O prenosu, zastavi, pobotu in rubežu zavarovalnih dajatev ... 193 O prenosu, zastavi, pobotu in rubežu zavarovalnih dajatev v našem socialnem zavarovanju. Dr. Janko Kosti. Poleg zaščite delojemčevih ptejemkov v izvršbi, prisilni upravi, prisilni dražbi, v službodavčevem stečaju in prisilni poravnavi v konkurzu spada tudi zaščita zavarovalnih dajatev, ki gredo delojemcem iz naslova socialnega zavarovanja v sistem zaščitnih ukrepov v korist delojemcev in njihove gospodarske eksistence.1 Ratio teh zaščitnih predpisov je torej prvenstveno socialno-politična, delno pa tudi utemeljena v stvarni neprenasljivosti nekaterih vlrst zavarovalnih dajatev. Socialno zavarovanje je bilo ustvarjeno zaradi tega, da nudi gospodarsko nesamostojnim delojemcem in njihovim rodbinam gospodarsko eksistenco takrat, ko odpade dohodek iz dela zaradi nepredvidenih rizikov. Zaradi tega načela javnopravne eksistenčne preskrbe je bila v naše socialno - zavarovalno pravo sprejeta pravna ustanova posebne zakonske zaščite pravic na zavarovalne dajatve iz socialnega zavarovanja pred prostovoljnimi in prisilnimi ukrepi, ki bi mogli ta namen preskrbe dejansko omejiti ali celo onemogočiti.2 Ti posebni zaščitni ukrepi v socialnem zavarovanju predstavljajo torej dalekosežno omejitev razpolaganja upravičencev samih z zavarovalnimi dajatvami. Predpisi o posebni zaščiti phavic na zavarovalne dajatve spadajo med splošne odredbe v sistemu socialnega zavarovanja.3 Kratek prikaz teh zaščitnih predpisov nam kaže, da ta pravna ustanova ni enotno urejena v naši so-cialno-zavarovalni zakonodaji. Pri bodoči kodifikaciji te pravne snovi bo treba te zaščitne predpise enotno urediti. V naslednjem prikazu zaščitnih predpisov se bom najprej dotaknil zavarovalnih dajatev, ki so predmet te zaščite (II), v nadaljnjem bom opisal vsebino te zaščite, to je kateri pravni posli so prepovedani glede zaščitenih zava- 1 B a j i č , Delavsko in nameščensko pravo, 1937, stran 95. ! Sen ekovič, Pokojninsko zavarovanje nameščencev, Slovenski Pravnik, 1925, stran 69; G r č e v i č , Zaštita gospodarske eksisten-cije uživaoca podpora i renta, Radnička zaštita, 1937, stran 80. 3 Prim. moj referat „0 potrebi kodifikacije delovnega prava" za pravniški kongres v Novem Sadu 1938. 194 O prenosu, zastavi, pobotu in rubežu zavarovalnih dajatev . rovalnih dajatev (IV), končno bo sledil opis dovoljenih izjem od načela posebne zaščite zavarovalnih dajatev (IV). I. Sedeš materi a e teh zaščitnih določb je v naslednjih zakonskih predpisih: 1. Zakon o zavarovanju delavcev (skrajšano zzd.) z dne 14. maja 1922, SI. N. št. 117, govori o tej zaščiti v § 62 glede dajatev, ki pripadajo po tem zakonu zaradi bolezni, in v § 113 glede dajatev, ki gredo po tem zakonu iz zavarovanja za onemoglost, starost in smrt telr za nezgodo. 2. Zakon o pokojninskem zavarovanju nameščencev (skrajšano pz.) z dne 30. oktobra 1933, SI. N. št. 285 ureja to zaščito glede dajatev iz zavarovanja po tem zakonu v § 22. 3. Pravila Bratovske skladnice z dne 30. decembra 1937 SI. N. št. 300 (skrajšano br. pr.), urejajo to zaščito v § 75 glede zavarovalnih dajatev iz zavarovanja za primer bolezni, in v § 131 glede zavarovalnih dajatev, ki gredo članom in rodbinskim svojcem iz zavarovanja za primer onemoglosti, starosti, smrti in nezgode. Ti posebni zakonski predpisi, kolikor se nanašajo na rubež, so ostali v veljavi tudi po uveljavljenju novega zakona o izvršbi in zavarovanju z dne 9. julija 1950, kakor izrecno določa člen 6 št. 3 in 19 uredbe z dne 4. junija 1937 o uvedbi zakona o izvršilnem postopniku. V teh zakonskih določbah je točno označena pravna ustanova posebne zaščite zavarovalnih dajatev v korist njihovih upravičencev ne glede na višino teh dajatev. Načelno se te zavarovalne dajatve ne smejo prenesti na drugega, zastaviti, zarubiti in tudi ne pobotati. Noben pravni posel, s katerim se upravičencem odjemlje zavarovalna dajatev čeloma ali deloma, nima pravne veljave. Načelo te posebne zaščite znači znatno omejitev svobodnega razpolaganja z zavarovalnimi dajatvami tako proti materialnemu civilnemu pravu, kakor tudi proti izvršilnemu p!ravu. Od tega načela so dopustne izjeme v korist alimentacijskih upravičencev, dočim so v korist ostalih tretjih oseb ali nosilcev socialnega zavarovanja dovoljene le neznatne izjeme. II. Predmet te posebne zaščite so v delavskem in rudarskem zavarovanju „terjatve", odnosno „zahtevki", ki pritičejo zavarovanim članom in rodbinskim svojcem, v nameščenskem pokojninskem zavarovanju pa „pravice"4 za- 4 Staro besedilo zakona o pokojninskem zavarovanju govori v § 19a o „nadejah (pričakovanjih) in pravicah". O prenosu, zastavi, pobotu in rubežu zavarovalnih dajatev ... 195 varovanih oseb in članov njihovih rodbin. Razlika v izrazih je le navidezna. Vsaka pravica postane z uveljavlje-njem terjatev ali zahtevek. Zaščitni predpisi stopijo torej v veljavo v vseh primerih, ko upravičenec uveljavlja svojo pravico. S tem je tudi povedano, da velja ta zaščita za nedospele in dospele terjatve (pravice), a ne več za že izplačane zavarovalne dajatve ali na telrjatve, ki so svoj značaj spremenile iz zavarovalne dajatve v terjatev iz drugega pravnega naslova (n. pr. iz hrambe).5 V slednjem primeru morejo prihajati v poštev zaščitni predpisi iz § 209 št. 9 ip. Pojem rodbinskih svojcev v vseh treh so-cialno-zavarovalnih zakonih ni enotno določen. Zzd. govori o rodbinskih svojcih v §§ 45, 73, 75 in 87, br. pr. v §§ 64, 84, 109 in 110, pz. v §§ 5, 14, 17 in 20. Zahtevki rodbinskih svojcev so prav tako zaščiteni kakor zahtevki zavarovanih članov. Po določbah vseh treh zavarovalnih zakonov je šteti med rodbinske svojce ženo, otroke in mater, mimo tega pa še po določbah zzd. in br. pr. očeta, deda in babico, vnučad, brate in sestre. Zaščiteni zahtevki zavarovanih članov in njihovih rodbinskih svojcev iz naslova našega socialnega zavarovanja so naslednji: 1. V bolniškem zavarovanju po zzd.: zahtevek na zdravniško pomoč, zdravila in zdravniške pripomočke (§ 45, št. 1, 2, 4 in 5), zahtevek na hranarino (§§ 45, št. 3, 46), na pogrebnino (§ 45 št. 6), na kontumačno hranarino (§ 51), na porodnino, dojnino in opremo otroka (§ 45, št. 4). 2. V nezgodnem in pokojninskem zavarovanju po zzd.: zahtevek na rento in podporo0 (§§ 66, 72 št. b in c, 75, 85 št. 3, 86 št. 2), zahtevek na pogrebnino (§§ 73 a, 86 št. 1), na odpravnino (§§ 88, 111, 112), na zdrav- 5 Prim. sodbo Stola sedmerice, oddelek B v Zagrebu z dne 4. septembra 1934, Rv. 230/34', po kateri je bil priznan rubež na .zavarovančevi terjatvi, ker je izgubila značaj terjatve na povračilo prispevkov po predpisih pz. 6 Velja tudi za rente in podpore iz Pravilnika o prostovoljcem višjem, zavarovanju delavcev za onemoglost, starost in smrt, SI. Nov. z dne 18. dec. 1937, iz Pravilnika o zbiranju in uporabljanju podpornega sklada za onemoglost, starost in smrt, SI. N. št. 200, in iz Pravilnika o dopolnilnem zavarovanju pomorcev, SI. N. z dne 25. dec. 1937, ker spadajo vse te dajatve v sistem javnopravnega socialnega zavarovanja. Ne velja pa za rente in podpore iz zasebnih podjetniških pokojninskih skladov, za katere more prihajati v poštev zaščita po §§ 245 in 247, 2 ip., ki je znatno manjša. 196 O prenosu, zastavi, pobotu in rubežu zavarovalnih dajatev . rriško pomoč, zdravila in zdravniške pripomočke (§ 85 št. 1), na hranarino (§ 85 št. 2), na poviračilo prispevkov (§§ 78 in 79). 3. V pokojninskem nameščenskem zavarovanja! po pz.: zahtevek na rente7 (§§ 7, 13, 14, 17, 24 št. 1, 27/3), na odpravnino (§§ 16, 20, 24/2), na povfračilo prispevkov (§ 29) .8 4. V rudarskem bolniškem zavarovanju po br. pr.: zahtevek na zdravniško pomoč, zdravila in zdravstvene pripomočke (§§ 63 št. 1 in 3a, 64 št. 1, 68/1), na hranarino (§ 63 št. 2), na dojnino, porodnino in dečjo opremo (§§ 63 št. 3b, c, č, 64 št. 2), na pogrebnino (§§ 63 št. 4, 64 št. 3), na kontumačno hranarino (§§ 66, 68), na brezposelne podpore (§ 133). 5. V rudarskem nezgodnem in pokojninskem zavarovanju po br. pr.: zahtevek na rente in podpore (§§ 81 št. 3, 83 št. 3, 88, 107 do 109), na odpravnine (§§ 86, 113 do 115, 128), na pogrebnino (§ 83 št. 1), na hranarino (§§ 81 št. 2, 92/2), na zdravniško pomoč, zdravila in zdravstvene pripomočke (§ 81 št. 1), na brezposelne podpore (§ 133). Zaščiteni zahtevki morajo torej imeti naravo zavarovalne dajatve (zato jih označujemo kot „zahtevke za zavarovalne dajatve") in se morajo nanašati na odnos upravičenca do nosilca zavarovanja. Te zahtevke more uveljavljati pri nosilcu samo njihov upravičenec. Ti zaščiteni zahtevki so denarne ali naturalne dajatve osebnega značaja. Naturalne dajatve (zdravniška pomoč, zdravila, oskrba itd.) so po svojem stvarnem značaju jura personalissima, torej neprenosljiva in že s tem zaščitena ne glede na socialno-politično argumentacijo te posebne zaščite. III. Vsebina zaščite. Načelo splošne prepovedi o prenosu, zastavi in rubežu je uveljavljeno v vseh treh socialno - zavarovalnih zakonih. Mimo tega omenjata zzd. in br. pr. tudi pobot kot nedopusten pravni posel, dočim pz. o njem izrecno ne govori. Ali je ta razlika le navidezna ali ne, bom pojasnil pri obravnavanju pobota. Navedeni pravni 7 Velja tudi za rente, ki odpadejo na dokupljena leta po pred-pisdh § 37 pz., kakor tudi za rente, ki se priznajo na podlagi prostovoljnega nadaljevanja obveznega zavarovanja ali neobveznega zavarovanja po predpisih pz. 8 Zahtevek službodavca ali zavarovanca na povrnitev nepristojno plačanih prispevkov po § 42, odst. 4. pz. nima narave zavarovalne dajatve, zato ne uživa te posebne zaščite. O prenosu, zastavi, pobotu in rubežu zavarovalnih dajatev . 197 posli so lahko dvostranski, torej z voljo upravičenca (prenos, nakazilo, zastava in pobot) ali enostranski, torej brez ali proti volji upravičenca (rubež, pobot). Naštevanje teh pravnih poslov je samo navidez taksativno, v resnici pa ima vsak izmed navedenih treh socialno-zavarovalnih zakonov dopolni tveno klavzulo, sicer neenako izraženo, ki prepoveduje vsak pravni posel, ki bi mogel omejiti ali preprečiti uživanje dajatev iz socialnega zavarovanja po upravičencih samih (§§ 62 in 113/2 zzd., § 75/1 br. pr., § 71 pz.). Pravna posledica vsakega takega pravnega posla, ki se tiče zaščitenih zavarovalnih dajatev, je ta, da je vsak tak prepovedani pravni posel ničen v smislu § 879 odz., ker nasprotuje zakonu, odnosno da je rubež nedopusten po določbi § 38 t. 5 ip. Kot prepovedan pravni posel označujeta zzd. in br. pr. „prenos na drugega", dočim je v pz. označen kot „prenos (cesija)". Nedvomno je, da gre v obeh primerih za prenos v smislu § 1392 odz. Označba „prenos" more imeti še širši pomen; pomeni lahko tudi nakazilo (asignacija) v smislu § 1400 odz. in dogovorjeno daritev v smislu § 939 odz. Prenos v ožjem smislu je označen le v pz., vendar je tudi po tem zakonu prepovedano nakazilo ali daritev, ako izhaja iz cesije ali zastave, torej ako gre za dejanski prenos (cesijo).9 O dr eč en je ali odstop v smislu § 1444 odz. je dopustno, ako pomeni enostransko odrečenje upravičenca od svoje pravice nasproti nosilcu zavarovanja, toda ne v korist tretje osebe. Ako je zavezano odrečenje z dogovorom o prenosu v korist tretje osebe, je tudi tako odrečenje nedopustno.10 O drugem prepovedanem pravnem poslu „z a s t a v i" v smislu §§ 447 in 448 odz. (§§ 304 in 305 srb. gr. zak.) ni nobenega spora, ker se vsi socialno-zavarovalni zakoni o njem jasno in enotno izražajo. Tudi tretji prepovedani pravni posel je v vseh treh socialno-zavarovalnih zakonih označen kot rubež,11 ki ga je razumeti v smislu § 254 ip., namreč kot izvršbo na denarne terjatve zavezanca p/roti nosilcu zavarovanja. Za-branjena je tudi prepoved izplačila zaščitenih zavarovalnih dajatev na podlagi določb posebnega izvršilnega postopka za terjatve Narodne banke, Državne hipotekatne banke, 9 M i m r a, System socialniho pojišteni, Praga, 1936, stran 143. 10 Drugače J, Bohinjec, Pravice delavcev iz naslova zakona o zavarovanju delavcev, Ljubljana, 1938, stran 104. 11 Zzd. govori o „zaplenitvi". 198 O prenosu, zastavi, pobotu in rubežu zavarovalnih dajatev . Privilegirane agrarne banke, Poštne hranilnice, Zadruge za poljedelski kredit, kakor tudi rubež, ki temelji na predpisih občega, upravnega ali posebnega davčnega izvršilnega postopka (zakona o občem upravnem postopku, zakon o neposrednih davkih, uredba o zavarovanju, izterjanju in neizterljivosti davkov z dne 19. novembra 1928). O pobotu, četrtem prepovedanem pravnem poslu, govorita izrecno le zzd. in br. pr., dočim ga pz. ne omenja. Mišljen je dogovorjeni (z voljo upravičenca do zavarovalne dajatve) in enostranski (proti volji) pobot v smislu § 1438 odz. Ta določba je praktično važna za obligacijske odnose med nosilci zavarovanja in upravičenci do zavarovalnih dajatev. Načeloma ne sme nosilec zavarovanja niti z voljo niti proti volji upravičenca do zavarovalne dajatve kompenzirati svoje terjatve s terjatvami teh upravičencev. To je v delavskem in rudarskem zavarovanju pozitivno izraženo, mimo tega so izlrečno navedeni primeri, v katerih je dopusten pobot. Ali velja prepoved pobotanja tudi za na-meščensko - pokojninsko zavarovanje, čeprav ni izrecno omenjeno? Pobot more imeti enak praktičen učinek kakor cesija ali zastava, to je da omejuje ali preprečuje izpolnitev načelne zakonodavčeve intencije, ki gre za tem, da ohrani zavarovalne dajatve neokrnjene v korist upravičencem. Tak postopek ni dopusten glede na dopolnitveno klavzulo iz § 71 pz. V takih primerih je treba tudi pobot šteti med plrepovedane pravne posle. IV. Načelo trajne in posebne zaščite zavarovalnih dajatev iz socialnega zavarovanja je vendar utrpelo nekatere omejitve in se je moralo umakniti v korist nekaterih privilegiranih terjatev tretjih oseb, deloma tudi samih nosilcev zavarovanja. Vprašanje, za katere terjatve take vrste gre in v kakšnem obsegu se odstopa od načela zaščite, v našem socialno-zavarovalnem zakonodavstvu ni enotno rešeno. Glede bolezensko podpornih dajatev zzd. in br. pr. enako določata, da more nosilec zavarovanja odtegniti, torej pobotati zavarovancu škodo, ki jo je prizadel ^zavarovanec s simulacijo ali na kak drug nedopusten način, vendar so odtegljaji dopustni samo od dnevne hranarine, in to do njene ene četrtine. Mimo tega ukinjajo br. pr. zaščito hranarine tudi za terjatve bratovskih skladnic za prispevke, ki jih mora zavarovanec sam plačati v pokojninski oddelek v času hranarinsko-podporne dobe, kolikor ne prejema več plače od podjetja. Iz tega sledi, da je v ostalem zaščita bolezensko-podpornih dajatev mimo teh dveh izjem O prenosu, zastavi, pobotu in rubežu zavarovalnih dajatev .. . 199 popolna in da velja celo za terjatve oseb, ki imajo proti zavarovancu zakonito preživninsko pravico.12 Dovoljeni izjemi sta neznatni, to je razumljivo, kex so bolezensko-pod-porne dajatve v glavnem naturalnega značaja. V večjem obsegu je okrnjena zaščita glede zavarovalnih dajatev iz pokojninske in'nezgodne zavarovalne panoge v vseh treh socialno-zavarovalnih zakonih. V delavskem in rudarskem zavarovanju je dovoljena omejitev enaka. Prenos, zastava, rubež ali pobot so dovoljeni na zavarovalnih dajatvah iz starostnega in nezgodnega zavarovanja samo v korist oseb, ki imajo po civilnem pravu zakonito preživninsko pravico proti prejemnikom zavairovalnih dajatev. Obseg odtegljajev ni določen, temveč se ravna po določbah izvršilnega postopnika. Nameščensko pokojninsko zavarovanje po pz. vsebuje podobno omejitev zaščite, mimo tega pa dovoljuje odtegljaje še v dveh primerih. Pokojninski zavod za nameščence mora izvršiti prenos, zastavo ali rubež, ako gre za zavarovanje predujmov, ki jih je dal službodavec ali Pokojninski zavod zavarovancu na račun pravice iz zavarovanja po tem, ko je ta pravica že dospela, ni pa še bil izdan nalog za izplačilo.13 Pokojninski zavod more nadalje uživalcem rente odbita od njihovih rent kazen, ki je bila izrečena po določbi § 74 pz. V obeh primerih gre za odnos med zavarovancem in med Pokojninskim zavodom, odnosno med zavarovancem in njegovim službodavcem. Odnosi med za- 12 Enako G r č e v i