Dolžnostih izvod.
1 P. n. Licejska knjižnica.
POSflITI tmin* k v v -----
Ljubljana.
Naročnina listu: Celo leto 60 dim, pol leta SO ciin., četrt leta 16 din. Izven Jugoslavije: Celo leto 120 din. Inserat! ali oznanila se Naračunajo po dogovoru; pri večkratne« fctseriranju primeren popust Upravništvo «prejema naročnino, Inserate in reklamacije.
Telefon interurban It 113.
političen list za siooenslia ljudstvo
T*oštnlna plačana v gotovini
STRAŽA Izhaja v pondeljek, sredo In petet Uredništvo in upravništvo Je v Maribor«, Koroška cesta št 5 Z uredništvom se mote govoriti vsaki dan samo od 11. do 12. ure.
Rokopisi se ne vračajo.
»«zaprte reklamacij« so poštnine proste. Telefon Interurban št US.

Mari bor, dne 7. marca, 1923.
Letnik X V.
Kam gre denar 1
©4 Slovenci plačujemo visoke davke, za to je poskrbela bivša samestoino-demokratsko-radikalna vlada, a da jih vestno plačujemo, za to skrbijo z velikansko vnemo naši davčni uradi. In kam gre ta denar? Naše slovenske bolnišnice so vedno bolj skrčene glede sprejema bolnikov in vedno slabše glede splošne oskrbe. Naše ceste se ne popravljajo, so zapuščene, blatne, izvožene. Mostovi so v slabem stanju. Pošte se opuščajo, a obstoječe pošte ne izvršujejo svojega obrata več v prejšnjem obsegu. Uprava državnih železnic je vedno bolj slaba, osebni promet trpi, posebno pa še biagov ni, kar občutijo posebno indiištrijalni, trgovski in obrtni krogi. Zasilne pogorske šole so še nekatere vedno zaprte, srednje šole ne obratujejo več v starem obsegu, univerza v Ljubljani sc ovira v razvoju. Žandarmerija, državna policija, železničarji, poduradniki in uradniki so slabo plačani. Slovenski davčni denar se ne uporablja, kakor bi bilo treba, za slovenske kraje, ampak se centralizira v Belgrad in mi moramo plačevati za druge pokrajine, kjer so davki manjši in kjer se ne pobirajo z isto strogostjo, kot pri nas.
A to še ni vse! Ves ubožni, papilarno varni denar mora po zakonih, ki so jih sprejeli samostojni, demokrat je in radikali, v Upravo fondov v Belgrad. Tudi poštni čekovni denar se mora večkrat kar preko noči ves odposlali v Belgrad. Delavske bolniške blagajne morajo svoj denar pošiljati v Zagreb, odkoder roma potem skupaj s hrvatskim denarjem v Belgrad.
In kake so posldice? Vsem našim denarnim zavodom manjka razpoložljivega denarja. Denar je jako drag, kar nam morajo pritrditi ne samo kmetje, ampak posebno trgovci in obrtniki, ki si morajo izposojevati svoj denar pri bančnih zavodih. Drag je ta denar, zraven pa tudi nesiguren, ker mora biti trgovec in obrtnik pripravljen, da se mu lahko zaradi pomanjkanja denarja v denarnih zavodih kredit na hip kar zopet odpove. Bolniška oskrba blagajniških zavarovancev je. slaba, ker se ne plačajo dovoljno zdravniki in ker se mora delati ne s primernimi, ampak z manj dragimi zdravili. Kmetje po pasivnih krajih, kjer je bila slaba letina, potrebujejo denar za nakupovanje živil in kmet-kih pripomočkov, a denarja po posojilnicah ni, ker mo ra romati v Belgrad.
A kako je v Belgratlu? Banke so polne denarja. Trgovci z lahkoto dobivajo denar ne samo pri privatnih bankah, temveč tudi — in tu zelo po ceni — pri Narodni banki, pri Hipotekarni banki in. pri Upravi fondov. Belgrad mrzlično zida. Kjer so prej stale -pritlične j hiše, dvigajo se sedaj štiri do šestnadstropn« palače. \ Denarja so dobile dovolj pri Upravi fondov. 'Lam je j tudi naš denar.
Kdo je tega kriv? Nesrečni centralizem, ki so nam j ga poklonili samostojni, demokratjc in radikali. In sc- j daj še upajo te stranke, da bodo slovenski obrtniki, Ir- j govci, kmetje in delavci glasovali za nje. Rešiti nas j more samo avtonomija. Ne samo politični centralizem • s svojo počasnostjo, nesposobnostjo in svojim neraz- i umevanjem nas ubija, ampak tudi denarna centraliza- j cija suši naše življenjske žile.
Politični položaj.
Ureditev delovnega časa. V ministrstvu za socialno j politiko je končala svoje delo konferenca za ureditev j delovnega, časa. Poverjeniki, so sklenili sledeče izpre- j membe: 1. V industrijskih obratih in v rudnikih osta- j ne v veljavi osemurni delavnik. Delovni čas se pa lah- j ko podaljša tudi v teh obratih za eno do dve uri v so- ! glasju z določili zakona o varstvu delavcev. Za mlado- j letne delavce in ženske velja brez izjeme samo osem- j urnik. 2. V podjetjih, ki se smatrajo za obrtna — la j podjetja pravilnik natančno določa in izključuje izreč- j no trgovine — velja v splošnem deseturno delo. Od te j določbe so izvzete obrti, v katerih je delo težko, kakor i
n.	pr. v kovinski in grafični stroki. V teh strokah velja j osemurnih. Za mladoletne delavce in žene velja tudi v I obrtih samo osemurnih. 3. Za trgovine velja analogno j deset-, devet- ali osemurni delovni čas. Uro odpiranja ] in zapiranja določajo inšpekcije dela z ozirom na lo- j kalne navade. Ob nedeljah in praznikih morajo bili ! trgovine in obrti brezpogojno zaprte. 4. Za pekarije bo \ ministrstvo izdalo potrebna določila pozneje. Tokom i meseca marca bodo posamezne sekcije delovni čas za j pekarije definitivno določile, ker so v pekarijah v po- i rabi različni tipi peci. Istočasno se bo ugotovilo, ali je potrebno nočno delo v pekarijah ali ne. Te določbe so sedaj predložene posameznim ministrstvom, da se o njih izjavijo. Rok, kdaj stopijo te odredbe v veljavo, še. ni določen, — Ob tej priliki bodi še povedano, da delavstvo sploh nima kaj dobrega za pričakovati od radikalne vlade in od ministra za socijalno politiko še posebej ne. Ta mož je poprej še kot poslanec v skupščini izjavljal, da bi ministrstva za socijalne zadeve sploh ne bilo treba. Sedaj, ko ima ta portfelj, tega sicer
ne bo več trdil, pač pa ne bo znal in hotel delali v duhu socijalne pravičnosti.
Radič o dr. Novačanu. V uvodniku «Sl ob. Doma« od nedelje piše Radič o volilnih pripravah ter omenja tudi dr. Novačana, ki je vložil svojo lastno republikansko listo, dasi je svoje govore vedno zaključeval s klicem: živijo Radiči Radič pravi: «I Novačan je dakle najprostija gospodska politička varalica«. — Ko ga tako označi z najnavadnejšim gosposkim političnim sleparjem, nadaljuje: «Novačan namreč že več mesecev nima prav nobene zveze ne z HRSS, ne z njenim vodstev in torej tudi ne s Stjepanom Radičem. Privatno Novačan i Hrvate i HRSS, najbolj pa Stjepana Radiev, psuje, zasmehuje ter napada z vsemi mogočimi lažmi in obrekovanji. Javno pa hoče biti Novačan za Hrvate in za HRSS, nadvse pa za Radiča. To je ona odurna gospodska podlost in ona odvratna pohlepnost za mandatom, radi katere so gotovo vse gosposke stranke zastrupljene in nezmožne. Že s tem kaže Novačan, da v njem ni nič kmetskega, nič republikanskega in nič v resnici človeškega.«
Proličevi shodi. V nedeljo je imel Protič v Novem Sadu velikanski shod. Govoril je o delu v parlamentu, kritiziral trgovinsko politiko v naši državi, izvedbo agrarne reforme ter vidovdansko ustavo. Govoreč o ustavi, je dejal, da naše države ni mogoče vladati pQ eni šabloni. Nemogoče je, đa fci z ozirom na različne gospodarske in kulturne razmere mogli isti zakoni veljali v celi državi, na Slovenskem, v Srbiji in črni gori. Nato je napadel bivšega notranjega ministra Pribi-čeviča, ki je delal največ za to, da se ta ustava sprejme ter je že pred sprejetjem ustave izdajal samovoljne odredbe, kakor na primer zakon o zaščiti države, s katerim se velik del poslancev izključuje iz parlamenta. No va radikalna stranka se je morala ustanoviti radi tega, da ustvari novo edinost v radikalni stranki. Nato je govorilo še nekaj govornikov. Shoda se je udeležilo nad 5000 ljudi. Nato je Protič imel shode po okoliških selih.
ProtiČevi radikali imajo svoj lisi tudi v Vojvodini. Imenuje se «Nova Srbija« ter izhaja v Novem Sadu.
Krvav Radičev shod. Na nedeljskem shodu Radičeve stranke na Otcčacu je prišlo do hudega pretepa z demokrati in orjunci. Trije Radičevci so bili težko ranjeni in eden od njih je že umrl. — Minister policije še menda ne ve, proti komu naj izvaja svojo naredbo glede kršitve volilne svobode. Naj vpraša svojega tovariša dr. Stojadinoviča, ki je tudi v Mariboru videi, da so orjunci organizirani v svrho kršitve zborovalne in državljanske svobode.
Konferenca v..Nišu. V Nišu konferirajo naši in bolgarski delegati glede obmejnih odnošajev in pa glede protikomitske akcije. To so prvi pomembnejši stiki s sosedno bolgarsko državo in marsikaj bi izostalo, če fci se bili že davno poprej sporazumeli. — Skupna proti-komitska akcija od naše in bolgarske strani se je že udejstvila v šlipskem okrožju. Operirale so v lem okrožju tri komitske čete v skupni moči nad 200 mož. Eno četo so naši vojaški oddelki obkolili v vasi Gavran in razvnel se je hud boj, v katerem je bilo 27 mrtvih in več ranjenih komitov. Drugi koraitski oddelki so bežali proti bolgarski meji, kjer so trčili ob bolgarske patrulje. — Druga komiiska banda je skušala južno od Carihroda.prodreti na naše ozemlje, pa je bila razgnana od bolgarskih in naših patrulj.
pol milijona ton trgovskega brodovja in bo kmalu imela tri milijone ton, s katerimi bo v doglednem času kmalu zopet resno ogrožala angleško prekomorske trgovino.
V Poruhrju. V Düsseldorfu so Francozi celo zalogo pisemskih znamk zaplenili. V Bauer-u so zaprli župana, ker ni hotel povedati naslovov nemških uradnikov, ki so bili Francozom potrebni. Denar, ki prihaja stavkujočim nemškim delavcem, francoske oblasti prestrežejo ter zaplenijo. Nemški državni kancler dr. Cuno je izjavil, da bodo delavci kl jub temu prišli do svojega plačila.
Amerika išče trgovske zveze. Odlični ameriški finančniki se mudijo v Moskvi, da se dogovorijo s sovjetsko vlado glede raznih trgovskih koncesij. Predm» so šli v Moskvo, so pa bili v Berlinu in ta kg je razvidno, da bodo pri svojih trgovskih poslih z Rusijo angažirali tudi nemško industrijo.
Inevne ilovice.
Po svetu.

Italijanska fašistovska vlada se je za komunisti spravila tudi nad socijaliste ter jih začela na vso moč preganjati, V Rimu je ustavila tudi list «Avanti!« ter celo uredniško osobje aretirala. — Mussolinijevi izjavi v zbornici, da je najtesnejša zveza s Francijo dolžnost Italijanov, sledijo priprave za ustvarjanje francosko-italijanskega kontinentalnega bloka. —• 24. maj je v spomin italijanske vojne napovedi Avstriji leta 1915 proglašen kot narodni praznik.
Strah pred Nemčijo. Francoski vojni minister Ma-ginot je izjavil v zbornici pri razpravi o rekrutnem kontingentu, da je francoska politika samo politika miru, politika varnosti »in politika reparacij. Francija hoče biti močna, da prepreči obnovitev sovražnosti. — Francija hoče imeti mir pred napadi, in zato mora Nemčija plačati. Zato pa tudi moramo imeti 32 divizi j pripravljenih in zato smo uvedli 18 mesečno vojaško službo. Minister je nadalje ogvoril o naporih Nemčije, da se zopet oboroži, kar se ji je kl jub kontrolni komisiji tudi posrečilo. Nemčija ima danes armado, ki štej"
100.000	mož redne vojske in številne rezervne kadre, brez policije in žandarmerije, ki je tudi popolnoma vojaško organizirana. Nemčija ima pripravljenih danes 31 divizij in proti tem se moramo braniti. — Anglija se pa boji Nemčije na trgovskem polju. William Hicks, zastopnik oddelka za prekomorsko trgovino, je rekel v Southamptonu, da Nemčija ni tako revna, kakor se dela. Mirovna pogodba dovoljuje Nemčiji brodov ja za 460.000' ton. Danes pa razpolaga Nemčija % dva in
NA VSAKEM VOLIŠČU MORA BITI 10 SKRINJIC.
Tik pred volitvami smo, a zadeva radi volilnih skrinjic in krogljic še do danes ni urejena. Politična oblast in sodišče je znalo že v sredi meseca februarja, da bomo imeli 10 kandidatnih list in menda so tudi znali, da mora biti za vsako listo na vsakem volišču ena škrinjica, torej na vsakem volišču 10. Mnogo volišč pa ima samo pet ali sedem volilnih škrinjic. Pri sedanjih razdrapanih poštnih razmerah na deželi je tudi nemogoče, da bi bili župani pravočasno obveščeni, kje naj iščejo manjkajoče volilne Skrinjice. Isto je s krugljicami. Letos je v Sloveniji okoli 40.000 volilcev več vpisanih kot leta 1920, a vlada ni poskrbela za večje število krogljic. Ali si naj volilne komisije na dan volitev morda pomagajo z fižolom? Morda vlada namen« ma uganja to igro, da bi bile nekatere stranke brez vor lilne skrinjice! Opozarjamo gospode župane in naše zaupnike po občinah, kjer so določena volišča, da takoj, ko čitajo te vrste, po naglem selu ali telegrafično zahtevajo od okrajnega glavarstva majnkajoče število skrinjic in krogljic. Obvestite tudi tajništvo SLS v Mariboru o vseh volilnih nedostatkih.
V	narodno zavednih Rušah se snuje in pripravlja teren za Orjuno. Poleg dičnega laškega fašista Štro-marja bodo razgrajali in divjali proti klerikalnemu zmaju tudi pristni samostojni generali in sokolski kaplarji. Kje je pamet, kje dostojnost odličnih ruških rodoljubov? V nevarnosti, da se kaj vname, so priprav^ Ijene brizgalne!! Pozor!!
Sorodnost samostojnih v Bušah z Orjuno. Za tka
4.	marca je bil v «Kmet. listu« napovedan shod SKS v gostilni Novak v Rušah: poroča nosilec SKS-liste za Štajersko, dični in mili poslanec .J. Drofenik. Slutili so. da utegnejo doživeti poraz od ogorčenega ljudstva radi predaje avtonomije centralizmu. Zato so se umaknili čisto tiho v neznatno gostilno svojega or junskoga pristaša. Na shodu je bilo le toliko liberalnih ruških mogotcev, kolikor je prstov na dveh rokah; druge so pa zs štafažo nahobnali iz sosednih župnij, tako da jih jt bilo vseh skupaj kakih 25 do 30. Drofenik je kakor obseden in pogosto interpeliran zagovarjal zapadlo, xu nas skrajno krivično, ameriško posojilo in udrihal p*" SLS, kakor da je ta kriva neurejenih razmer, splošni nezadovoljnosti, draginje in izdajstva ljudskih koristi Slovencev nenasitnemu centralizmu. Dobil je očitek; da namenoma vali krivdo na SLS, da tako zakrije sramotno početje poslancev SKS. Ves zmešan in zbegan ni mogel odgovoriti. Zato so mu prihiteli na pomoč njegovi strastni privrženci s vpitjem in divjim tuljenjem. Ko s lem niso nič dosegli, so besni pozabili na svojo inteligenco, s kojo se kaj radi ponašajo, in so rabili divjo silo. čuditi -so se morali naši ljudje, da imajo sa-mostojneži toliko zmisia za banditstvo in orjunsko divjanje. Eden izmed njih je celo izrekel obžalovanje, da niso pokazali še večjega divjaštva. Pri tem zaslužijo pomilovanje iu obsodbo trije kočarji, ki so podkupljeni sledili gromovniku Drofeniku pritrjujoč. V prvi luči se je pokazala ta dan tudi soeijalistična stranka. Mesto da bi se, kakor povdarja, njih pristaši zavzeli za pravico in žigosali krivico, je eden izmed njih proti svojemu prepričanju branil samostojno koristolovstvo in kapitalistično izžemanje. Če ima SSJ take pristaše, potem se ni čuditi, da jih voditelji prav lahko vodijo za nos in jih proda jo v službo drugemu za eno skledo leče.
V	St. .Janžu pri Dravogradu, Ribnici in Breznem so sc vršili zelo dobro obiskani shodi SLS, katerih so s* poleg kmetov udeležili v velikem številu i delavci. Poslanec Pušenjak je razvil program SLS in orisal delo vladnih strank, osobito Samostojne kmetijske stranke. Ljudstvo je povsod pazljivo in mirno sledilo izvajanjem govornika iu ista odobravalo. V Ribnici se je hote. proslaviti kot «govornik« g. Zabovnik p. d. Lipuž, ki pa je sam obsodil nedelavnost vladnih strank; Puclja jc brani! s tem, da je omenil, da je ba je pripravil 12 kmetijskih postav, katerih pa narodna skupščina nikdar ni
videla. Zborovalci so postali nevoljni, ko je velik sa-aostojnež Zabovnik hvalii dveletno vojaško službo in '3 zavzemal za vojaška bremena. Dobil je krepek ugo-’ or poslanca Pušenjaka, kateri ga je lepo poučil in od osestnika Luka Držečnik. Zanimivo je, da je prejšnjo ■edeljo prišel snubit Ribnico kandidat Samostojne g. 'šič, kateri pa ni imel sreče, ker ga je vodil okrog g. abovnik, ki nima pri takem poslu srečne roke. Sliši e, da celo dosedanji vodilni možje Samostojne siran-e prestopajo v druge stranke, upamo, da bo tudi g, /.abovnik še pravočasno izpregledai.
Iz poglavja političnega profitarstva. «Kmetijski ;st« se tako rad sklicuje na katekizem; zato se samo-. ojni odlikujejo zlasti v pojmovanju morale. Dogodilo c je, da so pozabili na lo-ščansko načelo: kar da le-iea, ne znaj desnica. Dobrotnika imenujemo osebo, ki aru ne da iz političnega profitarstva, da bi ga primoral do molka, ampak iz nagiba človekoljubja; zato i samo nekorektno, temveč prav grdo očitati nehva-žnost tistemu, ki zasleduje in brani program za svo-odno in neodvisno avtonomno Slovenijo. Samostojne vezde ugašajo, nastopil bo za SKS pogrebni dan! — .judstvo, 18. marc je tvoj, pokaži s krogljico v roki, da očeš otresti verige suženjstva in prosto zagospodovati ia svoji slovenski zemlji! Hočeš bratstvo ali tlačan-tvo??!l
Politično gibanje v Marenbergu. V nedeljo je imela ri nas nemška stranka svoj shod, na katerem so gov>-ili gg. Schauer, Nasko in drugi. Glavno besedo v nem--ki stranki imata odpadnika, velekapitalista Langer in Wrentschur, radi tega ni navdušenje za to novo stranjo veliko. Vsi zavedni Slovenci pa protestiramo, da lo-'• ijo ljudje Wrentschurjeve sorte glasove pri slovens-ih kmetih v okolici. Nemci naj volijo kandidate neru-ke stranke, agitacijo pri Slovencih pa naj opuste, ako : oče jo živeti v našem okraju. Na zadnji sejni jc pripel k nam v spremstvu gg. Pahernika in Lipuža iz ,’ibnice Njih ekscelenca zet Pucljev Štibler, ki je delal štimungo« za Samostojno kmetijsko stranko. Čudimo e vsestranosti g. Pahernika, ki agitira ob enem za kan-idate demokratske stranke «sina zelenega Pohorja« g. Petra Mravljaka m za kandidata slabostojne mešetarja Tršiča. Povemo mu, da je v okraju konec njegove ko-oande, briga se naj raje za ceste v okraju, naj skrbi ito, da obdržimo, kar smo imeli, ne pa, kakor na Mu-i, da izgubimo narodno posest. G. Pahernik naj pusti olitiko, da se ne bode vse iz njega norčevalo, kakor se o godi v Vuzenici. V Vuzenici blizu Drave živi lesni rgovec, kateri je javno točno označil njegove «velike« outiene sposobnosti. G. Lipuž iz Ribnice je baje sprem jai štiblerja radi tega, ker je zvedel, da ima Pucelj še ekaj hčerk, ki imajo lepo doto, saj se g, Lipuž rad ženi ri poslancih in se prilagodi vsak čas političnemu pre-ričanju — bodočih tastov.
Bemofovec — sodrug Leskošek v Slov. Bistrici. — -ne 4. marca t. 1. je sklicala socijalistična Bernotova oipina v hotelu Neuhold volilni shod. Govoril je g. eskovšek iz Celja. Ker pa so gospodje rdečkarji vedeli, a bode jako malo poslušalcev, se je shod vršil pri po-rnjenih mizah. Udeležba je bila nadvse kiaverna. — hoda se je udeležilo 56 ljudi nič več in nič manj. Seveda so bili to ljudje, ki so se prišli po maši malo po-repčat, da gredo potem lažje domov. Pravih socijali--tov ni bilo niti deset, kar pač dovolj pove. Ljudje se a govornika niso mnogo zanimali, temveč so govorili *ed seboj vsakdanje reči, četudi jih je gospod Justi-: ek kot predsednik shoda lepo prosil, naj poslušajo, a j govorijo gospod, ki so prišli iz Celja. Govornik je mlatil prazno slamo in si je vzel na piko posebno Slov. udsko stranko in nje voditelje, — ubogi dr. Korošec! otovo se vam je moralo dne 4. marca med 10. in 12. ra najmanj 500krat kolcniti in do tega vam je pri-jmogel g. Leskovšek iz Celja. Med govorom se je gostilniška soba skoraj popolnoma izpraznila, ker so se .udje okrepčali in odšli. Končno je govornik prosil, da * naj ljudje izpametujejo ter vržejo sigurno na dan ditev krogljico v osmo Skrinjico, ker le tako bodo rišli do tako zaželjene socijalistične republike. — G. ovačan pozori Gospod sodrug Leskovšek vam sili v . oTUZo. On tudi obljublja republiko in rekel je celo, da c njegov in Bernotov program boljši, kot vaš in Mah-etov. Da pa se ne bodete že kar naprej videli eden ali rugi v vlogi kakega «prezidenta«, bomo pa mi pre-krbeli s tem, da oddamo vsi naše krogljice v Skrinjico lov. ljudske stranke. Zatorej na plan dne 18. marca. Naša skrinjica je druga.
Kričavi Drofenik v Lobnici. Dne 4. mavca se je iznesla vest, da nas obišče mili in energični zastopnik KS, gospod poslanec Drofenik. Pa kakor bi se bali asih kmetskih mož, prikrivali so čas in kraj zboro-mja. Konečno smo jih našli v ne baš prostorni go-:ilniški sobi pri Ozvaldu pri litrih in kupicah. Zve-eli smo, da se je reklo: Danes ne stane nič, saj so naši SKSarji darežljivi. Zato so nekateri šli radi zaton j-pit ja in tudi iz radovednosti poslušat, kaj bo poldni govornik v obrambo programa: Za kmeta v boj, a staro pravdo. Ker so naši Rušani znašali le malo tevilko, 15 ljudi, so na pomoč poklicali svoje samo--rojne pristaše iz Selnice. Govornik se je ogreval po-bno za amerikansko posojilo in burno prekinjen ves leč mlatil po klerikalcih, ki so zakrivili centralizem!
: )stal pa je dolžan marsikak odgovor na interpelacije voj ih nasprotnikov. Za poslušalca se je nudil krasen rizor, kako so vpili in divjali tudi sicer inteligentni njegovi pristaši. Dobil se je vtis potapljajoče se samotne barke, ki se hoče-rešiti z divjim vpitjem in na-Ijem. Kdor ima oči, je spoznal, da je SKS stranka, oželnih bogatinov in krčmarjev. Ta pa nima smisla za es kmetske potrebe, ker za denar prodaja program in jiilce nenasitnemu centralizmu, da se prazni žepe do
skrajnosti izmozganih davkoplačevalcev. SKS je res pogin in slovenskega laneta smrt. Živeli slovenski kme-tijci! _
Liberalni kandidat Lovro Petovar iz Ivanjkovec je j strašen revež. Pred vojno je bil sicer večkratni inilijo-! nar, sedaj v vojni pa je vse izgubil. Nema za sol in ne j za tobak. Zato se ga je usmilil dr. Kukovec in ga po-I stavil za kandidata, da bi imel vsaj do 18. marca neko j veselje. Pravijo, da bo debil en glas, ako bo sam sebe volil.
j Kaj pa Petovarjeva galica? Iz Ormoža poročajo: : Veliki plakati na vseh vogalih in hišah našega mesta j Ormož naznanjajo volilcem slavo in čast demokrat-j skih prv obori tel jev milega nam dr. Kukovca in kmeta : g- Petovar ja. Sklicujeta se na svoje zasluge za kmeta,
; obrtnika in delavca. Za svojo zvestobo moledujeta za ; zvestobo voiiicev. Kmetje, ki smo plačali galico leta '■ 1921 za leto 1922, a dobili je še do danes nismo, — i oškodovani smo za stotisoče, pokažimo na dan volitev j v Petovarjevo Skrinjico figo, — kakor nam jo je pod j nos porinil Petovar, namesto že plačane galice. Bivši i okrajni tajnik Otorepec je povedal dovolj, da je nam ! namenjena^ galica romala v Ivanjkovce in v malho šta-: cunarjev, ki so kmetski prijatelji, kadar kmeta skubi-j jo. Dr. Kukovec, ki meče tisočake po gostilnah okrog in j daje nagrade kar po 4000 K, naredi bolje, če spravi de-I nar nazaj v žepe davkoplačevalcev, katerim ga je iz-pmnpal.
Naša volilna škriniica je druga!
Kako je v Središča? čitatelje «Straže« bo gotovo j zanimalo, kako mi v Središču, v nekdanji domeni dr.
' Kukovca politično živimo in se gibljemo. Megleno po- j litično vreme se je začelo pri nas jasniti. V soboto zve- 1 čer sta priredila dr. Kukovec in trgovec Petovar v Hor-: vatovi gostilni demokratski shod. Z milimi prošnjami i in vabili so spravili skupaj od zvestih najzvestejše re~
I ci in beri osem zborovalcev in še ti so preplašeni gle-[ dali to polomijo. Demokratska barka pri nas se je raz-I bila. Zdravnik dr. Tavčar je že baje skočil v srbski ra-i dikalni rešilni čolniček. Gospod «dampfmlinar« pa še j još ne zna, kamo bi se skril. V samostojno ladjo pa j vdira voda od vseh straneh in- 18. marca bode potop, j Niti z mlinsko afero se ne da luknja zamašiti. Ampak j republika, ta vleče, sta si mislila Krlejt in Veldin. Ker i sta se z dr. Novačanom sprla, sta si izposodila Radiča, j Toda Novačan je hud človek. V nedeljo dopoldne je, ka j kor se govori, Radičevcem v Ormožu shod razbil. Z j opoldanskim vlakom pa se je z istim namenom pripel-I jal v Središče. Že med potjo od vlaka pa je v pest dobil j svojega republikanskega tekmeca trgovca Veldina. — j Menda bi ga bil ubil, ako mu ne bi ta, pretepen s krva-j vo butico ušel. To vam je Mia dirka. Kar črez polje sta jo ubrala. Svojim nogam se jma zahvaliti revež, da si je rešil življenje. Mi Središčani smo pa sočutni ljudje, zato je dr. Novačan s svojo republiko fuč. Ker bomo vsi iz usmiljenja volili republikanskega mučenika z razbito glavo g. Veldina. To se nam obetajo dobri časi, ko bo-; de gospod Veldin kšeftal za nas?! Pamet je žamet, vo-I lilci! Druga skrinjica je naša!
Zaslepljeni ljudje mislijo, da jim mora stranka kar i nasipati denarja in drugih dobrot. Kje pa bo vzela?
Kdor da, mora nekje vzeti! Mi pa nimamo tajnih fon -i dov, ne bogatih bank. Zmagati moramo na podlagi na-: šega poštenega gospodarskega dela. Ljudstvo moramo I pokazati naše v celoti ogromne gospodarske organiza-; cije, kamor se lahko zatekajo v slučaju sile. Pokazati mu moramo duševne sile, ki delajo v naših prosvetnih organizacijah v prid naroda. Ako zavlada zopet —• j krščanska pravičnost, bodo prišli stari časi nazaj.
Novice iz Zbelovega pri Ločah. Pri kamnolomu na Zbelovem sta se ponesrečila dva delavca, eden smrtno, enemu pa je skala strla nogo. — V našo občino je prišlo na ducate «Taborov«. Pa menda ja ni dal naslovov na upravništvo naš edini demokrat, ki j c slučajno ob-I činski tajnik. Gospode župane bi opozorili, da malo i bolj pazijo na delo svojih «nadstrankarskih in ljubez-njivih« tajnikov. — Zbelovo je lahko ponosno, da ima I v svoji občini «slavnega« kandidata Samostojne Jur- j I čeka Praha. Kako dobro se ta stric razume na politiko, j j kaže to, da agitira: Le volite Samostojno, da bomo pri-; šli proč od Srba in se bodo moji in vaši otroci zopet I nemško učili. Sploh pa se govori, da možička nadle-I gujejo škušnjave, bi-li kot kandidat samostojnežev * vrgel volilno krogljico ali v nemško, ali v radikalno j Skrinjico. Častitamo Samostojni, da ima tako «kunšt-I nega« kandidata. V sredo pa pridemo tudi mi Abelov-I čani h Kračunu na «Lajbertov shat«. — V soboto zve-! čer je hotel naše pošteno delavstvo nafarbati neki so-1 cijalistični govornik iz Maribora. Pa smo mu povedali, da dobro vemo, da se socijalistični voditelji prekljajo v štirih socijalističnih strankah in se tako bijejo med seboj za mastne poslanske plače na račun naših delav-I cev. Zato se naše delavstvo tovarne «Drava« veseli samo ustanovitve Delavske zveze in njenega shoda, ki bo : nekaj dni pred volitvami. Drugi dan, v nedeljo, dne 4. i t. m., tako smo zvedeli, je poskušal ta govornik svojo I srečo v Lečah v gostilni gospoda Wallania po rani ma-I ši. Udeležba: sedem mož in 9 žensk, ki pn niso prišle na j shod, ampak pit «kofeta«, da bi lož j e počakale na poz-: no mašo. ?— Po našem Zbelovem se je raznesla novica, da so tudi v sosednih Ločah orjunci. Dosedaj _samo dva. Prvi gleda navzkriž — če gleda v Loče, pa vidi na Pogled — drugi pa, njegov tovariš, laja po vasi. Pri- i hodnjič več.	.	j
Pustite govorništvo in politiko. (Dopis iz Skal). ; Gospod Sovnek! Pustite, govorništvo in politiko! Ne- j davno se vam je v Šmartnem na pokopališču vse sme- j
jalo, ko ste govorili o «srcu«, ki jc bilo mehko kakor vosek. V nedeljo pa sto v Skalah priredili leater s ti-' s!i™ medvedom, ki ste ga pripeljali, da bi škalčane farbah.Kaj he, da imajo škalčani bolj trdo srce, kakor ; Je vosek? Ko bi bili molčali, bi pametni ostali, sedaj ! ste se sami osmešili. Ker nam je vaš govornik pozabil' i povedati, katera skrinjica bo Marčičeva in Francetova,
; bomo Škalčani spuščali naše krogljice v drugo škrin-i Jico, v ostale pa stiskali palec med kazalec in sredinec.
! r Orjunci so — — fašisti so! Iz Škal nam poročajo: i V Skalah se redko zgodi kaj imenitnega, da bi se spla-I čaio poročati svetu. Ampak nedeljski shod je bil nekaj I imenitnega. Ko je ljudstvo po jutranjem opravilu pri-1 šlo iz cerkve, so že čakali pod lipo na sejmišču trije I tolsti apostoli, da bi razlagali ljudstvu svoj evangelij, j Ljudje so jih nezaupno gledali in si šepetali: «orjunci j so, fašisti so.« Ko se je spravil najobilnejši izmed njih na šolske stopnice in začel govoriti, je v poslušalcih kar završalo: «Tiho bodi, ne laži, nočemo te poslušati.« In moral je med splošnim smehom doli iz šolskih stopnic, še predno nam je povedal, v katero škatljico naj vržemo krogljice. Mi pa bomo vrgli bolj od začetka v drugo skrinjico, ker teh škatelj je res že preveč.
Novo katoliška akademsko društvo v Ljubljani. — Število akademikov v obeh društvih «Danica« in «Zarja« je v zadnjih dveh letih zelo narastlo. Delo je pri ta j kem številu zelo otežkočeno. Radi tega se je dne 26. februarja t. L ustanovilo tretje jugoslovansko katoliško akademsko društvo «Borba.«
Poljubi Pašičevo sliko! V kavarni «Grmoščica« v Zagrebu so.se gosti pogovarjali o volitvah in eden lamed njih, neki Ivan Krok- je rekel, da bo na vsak način volil Radiča. V lokalu jc bil tuđi neki žandar. Ta takoj priskoči, Kroka aretira in odvede s seboj v kasarno. Tu ga zveže, ter zvezanega pretepa. Končno ga privleče pred Pašičevo sliko ter ga sili, da jo poljubi najprej na lice, potem pa na brado. Nato ga je še parki at sunil ter izpustil. Ivan Krok je šel k zdravniku, ki mu je izdal spričevalo o telesni poškodbi, če se kaj takega dogaja sredi Zagreba, si lahko mislimo, kaj se vse počenja okrog po vaseh po južni Srbiji, od kode: prihajajo poročila o izgredih in uporih, pa se vse vali na rovaš komitov.
Država kot hišni posestnik. Sarajevska občina im*
9	šol, a samo dvoje šolskih poslopij. Sedem šol je nastanjenih po državnih zgradbah. Država je povišala na jemnino, občina pa noče plačati in je dosedanjo najemnino naložila v mestni blagajni. Država kot stanodajalec je motivirala zahtevo po zvišanju najemnine s tem, da je tudi občina kot njen stanojemalec zelo po- , višala pristojbino za električno razsvetljavo po vseh državnih uradih. Spor med državno in občinsko upravo bo reševalo sedaj posebno razsodišče.
Skrb za lačni narod. Neki Gvozdenovič je vladni liferant. Bil je poprej ,ko so vladali tudi demokrati, .'fc, je še sedaj, ko vladajo sumi radikali. Od vlade je bit dobil 6 milijonov dinarjev, da nabavi brano za Črno goro. Nakupil je koruze, a jo je zadržal, da počaka na čas, ko jo lahko proda z velikim dobičkom. Jn sedaj je začel s svojo predrzno igro, ki se lahko bridko maščuje nad državo in vlado. V Nikšiču v Črni gori je začel razprodajati koruzo in sicer po 22 K kg, ko se pri vseh trgovcih dobi po 20 kron. Da odstrani neprijetno konkurenco, je nagovoril ali podkupil oblasti, da nam pomagajo proti trgovcem. Trgovcem, ki ne odnehajo od konkurence, zapirajo trgovine ter jih še drugače stiskajo. Na trgu v Nikšiču je prišlo do burnih protestov «d strani siromašnih Seljakov, ki so sedaj imeli priliko videti, odkod prihaja silna draginja. — Iz Črne gore jpii-hajajo tudi poročila o smrtnih slučajih vsled lakote in to ni čuda, če se vlada oklepa takih liferantov ra prehrano.
Ubogi otroci. V primer neredne in nerodne uprav« prinaša «Obzor« tole iz državne deč j e zaščite: Dvajset otrok, , vojnih sirot je bilo poslano v dečji dom v Spütu. Ko so otroci po dolgem potu zmučeni došli v Split, jih uprava doma ni hotela, oziroma mogla sprejeti, ker je dom že prenapolnjen. Z eno potezo peresa se pošlje Sirote v čačak. Vsi otroci so katoliške vere in lahko si mislimo, kako se bodo počutili v novem dečjem domu. Vrhu tega še srbski listi napadajo venomer upravo Dečjega doma v Čačku, da je dom silno zanemarjen, da deca v njem strada in boleha itd. Tako morajo tuđi otroci na svojih slabotnih plečah občutiti «blagodejnost« naše «vzorne« uprave.
V dobi varčevanja. Naša vlada jc že avgusta lanskega leta najela v Opatiji hotel «Regina« za našo komisijo, ki bi imela razpravljati z Italijani o izvršitvi rapalske pogodbe. Tedaj je vlada plačala najemnino za 6 mesecev. Razgovori se še dolgo niso začeli vršili in sedaj, ko se vse že bliža koncu, je vlada najem celega. Hotela podaljšala zopet za tri mesece.
Iz Savinjske* doline.
DEMOKRATI IN REPUBLIKANCI NA DELU.
(Iz gornjegrajskega okraja).
Kandidat Ivan Grozni iz Mozirja, razvija v raznih gostilnah svoj program, obljublja vse mogoče stvari, med temi mnoge, katere stoje v programu SLS, skrbno pa skriva pravi program demokratske stranke, ne pove, da je kandidat centralistične stranke, katera je sokriva vseh sitnosti in šikan, katerih so v- obilni meri deležni naši flosarji. Da se mora uverjenje za flosarje dobiti v Beogradu, je naravna posledica centralizma, da trpe naši vojaki v raznih garnizijah v Makedoniji in. da moramo nositi pretirana davčna bremena, so krivi demokrati ,ki najbujše pospešujejo centralizem in nastopajo proti vsem strankam, ki še potegujejo za av-
•onomijo. Te naj pove Ivan Grozni, ko lovi glasove za vaditelja demokratov dr. Kukovca, vse druge prazne iarbarije pa naj razlaga onim uradnikom centralistom, l;i že komaj čakajo, da bi bili prestavljeni v Makedonija, ker jim ne prija ostra avtonomistična sapa, ki veje v našem okraju.
Naš okraj je tako srečen, da ima celo vrsto «kun-štnih« politikov, ki menjavajo stranke, kakor se menjava perilo. Imamo take gospode v Mozirju, Dol Suhi, Rečici, največji «umetnik« v tem oziru je kandidat republikanske stranke P. Tlaker. Mož se je proslavil kot junak noža, dobil za to večkrat nagrado pri sodniji, Odlikoval se kot «dober« sin napram svojemu očetu, ob-ijuboval kot predsednik agrarnega odbora ljudem vse mogoče, a izpolnil prav ničesar. V zahvalo za vse te velike zasluge ga je vodja stranke Novačan, mož brez poklica in brez službe, «naredio« za kandidata. Koliko resnosti se sme pripisovati republikanski stranki dr. Novačana, je razvidno iz tega, da noče Radič s pustolovci, kakor so Novačan ali Tlaker imeti nobenega posla in da je vložil sam svojo kandidatno listo. Da Tlaker ne bo nikdar izvoljen, temveč, da on zbira le glasove za brezposelnega Novačana, je vsakemu jasno, kdor pozna volilno postavo in ve, kako «veliko« število pristašev ima Novačanova stranka na Štajerskem. S tem, da je Radič vložil posebno kandidatno listo, je tudi propad Novačana gotova stvar. Vsak glas, ki se izda za neresno republikansko stranko, pomenja cepljenje ljudstva, ki se bori proti vladnemu režimu, in je izgubljen.
Ker program republikanske stranke nima nobene privlačne' sile, delajo Peter Tlaker in drugi agenti s praznimi obljubami in trditvijo, da poslanci Jugoslov. kluba niso ničesar storili za gornjegrajski okraj. Poslanci Jugoslovanskega kluba so bili vedno v boju proti pretiranim bremenom, preprečiii 100 odstot. zvišanje davkov, uvedbo novega premoženjskega davka, potegovali se za zvišanje eksistenčnega minimuma pri dohodnini, z odločnim nastopom preprečili uvedbo ver skega davka itd. Ker je SLS določila kot poslanca za gornjegrajski okraj g. poslanca Pušenjaka, se je ljudstvo iz vseh župnij z neštetimi prošnjami nanj obračalo In lahko g. P. Tlaker v vsaki župniji izve, da se je imenovani poslanec za vsako zadevo zavzel, mnogo ugodjih rešitev izposloval in vsaki stranki dal pismeni od-;/uvor. Med najvažnejše zadeve spada dosega polovične vožnje za flosarje, obramba flosarjev pred samovoljnim postopanjem raznih pristaniških kapitanatov, dosega podpor za vdove in sirote padlih vojakov; poslanec VI. Pušenjak se je zavzel v neštetih slučajih za invalide in dosegel, da je ministrstvo socijalne politike dovolilo ponovni pregled invalidov, kateri so bili pri zadnjem pregledu slabo klasificirani. Poslanec Vlad. Pušenjak se je potegoval za cestno zvezo Solčava—Koprivna, pospeševal akcijo za zgradbo železnice črna—Gornjigrad— Kamnik, se trudil za zboljšanje poštnega prometa v o-1 raju in dosegel, da se dobi poštni avtomobil za prevoz p ošte in potnikov. Poslanec Pušenjak jc odločno nasipal proti vsem novim bremenom, kakor n. pr. proti davku na poslovni promet, ki ga naj plačajo kmetje, ki se tu in tam bavijo z lesno trgovino, nastopal proti taksi za vozove na «fedrah.« Ker je skoraj vsak okraj po prevratu dobil kako višjo šolo, je poslanec Pušenjak opetovano opozarjal interesente na nujno potrebo ustanovitve gozdarske šole. Pašniki so nujno potrebni a: povzdigo živinoreje, radi tega je predlagal poslanec J'osen jak, naj se pri izvedbi agrarne reforme pašniki prodajo‘po zmerni ceni občinam. Ker vladne stranke Izvedbo agrarne reforme ovirajo, zato še niso mogle priti občine v posest pašnikov.
Če se to delo poslancev Jugoslovanskega kluba za gospodarsko povzdigo našega okraja pošteno in pravično presodi, potem je splošna sodba, da ohranimo'zve-; obo SLS, laži-republikanski stranki, ki bi rada brezposelnega dr. Novačana, ki je mogoče dober pesnik, o 'gospodarskih vprašanjih pa nima niti pojma, napravila za poslanca, pa svetujemo, naj išče glasove tam, kjer ne poznajo ne Novačana, ne Tlakerja. Novačan je prišao v naš okraj, a vemo, da ne bo postao naš po-- anec.
Profesor Mravljak in njegov agitačni štab je pred odhodom iz gostilne Goričnik v Rečici na Paki v nedeljo, dne 4. t. m. rekel, da je radoveden, kaj bo o sestanku demokratov poročala «Straža« in «Slovenski Gospo-t ar«! Kaj naj poročata? Na kratko za enkrat samo to, da nekateri hudobneži tukaj pripovedujejo, da so se voštanim JĐS udeležili samo trije in sicer: prof. Mravljak, Gumzej in neki «menda« doktor, kateri si sestanka niti otvoriti niso upali. Vršil se je nato lepo uspeli sestanek SLS v največjo blamažo skrahirane stranke I . edeesarjev in njenih agitatorjev. Dr. Kukovec, o je- j •rom, jeromel!!
Gibanje nacijonalistov v Mozirju. V zadnjem listu | «Slov. Gospodar« št. 10 smo čitali, da se v Šmartnem ob Paki ustanovi Grjuna, a ne samo tam, ampak tudi v .Mozirju. Sliši se, da si zvesti pristaši želijo za predsednika slavno znanega Jož. Kostanjšeka in za njegovega adjutanta pa Kraherla. To je tisti Kostanjšek, ki hodi ! v posete k liberalnemu kandidatu Piklu, ga vozi na j shode in široko sedi na desni strani, ter zvesto posluša hberalni evangelij. Njegovi zvesti drugi pa so v tesni i z ^ezi z dr. Kukovcem in na ta način jim je miroljubna j . -Grjuna v Mozirju zagotovljena. Gospodje! Dne 18. mar- j i ca pa se bodete praskali za ušesi in ne bode treba pod vodstvom Orjune pobijati mozirskih tržanov.
Zakaj še ni bilo dr. Kukovca v Mozirje? Dr. Kuko- j vec, slavni zagovornik razbojniških orjuncev si ne upa ‘ prirediti v Mozirju shoda, predno nima zanesljivega j odbora orjuncev. Oj, nežni Kukovec, le pridite med svo j
STR \f.X
je zveste somišljenike, preskrbeli bodemo, da se vam že bo zapela vesela pesem: kuku, kuku, in podpisali vam bomo kakor ste dolgi in široki beograjski «Laufpas«. Mozirska inteligenca, Kukovčeve struje pa naj le bo j ponosna nad vodjo orjuncev.
Ustanovitev Orjune v Braslovčah. Ker je bil letos j predpust zelo kratek, zato so se nekateri gospodje v Braslovčah pomenili in čas za pustne zabave nekoliko nategnili. Eno takšno predpustno zabavo nam je preskrbel v Letušu g. učitelj Lovšin. Pripeljal nam je j namreč Orjuno. V Zanierjevi gostilni je bilo zbranih j kakšnih 30 gostov. Tem ljudem je gospod Lovšin raz-i lagal edino zveličavni evangelij orjuncev. Naj navede-I mo samo nekaj cvetk iz njegovega duhovitega «govo-T ra«. Predvsem je povdarjai, da je Orjuna silno po-[ trebna, ker bo drugače šla naša država v «franže«. Or-1 juna bo delovala, da se popolnoma ujedinimo. Kako j misli to popolno ujedinjenje, ni povedal. Menda misli ujedinjenje tako, da bomo vse premoženje poslali v Beograd, namesto čevljev bomo si noge samo ovili s cunjami (opanke bomo nosili še samo ob državnih praznikih), podpisovali se s palcem itd. Hvalil je italijanski fašizem, in njegove zasluge za italijansko državo. Tudi za našo državo ima baje fašizem zasluge, kajti še le fašizem je izvedel rapalsko pogodbo. Or-junci bodo imeli lepo uniformo, plave barve, črne srajce, širokokrajne klobuke in škornje na «biks«. Da imamo velike davke, niso krivi Srbi, ampak občine, kajti le občine baje nalagajo davke. Kakšen občutek so kaj imeli pri tem navzoči odborniki? Vabil je potem navzoče, naj se pridejo vpisat v Orjuno v Braslovče. Gospodine Lovšin, sedaj vam še pa mi svoje misli povemo. Ako je država v nevarnosti, imamo za to policijo, orožništvo in vojaštvo. Kaj je še treba kake druge organizacije? Kedo bo pa vse to plačal? Ali mislite, da bodete pričeli nastopati, kakor vaši vzorni fašisti? Ali bodete šli za vzgledom vaših tovarišev v Mariboru? Ali boste začeli tudi vi neljube vam osebe pobijati, jim zobe izdirati in jih zalivati kakor fašisti? Ne bo šlo ne! Mi nismo v Italiji. Pisec te notice pa predlaga, da naj se v kratkem skliče shod vseh pametnih in trezno-mislečih Braslovčanov, naj se jim tam natančno razloži kaj je Orjuna in kakšne načrte ima ter se naj osnuje močna protiobrambna organizacija, katera bo skrbela za varnost naših ljudi. Braslovčam še imamo toliko ponosa v sebi, da se ne bomo pustili ustrahovati takšnim ljudem. Ako pogledamo to družbo, vidimo, da obstoji večinoma iz samih učiteljev, komijev, študentov itd. Kmetov in pametnih obrtnikov ne najdete med njimi. Pač uboga država, ako jo bodo varovali takšni ljudje. Od vlade pa odločno zahtevamo, da to organizacijo razpusti, ker zna priti sicer do resnih dogodkov. Še nekaj! Kakor sem že pisal, Orjuno propagirajo večinoma učitelji. Ali ti ljudje res naravnost hočejo, da jih ljudstvo do skrajnosti osovraži? Veliko zaupanja že itak nimajo med ljudstvom, sedaj pa hočejo priti z ljudstvom popolnoma navskriž. S takšnim postopanjem boste izgubili med ljudstvom in med učen ci popolnoma ves ugled, kar bo šolstvu v veliko škodo.
Iz Ptuja.
«OBLEKLA BOM ČRNI GVAMT.«
(Narodna.)
S trojnimi letaki in lepaki, izmed katerih sta zadnja dva izpustila krilatico «napredna«, je vabila Kmeč-ko-obrtna zveza na «velik in zanimiv shod« za nedeljo, dne 4. III. 1923 v društveni dom v Ptuju. Zbralo se je okoli 80 radovednežev, izmed teh dve tretjini pristašev drugih strank. Garda — ptujski advokatje — govorniki brez razpoloženja in minister dr. Kukovec na razpoloženju, «kmet« Lovro Petovar in mariborski dr. Lipoid. O gospodarskem programu, ki ga je razvijal Lovro Petovar, ni potrebno dalje razpravljati, ker je danes znano že vsakemu Haložanu, da nas tira beograjski cen tralizem, ki so ga Sloveniji z vidovdansko ustavo vsilili demokrati in samostojni, v popolen gospodarski in kulturen propad. O tem se je lahko prepričal danes tudi dr. Kukovec sam, ko se je število njegovih oboževa-teljev tudi v Ptuju znatno skrčilo. Natančneje ga o tem dejstvu lahko pouči g. prof. Mravljak iz lastne ptujske izkušnje.Da se bodo slovenski demokratje naslonili na jugoslovansko demokratsko stranko, kakor je izvajal g. Petovar, o tem ni nobenega dvoma, vprašanje je samo, če bodo sploh imeli koga nasloniti. Pa v tem je ravno tisti mentalitet «zmagalcev« beograjskih, ki izsesavajo Slovenijo pod krinko državotvornega narodnega edin-stva. Rešitev slovenstva in njegove kulture je le v zakonodajni, avtonomni Sloveniji. Potem se ne bo treba dr. Kukovcu razburjati radi «brejih krav«, ki so jih poslali za volilne pisanke demokratski dolgoletni zavezniki, radikali, slovenskim viničarjem in želarjem — ampak g. Lovro Petovar bo kot predsednik konjerejs-kega odseka lahko nudil svojim kmetskim volikem dobro rejene, polnokrvne žrebce. Slovenija je davčno tako močna, da si bo lahko sama vzdrževala žrebčarne, med tem ko je centralizem razgnal plemenske žrebce širom Slovenije, ker ni bilo v državni žrebčarni dovolj krme. V avtonomni Sloveniji ne bo treba beračiti za vsako potrebo podpore pri g. ministru Stojadinoviču.
Ne smemo pa zamolčati bridke resnice, ki jo je z veliko odkritosrčnostjo pripoznal g. dr. Kukovec, da so kandidaturo g. L. Petovarja «z veseljem pozdravili« tudi najhujši nasprotniki demokratske stranke. Ali razumete ironijo, g. Petovar? Ali ste čuli končni klic današnjega shoda: «Živijo dr, Korošec!«? In ste vendar potom svojih agitatorjev celi teden bobnali po ptujski okolici na shod. Gotovo se je zahotelo g. dr. Kukovcu j ljudskih množic na božjih potih, katero je očital g. dr. j

Korošcu, tudi sejmi bi ne bili napačni, kaj ne, gospod Petovar?
Po zatrdilu g. dr. Kukovca je trgovcem v Središču in Ormožu zmanjkalo platna in modnega ter rudečega blaga, ker ga je pokupil g. Štipko Radič za svoje zastave, s katerimi hoče dne 18. marca manifestirati po ormoškem^ in središkem okraju. Danes pa so pokupili ptujski demokratje vse črno blago po Ptuju za sprevod demokratske stranke dne 18. marca.
Živela zakonodajna, avtonomna Slovenija!
Naš «ljubi« gospod Flere. Prvo delo naših bodočih poslancev v ptujskem okraju naj bo, da rešijo naie ljudstvo nadzornika Flereia. Mož je prava pijavka a® naš okraj. Po prizadevanju svoje daljne žlahte, demokrata dr. Pirkmajerja, je zlezel na nadzomiški stolce in njegovo stremljenje ne gre za tem, da bi pomagal ljudstvu, ampak za tem, kako bi na račun ljudstva pridobil čim več ugodnosti svojim tovarišem-učiteljem. Kjer le more, odloči v škodo ljudstva, da le pridobi kako ugodnost učiteljstvu. Še vedno zahteva pa šolske voditelje po 2—3 sežnjev drv za zimo — on pravi, da za uradne pisarije. Ali ni za to konferenčna soba? Ali se ta ne kuri s šolskimi drvami? Čemu še posebej 2 do 3 sežnje? Zato, da jih voditelji porabijo za svoje družine in jih jim ni treba kupiti. In učitelji in učiteljice se lahko grejejo na solncu; Flere je bil namreč šolski vodja v Halozah.
INVALID O VOLITVAH.
Dan volitev je za nas Slovence in Hrvate zelo važen, reče se lahko: bitka za pravo osvobojenje. Nobenemu volilen, ki pozna beograjski centralistični režim in čuti korobač, ki so nam ga spletli policaj demokratje s samostojnim priveskom, ne sme biti ta dan zamujen, pa naj šibo volišče še tako daleč in vreme še tako slabo, ker z volilno krogljico, spuščeno v skrinjico SLS, bo od demokratov spleten korobač, ki nas je došedaj tepci, razvezan in smrt centralizmu za vselej podpisana. «Jutro« in «Domovina« poveličujeta le demokratsko stranko, češ, da so le demokratje lahko izvedli zakone, ker so imeli oporo v vladi sami; vse zasluge pripadajo le demokratskim poslancem, posebno pa dr. Žerjavove, trobenta «Jutro.« Dr. Žerjav je sam na demokratskem sestanku v Ljubljani povdarjai, da se bodo demokratski zastopniki najbolj objektivno borili za kmeta, obrtnika, uradnika in za invalide bouo le oni najsočutaej-ši. Toda g. dr. Žerjav tudi ni pozabil napiti in čestitati naprednemu učiteljstvu, ki si je pri zadnjih volitvah v višji šolski svet z večino spletlo lovorjev venec. Ker pa napredno (liberalno) učiteljstvo goji sovraštvo do katoliškega ljudstva ter se vehementno bori za Sokola, Je torej proti večini kmetskega ljudstva, lahko vsak trez-nomisleči preudari, koliko je Žerjavovcem za kmeta. Uradniki menda Žerjavu malo zaupajo, ker že dolgo stradajo; mali obrtniki tudi od policajdemokratov in samostojnih nič dobrega ne pričakujejo, invalidi pa, ki vejo dobro, s kakim zakonom jih je osrečil dr. Žerjav, nočejo od demokratov nič slišati. Dr. Žerjav je izjavil, da bi bil njegov invalidni zakon najmodernejši, ker bi invalidom zasigural popolno eksistenco. Zakaj potem ni izvojeval s svojimi poslanci invalidnega zakona, saj so bili demokratje v vladi in so imeli moč?! Zato ne; ker jim je bila za invalide deveta briga in Žerjavov moderni zakon le pesek v oči. Obznano, zakon o zaščiti države in kancelparagraf imamo namesto drugih dobrih zakonov; te so nam izposlovali demokratje in samo stojni.
Dragi volilec! Dobro veš, kdo te je izdajal Bašiče vi hegemoniji nad Slovenci in Hrvati ter dobro veš, kđo so tiste pijavke, ki so.ti pile kri, zato ti morajo biti nasprotnikove agitacije kot najboljše bodrilo za SLS, ki je za Hrvate in Slovence edino prava. Zatorej nobene krogljice za katerokoli drugo stranko! Noben volilec ne sme ostati doma, ker gre za blaginjo naroda in za samoupravo Slovencev. Mladeniči in možje, ki ste se borili za naše osvobojenje in tvegali svoje življenje, pokažite dne 18. marca, da ste tudi topot junaki in sc ne dajte zapeljati od raznih demagogov in magnatov, ki so le pred volitvami sladki. Ti invalid, pojdi z eno nogo magari pet ur daleč. Ti, ki si prelil svojo kri, podpiši dne 18. marca smrt centralizmu, ki te prezira! Saj menda dobro veš, da je Pašič rekel: «Imel bi nekaj denarja za srbske in črnogorske invalide, nimam pa zs hrvatske in slovenske.«	Invalid.
Iz Maribora.
Kako je bilo na banketu pri Meranu. Srbski radikalni kandidat dr. Stojadinovič je priredil, kakor smo že zadnjič poročali, svojim gladnim slovenskim radikalom v Mariboru banket v hotelu Meran. Ko so mladi radikalčki, ki so še ravnokar vsi izlezli iz demokratskih ali samostojnih lupin, videli lepo pokrito mizo, so začeli na široko odpirati svoje kljunčke. A čivkali niso. ker nobeden ne zna po srbsko čivkati, po slovenski si pa niso upali. Nachtigallu so se začele sline-cediti in dr, Dernovšek ga je kot brižljiv zdravnik prijateljsko obrisal. Sploh se je Nachtigallu poznala še velika otmjenost od dolge poti iz Beograua, odkoder je gonil velesrbske krave za slovenske viničarje. Dr. Grasselli je izražal svoje veselje, da se je izbral Meran za banketi kajti ti prostori so mu dobi o znani, še iz časov, ko je tukaj zbiral okoli sebe avstiijske in madžarske častni-ke-vohune. Le dr. Pfeifer-je stal ob strani ter tiho zase žvižgal na demokrate. Šentpeterski Verlič pa je bil zelo razburjen, kajti ravnokar bi moral pljuniti, a ni vedel na koga. Na radikale še danes vendar ni mogel pljuvati. Vsedli so se in obed se je začel. Srbski dobrotnik in kan
Jiđat dr. Stojadinovič je sam pri sebi konstatira!, da sta dr. Grasselli in dr. Pfeifer zares dobra delavca. Ko sta se najedla in so njima okoli ust še ostali ostanki različnih prikuh, je tudi njiju dr. Demovšek kot brižljiv zdravnik obrisal. In tako je dr. Dernovšek spoznal svojo važno in veliko nalogo v radikalni stranki. Od Nachtigalia pa so se odmikali vsi sosedi, ker še je kravji duh ležal v njegovih oblačilih. Verliču pa se je zgodila tale nesreča: Potisnili so ga na zadnje mesto in vse sklede so prišie zadnje do njega. V trebuhu mu je začelo radikalno kruliti, kar je bila pravzaprav najprimer godba za radikalni banket. Tedaj je videi dr. Stojadinovič žalosten obraz svojega oprode, spoznal vzrok njegove nesreče, mu ponudil skledo, ki je stala pred ministrom in bila, kakor se spodobi, vedno polna, tet mu rekel: «Uzmi!« A Verlič se v svojem gladu razburi, vstane in reče: Gospini minister, iizmiti pa nočem. Vse sem že bil, klerikalec, komunist, demokrat, a lizinov ič še ne!« Vzel je svoje pokrivalo (za glavo) ter naravnost šel h Kirbišu, ki mu. je iz usmiljenja skuhal veliko porcijo vampov. In tako se je Verlič s Kirbiševimi vampi v želodcu vrnil z ministrskega obeda k gt. Petru, kjer je sedaj predmet vsestranskega sočutja. Ker nobeden na banketu navzočih slovenskih radikalov ni znal srbski, zato gospoda ministra niso nič razumeli, pač pa so ga čuli, videli in soglasno spoznali, da za slovenske kameleone ni boljšega kandidata.
Tudi mariborski Židje so se poklonili ministru dr. Stojadinovieu. Ko se je mudil v soboto v Mariboru pri Merami g. minister Stojadinovič, je prosil za avdijenco gospod Josef Rosenberg. Ali sla se pogovarjala g. minister Stojadinovič in Rosenberg o versko-političnih zadevah, ali o raznih radikalnih in židovskih kupčijah, nam ni znano, pač pa vemo, da se je mudil g. Josef pri ministru eno celo uro. Nekaj sta sc že pogovorila in sklenila, ker g. Rosenberg še menda nikdar ni govoril ter poslušal zastonj eno — celo — uro.
Kaj jc sedaj postalo Slovensko obrtno društvo? — Odgovor: Agitacijski lokal za na jetiki umirajočo demokratsko stranko. V pisarni nastavljeni «nadstrankarski tajnik« pašuje po svoje, za stranke seveda nima časa. Mi obrtniki nimamo toliko časa vstopa v pisarno, dokler on ne sklene svojih političnih kupčij z raznimi raešetarji. Ali bo temu vendar enkrat konec? Kaj pravi
k temu početju tajnikov «veliki šef« Novak? Mi obrtniki bodemo pa 18. marca rekli: ves vpš trud je zastonj, ker bodemo vrgli naše krogi j ice v drugo skrinjico.
Gospod ravnatelj Puklavec je bil pred preobratom še samo adjutant, čeravno je že imel davno štiri križe na hrbtu. Nočemo preiskovati, zakaj stare oblasti niso bolj upoštevale njegovih izrednih zmožnosti. V Jugosla viji je postal —- ravnatelj. Začel je nositi trde ovratnike in mehko srce — za slovenske vinogradnike. Iz goreče ljubezni do vinske kapljice na sokolskih veselicah je postal celo kandidat na liberalni listi gospoda dr. Kukovca. V Gradcu pravijo, da nič ne čutijo njegovega odhoda, v Sloveniji pa ne njegovega prihoda. Samo ar. Kukovec ima nad njim svoje dopadenjc. Volil ga ne no nihče.
Zaupniki, agitatorji in predstavniki Slov. ljudske stranke za mesto Maribor sle vabljeni vsi in iz vseh mestnih okrajnih skupin ter stanovskih organizacij k seji v nedeljo, 11. marca, zvečer ob 5. uri v dvorano v Lekarniški ulici (nad gostilno Rožanc). Posvetovanje se tiče podrobnih priprav za volitve. Posebnih vabil ne bomo razpošiljali. Udeležba je za vse zaupnike, agitatorje in predstavnike obvezna.
Volilni shodi SLS v mariborski oköliei se vršijo: v četrtek 8. marca ob 6. uri zvečer v Kamnici, y. marca zvečer ob pol 7. uri v Studencih, v nedeljo 11. marca ob pol 11. uri velik okrajni shod v Slov. Bistrici, v ponedeljek 12. marca ob 6. uri zvečer v Krčevini pri Lovskem domu, v torek 13. marca oh 6. uri zvečer v Laj-iersbergu pri g. županu Požauku.
Volilni shod SLS se vrši v Studencih pri Mariboru
GUMENE PETE in GUMENE POTPLATE
cnaj« I« trajnija so kakor osnenel Najbolje varstva pro« väagl I mraza 1
Perfektna sobarica
k slovenski mali družini se išče za takoj. Samo prvovrstne izkušene sobarice od 25 let naprej naj pošljejo ponudbe na upravo lista pod štev. 98, 3—3
KLOBUKE
ÖZEVÜLiCnEi
f-U 65
semozaveznice, dežne plašče, dežnike, torbice za trg, na-hrbrtnike L t d. v veliki izbiri nudi najceneje
JAKOB LAH, MARIBOR, GLtVKI TRG 2.
v petek, dne 9. marca 1923 ob pol 8. uri v gostilniških prostorih g. Urana v Studencih. Govorijo naši kandidati. Somišljeniki, agitirajte za obilno udeležbo.
Razdelitev volišč v Mariboru. Glasom odredbe centralne vlade se vrše volitve poslancev za narodno skupščino v nedeljo, dne 18. marca 1923 od 7. ure zjutraj do 18. ure. Volilni upravičenci mesta Maribor volijo: a) oni, ki so vpisani v volilni imenik I. okraja (Maribor mesto) na volišču 1. y dekliški meščanski šoli I. na Miklošičevi cesti št. 1.; b) oni, ki so vpisani v volilni imenik Ü. okraja (Graško predmestje), od črke A do vštevši črke M, na II. volišču v dekliški meščanski šo~
volišču
ii	II. v Cankarjevi ulici št. 5.; c) oni, ki so vpisani v volilni imenik II. okraja (Graško predmestje) od črke N do črke Ž, na 111. volišču v deški ljudski šoli L, Razlagova ulica št. 16; d) oni, ki so vpisani v volilni imenik
III.	okraja (Melje) na volišču IV. v dekliški ljudski šoli lil. v Cafovi ulici št. 9; e) oni, ki so vpisani v volilni imenik IV. okraja (Koroško predmestje), na volišču V, v deški ljudski šoli IV. v Samostanski ulici št. 10; f) oni, ki so vpisani v volilni imenik V. okraja (Sv. Mag-dalena( od črke A do vštevši črke M na volišču VI. v otroškem vrtcu III, v Valvazorjevi ulici št. 40; g) oni, ki so vpisani v volilni imenik V. okraja (Sv. Magdalena) od črke N do vštevši črke Ž na volišču VII, v deški ljudski šoli III, na Ruški cesti. Na dan volitev dne 18. marca, na dan pred volitvami dne 17. marca in na dan po volitvah dne 19. marca je prepovedano točiti ali kakorkoli dajati Olkoliolne pijače.
Zarada na ljudski šoli. Kakor se nam poroča, zahteva učiteljica Rehar po 200 kron mesečno od učenk, katere pripravlja za meščansko šolo. Kolikor nam znano, učitelj od svojih učencev ne sme zahtevati nagrad in sploh ne sme lastnih učencev privatno podučevati, še manj pa seveda instrukcije izsiljevati. Lepa učiteljica, ki privošči višjo izobrazbo le tistim, ki lahko plačajo! Tudi je več kot neprimerno, ako zasramuje v razredu učence in starše, ki za akcijo rdečega križa nočejo prispevati. Pozivamo pristojno oblast, da nauči gospo-učiteljico lakta in reda.
Koncert ljubljanske Glasbene Matice. Marsikomu se, more pripetiti, da prezre velike lepake, ki naznanja jo koncert Glasebne Matice iz Ljubljane v soboto večer. To velja zlasti za obiskovalce iz okolice. Pisec ten vrst nikdar ne zamudi prilike, da ne bi užival prekrasnih trenutkov, ki mu jih nudijo taki koncerti. Okoli čani se opozarjajo na veliko zanimanje za koncert v Mariboru. Da ne pridejo zaman j v mesto, si naj vnaprej oskrbe vstopnice. Dobijo sc pri Zlati Brišnik.
Tedensko predavanje Slovenske krščansko-socijal-ne zveze se vrši prihodnji petek v dvorani rokodelskih pomočnikov ob pol 8. uri zvečer. Na sporedu je pred met: «Narodnostno vprašanje in krščanstvo,« Prijatelji in somišljeniki, pridite zopet v obilnem številu! Odbor SKSZ.
Srednješolska Marijanska kongregacija priredi v nedeljo, dne 11, t. m. ob pol 6. uri, zvečer v Narodnem domu dr. Krekovo igro «Olžinski tepček.« Na sporedu je razven tega več lepih pevskih točk in deklamacij. Vsi ljubitelji vaše mladine prisrčno vabljeni.
Vodstva splošne bolnice v Mariboru sporoča, da je bil dne 5. marca 1923 sprejet v bolnico en slučaj črnih koz. Z ozirom na veliko nalezljivost te kužne bolezni se je ukrenilo vse potrebno ter je vsak obisk bolnikov v bolnici do nadaljnega prepovedan. Tudi odpust bolnikov iz bolnice je ustavljen. Sprejem v bolnico je ome jen na nujne slučaje.
Mesino kopališče. Parna kopelj se jutri dne 8. III. zopet odpre in ostane odprta kakor navadno ob četrtkih in sobotah za moške, ob petkih pa za ženske. Kadna kopelj je vse omenjene dni vsem strankam dostopna.
7tiMÜM n nevidnem človeku.
Divje veselje me je popadlo, ko sem bi! na ulici. —-Strastno se mi je zahotelo, da bi dražil ljudi in jim nagajal, jih suval v hrbet, jim trgal klobuke z glav, vobče uganjal vse, kar mi je dovoljevala nevidnost.
Pa komaj sem stopil na Great Portlnacl Street, ko nekaj butne vame od zadaj. Steklenice so zapele in ko sem se obrnil, sem videl trdo za seboj_ fanta, ki je nosu košaro sodavice in začuden strmel vanjo.
Rebra so me bolela od sunka, pa fantov obraz je bil tako smešno plašen, da me je pograbila nevzdržna razposajenost. Prasnil sem v smeh, »Vrag je v košari!« sem vzkliknil in mu jo izvil iz rok. Kričaje jo je spustil in
zbežal.	,
Dvignil sem jo, da bi jo vrgel po tieh, pa človek, h je slonel pri bližnjih vratih, je planil za njo in sirovo zgrabil za moje uho. Zakričal sem, mu spustil košaro na glavo in hotel zbežati.
Pa tudi mož je zavpil. Ljudje so radovedno leteli vkup, vozovi so se ustavljali, gneča je nastala krog mene. Zdaj šele sem spoznal, kako neumnost sem naredil. Trdo sem se stisnil k steni in čakal na ugodno priliko, da bi se neopažen izmuznil. Vsak hip sem se bal, da bo kdb trčil vame in našli me bodo —.
Sunil sem v stran mesarskega pomočnika, kr se na srečo ni ozrl, in sem zbežal po ulici.
Bližnja Oxford Street je bila polna ljudi. Stopali so mi na pete, da so mi krvavele, in me suvali pod rebra, da sem se jim komaj izogibal, šel sem na sredo ceste, pa. izvošček je prilezel mimo in njegovo oje me je butnilo med pleča, da sem zastokal. Skočil sem na stran, se \> zadnjem hipu umaknil kolesarju in se skril za vozom. Tu sem bil precej na varnem, pa izvošček je lezel kakor polž m zeblo me je, da sem se tresel. Jasen, mrzel dan v januarju je bil, blato na ulici je skoraj zmrzovalo in jaz sem bil — nag! Kako sem bil neumen v svojem nepremišljenem pohlepu po nevidnosti! Nisem pomislil, da bom tudi neviden še vedno občutljiv za vreme in za vse njegove poslenice!
Srečna misel mi je prišla. Skočil sem v voz. In tu sem sedel in se počasi vozil po ulici, mraz me je tresel, nahod se me je loteval, pete so mi krvavele in hrbet me je bolel od sunkov in udarcev. Moja navdušenost in raž» igranost, s katero sem pred desetimi minutami stopil na ulico, je že zelo pojemala!
Doma s petimi knjigami pod. pazciuho in nekaterimi
škatlami v rokah je ustavila izvoščeka. V pravem času sem še skočil z voza, da sem jej ušel, in malo je manjkalo, pa bi me bila povozila cestna železnica.
Obrnil sem se na sever, proti muzeju, kjer so bile ulice manj obljudene. Neusmiljeno me je zeblo. Ves potrt in pobit sem bi!. — 1? vrat lekarne je planil bel psiček, povohal je po tleh, zalajal in skokoma udrl .za menoj. Se to k vsem nesrečam! Na pse nisem mislil! Pri njih je nos to, kar so oči za ljudi. Navohal me je, našel me je, pa vse nič ni pomagalo! Izdal me bo! Psi sp bili moji sovražniki!
Po ulici je prihajala truma ljudi z godbo na čelu. Take gneče so bile zame nevarne, to sem si že iskusil. S poti sem jim moral in brzo sem skočil po gladkih belih stopnicah palače, ki stoji nasproti muzeju. Psička je zmotila gneča, ni se več brigal zame, stisnil je rep in zbežal nazaj domov.
Raz vrha stopnic sem zrl doli na valovečo se gnečo Celo večnost se me	-1- — ---	_n— ■vr;
je zdelo, da so se vlekli mimo. Ni sem opazil, da sta se ob stopnicah ustavila dva pobalina.
»Glej,—1 je dejal eden.
»Kaj glej?« je vprašal drugi.
«Kaj —? Tale sled od bose noge. Kakor če bi ti stopil v blato!«
Pogledal sem. Res, — na novo pobeljenih stopnicah so se poznale stopinje mojih bosih, mokrih nog. Mimoidoči so odrivali fanta, pa njuna preklicana razboritost se ni dela premotiti.
»Tule je šel bos človek po stopnicah, ali pa ne vem ničesar —1«
«In se ni več vrni!! Tn na nogi je krvavel!«
Množica je bila mimo. Kar vzklikne mlajši obeh detektivov z začudenim glasom in kaže s prstom naravnost na moje noge:
»Glej, glej Teddy!«
Pogledal sem po sebi. Mokrota in blatni madeži so>
V meglenih obrisih očrta vali moja stopala. Za trenutek sem otrpnil.
»To je pa čudno!« je dejal starejši. »Zares čudno! Kakor noga nevidnega strahu — kajne?«
Obotavljaje se je stegnit roko proti mojim nogam.. Nekdo se je ustavil in ga je opazoval, par drugih je prišlo bliže. Še malo, pa se me bo dotaknil. Naredil sem korak, pobalin je prestrašen kriknil in odskočil, jaz pa ser» se zagnal na bližnje stopnice sosedne hiše. Pa mlajši je bil bistroviden in še preden sem prišel po stopnicah navzdol in na ulico, je že kazal za menoj in vpil.
»Kaj je?« je vprašal nekdo.
»Noge ■ - ! Glejte noge bežijo!«
Ljudje so se ustavljali, povpraševali in se čudili. Sunil sem nekoga s poti in zbežal po ulici.
Dvakrat sem menjal ulico, trikrat sem prišel spet nazaj na i as tno sled, nege so se mi zagrele in mokrota se je posušila. Odrgnil sem si kožo in obrisal in se končno odpravil iz nevarne okolice.
Letanje po ulicah me je ogrelo in s toploto se mi je vrnila dobra volja. Hrbet mi je otrpnil od sunka, ki sem ga dobil od ojesa, bosi podplati so me skeleli in na eni nogi sem šepa!, ker sem se udaril na ostrem kamenu. T« pa tam sem slučajno trčil ob koga in ljudje so začudeni gledali po zraku, odkod bi prihajale robate kletvice, ki so jim donele na ušesa.
In tedaj mi; je nekaj mehkega in rahlega padlo na lice — po ulici so zaplesale snežinke. Hl-d me je pretrea sel in krepko sem kihnil, pa naj sem se branil kolikor sem se hotel. In vsak pes, ki me je srečal, je vihal nos in radovedno vohal za menoj in zalajal in mi vzbujal streh in jezo.
In par ljudi je letelo mimo in za njimi so pridirjali drugi. Kričali so. Gorelo je nekje. Vse je hitelo v smeri proti mojemu stanovanju in ni bilo dolgo, pa sem vide! goste oblake dima, ki so se valili med strehami. Moje stanovanje je gorelo in v njem moji stroji, moja znanstvena oprema, obleka, vse, — razen denarja in knjig, ki sem. jih spravil na varno. — Zažgal sem vse mostove za seboj —«
Nevidni človek je utihnil zamišljen. Kemp je nemim» gledat skozi okno. »Da,« je dejal. »Naprej!« —
XXII.

Nevidni tat je v skladišču.
»Tako sem torej tistega mrzlega dne ob koncu js-~	..	........ J w j nale-
j nuarja začel svoje novo, nevidno življenje. Sneg je I taval in grozil, da me bo izdal. Nobenega zavetišča nisem j imel, ne živega človeka na vsem svetu, ki bi mu bil sme! j zaupati. Izpovedati skrivnost, bi se reklo, izročiti samega j sebe na milost in nemilst ljudem. In poznal sem brez-[ srčnost in sirovost in brezobzirnost, s katero bi bili ljudje ž segli po moji skrivnosti!
v Krčevini št 61, PöScSIW« okoli 3 orale ze-
mlje, hiša s 3 sobami, 3 kuhinjama in kletjo, lep sadonosnik in brajde, ha katerih priraste do 400 1 vina, se takoj proda Cena K 630.000. Več pove Fr. Greiner, Muti,	2—2 89
se vedno le najboljše in najcenejše za domačo potrebo vsakovrstno manufakturno, kakor tudi tekstilno blago pri stari in zelo znani tvrdki
KAROL W0RSCHE, Maribor, Gosposka ul. 10
Pez» j e za
Tide tiskarne sv. Orila v Mariboru.
'	-A'Aä.-Ä-A«,
Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak,

Izdajatelj in založnik: Konz» «Strafte*.