ustavHrti nem^konacijonalnim n-silnim napadom. °'- «**• .SLUVtNbiU NAaOU", ui»c 17. aprla 1918. Stran 3* ikedijiktlnđr. VirstOTftkaf Pred nekai dn«Ti 1« dol žila >Marbureer Zeirtmar« t>osl. dr VeratovSka. da je imel dne 6. t. m. t eemenifccu diiažki •hod v vde-lovan»kf»m duhu. Stvar to ta: Onega dne po obadu v skupni obe-do valni ci v seroeniscu, 00 diiaki, kakor maioae v&aki dan, mimosrrede zapeli par narodnih pesml. neki diiak r>a ie peti« snr^mnal na klavinu. Taka ie navada od nekdai. Ko oo po obodu pri-•li diiaki na ceeto. tih ie ustavlial neki — c> kr. stotuik in Uh izp rale val k1e 60 bili, kai so peli, kedo drusri ie bll v cbednici itd- Ir poiasnil ie potem na-pravil dotični c. kr. stotnik. doslei ie nezn^nesra imena, ono lažnjivo noti00 i* »Marburrer Zeitune«. Zflrodovinsko društvo ima •vole zborovanie v nedelio. đne 21. aprila 1918 v mariborskem Kn rodnom domu in aiosr ob 2. uri popoldne in ne, kakor že pomotoma iavlienn. ob 4. uri. Dnevni red te vseskozi zanimiv. Prefrigan tat. G. Medie. narednik nekeza voiaškecra železnifcke-ira polka. ie te dni r>renočeval ▼ neki tukailnii *ostilni. Polee nie*ove sob« je etanoval neki dozdevni četovodia. ki •e je izdaj a 1 enkrai za V o z 1 a . enkrat zopet sa G r i Ć a r j a. Caa, ko ie «. Medic vecarjal. ie uporabil. da ee ie - :radel v niecovo sobo in mu ukrade i iz žepa vojaške bluze po to vi no 3000 kroiL doMm Ie tmstil ostale listine ia papiri«. Nekemu poročoiku je tuđi vkrađel popolnoma novo uniformo in •peharil neko natakarico za 40 K, na kar ie izffiuil neznano kam. Dobro bode na teea tića posebno paziti. Ker ie sedii a dananem in obleko dobro pre-skrblfen. ne bi bilo nič čudneera, če bi s© kje Doiavil kot c. kr. poročnik in v tmki lastnoati evoie lumparije nadalieval. D u $ e . ki se naiđe i o. Nemški •trelski klub >Schwarze Ku?ek ie ero-fučernirm čestital k možatemu na-stopu. Grof Oernin se ie klubu za-hvalil. Isti klub ie brzojavno izrekel ptuiskemn občinskemu svetu za svoj brzojav Cer« ninu — svoie simpatije. Ja> 1a: >Gleich and irleich eresellst sich eern< ali po domaće: >Gliha vkup štriha«. Kai vse bi radi? Xa nekem zho rovanju nemžkih mariborskih dru- štev se 1e eahtevalo sa SDodnieštaierslte nemšJnjtarie nemških duhovnikov. Go- vorniki so zahtevali. da nai se pritisne na knezoskofa dr. M. Napotnika. da «e ukloni nemški želii. Kai bode v danem slučaju frospod knezoškof oderovoril oziroma storil, seveda še ne moreroo ye leti. Gotovo pa je-, da bi e# aloTenska iavnosT ne 1e Maribora, marveč vse^a opodniesra Štajerja. takemu morebitne- mu rei ljenju z vso odločnostio in naj- akraj&ejlim ogorčenjem uprla. Si cer naHI Bafteloma malo mar kai in kak> posluje v knezoškofiiski palači, kakor hitro pa bi do česa takeea prišlo* bi ■matrali to kot vrinjenje tujcev sa po- ^sdisro nemfiurskeea elementa med na~ mi in kot navadno narodno provokaci- Ce Nemci proze s prehodom k t>ro- antizmu. nam to fnalo mari in tuđi • ne bode škode. Da bi pa se na ta 1 pripušcftto ponemčeTanie — od ■- tem slučaju nikdo ne bode mo^el rica> >vati, da bi roke križem držali ?n mcfđa mol?ali. Ali odlorno postaviti vi pa sa«ejati med naš narod raz- -"■•.-.: sedai. ko sra ie naimani treba, In *o ie nač erlavni namen nemškonacijo- nalnih elementov. Kdo bi imel po ruma, Jlm prinomo^i k uresni^eniaf Kokose agitira na poboi proti Slovencem. >Marbureer Zsitnnfi:« z dne 14. t. m. prinaša obve-sdlo. da bode na ta dan »rovoril na sho-du v raariborskem Narodnem domu po-»Unec dr. Korosex;. Kai ie na stvari? Shoia eeveda ni bilo nobeneera naoove* dineca.še manjMe kdo ka! o kakena prihodu posL dr. Korošca veđel. Gr© toref 1» enostavco — a eri ta dio in šč^vanio 8% Doboj Slovencev. ki pohaiajo Narodni dom oziroma za napad na poslopie »amo. Tn ce bi bil v istini ehod: Kdo ft\ sme prepovedati? In eelo na Selio >Mrburs:er Zeitun*romi". kako treba nam takega shoda! Ntmški Gradec t smrtni tttvarnosti. Nemški Gradec ie v »artni nevarnosti. Nekai Slovenrev. l±r\-atov in Cehov je pokupilo v Gradcu leDo število hiš. pravilo, da iih ie blizu 40. Vpled tesra ie ostala med graškimi iNemci domneva. da hočejo iužni in sr« ▼erni Slovani na ta način praktično uvelia^-iti svoje stremljenje po «ospo-dorsko eJnipnem poatopaajti in ai v Gradcu podati roke. No, slavna krivda nakupovanju his tuđi v Gradcu ie pač ta, da Slovani konečno nismo nič maaj Praktični liudie. kot so n. pr Nemci. ki o tebi vedno kriče koliko rtnotno trt-v-ujejjo »• drfaTO, dočlm v recnid stoI denar varno nalafirajo čisto drugara. Gradec je veleinesto ili hid« se dobro obrestujejo. posebno v danminlih časih. Prihranki so torej tukai varni in prav ima oni list, ki pravi, da ie bolje imeti milijone v n&kupljenem zidovju in par-celah sUvbiAč. kot pa t papirnatih brnkovcib. Neljnbo 1© GradCanom posebno, da se je tuđi mnosro Hrvatov v j >neraškem< Gradcu nakupilo. Pred I temi >v voini oboeatelimi polubalkan-ci< kakor pravilo. Uh ie naibolls strah. Ne vemo prav sa kat• al! jih irr jo za boli narodno za vodne od nas, ali pa 1a rosnodarsko boHe podfetne, ali pa se morda boje. da bi postalo nali m sorolakom is banovine e6a«oma oreočito. kako dela v naši državni, polovici panRennanizem proti nam Slo- 1 mm VntUtoa U fe Mfe. 4» Vmiđ I na novih ftvedokih narodno - politifinih 1 BmstsHev toetr&m flffnoisitt kolov, daai-ravDO oni — Hrvatie — Uamjo Svoto | solo v ten osim tuđi dssia v banovini v v«a kot •nsss osina. Bol« pa a« tuđi, da bi misli na ta način Slovani do fca-stopa v sjraJkesi obdi«skem sveto, ssi je vlada neko*, mnda 1e bilo 1. 1918. jianuaria meseoa, obliubila sociiaJBi <4*-mo kraci ti demokratifiso voli Ino reformo vseh občanskih sastopatev itd. Kakor ie torei razviđeti pri^enja ae krte-vati sa bodočnoet naših Nemcev te dane* velika nervosnoet. «a ono bodoe-nođt. ki io coraišnii era^ki dnevnik • prav prilično karakterizira kot »tenrno in nedolo^noc Rea ne more biti prti etno če eni poveHftiieio iz \i-«okesra me- ( sta Nemce in Mridž^re. r»a t>ozabi|o, da so Ie druci tuđi — ki sive. Z Goriškega. (Od naleta dopisnika ) Okraini odbor za bejrunre na Gori-&ktm »e je ustanovil i»o in.en.ijah mi-nietrsiva za noiranie sadeve pri eori-skem okrainem eiavnratvu na iniciiati-vo erlavarin harona Bauma. Oblasti eto uvidile. tia ie združena prehodna doha pri vrnitvi beguncev v domovino z tn;»rsik?uero trdobo Besrunoi moraio hiti i nadalje de'eini drtavne oskrhe, ki nai preneha komai z npsionom normalnih razmer RazVemeniti treba ?a-ledie. oHenem pa tuđi ustvariti becun-cera, vračaiočim se v dmnovino. nred-po?oje za biranje na domaći grudi nli v^aj v nieni na iveri i blizini, da tako lahko tuđi sami sodeluieio r>ri obnoW in popravi svoiih domov. Potrebno ie torei da se oeredoiofi skrb za besrunr© v deželi sami Beerunoem bo treba iti na roko ne ssmo t nasvetom, amoak tuđi z deianji. Prer=krbeti treba savet^ča ravno kar došlim becuncem. prehranitev pri dohodu vozove, orodie. nainujnei^e pohi^tvo. obleko. obuvalo. riirmrHSrno Iotvoritev šoL nadajievalnih in delnvnih tečaiev. V posoešitev teea namen a ie poklical eorifeki deželni glavar v eo^o-to, dne 13. t. m. k sebi: *o<=po Pr»vlič. dr. Parlico. župana šemneterskecra Cemiča in taiuika >Zveze slov. žunnn-stev< Feieelna, Odbor se ie hidi že ^e-stavil: vodstvo ie prevzel dr. Pavlica, tajništvo Feiffel. Ze r»ri prvi seii ie nri-&!o mnoero točk na razgovor, in se ie v tem oziru in v dobrobit no Sini bearun^em mnoeo ekleDalo in ekienilo. Je pa bila tuđi zares nuina potreba take institucije v na£i deželi sami. ki se na liru me-eta lahko takoi prenriča o želiah in tež-njah np.Jih beciincev. A pro viza ci i a v ^oriškem n##fa se ie ta teden izboliSala za v*r — deka-eramov v primeri s Prei^niim. Vsak me^Čan dobi 2a en teden kn 115 sirkove moke. ksr 1*50 iabolk, kc 025 zelia, ke 025 oveeneca riža. 6 dkir masti, 6 dksr slanine, nekai kavinih surosratov in nekai rene Xe kradi! dandanes ne veli a za že-leznice. V zadniem ča^u ie bilo ukradenih sroriškemu deželnemu odbora medpotoma iz železni^kih vozov 4S kvintalov eemenskeflra iečmena in triie kviriali sememakee-a fižola. Tat se lahko zadovolino smeie. žvižeaio'5 na vse karte, v svoi polni krožnik. Ali se ne bi lahko določifo v tak em elu&aiu in pri tako važni pošiliatvi snrem«tvo. ki seveda tuđi ne bi smelo krasti? Proca Jeseniee - Gorica bo otvor-iena ^ 30. aprilom oziroma s 1. maiem t. L Ko ie bil zadniič cesar na Gori-škem in si oerledal most v Solkanu, ie izrazil želio, nai bi se Čim nreie izro?!-lo to velevažno proco iavnernu prometu. Do Kanala že vo«i ^eleznira % Jese-nic in tuđi most v Solkanu ie ie po-pravlien. S to novo Droeo bo iužna že-leznica zelo razbremenfetia in notniki gotovo ne bodo Imeli već takih sitnosti, težav fn nepriHt Wieser ie =e vedno T Goiid. Po ^oriskem snesta se ie začelo zađnie dneve vendarl^ nekai čistiti. Vo-jaki so tnpatam na delp. odstraninieio rniSč iz sob in % dvoriš^. Tzprememba ee spozna takoi in eotovo ie zaukazal resar sam. preprio^v^i fee o velikih ne-do«t^tkih. o nriliki svoies1« zfldnie^ obii=ka hitreiši tempo obnovit veni akciii. Peti* odlikovan ie bil Častniški na-mestnik Arčon AvsniStin 17. pešol-ka. sedai pridelien oddelku stroirtih gu.3k crnov. bat. l^v>. in eirer ie dobil Karlov četni križ. Prei ie bil že odlikovan s srebrno I. razreda, dvakrat a srebrno II. razreda in z bronasto kolajno Arćon ie doma iz Renč. Seđeni miiiionov kredita za Pri-siorfe. Vlada ie dovolila pod nnslovom vojne pomoći vsled dra^inie za Primorje sedem miTn'onov kron kredita iz iav-nih fondov. Denar bo sluiil v prvi vrsti aprovizaciii in v drue:i vrsti kmotii>ke-mu pridelovaniu S Kanalskeg« nam poročaio: Ka-nalsko ie erozovito trnelo v?Ied vojne z Ttaliio takoi od prvih dni na do zadnjih, ko je Lah zbežal od tod. Strašno je razdeianje, strašna pa tndi do^edania malomarnoet s etrani oblasti, da ni ffto-rila prav ničesar. da bi se mogli Kn-nalci vračati domov in ostati na svoji lastni emidi. Preko Kala ie šla svoi čas bolna fronta, crotovo torei, da je vToina tam pustila sledove in da se te bilo treba pobrierati sa to. da bi se v teh krajih očistilo in i>ospraviloT ko Hud-stvo sili domov in ie tndi politične oblasti v tuiih deželah siliio. nai se vrne. Pa se ie vrnil marsikak bernnec in marsikaka besrunka v kanalske hri-be. ali o joi! Sai so jarki še polni li«di. sai divia še voina po Kalu. Kakor ie bilo tačafl, ko Ie moral La* odi ti. tako ie še vee. V jarkih se vedno sloniio mrtvi voiaki. vse ie razrušeno oko li in okoli in kamor stopiS. si v neyamo«ti, da se razpoči pod teboi municija in te usmrti. Mrtvački duh naokro«, to ie jrrozno. bečimo! In beže na«af v be-gunstvo. Prav nuino ie potrebao. po-soravtti mvnicilo. pottcttitl vsjsi ta noti, | njive, travnike in eozđove pa mrl'Če pokonati, kaiti drujrače nastane v deželi kn^a. Taifi na onf strani na so MH pri Ro^iniu našli v vodi dve truoli. Povsodi aevamost v zdravstvenem o^i-ru. Poklicane oblasti. z?anite se ven-đar in ponuuEajte liudstvu. đ* bo asgtftfe A SCFPOI BbtSB mm VVvIl UTVOII r Z B«vike«a nam poročaio: 2ivimo med razvaiinami. Cesto od bovak« trd-| niave da flrpenios so seie zs^emarlese ; in mikdo st +* brijra sa te, da bi ae popravile. Vjetnikov ie tu okoli 70. za delo zmozrdb pa saiuo 30. Potrebovali pa bi Uh v&ai tisoč. da bi mogli tuđi privatnikom pomagati. Mo*t v Cessočo ie se vedno porušen, da ni mogoče iti tla. Begunci se vrafajo v masah, ali vse ie narobe doma in ai bilo se roke, ki bi bila kai storiia sa prvi pričeiek bivaniu nesretnim liudetn. ki so toliko preir-peii po sv«tu v betmnstvu in se sedaj vračalo, mislen. da bo mou.tce tu žive 1 pa vaak naieii Ie na veliko razočara-nie r*iićaHuienio. da se bo vendar ee-dai. ko ie Gorica poina obnavijevainih uradov. apomnil kdo tuđi bovške strani, ki ie ^i^er pre«ei oddaliena od eori-skags* mo-ta in eoriške okolice, o ka-terih vedno slinimo in ćitaum. na u-st»ada k iroriJki deželi in ie torei dolž-noai tam >e nnhaiaiočih ol»no\ lieval-cev, da i>o>\% ~\n vao pozoi nost tuđi Hiim Gon nojii. /ur* .1 oh^ine Pod^ora v Gori- ci. Zuh u *»*> občine l'ousora Djzna-nia, da *e ie nnstnnilo v Gorici, v uiici Alessantiit, \"ol?a M 4. O» tei »»tiliki se E.'hvaJiuio o inskim naslonom ki>r se nihairio nO(«""or.-*ki b^Tunti. z« dusedai izka^ane do ^ro^e in iih priooro^a Še za nada Me ker Podircra epada v skupino V in ip v:ni pv v pov^oni porušeno ohćino šc nemotroČR. zlaaii onim, ki nišo radus.ao t»reskrblieni in nimaio po-sestov. ktlo viac iočih se is Rusije bi ve-d^l k :i liovou.-'ii o Tribinu Antonu naredniku '?* Pod^ore nri Oori i, ki &e te nih:jjal »!o CD p^^u.^ta 191C v Vol^an-?5!:u ffiibon.iia Harkov? Od takrat ni nobeneea cl :?u o niera. Če ie komu kai znano nro^i Fe vliudno, sporoTiti nie-ffovim ^i^ri^oTn na naslov: družina Tr-pin v Liub'iani Rožna ulica S0.. I nad-stron'e. Umiri ie v umobolnici v Kromerižu Izidor V;'!«!" iz ^oz.^oče. Umri ie tuđi Josin .^n;ffoi iz Dornr>erern Totalna trafika v Gorici pred nad?';ofiio &t 7. se odda polom iavne uražbe. Ponud^e do 6. mnia t 1. na c. kr finan*; no nrdzorni^tvo v Gorici, za-časno v Krminu. Javna varnost v trža^kem starem mestn že v mirnih Časih ni bila dobra. Sedai pa ^e doarai^io reci. da človek nikdar zli varen živlienia v jeno meet-nem kolu bedf* in nror»alo6ti. Te dni ie iest mladih liudi hodilo okoli tarakai in errozilo vsakernu pasantu. Nekesra voia-kf\ ie priiel ieden izmed niih s pozivom: d^nar ali smrt! nri belem dnevu. Gro-zitelii =0 pod ključem. Trsro^nne na Primorskem ostaneio odslei vsrtk dr»n odprte do 7. zvečer. Itšttrfi žena v Snlitu. Pred kratkim pr> bili v ST^litu izaredi radi slabe-aprovizaciie. Aretiranih ie bilo 17 žena, ki so na sedai na posredovanje dr. Bulata puščene na evobodo. Dnevne vesti. — Šestič odlikovao, to oot s srebrno hrabrost no medalio. zn hrabri na-stop na tirolskeni boi i scu je bil e. Maks J e r u c iz Liubliane. — Is podtae slažbe. Viši i podtni upravitelii Teodor N e o d 1 v Mariboru, Karei Hussak v Gorici. Josip F 1 e-r e v Ljubljani in Peter Celee;hin v Splitu so Imenovani sa poštne ravnatelje. — »Glasbena Maties«. Za Ere* kovo akademijo ie med občin-stvom tako veliko zanimanie. đa ste obe priredbi sa 18. in 21. anrila že raz prodani! Dobiti 1e za 2h aprila Ie se nekai stoiišč. — wčeskd Beseda v Lublanl." Pripravni schuze za učelem zfizeni ČesW Besedy v Lublani, podšnf stanov a. t. d. kona se tuto sobotu (20. t. m.) v 8. h. več. v Nšrodni kavžrnč. Kdo se zaifmaj necht' se dostavi, zvlšštč Clenovć b^valćho volnćho sdruženl bcsednfho. — Platilo državi potom tirovne^a fn bla^afni^kecra dm^tva na Dunafu. Da 8e omeii promet z eotovim đenar-iein, ie c kr. finnnrno ministrstvo v sDoivumu s c kr. N?»fvi§iim računskim dvorom dovoT-lo dn «e plačila, name-niena c kr finrn^ni deželni blacnmi v Liublinni in c kr davčnim urudorn na Ivrani-keiu izven carint potoni dunai-^e žirovrrea in blacr&inišk. društva (Vviener Giro und Kassenverein) in nieiroveira ban«'^o ureienera prometa za posredovanje pla<^il naslavijaio na 7:rovni rarun ki ^e ie ori tem društvu otvoril za c. kr državno osrednio bli-cnino fk k. Staat87entrelka#se). Ta odredba ima nairen. da onim strrnkam. 1 i <=iter nirmio dovoli visokih imovin : ri c. kr r>o?fno hrnnilnem uradu. nač na razro:nerio s pripravno bančno zvezo. poda možnost, da svoi a c. kr. fl-nančni deželni blairami v LiubHani in c. kr. davčnim u rad om na Kraniskem n°meniena placi Ja poravnaia. ne da bi Mio treba dobnih zneskov večkrat pre-odkazovati ali pa v fotovem denartu plaćati Ker so ekorai vpi banani zavodi io bančne tvrdke na Dunatu in ii-ven nieea (poslednii po svoiih dunai-skih korespondentih) posredova niem dunaiskeca saldirneffa društva (Wie-ner Saldierunflrsverein) in žirovnesa prometa dimai-keea žirovne«a in bla-erainiSkesra društva v medaeboinem kle-arin&ni, ie novemu is 1. apHla 1§18 veli a vnemu načina plače vani, odorto ii-roko polie. Placi Io se bode redoma is-vrtilo tako. da bo stranka saoroeila svojo banko, nai Dosrednie orsdkas na račun e. kr. državne osrednje blajraine. Za vsako tako olačlio ae bo ooaluievm-ti posebne poloiauce* ki se dobi pri isasv novanem žirovnem in blacainiškem društvu. Xa* nčneiše noiasnila bodo podalail na f«Uo stranka* a kr. O- nančna deželna blasaina v Liubliani in c kr. da veni uradi na Kr-^^V**™ ' — Kaferf iz mslresm vtefniStva se vrnivši voiik more drti ooiasnila o molem moin Ivcnu P e r h a f m? Shiill ie pri 27. domo">rans!:em polVu. V vjet-ništvu ie nazadnie bi val v Jeka t eri no-slavshi piibernHt- ku--r ^f^ri«*inovka. štanciia Karvrn^'a. Bo^mudski alead na kmet^ii Kr'^':ir?na Balrn >T^rija Perhpi Liu'ii na. KoKzel it. S4 — Oddr.U slnsie aaraosio Mat. Do-1O1BO SasjIO Hi KTB1BI UllUf a T WS> • nlem času samo slamo za krmo. Občine in drugi iDtereeenti, kl žele slamo v celih va«onib dobiti., nai se nemudoma, najbolj brzojavno obrneto na imenovani urad s evoiiml naročili Vaproni slame bo različno nnloženi in imaio po 30 do 90 q slame. Slama «e pošlie proti predplačilu 30 K sa 100 k? ali pa proti povsetiu. Miirj kakor en vaeon pe ne raapošllia po železnid. ker posameznih bal že\fznic& ne spreioma. — Nikeloasti novec no 10 vinariev bodo ^Dreiemale c. kr blasraine ili uradi tutii še po 30. aprilu, ker do tejra ća*ia era ni rnoiroče s»»r: viu iz nrometa. — Vani doDisnie. Trjacoveko ministrstvo ie ustavilo izd io 7?>!enk. douis^ nio pa bodo dobivaM od«1ei postni uradi samo trp'i*no nre^nie rorreb£fine. — PoroČil ec ie včrrri liubHan-ki trgrovpr1 Aron M e n r i n e e r . z ffo-spo'Ii no Miči Minkuševo. Čestitamo ! — Umrla ie v Liubliani v Tmovem ffa Krana t^kof. po^e^tnika sopro«a v 75 iotn starost? N. v m p! Stavka sl/\mn»karskih i'plavk v Pop*-"-H**h. 1? Dr>»?i:":al nam porocajo: V ^redo fo znre'e delavke pri Lrdstntter-'ii y shmnikarski tovarni š traikati. '-"raikii ie bilo povod mozdno vprnša-m'e one so prokle d? bi =e iim me7:da nov'^ia 7a T)0%. L^dctatt^r na ie bil I pri volii dati samo 10°?. Nato so de-; !.ivj--p 7.nr»uctile dflo in ple domu. V c=o-boto ie Ladstatter vse izplnčal in iim ie tuli vrnil knjižice T^phVo Fe pedii 17 dp'nvt]^ norčuie ker iih ie imel ćelo i zimo 7rdo«^ za delo. da Fin'ke robile. Znfo ie pa «edai v?e iznlacnl. ko ima »»do^ti narejeneira. Mi«li f=i. da ima ie on zrdosti. 7a delavce ie on naiplab-«i. Kr«r ie v Domžalah tovarn. pov?od ^o >>nli5p plnčnni kakor rukai. V Dom-žnlah imamo v >Tzobrfiževalnem dm-^t\ni€ tuđi strokovni odsek. Ta nai bi pedni noknzal. kai ee da napraviti za delavcfl Z Do'rni^V^cra nam pi?#*io: Ver-Tvol'nno- f]or Herrpchaft Reifniz. tako se Hncti nic:lov nekesra «icer ob^ežnesra posestva v Ribpici K temu ie treba pri-pomniti. da poima >Hprr?chaft< ne po-znrnno več. na drusri strani pa zveni ta nn^lov t?ko. kakor bi ležalo to po?estvo nekie v nerapkem rafhu, ne pa pa tam doli nn lepem Doleniskem. Telr ie bilo ukradeno Gasneriu Palku v ZapuŽnh pri Šturiiah. Tat ie zaklal te'e v bližmom srozdiču ali dial *ra fe iz kože na pol in pustil. Naibrže se ie tat zbal blizine liudi pa ie zbežal. V vodo le pnđel v Trži?u štirilern! sin ček delavea Fra na Krali a. Da?i ie bila pomoč hitra, vendar ni bilo moeroče otrova rediti smrti. PodT>orno drnštvo za slov. visoko^ Solce v Gradcu ima svoi redni občni zbor v soboto, 20. t. m. v Čitalnid ob 6. uri zvečer. Pokvariena Ipinača. Štaierska de-felna nskupovalna poalovalnica 1e na-ročila z Oerskefca 10 va^onov sninače. Prva pošiliatev. S^4 vaeroni, ie bila prevzeta na Omrskem v dobrem etaniu ali špinaca ie prlšln že s pr\im vaeo-nom C2500 kiH v Gradec pokvar1er*a. To pa radi teff%. ker pe ie vozila štiri dni namesto poldrusri dan do dveh dni. Dunai pa ie bil dobil iz iednakesra vsroka ćelo 10 varonov tmjile spinače. Pasivna rezistenca v zairreb^rih tfskarnah. Ker ni prišlo do sporazuma med tiskari! in đelođaiald za povi Sanje plače, se ie zapela v ponedeliek v 2a-ffrebških tiskarnah pasivna rezistenca. Prihodnfi ^estanek dnnafckih Slovencev bo v poboto. dne 20. aprila v restavraciii Kaiserhof. »Prva slovanska tovarna iaralnih kart« v Liunliani orične te dni zopet z 1 obratom. Začetkom roine ie bila tovarna onlagtveno ustavliena. znabiti so se merodainim osebam zdele slovenske karte preveC nevarne Ker te namislie-ne nevarnosti ni veČ. prione tvornica ronet & prodaio svoiih izdellcov. ki iih veem zavednim trsovcem in sploh igralcem priporo^amo. Zahtevaite po kavprn»h nape izdelke. Dotični ffospod ki si ie od nokoi-nesra a*. Knmana, oficiiala tonačne unra-ve. pvoiečasno izpoeođii fotocrnfi?en aparat. ?e nozivTia. da sa nemudoma prinese na niesrovo zadnie stanovanje: Him^ka resta št. 24.. T. nad^tropfe. ker se bode sicer sodniisko proti nlemu po-stonflo. Zini i*r»tan z 8 brilianti in sefir-f*»m v srerfi *e ie iz^ubil včerai od 4. do *> ure nopoMne na poti od Wolffove ulice do inznesra kolodvora. Pošteni nai^i^eii rmi stn odda na pollciii. Dežnik p^'lnit. s crno zakrivlieno nMfcn niTneno okovan z monocTamom >A K.€ gein poznbil v pekem lokalu v T-iuMinni ProsiTn da se mi vrne na moie 81roške A, Klun, Frančiškanska nlica 4 f Meso na zelene izkaznlce B ŠU 1201 do konca. Stranke z zelenimi iz-kaznicaml B Št. 1201 do konca prejme-io meso do znižani ceni v Četrtek, dne 18. aprila popoldne na Poljanski cesti št. 15. Določen je ta - Ie red: Od 1. do VtZ. 5t. 1201—1320, od Vt2. do ?. St. 1321—1440, od 2. do Vi3. št. 1441 do 1560, od ^3. do 3. št. 1561—1680, od 3. do «*4. «♦. 1681—1800. od %4. do 4. št. 1801—1920. od 4. do V*5. 5t. 1921 do 2040, od tt5. do 5. št. 2041—2160, od 5. do V16. it. 2161—2280, ođ Vt6. do 6. St 22S1 do konca. t Stranke z nnnenlml Izkaznic. B ŠU 1 do 1200 dobe meso v ćetrtek dne 18. t m. popoldne v cerkvl sv. Jožcfa po normalnih cenah. Določen ie tale red- orf 1. đn *o1 2. ?♦. 1 do !?n. od do! 2. do 2. št. 121 do 240, od 2. do pol 3. št. 241 do 360, od pol 3. do 3. št. 3il do 480. od 3. do pol 4. št 481 do 600, od nol 4. do 4. 5t 601 do 720, od 4. do pol do 960. od 5. do pol 6. št. 961 do 1080, od pol (v to 6. St 1 ^1 d) konci. j. pr-rf--3 vo?n*!i in praških k!3has ro y-""n' C2*i. Mestna a^rovizaciia bo proc'^^!., HoKnsc v voini proHain1ni v f n<-^^-»cj p'!**! ^o »TtHwritoM 6 cm debelo* IA9QHmU • e> aiSa^UHVC aa^a^^HBWSa^s>E^Ka BvUvUSajUBV* ^ta,Mtfli«I 1711 lito eo sa >ti«atew toraria stanovanje obatofe€e iz dveh sob, kuhinje, pri i- kt«» ter x električno raz sveti javo. — Poouđbe f» upravništvo »Slovemkega Neroo^« pod „M. A. 1S1S51". ■V Za tafcef m IMota -»t toimđHtn.peiflMa sattassaasfc« strofe« veš£a hrvatskega ia aeraaktga jezika: eden za detajlni poseJ, dragi za skladišne. — Ponudbe z natnanitoin plače in referenc na tvrdko JaS^sav^ft aa* a^p^atflfl8a)iaCaassVJ flaaaa^aaaBar^attfSBaMsat - ■^p^a MasPsaVa^al fc- *** tra. SaaaflasBftSS aaa^^^^^^^^^S^h S^^^a^&^EB^aY^^&A B^h^m ^^B 1 ^C Z. SBJSarSja*) MIVPCM **Sl »*• 1/O3 aPa\ B w a ss€ Isssjtoftstlsjjs Sužbe^ ^-^™^ w dovršila teCaJ a£-■ega zavoda Legat v Man boi u Naslov pove opravni&tvo wSto*. Naroda«. 1761 •ST Na prodali« s aa ^^ a^a ^aaaT^aaV aaaaVaaVa Prazne vreče vsalet vrate in aa^aa fta« kupuje vedaa ia v vsaki amožmi ter placuje po ftmfvfij h dnevnih cenah trgovska fflnaa JL UmBmm, Kmanl. mmtr. Isto-taw at aptejaie Jr%^waa< ■itM»aa» Stanovanje oziroflM praetarl u piimo v Milini 9odnl|e ae lice evestaelno ae iaai—;■ stanovanje v ten kraja, t cenim pa teptm ataaovaa|eai aa periferiji mesU Tud* se lassiaaia hlla na Dunafu z lil$o v Ljubljani Ponudbe na upravniStvo .SJov. Naroda* pod ^ttatvaa^ Isi »■m« aaa>i Proda se dvorec, z nekoliko zemljtsča s krasno lego ob morju s/ Brlfasisi pn Tratav. Poiasmla Ja atmalM BaraiBa, Trat, VlalasHa 3/U,—1. ih6b ZV1 a probkovj, stari od flltlflf III sodov,5amnanjski jl IH UfV I zamaški, stari ne- nllllltlll zlomljeni zamašk^ UIIIUJIII od steklenic K 20 uiutiaiii do K 3n^ noy| K ^ do K 50 (majhni zamaSki tuđi draže) se kupuicjo vsak čas. — Po povzetju samo, Ce se poSlje vzorec naprej. — Pri večiih množinah pndem na kraj prevzema. a. BftHBtiATTv BaJsai IL Kl ttasilavlfassja 1S bei der Hars^ bsas. - Toteta« I4»4 IT. 1617 Zenktna ponudim. ŽelezaiSki revidrnt, 37 let stat, simpatične zunanjosti, lastnik velepo-sestva in veletrgovine na Slovenskem, Želi resnega znanja s primerno, simpatično in dobrosrčno gospico, brf zhibne preteklostf, ki ima veselje do tjospo-dinfstvm in trgovine. — Ponudbe, će mogoče s sliko, ki se vrne, je poslati, če mofoCe priporočenot pod naslovom: arafen K — Anonimna pisma se ne upoStevajo. — Tajnost je popolnoma zagotovtiena. LENJEHO PUIIIOI in papiron iv-uši cs srss p«plfoa itepljen meter k K 4.30 MoiriodeflmOller, UsMjasa. Stari trg žt 8. I Nodistka Pavla Novak (itžcimmn rika JL tA. ni se priporoča cenjenim damam za vsa ▼ njeno stroko spadajoča dela. ^v ^HaT^aWVaV^Bap ^kTsaafsaa>H^sV avaiB J^B^aV^a^^aapap^aVJ^av^sal^^BTV Novi slamniki in cveike v zalogi. Fm Inffln M\ ptsesUnt p^Ba*/ w aBfss^M|MBaM ^p^aaj ■ ■■ VABILO obtnfzbor, aasjs^sssj v* s> awv s^^^v ^^wp ^w» ^^^pav^w* innn msai t. Odobrenje odborovoga poroci Ia o pretektem leta 2. R»&mski zaključek za leto 1917 in proračun za tekote leto. 3. Volitev odbormkov 4. Volitev treh prtgledovakev račanov. 5. Določitev članarine za leto 1918. 6. Slo^ajnt predlogi. Ako bi bil prvotno določeni občnl zbor neskiepčen, se vrSi pol ure poz-neje drogi, ki bode sklepa! ne glede na Stevilo navzočnih članov K prav polnostevilni adeleibi vabi najvljodneje ^^^ m 17T5 a^v^sr ^9Gn9^9Tm W^F avVal pa 4 l&M aVtaVal 8 konja E^BŠHr* v IlaaHtaal 1769 ttiliiTiklTiiiitiiii takoj sprejme za boljSa dela 19AM BOtt Bafjarra ak tavi %i% 1756 ava /a snažen e tr- f p/n rn ssssx-s£ ILLIIILII nredpoldanska a vaiaafj vip s1 iha,i^četreo- vina P. UAmmt, LJUM1AM. 1760 Dobra kuharica aa tata. Plača 40-50 kron mesečno. Nastop službe čim preje O^ebno se ie predstaviti v L*nbl|aq1 Fraaea Jo-teta «Mta ta L »atlstr 1758 Kniigovodia aH knjt^ovoclinja, tareiša, samo-aiujna moč, se takvj spreime pod do-hrimi pokoji. Istotam be sp»eime tuđi uraraltl va|«ffittc in zanestjiv trgov-^.kt sluea. Li re->ne nonudbe na tvrdko IV. Žmlsjsi, Ljubljana* Prelerao. va uHc« 1. 1691 ^^^^^^^^^^MBaaBBaaaBBBiBBSBaaaasBaaaaaai mada lovska palca resaste dlake (stichelhaarig), rjava ima prednost, se želi kupiti. — Ponudbe na •dm. »SI Nar.« pod lc^rsklblagor 1772 IV Pr«*a mm kaaaplatna a spalna oprava. Ltmbllaaa, iraaUMa at. f9 trafika« postreinica za takoj. Plača 30 K — Weleba inž. KrUavalika a v Mabllanl. 1762 aolttem arasiBlk išče pri kaki družini sobo in hrano:: od 1. maja dalje Ponudbe naj se rašlje i o ¥ »Išarao aploanoga krt)4!t naga drafttva. 1770 Kot trgovski utenec želi službe dober, krepak 14 letni de-ček s popolno oskrbo. — Nastop takoj ali po dogovoru. Pobliže iz nrijaznosti v modni trgov. F. afa&tf'ć, Ljubljana. POUSKEKOTLE z lacnjem vse velikosti ter rasne ave-rtlfko ima na zalogi Oarsrald Dobaiov Mablfana, MaHtnova cesta i. 1486 •• IIAnUI Cfll AH •• Prporoča teUko Isblro MODNI SflLON SLaMH|KOW D af% "V ■ k *% 1% #• ■ #• °* * 15.— naprej. V za- mm ■ ■ J I r jl || ■ I ■ logi imam vedno sveže l\UsVl lUlIUt -.najme modele in -^—^^-—^—m—^^-^— talne klobmke po možno :: Rimska cesta št. 6.:: ^^1^^«^^^ Prostovollno prodaja posestva. I Proda se prosto voljno na lecem in zdrave m mestu, 4 kim. od Laj* vinske aaata ležeče poaastva v velikosti 240 oralo*. Od tega je ia orator b|Itp 9 orator vrta Ia sadovniaka, 4 orale travnl-kay 7 oratov vinograda, 180 oralo* losa, drugo pašniki z novo prizemno hi$o in gospodarskimi poslopji. — Cena S50.000 kron. Bližja pojasnila daje atlfo Ualć obč tajnik ▼ Matratlte pri Barioven, ■rvasko. 1656 / 1 Anton Mendnger trgrovec, Mici Mendnger roj. Minkuš, *-*^**& poroeena. 4*s*~-»-» V Ljubljani, dne 16. aprila t9t&. T780 ^ »^ Ljubljanska-« kreditna banka. Vsled sklepa občnega zbora delničar-jev Ljubljanske kreditne banke z dne 15, t m. izplačnje se na kupon St. 17 osemindvajset kron kot 7°|g dividenda, počenši z dnem 15. aprila 1918 priblagajnah L|nbl|aaske kreditne feaake v LJaM|ani in njenih podmžnic v Splita, Celovcn, Trstu, Sara]era lo Celja. V Ljubljani, 15. aprila 1918. Upravni svet. I 1735 I Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Poslovalniea c kr. avstrijsko državne razredne loterije. PtjtJpuftnlce v Splitu, Celovou, Trstu. Sarajevu, Gorici sedaj v Ljubljani, In Celju. ■ •pfsajajesjaj . I sssfsji li PaMb waa mwwmm vreaaaaatalli paali|aw9 asMdre mite dotavt ia dovoljuje v»Q9« nm kitimca li, tako« ralyW aprovUaoijake kredite. aaisssaaasaaaaaaasB^^^B"*a^aaia^i^a^»^^^^^aaaa» ^P^BfWJsWJV "^JHajBTUa^U^psussjs^B^aaai ^WW ^aV^BS^sss>^BjaaaaaaaaaaajB|^ UBaaaaaaBssaaaassSBaaaaaaaaaaaaaasaaaaaaaaaaavav W ' I ______ ■------------------------------- -----------------------_^-------------------- ..------------------------------------------------------------------------------.....— .-------------------------.—_—_^--------------------------------------— __________ ■