240. Mika.
SLOfENSK
v unDi]am, * soboto 20 oktobra i9Z3.
Leto LVl.
j    iM2x*\m fttk <Ua uoaoltUe, itTionli ■•dolje in prainilt.
*nc*roti s do 9 petit vrat i 1 D. od 10—15 pctlf vrst a 1 D 50 p, večji inserar?
p« ti t vrsta 2 D} notice, poslano, Izjave, reklame, preklici petit vrsta  3 D; poroke, uroke velikost 15 vrst 30 D; Ženitne ponudb« beseda 75 o.
Popast le pri naročilih od 11 objav naprej. — Inseratn! davek posebej. Vpraianjem glede interatov na} se pri1oQ znamka za odgovor,
U**CTwl*tvo »Slov. Naroda" m „N ar oda a tiskara«41 Kaatlnvs o 11 ca št S, pritlično. — Tel*foa at. 394.
Urtdntftra nS107. naroda" Haaflov? ulica št 5, U nadstropja
Ttlf'on at«v. 34. Dopis« suraisfli 1« pod^lsaaa la sađostao frankovano-
Rokopisa* a* na vraća.
v Jugoslaviji vse dni po Din i-— v Inozemstvu najadia dai Oin t, nadalje Oln 1*25
Poš3nš?ia ^ia5ao3 v gotovini«
„Slovenski	Narod"	velja :	\' Ja^oilavljI			V iMinitr«
			v Ljubljani	l p°	p. -ti	
12 mesecev	•   • •	»   • •	Dia  144 —	Dia	144 —	Din 264-—
6			. 72-	•	72-—	.    132- —
3		•      m -m	. 88r-	*	36-	65'—
1	•   • •	•       » »	. 12-	*	12 —	. 22*-
Pri morebitnem povišanju se Iras daljia nar^nlaa doplačati. Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno   OčEST P° nakainlcfc' Ma samo pismena naroOi'a brez poslatvc denarfa se ne moremo ozirati.
Dr. Konrad VoduSek:
Nemčija - razvalina.
Tako bi najbolj djali in s tem našlo vem bi najprimernejše označili strašne razmere, ki so zavladale prav zadnje čase v nekdaj preŠirni, orjaški Nemčiji. Dolgo Je leže na tleh vsi njeni stebri rn vsa ta z genijalno silo Blsmarckovo, pa žalibog zajedno tudi s prevelikim nemškim napuhom sezidana stavba se je io — sesula in podrla. Od 18. januarja L 1871., dneva versaillske proklamacije na nemSki narod, s katero si je Vilhelm I. posadil cesarsko krono na svojo hohen-sollernsko glavo, pa do današnjih časov je poteklo malo več nego pol stoletja. Kratka je ta doba za vso to velikansko slavo, s čimur se je v Evropi ustvaril za večne čase namenjeni nemški »Va-terland«. Tn komaj so se dobro in košato razrastll vsi neštevilni hrasti, katere so tedaj in od tedaj sadili po tem, s slavno zmago nad pohojeno in razmesarjeno Francijo ovenčani in ozaljšani, nemškem cesarstvu, tisti hrasti, ki jih je germanski šovinizem krstil za — Bisraarckove hraste!
Pa Že je do konca nabrušena sekira, Id naj zapoje njim in pa celi ujedinjeni nemški državi. Do konca, pravimo, ker so se v tekočem letu z vsemi znanimi dogodki začeli zbirati tako črni, temni oblaki da jih niti nemška energija, niti goreče domoljubje, niti požrtvovalna delavnost niti Bismarckov duh in spomin niso mogli m ne morejo več pregnati. Dandanes je terrmo v vesoljni tej državi, strašno temno. In vsak čas utegne šiniti po tej obupni atmosferi strašen blisk, ki vname velikanski požar v Nemčiji in — kdo ve, če ne tudi — v celi Evropi.
če se nima zgoditi čudež v tej Žalostni deželi, — tako pripovedujejo ravnokar došli očividci vseh teh razmer — ta ples ne more trajati dlje nego M dni. In cela Nemčija zagori v strašnem ognju državljanske vojne, ki bo tem strašnej-ia, ker se t tem bratskem boju razvna-mejo vse strasti, vsa bojevitost, ves pogum, vsa krvoločnost, s katero so do sedaj Nemci nastopali v znanih bojih zoper svoje sovražnike, s katero se bodo pa sedaj naskočili tudi med seboj in si zasajali svoje meče v bratska srca brez vsega premisleka, v znamenju meščanske, domače, nemško-divje vojske.
Glavni nasprotni fronti sta Bavarska in Saksonska. Prusi se najbrž zavzamejo za Bavarce. Vendar tudi ta združitev ni še sklenjena kt gotova stvar, ker Prosi branijo in hočejo na vsak način ohraniti republiko. Bavarci se navdušujejo in napihujejo za svojega kralja Ruprechta. In v svetovni vojni pokopani, pa zopet na površje sileči vojskovodje Hindenburg, Lundendorff m dr. z vso militaristično vnemo podpihujejo to bavarsko monarhistično navdu-
šenje. Saksonci — tn to !o na prvi pogled skoro neverjetni pojav -50 s Tu-ringijo vred strastni komunisti, ki komaj čakalo na sovjetski razmah in režim, ki ima že davno svoje ruske apostole na strastnem delu. Renska provinca in ruhrsko ozemlje pripade in ostane Franciji. In VVirtcnberška in Badcnska se najbrž pridružita Pruski republiki. Tako nekako se kažejo konture bližajočega se razpada in nove državne scenerrc, ki se mogoče spremeni vsled krvavih neizogibnih intermezzov, ki pa se sedaj pripravlja v tem več ali manj krvavem prospektu.
Ce se ne zgodi čudež, se tedaj, kakor smo zgoraj poudarili, v kratkem času na zgoraj hitro opisani način razliti enotno nemško ex-cesarstvc, sedanja Nemška republika, ki so jo rajnki Ra-tenau in za njim Cuno, Stresemartn in drugi hoteli rešiti, ki pa se rešiti ne da. ker so jo višji in močnejši — bogovi zapisali smrti.
Sicer pa je v gospodarskem smislu in oziru ta njena smrt že davno nastopila. In to zlasti v prepričanju velike večine Nemcev samih, kakor in Še bolj vseh v Nemčiji do sedaj stalno bivajočih ino rod cev m inozemcev. Tragična je namreč povsem resnična vest, da n. pr. vsi Cehi beže iz Saksonske, da Avstrijci zapuščajo ta »Krach-Reich« z zanimivo zavestjo, da ne gredo iz dežja pod kap. Značilno je, da se ta beg vrši — in to nam je poudaril očividec — ne po železnici, pač pa Že po velikih, tudi tovornih avtomobilih, tako da ta nervozni »Aus-reiserummel« kaže že katastrofalno lice. Na Češkem In v Avstriji ga niso in najbrž ne bodo prav nič veseli, dasi se ga najbrž že s človeškega stališča ne morejo povsem otresti, ker se končno ti nesrečniki ne morejo izseliti pred krvavim viharjem — v zrak, v oblake. Naj-urnojše in najprevidnejše krače ima'o pri tem begu seveda 2idi, kateri sedaj baje na čelu vseh sclilcev beže čez rajhovske meje. In bas to je najzanesljivejše znamenje, nairazločne^ši plat zvona, ki pač bije k b-ižajoči se hudi uri!
In kdo bo dvomil o tem. če pomisli, da naš dinar velja danes 60 milijonov nemških mark, da se računajo dandanes v celi Nemčiji obresti s 6 % na dan. tedaj — 2190 % na leto, da pa je poleg tega treba banki plačati še 4 % dnevno za stroške! Bankovci ali papir se tiska neprestano in po blisko vo. Na t višji je danes bankovec za 50 miljard kron. In pri vsem tem se mora za vsak kredit pri vsaki banki čakati 5 do 6 dni. ker uslužbenci skoro noč in dan delaio, pa vendar niso kos ogromnemu ćielu. Košček kruha velja 1 milijon, nairnanjša vožnja na tramvaju 100 milj. Poleg vsega tega
pa ljudje, zlasti uradniki itd- oeividno hirajo. Saj stane meso 4.6 mUjard, svinjina 5 rmljard za kg. In kakšno čakanje pri blagajnah! Seveda vsled miliard in bil ionov se šteje in šteje! In vse kupuje tuje valute nr.d pariteto, s čimur se domača valuta še bolj in naravnost samomorilno uničuje. Krediti so zadnje čase sploh nemogoči, industrija, obrt sploh ne moreta več delati, ker se marka pogreza od ure do ure. Slu se knrzi hipoma menjavajo in zman Sujeio. predno jih n .pr. iz berlinske borzo dobe v vse kraje.
Na ves ta način je redno delovanje že davno ponehalo. In že davno je vsakdo, kdor je mogel, nakupil tuj de-nar, ki jra je skušal na]o?:ti v inozemstvu, v Švicu, Danemarški, na Holand-
skem itd., tako se je Nemčija glede tujih valut zelo, če ne do cela izpraznila.
Te in take prikazni se pojavljajo sedaj v Nemčiji in njenem gospodarstvu. In v tem metežu je pač najhujša zavest, da nihče prav ne ve, katero in kakšno še hujSc gorje naj se še rodi iz tega — umiranja. Kajti Nemci bodo morali do dna izprazniti kelih svojega trpljenja. In nepregledne utegnejo postati posledice te nemške smrti tudi za sosednje države. Zlasti Avstrija in Cc^ka si lahko rečeta >mea res agitur«. Da pa utegne ta nemška eksplozija z boljševiškim. komunističnim ognjem seči d3!eč okrog na vse strani, to naj pomislijo pravočasno in temeljito tudi naša država in vse njene poklicane, izvoljene glave.
■ JaV
0 reškem vprašanja.
Upanj« na končno rešitev. — Sestanek -oaritetne komisip. — Dr. Rybaf pozvan v Beograd. — Pogajanja se zaključijo še ta
mesec?
— Beograd. 19. oktnbra. (Tzv.) Zu- f cb!ašč?nim ministrom Ljubo N e Š i -nanji minister dr. N i n č i ć je tekom ■ ć e m. ki odpotuje 22. t m. na svojo novo včera:sn>ga dopoldneva porr?al o naj- j službeno mesto kot poslanik v Prago.
Eeo^rc.d, 10. oktobra. (Izv.) Na snočnj seji ministrskega sveta je zur.a-
nove;ši fazi glede pogajanj o reškem vprašanju.  Zunanji minister je iz Rima
prejel poročilo, dr. ie v najkrajšem času j nji minister izjavil, da teko pogajanja z pričakovali MassoUnijev odgcvor na j it.tJJjo gfe<3c Rck© povoljno in da }o v znr.r.e* Pae'ćevo p??^o.
— JSei^srrad. 19. oktobra. (Izv.) Do-sedania pogajanja z italijansko vlado, ki so se vodila po zunanjem ministrstvu, niso še zaključena, pričakovati 's skorajšnjega sestanka parUeitne komlsjjs. Šef naše delegacije dr Otokar R v b a f, ki biva v Ljubl*ar,i in je že od bolezni okreval, je dobil poziv, da prispe v Beograd. Kot strokovnjak v reškem problemu bo imel šc zadnjr razgovore  s pc-
Vfaiic©ra pričakovat? končnih uspehov. Pregovor! se Imajo zakJjncJri še koncem tega mesca. Po končani seji je zunanji minister skupno s pomočnikom Panto Oavrilovičem razmotrival zadnje priprave za sporazum.
— Beograd, 19. oktobra, (Tzv.) Včeraj dopoldne je zunanji minister sprejel italijanskega poslovnega odpravnika Sumonta. Razgovor se je tikal zgolj reškega vprašanja.
Krst srgsioloneiSednik!
4
Svečanosti v Beogradu.
e
tri bafcljade po glavnih rcličAh T^corrada.
Na snočnjl seji je tudi mintstrAl svet kra-tko   rar^ravljsl  procr-im  iide^ezbe pri
— Baegraa, 19. *kt^bra (Irv\) Fripra-ve za svečanosti povedim krsta pres nasl&dnika na dvora in v nrestoiicl 50 v polnem reku. Prvotno *o nameravali prire- j svečanem krsni prestolonas'^dnfica in poditi samo intimna krstno svečanost brez j roke princa Pavla. O tem bo rrrfctlstrskl vsakega znaanjejra bleska. Sočaj je i-;^e!an i svet danes popoldne določil kononi nro-prorram na širsl bazi fn rma krat značaj j sram. Včeraj dopoldne je tudi bila kenfe-velike slovesnosti. Bc^radska občina Je renca predsednika narodno skupiCine Lju-pozvala prebivalstvo, da okrasi po«!cp?a z J be J-rr^novtfa z mfnUtrom Marko Trifko-t%stavami in cvetjem. Danes se žc Beo- i vtćem m Se nek^-terimi drugimi mtaistri grad odeva v svečan oJdt. PrJs-arrŠče bo ! ^ede krsmih. svečanosti. Na današnji za-naisijajnejSe okrašeno, tu bedo vihrale no* \ končni seji s&UiAOue bo pozvalo skupšči-n-Ieg državne tr^focjke zastave zaveznAcov, j sko predsedstvo parla-nentarne k!ubc, da Romanske, Grške rn vseh dru-ih držav, j s« ndetefe svečanosti po svojih zastopni-Zelo sin no ba okrasen tudi kolodvor, na j k*K Predsedstvo skupščine se svečanosti katerem bo sprejet z vsemi častmi kot su- | udeleži korporattvno. veren krstni boter - aastonnik antleškeca kralja voh"oda York. Mestna občina je dalje sklenila, da priredi pevo-dom svečanosii I ska dvojica, krali Ferdlnad in kraljica Ma-
Tekom ds.naSnjega   dneva pričakuTcio I prihoda prvih gostov.   Romimska kraljcv-
rfja. prispeta v Beograd danes ob 15.30 popoldne na kraljevski jahti »Štefan del mare« v jpremstvu romunskega vojnega ro-Ikega br-"Klovja pod poveljstvom admirala Gabrilesca. Kraljevsko jahto spremljajo ladje »Lasovia«, »A dr capu« tn »Bucoivna«.
V aoboto prispeta v Beograd iz Atca grški kralj Gcorcios tn kraljična Olea. sprejem bo ob 12. na kolodvoru. Krstni boter vojvoda York prkie v Deograd v soboto zvečer cb 19.30. Francosko vlado bo pri: svečanem krstu zastrvpal poslanik a> našem dvoru Clemens Slmoo.
Po določenem obredu fzvrS krst pr©-' atotonaeslednfka v nedeljo 21. trn. ob 11. dopoldne v dvom! kapeli ncHrrjarh DfmJ-rrije ob asistenci d; brobosanskerra m akop-Ijanskejca metropolita in dveh ftkoiov. p»-kraškega ni dalmatinskega, kakor tudi ob navzočnosti prote Mfhajla Popovleti hi Ite*« vdlne duhovSčin«. Tekom krstnega obreda bodo topovf s trdnjavo oddaK določeno Število strelov in na dvorni esplanadi bo koncentrirala fcodM kraljeve garde.
Kum vojvoda York si bo po končmaem. obredu oirl z brisačo rz srbskega platna; roke v znak čistosti duše JrrSČenca. Kot kum i ca bo fungrrala velfka knjegtnia Jeie* na, sestra kralja Aleksandra,
Protest UJU proti italijanski selski politiki v Primorju.
— Beograd. 19. oktobra. (Izv.) Deputacija Udruženja jugoslovanskega rx'(-teljstva le včeraj izročila ministru pro~' svete Marku Trifunoviču obširno spomenico, ki v vseh podrobnostih slika nasilno šolsko politiko MussoUnijeve vlade na Goriškem, na Krasu, v Istri in na Reki. Spomenica odločno protestira prod odstranitvi materinskega jugoslovanskega jezika Iz ljudskih šol ter naproša vlado, da se v Rimu zavzame za naše šolstvo v Primorju. Spomenica je bila tudt izročena nekaterim zastopnikom tujih držav in parlamentu.
MINISTRSKI SVET.
Nov ukaz o amnestiji.
— Beograd. 19. oktobra. (Izv.) Na včerajšnji seji ministrskega sveta so je razen vprašanja razdelitve uradnikov razpravljalo tudi vprašanje o novi amnestiji povodom krsta N]. Vb. prestolonaslednika. Minister pravdo je sestavil ukaz o amnestiji, ki bo vsebovala delikte oseb, ki niso bile pomtloščeno ob priliki prestolonaslednikovega rojstva. PomUoščenih ima biti več novinarjev,, obsojeni!-, zaradi tiskovnih pregreškov. ,
Ministrski svet je dalje kratko razmotrival politično parlamentarno situacijo. Kandidat vlado za skupščinsko predsedstvo je Ljuba Jovanovid.
•
Vremensko poročilo-— Dunaj, 13. o k t. (uradna vremenska napoved za oktober) Večinoma jasno, ponekod  jutranja  megla bi slana« nekoliko; topleje in lafcni vetrovi.
Ctaude Farrere — prevel Miran Jarc:
Na koncu drevoreda se sloči mostič iz zida- j      »Ne,« je oni odkimal. Govoril je le v zlogih, kov: običajno se kočije tu ustavijo in obrnejo, kot imajo to navado zelo tnidni ljudje. Fierce si je želel tega izhoda, da se oprosti vrveža. |      Nenadoma je pogledal Fierce v oči in mu re-Tam onkraj je bil svež zrak, tam ni bilo teh puhlih jkel; »Povej, ali je res, da vzameš gospodično Sylvo malopridnežev in lahkokrihh, olepotič<;nih žensk. I za ženo?*
Nekdo mu je položil roko na ramo; bil je zdrav- i      v njegovem glasi: je utripala neka nenavadna
sem ...« Do-obmile in se Ženske, bile Mćvil se je vanje
lena   rez d -rte  ki - bilo nekdaj tako njegovo, i videti zroče v praznino; njegova* usta, ki \so jih! so ponosne na svojo obleko:
ia ga zdaj skoro sploh ni h ni več spomnil nanj, ki bilo: prosto in vabeče se
bila na prodaj telesa in ^Žla£^ poIie' ki J° nanj ^a^e
oddaljil se je proč, proč, da ga zdaj skoro sploh ni nekdaj pordečili in ranili zobovi žensk, so zbledela | ^.rl in. e°č^i zmajal z rameni: šepnil je »zbogom«, več videl, da se zdaj sploh ni več spomnil nanj, ki je nekoč bilo. Pa je le Še bilo: prosto in vabeče se je vaJilo vsevdilj; utripalo je v teh kočijah, kjer so
to? videl da se rdai snloh ni več spomnil nanl. ki i v rožnat sijaj: njegovi svetli brki pristnssa pio- sklonil se je in se naglo odpeljal v nasprotno smer ln^^^^^/i^'^>S^tA^ SI padajočega Galca niso hoteli stati pokoncu. kljub ™ faj ?a ženskami, za to, za ono. al. za kako dru-je nekoč bda Pa )e le š- bilo. prosto in vabeče se kozmeticnim sredstvom. Fierce ga je vpfa-      «    tu ni bilo. Fierce ss ie zamišljen zagledal
naročil vozniku, naj požene hitreje; toda ni šlo, ker Je bila gneča. Križal se je z vozičkom, v katerega je bil vprežen samo en ponev. Notri je sedel Tor-ral s svojim boyem. Iz prezirljivega sovraštva do zgražajočih se ljudi je prav rad včasih cinično razkazoval po mestu svoj greh.
Ko je zagledal Flercea, mu je zaklical v no-
w, i««ai nrilikn da ^7«     niih Fierce Da ie naelo! «11 z rameni; poiskal je prijateljevo roko, da se j solnce rosilo rubine.
b: ime 1 priliko, da seze po nun. nerce pa  . n^l0\^a zai1Vali Nekaj dalie od mostiča se je ustavil na zdaj
»Pa kaj je S teboj?c je dejal Fierce. | zapuščeni cesti. Nekatera redka drevesa so metala
" skopo senco, a on je ljubil ta kra;, posebno odkar
t se je nekega večera proŠlega meseca ustavil tu s Nekaj hipov sta šla molče drug poleg drugega. Se*lysette-o in ju je obletaval roj kresnic Nenadoma pa se je pripeljala mimo Liseon-a. Naj- i      Ta spomin ga ie vsega tako prevzel, da Je brže se je spet spravila z Mćvilom. kajti izostrila j stop« na tla: v istem trenutku se je Ariette-ova je ustnice kot v poljub; sicer pa itak ni nikoli dolgo j kočija, on se ni mogel izogniti srečanju. Fierce je zdrav" Tok koČU ga je potegnu" 's seboj in moral j držala svoje jeze. Ko pa je spoznala rierce-a, mu, moral k vozu: gospa Ariette-ova je v raztresenosti se je okreniti. da ga ie vprašal če je sprejel nje-     $mc*oč iztc^n,,a ,ez*- ! slekla rokavico, da bi Ji poljubil roko.
govo pismo; Fierce pa je bil že predaleč in *a ni! »Ali si io spet vzel k sebi?* ga Jc vprašal »Vi se vračate iz Hong-Konga? To je bila dol-razumel; gledal jc pred sc naprej. *riercc ga voinja.u
Ariette je bil videti vzhičen, ker je spet našel svojega izvrstnega prijatelja. Povabil ga je — brea ovinkov — na večerjo.
»2aJibog, ne utegnem,« je odgovoril Fierco kratko, »Ni mi dobro, in jutri so odpeljem v sanatorij ...«
»Torej imato šo tehtnejši vzrok: treba vanj je obeda v krogu družine, kjer preživite miren, m predolg večer. Pridite torej!*
»Kako nas bosto razveselil?,« jo pristavila gospa Ariette-ova nežno, ne da bi sploh dvignila oči.
Moral je povabilo sprejeti.
In bil jc nevaren in omotičen večer.
Lepi in vitki prsti gospe Ariette-ove so se> lahkotno poigravali po namiznem prtu, vili se h\ razprožali kakor za tajna ljubkovanja, in Fierce se je nehote spomnil nežnosti, ki jih je nekdaj užival in povračal. Pod mizo se je n'egove noge dotaknila neka druga noga; in brezvoljno Je odvrnil dotik. Živci so mu vzdrhteli od požel jenja; njegova dolga vzdržnost se je uprla proti njemu.
Prevzel ga je strah, zato se je umaknil. Odvetnik se je izgovoril, da mora v pisarno, ter jo hotel pustiti svojo ženo in gosta sama v sobi. Fierce pa je pogledal na žepno uro in vzkliknil, da jo Že zelo pozno in se je poslovil. Ni pa opazil razočaranih ogledov, ki so švignili med zakoncema.
»Pospremim vas do pomola,« se je nenadoma. I odloČil Ariette. »Moj zagovor še počaka.*
*
Stran 2.
SLOVENSKI      N"aROn.    tf ■ * Z\S OKToora r^c*.
flpoztoijonatal blok.
Težkoče za sestavo opozicijonalnega bloka. — Demokratje snubijo Nemce. — Demokratska stranka za avtonomijo?
— Zagreb, 10. oktobra (Irv.) Nekateri Jutrani ttafl objavljaj« Iz Beograda infor-y*ci'* • atmata akcije za sestavo opozld-^mtitfit bloka. Vprašanje opozicfjonalne-S» Moka, ki se ie razpravljalo za časa ^kap£čfnsk#ga odmora, je dobilo konkretne
Cnke po povratku dr. KorcSca in dr. Spa-v Beograd. Od strani deaujfrrator ta BMHiluaiioi se redno eoH aegfaša potreba »—ciMiiaem «9«ilc9/>nelark skupla. Klerikalci la ceariloradaiki pa sa de danes 9e Jalto hrjevrfl za ta btoir. V razgovori* s toerfkalel eo novina rji dobili vfls, da klerl-Jraiel ae rernlele v iskrenost namenov acedseanifrc demokratske stranke Ljube !D«vido vido vi**, ki vodi v imenu kluba zadevna pogajanja, baH se Je Pribičevićeve sfanMee, ki išče vsako ugoda© priHko, da jaepet pride aa vlado. Radkega smotre fcle-eflMfef c velike skeaoe ake&e Ljube Davl-.devte*. V v takem slučaju, če se doseže japorazum glede o pozicij onal ne za bloka, Irodo klerikalci zahtevali od demokratov »adoatnfh zaranclj. da »e hr.de* demokratje nikdar ateipUi v koaHciin z radikali, če se acsroei padec sedanje radikalne vlade.
V *eml}ovadJi}*kem klubu je posl. J oca pjevan ©t le za to, dai e e-?r1 jor fcdn i k i v 51 opi i o v ;#pozldrot!alal blok, toda VoflSlav Lazlč le *eJo rezerviran In snetr! akcllo no strani. <Z« zemljoradnike je položaj zelo težaven.
Ce ne vstopijo v opozicijonmln! blok, tedaj je mogoče, da bodo v skupščini popolnoma Izolirani, če bi se posrečilo bloku strmoglaviti radikalno vlado. Obstoje tudi velika nasprotja med zemljoradnik! hi muslimani.
— Beograd, 19. oktobra (Izv.) Muslimani in klerikalci le niso sporočili demokratskemu klubu svojega deflaitivaega stališča glede opozicijonalnega bloka. Radi tega demokratski k hib tudi ni mogel sprejeti definitivnih sklepov o bloku tn o na-dalj-m" parlamentarni taktiki. Za danes dopoldne pred plemmTorn Je sklicana seja demo* kratskega kluba. Demokratje skušalo tudi pridobiti Nemce za svojo akcllo. Ker pa ie načelnik nemškega kluba dr. Kraft odsoten, also mogli demokratje o vesti zadevnih po-galanf. Demokratie računajo v svojem par-laemntaraem kalkulu, da bi opozicij onalna skupina s pomočjo Nemcev vrgla že prre dni sedanjo radikalno vlado.
— Beograd« 19. oktobra (Izv.) Za danes dopoldne pred otvoritvijo skupščine je pričakovati zaključnih pogajanj med Davi-dovlčem, Korošcem, Spahom In Lszicem. Edina možnost, da se doseže sporazum, tiči v tem, da se vs© skupine načelno sporazumelo glede notrenje ureditve države. V tem ©z?ru so pripravljen! demokrate na nekatere koncesije, pripravljeni so privoliti v nef9fr*a pokrsf^Ve avtonomijo.
v uradniške kategorije.
-J Beograd, 19. oktobra. (Tzv.) Na fgirjfjni seji ministrskega sveta, ki je trajala skoraj 3 ure, je bila razprava o jazdelitvi uradnikov po kategorijah V avrislu uradniškega zakona. To vpraša-:*je so je že na petih sejah ministrskega Weta razpravljalo. V načelu je bila sprejeta razdelitev uradnikov 4. skupine I. itstegorMe, na kar je ministrski svet jerpravjia! razdelitev uradnikov 5. in 6. mtipfete. Tudi ta razdelitev je bila sprejeta. Na dnevni red je pa tudi prišla resolucija hrvatskega uradništva glede uvrstitve pravnokvalificiranega uradništva. To resolucijo je vzel notranji minister na znanje. Pravnokvalificirani ■radniki se imajo po tej resoluciji uvrstit! v skupino sodnikov. Notranji minister je to zahtevo sprejel. Minister rravde pa ima nalogo, še enkrat ponovno proučiti ves materijal  o razdelitvi
uradništva ter nato ministrskemu svetu poročati: pojavile so se namreč glede razdelitve velike tehnične težkoče.
V parlamentarnih krogih z velikim zanimanjem in pazljivostjo zasledujejo razvoj razprav v ministrskem svetu glede razdelitve uradništva po skupinah in kategorijah. Vlada je sprejela do sedaj načrt razdelitve do 6. skupine I. kategorije. Ima pa še predelati nacrt za ostale skupine in kategorije. Opozicijo-nalni krogi smotre delo vlade zelo pesimistično. V parlamentu le b!?a včeraj raz§?rjena vest, da je vlada prišla do prepričanja, da so vs? dosedanji načrti o razdelitvi nezadostni ter konstatirala, da razdelitev temelji na napačni osnovi. MhVstrski svet ie sestav?! !• vprašan«, na katera mora*o resortna ministrstva podati svoje mnenje.
Narodna skupščina.
Takijučftev poletnega In otvoritev jesenskega zasedanja. — Živahno vrvenje t parlamenta.
-^'Beograd, 19. oktobra. (Izv.) Za danes ob 10. dopoldne je določena za-Vljučitvena seja poletnega zasedanja in iOtvorltev jesenskega. Predsednik na-jTodne slnrpfčine Ljuba Jovanovič bo :rtai zadevni kraljevi ukaz Sebe takoj zaključena z določitvijo lavnega reda za sobotno sejo, na ka-■Mri se ima v smislu poslovnika voliti Movo skupščinsko predsedstvo. Predsedstvo te seje prevzame najstarejši S>oslanee skupščine, radikalni poslanec Oraevac. I  V kuloarjm narodne  skupščine je
£es zelo živahno. Opozicijonalni po-ie! so Skoraj celokupno zbrani. Velika !jftvahnost vlada v demokratskem klubu. Davidovjceva sktrpina se vedno vodi Jfivahno akcijo za ustanovitev opozici-#malnega bloka, katerega šanse pa so eeto problematične, ker se ne more .doseči popoln sporazum med posamnirrri WozieijonaInbwi skupinam!.
VOLITEV SKUPŠČINSKEGA PREDSEDNIŠTVA.
— Beograd, 19. oktobra. (Izv.) Ra-HkmJnl klub 5e  ni definitivno sestavil
iatne liste za skupščinsko predsed-1 Toliko js gotovo, da klub zopet lira dosedanjega predsednika Ljubo Jovanovičainzal. skupščinske-jra tarnflra posl. Kobasico. Iz krogov •porictfe ja razširjena vest, da bo. če m doseše tporasum med opozicijonalni-ari strankami, sestavljena skirpna opozi-aSJonalna kandidatna lista, na kateri bo dem. posl. Pečic kot predsednik, kot Brvi podpredsednik kler. posl. Ivaa Sušnik in kot drugi podpredsednik Y-o£a!av L a z i ć.
Vtis MasarvkGyega obiska v Rimu.
Kentlikt Itatljto z Jugoslavijo je preprečil k«TJi*r.ske načrte!
— V\m. 19. oktobra. (Izv.) Pom«*«! kroe! priiilaaMo Masarjkovemu obisku v Partea Jsrodno poUtlčno važnost ter Sfoooto ob£abde|of de predaednk Mesar vk nt obtsktf tsdl Rimo. ItaHa se boH, da se rYa*c3f? posreči s somočle Ceikofilovaike pritegnili iudi Madžar-iko v driavno zveeo Male antaste. Nekateri poiMRnf krogi z resJgntcfo ugo-tavfjojo, da se je ponesrečila ateja Its> Qe m ■ttaaovttev »rjodonavske federacije«. Glavni vzrok tega t!C1 v kom-Mrt* Italije z Jugoslavijo glede Reke.
IZGREDI ? IfEMCUL
— Beraai. lt. ctfabra. (Wo?ff.I f severne« te vssodaesi dela mesta so bih' včeraj f>a*ai*i fagrad. Demokratje so za-■tevali od trgovcev INI brezplačno fzre-«feV «Sft VflUftVto k izg«de
FRANCOSKO - ČEŠKOSLOVAŠKO VOJAŠKO ZAVEZNIŠTVO.
— Pariz, IS. oktobra. (Izv.) Predsednik Masarvk ie dal zastopnikom tiska kratke izjave o francosko - češkoslovaškem vojnem zavezništvu. Govoreč o vojaški konvenciji med Francijo in Češkoslovaška je predsednik med drugim izrazil francoski vojski največje spoštovanje. Priznal je višino organizacije francoske vojske ter je pripomnil: »Vi znate, kako je težka naloga tehnično organizirati vojsko. Kn ^m^ mi bili stavljeni pred to naloge, kam smo se imeli obrniti drugam, kakor v Pariz? Trin-coska vojska stoji glede organizacije na višku med vsemi vojskami zaveznikov in je torej umljivo, da smo od Francije zaprosili učiteljev za organizacijo naše vojske. Mi smo veseli, da smo dobili te učitelie. ki jih lahko imamo toliko časa, dckler hočemo.«
ITALIJANSKO - FRANCOSKI VOJAŠKI NAČRTI PROTI NEMČIJI.
— Dunaj, 1°. oktobra. Poslanee Ursin priobčnje v današnji »Deutsch - osterreichi-eche Tageszeitung« informacije o italijansko - francoskem vojaškem nacrtu proti Nemčiji za slučaj njenega popolnega ban-kerota. Ursin izjavlja, da je dobil te informacije od zelo zanesljivega zaupnika, ki je imel osebno priliko se na mestu prepričati o podatkih. Po gerenfem načrtu, ki je rezulttt sjJšrasnma italijanskega, vefaegm ministrstva s francoskim generalnim stanom, ima ItMlija zasesti severno Tirolsko proti Bavarski, in to za slnčaj popolnega političnega in finančnega bankerota Nemčije. V tem ozira je vojaško poveljstvo v Milana že ukrenilo primerne vojaške odredbe. Za to akcijo je določenih 12 divi: j. Tuđi Češkoslovaška se pripravlja v zavarovanje svojih meja za slučai popolne katastrofe Nemčije. Opažati je živahno gibanje artiljerije.
Mala antanta in madžarsko posojilo.
— Paril, 18. oktobra (Izv.) Na včerajšnji seji repnracijske komisije je češk«-slovaški poslanik Osudsky v imenu svoje vlade m v imenu vlad kraljevHe SHS, Romunije in Grške ter v hnenu vlade Poljske republike izjavfl, da se Madžarski lahka dovoli posojilo, pristavil je tudi, da so vlada držav Male antante Pruitvu narodov izjavile, da se Madžarsltl lahko dovoli posojilo klitib *a vojno hujskajočemu govora emtfierskega državnega upravnika !a kljuk •fcolnooti, de je nedzavezntfka ko* tre! a t koatttlja odkrila aa Madžarskem favarae tasev in aranicije.
— Budtms-eJta, 19. oktobra (Izv.) Izriva zastopn&a držav Male antante v re-paracifcki komisiji je fcsvala v tukejšnijh vladaOi 'm polftJeaih krogih velHco aezedo-voJJetvo in razburjenje. Vlad« je takoj v Parizu forairala demead, v katerem izjavlja z ozrrom na HorfhTJev fovor, da so s« zastopniki držav Male aataele po tem **-vcM izjavili sa-prani madžarski vledi, da se prenrlča«! • aiiroHaeefli cOPh aearfžar-at« politike. Glede odkrttia tovarno topov la moeicga •menja dementi, da gre tu za aeko tovamo Manfred Weiss.   za katera
>r»t.je aPJBftl kaBtrota* ksinisija.
POVIŠANJE   ŽELEZNIŠKIH  TARIFOV V ITALUL
— Rim. IS. oktobra (Izv.) »Oacetta Ufficiale« priobčuje vfadlae naredbo, s katero se povtčujejo železnifkl tarifi t 1. ae> vembrom ti. Osebn! tarifi se povišajo za II. razred za 6~ in za HI. rasred za
AMERIŠKO POSOJILO ZA ITALIJO?
— Pariz, 18. oktobra (Irv.) »Newyork Herald« poroča ie WasMftgtefia, da te dovoli najbrže takoj se aovem letu Italiji večje posojilo. Z baacVml krogi se vrše dalje časa to stvarna pogajanja. Ameriška vlada je posojlu naklonjena.
PAPE2 DAROVAL 386JfO UR ZA NEMČIJO.
— Berlin, IS. oktobra (izv.) kardfnal Bertram v Breslavl m kardinal Schnetze v Kolnu sta dobila od papeža vsak 150.000 luža razdelitev med revno prebivalstvo. V Isto svrhe je dobfl potem škof v Munstni svoto 50.00© ih*.
Politične vesti.
= »Oblasti morajo biti velike . . .«
V demokratskem klubu je predložil dr. Voja MarinkovK, bivši minister, zakonski načrt o samoupravnih telesih, o občinah in okrožjih. V tem zakonskem načrtu se zavzema dr. Marinković za široko samoupravo in pravi glede oblasti: »Oblasti mor.ro biti tako velike, da bodo tako sitne In močne, da bodo lahko izpolnjevale svoje velike naloge.« — V polemiki zaradi oblasti lansko leto smo tudi mi povdarjall da morajo biti oblasti vel'ke, ker so sicer financijelno preslabe in prešibke, da bi mogle izpolniti vse onr naloge, ki jih jim daje zakon. Z ozirom na to smo za^ovnrjnJi načelo, da naj tvori Slovenija eno oblast, ker je samo v tem slučaju mogoče, da bo točno in usoešno funkcijomrala oblastna samouprava. Zaradi tega našega stališča so na nas streljali iz mladinskega tabora z najtežjimi topovi. Sedaj zastopa isto mnenje tudi prvak demokratske stranke dr. Voja Marinković, ki je izdelal v tem smislu tudi poseben zakonski načrt in ga izroči! svojemu klubu v razpravo in odobrenje. Radovedni smo. ako bodo mladinski časopisi sedaj naperili svoje kanone tudi proti dr. Marinkoviču. Dr. Marinkovfćev projekt je najlepše zadoščenje za naš list za vse napade, katerim smo bili izpostavljeni v vprašanju oblastne samouprave.
= Zbor zaupnikov klerikalne stranke se bo vršil ne v Celju, marveč v Ljub^ani dne 5. novembra v veliki dvorani hotela Union. Na dnevnem redu tega zbora so te-le točke: 1. Politika klerikalne stranke. O tej temi poročata dr. Korošec in dr. Brecelj. 2. O organizaciji stranke poroča dr. Kulovec. Kot 3. točka so na dnevnem redu resolucije in kot 4. točka volitev načelnika in prvega podnačelmka. V nedeijo 4. novembra ob 16. bo zborovanje delegatov političnih organizacij klerikalne stranke.
— Dr. Korošec v Romuniji. Iz Beograda poročajo: Dr. Korošca so te dni pričakovali Radičcvci v Zagrebu, čakali pa so nam tudi v Ljubljani in v Mariboru. Toda Čak? H so zaman, ker je dr. Korošec odpotoval  v — Romunijo.
V Romunijo je odpotoval baje v svrho, da se informira o razmerah, ki so nastale po konferenci v Sinaji, obenem se hrče poučiti o vprašanju razmejitve med našo državo in Romunijo. Namesto v Zagreb in Ljubljano je dr. Korošec raie odšel v Romunijo!'
s= Gospodo pri »Jutru« je dr. Pipu-ševa izpoved silno zabolela Po stari navadi zopet klevetalo poštenega nasprotnika, očitajoč mu nemoralo. Dr. Pipuš pa je s svojimi izvajanji klasično obsodil ravno to mladinsko taktiko. To stoji, gospodje, pred zgodovino in tudi pred sedanjim javnim čutom.
= Novi jugoslovenskl poslanik v Vatikanu. Dne 17. t. m. je sprejel papež novega jugoslovcnskega poslanika dr. Smodlako v svečani avdijenci v prestolni dvorani. Poslanik je po izročitvi poverJnik listin izrekel nado, da bo konkordat med Sveto stolico in Jugoslavijo v kratkem dovršeno dejstvo. Papež je odgovoril z besedami očetovske dobrohotnosti za jugoslovensko vlado in liudstvo. Po svečani avdijenci ie povabil papež poslanika v svojo privatno knlžmco kjer sta se razgovarjala četrt ure. Sodi se, da bo dogovor ga konkordat dosežen v kratkem času, ker ni nikakih stvarnih nesoglasij med Beogradom in Vatikanom.
— Prihod mfnlstra za socijalno pol!, tlko v Beograd. Po poročilih iz Beograda je snoči prispel iz Zagreba v Beograd minister za socijalno politiko dr. P e 1 e s.
= Poslanika BalugdžISt misija v Berlinu. Ker je vprašanje solunskega pristanišča definitivno rešeno, prispe te dni naš atenski poslanik 2:vojin Balugd-žić v Beograd, da predloži vladi vse zadevne spise. Po kratkem odmoru odpotuje poslanik Baiugdžfc v Serlln, kjer bo skušal npostaviti stike z zastopniki sovjetske Rusije. Poslanik Balfcgdžić ima nalogo, predvseai obnoviti trgovinske zveze med efeema državama. Za to sJccijo so vii politični in parlamentarni krogi zelo zainteresirani
= HadisTikl minister Berzevlezv v Italiji. Madžarski naučni minister Berzeviczv se nahaja v Italiji, kjer ho-
predavati o velikem madžarskem
pesniku Aleksandru Petdfiju. Predaval bo najprvo v Trstu, potem pa v Rimu. Italijanski listi se bavi jo na široko z dohodom madžarskega ministra, ga hvalijo in kažejo potrebo dobrih zvez med Italijo in Madžarsko. Zanimivo je, da prihaja madžarski minister v Italijo bas, ko se mudi v Rimu tudi bolgarski zunanji minister Berzeviczv bo predaval o Petoflju. Prav bi bilo, da bi povedal, da je bil ta sloveči madžarski pesnik rodom Slovak Petrovič.
Julijska krajina.
Fašisti in orožniki proti slovenski šoli.
V Podgradu in v Račicah v Istri so Slovenci podpisovali protestno poio proti poitalijančenju ljudske šole. Fašisti in orožniki so to izvedli m prihrumeli v Račice, vzeli polo in jo raztrgali. Nasproti mirnemu ljudstvu so se obnašali po svoji navadi skrajno surovo in grozili so mu. orožniški brigadir je zahteval, da se mu pove. kdo je sestavil protest in zmerial je ljudi z lopovi. Kdo pa je lopov? Oni gotovo ne. ki brani svojo šolo in svoje provice. Fašisti in orožniki so divjali tudi po Podgradu in zmerjali občinskega predstojnika. Protest je bil naslovljen na prefekta v Puli, ki pa ga seveda ne dobi. ker so ga raztrgali fašisti in orožniki. Prefekt lahko sporoči naučnemu ministru, da je v Istri ljudstvo zadovoljno z italijansko Šolo!
Sokolstvo.
— Sokol I. v LfiiMjan«. V soboto dne 20. tm. ob 20. se vt?! n?. Taboru predavanje brata starosfe dr. Pavla Pestornlka: Zakaj se priznavamo sokolski misli (nsda-llevanje). Bratje rn seszre pridite vsi! Pro-svetn? odsek Sokola I.
— Sokol L.*rMrniia II. vaS svole člane in članice k prijateljskemu sestanku, ki se vrši v soboto dne 20. t. m. ob 30. zvečer v restavraciji »M rak * na Rimski cesti.__
POZOR! POZOR1
KINO TIVOLI
25,-27. I. del 29.-31. II. del
FANTOM
po romana derhard Rctaptmanaa An& figede Nisses, Lya de P a iti.
Gospodarstvo.
—z Zanimiva obletnica. Danes dopoldne je ravno leto dni, ko Jc bij za dinar javljen iz Curiha maksimalni tečaj 12.40 5vic. franka za 100 dinarjev. Dinar je od početka leta 192?.. ko je stal v Curihu na 6, nazadoval 1. febnmrja na 5.S0. v marcu in aprilu se je držal na 5.40, nakar je porasel in je notiral junija 5.80. Od tedaj je nazadoval zopet na 5.40 in se je radi k!iringa, ki ie bil uveden na naših borzah, jel v prvi polovici septembra 1932 hitro dvizaU. Od 6. do 9. oktobra je notiral 8.—, 14. oktobra S.50, 15. oktobra 9.20. iT. oktobra 9.40. 18. oktobra 10.40 ln 19. oktobra je bil javljen najpreje celo 12.40, a je še tekom popoldneva padel na 9.40. Kliringu so v tem času pričela pomanjkati sredstva za vzdrževanje tečajev, svobodni promet z devizami je bil prepovedan, a zakotno so se počele trgovati devize v znatno višjih tečajih, med tem ko so letos devize radi silnega pomanjkanja gotovine nasprotno v svobodnem prometu cenejše od borznega tečaja. — Od tedaj dalje je pričel dinar na zunanjih borzah rapidno padati. Začetkom novembra le notiral v Curihu samo še S.S0, začetkom decembra 7.50, v sredi decembra ob nastopu nove vlade je notiral samo še 5.40, na kateri višim* je ostal z malimi izjemami do konca leta 1922.
— Zagrebška blagovna borza IS. okt. Na pT^duktni borzi nritirajo: pšenica baSca 86 kz. bačka postaj«, roba 350, koruza frenke Gajdoka, roba 260, slavonski oves rešetarrf. franko postat«, denar 252.50, roba 24S. moka baza »0« bfčka, franko Zagreb 5*0. Tendenca neizpremenjetra, brez prometa.
—C Novosadska blagovna borza 18. oktobra. Ne produktni borzi notirajo: pšenica bečkm 2*V 78-80 kz, ponudba 345, 78-80 kg. 2%, duplikat kaoe, 3 vaz. 350—3M, ječmen bački ponudba 225, bački duplikat kasa 4 vag. 225, banatski Bečke rek, 5 vag. 247, koruee 1 v*g. 252—250, za januar-fe-bruar, 6 vag. 235, ra januar-mare 100% kasa, 1 vag. 220. za januar-epaU, 10(r% kase, 5 vagonov 212.50, za mare-april 55 vag. 260, za marc-april 100% kasa, 4 vag. 240. fižol beli bački, 2 vagona 530, bački, duplikat kas«, povpraševanie 535, moka baza »0« in *00s«, 2 vag. 555, sremska duplikat kasa, 500. otrobi v jura vrečah 1 vag. 140. Tendenca mlačna
—g Emancipacija »d tržaSkfli trroveev Trgovci v Splitu so doslej naročevali blago iz sevemfh dežel potom tržaških tvrdk. V zadniem žaau pa so se začel! obračati sami direktno do znanfh norveških tvrdk in tako so začele te pošiljati sveje blago v Split brez trJeškega posredovanja.
—g Dobava oena. Pri komandi vojnega okrug« v Mariboru se bo vršila dne 3. novembra t I. ponovna ofertalna licitacija glede dobave 300.000 kg sena. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
—g »Vse ael« in več discipline!< Nova španska vlada je izdala na delavstvo manifest s povdarkom, da po-treba podaljšati delovne ure in zvišati produkcijo. Delavcem svetuje, naj zapuste organizacije, katere jih samo kuj^ skajo proti rospodarjem in proti sedanjemu družabnemu redu. nato pa jim zagotavlja zboljšanje mezd in starostno preskrbo.
Prosveta.
Repertoir Narodnega gledališča v Ljubljani.
DRAMA. Začetek ob 8. ari zvečer.
Petek 19. okt.: Judlt   Red D.
Sobota 20. okt.: 5mrt Majke .Tugovl&ev. E
Nedelja 21. okt.: Ugrabljene Sabuike (StoV
že Putjata) Izven. Ponedeljek 22. okt.: Kar hc^c^evJRcd A.
OPERA. Začetek ob pol 8. aH zvečor
Petek 19. okt.: Novela od Stanca A.
Zapečatenci. A. Sobota 20. okt: Evgenij Onjegin C. Nedelja 21. okt.: Pr odana nevesta.. JJudska '
predstav?.. Ponedeljek 22. okt.: Zaprto. '
m- m •
~ Šentjakobski gledalci oder gostuje
v nedeljo 21.t m. v sokolskem gledališču na Viču s Halbejevo dramo ».Miadostc. Zato odpndeta predstavi v soboto in nedeljo.
— Svotozar Hnrna«i Vafensky: Leteče sence. Roman iz slcv.iščlne preložn Fr. Albrecht. V Ljubljani 1923. ZHolfla TU skavna zadruga. Str. 120. Cena 22 D ki. po pošti Din 23.50. Sv. Ifariiaa Vajansky je poleg Knkučina in Mviezdoslava najodlič-nejši predstavnik slovaškega alovstva. Iz njegovih del veje nežen čar poezije, prežete Pz gorečo vemo ljubezni** do rodne zemlje. V »LeteCfli sencah« je Hurban s simpatičnim realizmom ofcKkosrn! probieto svojega naroda, ki je bfl v mar siv sni stičen naešrrra slovenskemu: na erd strani mehkoba in neodpornost domačega slovaškega človeka, kmeta m intelektualca, na drugi klonljlva volinost ln nacionalna za* sprvnost napol potujčene domače gospode, proti tema dvema pa pohlepni tujci. »Leteče sence so nazorna »lika nwfonHtva^ kf ga jc pod Avstrijo pretrpela nesrečna slovaška zemlja od Madžarov. Nemcev te žfdov. V to mračno sliko pa Je kot tveie brstje zelenega upanja vpleteaa čista ljubezen dveh evladth src Prepričani, da ae bo laijiga priljubila slovenskerntr čitat«4ju prav ta!co, kot so ura draga najboljša deht Jurčičeva m Kersnikova. »Leteče scuco« t op 1 o r^IPOTOčamo.
Glasbeni vestnik.
— Spored klavirskega koncerta Ivoao Noca. ki se vrši v ponedeljek, de* 22. oktobra ob S. url zvečer v Unionu obsega sledeče točke: L) Beethoven: Sonata cx 110: a) Moderato cantabJIe od espressrvo, b) Scherzo, c) Ada-gio. č) Fuga; 2.) Bmhms: a) Balada, b) Rapsodfjir: 3.) Choptn: Sonata v h-molo: a) AIlegTo maootoso, b) Scherzo, c) Largo, č) Ffnelc; 4.) Cbopte: a) Krade op. 10, št. 11. f>) Ftuda op. 25, št. 3; S.) Liszt: 2) Gozdno šumenje t) BeJada v h-mora. Vstopnice «0 v predprodaff v Mat16-nl fcaHpafi' na ^Congresnem trga,
Nemčija in Juffoslavlja - pa italijanski strah.
O nemškem vplivu na Beograd poroča italijanski novinar Olulio Caprin svoietrru listu »Corrlere della Sera« v Milanu pod naslovom »Beograd nov« prestolnica<r. Caprin pSo: »Beograd je edma prestolnica zmagovite skupine, kjer državljani v resnici čutijo, da Nemčija plačuje in da se njihova dežela vzbuja. Novi in Čisti tranrvaji vozijo po mestu. Na račun reparacij. Ob pristanišču Save in zunaj mesta se vale* parki avtomobilov, drugih vozil in mehaničnih izdetkov nerm%e marke: kakor da bi bilo tam polje za koncentracijo vojnega plena. Na račun reparacij. Do 30. junija je plačala Nemčija v naturi Jugoslavije nad 200 milijonov zlatih mark, dve tretjini tega, kar je odštela Italiji M! to čitamo, Becgradčan pa vid! bi čari da je premagal tud! Nemčijo. Na ta način pa* ko Nemčija s silo daruje svoje mehanične produkte, postaja neizogibna za kasnejše poprav«, kadar se pokvarijo, in za prodajo novih, ko se ri obrabijo. To pa malo vpliva na agrarno- in n e industrijsko deželo. Pri podarjoneni avtornobiht se ne gleda na marko. Politična čustva fcshko hodijo svov> pok praktične potne-* be pa ropet svoio.
Neki profesor J^lratJsanne; Kf je postal Jugosloven po izvolitvi, mi je ponavljal argument ki se njemu zdi te-mcijai. da bi se morala Italija končno •porazumeti z državo ?HS, čel da vse-nemško prodiranje pror! Adriji je sicer zadržano, toda ni končano. Nekega dne da se zavaruje Trst pred novim nemškim pohodom, ne bi mogli Italijani preceniti jugoslovenskcga branika. Toda kdo odtegne jugoslavenski branik vplivu subgermmske kulture, ki je bila ona Avstrije in rudi Madžarske? Avstrija in Madžarska sta le dve šibki prikazni toda subgermanska kultura je ostala. Tuj jezik, s katerim V Beogradu oni, ki no razume srhohrvatski. najlažje opravi svoje vsakdanje posle, ni francoski, marveč nemški. In te nove hiše, s katerimi je pričela nova prestolnica zavračati zapadni predsodek, da je Beograd manjše mesto nego Zagreb, niao drugačne od onih, ki jih je zgradila arhitektura nemške inspiracije na raznem teritoriju, ki ga ie hotela Avstrija kolonizirati. To je pompozna arfiitcktura. tudi kadar je ekonomična, da nanravi vrisk na ljudstva, ki ro baš iz^ln iz čisto kmetijskega življenja.«
štev. 240.
»SLO VP NS RT    NAPOP,    In-   237 OKTOTJTa r
nevne vesti.
V Ljubljani, dne 19. oktobra 1923. »Moč ideje . • .«
>Slovenec« je z ozirom na vesti v raznih listih, da so se pojavila nesoglasja v krilu klerikalne stranke, smatral za potrebno, da napiše uvodnik, posvečen Slovenski ljudski stranki. V tem uvodniku pravi med drugim:
»Pri nas je ostalo vse pri starem. Val balkanizma se je odbil ob steni naših pristašev. Oni, ki so prišli v predvojni dobi ne iz prepričanja, ampak iz ifrrugih motivov v SLS, je valovje že zaneslo ob prevratu v druge stranke... Kar je bilo trhlo, je odpadlo, stara garda pa je ostaJa. Te ljudi ni vezala korupcija, vezala jfli je vez ideje, ki jo stranka zastopa. In moč ideje ni prav nič pojenjala. Ta moč ideje se ie poglobila,.. Neokusne so tudi vse opazke, ki jih čitamo v nasprotnih listih, češ da stranka koleba in išče nov* pota hi novo orijentacijo. Za SLS je pot jasna. Ni vezana ne na levo, ne na 'desno. Tudi se nikomur ne prilizuje ta ne prikupuje.«
To so safrtozavestne besede, saiflo resnične niso! »Slovenec« govori »o moči Ideje«, ki jo zastopa klerikalnu stranka. Kakšna pa je ta ideja? Ne vidimo nikjer fiksirane tiste ideje, Id bi »Jo naj zastopala klerikalna stranka, rasam ako naj smatramo za vodilno idejo SLS to, da imej duhovnik glavno in odločilno besedo v javnem življenju!
Morda leži »moč ideje« v klerikalni težnji po — a v t o n om i j i? Dvomimo, saj so se klerikalci po zadnjih skupščinskih volitvah odpovedali tej ideji in so postali kar preko noči federalisti.
AH je moč njihove Meje morebiti v rtflhovem monarhističnem   ali republikanskem prepričanju? Res, klerikalci so bili do leta 1920. monarhisti, to je <So tistega trenutka, ko so imeli vladno krmila v Sloveniji v svojih rokah In ko je Korošec z Oostfnčarjerrt se sedel v mehkem rrunlstrskern fotelju! Potem pa so se jeli nagibati rta republikansko plat in po zadnjih skupščinskih volitvah so 6 svojim paktom z Radićem zaplavali docela v republikanske vode. In sedaj so zopet republikanci, seveda na odpoved!     Ostali so pač doslednji svoji stari dvorezni politiki. Stopili so v zvezo z Radićem, kar jih pa čisto nič ne ovira, da bi istočasno ne igrali pod odejo z radikalno vlado. Ako jih radi-Jfcalna vfada dobro plača In jim da, kar .zahtevajo, bodo brez vsakih skruplov dal! slovo svojemu zavezniku Radiću m postanejo znova prepričani monarhisti Kakor pač kaže! Odpovedo se federa:-fermi in tudi avtonomijo   prodajo ra prav rrfzfco ceno.    Kupčija je pač kupčija f Običajne ktrpcrfske praktike so to danes in lopov tisti,  ki bi si drznil v takšnih razmerah očitati klerikalcem, da »koiebaja da iSeefo novih potov fn nove orijentacije«? »Klerikalna stranka pač rd vezana ne na levo, ne na desno in se tudi nikomur ne priEztrje in ne prikupi! je«. Tako je in nič drugače! Kdo more reči, da je \Tzana. ako tudi je dr. Korošec podpisal pakt z Radićem, -t-. Smešno! Geslo »Ouod seripsi, scripsl« je že staro rn obrabljeno, danes so modema načeta ta, da se nihče tega ne drži, kar je podpisal. Ccmu bi potem postopal! drugače klerikalci, ki se tolčejo na prsa, da so najmodernejša strankatf-O, »mo£ idej« je res velikanska! ★   ★ *
— Poiovarjje grške princesi Olge skozi LJubljano- Na potu preko Trsta v Beograd potuje danes o polnoči skozi Ljubljano grška princezmja Olga, nevesta princa Pavla.
— Kaj naj rečemo o tem, če je napredovanje uradnika zavisno samo od njegovega političnega prepričanja? Kaj naj rečemo o tem, če se državne oblasti najprvo interesira jo,  kateri stranki pripada kdo, preden mu n. pr. podelijo Jconcesijo za trafiko? Tako se vprašuje »Slovenec« v današnjem uvodniku. Odgovarjamo, da te praktike,   tudi  če hi bile resnične, niso nič proti strahovladi, ki jo je bila upeljala SLS pred svetovno vojno, ko je na Kranjskem teptala do smrti vsakega naprednega nasprotnika. Tedaj smo v Sloveniji doživljali pravo .Makedonijo! Glede koncesij pq bodi po-rvedano, da se takih metod drže le klerikalci, ki so n. pr. 5e pred tednom od-'klonili podaljšanje gradbenega roka So-Jcolskega društva zgolj  iz strankarske sovražnosti! To je Makedonija in partizanstvo, državno upravo pa naj »Slove--nec« brez konkretnih dejstev pušča lepo 'aa miru.
— Stanovski čut. Ko jc gosp. glavna urednik »Slovenca« danes prečita! svojo prvo ljubiiansko novico, se je pomenljivo nasmehnil, potrkal na svoj stanovski Cut in rekH pri sebi: »Prihodnjč pa \* gopet potegnem tiste novinarske naivneže in pohlinim prfcateljstvo in zahte-Tam svobodo tiska.«
— Slov. zdravrriSko društvo. Izredni občni zbor Slov. zdravniškega društva se je vršil včeraj ob 17. v dvorani mestnega   magistrata.   Glavna točka
predsednika, ker je doseđanfc društveni predsednik g. dr. Ti čar odstopfl. Pri novih volitvah je bil izvoljen za predsednika g. dr. Tona Jamar. Namesto
za 2 D!n povprečno. Podražilo se je tudi sta- j ministrstvo o izjavi nemškega državnega ro vino. H se kot tako zaznamuje že tudi j komisarja, da je pripravljen še nadalje polemik 1922. Cene so narastle že na 15 Din, j šiljatl materija] za mostove aa račun repa-mko da odslej ne bo čudno, ako se bodo j radi pod pogojem,   ako se bodo atestov)
gradili pod režijo nemških tVfft.
— Zajora šolskih kuj*g in začetek tolstega leta. Iz kiogov roditeljev smo p re-
cesije oglašali zopet pod vinotoči. Cene v špecerijskem Magu so ostale skoro neizpre-menjene. le kvas se !e podražil za 2 Din. Tu-
di prt žitu !b mlevsklh izdelkih m posebnih j jeli: Ob vsakem začetku Šolskega leta nu.ij-
ka v knjigarnati po ena ali več knjic za srednje Sole, Mine mesec, mineta dva, pa knjiz še ni, knjigarnarji se pa Ugovarjajo
s-.
sprememb. Moka je v ceni padla za 25 par odstopiviega rjdborrrfka  prirnmilja  dr. ! — Nesreča pri delu. isietni ključavničar Goestlapajebflv odbor izvoljen dr. \ Josip Jopfc iz Nore vasi     poaearegM pri Zvonimir J a n e l i č. Vsi ostali odborniki so bili znova izvoljeni Med drugim
se je tudi razpravljalo o onih zdravni- j * botaJeOLgaT«d»U flm* P™*Mdn'   £ J?*!S upr2Vricm r^:l ?&}\&
__w*«r Aim^K** rw^™4™ 1 teza termometer 4 nad ničlo. Po ckahd se    dijaki pomacajo s — »sfc-.pi.c? Zalog* So>
kih, ki so kršili d^whno Povtribms^ .       ^ slana> Ta zgo(Jnja ^ Jc   $kfl| ^ Jc 2a tdtQ (in £ dr,ave pIj,a.
ra  z  zavarovatoim!  <jraboid. Ob^i j ^ gdnčwe dneTe aa«?. da kmijre pravočasno preskrbi, ne pa j
zbor je sklenil, da se dotični zdravniki j Praktike tobačno režije. PKefo nam: j 3e!e čer lerbte m mesece po pričetem 5o£    lA r J
stroju za žaganje lesa. Stroi jta fe raztr~al j in opravičujejo, da knjigi ob tem in tem desel re|d na komolcu tako. da ie moral j času dobe, češ da se Se tiskajo; AH naj si
T'jristika in spod.
— Slovensko lovsko diuš.vo v U<uV
iiar.i ima plenarne seje v torek dne 23. oka»: :;. ob 15. uri v restavraciji »Pri c<sticU«{ .p-v' i prrsQltwyaa[ seji ter smejo tudi pri slu^a-ino&ltb /rovM svoja ....   ... aviti odboru avraitt
aja ozrroi]:^ nasvere. Isd ea:i bo co 15, re^ v .-.J«    ...... r^.; ur^*rx^:aav
. > <    - .    k .^icJeib^1
ivvit>r s- ..      prlj .... za skiuitio i^ziVK
■ v: ^^aeci'^Aab
um oiftgovou z*nes.
ofluldae v.    tat.) to :.eoo & pfa%
sne »     a. 0 iepoava]M
ateno ^"
izročijo v dlscrprinamo preiskavo zdravniški zbornici
— Poroka princa Pavla. Po poročilu iz Beograda se izvrši svečana, poroka princa Pavla z grško princezinjo Olgo v ponedeljek dne 22. oktobra ob 12. v starem dvoru. Poročne obrede izvrši patrijarh Dlrmriije ob navzočnosti štirih arhljerejev, dvornega prote, prote mesta Beograda in dvornega dijakona. Po končani poroki se izvrše v novem dvora srbski narodni svatbeni običafl. Ob 13. je določen gala-obed  ta  ob 19.20
r Gospod urednik! Pred tednom dni je vaS list 1 skem letu, saj so 6tarši itak že dovolj te- , "venstvfc
', po pravici zopet ožigosal Skandalozno pc-: četje tdbžične režije. Resnica je, da sta tako j neretvanski kakor vardarski cigaretu■ ta-\ bak tako sW?t, da aiata za količkaj razva-! jenega čT^eka več kadlilva. Preostal je to-■ rej edinS »Trebinlae« po verižni^kl ceni 70 D j za 100 gr. Pa t odi ta marka se je zdela o^đ- | ; nov lačrrl gospodi predobra — In vr^la je j Prt zadnji Irdaji »TrebnnJcaT bla*o na trZ, I ki Ima zjroraj isdco drobno rlnst svltlorume-1 aega starega Trebinjca. pod katerim Je skri-! ta temnorajava, debfl-jša rcr^a mešanica kereahj tn srtebel. debelih, ozir. B rokih, mc-
peni po visokih cenah za i-rnjije!
— Volkovi t Liki ia Fr morju. V LiW m I t
; mesta Maribcr. Pr aesel ^ u »ki, i\:ncnadči\k
zvečer odpotujeta novoporčenca na že- j storo db 5 mm. Poleg teca okus in aroma, nitovanjsko potovanje. i kakor bi kadil sfaro ž?mo \t .JSp-'r^tskih m^d-
rocdv. To je tak nečuvrn Skandal, tako ne-I sramno odiranje, da mu ni p^ra. In zato sc
— Odgoror g. knjiiničarfH. Politično beTeTko, k! ste jo n«plsa/ii v današnjem »Slovencu« proti naseanu Usta, lahko npo- | nI čuditi, če v deželi tobaka v »Jujro^lavlji«r
t. j. n. pr. v LJubljani prod* nah avstrijske eirarete — ekc* ali druge nagačene* z
^rabljat© kot moraifčno vi^NBoO!
— Tzplt    gozdarstva je napravil s prav 1
ifaftim uspehom na zagrebŠirJ univerzi g. I Jože M i h e v c Iz znane ogledne narodne ; W5e v Logatcu.
—- Katastrske oprave. Finančno umri- j strstvo je na predlog generalne đfrefccjje katastrov razdeK!o okrajne katastrske j oprave v Slovesilji, kf jhn je s posebnim i pravrhukom odredilo delokrog In kompe- : tenco. S
— Izenačenje   koledarjev. ' «V   sredo j
se no spomtrraio, da M volkovi kdaj že te- ." ko zgodaj zapustili pl^rrine.
— Ce5ki novinar fn si&~r ofonana cd
!iača*ov. Na cesfl, kl vcm3 Iz Tetova v Skopfje, sta bila te cm" od kačakov napadena in oropana sotrudntk lista »CeSke Slo-Voc in ak?derra"čn1 slikar K. ŽIvtt?- iz Pragih ki se nahajata na Studijskem požiovanra 90 Jugosiavi";.    KačaJa" so t:-.. - to
oba popolnoma i-^ropali. Skoda, ki J:ma }e bia povzročena, zna§a 17.000 ETJE.
— Hor»r?kl reps^l v 17."rat«. V Bresios-
' sej;:! io Btesto p:» tre'i l^pih zn:asab In sicer • ad-mladijfl Žolgarjem, ki je iznenadi s svo>
tobakom, ker domačega snToh kaditi ne more in ne mara. Res imenitno! moko iz Rumunije. meso iz Argenuaije, iz Avstrije pa tobzV. Potem se ni čudiri, — Če Redičev vpliv raste.
— Zakaj se mleko v mfekantab ne po-I ceni? PiJeio nam: Letos fe mnoga krme ra na polovico ie skoraj eene;a od lanskega leta. Mlekarne kapujeju mleko po deželi po zvečeT se je vršil v Beogradu llttiUek za- j 8 ali 10 kron prodajalo ga pa po 14. Ko It! stopurkov tndustriske hi obrtne zbornice j mlekarne znižale cene mleku, prhnoranr ter Udruženja bar*. Na sestanku ee jc go- j bi bi^e mižaf? cwc tn<T\ n4dcariee okoBčan-vcrilo o ftnuieguijn koledarjev fa rcrli^VcfJf ! fce, Ir? r^or^-^jo mfleT-rr 5e vedn-t po Y K.
FVfstojne oMasfl k:e sit?
Poskusen cerfrvcrf r^o. V t^bcrrc-kelj ic-.r-e cerkve v VlsnU sr-i •? *A iTrl 19, 4m. -n^nea storilec v!«nr.;::. kaj se rnn pa navzlic devefkr?.:i:rr-t t^skusn • n: posreće. Škoda znaša 1000 Din.
Io žL'avostiO In VTStifj-rrostio, daJk nad dj^,: ' Talihnatir.om in dr. FcTb-rle-n. V p^saraui igri dam je zmaTi:^ gnđ& Qr ll.*a pt» lepi hrri r^d) jospo dr." Rsvnikovo v sen»-fii:::Vj i'» : A. 7 :       »r f"..«.. q > • »r"S .
rila z zrnato n?d gdč. Kra*iovo. ki wpa drugo mrsta Prvo nts+^ v dv^-fni Tyrt *-oeoo opv imata V. Leyrer in dr. Felher, k» sta v f'nalu z lahkoto premarr!a «tcer crilne ierar-
K O*
3. >*rv
tcresnnt:;cj5fh, sta       t^rlm b>i,i zmagala nad parem LeviBer - Graroelfl g. -Porti £ in ra. dr. 3?nvnikova (3 : 6, 6 : < S : M. furnir je j \T2?ai teden dlrf. Ud^l-žlo * • gn i" tp gospo-'ov in S ČatrL Sppttni ki;^ Vir., ^r. oa đ-
Totvlna v Spodnjih rw p,?. | ^ ^
sesfrnkrr Ivanu Cr^aTJu v Spod. GameljmuV i nesel zmago v c-r:sdh i < »pesnili konk* je bilo 13. trn. đfcradeuo raznHr predmetov, l:reocani pa v moških. 5 s rani športae
za 1950 Din
— To:vlno v Lizani, tfne U. t m. Ie neznan £~?ar iznaknil Mariji KavČaHc iz
— Perr^sevam^ ■<aae>Sfl|ilre bede oo^ i ^ČVrskeni svorr. PBejo nara: V času ': ! se mora^t nradrh?ri rnd1 pomanfl^anja sta-v aijglstiatee je^eter 'fv%
nede!avn?h dni v letu.
— Slovenski »Narodni don« ▼ C!eye» laldu. Kekor je znano, je v CleA'elsjuihi v držav! Ohio v Amerikf ena najmočMefših slovenskih na^elbm.   Ha9! rojaki   so  s! r ! no^.-anj selirt
rnarlffvostjo, vstrajnostjo ia treznostjo pri- { ne^^eto Hudt v žrvsnstcfn vagonih, barakah dobil! v Cleve'nndu pre:e;š?jje b;az«Dstanje. j «n kleteh,   zibraniiije občandri svet zldatf; Ker doslej niso hneli nobenega pTvegaf - ffiađbenefBU podfetiu brž. Dukfč <S: dr. s i-ognjisča,   so pred lefi sklenili  si  zgradftl j novani« za svoje nemeSecnce zteno s
mogočen Varotlni dom. ki bi naj Ml ognjf- j fn kuhinjo*, ter vsem? pri i binarni Izfal '»je j v mestni jam? ob Vod-v-v- cesti. fZ ka- I
jjjpublike Je vladalo ves tcd*jn zlvo zainmanie za mrnir. Tenis toa sc v Mariboru zelo ri, postaja popularna in zedcbiv^K> igralci 1»
vnanffc goric v frgovtal Angele Tore na Tr- -:<rraJke pHagoma turrJrske kvaBiei^ ?ašk} cesti listmeo. v kiten Je najiala^j. _ l>TTWJstreno nogrm:. tekae 21. hm 1000 dinarjev. — V r?rr;feek-ga vas- le WtijI y aecI:-,. ,.. 5rri;r prvencem tetert med posestnEICD Petru Koreni Izi*x*rtrešja nkra- < ?Mr;^ h M^-^m tet med Prtmorjroia dena pernica vre'đn i lt)00 Dfn. — Zasebni- \ rj^lj. Ak»d. §: K. Oba tekmi se irrata o» o Frerč-ki C^mnč, stenfoči v Prisojni j prostor n mrffe-fc sicer Prtroorjc : LAS* ulid. so bile rkradoTTe 3 kc*osl vredne fh z   ^ itirf^ . ffaeppg ob Hlfc trrt. Pe-
dinanev. — Dne 15. t m. >e bilo Jtriiju Ke- , ^p^,: mpštm aactonOO ob 9. oz. ub Kit. uete Iz Ilirske hrice ukradejo za 500 Din r j»cr^r.. _ CTrnčains klubske p-osre vstop-reriia. Nežna« sWllc! so vletnIH v barako | ^ ^ Tin,CT3> teta* alao v-.-:javne.
šče slovenskega, narodnega in ku'turnega* I stavVenp dovtrfjeaje le po! pogojem, i3 se življenja v Clevelandu tn v Ameriki sploh. \ serSdajcf stanovanja c 2 sobama in kiminlcM Ta svoj načrt SO rudi Irvedll In danes   je j Podjetje vr nI prrmr>rano zidati sfenovahK veličastna zgradba   Narodnega    doma   te f *kTh hi5 *n se je zato odločilo-©rostovo!jnoj malodane ck>gra?en8.    Palica   je   nsivečiaf ! Ker ne more firma dati vsem svojim na-»lovenska narodna stavba v Zdmžemh dr- j a»eščencem .stanovaliie z 2 sobama in kuhl-žavah >n ie posvečena zgolj izobrazbi hv* njo, je sedaj ODOStiii namerp zid^t: s-ano-riapre^ku. siovenskega ljudstva. V poslopju^ rv;aujsko hišo in bo vse prostore   ?a «ebe dobe svoje loVale vsa chr\relandska sToven-*; vporablla. Stranke., katero bi imele prlri v ska druSrA'-a. v ozadju je velika gTedallSlnh j to stanovanje, bodo pa na zimo na- cesti, dvorana z velikim nejmoderneie urereumi ! ker tnrrmjo izprazniti v nc«krai?;err> rr>ku <3drom. Palača stane već «;to mllHonov dl- ■ svora doser!?ni« fciva!išča. katera so rukc-
j -rtkcčz. ne€iove§Wa. ProSnja za sianovaaja : pa le'iio že leta fa stanovanjskem urrdn,
aafjev. Maro^lni dem bo !»?-ove«t*o oH-orje« ip - (zro£en svojenrn satrremi okrojr oo\regat leta. • V Iž1o£rn*rrru eknu Narodne knjigarne smolftsnrvflt siBco Narodnega doma, ti) STOO jo te dai dobfli iz Clevdanda.
• —"Swowr~«Hi kralja Petra I. v S«ra$e-vaT^Pred nekai doevf ie bil v artr!eri?«1c4 delavnici   v   Saraie\*u   dovršen spomenrk
tere so odnesli malo okroglo peč in nekaj drugih predmetov v skronl vrednosti 1000 dinarjev.
— L-gon h dr l z ve. Na nedoločen čas sta br'a Izgnana iz kraljevine SMS ?f*letni Ivan Droiič, pristojen v Italijo, ki je bil obsojen na 6 mesecev ječe, !n Josip Planele, ??lcini mehanik, pristafen v Znafm na Češkoslovaško. S!:c!nji ?o bil pre-^kaznrr.-Tin radi trrMne na eno leto Ječe.
— Beg od doma. pobegnila fe 17. hm .iz EJtmgane kletna Matilda Crttr, prlstol-no v Kočevje. Jd je bila'v službi      CH Lu-Jcanc. — Iz Maribora pa jc pobegni'a 15let- \
a reStv« nt — tmmaril pa stanovanja. Na i na flliza Štampa od svojih $tar?ev n. tnf.
ta način se stanovanjska J-r?ra po cbčin- J jBSSgn^ s'-.eni svetu *e pospešuje.
— Vinska trs?Aev na Hrvatskem se jc zaGela 10. trn. ih bo do 20. tm. končana. Iz Samobora nam poročajo: V Samoboru
krafei Petra. Na skiio?č?ni vseh knlrurnlk | in oVolid Samobora so natrgali manje, ka- j iirftHuclj mesia. je Hlo sirlesjeno.
de i«
svfl avečano orJkrl^e sponrenHca  dne fi. novenihra.
— Iz državne službe. Prejeli smo trr^e pismo: Iz državne službe nisem bil »otl^-5čen na lastno željo«, ampak sem podal dne 1. oktobra t. 1. ostavko Iz zgolj žalostnih gmotnih razmer državnih nameščencev, radi katerih jih je Že toliko in toliko izstopilo pred menoj iz državne ahijfbe. To popolnoma lz lastnega nagiba podano stavko jc sprejelo ministrstvo pravda, vsled česar izstopim r dnem 31. dktebra t. L i« državne sln-žbe. — Dr. Vekoslav Voršii. pisar I. razreda pri upravnem sodišču v Celju.«
— Volitev odbora »Jađrasufce Straže« t Beogradu. Dne 17. t m. se je vrŠH glavni zbor »Jadranske Straže* v Beogradu v dvorani univerzitetnega poslopia. Pri volitvah v odbor je bil izvoljen %. Ljuba Jovanovič za predsednika konteradmiral W i c k e r -h a u s e r za podpredsedmka. Vladimir M a -tel i vlč in Gjorg. Radojlovič kot od- ; bornika.
— Nori refattl rako« izfđe ar mednje j
dni kot posebna knjižica v Zbirki zakonov pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani.
— Cea'sfce vesti. Ljudsko učIH-i č e. V ponedeljek dne 22. oktobra bo predavaj »O adkohoHzma« £.
RaiSo. Predavanje bo obsegalo sledeče točke: 1. Bistvo alkohola. 2. Učinkovanje alkohola na živ organizem v splošnem in na možgane ter njih funkcije posebej. 3 Alkohol kot hranilo. 4. Ali alkohol greje? 5. Akutno zastrupljenje z afkoholom in niega posledice: a) tdesne. b) ctusevne fi. A'kohd in de-dičnost 7. Alkciicl is sodnaja. 8. Alkohol, šport in turisdka. 9. Alkohol in narodno gospodarstvo. Predavanje se vrši ob pol 20. v risalnici meščanske sole. — Knjigovodstveni tečaj se prične zaC-tkom meseca novernfcra na našem Ljudskem vseučilišču Tečaj bodo lahko obiskovali samo člani Ljudskega vseučilišča Vpisovanje za ta tečaj se bo zaklj'iSlo v pon-dcljek 22 t. m. ob priliki predavanja. — Vreme se ie zadr-ie dni pri nas zopet zboljsa.o. Noči so hladne, jutra »o meglena, dnevi pa so lepi, sol n črti in topil- — Vmestnem gledal iS en bosta v kratkem gostovala g. tfučič is gospa .
I kor lansko leta. osobfco k*'er je toča potol- ; Ma, c kjer rd bilo toče, je krasno grozd?e. Leoo ^lo vreme v zadnjem času. Je dalo grezdiu nmogo sladkorja. Mošt bo dober ta moćan, ker ima od IS do 19.5 stopmj sladkorja.
— Tatvina rib. m meničnih z:> dvor. Iz Bok. Bistrice ratn poročajo: Smussa u?ra'>-a v Bon. r*istrici Je nalovila večfb mrož^iio !cpih postrvi, fci so posamne tehtale od H: do 1 kz, ffcupno 55 kg. Postrv? so bfle naosenjene v Beograd na dvor za sveča«? obed povodom krsta prestolonaslednika. Postrvi so bile shranjene v ribnjaku v bHZini hotela Sv. Janeza. Dne 12. tm. pa so neza^ul tatovi odprli ribnjak fer
MATICA
B Ml T M1X *
i^va Ijnhezs!, s^Te^fii^a In suaril od IS. do 21. cVafera
— Tovarna čevlje? Peter Ko/lna ft Ko.
»Peko« je.v svodih rrgoviiiah in trgovini g. j Minko Seljak, PreSsrnova ui;ca, znižala c«> rre dokler traja ta zaloga, na !:ar se ceni. občinstvo opozarja.
— Opozarjamo, da se Je cvrdka J. Mače!< stara, priznano solfdna trgovina z oblekami, preselila v hišo Pokojninskega zavoda na Aleksandrovi cesti št. 12., kjer prodaja še nada!je pa izdatno znižanih cenah.
— Danes, v soboto zvečer  ob  20. ur*
—• Ljnbrjjrrskl   KJradernskl »porrnf fctnt.
OL A. S. K.) prredi julrl 30. L m. (soboti na iPri?ču S. K. TDrlJe točno ob 15. prvo tefeauvaafa za klubove prvenstvo \92& Tekmovanje se vrs! radi razpred»lbe za Pt^ si Javni medklubskA tcrmr centra S. K Jad-, 'XI s*? vr'T dne 77. t m. moboUj toc>io cb pol 15. I>: ^ra. O tturnirla ter kJaba samem prihodnjič.
— .larosfovemi! z"n>yko«nortskJ Scivna trna r nedeljo 21. tm. tvojo t. redno glavno s'<!'r^"«!v-) z obrCerntm dnevnim Tedom. i Simničlna se ViiH v girrrriera sa?omi t»vaiy I ne Emone ob 9. nr! dopoldne. Klrrbt, IrJ so j člrcni anrrtiiia ae opor-ui.'o na i«2clv i>o, Delega*! morajo prinesti x>oblas<fio » na? vedbo. fedo 'm a pravdo do ^?sovanJ^.
vse postrv? odnesli neznano kam. Tatovi ! otvoritev nanovo, moderno opremllene re-j'rfi bodo gotovo skušali kje prodeti. Škodo J stavracije in kavarne »Tratnik« s priljublie-c en i jo na 2500 Dm. ! no cigansko kapelo. Vstop p r o s f. Cene obi-
— IzKčcn k*rJčsvoičar?kl por?5<-čnJk fz Trsta je priše! vsled nacionalne zavednosti Ob službo.    Zato ičče v Jugoslaviji sl.žbo. j Plača za prvo dobo postranska stvar. Pro- j simo ključavničarska podjetja, ki bi ga bila j pripravljena sprejeti v službo, da to sporofte pokrajinskemu odhoru Jt?gos!ovenskc Mati-
I ce v Ljubljani. Pred škofijo 21-1.
— »Bolje Je umreti, kakor nesrečno zi-: ved!« To so zadnja besede, k: jih je napi-
primarij "čr I. i sn* Ra ^:s* ^-kojni .Martin Matjaž; rodom lz Gornjega Grada pri Celju predno je izvrši! samomor. Pne 16. t. ra. se jc s samokre m na Mirogoj"ki ce^ti v Zagrebu ustrel'1 v glavo. Star jc bil šele 35 let.
— Stanje novih mostov. Gradba mosta pr? šabeu Je bila nedavno ustavljena, ker podetje nI moglo izpclnevati svojffl ob-veznostL To de"o s:a prevzeli sedaj tvrJki
I r.
čajne. — Glej današnji insrrat!
— Koncert v kavarni »Evropa« 6» vrs"l jutri v soboto dne 20. oktobra. Igra dravska godba. Začetek ob 9. uri zvrčer. Vstop prost.
HAHRY^IS£S BABBTPISIil
mm rrez
V. tle: od iS.- 21. oki-
Orifsfvone ^sti,
Borzna poročila.
ZAGPFHSKA BO RT \. Dte 19. oktobra. Sprefeto ob IS.
Navzlic t^ma, da >e oil danes za*dr nir borzni dan te^ra tedna rn so tečaji y r?tek obič?ino malo čvrsre^t, s« je |Nh dinje deviz tod! še danes nadaljevalo. Promet jc cil precej frvaben. Po zaključku bor.te ?o ostali tečaji netzprerne-njeni
Kaefektrj^m trgu je b3 te slab promet. V splošnem so tečaji nekoliko Šibkejši. Edino delnice Trbovlje so se od Včeraj pop revije za 23 Din.
Ob zaključku notirajo:
Devfze: Ctirfh  \SS&—lo.tQ. PMt London 379^1. Dunaj 0.11775-^. 0.11275, Praga 2.49—2.505, Trst 3.785^3Jft Newyor!c 8325—34, Bud?:rrrpelt* ^45i-Valnte: dolar ^.2o—83. i Elcktl: L^ib!!. feved. banka 206-^15 Prva hrv. šte^^ .7agreb 1095—1102.50, ven. barka, Zajsreb fjtoj rrrv.-sl?.v. zern.* h!p  banka,   Zo.crrob  121—T22.   HrV. 4slL b^nka, 7>:r:ob 165—r?0. Juge slav. backav Zagreb :o5, Trb-v. preic. društvo 9-50, vorr:- 234—235, Crp*oatactJa 22^^230, 5e>. Čerana 2300, Oottnaon 1550—1^35, NafodJ šunsia fod. 16*y—157.
— Glavni odber »Jadransfte Streže« naznanja slavnemu občinstvu, da <e L 1 s e-ZeJeel & Mrfse! za M milijonov din. Ker je j ja vršila pri pogrnjenih in d . ho dvo-
vrem« ie ugodno, je posebna ). anislja gradbenega mrnisrrsrva odpotovala na mesto, da pripravi vse potrebno za nadaljnje
rana že takoj od začetka prirejena za ples. Uvazujoč sedanje težke razrrsere, je glavni odbor upošteval tudi vprašanje toalete, ki deTo. ki se priZne še tekom oktobra. Tudi j naj bo poljubna, vendar pa pri gospodih, če gradba mescu nri Novem Sadu p'ecei do- { je le mogoče, z ozirem n* proslavo, t e m -
ro napreduje. V kratkem bo dezrajeo tretji temeljni steber. Danos odpotuje v Novi Sad kontrrina kcmisfja, M bo nadzircva!a delo. Zdezne konstnnceije Z2 oba mosta so naročene na račun reparacij iz Nemčije. Za več m ujetih J niti mestov je naročenih sedal 5e 1S.5CO ton železnih konstrekcij. Ro
§a
Podgorska iz Zagreba. Tudi se obeta gosto- j podafkin gradbenega mmfstra mora naS: vanje Ijnbljaneke opere z orkestrom. ; dr2a\*a dobfti iz Kep 3je ^ račun repa-a
— A»ar9>or?ke veetl. Tržaeccne. Pocajie clcrog 46 f*oč *~r     >zrrih kostnik
JK.arS)orske
novem uradnem porocUa aa cene vobCe M99 \ dj. Kdaj jih dobimo mnogo spremenile. Meso Je ostalo Pri date-   ia Jugoslavija sev
danjjh cenah: T. D 26.50. II. 24.— do 20.-^ ; glede reparacijs!-:
ker se naha-
ečjem s^oru
na Da omog^mio p.set prireditve v'cm sTc.-n član r-m. določili smo vstopnino za člar.e samo 10 0!n. Dfja5tvo ra plača 5 Dia.
— Ceehoslovaci pfijdte vš:ciini v robotu 33. tm. večer 8. hod. do Narodmbo doma. Do;my z Fcaacie (Verd-n) pfedni-ska gen. kons. Dra Lc . p^ioni čienska scbiize a jabileuia zas^oužiicho r«r.5elio člena:
— Cm*. 19. ofct ffevj DannSma borza: Beograd 6.65, Amsterdam 2ll Newyork 5B .62, London 25.23, Pari j 33. MIlan 25.22, Praga 16.625. Budimpešta' 0.0306, Bukarešta 2.62, Sjofha 5.45, Varšava* (10006, Dunaj 0.007a5, avstr. ils. krooe'! 0.0u79.
— Trs*, 19. oktobra. Predborz3T Bera. grad y        Berila 0.0O0OC5,   Dunat 0.031/
London 100.-*%
Nevvork 22:05. Car« 3P5.50.
— Da.ia?; 18. oktobra« Devize; Ber>sT*4 ^32—53^. London ^700-321.700, Milaa 3214-3236, Newyork 70.9^5—71.185. Pariš 42o7—4233. c n 12J25—12.755. Valute: dinar 921—827, lira 3!SO—3200, dolar 70lo00 dO 70.9^. ''.n: Itertmt 318.90O-33O50. frane. frank 4230—4250, £vc frank 12.6|0-^' 12.v<>0. Če^ka krona 2097—2113.
1
Poizvedbe.
POSETITfT T'iIFTNOSTNO RAZSTAVO V  JAKOPIČEVEM PAVILJONU!
n;a. Sef ia5e I VODSTVO V ČETRTEK IN PETEK 03   Io La^-C r: ves«! gradbeno i   STIRIii, V NEDELJO 03 ENAJSTIH,   1 Ci 10/J. levo od il.—i^ ure,'
— >*?!den ile^c..?£. V €ot>oto (topoRBM dne $. tm. je bii najden oajikovec za lOOft n^n  D     rC ga ra r-->«cin.
v?5f0 v Medvodab mosloo ko-;
stran. 4.
»SLOVENSKI   NAROD«   dne 20 oktobra i^aa.
Izpred sodišča.
— Had StepancL Sprli so se Čermi in 1'rbtaci, ženske in otroci, stara dva očeta
Ssta pila v Novakovi gostimi. Hudi so I Vrbinčevi m so ostro govorili, še hujša ye sta bila Čerhiova, Tone in Lojze, ki sta nanj govorila, zato pa vrgla staro Vrbinko y Wev pod kravo m sta premikrisHra tudi mladega Vrblnčka. Seveda so se pri *em tedi vsestransko zmerjali in morda bi bMo prišlo še do hujšega, da nista prišla na bo~ JBče stara dva dobro volje iz gostilne in •ta napodfra vsak svoje ljudi domov. Po atotgem pregovarjanju so si ti ljudje, ki ao tudi v medsebojno sorodu, zmerjanje odpustili. Tone hi Lojze. Čerin pa sta bila obsojena le radi nasilstva in sicer prvi na 100 drugi na 50 Din globe. Vštevši vse stroške bo ta »špas« kljub temu precej dra£.
— Pokvarjen vajenec. Mladega fan-flča, pek. vajenca pri Žužku v Flor jamski nftez, so zalotili, ko je ukradel 3 hlebce kruta. Stopili so fantiču na prste in ugotovili, da je ukradel tovarišema Zajcu in Piberni-Stn tudi več perila in obleke, Gabrijeli 2u-%ek. pa 500 kron. Fant je vse priznal in po-lvedal, da je kupoval piškote. Tudi se je nriačU 3 tedne po Ljubljani brez dela. Z
ozirom na to, da Ima dečko Izvrstna šolska spričevala — vse ene — m da je bil bržkone zapeljan, je bil obsojen samo na 2 mes. navadne ječe, ker je še upati, da se mladi Pavčič bz Prmtorske po prvem padcu vendarle 5e poboljša.
— Ponesrečena vožnja. V Cerknici v Zumrovi gostilni je prosil Tilfp Hočevar iz Loža zakonska Zgončeva iz Orahova, če sme prisesti na njihov voz. Vračal se je moz iz mesečnega zapora, bfl je pomilo-šcen in hitel vesel domov. Med vožnjo — bilo je že temno — je zapazila Zgončeva. da je riočevaT skočil z voza v cestni jarek in ko sta ustavila, sta ugotovila, da so te-ginfli s Hočevarjem trije kosi blaga za ženske obleke. Kričala sta in iskala toda zaman. Hočevar je pobegnil za vasjo po vrtih m rzginil v temi. 2e po ovadbi pa je prinesel Franc Turk 2 kosa blaga, ki jih je našel v jarku, zglasil pa se je tudi Hočevar s tretjim kosom. Da se ugotovi trditev Hočevarjeva, da je skočil z voza le v namenu, da bi pobral kose, ki so padli sami z voza, bo poklicalo sodišče k obravnavi oba Zgončeva in Turka — Hočevar pa bo počakal ta čas v preiskovalnem zaporu.
— Topen vasovalec. Stal je pod oknom Frančiške Zabjakove mlad vasovalec Ivan Verbinc, ne daleč ?rl kozolcu pa nje-
gov tovariš Ruš. In zalajali so psi aa vasi
— bilo je v Dobrunjah — zapela je piščalka
— začuli so se koraki rn nastal je strašen vrišč. Ruš je zaklical vasovalca: Proč od okna, beživa, beživa, že ropota. Toda bilo je že prepozno. Le za hi a je Še postal dečko pod oknom m doba jo je po glavi, da se je epoteke!, padel rn ob'ežal v nezavesti. PcmagaK so mu prijatelji m ga spremili domov. Bilo je aepet vse tiho in mirno, kot po viharja. Navedel je Vrbinčev nekaj osumljencev, toda soc'*šče jth je oprostile, ker je biia cela komedija tako prirejena, da se ne more nikomur ničesar dokazati.
Tfj 1 i 11 1 1 1 1 1 a i 11 11 11 1 1       1 » 1 1 1 i 1 i'i m n 1 » 11 1 n b »» !i i i i 1 n 1 1 1 h 1 1 1 if
T T \
I I ZlmJ&m    «£_J -L. JLVJ« W i
Kupite obleke, zimnike, raglane itd. le pri tvrd ki
R
1,OGO,l
do'arski film
91
TARZANOV SIM"
pride v BINO ..MATICA1*
Konfecijska industrija uvaža vse blago le od prvovrstnih svetovnih ansrle~kih
in
Glavni urednik: RAST O PUSTOSLEM$EK.
Odgovorni urednik: VALENTIN KOPITAR.
□
čeških tvornic, vsled tega jamčim za kvaliteto vsega pri meni kupljene :.a blaga. Vsa izdelava je v lastni režiji.
I ! ! ! Lastni modni atelje za gospode ! ! !
□ _
E
A 146/21
11104
244
_^ ZAGREB, - Prerado viceva 5.
ff^fFP —■ y£m       ^:~n fflpps* mm Bip ffiS JffT Veliko sklsdiš'e Inozemskega in
Bi 5fi iS* .0 K Bili 3 OSSbSSZ« domaČega sira. Snecijalna proda 3
■ti Ca«fflA5W«a\HSX MfiaHIlfit „u veliko in na malo. Ementalec.
_        _          .                  a f.      .   .      - - Gcrgoncofa,   Eidamer, Bc paesc,
Dne 30. OetOOra 1929 OB 9. Drl dopoldne na j parmezan, Rokefort, razni trap'st,
Vrtnskem v hiši št. 40 (gostilna na pošti) bodo se nro-dajale potom prostovoljne sodne dražbe v zapuščino barona Friderika Wittenbacha spadajoče premičnine, kakor: kovčeki, mize, postelje, omare, razno orožje, "turški meči, puške, borilna priprava, slike in sicer omare, orožja in slike s starinsko vrednostjo, konjske oprave, uzde, brzde, vajeti, odeje, sedla.
Izklicna cena je cenilna vrednost, pod katero se ne proda. Najvišji ponudek je plačati takoj po domiku v roko dražbo opravljajočega organa, ker se sicer še pri istem naroku opravi zopetna dražba, pri kateri je je prejšnji zamudni zdražitelj izključen kot ponudnik, pač pa jamči za diferenco, za katero bi njegov najboljši ponudek presegel pri zopetni dražbi doseženega.
Z domikom preide nevarnost kupljene reči na zdra-žitelia in jo mora on takoj po dražbi odstraniti od mesta dražbe.
Kr. okrajno sodišče na Vranskem.
dne 14. oktobra 1923.
čalno maslo. Brzojavi: SIRANA. Zagreb.
Nov kažipot bolnikom!
i Spisal sem knjižico, da poka-Sem i njo milijonom trpečih *a(Sno možno pot ozdravljenja. JCažtoot ne stane niti vinarja \tn ga pošljemo zastonj vsake-j*n, ki se čuti bolan, slaboten, Šibek in obupan. Knjižica je aspeh 50 letnega premišljevanja In razglabljanja ia obsega vsoto bogatih praktičnih izkušeni in mnoga dokazov odličnih mož znanosti.
Kdor bi se rad rešil
aaj se rama po mojem naoko, ki je po mogel že jaaogSm tisočera. Kaj je že bolezen nastala zaradi skrbi, bede, pren.pora, sli pa da je bolezni vzrok laJikontioaJnost In nezmemost, vsem
.[potrtim, vsem ljudem šibke volje in delaijubnosti 'pokažem znanstveno m prirodno pot, da se rešijo živčne bolezni, pomanjkanja spanja, odpora proti deln, telesne in duševne oslabelosti, trganja po ndih, glavobola, motenj'*
prebave »n želodčnega delovanja tet mnogih drugih bolezni. Prsite še danes dopisnico ter zahtevajte zastonj in poštnine proste
»♦♦♦»♦»»♦♦«♦»•»»ctaaeeeaeaeeae
Kompletno
orodje
za Izdelovanje dobroldočega, že vpeljanega medmet*, se no nizki ceni proda. — Ponudbe pod .Rrdkost 11037- na upravo Slovenskega Naroda. 11057 »♦♦»♦♦»»o»»»»».»»»»»•»♦>»»♦»
Hove vinske bačve
od 25—700 It. prvorazredna Izradba, vsaku količinu odmah, uz cijenu od Din 176*— po hl gore.
Skladišne bačve
od 20— 50 W, sa vratima i pa-»rntn'iu zavorom, uz ciienn od Din 2a 8*— po hl gone, postavno tvornica nndja : Z gr« fesaks tvornica t?-cara d. «. Zaf/rab Zastopnik: L!. Jemri6-Martaer, Popovićeva at 7. 7232
Kot sostanovalka !
Per2o!
Proda se osem ženskih lepih šlfonastih srajc. — Naslov povc uprava »SL Naroda«. 11.121
Kredenca, divan,
Brcalo in umivalnik na« prodaj. Naslov: Nichć. Miklošičeva cesta 6. II. nadstropje. 11.150
Lepa jedilnica,
prvovrstno delo, se pro* da po nizki ceni vsled oomanjkanja prostora. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 11.116
Pregrinjalo
(čipkasto) za dvojno po* steljo ter kašmirski šal, naprodaj. — Naslov po* ve   uprava »Slovensket««
Pisalni stroj,
dobro ohranjen se kupi. — Ponudbe pod »K. L. 11.143« na upravo »Slov. Naroda«.
Naroda«.
11.102
Žakeica obleka,
dve navadni obleki in dva nova zimska kapt-ta naprodaj. — Naslov po-> ve uprava »Slovenskefla Naroda«. 11.118
Kiroim boo
(lisičjo ali kunčjo), zofo. boljše stole in zastavne listke. — Ponudbe pod »Boa/11.096«   na upravo
»Sov. Naroda*.
Kupim fožo-aparal
6X9, event. 12. dvojni anastigmat, Com* pound zatvor; tudi priti* kline. — Ponudbe pod »Dobro ohranjen^ 1.151« na upravo »Slov. Nar.«.
v konfekcijski trgovini
Fran Lnlclć
Pred £VoHfo 19.
Maske timske po vraniki
s u k n I
ar vsake« vrstna trikotaža.
Zimskih jabolk
(prvovrstnih. namiznih), oddam takoj cel vagen no 13 K 50 v kilogram.— Franc Dobnik, posestnik v Konjicah. 11.103
Prodam dve okni
(eno meri 2 X 190. dan* go 1 X 1.90 m) m ^is*lno ehkega !eja. —
m
Parcela
bliaru kolodvora, na zelo prometnem kraju, se ce» no preda. — Naslov po* ve uprava »Slovenskega Naroda«. 11.129
se sprejme gospodična z vso oskrbo. — Naslov pove uprava »Slovenske* ga  Na roda cc. 11.095
Mesečno robo
s hrano išče gospod takoj aH s 1. novembrom. — Ponudbe pod »19 okto* ber/11.062« na upravo »Slov. Naroda«.
Dijak išče sobo
z eno ali dvema postelja* ma, najraje s posebnim vhodom. — Ponudbe pod »Obrtna šola/l 1.110« na upravo   »Slov. Naroda«.
Kot sostanovalec
se sprejme na stanovanje visokosolec tehnične šo* lc. — Istotam se sprejme tudi kot sostanovalka k hčerki gospodična. — Naslov povc uprava »Si. Naroda«. 11.119
Izjava«
Podpisana izjavljam, da nisem plačnica ra dolgo« ve mojega moža Janeza Trauna.
Žemtna OOUUdba- \ Marija Traun. Ljubljana,
11.141
I Dopisovanje
Mlad gospod želi sna* j N* bičcvJu ^
nja z mlado gospodično v svrho ženitve. — Lc re*ne ponudbe pod »Sep* tember/11.130« na upra^ vo »Slov. Naroda«.
Žemtna ponudba.
Mlad gospod se želi ji 1.142
poročiti z gospodično aH ]-
vdovo z večjim ali manj* sim posestvom. Le res* ne ponudbe pod »Sreča 11.132« na upravo »Slov. Naroda«.
Izjava*
Podpisana Josipina Maček izjavljam, da nisem nikaka plačnica za svojega očeta Josipa Trauna. ker sem mu ž« Izplačala svoj delež ix hi5o.
J osipi na Maček
Komoanjona
(tihega) s 100 do 200 H soč   dinarjev   išče stara, dobro vpeljana lesna trgovina. — Naslov pove uprava »SL Nar.«. 11.149
Do 200*000 Din
Zapišite naslov:
E. Pasterna.sk, Berlin,
Michaeikirchplatz 13, Abt. 511
E 226/23
ažbeni okli
P. n. občinstvu vljudno naznanjam, da sem oddal svojo staro, znano restavracijo in kavarno ^Trotrtik** svojemu sinu, strokovnjaku.
Zahvaljujem se slavnemu občinstvu za dosedanji obisk in naklonjenost, ter obenem priporočam najtopleje nadaljni obisk nanovo, moderno opremljene restavracije in kavarne mojega sina.
Z odličnim spoštovanjem
Leopold in Alojzifa Tratnik-
SZflilflliO*
P. n. občinstvu vljudno naznanjam, da sem prevzel staro, znano restavracijo in kavarno .,Tra-fflik*' od svojega očeta, katero sem popolnoma nanovo renoviral in moderno opremil.
Kot strokovnjak zagotavljam p. n. občinstvu, da bodem postregel v vsakem oziru z najboljšo kuhinjo, pristnimi vini, točno in solidno postrežbo.
Otvoritev se vrši v soboto, dne 20. t. m zvečer ob zvokih priljubljene ciganske kapele.
Koncert se vrši redno vsak dan od 20 Vs do 24 Vi ure ponoči. Vstop prost — cene običajne.
Ža obilen obisk se najtopleje priporoča
Mirko in Marija Tratnik
restavrater in kavarnar.
J5n8 8. Mfnibri 1913
o!) ?C. se prodajo na Šmar-jetni gori na gozdni parceli na iavni dražbi:
Na prost o sledu:
Okoli 20 do 25 vagonov manganove rade,
1 lesena lopa.
1 z deskami zbita postelja.
1 z deskami zbita miza. Reči se lahko ogledajo isti dan med 9. in 10. uro.
Okrajoo sodišče v Kranju, odd, L, dne 15. okt bra 1923.
Csra nizVa. — Ogleda se na Stolbi 8- 11.155
I Železno - ploče-
vKnasta Trais,
260 cm »iroia, 190 cm vi* sok* fn 201 kg težka, na« prodaj. — Poirvr sc pri: T. Zorleo, kjnčavvčar. Oince 243, pošta Vič pri Ljubljani 11.057
Lepa vila,
enonadstropna, v sredini mesta Maribora, z obSir; nJH9 vrtom naprodaj. Cena in plačilni pogoji zelo '.godni. — Informacije daje: Hinko Privšek, re-*!ifetnc pisarna, Ljub* l;«na, Miklošičeva cesta IS/I, desno (poleg sedi* Seal 11.052
Vajenca
za krojaiko obrt spre j* mc takoj Anton Presker, Sv. Petra cesta 14. 11.123
se odda solidnemu vele** podjetju proti obrestim, ▼knjISbt na prvo mesto in soudeležbi za daljšo dobo. — Pismene ponud? be pod Daljša doba/11.136 na upravo »Slov. Nar.«.
Sindikotin
Icpl vse. Glavna zaloga »Portuna «u trg. druiba Bizjak & CotoPh, Ljub« Ijana. Krekov trg 7—8 (poleg   Mestnega doma).
11.146
Proda se enonadstropna Hsa
v sredini mesta Maribor po ugođai ceni. Mapre* daj tocfl nova drevesnica. — N»slov nove: Hinko PrivseV. reafitetna nlsar* na, Ljubljana, MiVTnčičr* va cesta  13^ desnn.
hrano in
fetanov-anjc
sc sprejmete dve boljši dijakinji ati gospodični. — Xaslov pove uprava ..Slov.  Nar.*. 11.111
Dva dijaka
srednje    tehnične šole
iščeta stanovanje z elck* trično raz j vet javo in hrano za takoj; najraje v bližini obrinc šole. — Po* nudbe pod »Goričana 11.134« na upravo »Slov
11.139 Naroda«.
Skladiščnik
špirita in žganja, obenem tudi kletar, želi premeniti službo. — Ponudbe pod »Skladiščnik 11.131« na upravo   »Slov. Naroda«.
Išče se poslovodje
(strokovni, prvorazredni) za čevljarsko delavnico z nad 50 delavci. — Služba stalna- — Ponudbe z do? kumenti je poslati na na* slov: Poštanski broj 322, Beograd. 11.133
Strojnik
z 12 letno prakso, že*i premeniti službo. Vešč jc vseh popravil na žagi, opekarni, parketni tovar* ni itd.; izučen je klju^ čavničar, ter deta tudi kot železostrugar. — Po* nudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Strojnik 11.152«.
Bo?}ši trgovec
Vsako soboto
in nedeljo
sveže domače koline ia prvovrstno vino nudi tfo* stilna Vidmar (Težak). Sv. Jakoba trg 5, Ljub* Ečc 50* do 75.000 Din j ljana. 11.148 posojila proti dobri ga* ranciji z večjimi posestvi za dobo treh do šeatih
mesecev in proti dobrim j od kokoti, puranov, god. obrestim. — Ponudbe h, rac se dobi vsako mno» poslati na opravo »Slov. j jfino ie prv© rok« pri E. Naroda* pod »Najaaat J Vajda, irvoz perutnine. 11.154«. i Čakovec, MedHmiirJe. Ju«
; goalavija. — Telefon 59.
Pene
4, 3.
11.085
Vrtnice in klinčki,
doma  cvetoči,  tn druge rastlina v loncih se dobijo j poceni  pri:  A.  Korsika, ' vrtnarstvo, Vrtača št. 3, Ljubljana. 11.117
Emajlirano kuhinjsko posodo
dobite najceneje na drob* no in debelo s popustom pri tvrdki »Fortuna«, trg. družbo, Bizjak & Corop., Ljubljana. Krekov trg 7 ^-rv-v^ ^ do ^ Cpofeg Mestnega r^f^fe^'t^fT^t*^^^^^^^' 1 doma). 11.147
Suhe gobe
/. fižol .\
ponndlte tvrdki
Sever & Kornp^
Llub?|aaa »ToHova ulica al. 21
I 2 E c
> 3
GJ
CXl
O
"O
C
A R H A   .. E
Vsak   dan koncert
R ESTAV RA CI J A
Prvovrstna   kuhinja« —
„----ONA «
salonskega orkestra.
EiONA"
pijača«
99
Izborn
O N A «
BAR   >5 E
Originalna tu in inozemska vina. — Barspecijalitete« —===== Svira znani BARDUO LUDVIK & PETROVIČ. =====
Plešeta najboljše p! se 6EORGE A GEORGETA.
Otvoritev 9>BARAC< v soboto« dne 20. oktobra 1923 ob 23-ih.
Se priporoča
JAN   F I A L A,
kavarnar in restavrater.
T llr
Lastnina In   tisk   »Narodne tiskarnec.