2IVL7EN7E IN fVET
TEDENSKA REVIJA — PRILOGA PONEDELJSKEGA JUTRA &T. 16.	V LJUBLJANI, 18. APRILA 1986.	knjiga 1»
SONCE NAS ŽIVI IN UBIJA
- a izvira od zvezd skrivnosten
vpliv na človeško življenje, je prastara vera. Še danes ni popolnoma izumrla. Znanost ni. ma s to vero, ki vidi v stanju
- premičnic in drugih zvezd ob
času rojstva pomembna znamenja za človekovo usodo., nobenega opravka im jo zavrača.
Drugo je pa vprašanje, ali inia sonce razen svetlobnih in toplotnih vplivov še kakšne druge učinke na živa bitja, posebno na človeka. če si predstavljamo ogromno silo sonca po eni, občutljivost človeka po drugi strani, tedaj tega. vprašanja ne moremo že v naprej zanikati. Toda videti je tudi, da mora biti nar tančnejša raziskava izredno težka, kajti baš zavoljo svoje občutljivosti je človek podvržen nepregledni množici drugih vplivov, večno spreminjajočemu se vremenu, poklicnemu življenju, ki postavlja na vsakogar različne zahteve, svojemu notranjemu zakonu, ki je razločen za vsakogar, a dovoljuje vsakomur tudi le omejeno življenjsko trajanje. Na prvi pogled je videti brezupno, da bd mogli poleg teh in neštetih drugih vplivov z metko sigurnostjo spoznati neke posebne sončne vplive.
Dejansko je to mogoče le z opazovanjem velikega števila primerov. Težko je pa dobiti od velikega števila ljudi dovolj zanesljive izjave o tem, kako se počutijo. Od vseh dogodkov človeškega življenja nam dajeta prav za prav rojstvo in smrt neomejen številčni material na razpolago.
To sta vedela tudi nemška raziskovalca, zakonca Diillava, ko sta začela sistematično raziskovati dneve smrti-Pri tem sta s presenečenjem ugotovila neko porast in nazadovanje števila smrti v razdobjih po 27 dni. Tega seveda ne smemo razumeti tako, kakor da bi vsak 27. dan več ljudi umrlo nego drugače. Tako preproste te stvari niso. Saj je samo ob sebi umevno, da so ne glede na povsem osebne usode n. pr. nalezljive bolezni, ki morejo število smrti nenadno pomnožiti, prav tako tudi nenadni mrazovi ob istočasnem pomanjkanju kuriva in podobni varoki.
Vsi ti vzroki smrti se ne bodo ravnali po periodi 27 dni. Če pa upoštevamo dobo več Let, potem se bo dalo do-
gnati, da se porast in padanje števila smrtnih primerov v splošnem vendarle ravnata po tisti 27dnevni periodi. Diillova sta preiskala mnogo tisoč smrtnih primerov iz Kodanja, Curiha, Frank-furta ob Meni in iz drugih mest za dobo petih let in sta prj tem prišla do omenjene ugotovitve.
Odkod prihaja ta perioda baš 27 dni? Pri iskanju vzroka naletimo na dejstvo, da potrebuje baš sonce toliko dni za en obrat okrog svoje osi. Na sonca pa se dogajajo tudi izbruhi Id so tako mogoč, ni. da se očitujejo tudi na zemlji v ne. kem nemiru magnetne igle- Ti izbruhi so omejeni pretežno ne določene dele sonca in zavoljo sončnega vrtenja prihajamo vsakih 27 dni pod vpliv takšnega nevarnega sončnega predela. Da obstoji v resnici zveza med porastom števila smrti in dogodki na soncu, za to je mogoče navesti zelo tehtne dokaze. Predvsem nastopi največji pare®t števila smrti vedno nekoliko dni pozneje nego najvišje delovanje sonca, ld gs lahko zasledujemo po vedenju magnetne igle. Največje število smrti zavoljo starostne oslabelosti nastopa n. pr. štiri dni po višku sončnega delovanja, isti rok velja za samomore, smrti zavoljo obolenja dihalnih organov imajo 8dnev. ni rok. To se je pokazalo iz statističnega gradiva vseh mest, ki sta jih upoštevala Diillova.
Seveda si te stvari ne smemo predstavljati tako, kakor da bi sonce ulbd-jalo ljudi. S svojim vplivom daje tako rekoč le milostni sunek ljudem, lq so iz kakršnegakoli razloga ie sami po sebi kandidati smrti. Kakšen je prav za prav ta vpliv, katere vrste žarkov ali najmanjših delcev stoje za njim, še ni z vso gotovostjo dognano. Da pe je takšen vpliv zelo verjeten, je razvidno tudi iz opazovanja norveških ribičev, da se revmatična obolenja v dnevih polarnih sijev pojavljajo v vse večjem številu nego običajno — in da so tečajni siji nedvomno v zvezi z dogodki na soncu, to je žt davno dognano.
Po razpravi dr. P. Klrcbbergerja—kJt

O LARAMANIH POD LOKMO
ANTON KAPPUS (Skoplje)
^^ 11 kmetom (predstojnikom) vas; Г Korbulič Šabanoin Rahmanom V sva hodila že dobre štiri ure Д po Lokmi in občudovala po-M mladansko nairavo. —-— Lokma je velik gozdni kompleks zapadnega dela skopske Cme gore, turški nazvane »Karadag«.
Makedonci nazivajo prebivalce skopske Cme gore »karadaklije našinci« zaradi razločevanja od pravih Cmo-gdrcev »karadaklij«, kii iimajo »livor« za pasom in žive od junaštva.
V Lokmi je dovolj srn, doda zelo malo sirnjakov, baje zato, ker je tu srnjak starina, ki vse svoje tekmece ugonobi ali vsaj prepodi. Temu srnjaku po Abedfmovih besedah nič ne more do živega.
Pogovarjala sva se s Šabamom, o lovu, o kirizii, o kačakih. Na stari bukvi je klical golob duplar, pod Biljakom mu je odgovarjal pobrattan snivar. 2o4-ne so kovale po deblih, v robidovju se je oglasil črni kos. V dolinici pod nama je zaiumelo, iz goščave je plana
v

KOČA NA LOKMI I
Karadaklije na2oci so skromni in delavni. Na podnožju skopske Сттпе gore so večinoma poljedelca in vrtnarji, po vaseh ob grebenu in na planoti pa drvarji in živinorejci. Po veri so pira-voslavinfi, muslimani in katoliki.
Šaiban ima okoli 400 ,ovac, nekaj buš, malih konjičkom za tovor in dva oslička za prevoz mfieka s planine do vafci, je skoraj premožen karadaklija našinec, ima velik ugiled ter je M zato tudi povišan v kmeta. Bil je včasi strasten lovec, ali odlkar je zaradi ustreljene sme sedel mesec dni ob kruhu in vodE in zato skoraj zgubili dostojanstvo vaiškega kmeta, je lov opustil. Sedaj sta najboljša lovca v Lokmi Abedin iz Nifcovcev ш Zejnel iz Dliurdjevdola. /
laj LJUBOTEN)
krasen srnjak in jo urnih skokov ubral po pobočju Biljalka. Strmeč sva opazovala krasno žival. Pod vrhom je srnjak obstal m debelo zadajal. »To je oni starina, samo on je v Lokmft, drugega moškega rti,« je irekel Šaiban, »vse je potolkel«.
Torej to je b® paša iz Lokme, pravljično bitje, ki mu ne more do živega ne svinec iz martiinke ne ostro zobovje brakov in volkov.
»To ni dobro«, je rekel Saban, »nesreča bo«.
Namenila sva do noči priti na Dre-no glavo in tam prenočiti pri Šabano-vem sorodniku. Hamdrje, ki se je šele pred nedavnim preselil iz Korbuliča na Dreno glavo, na posestvo zloglasnega Lacaika Islama, ki jo je bi kupil na

javni dražbi. V korbuliškem potoku naju je zmotilo krdelo divjih svinj in zasledujoč divjad sva se toliko zakasnela, da ni kazalo drugega, kakor da gireva prenočit k drvarjem pod Шја-kom.
Mjačik) se je, <po grapah im dolinah Lokme se je vleikla noč. Šairplanma je žarela v večerni zarji. V gošči je pel kos večerno pesem, a severni vete* je prinašali iz gniljarrskga polja večerno zvonjenje pri »Materi B'ožja Črnogorski« v Letnidi.
»Slišiš li zvonjenje iz Letnice, jutri bo lep dam«, je rekel Šaban. Bil je videti nelkako dobre volje in vesel. Po-zaibil je bil na prikazen pravljičnega Stfmjaika pod Bifjakom.
Akšam, večerni čas molitve vernega muslimana po strogih predpisih svete knjige. Drvarji so odložili težke sekire, po tSeh razgrniti ovčje kože im obrnjeni proti vzhodu so med klamjanjem
na lokmi
opravljali molitev. Šaban se Jim je v molitvi pridružil. Sevennjalk pa je do-našal zvonjenje iz katoliške cerkve v Letnici.
Stemnilo se je, zaplaipolal je ogenj. Ko je bila večerja — касагплk ali naši žgane i — skuhani, smo povečerjaii in obsedeli pni ognju.
Bleda mesečna svetloba se je razlila po gozdu, v grapi je zaukal vir, nočne lastovke so se preletavale po poseki.
Bil je'pogovor o Islamu Drenoglavi, Zumberu, Grlici, Murtezu Beguni in Kaljuši. Islam, Zurraber in Murtez so sirečno odnesli pete v Albanijo, le Ka-ljuša, ki se je bil s svojo tolpo preselil iiz Karadaga na Baburoo, pa je pobite krogila pri napadu na babunski ham. Islam se baje včasi še pritihotapi na Dreno giavo. ali v temli drvarji niso hoteli nič kaj točnega vedeti.
Po nekaj let h se bodo pogovarjali o kačakih in pripovedovali zgodbe, kakor pri nas o Tončku iz Trzina in njegovih .pajdaših, ki so rokovnjačili po Udmam boršitu in v Gobovcah.
Utrnite se je zvezda, se spustila oo nebesnem svodu in se zguibila tam nekje za Kosovim, za njo druga in tretia.
PRI VEČERJI V KOLIBI
Pa se je Šaban spet spomnil srnjakove prikazni iz B.tjaka in rekel, da to ni dobro. Sam zase je vzdihnil: »Majica božja pomozi!«
Na Dreno glavo so zalajal/i psi, proti nebu je švignil plamen, odjeknil je sitnel iz puške, za njim še dva, v svitu plamena se je videla domačija, ki jo je bil Hamdija kupil po Islamu na javni diražbi. Drvarji so mrmrali: »Islam, Islam«.
Sabam Jih je pozval, naj gredo v pomoč na Dreno glavo, toda drvarji se niso odzvali. Strah pred Islamom jih je zadržal.
iBrez poti sva se s Šabanom spustila v potok, lezla v hreg proti Dreno gia-
KACAŠKA 2RTEV
vi, požar nama je dal smer. Ko sva prišla na pogorišče, je ogenj ugašal. Nikjer ni bilo žive duše, le v potoku pod hišo je mukailo govedo. Na pogorišču sva našla zogljenelega psa čuvaja. drugih žrtev ni 'bilo.
Šaban je preklinjal Islama, ker .ie bil prepričan, da je to njegovo delo. Udar-
jal se je po slavi s pestmi ter si očital, zakaj ni javil oblastem, da se Islam potika okoli Dr eno glave.
Pod hršo v potoku sva našla liafn-dfjevo družimo in živino, aH gospodarja ni bilo. Arnavtinja srednjih let je sedela pod grmom, imela na prsih dojenčka, v rokah pa je držala rožni venec in molila. Poleg nje sta čepela še dva dečka. Vsem se je poznal prestani strah. Na vprašanje, kje je gospodar, žana ni vedela odgovoriti. Vrnila sva se na pogorišče in tu sta že bila dva orožnika in Hamdija.
Mam d rja je pripovedoval, da je že nekaj dni vedel o fslamovem prihodu na Dreno glavo, saj mu je po nekem pastirju postol celo pošto, da mu bo za žgal hišo im njega ubW, ako se takoj ne rzseli. Hamdiije je Islamu ponudi! denar, akio ga pusti na miru :in ga po pastirju prosil za odgovor. Medtem pa
HRANA IN RAZPOLOŽENJE
S poskusom na samem sebi je prof. Hoff z medicinske klinike v Kraljevcu ugotovil nekaj zanimivega. Več dni zaporedoma je bil jemal salmijak, da bi raziskal spremembe, ki nastanejo v krvi zavoljo okisanja telesnega mehanizma. Pri tem je zapadel t neko stanje potrtosti, ki njegovemu zna-
li. Freytag: ZVESTI TOVARIŠ
•
je sinoči okoli desete močno začel lajati domači pes, šel je pogledat in ko je stoptil na dvorišče, je počil strel. Skočil je nazaj v hišo, ali v tem je udaril plamen iz hleva. Ne meneč se za napadalca je tekel na dvorišče, izpusti)! na prosto živino, ko sta spet padla dva strela. Vrnil se je v hišo in pri zadnjih vratih so žena in otroci sirečno ušli v potok pod hišo. Napotil se je do orožniiikiov i,n šele tu je videl, da je ranjen v levo stegno. Rano, ki ni nevarna so mu jo obvezali orožniki. Od sosedov mi ni pilišel nihče na pomoč iz strahu pred Islamom 'in ker je on »tkraimon«. Mati božja iz Letnice j) h je rešila.
Hamdija je spravt'1 družino v dolino k sorodnikom, Islam je srečno ušel zasledovalcem.
DALJE
čaju sploh ni lastna in ki mu je onemogočila, da bi svoj eksperiment nadaljeval.
Nadaljnji podobni poskusi z drugimi ljudmi so pokazali, da nastaja takšna potrtost zavoljo tega, ker se izgublja rezerva alka-ljj v telesu. To je bilo posebno očitno pri neki osebi, ki je živela po spremenljivi dieti, in sicer tako. da je izmenoma po tri dni zauživala »kislo« in »alkalično« hrano. Pod kislo hrano moramo razumeti jedi. po katerih se v presnovi sproščajo kisline — kisli okus pa ni pri tem odločilen. V tem primeru so učinek kisle hrane ojačili s salmiakom in učinek alkalične hrane z jedilno sodo. Ob »kislih« dneh se je poskusna oseba držala dobesedno kislo, potrto, jokavo. Tudi pri bolnikih s sladkorno boleznijo se opazi ta potrtost, če se jim organizem preokisa.	b
ZOOLOŠKI VRT
pe bo končno ustanovil tudi v Beogradu, toda namere snovateljev se ne ujemajo z razpoloženjem Beograjčanov. Meščani, na katere se je obrnilo mestno načelstvo s prošnjo, da z darovi podpro to splošno kulturno ustanovo, so se tudi to pot izkazali zelo požrtvovalne in polni razumevanja, vendar pa je njihova darežljivost spravila inicia-torje in ustanavljalce bodočega zverinjaka v nepričakovano in pikro presenečenje. Kot »primerne« živali za bodoči zoološJ* vrt so darovalci poslali-' 800 podivjanih mačk, 76 pobesrlih psov, 1 kozo, 1 svinjo in eno tele s petimi nogami. Pripravljalni odbor pa je bil na žalost primoran odkloniti te tako »dragocene« darove.	S. B.
PROSTAK JOHANN PETERLIN
IZ ZBIRKE DOGODKOV IN FRAGMENTOV IVAN P O D R Ž A J
N
a dvorišču grajske pristave ob nemški Muri so se zbirali vsak dan v dolgih vrstah fan* tje in možje iz vseh krajev slovenske zemlje. Tesno pri*
_ tegnjeni okoli pasu eo si na«
ravnavali kape — tu pa tam je kdo po* tegnil z raztrganim komolcem preko zarjavele aH plesnive pločevine z na* pisom FJI, preden si je nataknil ko* privasto pokrivalo na glavo — pihali drug drugemu prah in smeti z ramen ter se molče spogledovali. Njih obleka splahljive barve se je dostojno prile* gala njihovim splahnjenim životom in prstenim obrazom.
Točno ob enajstih, ko je udarilo kladivo stolpne ure zadnjikrat, se je pojavil pred vrstami rezervni nadpo* ročnik Oskar Lippusch, slok mladenič z železnim križcem na prsih in e hro* mo levico ob životu.
Narednik, ki se je pripravljal že dol* go pred enajsto uro na svoj službeni nastop, je rezko zaklical:
—	Habt acht!
In vrste uerhlih mož so se zravnale.
Z jastrebastim pogledom je preme* ril nadporočnik vrste, da se je zdelo, kakor da vidi vsakega posameznika. Narednik je s trdimi koraki stopil pred nadporočnika:
—	Z um Befehl, Herr Oberleutnant!
Nadporočnik se je obrnil k svojemu
ordonancu, ki je stal natančno šest ko* rakov za njim. Ordonanc se je pognal k naredniku ih mu s predpisanimi gibi izročil dolgo, ozko knjigo s črno rume* nimi platnicami. To se je zgodilo sle* herni dan z mehanično točnostjo, brez najmanjše spremembe v hoji, na obra* zu ali v kretnjah.
In vendar se je pripetilo, da se je ordonanc spotaknil in se zaletel v na* rednika.
V	vrstah se je zganilo.
—	Verdammter Kerl! je siknil nad« poročnik v slugo, ki ga je bil narednik že sunil na pravo mesto.
V	vrstah je zašušljalo.
Nadporočniikov obraz se je posinjil.
Njegove oči so štrlele v vrste.
Narednik je pričel čitati z visokim glasom:
—	Ker se množijo s strani gospodov oficirjev pritožbe, da moštvo...

—	Halt! je zamahnil nadporočnik z desnico, poklical k sebi narednika in mu velel:
—	Poiščite moža, ki se smeje! Dva, tri, vse!
Ramena v vrstah so se znižala. So* sed je pogledal soseda
Narednik je stopil med vrste.
—	Tisti tam! Eden, dva, tri, štiri — deveti mož v drugi vrsti! Sem z njim! se ie zadri nadporočnik.
Narednik je privedel čokatega moža iz druge vrste.
—	Verfkichter Gauner! Jaz ti bom že pokazal! se je zapičil vanj nadno« ročnik in ukazal naredniku:
—	Berite naprej!
Narednik je odprl knjigo, poškilil na nadporočnika in pričel znova:
—	Ker se množijo s strani gospodov oficirjev oritožbe. da moštvo ne po* zdravlja z dolžno spoštljivostjo svojih predpostavljenih in tako krši vojaško disciplino, je poveljstvo odredilo, da se vsak primer subordinacije po služ* beni dolžnosti nreišče in krivec гк> ob« sfn'eČTh zakonih kaznuje.
Vrste so stale trdo in mirno, le oči pod kapami so se premikale.
Narednik je čital dalje:
—	Vojno sodišče je obsodilo zaradi bega k sovražniku četovodjo Feliksa Drenika, korporala Johanna Vrviča in Jožefa Logarja ter prostaka Vaclava Plahuto zaradi nepokorščine na smrt z uetreljenjem. Prvi trije so bili sojeni v kontumaciji, nad zadnjim na ee je sodba takoj izvršila.
Nadporočnik se je okrenil k nared« niku:
—	Povejte to moštvu v njih vindi« šarskem narečju!
Ko je narednik spregovoril in so m o* žje slišali popačeno domačo govorico,
KONJ NAŠEGA JUNAKA
Kjerkoli se je pokazal naš junak, po« vsod je vzbudil pozornost. Njegovo rumeno kljuse je spravilo marsikoga v smeh. Toda ljudje so navadno prav kmalu postali resni, ko so videli mo* gočni meč, ki je rožljal ob sedlu in ko so zagledali junakove oči, ki so se sve*
niso stali več tako trdo. Tu pa tam se je kdo celo prestopil.
Na stezi spodaj za pristavo se je prikazala mlada dama. Takoj za njo je pritekel pristen nemški boksar, zdir« jal čez travnik in se zakadil v moštvo na dvorišču.
Nadporočnik je pomahnil dami m velel naredniku:
—	Abtreten!
Vrste so odstopile med smehom in truščem.
—	Privedite moža jutri na raport! Kako mu je ime? je pokazal nadpo* ročniik naredniku čokatega moža, ki so
I
tile v višini pol metra nad mečevim ro» čajem. D' Artagnan se je dobro zave« dal svoje smešne postave na konjevem hrbtu, ker je pa bdi v resnici dober ja« hač, se je veličastno vzravnal ter se kazal, kakor da je vse v redu. In tako je prišel v miru do Meunga.
TRIJE mušketir:
ALEKSANDER DUMAS ST. © ILUSTRIRAL N«RRETRANDERS © P3NATIS NI DOVO!
je baš pripravljal na brco bližajočemu se psu.
—	Johann Peterlin, gospod nadpo« ročnik.
—	Dobro!
In nadporočnik je krenil po stezi za pristavo.
Narednik je pristopil k Peterlinu:
—	Zdaj pa imaš! Dobro veš, kako te ima na piki. Sam huddč ti ne bo po« magal!
—	Vem, da se to pot ne bom izma* zal. Ampak permejduš, fant se ne bo igral z menoj! Peterlin je mrko pogle« dal za nadporočnikom in stisnil pest.
—	Ne prenagli se! ga je posvaril narednik.
—	Na fronto pojdeš, to je najmanj! so jekli možje za njim.
—	In prav jutri zvečer se odpelje nov maršbataljon na fronto, je pristan vil narednik.
—	Veš kaj, Čok, je svetoval Peter« linu tovariš Židan, njegov.sosed iz do« mače vasi, nič za to, če pojdeš z marš« bataljonom. Te vsaj nazaj ne bo več!
—	To pa vem, to!
—	Ne mislim, da bi se ti imelo kaj slabega zgoditi, ampak saj veš, kako je. Boš žc našel priliko. Ta čas bo pa
PRVO PRENOČIŠČE
Ko je naš junak pred stanoviščem stopil s konja, se je ustavil njegov prvi pogled na lepem in imenitnem gospodu ki je stal z dvema drugima ob odprtem oknu v pritličju ter se razgovarjal z njima. Zdajci so se vsi trije zasmejali te d' Artagnan je razumel taikoj, da se
smejejo njemu oziroma njegovemu kljusetu. Ker je v navadnih razmerah zadostoval že najmanjši posmeh, da se ie naš mladenič razkačil, je umljivo, da v tem trenutku nikakor ni hotel biti predmet njihovega zaničevanja.
a
в249
itak vse hudič vzel.
—	Pa še prej, ko mislimo! so pritr« dili možje.
—	Janez, le dobro premisli! Še po« sebno, če bo res kmalu konec vojne, se je oddaljil narednik.
Peterlin se je razjezil:
—	Ta hudič me ne more živega! O, eaj vem, kdo je! Ferlinov iz trga. Iz« prijen študent, ki ga je ta nesrečna vojna posadila na konja. Njegova ma« ti še danes ne zna nemški, njega je pa sram svojega imena! Ko bi bili Ru« si vedeli, na kakšno srako streljajo, bi poslali nanj celo granato, tako ga je
pa zadela samo drobna kroglica. In namesto da bi bil vesel, ker mu ni tre« ba več na fronto, nas privezuje in mu« či — nas može, vajene trdega dela, on postopač smrkolinski!
—	In samo za babami leta! Da bi vsaj ujel kakšno kugo, pa pošteno!
—	On? Je preneumen za to!
—	In ta lajdra, kako je nafufrana!
—	Prej je imela praporščaka Klintza, tistega dolgina, ki so ga baje potem Lahi zarili živega v kraško kotlino, za njim majorja, zdaj ima Lipuša in ju« tri bo imela Pipuša!
IMENITNI TUJEC Zato si je tujca nekoliko pobliže ogledal in videl, da mora imeti mož kakih štirideset let. Imel je črne, ostre oči, njegov obraz je bil bled. nos je imel močno naznačen, njegovi brki pa so bili črni in gojeni. Imel je vijoliča« sto modri suknjič in prav take doko«
lenske hlače. Njegova obleka je bila nekoliko pomečkana. Videti je bilo, da je nosil obleko, ki je bila delj časa v telečnjaku. Vse to je videl mladenič z enim samim pogledom, obenem je pa čutil, da bo imel ta tujec nekoč velik vpliv na njegovo bodočo usodo.
—	Komandira ga pa, kamandira! Ka« dar jo zagJeda, je kakor čičarski pu« ran.
—	Veš kaj. Čok, kar nanjo se obrni, pa te bo Lipuš vzel za ordonanca!
Tako so sipali možje svoje sodbe, Peterlin pa je mislil samo na to, kaj ga čaka. Permejduš, pa ravno zdaj, ko sem se priglasil v delavski bataljon, da se ga rešim! In Rezi sem že pisal, da pridem med potjo domov! Sam hu« dič me je premotil! je šlo po njegovi glavi.
—	Glej jo lajdro, tamle gre! Goto« vo sta se sprla.
—	Saj danes še za babe ni, tako je siten.
—	Vidiš, Janez, zdaj jo naskoči!
In možje so se smejali.
—	Janez, Lipuš gre! Skrij se!
—	Briga me Lipuš, cigan ciganski! je odvrnil jezno Peterlin.
—	Kaj? Kdo je ta mož? Kdo ate vi? je zarcnčal zdajci nadporočnik za nje« govim hrbtom.
Peterim se ni prestrašil. Počasi se je obrnil proti Lipušu.
—	Kdo ste? je srepo zijal vanj nad« poročnik.
—	Janez Peterlin, kakor veste
PRVI TEPEŽ Nov posmeh od okna je udaril v mladeniča. D'Artagnanova kri je vrela in jezno jim je zaklical: »Hejl Povejte vendar, zakaj se prav za prav smeje* tel Mogoče se lahko skupaj smejimo!«
»Ne smejem se pogosto,« je odvrnil tujec, »vendar si pridržujem pravico
do smeha, kadar me je volja.«
»Zaradi mojega kljuseta se smejite, toda ne bi vam svetoval, da bi zasme« hovali njegovega gospoda!« je kričal d'Artagnan, ki je bil izvlekel meč ter se preteče bliža! svojemu nasprotniku.
—	Vi, rekrut! Kako govorite?
—	Drugače ne znam.
Nadporočnik se je premagoval, toda
na njegovem obrazu se je sprehajala nemirna senca togotne jeze. Zakričal je:
—	Narednik! Kje je narednik? Ce» tovodja! Naučite govoriti tega moža!
Četovodja je narekoval:
—	Pokorno javljam, gospod nadpo« ročnik, moje ime je Janez Peterlin.
—	Ne! Gemeiner Johann Peterlin! Vi idiot!
—	Janez sem. Kaj je idiot, ne vem, vem pa, kaj je falot in kdo je falot! je zavrelo iz Peterlina.
Nadporočnik se je potegnil od jeze.
—	Četovodja! Pazite na moža, do« kler ne pride patrulja maršbataljona! se je raztogotil in odhitel navzgor pro*
ti grajskemu poslopju.
★
Ves čas do večera je vrelo v Peter« Hnovih možganih Od najpreprostejše« ga pa do najbolj zvitega načrta — vse« vprek so se križali maščevalni nakle« pi v njegovi glavi. In ko se je zvečer, utrujen od misli in hoje, naslonil na vlažni zid v mračni podzemski kleti, mu je bilo navzlic strupenemu hladu, ki je omamljal njegov mozeg, kar pri« jetno pri srcu.
Iz prijetnosti ga je zdramil vojak, ki mu je prinesel prežgane juhe za ve« čerjo.
GLEDANJE PO OVINKIH
Velikih ameriških zvezdarekih daljnogledov z zrcali, ki imajo že po nekaj metrov premera, skoraj ne bodo mogli več prekositi, ker je izdelovanje tako velikih zrcal in leč eilno težavno- Izdelujejo pa zdaj v Ameriki načrte za daljnogled, čigar povečava bi biila enake refraktor-ju in zrcalo bi imelo 30 m v premeru. Opazovailo bi se z njim samo po »ovin. ku« s pomočjo svetlobno električne celi. ce. Razmeroma majhna ©lika tega ali onega ozvezdja, ki jo meče na zaslonko navaden manjši teleskop, bi se otipavalo s svetlobno električno celico, kakor pri televizijskih aparatih V električne Impulze spremenjeni svetlobni odtenki bi se več tisočkrat ojačevali m potlel iznova sestavljali v prvotno sliko, ki bi bila seveda neprimerno večia in svetlejša. 2e z današnjimi pripomočki bi se Po tej me. tod I lahko gradili tako močni daljnogledi, da bi skoznje lahko opazovali živi j«, nje na Marsu, ako ee slike ne bi »pačile
—	Janez, so je ozrl vojak po straži in rekel z glasom, ki je pričal, da čuti z njim, v Gradec te bodo peljali. Kor« pora! iz pisarne mi je povedal. Dobro se drži, pa zbogom!
In že je zarožljal ključ v vratih.
Peterlin je stal nekaj trenutkov trd, nato se je vzravnal, vrgel posodo s prežgano juho v zid in se odločil:
—	Zaradi nepokorščine na smrt z ustreljenjem? Ne!
Z obema rokama se je potipal nad boki in zaklel:
—	Svinja fertinska! Tudi zate pride dan plačila!
*
Drugi dan dopoldne.
Na dvoriščnem hodniku mestnega poveljstva so se zbrali fantje in mo< žje, komandirani k raportu.
—	Kje je prostak Peterlin? je vpra* šal jezno nadporočnik Lippusch.
Narednik je stopil preden j:
—	Pokorno javljam, gospod nadpo« ročnik, prostaka Johann a Peterlina ni.
—	Kje je? je vprašal sam major.
—	Pokorno javljam, gospod major, prostak Johann Peterlin se je obesil.
Major je stopil k nadporočniku in rekel:
—	Javite njegovim, če jih ima, da je umrl zvest cesarju in domovini!
zaradi prehoda žarkov skozi nehomogene plasti našega ozračja.
VIJOLICA (Chr. Schtttz — izrezanka)

P E T E L I
JOSIP L
sak koira.v, ki ga človek napravi na predvečer, je bKžji uspehu«, premišlja gospod Brence ш potu proti Sv. FUo-rijianu.
M i čna cerkvica na zelenem holrmu, tesno ob plečih gorenjskega velikana, ga vabi v višine k svojemu pa-
N POJE
PAJNE
dat močno vabečim. Vse je po dvoje krog njih. Od metuljčka do mušic, od strnada do ornega kosa, vse živi, in vse sili v goščave. Dan je presvetel, ljubezen se mu umika.
Gospod Brence strmi v vsesplošni nemir, občuduje ga, raduje se z njim in razburja. Tudj v njem ie znova za-
vrela kri. Ne kri ljubezni, pa vendar ljubezen, ki se v svoji slepoti približuje smrti. Ne zmoti ga parček zajcev, ne lahkonocra srna, kaikor da bi ta ži-vad nc bila času primerna, zastarela.
tronu, ki ugaša grozeče zublje plamenov. Da, plamenov!
Pomlad je. Doba nemira. Nepokoja strasti. Vse drhti. Teloh se je umakni! ponižnim vijolicam, nevidnim, a ven-
Misli mu beže na vse peteline, ki jim je kedaj pretrgal speve ljubezni, na mnoga jutra blaženega miru, nestrpnosti, naporov in uspehov. Vse in mnogo je že doživel, česa naj še pričakuje?
Prsa se mu široko razprostro, ko zapusti temno senco bukovega gozda, še golega, spečega, in vendar poinega pomladanskega žiivienia. Na strmi tira-tinici obstoji, da hi sj mu čuvstva nekoliko umirila..
Presenečen obstane. Dvojie velikih očj strmi vanj. Gorečih, grozečih. Lahno valovanje postaja burnejše, pogled se ne umakne. Osemnajstletno dekle, z Gregorčičevimi poezijami v naročju, drhti pred njim. Pesmi jii razplamteva-jo iskre nemira, prav ko čaka nečesa, da se dvigne iz nižine k nji v samoto, na strmi rob Sv. Flori an a.
»Tudi ti si se zbudila s prirodo? Je li to tvoia prva pomlad?« šepne v se gospod Brence. Molče se gledata. Raz enega slepi nemir, raz drugega osup-njeno spoznanje.
Gospod Brence je prisedel. Misli so se miu podile krog obraza kakor nadležne mušice, čim bolj jih je odganjaš tem bolj so tiščale vanj. Cvetka ob njem pa je do čudovitosti razžar^-ala.
»No, gospod, jiutri ga pa bova, le kure se trdo drže prj njem, ves je še opla-šen«, se oglasi izza plota njegov lovec, ki je vsadil k Sv. Morijami ono nežno cvetko, sedečo poleg njega. »Prava mr-ha"je! Premeten petelin!«
Neprijetno je bilo gospodu Brencetu, da je mož zavrtel kazalec njegove du-ševnosti tja. kamor si ga je prav za prav usmeril sam. Molče so odšli vsi trije v malo hišico, edino ob svetišču krotilca plamenov. Micka je kot bišina gospodinja — mati je umirla ob zadnjem sadu svojega telesa — ur.no pripravila večerjo, žgance z velikimi oc-viinki. Jedli so molče, nad skledo so pa skoraj glasno šumele pritajene misli.
»Kar seda.jle bom stopil na rob, da ga zasliši m, kje bo sedel na gred. Dobila ga bova, gosipod. le kure me skrbel Da bi ga le ne odpeljale!« je modroval vestni lovec. In je odšel.
Micka je pripravlja gospodu udobno ležišče na mehki slami v svislih. pre deljenih v dva dela. Hiša je bila poli: ostalega drobiža in komaj bi bilo v tu. prostora za dva odraščena moža.
Petelin poje spodaj. Ob dveh bi bilo t'eba biti na nogah. r/ato se je gospod Brence kmalu zleknil po mehki slami.
i
Večerne urice ga niso hotele zapustiti in so se jele zarivalii v noč. Vse je postalo kakor sen. Petelin je nestrpno klepal, drobil, grgral, cmoka! in pihal, preletava! se in spuščal h kuram. Ke-daj in kako je preskakoval, gospod Brence tega še sam ni dobro vedel. Nizki predelak s visel ga-ni kaj oviraj.
Ob zgodnjii ponočnj uri je oče iskal gospoda na grede h, kamor je na večer legel, pa ga ni takoj našel. »R, seveda seveda če petelina zvabijo kure,, ga je res težko dobiti! Ne vem, kaj bo, gospod !«
Gospod Brence se je ogrnil v plašč noči in razmišljal o. očetu in hčeri, in življenju samote.
Došla sta preko roha. Gosto bukovje zaktiva severno stran hriba Sv. Flori-jiana, kj pali prirodo, zato da jo lahko obliva z mrzlo prho.
Preveč sta se zakasnela. Gori v pečinah se je že oglašal planinski kiralj js svojim skrivnostnim »Ciiuššš!«, tu v bukovju pa je že preveč gostolel njegov veliki tovariš, znak, da ga je družina kokoši že razpi.ua in ia ga vabi z drevja n i prosta tla.
Ory ezno se približujeta. Korak za korakom. Samo en streljaj bi še bil do njega, tedaj se pa spusti petelin na dno, med kokoši. Gospod Brence ne pomiš-lja dolgo, — bo ali ne bo. Rezek polk — in velika ptica leži na tleh. S par koraki sta pri nji. Lovec pobere--. kuro,
gosipod Brence odide--z velikim
mačkom. —
Fr. Walther; TRZNI DAI\
IZ LITERARNEGA SVETA
ANTON ALEKSANDER TURJAŠKI (ANASTASIUS GRCN)
Ob tridesetletnici rojstva
in se d em d e s e 11 e t niči »miti.
Eden »aijznaineruitejaih avstoijako-nem-fikiih pesniikov s« je rodil 11. aprilu 1806 v Ljubljani v dvorcu neruskega križarskega rede- Bil je potomec stavne rodbine Turjačanov, ki »i je pridobila za slovenske dežele zlasti za česa bojev s Turki dosti zaslug. Mati mu je bila polhogmajska baronico.
Mlada leta je preživeti na očetovem posestvu T ur nu prti Leskovcu, šolal se je na Dunaju v vzgojevaiiišču za pienriče, kjer rou je bil sošolec poznejši hrvaiteki ban, Josip grof Jelaoič, nekaj let v Terezijaniš-ču in potem v KlinJkowstrorooveni zavodu, kjer je bfl šest le* starejši Prešeren kot hišni učitelj za njegov duševni in pesniški razvoj velikega pomene. Prebiral je z mjam Valvazorja ter itaili jonske in nemške pesnilke- Svojemu mentorju in prijatelju je hranili hvaležen spomin ter mu poeveh'1 prekrasno poemrtnico.
.O svobodoljubnih nemških pesnitvah, ki so bile velikega pomeri« in pesniške vrednosti, na tem mestu ne bom govoril, pač pa monam opozoriti, da je »eznanij Nemce г lepoto slovenskih narodnih pesmi, i2med katerih jih je petdeset prevedel. Pni Izberi so mu pomagali Prešeren, Stanko Vnaz in Errvil Koriitko.
V	kranjskem deželnem zboru je bii čian nemške skupine, nasprotne slovenskim narodnim težnjam. Znam je njegov izrek, da prinese vso slovensko literaturo v žepnem robcu- Umevno, da so mu to takrat zeAo zamerili kot prezirljivo zaničevanje, daai kot poznavalec svetovne literaiture ocenjujoč vrednost taknat malo&evilnih slovenskih literarnih proizvodov ni imeJ tako zelo napak, ako je mislil na njihovo trajno vrednost in veljavo.
Umri je 12. eeptenubra 1676 v Gradcu-Zadela ga )e kap Pokopan je bil v mavzoleju svojega gradu, kamor so ga prepeljali oktobra 1877.	,
V	Ljubljani so mu nekaj let po smrti postaviilii na rojstni hiši spominsko sobo. Ker eo to izkoristili v nemško demonstrativno slavnosi, je bilo odkritje v senci bajonetov ob ogorčenju slovenskega prebivalstva, Sedaj je ta spomenik, (ki g« je ie dolgo čuvala policija) odstranjen. V šoli so nam siikali Anestezija Griina kot navdušenega boriitelje za svobodo in So-večanstvo, kar so pričale tudi njegove poezije.
Tembolj sem se čudil, ko sem z dvema sorodnikoma sošolcema 1882. torej šest let po njegovi smrti — iz Krškega (na povTatku iz Zagreba) obiskali sosedni Le-skovec in si ogledal na Turnu pesnikov mavzolej. Dobili smo tam starega očanca. bi nem ie pripovedoval, da eo bili kmeitje ■Dne mgidmatfumi in aevražai Mr hoteli vzs-
ANASTASIUS GRtTN
ča pesnika iz grobnice — ker jje pred odpravo tlake kmete vprega! v plug, ter jih tudi sicer nečloveško odiral- Četudi je mož brez dtvoma pretiraval in četudi je bol morda oskrbnik in volpet mnogo bolj kriv kakega nedostojnega ravnanja s tlačani nego veSinoma od posestva odsotni lastnik, je vendar to pripovedovanje značilno za razmerje med gospodo in kmeti in za spomin na nekdanje čase. Da hi stairi možak nam mladim gimnazijcem naitvezal prazne bajke ter črnil pokojnikov spomin brez vsakega povoda, pa vendar ni bilo venjet* no. Danes po preteku tolikih let novo po-kečenje pač ne bo več poznalo teh sovražnosti.
Vsekako zasluži A. Griin, de se spominjamo njegovih zvez s slovenskimi rodoljubi in zlasti njegovih zaslug e prevodri naših nairodnih pesmi-	Dir. Fr- Gosti
NOVE KNJIGE IN BEVIJE
Uredništvo je prejelo: ZDRAVNIŠKI , VESTNIK 1 VIH.. 5t. S. Na uvodnem mestu je objavljeno (prvič is francoskega rokopisa prevedeno) delo predstojnika znanega 5viear«kesra sanatorija Bel-vedere v Leysinu dr. F. Cardisa »Silna krvavitev iz pljuč; smrt zaradi popolne zamašitve sapnika in bronhijev brez atelek-taze<. ki obravnava za medicince zlasti pa m ftizeologe nenavaden primer iz vsakdan-
je prakse. Sledi začetek poročila znanstvenega raziskavanja v internem oddelku ljubljanske državne bolnice (predstojnik docent dr. Iv. Matko, sekundarij dr. Božena Merljak) o »Vlogi holesterina v človeški preosnovi in pri holestennovi plevritidi<. Prvi del tazpravlja o fiziologiji in patologiji holesterina. Predstojnik brežiške bolnice dr. Jos. Cholewa razpravlja o »Poskusih kemoterapije in biološke terapije rakastih obolenj«. Članek, umljiv tudi inteligentnemu laiku, govori o sedanjem stanju zdravniške vede pri zatiranju raka. Dr. Miroslav Delič (državni sanatorij za jetiko kosti v Kraljeviči) poroča o primeru konge-nitalne kifoze neke 131etne deklice. Za zdravnike nedvomno zelo zanimiv je slučaj, ki ga opisuje dr. Maks Kremžar (Dom. Žale) v članku »O celiakiji« (s sliko). Dr. Ernest Hammerschmidt se spominja 251et-nice odkritja salvarzana po prof. Pavlu Ehrlichu. Končujejo se vtisi s potovanja v London dr. Minara »Organizacija bolnic in zdravniškega stanu na Angleškem«. Avtor prihaja do zaključka, da ie sistem angleških bolnic za našo dobo prekonservativen, sistem klinik zastarel in škodljiv znanstvenemu udejstvovanju, da pa je sistem angleškega študija medicine dober, organizacija zdravniškega stanu pa izvrstna. Dr. M. Justin odgovarja v sporu za in proti Knaus-Oginovi teoriji doc. dr Škerlju in dr- Ravniku ter pravi: iResno predavanje resnim ljudem-ženam. ki se jih tiče. Je vedno na mestu in le v interesu naroda ie, če se to odkritje pove tudi javno onim ki se jih tiče. Kaj iim pa imamo skrivati?« V novi aktualni rubriki »0 ljubljanski bolnici« je ponatisnjen važen članek operaterja dr. Otona Bajca >0 potrebi nezgodne bolnice«. V zvezku je tudi naravnost potreben prispevek dr. M. Kremžarja 'Nekaj jezikovnih ia pravopisnih opazk«, ki zahteva v imenu slovenske medicinske literature čist in pravilen jezik. Uredništvo pripominja, da bo skrbelo za iztrebitev nepravilnosti v strokovnem glasilu. Zvezek vsebuje še zanimive rubrike »Iz zdravniških društev«, •Stanovski vestnik«, »Iz socialnega zavarovanja«, »Iz medicinskih časopisov«, »Nove knjige« in Drobne novice« (kjer je napovedan nekrolog slavnemu ruskemu učenjaku prol. Pavlovu). »Zdravniški vestnik«. ki ga ureja predstojnik sanatoriia na Golniku dr. R. Neubauer, bi moral biti pač v rokah vsakega slovenskega zdravnika, pa tudi inteligentni laiki bodo našli v njem dovolj pouka. Naroča se pri upravi na Golniku in stane celoletno za medicince samo 50 din, za ostale pa 90 din.
RAZORI, list za odraslo mladino 1. IV., aprilska številka. Nadaljuje se povest Ugrabljeni bogovi z ilustracijami F. Stiplovška. VI. Roječ piše o čebelah. Pavel Kunaver pa daje dobre nasvete za izlete. Jože Zupančič poroča o Ponovičah danes In nekdaj. Joža Herfort nriobčuje odlomek iz romana »Sin črnih gora«. Nadaljuje se Jos. Brinar-
ja kramljanje o Pavlihi in njegovih veselih pustolovščinah. Številka vsebuje poleg lepih slik še druge zanimivosti za mladino. List urejuje ravnatelj meščanske šole na Rakeku Tone Gaspari in stane celoletno 30 din.
PRAKTIČNE NOVOTE
Dviganje nitk s sesalnikom za prah
Tudi sesalnik za prah se da uporabljati za odstranjevanje nitk s preprog, če ga opremimo s posebno pripravo za to. To je ozek kovinski kos z nazobčanimi gumastimi robovi, ki se na preprost način vrine v šobo sesalnika, kjer ga pritrdita dve navadni vzmeti. Gumasti zotci molijo kakšna 2 mm
preko šobnega roba in zagirabijo tudi najmanjšo nitko, sesalni tok skrbi potem za to, da gredo te nitke dalje v nabiralnik. Gumaste šobe vložka učinkujejo tudi v toliko ugodno, ker vzravnavajo dlako preproge pri delu. Dvigalnik za nitke puatimo najbolje stalno na sesalniku, ker bi se vzmeti e čestim vtikanjem in iztikanjem sčasoma oslabile in ne bi več tako trdno diržale priprave v šobi. Vložke dobimo v vseh velikostih, tako da si izberemo lahko pripravnega za naš sesalnik.
APRILSKO VREME (H. Ost — lzrezanka)

Sft \ л ч л
PROBLEM 155
K. Olsscm
Mat v dveh potezah
Rešitev problema 154 Tb7—e7!, Lg7—b2 (a); 2. Te7—c7, L poljubno; 3. Tb8 + ; 1... Lg7-r-e5 (b). Sedaj more beli k sreči potom 2. T X еб raizbiti pat-pozicijo in v naslednji! potezi po K X a7 s 3. Ta5 matiratii. Lehka, toda zelo dobro posrečena miraieituira.
KRI2ALJKA
C r a s s u s
Vodoravno: 1- nasprotje podu, tlom, 5. naš oče (arabsko, naslov za župnike; v Abesiniji poglavar cerkve, tak naziv je nosil Ignacij Knoblehar), 8- tujec (atesinsko, ime je videti potvorjeno iz »Frank«, Francoz, 9. dejanje; položaj v službi; 10. zelo spoštljiv naslov v Etiopiji, 12. priimek sloven. novinarja iz Trsta. 14. presihajoč potok v Abesiniji (obratnica; ista beseda znači »perot« v latinščini in »mesto na južnem Tirolskem). 16. pri orientalskih piscih pokrajina med Sirsko puščavo in Elbru-som, 18. poglavar v Abesiniji, 19. prihaja za plimo, 2l. pes vitkega plemena. 22. sre-bljaj. 23. sikajoč glas, tudi slov. priimek, 24. denar in utež v Siamu, obenem zvalnik grške besede »pais« (deček), 26.1oj (latinsko, od iste besede je franc. suif), 28. gl.
mesto Italije, 30. čekan, rivač, okSl, 32. okvir (srbhrv. izposojenka iz nemščine), 33. oblika glagola »hitati«, 34. organ vida, 36- zli bog, 37. atesinsko žensko ime »Prelepa si« (Jutro 16. 2. 36), 38. najznamenitejši franc. mladinski pisatelj, tudi slov. prosvetni delavec, ki je v Novicah 1S58 ponašil Chateaubriandovo >Atalo«. 39. cesar, kralj (abesinsko).
N a v p i k: 1. nasprotje jugu, 2. v starem testamentu dežela, bržkone Abesiaija, odkoder je Salomon dobival razne dragocenosti, 3. gospod (češko, poljsko), tudi grški pastirski bog. 4. sila, moč (abesinsko, često v lastnih imenih). 5. turški naslov (obratnica), 6. tolči, tepsti; bivati, eksistirati, 7. čustvo, strast (lat.). 9. doba. 11. pubič, tudi moško ime (po izreki), 13 eskimski čoln (obratnica). 14. vojak (arabsko, turško), 15, sveto mesto v Abesiniji, 17- vrsta italijanskih vojakov (»drzen«), 19. medved (pro-vensalsko, iz lat. ursus). 20. meriti (angleško, prim. slov. amati. nem. ahmet, iz. lat. adaestimare), 24 kuhinjska posoda, 25. il (ovica),27- pisec romana »Bela krogla«. 28. zver. 29. slov. slikar 31. riba (acerina ceirnua). 33. medmed smeha, 35. rudo (del voza), 36. sin (arabsko).
Za pravilno rešitev razpisujemo nagrado v obliki slovenske knjige. Odgovori morajo priti najkasneje do 20. t m-.
ZA BISTRE GLAVE
225
S sadnega trga Neka gospodinja je nakupila sadja za 50 din. Dinje so bile po 5 din ena, jabolka vsako po 1 din, slive pa po 10 par. Koliko sadežev teh vrst je nesla domov?
UREDNIK IVAN PODRŽAJ. — TELEFON ST. 3126 — UREDNIŠTVO NAČELNO NE VRApA ROKOPISOV — IZDAJA ZA KONZORCIJ ADOLF RIBNUiAR — TISKA NARODNA TISKARNA V LJUBLJANI, PREDSTAVNIK FRAN JEZERSEK Uredništvo in uprava v Ljubljani, Knafljeva ulica 5 — Mesečna naročnina Din 4.—, po raznaSalclh dostavljena Din 5,—>