Posamezna Številka 5 3la
ZASAVSKI
TRBOVLJE, 24. januarja 1952 Štev. 4. — Leto V.
.O OSVOBODILNE [ OKRAJA TRBOVLJE
Iz razprave o družbenem planu
Družbeni plan za leto 1952, ki ga je dala zvezna skupščina v javno obravnavo, je zbudil veliko zanimanje tudi v vseh industrijskih, zlasti pa v rudniških podjetjih zasavskega bazena. Kakor znano, se je doslej vsa produkcija planirala z višjih državnih mest; za vse naše tovarne, rudnike in drugo industrijo je bilo z vrhovnih državnih mest do podrobnosti določeno, koliko dobrin mora kakšno podjetje proizvajati. Ob takem planiranju je bilo seveda tudi mogoče, da je bilo nekaterih proizvodov preveč na trgu, drugih pa spet premalo, na nekatere so pa sploh pozabili. Po novem gospodarskem sistemu nastane v tem pogledu važna sprememba, saj bodo v bodoče podjetja sama planirala in določala svojo vsakoletno proizvodnjo, pri čemer se bodo ravnala po zahtevah trga. Po načelu ponudbe in povpraševanja se bo odvijalo v prihodnje naše gospodarsko življenje, od ponudbe in povpraševanja pa bo .odvisna seveda tudi cena vseh ustvarjenih dobrin. V novem družbenem planu je določena najmanjša zmogljivost vsakega podjetja, ki jo mora doseči, da bo na razpolago dovolj surovin, polfabrikatov in finalnih izdelkov. V kolikor bo moglo kakšno pod-
jetje preseči svoj določeni letni plan ob sedanjem staležu delavstva in uslužbencev, bo šlo to seveda tudi v korist plačnega fonda in še posebnega nagrajevanja osebja v podjetju, seveda pa tudi v prid akumulacije denarnih sredstev za vsedržavne potrebe in za lastne investicije, na drugi strani pa bo takšna nadprodukcija ob eventualnem nasičenju povpraševanja po kakšnem izdelku ali pridelku nujno vodila k njegovi pocenitvi, s tem pa seveda k zvišanju življenjske ravni delovnega ljudstva. Ustvarjanje čim večjega in čim cenejšega števila življenjskih dobrin v našem poljedelstvu in v industriji je vrhovni cilj vsega našega gospodarskega življenja. Čim bolj se bomo približevali temu cilju, tem večja bo blaginja našega delovnega človeka.
Naš družbeni plan za leto 1952 je torej izročen v javno diskusijo; tak razgovor je bil tudi pred kratkim v Trbovljah, ki ga je vodil predsednik vlade LRS, tov. Miha Marinko. Po obrazložitvi družbenega plana po tovarišu Mihi Marinku je sledila vrsta vprašanj, ki so jih stavili udeleženci te debate. V diskusiji o družbenem planu se je seveda mnogo govorilo o boljšem izkoriščanju proizvodnih možnosti naših
V trbovelfskem okraju le popis živine Izvršen
Popis živine, perutnine in čebelnih panjev so v trboveljskem okraju dobro opravili kljub nekaterim pomanjkljivostim, to pa zlasti zaradi slabe politične priprave; na terenu ni bilo videti dela Fronte, zato je bilo pri nekaterih kmetovalcih opaziti, da sploh ne vedo, čemu se vrši ta popis. Padale so opaz-
češ da bo ponoven obvezni odkup živine, da se bodo spet povišali davki —I take in podobne pripombe so se slišale na terenu ob tem popisu, to pa zaradi pomanjkljivega pojasnila o potrebi tega dela. Da je bilo to popisovanje pravočasno opravljeno, se je zahvaliti le dobri tehnični pripravi.
V trboveljskem ,okraju je bilo 40 popisnih mest. Popisovalci so imeli poprej poseben seminar, ki se ga je udeležilo 110 mož. Do 18. januarja je bil popis nekmečkih gospodarstev opravljen že s 93 %, 16 popisnih okolišev pa je svoje delo že popolnoma zgotovilo. Do 19. januarja je bilo delo opravljeno že v 36 popisnih okoliših, tako da so imeli manjše podrobnosti urediti le še v 4 popisnih krajih.
Najboljše so se pri tem delu odrezali na Bregu, kjer so bili prvi in so popis dobro izvršili. Med prav dobrimi
so bili nadalje v Dolah pri Litiji, Loki pri Zidanem mostu, Podkumu, Senožetih, Turju, Vrhovem, Zidanem mostu, v Radečah pa 25. popisni okoliš.
Pri popisovanju pa so se dogajale tudi nepravilnosti, in sicer malomarno opravljanje popisnih dolžnosti; tako je član popisne komisije v Trbovljah, tov. M. Ž., ki je bil določen za 30. popisni okoliš, prevzel na dan začetka popisa, 16. januarja, ves potrebni popisni material, ni pa odšel na delo, pač pa v gostilno, tako da ni napravil ničesar ne prvi ne drugi dan. Zaradi tega se je popis v Trbovljah zakasnil.
Slabo so delali tudi v dveh popisnih okoliših v Zagorju. Bilo je tudi nekaj utaj, kar je vredno obsodbe, akoravno je teh primerov malo, tako n. pr. kmet Jože Koritnik v Št. Petru pri Loki, ki je utajil 1 telico in 1 prašiča, ter tov. R., član IO KLO Radeče, ki je utajil 6 kokoši. Bilo je še nekaj podobnih, skupaj 7 primerov, ki so bili naznanjeni disciplinskemu sodišču v nadaljnjo obravnavo. Na splošno pa lahko rečemo, da smo letošnji popis živine, perutnine in čebelnih panjev v našem okraju prav dobro opravili.
Zimski motiv
industrijskih podjetij, o vprašanju kvalificirane delovne sile (zlasti na rudnikih)'in o varčevanju.
Predvsem se na rudnikih Trbovlje-Hrastnik in v Zagorju pojavlja resno vprašanje, kje dobiti za boljšo izko-riščenje kapacitete rudnikov ustrezno število kvalificiranih jamskih delavcev za pridobivanje premoga, ki jih manjka, medtem ko jih je za druga dela dovolj. Od rešitve tega vprašanja in od povečanja mehanizacije naših rudnikov je odvisno v veliki meri izkoriščanje njihove razpoložljive kapacitete.
V	zveži z novimi cenami se pojavlja na naših rudnikih zelo važno vprašanje, t. j. visoki izdatki za rudnikom potrebni material, zlasti pa jamski les; tako je neki delegat iz Zagorja omenil, da je bil tamkajšnjemu rudniku dodeljen kontingent v jami potrebnih krajnikov iz Bosne! Izračunali so, da jih stane 1 krajnik 60—70 din, kar je nevdržna cena. Na vsak način bo nujno potrebno, da dobijo naši rudniki ta les iz bližjih krajev zaradi visokih prevoznih stroškov, ki podražujejo ta material. Med zelo važnimi nalogami naših kolektivov je skrajno varčevanje z jamskim lesom. Stavljen je bil predlog, da bi varčevanje s tem lesom pospešilo z izplačevanjem nagrad za prihranjen les in še drug material. O tem predlogu bodo sklepali delavski sveti rudnikov. Med glavnimi nalogami delavskih svetov in sindikatov bo seveda U&i, kako doseči množično varčevanje v vseh pogledih, saj bo višina plač odvisna tudi od uspeha v varčevanju. Dosedaj je država jamčila delavcu višino njegove plače, v bodoče pa bo plačni fond delavstva odvisen od fi-ndhčnega uspeha podjetja. Cim večja in čim cenejša bo proizvodnja, tem bolje bo za osebje naših podjetij.
V	pogojih novega gospodarskega načina bo za naše rudnike važno tudi vprašanje transporta premoga do kupca. Dosedaj je bilo v praksi, da je voznino za premog plačal na račun kupca odpošiljgtelj, kar pa zmanjšuje obratna sredstva rudnika, saj potrebuje n. pr. rudnik Trbovlje-Hrastnik v ta namen dnevno okrog 1 milijon dinarjev, ki podjetju manjkajo, ker se fakture za premog unovčujejo čestokrat pozno. To vprašanje bo verjetno obravnaval višji gospodarski svet in ga rešil z železnico.
Odprto je že vprašanje prevoza za podjetja, ki nimajo svojih prevoznih sredstev ter so odvisna od raznih avtoprevoznik podjetij, ki pa terjajo ob -racionalni izrabi vozil čestokrat ne-zmogljive prevozne takse.
Vsa ta in še druga vprašanja bodo obravnavali naši kolektivi in delavski sveti v bližnjih dneh. Časa za to ne posebno veliko, saj poteče rok za javno diskusijo družbenega plana 10. februarja, do katerega dne morajo biti vsi predlogi in korekture za spremembe javljene pristojnemu mestu. Podrobnejša obravnava družbenega plana bo prinesla nedvomno še marsikaj zanimivega, na drugi strani pa se bo razvila bitka za večjo storilnost in produkcijo in pocenitev proizvodov z varčevanjem, racionalizacijo delovnih mest in še drugimi ukrepi.
PRVO TEKMOVANJE delavskega upravljanja
Letošnje leto so postali delovni kolektivi s svojimi delavskimi sveti na čelu z novo gospodarsko zakonodajo dejanski upravljald svojih podjetij. Postali so odločujoč čini tel} v našem socialističnem gospodarstvu. Pred njimi stoje častne, a vendar težke in odgovorne naloge. Da dosežejo naši delovni kolektivi v svojem prizadevanju za čim boljšim gospodarjenjem v svojih podjetjih in ustanovah pač kar najčasthejše uspefie, je Republiški svet Zveze sindikatov za Slovenijo razpisal šestmesečno tekmovanje delovnih kolektivov po sledečih točkah:
1.	v izpolnjevanju obveznosti, ki jih določa delovnim kolektivom družbeni plan;
2.	v izpolnjevanju gospodarskih in upravnih dolžnosti, ki jih predpisuje vodstvom podjetij ali posameznim delavcem ostala gospodarska in delovna zakonodaja (socialna, zdravstvena in tehnična zaščita), samostojni plan podjetja in pravilnik o plačah delavcev podjetij;
3.	v odkrivanju notranjih gospodarskih rezerv v gospodarskih podjetjih;
4.	v izpolnjevanju družbenih nalog delavskih svetov in sindikalnih organizacij.
Vsak delovni kolektiv, ki želi tekmovati, naj to še ta mesec priglasi pismeno Republiškemu odboru sindikata svoje stroke z obveznostmi, ki jih obljublja v tekmovanju izpolniti. Tekmovalno prijavo podpišeta predsednik delavskega sveta in predsednik sindikalne podružnice kolektiva.
Delovni kolektivi gospodarskih podjetij bodo tekmovali v petih skupinah, in sicer: 1. podjetja z nad 1000 delavci in uslužbenci, 2. pod-petja z nad 600 delavci in uslužbenci, 3. podjetja z nad 300 delavci in uslužbenci, 4. podjetja z nad 100 delavci in uslužbenci, 5. podjetja z do 100 delavci in uslužbenci.
V ustanovah tekmujejo: 1. delovni kolektivi ustanov državne administracije in administracije javnih ustanov in družbenih organizacij; 2. delovni kolektivi zdravstvenih, vzgojnih in kulturnoumetniških ustanov.
Ocenjevanje kolektivov bo opravil Republiški svet Zveze sindikatov za Slovenijo, in sicer vsak mesec in na koncu tekmovanja za vso tekmovalno dobo.
Ocenjeni bodo vsakokrat prvi trije delovni kolektivi iz vsake skupine in pohvaljeni še trije kolektivi iz vsake stroke. Za mesec januar bo ocenjeno delo na pripravah.
Upamo, da se bodo k temu tekmovanju priglasili številni delovni kolektivi trboveljskega okraja.
Lepa gesta Potrošniške zadruge Hrastnik
Delavske potrošniške zadruge v zasavskih revirjih so že starejšega datuma. Rasle so z razvojem gibanja razredno zavednega marksističnega delavstva. Zagorski rudarji so ustanovili svojo konsumno društvo (zadrugo) že leta 1897, trboveljski leta 1905, hrast-niški pa leta 1908. Vse te zadruge so sodoživljale vsa leta rasti in tudi zastoja in kriz marksističnega delavstva v teh rudarskih krajih, bile so opora delavstvu v dobrih, zlasti pa slabih časih, kjer so ga podpirale v letih bojev, stavk in revolucionarnih akcij.
Te zadruge so srečno preživele tudi leta nacistične okupacije, akoravno jih je okupator zaplenil in ustanovil namesto njih svoja podjetja (DAF, ne; -ške delavske fronte), delujejo pa tudi danes v socialističnem gospodarstvu nove Jugoslavije sporazumno z ljudsko oblastjo kot njen pomočnik za čim boljšo organizacijo preskrbo delovnega ljudstvo v tem največjem premogovnem bazenu naše Republike.
Potrošniška zadruga v Hrastniku, ki deluje že 43 let, ki je zgradila svoj lastni dom, v katerem ima danes svojo zadružno trgovino, gostilno in na novo urejeno dvorano, nadalje lastno moderno parno pekarno ter združuje okrog sebe večino hrastniških rudarjev, stek-
larjev in delavcev Kemične tovarne.
Ob koncu leta 1951 je upravni odbor zadruge poklical člane-ustanovite-lje in ostale, ki so bili dolga leta zadrugi zvesti, in so še danes njeni člani, na prijateljski sestanek. V nedeljo, dne 30. decembra, se je zbralo nad 200 starih zadružnikov, večinoma sivolasih upokojencev in upokojenk, v dvorani svojega zadružnega doma. Upravni odbor je vsakemu teh starih članov poklonil nakaznico za brezplačni nakup blaga po izbiri v vrednosti 400 din. Poleg tega jim je zadruga priredila še zakusko, ob kateri so ti zadružniki, pionirji in prvoborci, presedeli nedeljski popoldan v prijateljskem razgovoru ob dobri pijači in zvokih delavskega Šramla.
V imenu upravnega odbora in zadružnih uslužbencev je navzoče pozdravil sedanji upravnik zadruge tov. Jože Kosmos — spomine na stare čase in delavske boje pa je obujal dolgoletni ravnatelj zadruge, sivolasi borec za delavske pravice, tov. K. Malovrh.
Ves nedeljski popoldan so ti stari zadružni veterani preživeli v dobrem razpoloženju, zadovoljni, da jih zadruga, ki so ji bili zvesti vse življenje, tudi sedaj, na jesen njihovega življenja ni pozabila.	K.
Odmera kmečkih davkov za leto 1951 zaključena
Odmera dohodnine za kmečka gospodarstva, za katero je bilo določeno, da bo končana v teku decembra, se je zaradi slabega dela nekaterih davčnih komisij zavlekla skoraj za mesec dni. Tako so ta dela slabo potekala v Cem-šeniku, Kotredežu, na Marnem, Dolu pri Hrastniku, v Jagnjenici in Mlinšah.
Najslabša davčna komisija je bila v Podkumu. Tukaj krajevna davčna komisija spočetka sploh ni hotela prijeti za delo, ko pa je končno le začela, je v obračunske liste vnašala dosti nižje hektarske donose, kot je o tem poročal sam KLO Podkum na poverjeništvo za kmetijstvo oziroma na statistični urad. Odmera je bila torej nerealna ih jo Je bilo treba ob pomoči članov okrajne davčne komisije in uslužbencev poverjeništva za finance izvršiti še enkrat. Skrajno oportunistično je bilo zadržanje predsednika KLO tov. Franca Košeleta, ki je hkrati tudi predsednik krajevne davčne komisije; ko se je odmerjal davek za leto 1950, je odšel predčasno z množičnega sestanka, čeprav bi ga moral voditi prav on, saj je bil takrat predsednik krajevne davčne komisije in finančni poročevalec. Ko so se reševale pritožbe zoper odmero davka za leto 1950, spet ni sodeloval in je z množičnega sestanka odšel predčasno.
Na zadnjem množičnem zborovanju bi moral ta tovariš tolmačiti zbranim davčnim zavezancem davčno odmero. Tega pa ni storil, pač pa izjavil, da kot predsednik KLO ni sklical tega sestanka in da je za to pristojen edinole i zbor volivcev, ki je bil sklican že pred |
14 dnevi glede odmere davkov. Ta zbor volivcev oziroma množični sestanek pa je bil sklican brez vednosti okrajne davčne komisije, tako da slednja ni mogla primerjati odmere s sosednimi KLO ter ugotoviti njeno pravilnost. Nato je zapustil dvorano ter odšel.
Tudi drugi član davčne komisije Franc Ačkun se je zadržal podobno; namesto da bi pomagal obrazlagati davčno odmero, je kategorično izjavil, da je ne more priznati, da je davek previsok, itd.
Posledica tega je bila, da so se vsi davkoplačevalci, ki so prišli na sestanek, silno razburjali in sploh niso dopustili, da se jim prebere vsaj osnova in davek.
Ker je odmera dohodnine večja kot lansko leto, je bilo precej godrnjanja, kjer pa so davčne komisije znale pravilno tolmačiti odmero — prav posebno glede na sprostitev obveznih odkupov krompirja, mleka, živine, masti itd. — tam gotovo ne bo dosti pritožb.
Spričo okoliščine, da so množični sestanki končani in davčni zavezanci o dokončni odmeri obveščeni, je sedaj dolžnost KLO, da obvezance obveste o višini davčne odmere še pismeno, hkrati pa izterjajo razliko med že plačano akontacijo v letu 1951 in definitivno odmero za lansko leto. Prav tako pa je dolžnost KLO, da izterjajo tudi že na-plačilo za leto 1952 pri kmetih, obrtnikih in ostalih davčnih zavezancih.
Ker bo izvajanje proračuna odvisno v precejšnji meri od dotoka dohodnine, je dolžnost KLO, da še v teku januarja
1952 izterjajo vse razlike, prav tako pa tudi akontacijo za prvo tromesečje letošnjega leta. V kolikor ti zneski ne bodo poravnani do konca januarja, bodo izterjani prisilno.
Odmera dohodnine gospodarstvom ter ostalim poklicem in od premoženja bo končana verjetno v februarju. V času od 15. do 31. januarja morajo ti davčni zavezanci (vsi hišni posestniki, obrtniki in ostali poklici razen kmetov) vložiti davčne prijave na svojih KLO. Davčne prijave morajo vložiti tudi šuš-marji (tisti, ki nimajo obrtnega lista, pa po svojem službenem času opravljajo kakšno obrt, n. pr. zidarji, mizarji, pleskarji, tesarji itd.).
Avto-moto društvo v Izlakah dela uspešno
Med najboljšimi organizacijami ljudske tehnike v okraju Trbovlje je avto-moto druStvo v Tziakah. Društvo Šteje blizu 100 članov in zaznamuje v minulem letu vrsto lepih uspehov. O teh uspehih in bodočih nalogah druStva so se člani pogovorili pred nekaj dnevi na redni letni skupščini, na kateri so praznovali tudi obletnico društva. Za ustanovitev in razvoj društva se je zavzel predvsem tov. Frane Zvonar in še nekaj drugih članov.
Ob svoji ustanovitvi je bilo društvo brez sredstev, vendar je z dobro voljo in požrtvovalnostjo članov prišlo do svojega avtomobila. ki sluti predvsem za šolanje tečaj, nikov.
Med nalogami, ki so si jih zadali člani tega društva na občnem zboru za letošnje leto. so izgradnja lastne garaže z učilnico in mehanično delavnico, nakup avtomobila, šolanje tečajnikov, propagandne in uluž-nostne vožnje.	A. L,

v preteklem tednu
OZN V BORBI PROTI AGRESIJI
Delo Generalne skupščine OZN je bilo zadnje dni zelo intenzivno in se kaže predvsem v pozitivnih sklepih glede razorožitvenega vprašanja, ki se je rešilo v prilog predloga zahodnih velesil, t. j. da se v 30 dneh ustanovi raz-orožitvena komisija, katere člani so vsi člani VS. Prav tako je bila odklonjena z veliko večino pritožba SZ proti vmešavanju ZDA v notranje zadeve drugih držav ter je sovj. teza bila spoznana kot očiten manever, da škoduje obrambnim naporom zahodnih velesil, zlasti pa ZDA — nič manj pa ni to sovjetsko taktiko postavila na svoje mesto japonska vlada z odgovorom njenega predsednika na novoletno poslanico Stalina, češ da naj SZ prej vrne 300.000 japonskih vojnih ujetnikov in s tem pokaže dobro voljo.
Pomembno je sodelovanje jugoslovanske delegacije, ki je v pravnem odboru preko svojega delegata dr. Milana Bartoša poudarila, da je potrebno sodelovanje vseh članic OZN pri mednarodni borbi proti agresiji. Dr. Bartoš je naglasil, da so izkušnje v dveh svetovnih vojnah pokazale nujno potrebo za pravočasne ukrepe, ki bi človeštvo obvarovali pred strahotnimi posledicami agresivnih dejanj; izrekel je mnenje naše delegacije, da pravne prepovedi vojne v mednarodnem pravu sicer še niso porok, da ne bo prillo do vojne, vendar utrjujejo in dvigajo zavest miroljubnih narodov proti agresivni politiki posameznih držav.
Naša delegacija se je izrekla proti grškemu stališču, ki je proti izdaji kakršne koli definicije agresije in tudi proti sovjetskemu predlogu, ki se ogreva za čisto naštevanje agresivnih aktov, jasno le takih, ki gredo v prilog sovjetski imperialistični tezi, podprla pa je bolivijsko resolucijo, ki ge ne zadržuje na samem vojaškem pojmu agresije, marveč govori o novih oblikah s pomočjo gospodarskega zasužnjevanja ter poleg tega prepušča popolno svobodo pristojnim organom Združenih narodov.
Jugoslovanska delegacija je s svojo vsestransko razsvetlitvijo pojma agresije aktivno doprinesla k bodoči pravilni formulaciji nasilnih metod katere koli velike ali male države, ki bi ogrožale mirno sožitje narodov ter s tem olajšala napore Združenih narodov za zagotovitev toliko potrebnega svetovnega miru.
SPORAZUM CHURCHILL—TRUMAN
Iz Ottavae, kjer je btl Churchill na obisku pri kanadski vladi, se je ta spet vrnil v Washington ter tu nadaljeval razgovore s predsednikom ZDA Trumanom. V skupnem poročilu o nju ji ih zadnjih razgovorih se nagla Ja, da sta se oba državnika sporazumela o imenovanju vrhovnega poveljnika se vernoatlantskih pomorskih sil; Britanci bodo v smislu tega sporazuma že na prvi seji severnoatlantskega sveta umaknili svoje zahteve o imenovanju angleškega komandanta in bo imenovan na to mesto ameriški admiral.
Po izjavah predstavnika britanskega zunanjega ministrstva je bil med obema državnikoma dosežen tudi znaten sporazum za primer, da bi Kitajci in Severnokorejci prekršili premirje v Koreji, vendar se poudarja, da Velika Britanija v tem pogledu ni hotela prevzeti nobenih posebnih obveznosti.
PERZIJA ODPOVEDUJE POGODBO Z ANGLIJO
Anglo-perzijski spor dobiva vedno ostrejie oblike. V kolikor je perzijskemu odporu sledil Egipt s svojo odpovedjo anglo-egiptovske pogodbe glede Sueškega prekopa, skuša sedaj Perzija po egiptovskem zgledu prizadeti Anglijo s tem, da ji poleg svoje nepopustljivosti glede izkoriščanja petrolejskih polj odpoveduje pogodbene pravice najbolj privilegirane države, ki datira že iz leta 1857. Ta sklep je bil izdan
v zvezi s perzijsko zahtevo, da mora Anglija zapreti vse svoje konzulate v Perziji, in z angleškim odgovorom, da tega ne bo storila, češ da ji to pravico daje omenjena pogodba. — Medtem ko se na ta način anglo-perzijska na-sprotstva zaostrujejo, pa Perzija sklepa z Zahodno Nemčijo in Italijo razne gospodarske pogodbe glede železne rude, tekstilij, električnih izdelkov, jeklenih tirnic v zameno za perzijske kmetijske pridelke in gradbeni les.
NOVI SPOPADT V EGIPTU
V Egiptu so na dnevnem redu spopadi med britansko vojsko in oboroženimi Egipčani. Veliko vlogo pri tem igrajo zlasti študenti, ki javno zbirajo sredstva za oborožitev »prostovoljcev*. Tudi pretekli teden je bilo več mrtvih in so v egiptovskih mestih razglasili obsedno stanje. Izgleda, da sta se Truman in Churchill razgovarjala tudi o odpošiljanju ameriških čet na sueško področje.
KDO BO NOVI PREDSEDNIK ZDA?
Zanimanje za ameriške predsedniške volitve je močno razgibala novica, da je vrhovni poveljnik atlantskih oboroženih sil v Evropi, general Eisen-hoiver, privolil v to, da kandidira kot republikanski kandidat.
Volivna bitka se v ZDA odvija med obema tradicionalnima strankama, t. j. med republikansko in demokratsko; republikanci veljajo za konservativne, demokrati pa za napredne. Republikanska stranka se deli v dve krili: desno krilo s senatorjem Taaftom na čelu zagovarja konservativnost v notranji politiki ter nacionalistično in proti-atlantsko usmerjenost v zunanji politiki. Drugo krilo pa je nastrojeno in ter-7iacionalistično in se že močno približuje načelom demokratske stranke; temu krilu pripada tudi general Eisen-howcr. V republikanski stranki sta predsedniška kandidata Taaft in Eisen-hower. Dokončno bo o tem odločil kongres stranke.
Demokratska stranka zagovarja mednarodno povezavo in dajanje gospodarske pomoči Zahodni Evropi. Kot kandidat na bodočih predsedniških volitvah se omenja dosedanji predsednik Truman.
Republikanci so bili ves čas v opoziciji in Imajo dve tretjini propagandnega aparata v svojih rokah. Število republikanskih poslanskih mest je od zadnjih volitev naraslo od 170 na 200, medtem ko število demokratskih mest, kljub temu, da so na vladi že 20 let, nazaduje in je padlo od 260 na 234 od zadnjih volitev.
iz življenja frontnih organizacij
Najboljši vaški odbori OF v okraju
Vedno večja samostojnost odborov OF prihaja do izraza tudi v delu teh odborov. Tako so se znali nekateri izmed njih prav dobro prilagoditi novim razmeram in pogojem, posamezni se pa še vedno zanašajo na pomoč okrajnega odbora Osvobodilne fronte. Ce pregledamo delo in uspeh, lahko rečemo, da je znašalo število najboljših frontnih odborov v okraju Trbovlje v preteklem letu enajst.
Vaški odbor OF Klek. Ta odbor je bil lansko leto eden izmed najdelav-nejših. Največ so storili tamkajšnji frontovci na gradnji svojega Zadružnega doma, kjer so opravili nad 3000 udarniških ur, vozniki pa 250. Poleg del na tem domu so člani Fronte na Kleku elektrificirali kmečka naselja, kjer' zaznamujejo 3072 prostovoljnih delovnih ur. Udarniško so delali nadalje na popravilu cest, prav tako pa so tamkaj organizirali tekmo koscev. Na Kleku je močno razgibano kulturno in politično delo, posebno delavna pa sta gledališka družina in gasilci.
Vaški odbor OF Ravenska vas. Na
zagorskem sektorju je bil ta odbor preteklo leto najboljši. Vsa gospodarska in politična vprašanja je reševal med letom vztrajno in se tudi redno sestajal. Prav tako redno je ta odbor pobiral članarino, na novo pa pridobil 11 članov. Z vzajemnim in združenim delom so vršili razne akcije, prirejali so skupne izlete in proslave, posebno lepo pa so praznovali 22. julij, Dan ljudske vstaje. Priredili so nadalje partizanski tabor z odkritjem spominske plošče padlim partizanom. Lepo število prostovoljnih ur so opravili pri elektrifikaciji svojega kraja, pri popravilu cest in pri vožnjah, saj so pri vseh teh delih napravili okrog 1800 udarniških ur, kar je za tako majhen kraj lep uspeh.
Vaški odbor OF Mlinšp. Tudi v Mlinšah so bili preteklo leto še dokaj delavni. Odbor OF se je redno shajal, sestanki Fronte pa so bili dobro obiskani. Odbor je znal članstvo zaintere' sirati za razna predavanja. Tako so imeli tamkaj 4 kmetijska predavan%, šesttedenski izobraževalni tečaj, štirinajstdnevni šivilski tečaj, organizirali so pa tudi zdravstvena predavanja in lepo proslavili vse državne praznike. Dobro so znali tamkaj organizirati nadalje prostovoljna dela, tako n. pr. aa cesti, pri gradnji svojega Zadružnega doma, ki so ga lansko leto slovesno odprli, velik delež pa so doprinesli tudi k elektrifikaciji svojih krajev, tako da zaznamujejo vsa ta dela 2450 udarniških ur, kar je za Mlinše lepo število. Pri vplačevanju članarine so bili redni in vestni.
Razen enega so vsi člani OF. V ob- j
močju vaškega odbora AF Zupa so vsi | volilci član#Fronte razen enega. Frontovci tega kmečkega kraja so bili lansko leto skupno s svojim odborom delavni. Tamkaj imajo člani Fronte svoj lokal, v katerem se zbirajo v prostih urah. Kupili so si radio aparat, ki ga večkrat skupno poslušajo. Pohvaliti se smejo s svojim prostovoljnim delom, saj so pri elektrifikaciji vasi Ključevce opravili nič manj kot 5280 udarniških ur, 318 pa pri vzdrževanju krajevnih cest. Za leto 1952 imajo v načrtu, da bodo pomagali pri razširitvi šole na Dobovcu.
6310 prostovoljnih delovnih ur v Kolovratu. V tem kmečkem kraju je vseh članov OF 192. Lep uspeh zaznamujejo tukaj predvsem v prostovoljnem delu, saj so napeljali 8500 metrov električnega voda, kjer so napravili 5700 udarniških ur, pri popravilu cest in pri vožnjah pa 610 ur. Ta frontni odbor je bil aktiven na gospodarskem, političnem in kultumo-prosvetnem področju. Uspešno je sodeloval s KLO pri vseh gospodarskih akcijah, imeli so predavanja o čiščenju in škropljenju sadnega drevja, zatirali so koloradskega hrošča in izvedli še druge gospodarske akcije. Dober napredek zaznamujejo nadalje v kultumo-prosvetnem delu; organizirali so izobraževalni tečaj z gospodinjskim tečajem, priredili so lepo Novoletno jelko, v okviru gasilskega društva pa deluje dramska družina. Za leto 1952 so si napravili lep delovni načrt.
52 novih članov OF na Marnem. Da
so bili na Marnem delavni, priča to, da so lansko leto pridobili v Fronto 52 novih članov. S skupnim delom so dosegli lepe uspehe. Da pomagajo pri javnih delih, so organizirali kulturne in družabno prireditev, tako da so dali za popravo mostu na Breznem 12.000, za popravilo ceste pa 10.000 din. Knjižnico so obogatili s 50 novimi knjigami.
Pri gradnji vodovoda in pri elektrifikaciji so opravili nad 1000 udarniških ur, v Tednu cest pa 650. Lep prispevek je dal ta kraj za Partijski dom v Trbovljah, saj so darovali za izgradnjo tega doma 60.000 din.
Med odbore OF, ki zaslužijo pohvalo prav dobrega dela, smemo šteti lansko leto še vaške odbore OF Sirje-Suhadol, Vrhovo, Dole pri Litiji, Kotredež, Senožeti in Dol pri Hrastniku.
Dobri frontni odbori so bili lani Dobovec, St. Gotard, Trojane, Kal, Krnice, Veliko Sirje, Dobrava in Pod-kum.
Odbori, ki so bili preteklo leto pri-lično delavni, vendar s pomočjo okrajnega odbora OF, so tile; vaški odbor OF Prapretno, Izlake, Loke-Kisovec, Zidani most, Loka pri Zidanem mostu, Račiča, Razbor, Radeče, Jagnjenica, Svibno, Cimerno, Turje, Brnica, Sv. Katarina, Boben, Kovk, Gabersko, Knezdol in Vode.
Odbori OF, ki ne zaslužijo pohvale.
Vaški odbor OF Podlipovca se je lansko leto malokdaj sestajal, prav tako dolguje več mesecev na članarini; ta odbor se bo letos združil z odborom OF v Izlakah. Tudi frontni odbor v Jesenovem ni bil aktiven, na članarini pa ima dolg že več mesecev; v zadnjem času se je tukaj delo zboljšalo.
Z novoizvoljenim odborom OF so dani izgledi, da bodo postali bolj delavni v Colnišah; dobra stran tega odbora pa je, da ima za lansko leto poravnano članarino.
Nedelavni so bili še v sledeč* krajih: Borovak, Padež, Sklendrovec, ki vse leto ni poravnal članarine, nadalje Jelovo in Močilno, Podkraj, Čelovnik in Breg, vendar se je odbor OF na Bregu v zadnjih mesecih popravil, saj je dosegel v tekmovanju na čast 10-letnice JLA prav lepe uspehe. Za neaktivnost nekaterih odborov pa nosi odgovornost tudi okrajni odbor B'ronte, ker jim je nudil premalo pomoči.
0 kolektivu, hi sc trudi ra nas. o o ulem prav malo vemo
Kolektiv mesarjev z vodstvom po opravljenem delu
O kolektivu mestnega podjetja »Meso« v Trbovljah vemo zelo malo, vendar pa prav radi zabavljamo, kadar ni mesa. Našega dopisnika je zanimalo, kako dela to podjetje in kako se razvija. Obiskal je upravnika te važne komunalne ustanove, tov. Draga Kovača, ki mu je povedal tole:
V Trbovljah imamo najmodernejšo klavnico, ki je prav tako urejena kot ljubljanska, Samo da je manjša. Zgrajena je bila leta 1930-31. Klavnica ima najsodobnejšo opravo, prav tako je poleg klavnice moderno urejena hladilnica. Ta je zvezana s klavnico z visečo progo, tako da je mesarjem in drugim pomožnim delavcem prihranjeno težko telesno delo. Tudi ta naprava je moderno urejena — na viseči progi med klavnico in hladilnico pa je tudi tehtnica, na kateri se meso pri transportu stehta in uradno zabeleži. V sestavu klavnice je nadalje tudi črevarna in svinjska klavnica ter moderna strojnica in kotlarna za potrebe klavnice in hladilnice.
Po osvoboditvi je to podjetje prevzelo tudi predelovalnico za meso pri Plevčaku, ki je prav tako moderno urejena. V njej se predeluje danes mesečno po 5 ton raznovrstnih mesnih izdelkov. Takoj po osvoboditvi, 1. 1945, je podjetje prevzel »Navod« kot odsek za meso, pozneje je bilo v sestavu podjetja »Mlekopromet«, nato v okviru Okrajnega odkupnega podjetja Trbovlje, danes pa je ta komunalna ustanova samostojno mestno podjetje »Meso«.
To podjetje ima svoj delavski svet, katerega člani so vsi njegovi uslužbenci, ki rešujejo skupaj z vodstvom vsa nastajajoča vprašanja. Pred enim letom se je v tej klavnici klalo za ves
trboveljski okraj. V času obvezne oddaje mesa je imelo podjetje med drugim tudi dolžnost odkupa. V času obveznega odkupa mesa so morali delati uslužbenci dnevno tudi po 16 in še več ur, ker je bilo takrat več mesa kot danes.
V predelovalnici mesa so težave, ker je ta premajhna. V njej bi se drugače predelalo mnogo več mesa. Delavski svet je že obravnaval to vprašanje in tudi MLO Trbovlje se je odločil, da se v okviru klavnice zgradi večja predelovalnica mesa.
Promet v letu 1951 je bil velik, kjer so uslužbenci klavnice oz. podjetja »Meso« opravili veliko delo, saj se je lani v tej klavnici zaklalo 1501 govedo, S81 telet, 600 prašičev in 13 glav drobnice. Odkar pa se je sprostila prodaja mesa, so v predelovalnici mesa, ki jo poleg upravnika vodita neutrudna brata Pangeršič in tov. Klančišar, predelali že okrog 30 ton mesnih izdelkov.
Mestno podjetje »Meso« opravlja v pogledu preskrbe mesa za Trbovlje veliko nalogo. Z mesom mora oskrbovati 10 krajevnih mesnic, vse menze v Trbovljah, izdeluje pa tudi razne mesne izdelke po predhodnem naročilu.
Ako se bo uresničila želja tega delovnega kolektiva in povečala predelovalnica mesa, potem bo ta delavnica lahko oskrbovala z raznimi mesnimi izdelki ves trboveljski okraj.
Podjetjai
Aleksander Welmberg.CyhnUhl
‘ Veliko zosliševonie
KRATKA VSEBINA IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE
Avstrijski fizik Aleksander Weissberg-Cybulski je odšel leta 1931 v Sovjetsko zvezo, kjer je deloval dolga leta na Ukrajinskem fizikalnem institutu v Har-kovu. Spomladi 1937 so organi NKVD Weissberga nenadoma aretirali ter ga obdolžili, da je snoval zaroto proti Sovjetski zvezi. Pričelo se je zasliševanje, ki je trajalo skoraj nepretrgoma dvanajst dni. Dan in noč so se vrstili pred Vfeissbergom trije zasliševalci-agenti NKVD: Resnikov, Weissband in Šalit ter poizkušali izsiliti iz Weissberga priznanja za zločine, o katerih ni imel pojma.
Obrnil se je k Salltu, ki je stal v pozoru.
»Kje je poročnik?«
»V nekaj minutah mora priti, tovoril kapetan/«
»Počakajte, da pride in nato pridite z njim in IVetssbergom k meni v sobo/«
»Razumem/«
Komaj je Tornujev odlet, je bit že v sobi Resnikov. Šalit mu je poročal. Kratko me je pogledal In vpralal;
»Bol vendar govoril?*
»Dal*
»Šalit, peljite ob toženca v mojo sobo in naj sede v naslanjač. Grem k šefu!*
»Šalit me je skoraj prijateljsko in prijazno povabil, naj mu sledim. Bila je polnoč in sedmi dan mojega zasliie-vanja. Na koncu sem bil z močmi, moral sem kloniti in »priznati«.
Zbrali smo se v pisarni šefa oddelka. Tornujev je iiroko sedel za mizo in me prijazno sprejel Na levi stran i mize je sedel Resnikov in listal po mojih listinah. Tornujev me je povabil, naj sedem v udoben naslanjač na drugi strani mize. Za menoj je stala mizica, obložena z jedili in pijačo. Tam sl je dal opravka šalit. Med zasliševanjem mi Je tu in tam ponudil kakšno jed in pijačo. Opravljal je to z isto vnemo, kakor streže natakar gostom, ki bodo vrgli dobro napitnino. V nekaj minutah sem se temeljito odpočil. Poizkusil sem odgnati ose misli o stvareh, ki bodo sledile. Posrečilo se mi je povrniti se znova v dulevni mir in ravnovesje. Grozanske bolečine so kaj hitro popustile, saj sem ležal v naslanjaču skoraj kot v udobni postelji.
Resnikov je listal po zapisnikih in sem ter tja pokazal kaj Tornujevu. Skupaj sta prebirala liste in včasih kaj podčrtavala. Končno se je obrnil k meni:
»Aleksander Semjonovič, vse bo še dobro, Vse, kar nam imate povedati, bomo
| sedaj zapisali. Začeti moramo z organizacijo. Opisati nam morate značaj organizacije, za katero ste delali. Prav tako nam povejte, kaj vas je privedlo na pot borbe proti sovjetski oblasti. So bili to osebni vzroki ali vpliv prijateljev? Ta odgovor nam bo vse razjasnil. Premislite dobro in v miru vse, preden bomo pisali.«
Trinajst ur pred tem sem že vse premislil in naredil svoje sklepe o vsebini priznanja. Označil se bom za buhari-novca, priznal bom pripadnost teroristični in protirevolucionarni organizaciji. Zanikal pa bom organizacijo diverzij in vohunstva■ Vsako priznanje pred organi NKVD mora odgovoriti najprej na dve glavni vprašanji:
1.	Kdo te je pridobil?
2.	Koga si pridobil?
Odgovor na prvo vprašanje je bil preprost. Imenoval sem lahko ljudi, ki žive v inozemstvu in so nedosegljivi NKVD.
Drugo vprašanje mi je delalo več skrbi. Tu bo Resnikov najbolj verjetno zahteval imena ljudi, ki živijo v Sovjetski zvezi, posebno pa imena mojih prijateljev na institutu. Trdno sem sklenil: nikogar izmed teh ne bom imeno- | val. V tem vpralanju med menoj in NKVD ni moglo biti kompromisa.
Skoraj tri ure sem narekoval svoja I priznanja. Ves ta čas pa sem mtslil le eno: kako se bom izognil navajanju imen, ki bi jih zahteval od mene. Morebiti pa bom imel srečo, da bo Tornujev že prej utrujen in bo dovolj za nocoj samo polovica priznanja. Ce se potem samo eno noč naspim, sem rešen. Po-
tem sem zopet pri močeh za teden dni nepretrganega zasliševanja.
Začel sem z oblirnim navajanjem zgodovinskih podatkov. Dobro sem namreč poznal zgodovino avstrijske in nemške Komunistične partije in črpal sem vire iz borb med posameznimi frakcijami v partiji. Točno sem orisal, kakšne razlike so se porodile v sredini centralnega komiteja in kdo je bil nasprotnik linijt Kominterne.
Nekaj več kot dve uri sem že narekoval in nihče ni imel nobene pripombe ali vprašanja k mojim izpovedim. V tem času so se moji možgani oddahnili in bili zopet sveži. Zadnji ostanki utrujenosti so izginili.
Tumujev sam je pisal zapisnik. Po dveh urah me je prekinil: »Predlagam, Aleksander Semjonovič, da bi sedaj nekoliko jedli, potem pa bomo nadaljevali z drugim delom vaših izpovedi. Pripovedovali nam boste o svoji vlogi v organizaciji.*
Za vse štiri je naročil razkošno večerjo. V tem času sem premislil odgovor na vprašanje: kdo me je pridobil. Sklenil sem imenovati Willija Steina, ki je bil včasih voditelj avstrijske desničarske opozicije in mo) prijatelj Willija naj bi za časa svojega dopusta srečal v neki praikl kavarni. Tam bi mi naj ukazal, naj se vrnem takoj v Sovjetsko zvezo in ubijem Stalina in Voroši-lova. Tukaj je bilo skrito že prvo nasprotje med mojimi posameznimi izjavami, na katera sem se skliceval, ko sem pozneje preklical izpovedi. Sestanek z Willijem Steinom v praški kavarni naj bi bil poleti 1935. Organizacijo terorističnega napada na Stalina in
VoroUlova pa so Wlach in njegovi prijatelji prestavili v leto 1934. Toda takšne razlike niso NKVD nič motile.
Dal sem torej v smislu mnogo poznejšega naročila, ki sem ga prejel ‘od svojega •predpostavljenega v zaroti, že leto dni prej skupini nemških delavcev nalogo, da odpotujejo na Kavkaz in tam na lovu ubijejo Stalina in Vorošilova. Imenoval sem Wlacha in one, katerih izpovedi so mi pokazali. Svoja priznanja sem moral prilagoditi njihovim, kar ni bilo vedno lahka stvar.
Kar oddahnil sem se, ko mi je bilo tudi jasno, kaj bom odgovoril na vprašanje: koga sem pridobil za organizacijo. Saj sem obenem, ko sem potrdil izjave Wlacha in nekaterih drugih, že imenoval ljudi, ki so bili pritegnjeni v organizacijo^
Vsa moja priznanja so bila togično zgrajena. Nisem pa vedel, kako bom pripovedko razvijal dalje. Zakaj ni atentat uspel? V katerem stadiju so nas prekinili? Pomanjkljivosti v nadaljevanju v tej smeri so me vznemirjale. Bil sem pač tedaj še močno naiven. Organi NKVD se kaj hitro zadovoljijo. Mojih skrbi enostavno niso mogli razumeti. Izjavil sem ves v skrbeh:
»Zakaj ni atentat uspel? V resnici ne vem odgovoriti na to vprašanje/«
Tornujev se je. na to moje vprašanje gromko zasmejal in Resnikov se je vmešal: »Presneto, če hi stvar uspela ali se vsaj približala možnosti uspeha, bi bilo treba postreljati nas. ne pa vas. Mi smo vendar zaradi tega tukaj, da preprečujemo že v kali temne nakane razrednih nasprotnikov*
(Nadaljevanje in konec prihodnjič.)
Kotiček za naše žene
VITAMINI IN PREHRANA
Zdravo telo človeka potrebuje za pravilno Prehrano beljakovine, ogljikove hidrate in mast. To so temeljne snovi naše prehrane Dobivamo jih iz hranil živalsko in rastlinsko vrste. Poleg navedenih sestavin nujno potrebuje človeško telo še vodo, rudninske snovi in vitamine, brez katerih bi bilo življenje nemogoče. Dandanes vemo. da povzroča nazne bolezni pomanjkanje vitaminov v hrani. Vitamini so nujno potrebni, ker presnavljajo v organizmu zaužito hrano. Vitaminov ne ustvarja teio samo, marveč jih mora sprejemati s hrano v dokončni alJ razvojni obliki.
Poznamo že celo vrsto vitaminov in znanost je pojasnila vrsto bolezni, ki so se po: javile zaradi njih pomanjkanja. Nekateri vitamini so topljivi v vodi n. pr. B in C, drugi pa v maščobah: A, D, E, K.
Vitamin C je pri kuhanju zelo očutljiv; hitro razpade in zgubi tako mnogo na svoji vrednosti. Sočivje in sadje ga vsebuje največ, zato se njegovo pomanjkanje občuti najbolj v zgodni pomladi, ko primanjkuje svežega sočivja. Olede zimske prehrane je važno omeniti, da vsebuje surovo kislo zelje mnogo tega vitamina. Organizem, ki mu manjka vitamina C, postane v boju proti kužnim boleznim neodporen, zato je priporočljivo preventivno (zaščitno) uživanje tega vitamina proti gripi In drugim kužnim boleznim. Skorbut je že dolgo poznana bolezen; bolnik začne krvaveti iz ust in pod kožo. Ozdravi se ga lahko samo z uživanjem vitamina C.
Vitamin D je topljiv samo v maščobah: največ ga je v ribjem olju in tudi v surovem maslu- V razvojni obliki se nahaja tudi v rastlinah, imamo ga oelo v svojem telesu, dasi v nedelujoči obliki dokler nas ne obsijejo sončni žarki. Pomanjkanj© tega vitamina povzroči bolezen rahitis, ki se pojavlja pri otrocih. Razumljivo je, zakaj ta bolezen že pojavila, jo zdravimo s tem, da koč. Naše matere se ne boje več sonca, ki pretvarja v otroškem telesu ergostefrin — predhodno obliko pravega vitamina D, vitamin, ki ozdravlja rahitis. Kadar na se je bolezen te pojavila, jo zdravimo s tem. da dajemo otroku ribje oljo in sončne žarke.
Nekateri vitamini so potrebni za razvoj Jn rast človeka; tak je n. pr, vitamin A Glavni predstavniki tega vitamina so ribje olje, jetra, rumenjak, presno maslo, sir, pesa, redkev in špinača. Tudi solat« ga vsebuje mnogo. Znano je. da pomanjkanje vitamina A povzroča tako imenovano kurjo slepoto; človek ponoči ue vidi. Kadar primanjkuje tega vitamina v večji meri. utegne človek tudi trajno oslepeti ter se njegova koža in sluznice močno spremene.
Izredno važen je nadalje vitamin Bi, ki se nahaja predvsem v svinjskem mesu, jetrih, žitnih klicah, ovsenih kosmičih, enotnem kruhu, fižolu, leči, zelju, ohrovtu, izredno veliko pa ga je v kvasu. Bolezn beri-oeri, živčne bolezni, duševne motnje, bolečine v glavi, omotico in hitro utruj«mo6t povzroča pomanjkanje tega vitamina. Top--,e v vodi, je pa dovzeten za vročino, zato se ga precej zgubi pri nepravilnem
kuhanju; če zavržemo vodo, v kateri smo kuhali hranila, ki ga vsebujejo, ga izgubimo po nepotrebnem več kot polovico.
Važen je prav tako vitamin Bi. Veliko ga je v govejih jetrih in ledvicah, govejem srcu, jajcih, medu, grahu in v kvasu. Krompir, pesa, špinača, mleko, zelje, ga premorejo neznatno količino. V človeškem telesu je nujen, zlasti za očesno mrežnico in za vidni živec, ker je odločujoč za nočni vid. Velikega pomena je vitamin Bi pri prebavi, in to predvsem masti, beljakovin in tudi ogljikovih hidratov. Brez njega se le slabo vsrkajo užiti hranljivi faktorji preko črevesja v naše telo. Vitamin Bi v širšem 6mislu ni enoten, ampak vsebuje še druge vitamine, kakor Bi, B*. Bi, Bi itd., brez katerih se razvijejo različne bolezni; ena izmed njih je pelagra, ki se pojavlja v krajih, kjer se prebivalstvo hrami pretežno s koruzno hrano, in to pred vsem V Italiji. Ljudje, ki se nagibajo k tej bolezni, so zelo občutljivi za sončne žarke ter dobijo izpuščaje po telesnih delih, ki jih obsijejo sončni žarki. Zanjo zbole na. vadno le odrasli, zlasti ženske. Vzrok je v kožnem faktorju vitaminskega sestava Bi ali tako imenovanem faktorju B*. Za nas je važno, da vemo, kako zelo revna je koruza glede teh vitaminov. Pri pretežnem uživanju hramtl iz koruzne moke moramo razen njih uživati še goveja jetra, telečje meso, mleko in kvas,
Našteli »mo najvažnejše vitamine v hrani, kj jo uživamo. Seveda s tem število teh še ni izčrpano. Poznamo jih še mnogo iz rastlinskega sveta, razen tega jih je še veliko, katerih odkritje je pa pridržano še prihodnosti. Omenimo naj samo dva:	eden,
posebno važen v narodnoeociainem pogledu je vitamin E; brez njega ni nemogoča samo nosečnost, ampak se pojavljajo znatne spremembe pri moških, ki onemogočajo oploditev. Vitamin E zasledimo v olju, pridobljenem v pšenični kali.
Drugi je hemogen, ki se nahaja v pšenici, kvasu, rižu, paradižniku, pa tudi v mesu. zlasti v jetrih. Brez njega je tvorba krvi nemogoča. Ljudje zbole za slabokrvnostjo. toda ozdravijo kaj hitro, če uživajo jetra ali pa če jim zdravnik vbrizga jetrni izvleček.
Iz navedenega smo spoznali, kako zelo so vitamini potrebni za življenje in zdravje. Prizadevati si moramo venomer, da se z njimi dobro zalagamo. Še tako dobra, toda enolična hrana nam nikdar ne nudi vseh potrebnih vitaminov; tega naj gospodinje nikdar ue pozabijo pri kuhanju. Zato naj bodo jedila smiselno pripravljena; skrb gospodinje, ki jo ima v tem pogledu s kuhanjem, bo bogato poplačana z zdravjem družine.
Z enolično in nepravilno prehrano ne grešimo le sami nad seboj, marveč tudi nad potomstvom: zavedati se moramo, da »e iz slabo in nepravilno prehranjenih otrok se razvijejo telesni slabiči, ki ne bodo mogli dati narodu potomcev, kakršnih si vsi želimo ter jih moramo im hočemo imeti.	Zd.
Nehaj o pomarančah
Ali poznaš deželo, kjer cveto citrone in kjer med temnim listjem žare oranže . . .
Tako nekako je zapel veliki nemški klasik Goethe, ki je bil estet in sladokuseo. Njegovo oko se je razveselilo sadežev, ki so kakor zlato kukali izmed temnega listja, njegov želodec se pa ni nift manj rasveselil čudovitega okusa.
Ni treba biti ravno pesnik, da vzljubiš zlato barvo in okus pomaranče. Nimamo prilike, da bi jih videli zlato žareti skozi temno listne. Vidimo jih v dokaj manj poetični okolici — v kupe zložene na stojnicah in na cesti bred branjarijami — a že pogled nanje je razveseljiv in njihov okue je pač — užitek.
Industrija se je že davno polastila pomaranče. Dosti več pa porabi lupine kakor pa jedra samega, tako da v nekaterih krajih prodajajo kar olupljene pomaranče. Olupijo jih s stroji, zato niso prav nič manj higienične za uživanje kakor celei
Pri mizi je najlepši in najbolj pripraven način za lupljenje pomaranče tale:
Z nožem napravimo zarezo okrog pomaranče, ne da bi ranili meso, potlej pa z žlico previdno olupimo pomarančo vzdolž zareze. Tako se z rokami ne dotaknemo pomaranče in lupine ostanejo cele,
V industriji porabijo toliko pomarančnih lupin zato, ker iz njih pripravljajo drago slaščico, tako imenovano »arancini«.
Za gospodinjo je pa pomaranča dobro došla pridobitev za povečanje jedilnika. Iz pomaranč se dado napraviti neštevilne slaščice in pijače. Na primer:
Iz 40 gr razpuščenega presnega masla in 40 gr moke napravite testo, dodajajte počasi dva rumenjaka in 7 koščkov ob pomarančo odrgnjenega in stopljenega sladkorja, naposled pa še sneg dveh beljakov. Hitro spečete v pečici in daste na mizo še toplo. Rabite lahko tudi mrzlo, n pecivo ni več tako lepo kakor popolnoma sveže.
/
IZPRED SODIŠČA
Tukaj Imaš karto, pa jo požrl
Pred okrajnim sodiščem v Trbovljah »e le te dni zagovarjal zaradi žalitve uradnih orgunov Alojz Zapotnlk, unravnlk trgovskega Podjetja KLO Kamniška Bistrica, doma Iz Zagorja, branil pa se je oddati vozno karto. Na ponoven poziv železničarja, naj odda vozno karto, je Zapotnlk sunil železničarja
*	karto v obraz, pri čemer ga je ozmerjal
*	besedami: »Tukaj Imaš karto, pa jo požrl!«
Zato skrajno nespodobno In žaljivo vedenje jo sodišče Zapotnlka »zašilo« za 1200 din kazni.
Zopet pobeg čez mejo
Kakšne utvare o »rajo« v tujini so sl delali trije mladi fantje. Rado Šmid U Trbovelj, Drago Zaletel od lstotam ln Anton Kosem lz Zagorja, je pokazala obravnava Pred okrajnim sodiščem v Trbovljah, kjer «o se zagovarjali zaradi pobega čes mejo.
Meseca septembra m. 1. ao odšli Imenovani Po premišljenem načrtu na pot. Načrt jim Pa ni uspel Odpeljali ao ae z vlakom do Kamnika nato pa so odšli do Kamniškega sedla, kjer so prenočili. Naslednji dan ao krenili na Okrešelj, od koder so 1o nameravali »popihati« čez mejo, vendar ao jim naši čuvarji na meji to namero preprečili.
Zanimiv Je zagovor teh fantov: dejali ao.
»da so sl hoteli s pobegom čez mejo Izbolj. šatt svoj življenjski položaj«. Vsi trije bodo Imeli dosti časa premišljati, če so pravilno ravnali s poskusom pobega čez mejo, kajti Rado Šmid je dobil Id mesecev, Drago Zaletel 6 mesecev, Anton Kos pa S mesecev zapora.
40 kg mlečnega prahu in 8 kg sladkorja
Ker st je »sposodita« Iz zalog MDF 48 kg mlečnega prahn In 8 kg sladkorja, J« okrajno sodišče v Trbovljah obsodilo pogojno na 3 mesece zapora Marijo Golob tz Trbovelj, zaposleno kot kuharico pri MDF v Trbov. ljah. Tamkaj je vzela imenovana navedeno blago, ga delno porabila sama, nekaj pa ga je dala avojl materi ln sestram.
Sodišče je v razsodbi upoštevalo olajševalne okolnosti ter Jo obsodilo na 3 mesece zapora, pogojno za 1 leto.
40.000 čltateljev ima knjižnica KUD »Jože Hermanko« v Mariboru, ki razpolaga s skupno 11.000 knjigami. Čitalnica stalno prejema tudi 31 dnevnikov in 96 drugih časopisov ter poleg domačih tudi nekaj tujih revij.

OTTO WITT
»Da, da, prav Imate, gospod WUson. Dal sem tisto sumljivo mesto v steni razstreliti
=F„‘"J V končeval v"1
i«hta. Tam »o «1 lopovi napravili udobno taborišče. V jami smo nalil živila In vse, kar je potrebno za večmesečno bivanje. No, " tudi zaboj zlatega prahu smo dobili: več kilogramov ga Je bilo. Natančnejša preiskava j« pokazala, da Je obstojala neka k š n n po-»evna odprtina, držeča U hodnika ▼**“»•« •Aha, to odprtino so pač uporabljali za ^ejpanje zlatega prahu v šaht,« Je pripomnil
»l)a,«’ Je odgovoril Inženir Baltimore. •Opazoval sem potem, da so vsako uro vsuli m*'o zlatega prahu na kamenje«
•A kaj je bilo z nožem!«	...
»Po neprevidnosti Je enemu Izmed njin *dr*nll skozi tisto odprtino v šaht.«
»*n prat!«
, »Spodaj je bila tlata odprtina krvava,« le odgovoril Baltimore »Najbrž Je eden lz-JJtsd njih držal oh eksploziji levico v od. Petino, p« m,, je drober kamna odtrgal prst « »Se zgodbo o prstanu nama povejte.« »Počakajte! Sc nisem tako daleč.«
Na povabilo gospoda \ValkerJa kot gosti •etJa ao val trije gospodje šli v salon, kjer 1® riispa \Valkcrjeva čakula nanje * kavo »Inženir llalllmore nam je pravkar pripovedoval napeto zgodbo.« Je menil TValker nasproti svoji ženi. »Ali želiš poslušati?« n ,v "ek«J besedah so gospe ponovili, kar Je »aiumore že povedal operna gospodoma.
»Bil sem prepričan,« Je nato nadaljeval Baltimore, »da Je v vsej tej zadevi Imel Spero svoje prste vmes.«
»Svoje prste — Izvrstno!« ee je zasmejal Wa|ker. »Ali je bil tisti odtrgani prst njegov?«
»Ne. Drugega dne aem obiskal Spera ln mu sporočil uspehe evoje preiskave. Seveda sem bil zelo ogorčen In sera mu Izjavil, da se zaradi tega »leparatva pač več ne zanimamo za rudnik. Spero Je na vae mogoče načine prisegal, da ni niti slutil kakšnega sleparstva, češ da Je pač kateri Izmed delavcev počenjal brez njegove vednosti to lopovstvo. Opero se ml je leno zahvalil za moje ostro opazovanje ln ml v dokaa svoje hvaležnosti podaril omenjeni prstan.«
Inženir Je pokazal družbi prstan s dlvnlm briljantom
»Ali ga smem videti?« je vprašala gospa Wal ker jeva vsa očarana. Baltimore ga ji Je dal.
Bil Je čudovit kamen, cltronastnruinen diamant, Izredno redka barva med diamanti.
»Ne verjamem, da je Spero slutil njegovo vrednost,« Je menil Baltimore.
»Tako dlvnega diamanta ie nisem videla,« je rekla gospa Walkerjeva.
•Pa nevaren je,« je pojasnil Baltimore.
»Zakaj?« je vprašal WIIson.
»Po njem me Spero lahko spozna. Mene osebno pn tolikih letih ne more več prepoznati. Tudi mojega Imena ne ve. ker sem takrat nastopal pod Izmišljenim Imenom; samo po prstanu me lahko prepozna. Zato nosim prstan tako obrnjen, da Je kamen na notranji strani roke.«
»Kaj pa bt storil Speno, če bi vas spoznal?«
»Brez dvoma ml Je takrat prisegel večno sovraštvo. Saj Bern ga z odkritjem sleparstva spravil ob velike vsote. Kljub lepemu Izgovoru na delavce je Ml Spero seveda sam slepar. Obljubil sem mu tedaj, da bom rudo vzel domov ln še enkrat natančno pretakal. Ko sem takrat sapnstll Spera In ae napotil proti rudniku, aem zaslišal za seboj hitre drobne korake. Sladka mala deklica a plavim! kodri je pritekla aa menoj. .Počakajte, počakajte.' 'je klicala ln plašno gledala na vae atranl.
Obstal aem In jo vprašal, kaj želi. Otrok je silno zajokal ln Izjecljal, naj nikar ne nosim pratana z rumenim diamantom.
„Cvrček za ognjiščem"
na trboveljskem odru
Po daljšem času je uprizorilo Mestno gledališče v Trbovljah preteklo sredo zvečer Dickensovo dramo »Cvrček za pečjo«. Premiera bi bila lahko že prej — da pa se to ni zgodilo, je vzrok v tem, da je bila večina ansambla zaposlena pri najrazličnejših proslavah in pri izvedbi Novoletne jelke, kar vse je vplivalo na redno delovanje gledališča. Upajmo, da bo gledališče v bližnjih mesecih zamujeno nadomestilo.
»Cvrček za ognjiščem« je božična drama, ki jo je pisatelj namenoma postavil v ta čas, da bi s poglobljenim čustvovanjem ljudi v teh dnevih podčrtal socialno krivico, zajeto v dejanju drame. Prav iz tega razloga se nam predelava drame, ki jo je napravil režiser tov. Paternost, ne zdi posebno posrečena; prenesel je namreč dogajanje drame v novoletno razpoloženje — torej teden dni kasneje, kot si je ~a-mislil dogajanje pisatelj — s tem pa je bil bistveno spremenjen ambient drame. Ta pripomba bi veljala ne glede na dejstvo, da naj bi dela dramskih avtorjev ostala po režiserskih korekturah vsebinsko in časovno, neokrnjena.
Dramo je uprizoril z zadovoljivim uspehom del gledališkega ansambla, pri katerem pa je bilo tu in tam opaziti, da je bila posvečena* premajhna paz-
I
VODENSKA ŠOLA JE ZAKLJUČILA PRVO POLLETJE
Kot vse šole v naši državi, tako je tudi I. osnovna šola v Trbovljah-Vodah končala I. polletje in pregledala v tem času dosežene uspehe. Ti so bili v tem polletju zelo zadovoljivi, saj je izmed 760 učencev, kolikor jih obiskuje to šolo, uspešno končalo prvo polletje 562 učenca ali 74 %. Od vseh učencev je neuspešno dovršilo polletje 198 učencev, kar predstavlja 26 %. Da so uspehi na šoli tako dobri, je predvsem zasluga učiteljskega kolektiva, ki je vestno izpolnjeval svoje naloge preko polletja in povezoval stike z domom s pogostimi roditeljskimi sestanki, hkrati pa vzgajal mladino z izvenšolskimi krožki.
Po semestralnem oddihu se bo delo na vodenski šoli nadaljevalo in po mož-
Eden dober — eden slab
ljivost dinamiki odrskega dogajanja ia povezavi posameznih vlog, kar ima verjetno svoj -vzrok tudi v tem, da imajo igralci zaradi vsakodnevrtih kinematografskih predstav premalo situacijskih vaj na odru.
Nedvomno sta ustvarila najboljša lika tov. Jarc v vlogi Galeba in tov. Odlazek v vlogi Facftletona, za njima pa ni dosti zaostajal tov. Malovrh v vlogi Johna. Tokrat je presenetil tov. Bigman v vlogi Edvarda, ki je kot začetnik izvedel svojo nalogo dobro.
Zadovoljivo so bile zasedene tudi ženske vloge, zlasti Berta tov. Plev-nikove, ki je odigrala vlogo slepe deklice prepričljivo. Pri tov. Pleskoviče-vi, ki je odigrala Dodko, bi se želeli nekoliko več razgibanosti, medtem ko je tov. Kužnikova v vlogi ge. Fiedlin-gove zelo ugajala. Omeniti moramo še May Fiedlingovo, ki jo je podala tov. Režunova v flrugem dejanju prav dobro, v tretjem pa je občutno popustila, ker je prenesla čustvenost iz prejšnjega dejanja v to dejanje; nekaj krivde je morda tudi na režiserju, ki je spregledal to hibo.
V ostalem smemo reči, da je uprizoritev uspela in da zasluži množičen obisk pri nadaljnjih reprizah.
nosti še poglobilo. V februarju bo skupni šolski roditeljski sestanek, na katerem bo imel referat vzgojne vsebine tov. Zakošek, pionirski krožki pa bodo za to priložnost pripravili spored s klavirskimi, pevskimi in harmonikarskimi točkami in deklamacijami. Ta sestanek bodo starši naše mladine gotovo z veseljem obiskali, saj bodo dobili na njem nova napotila, kako naj bi vzgajali mladino v čim tesnejši povezavi med šolo in domom.
Tudi za Prešernovo proslavo je na šoli že vse pripravljeno; ob tej priložnosti bodo slovesno sprejeti v pionirsko organizacijo najmlajši pionirji, ki se že sedaj vesele, da bodo postali člani te največje mladinske organizacije.
TRBOVELJSKA GIMNAZIJA IN »ŽUPANOVA MICKA«
Dijaki in dijakinje trbovehjske gimnazije nam vsako leto uprizorijo kakšno gledališko igro. Tako so tudi letos ob zaključku prvega šolskega polletja prikazali v Domu kulture v Trbovljah svoje odrsko znanje. V ponedeljek, dne 14. t. m., so uprizorili za šolsko mladino veseloigro »Županovo Micko« in se z njo postavili. Igro je režiral sedmošolec Borut Plavšak.
V torek, 15. januarja, so ti gimnazijci to igro ponovili za ostalo občinstvo v korist slepih. To lepo gesto trboveljskih dijakov moramo pohvaliti. Veselilo bi nas, če bi našla posnemalce tudi pri drugih odrskih družinah.
IZ LOKE PRI ZIDANEM MOSTU
KUD »Ivan Cankar« ozir. sekcija Ljudske univerze v Loki pri Zidanem mostu sta priredila pred kratkim zanimivo predavanje. Tov. Skočir, učitelj, nam je predaval o zgodovini beneških Slovencev. Ker je v Račiči naseljenih nekaj ljudi iz Slovenske Benečije in Primorske, je predavanje zbudilo med prebivalstvom veliko zanimanje. Predavatelj je opisal Slovensko Benečijo z zemljepisne in zgodovinske strani ter orisal še nekatere šege in navade tamkajšnjega ljudstva. Prihodnjič bo nadaljeval svoje predavanje in nam prikazal še zgodovino Kanalskih Slovencev, ki so sedaj po narodni usodi tesno povezani z Beneškimi.
Ljudska univerza ima na sporedu še zanimivo predavanje; naš domačin prof. Mlinar nam bo očrtal zgodovino Loke. Tudi za to predavanje se Ločani že sedaj zelo zanimajo.
KONCERT
»SLAVČKA« V TRBOVLJAH
Minulo nedeljo zvečer je priredil mešani zbor »Slavček« v Delavskem domu v Trbovljah pevski koncert s sodelovanjem godbe. Nastopili so tudi najmlajši pionirčki. Zbor vodi pevovodja Jože Skrlnar.
Koncert je bil dobro obiskan in ga bodo v nedeljo, 27. t m., zvečer ponovili Na to pevsko prireditev se bomo povrnili v prihodnji številki.
Novice iz Vrhovega
Dela na elektrifikaciji Goreljc in Novega grada dobro napredujejo; polovico lesa, potrebnega 7,a preskrbo žice. je že zbranega, ostali les pa kmetje pridno pripravljajo.
Ljudska oblast je priskočila na pomoč, aa dobe te hribovske vasice električno luč. Nedavno jih je obiskal ljudski poslanec Alojz Ribič, s katerim ao se pogovorili o vseh problemih. Obljubil jim je pomoč, da dobijo čim prej električno razsvetljavo.
Uspešno delo cestnetga sveta. Ta svet pri KLO Vrhovo je pokazal v svojem delu uspehe-organiziral je popra,vo gozdnih poti, kanalizacije ln mostov. Tovarno papirja v Radečah je zaprosil za tovorni avto. V prostovoljnem dolu so z njim navozili potreben gramoz in popravili kolovozne poti.
Izobraževalni tečaj. Ta tečai se 1e začel 9, t. m. Organiziral ga je posebni odbor, vodi ga pa učitelj domače sole. Učijo se slovenski jezik, zgodovino, računstvo, ustavo in sadjarstvo. Tečaj obiskuje 10 do 12. slušateljev, upati pa je, da se bo število tečajnikov podvojilo.	F- M.
Na mladinskem zborovanju vaške organizacije LM v Kotredežu je bilo prav živahno. »Minulo je leto dni, v katerem le mladinski aktiv v Kotredežu napravil marsikaj« — tako je dejala članica OK LM8, tov. Mili For. tejeva, ko je govorila o delu mladinskega aktiva na letni konferenci mladine. Njeno poročilo je prikazalo — četudi no v celoti — dobro sodelovanje te mladinske organizacije s KLO in vaškim frontnim odborom lansko leto. Predvolilna ln volilna agitacija, 100-odstotna udeležba volitev, samostojna proslava 10-letnlce OF, sodelovanje na vseh proslavah, ki jih je organizirala Fronta, lepo število uadarnlšklh ur pri vzdrževanju krajevnih cest. so bilanca tega aktiva.
V diskusiji, v kateri je sodeloval sekretar partijske organizacije. Je bilo čutiti željo
do večje dejavnosti kot lansko leto. Preureditev mladinskega lokala, ureditev knjižnice, večja skrb za pritegnitev mladine k delu, pobuda organizaciji AF2, da organizira kuharski tečaj, so najvažnejša dela v načrtu za leto 1952.
Pri Izbiri vodstva so sl mladinci Izbrali najboljše tovariše, da dosežejo v letošnjem letu boljše uspehe kot v preteklem.
Taka je slika mladinske konference v Kotredežu. Drugačna pa je bila v mladinskem aktivu Okrajnega magazina v Trbovljah. če Je bilo v Kotredežu opaziti dobro pripravo na konferenco, se je tukaj referat pisal tik pred zborom mladincev. Občutiti ni bilo skrbi starejših tovarišev, še manj pa pomoči mestnega komiteja I.MS, zlasti pa za aktiv odgovornega člana MK. Sestanek Je potekel v nestrpnem razpoloženju takoj po službi, kar Je vplivalo na sestanek negativno. Nepripravljene podloge za delo v letu 1952, čemer je kriv nezadostno pripravljen predvolilni sestanek, ki ni obravnaval vseh od okrajnega komiteja nakazanih vprašanj —• to so bile hibe In napake tega mladinskega zborovanja. Le a težavo je uspelo ustvariti nekaj misli In podlog -za bodoče delo aktiva.
To ugotovitve dajo misliti, da morajo mestni komiteji LM nuditi sekretariatom tnladnlsklh aktivov večjo pomoč; ako hočemo Imeti v naših ustanovah, podjetjih ln na vasi dobre mladinske organizacije, je treba pač vse večje brige ln skrbi od starejših tovarišev za delo mladine, prav tako od partij, skih In sindikalni!) funkcionarjev kakor tudi od uprav podjetij in ustanov. Pomisliti je treba, da Je dobra mladinska organizacija podlaga za vzgojo dobrega mladinskega kadra. Le Iz delavnih ln od starejših ln drugih odgovornih tovarišev podprtih mladinskih organizacij bodo izšli dobro vzgojeni ln skrbno pripravljeni bodoči člani naših okrajnih odborov, delavskih svetov, skratka: vseskozi razgledani mladi ljudje, ki jih naša država tako nujno potrebuje.
S A H
UNZICKER V MARIBORU
Prvaik Zahodne Nemčije, mednarodni šahovski mojster Wolfgang Unzicker. je odigral v Mariboru simultanko na 31 deskah. Mojster je po dveinpolurni igri 20 partij dobil, štiri izgubil, sedem pa remiziral. Tako je zmagal z rezultatom 23 in pol proti 7 in pol.
Z večjo zakasnitvijo so nam poslali iz Radeč gornjo sliko, ki nam kače, da je tamkajšnja deca praznovala res pravljično lepo Novoletno jelko. Radeško mladinsko gledališče lepo deluje, za kar imata največ zaslug tovarišici Rautar in Novak. Kakor čujemo, pripravljajo najmlajši Radečani novo mladinsko igro.
lffll|!!!!inin!ill||ll!ffi!!lial!nMI!!il!!l!liniii;i!W%ll|Ml!ll!lW!l!l!!inW^^
»Zakaj ne deklica?« sem j« začudeno vprašal.
»Ne nosite ga, ne nosite gal« je odgovorila med solzami.
»AH ml vzroka, zakaj ga naj ne nosim, ni hotela ali ni vedela povedati, še danes ne vem.
,Kdo pa sl?1 sem Jo naposled vprašal, ln deklica ml je povedala, da Je hčerka špekulanta z rudnimi ležišči. Njen oče, da je odpotoval ln da biva zaradi tega začasno pri Spcru.
.Zavrzite prstan'. Je še enkrat ponovila ln me žalostno pogledala.
,To je nesmisel,* sem ji rekel ln dekletce ae je spet vrnilo.
»Čuden otrok,« Je menila gospa tValkcr-Jeva.
»Sc danes ne vem, kal Je deklica mislila. — No, takrat sem za preizkušnjo napolnil kreinenec v vreče In se vrnil spet v Anglijo. Vendar aem se zelo bal Spera. da ml spet kakšne ne zagode. Zato sem še posebej vzel a seboj nekaj kreincnea za kontrolo.«
»Kako za kontrolo?« je vprašala goapa ŠValkcrJeva.
»To le bilo takole, milostljiva gospa; med vožnjo je bil prvi kremencc spravljen v tovornem prostoru, a drugi, za kontrolo. Je bil skrit v moji kajuti. Vse vreče so bile plombirane s žigom moje firme. Na ladji sc med vožnjo ni zgodilo nič posebnega — šele potem, ko »cm bil v Londonu, sem zvedel, da le bil neki dogodek le v zvezi s kremen-cem. Med vožnjo Je namreč eden Izmed potnikov zbesnel, stekel v tovorni prostor ln oddal vrsto strelov Iz revolverja Trdil je, da Je videl vraga In da ga hoče <181001111. Moža so prijeli In ga Imeli ves čas preostale vožnje zaprtega. Nihče ni pozneje več mislil na ta dogodek. Ko pa so potem preizkusili kreinenec mojih vreč, se Je Izkazalo, da je bil kremenec, ki je ležal v moji kajuti, sploh brez zlata, medtem ko ga Je bilo v kremencu, spravljenem v tovornem prostoru, precej.«
»Lahko umljivo,« je menil tVilson. »Sporov zaupnik ee Je naredil blaznega In streljal zlato v tiste vreče.«
•Tako Je,« Je odgovoril Baltimore.
»Strašilo pretkano sleparstvo je to,« je menila gospa tValkerjeva ln vrnila prstan Inženirju Baltlmoreu.
Večer Je minil med prijetno zabavo; tndl malo domače glasbe je bilo. Naslednjega jutra so se odpeljali vsi trije gospodje z avtom v kakšnih sto kilometrov oddaljeno poskusno rudniško delavnico.
Ta mala naprava, ki je bila zgrajena po načelih avtomatične kontrole, o čemer je govoril WHsoo Baltlmoreu že v uundonu, le bila rea čudovito delo.
Baltimore Je prvega dne samo hodil okoli naprave In jo pregledoval. Vzel je čisto malo zlata proč in takoi je naprava to zaznamovala.
»Seveda,« Je dejal, »je videti vse v nnj. lepšem redu: toda kaj se dogaja s kremen-cem. preden pride v rudni mlin?«
Vse Je raziskal, •» ni našel nič sumljivega; vse Je bilo navidezno v redu
»To le prav tako kakor skrivalnica. Na sliki vidiš gozd, s gozdarja moraš Iskati. Mislim, da ho to najbolj pretkano sleparstvo, kakršnega še nisem Imel v svoji praksi. Toliko že lahko trdim, da bo precej truda, preden dosežem, v čem obstoji sleparstvo. Fred našimi očmi se dnevno vtihotapi skoral kilogram zlata v poskusno rudniški) delavnico, a ne moremo ničesar odkriti, daslravno naprava vse natančno zapisuje.
»Kaj pa boste storili«? je vprašal WiIson v strahu, da Je Baltimore postal morda malodušen ln da se sploh ne ho lotil'dela
»Najprej bom eno noč spal tu v delavnici,« je odgovoril Baltimore. »Vem pa kljub temu, da ne bom odkril prav ničesar Btmiljivega.«
»A potem?«
»Potem pa bom jahal okoli, se posvečal lovu ln lovil ribe ter ge seznanjaj z ljudmi tod okoli.«
tVIlson ga je začudeno pogledal.
»Dragi gospod ravnatelj,« je rekel Baltimore, »ta zadeva, veste. Je čisto detektivska; samo po naključju pridemo lahko do cilja. Ne pojde drugače (e razstavimo tudi vso napravo, ne bomo našit ničesar.«
»Kes, Imate čisto prav,« |n odvrnil tVilson In Walkcr Je soglašal z njim Poskusna rudniška dolavnlca le stala v nenavadno pusti In zapuščeni pokrajini. Kamor je segel pogled, ni Mio vldotl nohene rastline razen nekaj krmežljavih kaktej ln malih skupin palm ob domačijah naseljencev. Živila ln druge potrebščine so morali na vozovih, ki so vanje vpregali vole, spravljali lz rud-
niškega podjetja Amalgainske družbe v Neniod, kakor se Jo ta kraj Imenoval.
»Posebne zabave tu ne boste Imeli. Tudi z lovom ln ribolovom bo slaba.«
»Motite se, če mislite, da bivam tn v svojo osebno zabavo,« Je odvrnil Baltimore. »Pri lovu In ribolovu ne bodo plen divje živali ln ribe, temveč le misli, kako priti sleparju na sled.«
Oba ravnatelja sta se čez nekaj časa pripravila za odhod. »Kje dobim lastnika teh ležišč, delavca Amleya?< je vprašal Baltimore ob slovesu.
»Amley Je zaposlen v rudniku, Amalgam-skft družbe. Njegova hiša pa stoji v bližini Ncrnoda. Zato. mislim, da je odkril ležišča zlata tukaj,« je odvrnil Wnlkcr.
»Z njim se hočem najprej seznaniti,« Je rekel Baltimore In se poslovil od obeli ravnateljev, ki sla dejala, da se hočeta še pred sončnim zatonom vrniti k rudniku Amalgam-ske družbe.
Baltlmoreu so dali na razpolago nekaj sob v hiši, ki je bila zgrajena le za rudniške namene. Ko je prvo noč prespal v delavnici sami, se je naselil v teh sobab Kakor je bil že v naprej povedal, nl v delavnici sami odkril prav ničesar.
Kakor so se bili prej domenili. Je Baltimore nastopal kot slikar umetnik, ki ie najet, da naslika vso rudniško napravo; to nl pri rudniških podjetjih nič nenavadnega. No In Baltimore Je bil tudi res spreten slikar, da Je lahko nastopal v vlogi pokrajinskega slikarja. Znal Je prav dobro uporabljati oljnate barve. O vsem lem sta se bila dogovorila tVilson ln Baltimore že med potjo na ladji In sta v prvem pristaniškem mestu nakupila vse slikarske potrebščine. Ko je inženir Baltimore prispel k rudniku Anialgamske družbe sta bila slikarsko stojalo In široko-krajen umetniški klobuk prvo, kar sl videl pri njem. Nihče Izmed Inženirjev ln delavcev v rudniku nl niti slutil, kaj Je prava naloga Ilaltlmorea, ki so vedeli zanjo le oba ravnatelja ln Walkerjeva žena.
Kmalu Je Baltimore našel Amleyevo hišo; stala Je kakšne štiri kilometre od nemodsklh zlatili ležišč In poskusne naprave.
Stoječa za skalo in obdana s palmami se je preprosta hiša malo razločevala od drugih hlž v pokrajini.	(DaJje prihodnjič.)
'phuOJholq j, 9poJT
Rudar je dobro zaigral
RUDAR : ŠIBENIK 4:1 (0:1)
Mesec januar — 10 cm snega in 1500 gledalcev v Trbovljah. Toliko jih včasih niti na tekmah II. zvezne lige ni bilo, v mesecu januarju pa gotovo še nikoli.
Rudar se je minulo nedeljo Šibeniča-nom krepko maščeval za poraz v Šibeniku; kdo bo prišel v II. zvezno ligo, še ni gotovo. O tem bo odločila nedeljska tekma med Šibenikom in Bokljem v Ko-toru. Šibeničani morajo zmagati vsaj s 5:0, če hočejo priti v II. zvezno ligo, kar pa bo težko doseči (edino, če ne bo kakšne špekulacije vmes).
Rudar; Ahlin, Sore, Butkovec, Blat. nik, Šorel, Hladnik, Ameršek, Knaus, Koncilja, Orač, Klančišar.'
Šibenik: Gaščič, Batinica. Jelen-kovič, Blaževič, Erak, Tedling, Stošič, Tambača, Djurič, Kalšan, Šivački.
Deset centimetrov snega, začetek pet minut pred 2. uro popoldne. Pred blagajno nered in polno ljudi, ki so nestrpno Čakali, da pridejo do vstopnice; no, vendar so prišli vsi na račun, saj so goli začeli deževati šele v drugi polovici igre.
Rudar se je v prvih minutah tekme dobro pokazal, toda gostje so se na terenu znašli ter začeli osvajati z igro na dolge pasove, kar jim je prineslo uspeh v 21. minuti po lepi kombinaciji in ob nesporazumu obrambe Rudarja; napad Rudarja se v prvem polčasu ni znašel ter so bili streli na vrata Šibenika redki.
Sprememba v drugem polčasu
Rudarjeva enajstorica je spremenila taktiko ter začela tudi ona igrati na dolge pasove, kar ji je prineslo uspeh v 5. minuti, ko je Koncilja dosegel izenačenje 1:1. Ta gol je dal domačinom pogum, tako da je Klančišar že v 10. minuti povedel Rudarja v vodstvo z 2:1. Goste je ta uspeh zbegal; začeli so s surovo igro, da z njo zavrejo normalni potek tekme. Sodnik Gvardjančič je kmalu nato izključil Eraka, kar pa ni dosti zaleglo, kajti igro so grobo nadaljevali eni kot drugi, prednjačili pa so gostje.
Bitka se je prenesla tudi na tribuno, kjer so si vročekrvni prijatelji Šibenika, ki jih je bilo nad 30, in nekateri prenapeti navijalci Rudarja kar skočili v lase.
Tudi gostje so imeli že priložnost za izenačenje igre, in sicer v 22. minuti drugega polčasa, toda Stošič je nekaj metrov pred golom streljal v out. Za grob faul branilca Šibenika nad Konciljo v 35. minuti je sodnik upravičeno odredil kazenski strel, ki ga je Klančišar uspešno pogodil. Dve minuti kasneje je spet Klanči-
šar z lepim strelom v zgornji kot dosegel najlepši gol dneva in z njim postavil končni rezultat tekme 4:1. — Ostalo je še nekaj minut igre: tekma bi se lahko še dokaj lepo končala, vendar je postajala vedno bolj groba; posledica medsebojnega obračunavanja v kazenskem prostoru Šibenika je bila izključitev dveh šibeni-ških igralcev (Tambača in Kalšana), ki se jima je pridružil še domačin Koncilja.
Še nekaj minut — in konec. Rezultat 4:1 bi bil lahko še boljši, če bi Rudar igral v prvi polovici tekme tako kot v drugi.
To važno srečanje obeh moštev je dobro sodil Gvardjančič iz Ljubljane.
VELESLALOM NA MRZLICI
Smučarski klub »Rudarja« je priredil preteklo nedeljo veleslalom s sodelovanjem tekmovalcev Enotnosti in Železničarja iz Ljubljane im tekmovalcev Rudarja. Tekmovanje se je začelo ob 11. uri dopoldne; sneur je bil odličen. Tekmovali eo na 1500 m dolgi progi
z viž. razliko 300 m. Vseh tekmovalcev je bilo 28, od teh 20 članov im 8 mladincev. Doseženi so bili tile uspehi:
Člani: 1. Boris Zupan (E) 1.29,1; 2. Ljubo Knop (E) 1.29,3.
Na isti progi je tekmovalo tudi 8 mladincev s sledečim rezultatom: 1. Bojan Gogala (E) 2.12.1; 2. Oskar Čamar (R) 2.38,9; 3. Milan Kuhar (R) 2.39,7.
Organizacija tekme in tehnično poslovanje sta bila prav dobra v zadovoljstvo vseh udeležencev.
SMUK TUDI NA DOBOVCU
Smučarski klub »Kum« na Dobovcu je iz. vedel minulo nedeljo klubsko tekmovanje v alpskih dioipdinah; tekmovanja se je udeležilo 20 članov. Pri tehničnih pripravah so pomagali prav vsi in tudi tekmovali so vsi. Kosali so se v smuku In slalomu.
Pri članih je bil v smuku prvi Janez Knez 0:3-4.8, pri mladincih Pavel Knez 0:34.5, pri pionirjih pa Ivan Dolanc 0:44.9.
V slalomu pa je zmagal med člani Janez Knez 1:10.2. med mladinci Pavel Knez 1:08.7, med pionirji pa Marijan Bajda 1:11.1.
Najboljši klubski tekmovalec je bil Pavel Knez, ki je dobil plaketo klubskega prvaka v alpski kombinaciji. Tekmovanje je prav dobro vodil Leopold Ravnikar.
Aeroklub »Proletarec« v Zagorju je spet delaven
Angleški film ,Trgovina s starinami'
Mestno gledališče »Lojze Holikraut« Trbovlje
V soboto, dne 26. januarja 1952 ob 19.30 v Delavskem domu, Dickensov
CVRČEK ZA OGNJIŠČEM«
(prva repriza)
cene običajne — vstopnice v predprodaji v knjigarni Državne založbe.
Aeroklub »Proletarec« v Zagorju je v okviru letalske zveze Slovenije osvojil v 6-mesečnem tekmovanju na čast JLA drugo mesto. Ta uspeh ni bilo lahko doseči. Podrobnosti o tem smo zvedeli na letnem občnem zboru kluba pred nekaj dnevi. Občnega zbora se je udelžilo nad 200 ljudi, večinoma mladine, med njimi okrog 150 članov kluba. Na zbor sc —,x,:	x'— —*-
odbora letalske zveze
kovič, član glavnega ___________________ ______
Slovenije, tov. Cedo, komandant jadralnega centra za Slovenijo, tov. Alfred Grobler, sekretar okrajnega odbora Ljudske tehnike, tov. Jager, in predsednik aerokluba v Litiji, tov. Lebinger.
Predsednik aerokluba v Zagorju, tov. Valentin Hace — ki je, mimogrede omenjeno, duša vsega dela v klubu — je dal izčrpno poročilo o delu kluba. Proti koncu leta 1950 je društvo zgubilo najprej predsednika, potem še tajnika, ki sta bila oba delavna. Novoizvoljeni predsednik in tajnik, nista znala usmerjati ostale člane upravnega odr bora k aktivnemu delu in društvo je začelo pešati ter je doseglo zadnje mesto med ostalimi aeroklubi v Sloveniji. Tudi v blagajniškem poslovanju so se pojavile nepravilnosti, dolgovi so naraščali, dohodkov pa ni bilo nobenih.
V tem kritičnem času okrog sredine lanskega leta je bil postavljen iniciativni odbor, ki je imel nalogo, da oživi pasivni klub. Ta odbor je na zahtevo krajevne oblasti moral odstraniti leseno letalsko barako, ki jo je prodal na dražbi. Iz izkupička je poravnal nekaj dolgov, toda klub je ostal brez svojih prostorov. Krajevna oblast je šla v tem pogledu odboru na roko in mu nakazala primerne prostore. S tem se je delo kaj hitro poživilo. Članstvo je naraslo nad 200 članov, organizirali in izvedli so padalski tečaj, ki ga je napravilo 19 mladincev, osnovana sta dva pionirska modelarska krožka z 49 pionirji, izvedli so pionirsko tekmovanje, kjer je sodelovalo okrog 120 pionirjev.
Člani so sodelovali pri raznih prireditvah, imeli so svojo razstavo letalskih modelov. V teku so priprave za modelarski tečaj in za novi padalski tečaj, v katera se je doslej priglasilo nad 50 mladincev. Klub mora odpraviti še razne napake, zlasti pa učvrstiti disciplino. Člani bodo morali bolj redno plačevati članarino kot doslej in biti bolj delavni, da bodo dosegli prvo mesto v okviru letalske zveze Slovenije. Pogoji za to so ugodni, treba je samo poprijeti in ne spet omagati, kot se je to pri delu tega kluba že nekajkrat primerilo. Društvo mora dobiti svojo jadrilico in ustanoviti letalsko šolo v Zagorju.
K besedi so se oglasili tudi gostje ter poudarili pomen razvoja letalstva v naši socialistični domovini. S padalskimi tečaji vzgajamo dobre padalce, v modelarskih krožkih pa pripravljamo bodoče konstruktorje letal. Vsak pilot mora biti najprej
Občni zbor avto-moto društva Zagorje
Zaka je bilo društvo nedelavno?
Pred kratkim je imelo avto-moto društvo v Zagorju redni občni zbor, Da katerem so si izbrali nov odbor. Na občnem zboru smo slišali mršavo poročilo o delu društva, v diskusiji pa kritiko o njegovi nedelavnosti. Posamezni člani upravnega odbora so trdili, da je neuspeha krivo dolgotrajno popravlja, nje društvenega avtomobila. Zgodba o njem je vredna, da jo napišemo.
Društvo je dobilo pred leti majhen avto iz razbitin etarih motornih vozil. Avto je sioer majhen, vendar za učne namene ustreza. Leta 1949 so nekateri člani izkoriščali avto v svoje osebno namene za vožnjo na Dolenjsko in drugam, čeprav je bilo vozilo določeno za strokoven pouk. Pri teh vožnjah se je avto pokvaril ter je bil v začetku leta 1950 poslan v 'generalno popravilo v rudniško delavnico v Zagorju Tam je ležal nekaj mesecev, ne da so kdo zmenil zanj. Sele na posredovanje MK PK8 so ga začeli popravljati. Značilno za »vnemo« starega odbora je. da vodstvo strojnega obrata sploh ni imelo pojma, da je bil avto poslan v popravilo. Za to je zvedelo šele po funkcionarju MK PKS. No — kljub temu so avto popravili v okviru tekmovanja elektrostroj-Čaju za mlade šoferje, ki se bo kmalu za.
Podjetja, ustanove in vsi ostali, ki si žele hiter in dober tovorni prevoz — pozori
Okrajno
avto-srevozniško
podjetje
TRBOVLJE
vam poskrbi dnevno hiter In zanesljiv prevoz — Poslužite se ga in zadovoljni boste!
Ureja uredniški odboj - Odgovorni urednik Stane Šuštar - Naslov orednlitvai Trbovlje oprava rudnike Trbovlje Hrastnik - Telefon >tev 54 — Bančni račun prt KB Trbovlje Jev 814 1-95332 55 - Tlak tlakama »Ljudske ararloa. v Ljubljani - Poštnina plačana v gotovini - Oetrtletna naročnina 6® din polletna 120 din oeloletn« 140 din — »Za savakl vestnik« Izhaja vsak četrtek — Dopise (prejemamo do vsakega ponedeljka do U. are dopoldne
no zveze na rudniku Zagorje ter ga društvu vrnili decembra lanskega leta. Klub ima sedaj spet avto za strokovni pouk v te-čel in — upamo — boli srečno končaj kot lansko leito. kjer sta napravila izpit samo dva tečajnika.
Kakšno mrtvilo ie vladalo v društvu, vidimo že iz tega. da je lansko članarino od 69 registriranih članov plačalo samo 7 članov. Izgovarjajo se, da je morala padla «a-radi tega, ker niso imeli avta, ker jim nihče ni šel na roko itd. Vendar so to le prazni izgovori: društvo bi luhko tudi brez vozila pobralo članarino, priredilo tečaj za motocikliste. organiziralo bi lahko dirke, izlete in razne druge tečaje. Toda ker ni bilo snmoiniciative. ker so se nekateri čutili uža. Ijeme zaradi očitkov na račun nepravilnosti, ki so »e godile, je društvo ostalo pasivno. ITpajmo. da bo nov odbor nadomestil zamudo. ki jo je povzročila nedelavnost kluba lansko leto.
dober padalec in modelar. Z izobrazbo mladine v aeroklubih krepimo obrambno moč naše domovine, ker zavestno pripravljamo strokovne kadre za naše vojno in civilno ,letalstvo. Zato je dolžnost slehernega državljana, da podpira letalska društva in razvoj letalstva.
Letna skupščina aerokluba je seglasno sprejela za častnega člana tov. Alojza Lukača, ki je kot bivši predsednik sindikata radarjev in kot sedanji predsednik KLO Zagorje mnogo pripomogel k razvoju letalstva v Zagorju.
Na občnem zboru so po izvolitvi novega odbora sprejeli več sklepov, ki bodo služili kot smernice za nadaljnje delo. Poslali so tudi pozdravno resolucijo centralnemu odboru letalske zveze Jugoslavije in glavnemu odboru letalske zveze Slovenije.
Prepričani smo, da bomo v tekočem letn lahko večkrat poročali o uspehih zagorskega aerokluba.
Človek le nerad prizna kak svoj greh ali pa zločin, sta pa mu zato — v kolikor ga ne priganja vest — za petami kazenski zakon in birič. Ce pa imaš še hčer in moraš zaradi nje igrati poštenjaka ter živeti v večnem strahu za dva človeka, da ti ne pridejo na sled, je preveč tudi še za tako pretkanega grešnika.
Zgodba pričujočega filma nam kaže, kako si nepoštenjak sam splete zanko okrog vratu, da se v njej zadavi in tako zadosti pravici. Ta kriminalni film bo pritegnil občinstvo že zaradi zgodbe same, ljubitelj glasbe pa bo užival še ob njem Mendelssohnov »Coneert« in Schubertovo »Ave Marijo«.
V skrivnostni zakotni nliei je imel stari Descius Heiss trgovino s starimi umetninami in dragocenostmi. Obremenjena vest mu ni dovolila, da bi živel mirno. Imel je zagonetne nečedne posle z raznimi dragocenostmi, da bi svoji hčerki Margareti zagotovil udobno življenje in glasbeno izobrazbo. Obetala je postati odlična violinistka in je že nspešno nastopala na samostojnih koncertih.
Kolikor je iz ljubezni do hčerke stari trgovec znal spretno skriti pred svetom svojo senčno preteklost, mu je to spodletelo pri svojem uslužbencu Archieu Fellovesu.
Ta je dobil starega trgovca tako v svojo pest, da je iz njega izsilil vse, kar je hotel. Ne samo trgovina in bogastvo, tudi Margareta bi skoraj postala last pretkanega in drznega izsiljevalca. Vendar ...
Kako se je ta povest zapletala in končala, vam pove film sam.
Na sporeda bo te dni v trboveljskem kinu.
KINO TRBOVLJE
po bredvajal angleški film
»Trgovina s starinami«
Predstave od petka do ponedeljka. Naslednji teden ameriški film
»Zaklad Sierre Madre«
Oglejte si oba filma — ne bo vam žal! — Vse predstave med tednom so po znižani ceni!
A N 1M1 V O S 7 1
Kmetje s avtom in kopalnico
Popolna mehanizacija kmečkih posestev prinašata švedskemu kmečkemu prebivalstvu visoko življenjsko raven in presenetljivo blaginjo.
Pri skupni površini 450.000 km' ima Švedska le okrog 10% obdelovalne zemlje. Odstotek zaposlenosti v poljedelstvu, indnslriji in obrti je v tej državi približno 30 : 40 : 20, pri čemer je treba upoštevati, da kmečko prebivalstvo, ki je bilo še pred sto leti devetkrat večje od mestnega, presega danes mestno prebivalstvo le še za 500.000 ljudi pri 7 in pol milijona prebivalcov Švedske. Te številke naj bi bile nekaka osnova za navedbe pričujočega članka.
V čimer se švedsko kmetijstvo razločuje od našega (mišljeno je v tem članku avstrijsko), je pač stoodstotna mehanizacija poljedelstva — mehanizacija kot nujna zapoved časa; obdelovanje samo po sebi velikih zemeljskih površin bi bilo pri slabi naseljenosti in skoraj katastrofalnem pomanjkanju kmečkih delavcev brez strojev nemogočo.
Kmeika dekleta — prijetna in praktična
Bil sem povabljen na domačijo nekega srednjega kmeta. Ker pa sem videl kmetico in kmeta čez dan čestokrat doma, som drugi dan svojega bivanja vprašal kmetico, kdaj se tukaj dela. Ona se mi je nasmehnila in rekla, da je danes eno polje že zorano (ura je bila deset), po kosilu pa pride drugo na vrsto. »Kdo je oral?« sem vprašal. »Artur in Ester.« »Sama!« »Seveda!«
Približno ob pol dvanajstih je prišla Ester zelo praktično oblečena — dolge hlače, belo bluzo in turban je imela na sebi. Ob pol ene smo sedli za mizo in jedli ravno tako bogato kosilo kot oni sami vsakodnevno. Kosilo nam je bilo servirano v fini porcelanasti posodi s srebrnim jedilnim orodjem. Zvečer pa smo se odpeljali s kmetovim udobnim avtom na sprehod — za »trgovske posle« je imel kmet motorno kolo.
In vprašal sem se: »AH je takšna blaginja sploh mogoča?« Odgovor se je glasil: »Znižanje uslužbencev na minimum — nadomestilo: popolna vključitev strojev!«
Razumljivo je, da pridobi stroj na svoji vrednosti še več tam, kjer se obdelujejo večji kompleksi. Živel sem letos nekaj dni na veleposestvu, ki ga je obkrožalo okrog 30 hektarov gozdne zemlje. V hlevu je bilo kakšnih 85 molznih krav, ravno toliko mlade živine in 20 teličkov. Gospodarstvo zaposluje stalno 4 delavce, ki stanujejo v svojih malih vilah, ki jim je eden izmed obeh lastnikovih avtomobilov vedno na razpolago. Sezonsko delata tu še dva delavca; v kolikor posestnik ni zadržan s posli v raznih kmetijskih društvih in organizacijah, pomaga tudi on. Vse je mehanizirano, med drugim sta dva traktorja, dva raztresalca za gnoj, aparati za molžnjo itd. Tekalni žerjav prinese
celo vožnjo sena naenkrat direktno v skedenj. Vsa vozila so na gumijasta kolesa. Sveža krma se v silosn konservira.
Tako in samo tako je lahko švedski kmet dosegel sedanji življenjski standard.
Kmečkega tvonja« ni
Vtis, kako izgleda na kmetiji sami: kar obiskovalec takoj opazi, je lega posameznih kmečkih poslopij, ki je drugačna kot pri nas: stanovanjska hiša in hlev sta običajno ločena med seboj po vrtu ali kakšnim drugim na8adom, s čimer se drže nadležne živinske muhe in ostali mrčes od stanovanja — prav tako pa seveda ni okrog stanovanjske hiše znanega kmečkega »vonja«.
Salon s preprogami
Kmečko prebivalstvo se trudi, da si stanovanje uredi kot nakitno omarico. Kako veliko je bilo moje presenečenje, ko sem od malega trga po enournem romanja po gozdu pri nekem povsem »srednjem« kmetu naletel na velik salon — salon z oblazinjenim pohištvom (kavkaški oreh), mehke preproge, radio in podobno. In malica, ki sem bil z njo postrežen brez predhodnega najavljenja: šunka, paštete, sir, jajca, masleni kruh, kava, čaj, kakao, na izbiro kolači ali slaščice. Kmetija je,imela električno razsvetljavo, zelo pogosto pa dobiš kopalnico s prho, — da, lepo se živi na takšni kmetiji, pri kme-
Ali si že poravnal naročnino !
OBIŠČITE III. REPUBLIŠKO FOTO-RAZSTAVO UMETNIŠKE FOTOGRAFIJE V PUHARJEVEM DOMU
tih. ki se jim ni treba izgarati do zadnjega, akoravno morajo delati zelo pridno, predvsem pa racionalno.
Ljubezen do grude ostane Bil sem večkrat vprašan, če s tako modernizacijo in mehanizacijo kmetijstva ne izginja ljubezen do grude? To vendar ni več pravi kmet! Pa ni tako! Ker delo človeka ne uniči, ker kmet vidi, da njegovo delo prinaša uspeh, ljubi svojo zemljo in poklio ter ostane svoji zemlji zvest.
(Po Antonu Bohmu)
Tega še ne veste
Na svetu poznamo okoli 6000 vrst stročnic.
Jelka je najbolj razširjeno drevo na svetu.
Korenine gorske vijolice so strupene.
V	srednje velikem mravljišču je okoli 100.000 mravelj.
Slon tehta pri rojstvu 50 do 75 kg.
Doslej je znanih okoli 384.000 žuželk.
Kolibri zaplahuta vsako minuto do 1000-krat s perutmi.
Poznamo okoli 400 vrst papig.
Največji kiti so do 20 metrov dolgi.
V	Siamu žive ribe, ki hodijo tudi po suhem. S pomočjo plavuti prehodijo včasih velike daljave. Nad škrgami imajo še poseben organ, ki z njim dihajo.
Prve kanarčke bo prinesli s Kanarskih otokov leta 1536. v Evropo.
Ena sama muha ima od maja do oktobra štiri sto bilijonov potomcev.
Avstralska ptica »lajnar« lahko oponaša vse mogoče glasove: laja kakor pes. kikirika kakor petelin, Joka kakor otrok, žvižga kakor lokomotiva in posnoma celo žaganje.
Jež lahko požre strupeno kačo s strupenimi žlezami vred, pa mu strup nič ne škoduje.
Samo moskltove samice pikajo tn širijo malarijo.
Da naberejo kilogram medu, morajo čebele obleteti šest milijonov cvetov.
Nehal o pasli sIcMInl In obveznem cepltenfu
KRIŽAN K A
Da bt ustregli številnim ljubiteljem križank ln reševalcem črkovnlc, magičnih likov itd., ki vedno pogosteje vprašujejo, če. mu naše glasilo ne prinaša te vrste razve, drlln, smo se odločili, du tudi njim ustrežemo ln jim rezerviramo prostor v našem H stu, v katerem bomo prinašali štirinajstdnevno, po možnosti pa tudi tedensko »Zanke In uganke«, s katerimi sl bodo lahko trli glave vsi. ki jih to veseli.
Prinašamo prvi oreh, želimo pa. da nam posamezniki sporoče, da-ll sl žele lažjih ali težjih primerov, same križanke ali kombinirane z drugimi liki In končno, ali bodo nagrade dvignile zanimanje za to vrsto »športa«.
»Zasavski vestnik« bo skuša) ustreči vsem željam, prav gotovo pa je uredništvo odločeno dvigniti vsebino lista tako. da bo vsak bralec našel v njem nekaj, kar gs bo zani. mala.
Vodoravno: 8. poenitev. 6. rimski pozdrav, 8. kmet. pridelek, 10. tako je pa..., 11. kmet. pridelek. 13. električni poli, 14. osebni zaimek. 15. Odisejeva domovina, 16. ploskovna mera, 17. enota časa, 18. starejši — tujka, 20. oči-, 21. v Trbovljah znano druž. ime. 23. predlog, 24. oseb. zaimek. 25. v letu — tujka. 27. evropska reka, 29. moško Ime. 31. plačilno sredstvo. 33. tuj spolnlk. 35. izgo. vorim, 36. neločljiva soglasnika, 37. žival.
39.	država v Afriki. 41. evropski prebivalec, 42. rastlinski proizvod, 43. začimba, 44. skala
Navpično: 1. pokrajina v Srbiji, 2. planot, 4. otrok. 5. žensko ime, 6. sem (srb.), 7. zna nost. 9. zapreka. 10. zapiski, 12. oče. 13. pogojni veznik. 17. zvijača, 19. neroden. 20. osebni zaimek, 22. polt, 26. slov. nogom. klub, 27. ustanovitelj IUma. 28. kraj v Trbovljah, 30. denarna enota. 81. gorjača. 82. kraj v Trbovljah. 34. zveri, 86. madeži, 88. šival,
40.	ni veliko.
SPREDNJI UK: Vodoravno:
II. po dejanju IV. indijski vladar V. izumrla žival
Navpično:	I. ognjenik
II. žival
III. evropska reka (fon.)
Tl
Iz zadnje številke našega lista ste povzeli, ila so bili te dni na območju mesta Trbovlje vsi psi cepljeni proti steklini. V naslednjem nekaj besed o silno nevarni pasji steklini in obveznem cepljenju psov.
Pasja steklina ali pa steklina sploh Je zelo nevarna kužna bolezen, ki Jo prenašajo predvsem psi, pa tudi mačke In divje živali (volkovi ln lisice).
Pri nas so za širjenje stekline najnevarnejši psl-potepulil, ki se potikajo okrog brez ellj- Posebno važno je da opozorimo ljudi na take potepuške pse neznanega Izvora, ki so v večini primerov stekli ali pa vsaj sumljivi. Da bomo vedeli, kako naj se obvarujemo te nevarne bolezni, dajemo v naslednjem nekaj navodil, ki naj sl jih vsak dobro zapomni.
Predvsem le treba vedeti, da Imamo poleg očitne, agresivne stekline še tako Imenovano tiho steklino, na kateri zbole navadno santo luksuzni psi, držali' doma po stanovanjih. Ta kužna bolezen se Izide skoraj vedno smrtno. Ozdravljenja so zelo »»441 nri,„„rl |», slmptonl (znaki) bolezni
redki primeri. Prvi se kažejo v tem, da
3				F~r	
8	... 1				Fr	i		
11 14	j 1 1*2		1“	i!	 |»	
	IHTj	Tl	[j*		
	*!	L_F		"r	21 j j 22	r
	23 j [tv7	.......		T=l	
	25 j j 261 V.			27 i !	
2 S §! 29 | J 30			31	.. i W32	
38j34ja|85[_				m«\		
37	N		89] j 40 j ]		
.......i.....
42!
žival noče ubogati, da renči ln da svojega gospodarja gleda sorazmerno sovražno. Po navadi taka oboiela žival ne maru Jedi, ki Jtb Je prej rada Imela, nasprotno pa prav pohlepne požira gumbe, kamenčke, koščke stekla, les. premog In podobno. Ce gospodar taki živali zagrozi s palico, se žival razdražena zagrize vanjo. .Mnogi psi že naslednjega dne uidejo od doma ter se potepaj.: daleč naokrog, tudi do 50 Km daleč. Ravno to potepanje živali pa. katero smo že omenili, je najnevarnejše za širjenje kužne bolezni, ker taki pal brez strahu napadajo vse. tudi večje živali kot goveda ln konje. V boju a psi nikdar ne odnehajo, zalo so taki psi navadno zamazani In zanemarjeni, krvavi, z neurejeno In pokonci štrlečo dlako. Pogled Jim je sovražen, glas pa spremenjen (zamolklo režijo), rep Jim ohlapno vlal med nogami za radi ohromelosti mišičja. Stekli psi se Izogibljejo ljudi, če jih pustimo v miru, — v primerih pa, da hučemo žival ujeti ali s palico pregnati, t.aa bo prav gotovo napadla. Peti do osmi dan bolezni psi navadno leže na tleh zaradi splošne ohromelosti vsega mišičja, ki se vedno bolj stopnjuje, tako da žival ne more uživati lirane In končno zaradi splošne Izčrpanosti pogine.
Kdal je ugriz psa najbolj nevaren, da se steklina prenese na ogrizeno žival ali člo. veka? Povzročitelj stekline se pri vseh steklih paeh nahaja v silni. Razumljivo je. da be rana nevarnejša takrat, če pride silna direktno v rano. Manj nevarni so ugrlil skozi obleko ali kosmate delo živali, ker se zobje pr| tem že večji del očistijo sline. S tem se okužba v prerejšnjl incrl zmanjša, vendar pa kljub temu ni Izključeno, ds Je človek ■11 šival neokužena.
Inkubacijska doba (čsr od nknžbe du Izbruha bolezni) Je pr| tel nevarni bolezni razmeromu dolga In traja od 14 dni do enega leta In pol; povprečno Inkubacijsko dobo pri tej bolezni pa računamo od 3 de 5 tednov.
Da zmnnjšnmn nevarnost obolenja za stek. lino, Je naša oblast odredila, da zaščitno cepim«: po enkrat na leto vse pse, hkrutl pa pobijemo vse nepotrebne ln nekoristne pse.
OBJAVE
OPOZORILO
Opazova-ii »ljubitelj« rae v potoku za stadionom v Trbovljah se poziva, da vrne ukradene race lastniku Kamnikarju (Dom in vrt), drugače bo naznanjen.
PREKLIC
Preklicujem neresnično govorico o tov. Jožofu Hauptmanu, rudniškem uslužbencu.
Vito Juvan, Zagorje 83.
PREKLIC
,	lzKublJeno. osebno legitima-
cijo št. F—071(1556/3246. - Aliče Stch. Trbovlje.
PRODAM globok otroški voziček, uredništvu.
Naalov
ZAHVALA
Veliko zalivalo sem dolžan prima. riju dr. Krasniku v bolnici Trbovlje, ker ml le s težko operacijo rešil življenje. Zulivnljujom so tudi dr. Ce-bohinu. scctri Ivanki kakor tndl <»ta-lomu strežnemu osebju zn skrbno nego. — Slavko sešlcr, Trbovlie
OBVESTILO
Sporočamo vsem članom Rdečega križa V Trbovljah, da bo rždila lotila skunščinn
urttVe v^dvt'
Dnevni red: 1. začetek ln pozdrav: 2 izvolitev delov. predsednika in zapisnikarja-?; IU?r2# It pro<l,1wl"il<a' tajnika, blagajnika
JfibSSf-^5 HL>0dT?koT' 4- 'K,roa"o nadzor.
it' iii«<nslja o poročilih: 6. razreš-birn. sa™®n,odboru: ?■ volitve novega od. 8	in raznoterosti Prosimo člane
8rižn' 'in «e občnega zbora udeleže. Vse sile za miri _ mo RK Trbovlje.