If

Si
PmWkhed ud dittrlbiited under permit No. 728) antlior. By IK« Act of Octobei 6, lfl7, on Me at the Port Office of Clevelaitd, Ohio. By order of the President, A. S. Bnrlemon, Poitmaiter Geo.
THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO
THE BEST MEDIUM TO REACH 180.000 SLOVENIANS IN U. S., CANADA AND SOUTH AMERICA.
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva.
"WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDIVISIBLE WH H LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL,"
^LUME v.—LETO V. Copy 3c.
CLEVELAND, 0., V TOREK ^TUESDAY) JAN. 10th, 1922.
ŠT. (NO.) 7.
Entered as Second Class Matter April 29th 1918, at the Post Office at Cleveland, O., under the Act of Congress of March 3rd, 1879
Posamezna številka 3c.
% APELIRA NA RUDARSKE POD-lElKE V ILLINOIS.
POŽIVLJA, DA PRIPRAVLJO PITTSBTJRŠKE IN JUŽNO-OHIJSKE PODJETNIKE DO TEGA, DA BI SE POGAJALI GLEDE NOVE MEZDNE POGODBE.
of	9, jan. — Iz virov United Mine Workers
America se poroča, da je vrhovni unijski predsednik "hn L. Lewis prepustil illinoiskim rudarskim podjetni-^ nalogo, da privedejo na skupno konferenco za pre-S'^jove centralnega kompetitivnega polja pittsburške JUzno-ohijske podjetnike, ki so pred nekaj tedni izja-da se ne marajo pogajati z unijo glede tklepa na-' mezdne pogodbe.
j'e. ^^^j^tniki iz Illionoisa in Indiane so povabilo za kon-imela vršiti 6. januarja v Pittsburgu iti ^perejeli, toda pozneje; ko so ohijski in pittsburški ' 80 ^	povabilo Lewisa odgovorili z odklonitvijo,
cg '^^^^j^tniifi iz Indiane si.gestirali uniji, da se konferen-opusti, nakar se je to tudi storilo in je bila kon-
IRSKA BREZ
VLADE.
DE VALERA PROPADEL PRI VOLITVAH ZA MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA. OB L.JUBLJA PODPORO NOVI VLADI.
Dublin, 9. jan. — Irska je d«, nes brez' svoje vlade. Eamon de Valera je odstopil od predsedniš-,tva, in pri glasovanju za ponovno izvolitev na predsedniško mesto, ozirbma na mesto ministrskega predsednika svobodne .;r-ske države je propadel z dvema glasovama manjšine. Proti njemu je glasovalo 60 poslancev, zanj pa 58.
De Valera je dal razumeti, da stopijo iz vlade vsi člani njegovega kabineta, brez ozira na t'o, da-li so glasovali za pogodbo ali proti.	.	1"

Iji* iirH
ini
M 1

/

preklicana.
nil	časa pa je glasom nocoj podanega nazna-
\\]^ illinoiskih podjetnikov, Rice Miller, pisal Le-pismo, v Katerem ga poživlja, da skliče mezdno kon-
jetv) v- v""*" uradniki pravijo, da Miller in iHinodski pod-V ^'-^i Žele konference vsled tega. ker bi radi, da bi se pla-
ze
ev či rnpreje znižale, in ker žele, da bi rudarji bj	sprejeli odpravo "check off sistema, tako, da
(lltoifi ^^'^šanje že rešeno, kadar bi prišlo do končne }I() ''■erence in sestavljanja nove ponudbe.
^^dsednik I.ewis je iiu to oovabilo Millerja odgo-
Sporočam vam, da sem prejel vašo brzojavko od 5.
asa zveza protestirala:
^^^tereni izjavljate da je vaš yj.v.\ odložitvi meddržavne konference -ki se je imela Posl ^'^ttsburghu, 6. jan'jarja ,in da ste pripravljeni hliv zastopnike na konferenco, katero bi se priredilo v bodočnosti.
* 7	• • •
pov	United Mine Workers of Amerika so bili
Pripravljtni in voljni vdeležit; st naineravane kon-toda pronašlo se j« da je konfcrenca nemogoče su„ '^(^klonitve povabila za podjetnikov.
vdeležbo od strani več važnih
odjetniki zapadre P^jvečjih skupin v
rennsyivinije in podjetniki }hio. kakor tudi šVfvilni neod-
Veiik suhaški pogon v Youn^vStownu.
ARETIRANIH JE BILO V NEM DNEVU 124 OSEB.
E-
Younigstown, p., 9. jan. —No vi ybungstownski župan George L. Oles je danes pričel s svojim obljubljenim "čiščenjem", katero je naperjeno piloti tihotapcem žganja in proti. drugim nezaže-Ijencem.	j
Dosedaj je bijo aretiranih že 124 oseb, in aretacije se 5e vedno nadaljujejo. Oles je v soboto odredil, da se zapre vse privatne prostbre, kjer se toči pijačo in tudi vse klubovske prostore. Odredil je tudi, da se zapre 75 kavarn.
' Oles pravi, da se bo, kakor hitro bo spravil mestne zadeve v pravi tek, podal v Cleveland na obsik k županju Koihlerju.
"Ja'z sem za Kohlerja in za
Izid glede ponovne izvolitve i njegovo taktiko," pravi Oies. de Valere je bil v dvomu do kon'"®'''"^ razlika med menoj in ca. Londbnski delegat je, ki so
podpisali pogodbo, so bili razde-Jjeni, štirje so glasovali proti de Valeri, eden pa zanj. De Valera se je vzdržal glasovanja. Ko je bil naznanjen izid, je v zbornici zavladalo veliko navdušenje. Griffith ia Collins sta dala izraza občudovanja za de Valero, medtem ko j 4. vsa zbornica vstala in mu ploskala.
Važna je izjava de Valere, da je misel na bratomoren spor med obema frakcijama brezmiselna, in da se irsiki narod zaveda, kako se mu je treba oibnašati. De Valera je po sv'ojem porazu priporočal, da se na njegovo mesto nastavi predsednika, ki naj izbere svoje ministre. Sprejel je svoj Doraz dobrovoljno, ter je obljubil sv'ojo podporo novi vladi, dokler bo korakala po poti napram irski neodvisnosti.
Med podpiratelji pogodbe v parlamentu je očitno, da ne čutijo potrebe izvolitve novega predsednika.
•nter..'si, so brez pridržka odklenili povabilo. Po tej
bi zveza podjetnikov v Indiani obvestila ta urad, da brezsmisleno obdržavati konferenco brez zadoist-^^astopstva in je sugestirala, da se sejo prekliče.
tega je očitno, da bi bili zastopniki rudarjev samo
ajiA
y i»1	illinoiiskih podjetnikov.
, Petif- seveda leži na podjetnikih centralnega kom-^^^ega premogovnega polja, in jaz bi vam priporočal, Ji{]j^^®topniki vaše zveze stopijo v stik z zvezami podjet-Izpoj^ y ^stalih državah v upu. da bodo pod vašim vplivom določbe tozadevnega skupnega sporazuma."
Jjfli
njim je ta, da je on veliko ui nejši pri svojem poslu kot jaz. Toda tudi jaz bom že pokazal, kaj znam.
"Kohler ima prav. On ne pozna favoriziranja. Tudi jaz ga ne pbznam. Ravno sedaj sem se hu do zameril vodilnim meščanom Youngstowna, ker sem ukazal, da morajo vsi klubi v mestu zapreti svoje točilne prostore. Povedal sem, da bom 'odredil pogone na vse klube, ako se točilnic ne zapre.
"Prihranil bom Youngstownu $350.000 na leto, ako bo zbornica fetala z menoj. Znižali bomo policijo, cestno silo in odpravili eno ali dve ognjegasni postaji.
'Tri oddaji mestnih služb bom v prvi vrsti upošteval oženj ene moške. Oni z večjimi družinami bodo imeli prednost. Oženj ene ženske, ki pomagajo podpirati može, bodo zguibile svoja mesta. Naj mdžje skrbijo zanje. Na njih mesta bodo prišli možje z družinami."
ZNATNE REFORME NA ELLIS ISLANDIJ
New York. — (Jugoslovanski 1 Tod začel takoj udejstvovati, so Oddelek F. L. I. S.) Meseca ju-bledeče:
^ POSLANK V AV-^^0BIL«KI NESRECL
Alti,
^^ties
GriSki
9. jan. — v Loridonu,
Francija,
L	--------
tukaj , ^^vey, ki se sedaj muoi
iiajyjvl^ opaz'ovalec konference iie ijjj zavezniškega koncila, lin	vržen iz avtomobila
35-^®e avf	nezavesti, k^o
v katerem se je pofjpil. g' z^del neki drug avtomo-sta se nahajala tudi (s^^°®lanik Zedinjenih držav 'h Pa °®|^vakijo, Richard Crane 'ckham Steed, urednik be.	"Timesa". Poškdd-
je^obil Harvey, ko je D3,.,	cesto, niso nevarne,
ite. ^ ^	ostati par dni
-	Med tem časom bo
Zedin j ene države na f pariški poslanik My-• Herrick iz Clevelanda.
0
ti	Schuld je ujel zgo-
T^deljek zjutraj Eli Wo-1197 E. 61 St., ko je mi
slil oropati S. W. Zimmerman & Co. na 3400 St. Clair Ave. Schuld ,ie šel mimo urada, ko zagleda skozi okno nekega m'oš.kega, ka ko se je sklanjal preko varnostne blagajne. Skozi eno izmed o-ken je Oddal proti moškemu strel, nakar so mu prišli na po-m'oč še pgnjegasci iz bližnje postaje. Obkolili so poslopje ter po zvali še leteči škadron. Wojevič se je delal pijanega, ko so ga našli skritega v nekem kotu v uradu. Pronašlo se je, da je bil urad polit s kerosen'om. Wojovič je zanikal, da bi oh kaj vedel o ke-rosenu. Pri njemu so dobili policaji za $3.00 znamk. Sojen bo radi tatvine.
—	Družino Frank Penca na E. 63. St. so obiskale vile rojenic« ter pustile krepkega sinčka. Čestitamo!
—	Jutri zvečer se vrši seja sta rega in novega direktorija Ameriško - Jugoslovanske Tiskovne družbe. Vsi direktorji naj bodo gotovo navzoči.	:
nija lanskega leta je Generalni K'omisar za priseljevanje W. W. Husband imenoval posebni po-vetovalni odbor, ki naj prouči slotno vprašanje glede oskrbe priseljencev. V ta odbor je bilo poklicanih šestei'o • oseb, priznanih strokovnjakov za socijalno oskrbo, zlasti kar se tiče, prise-jencev, katere osebe so prostovo Ijno ponudile svoje sodelovanje.
Ustanovi se uradno mesto ravnatelja za informacije (Director of Information), ki bo ravnost pbdMen priseljeniškemu komisarju in ki bo načeloVŠi socijalni bpkrbi na Ellis Island. Za to služibo so bila zagotovljena znatna finančna sredstva.
Imenovani bodo tfolmači, ki naj govorijo več jezikov in imajo izkušnjo v socijalni oskrbi, za
Afera senatorja New berry iz Michigana.
NEWBERRY, KATEREMU JE BIL ZANIKAN SEDEŽ VSLED VELIKANSKIH SVOT, KATERE SE JE PO TRCŠILO V VOLILNI KAMPANJI, SE ZAGOVARJA PRED SENATOM.
Washington, 9. jan. — Danes se je prišel zagovarjat pred senatno zbornico senator Truman H. Newberry iz Michigana, ki je 'še leta 1918 tekmoval s Henry Fordom za izvolitev v senat Zedin j enih držav ter je bil tudi izvoljen. Toda navzlic temu ni nikdar zavzel svojega sedeža, kajti obtožen je bil, da je za svojo izvolitev potrošil velikanske s vote denarja, kar je protizakonito. Kontroverzija glede njegovega ,sedeža v senatu se je končala danes v osebnem nastopu Newter-ryja pred senatom, in kot posledica napovedujejo republikanski vodje v senatu, da mu bo zbornica dovolila sede?, v senatni zbornici.
Celo demokratični senatorji, ki Vodijo borbo proti Newberry-ju, priznavajo, da se je Newberry zelo uspešno zagovarjal. Poro ta se, da je več senatorjev, ki so dosedaj omahovali, danes izjavilo, da bodo glasovali proti reaolu ciji za izobčitev.
-o—--
Anglija bo poma^^ala Franciji.
BESEDILO POGODBE JE LLOYD GEORGE TELEGRA FICNO POSLAL NA VSE ČLANE KABINETA, DA JO ODOBRIJO.
Cannes, 9. jan.—Loyd George je danes svojo pisano obljubo Franciji, češ, da je Anglija pripravljena priti na pomoč s vso svojo vojaško in mornariško močjo za slučaj neupraviCnega napada od strani Nemčije, poslal I na vse člane angliškega kabineta, da jo odobre.
V tukajšnjih angleških krogih se pričakuje, da bo odobritev pogodbe dospela nazaj že d'o jutri zvečer, nakar se b'o dokument izročil ministrskimu predsedniku Briandu. Besedilo bo morda objavljeno v sredo zjutraj.
Angleško-francoski sporazum za slučaj nemškega napada je bil glavni dogodek današnjega dne Splošno prepričanje, da b'o pogodba sprejeta, je razpoloženje francoske delegacije silno izbolj šala.
Bančni imetek Zed držav znaša 50 biljonov .
ENA TRETJINA VSEGA ZLATA JE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. BANČNI IMETEK ZEDINJENIH DRŽAV SE JE ZVIŠAL ZA 32 PROCENTOV.
Rusija bo povrnila dolgove.
POLITIČNA NAPETOST EVROPE PONEHUJE. FRAN. CIJA DOBI POVRNJENA POSOJILA, KATERA JE DA LA CARSKI VLADI.
Mrs. Hayer, član tega odbo-1 službo med priseljenci, ki čaka-
ra, je bila nekoliko tednov v E-vropi v svrho proučevanja izse-Ijeniških razmer. Odbor je prei-skal razmere na priseljeniški postaji v Bostonu, ali glavno del'o je bilo izvršeno na Ellis lalandu, kjer se je odbor mudil dvakrat po več dni. Ta preiskava, ki se ,ie vršila v sodelovanju z prišel je niškim komisarjem na Ellis Island, Robert E. Tod, je bila sedaj zaključena, in odbor je podal poročilo o svoji preiskavi, kakor tudi svoje predloge. Izid te preiskave bo tak, da bo nastala popolna sprememba v načinu, kako se sprejema priseljenec na Ellis Island in kakb so mu tam godi, ko je zadraan. Secretary of Laibor James J. Davis je oseb no preiskal predlagane reforme in jih odobril.
Eno'glasna priporočila odbora, ki jih b'o priseljeniški komisar
jo na inšpekcijo, tekom katere dobe ia umljivih razlogov priseljenec ne sme priti v direktno dotiko s prijatelji ali sorodniki.
Izdeluje se načrt, po katerem naj se omogoči sistematična zamenjava dbvoljenih informacij med zadržanim priseljencem in prijatelji, ki čakajo manj, kakor tudi redno obve^ščanje družin o stanju onih priseljencev, ki se nahajajo v bglnišnioi.
Za ženske, ki imaj'o s seboj deco, uredijo se znatno zboljšana bivališča po dnevu in po noči, i;: izkušen strokovnjak bo nadzoroval prehrano otrok.
Glede perila za rabo zadržanih priseljencev se uvedejo znatna zboljšanja.
Zast'opniki privatnih dobrodelnih ustanov, ki imajo pristop na priseljeniško postajo, smejo pomagati v splošni socijalni o-
(Dalje na 4. strani.)
Washington, 9. jan. — D. R. Crissinger, zvezni denarni kon-tr'oler, je danes podal poročilo iz katerega je razvidno, da je Ame rika v finančnem oziru najtrdnejša di-žava na svetu.
Pred svetovno vojno so bile Zedin j ene dišave precej globoko zadolžene, iz vojne pa so izšle kot država, kateri drugi narodi več dolgujejo, kot katerikoli dru gi državi na svetu. Bančna sila Zedin jenih držav se je tekom za dnjih 7 let zvišala za skoro 32 proc., in njene banke razpolagajo v gotovini ali kreditu s približno $48,200,000.000. Ce se k temu doda še $1,500,000,000 na kolonijalnih bankah Zedinjenih držav, tedaj znaša bančna aktiva Zedinjenih di*žav skoro $50,000.-000,000.
Te številke jasno dokazujejo, kako važno vlogo bodo Zedinje-ne d. ave igrale na konferenci v GGenovu, ako se ^odločijo za vdeležbo.
Izza 1914 je prišlo v Zedin jene države nezaslično veliko zlata. Amerika ima danes za $3,-000,000,000 ali približno eijo tretjino vsega zlata na- svetu."Crissinger pravi, da se je edino zvezno rezervnemu bančnemu sistemu zahvaliti, da v Zedinjenih državah ni prišlo do finančnega faosa. Padanje cen tekom zadnjega leta in pol je dala na pre-iskušnjo vse banke dežele pravi Crissinger. Poročilo izkazuje, da je v preteklem letu propadlo vse ga skupaj 34 narodnih bank.
Zedin jene države imajo danes za $8,027,359,496 denarja v cirkulaciji, ali $53.44 na vsakb osebo. Leta 1919 je prišlb na vsako glavo $34.53.
Po raznih bankah Zedinjenih držav leži 1,150,000 bančnih vlog, ki so očividno pozalbljene od vložnikov ali pa se jih je na kak način pregledalo pri poravnavah raznih zapuščin. Skupna svota , teh vlbg znaša $28,912,-000. Samo v New Yorku je 35,-100 takih pozabljenih bančnih vlog, v bankah Pennsylvanije pa $122,800, s sku'pno svoto $4,-372.300.
PLAZ JE ZADEL ITALIJAN SKO MESTO.
Messina, Sicilija, 9. jan. — Danes je zadel mesto San l^a-tello velikanski plag zemlje, katerega je povzročilo veliko deževje, ki je uničil katedralo, poštno poslopje in več hiš. Plazi še vedno prihajajo in povzročajo dosti škode. Dosedaj ni bilo izgubljeno še nobeno človeško življenje.
DIJAKINJA SE JE OB-STRELILA.
Cambridge, Mass.. 9. jan. — Danes se je po nesreči obstrelila v glavo dijakinja Radcliffe vseučilišča, 20-letna Ma.rf Trask. Nesreča se je zgodila v njeni sobi, ko je proučevala delovanje no vega revolverja, katerega je pravkar kupila. Ždravniki, ki so ji vzeli krogi j o iz glave, pravijo, da bo okrevala.	'
ŽENA JE USTRELILA MOŽA,
DA SI REŠI ŽIVLJENJE.
Pittsburg, 9. jan. — Mrs. Emma Koomis je danes na svojem domu ustrelila svojega moža Ge-orga Koomisa, ki je šel nanjo in otr'dke s kladivom v roki. Koomis je danes zjutraj umrl v bolnišnici za posledicami zadobljenih ran. Do prepira je prišlo pri večerji. Ko je mož pograbil kladivo je ona pobegnila v sosednjo sobo. Ko je bn vdrl za njo, je ona potegnila revolver in ustrelila proti njemu. Prvič ga je zadela v roko, ker pa le ni odnehal, je streljala naprej, dokler se ni zgrudil, nakar je zbrala okrog sebe svoje otroke in čakala, da dospe policija.
-o-:-
POŽAR JE POVZROČIL SMRl.
Hamilton, O., 9. jan..— George Inhoff, star 40 let, pomožni okrajni zemljemerec, je danes zgorel, ko je požar uničil veliki avtomobilski garaž v tem mestu. Uničenih je bilo okrog 25 avtomobilov.
Cannes, 9. jan. — Sovjetska Rusija je prejela in sprejela povabilo najvišjega zavezniškega koncila za vdeležbo pri mednarodni ekonomski konferenci, ki se ima vršiti meseca marca v Genovi.
Sovjetska Rusija je pripravlje na ugoditi pogojem, katere stavijo zavezniki.
Ta vest, ki je danes došla iz Moskve, se smatra za najvažnejši dogodek izza sklepa premirja. Poročila o sprejemu p'ovabila oa strani sovjetske vlade znači, da se Rusija povrne v družino narodov, da se odstranjajo zapreke, katere je ustvarila vojna, in da je izgled za novo 'gospodarsko življenje v Evropi jako upapoln, kajti zdaj je gotovo, da bodo zavezniki priznali sovjetsko Rusijo, a da b'o sovjetska vlada na drugi strani priznala vse bivše ruske dolgove v tujezemstvu, vštevši $118,000.000 v Zedinjenih dmvah. Nadalje se sovjetska vlada zavezuje povrniti škodo vsem tujim državljanom. Katerih vlade priznajo sovjetsko vlado in je obenem obljublja garantirati pravice privatnega : »uil^^tva v Rusiji.
Važnost teh pogojev Mi v sledečem :
Izplačitev starih francoskih posojil, ki znašajo okrog 6,000.-000,000 frankov, bo velika finan čna pomoč za Francijo, vsled Česar jo bo mogoče pripraviti do tega, da dopusti v znižanje nemških odškodninskih pogojev.
Vsled priznanja pravice privatnega lastništva se bo ombgo-ičilo investiranje evropskega kapitala v velikanske naravne zaklade Rusije, Nemčija ,bo brez-dvoma igrala važno vlogo v razvoju Rusije, in to ji bo pomagalo izpolniti njene odškodninske pogoje.
Vse tb bo imelo za posledico, da se bo napetost evropskega političnega 'ozrčja zmanjšala, da se bo intervencija Francije potom ruskih kontrarevolucijonarjev prenehala, da se bo Rusija hitreje vrnila v normalno stanje, da bo Francija prenehala p'odpirati Japonce v Sibiriji, in da se bodo odnosa j i med Francijo in Nemčijo izboljšali. Pričakuje se, da bo Lenin sam prišel na zavezniš ko konferenco, ak'o ga delo v zve z i z rešilnim delom za prebivalstvo od lakote prizadetih pokrajin ne bo zadržalo v Moskvi. --o-----
BIVŠI JAPONSKI PREMIER UMRL.
Tokio, 10. jan. — Marquis 0-kuma, bivši ministrski predsednik Japonske jp umrl danes ob 7. uri zjutraj. Ležal je med življenjem in smrtjo že več dni, in zadnji petek je bila njegova otopelost že tolika, da se je naznanilo že njegovo smrt.
ŽGANJE V KOKOSOVIH OREHIH.
Minneapolis, 9. jan. — Prohi-bicijske oiblasti so danes tukaj zaplenile 200 kokosovih orehov, ki so biji napolnjeni z vi-sko. Raz kritje je prišlo po nakljuČku, ko je po nesreči padel iz lupine za maSek, ki je zadrževal tekočino v orehu.
bTTaN L
3^
"ENAKOPRAVNOST"
■JI__
JANUARY »lOth, 1922.
jpriznanje predstavljalo nov poskus, razdeliti ozemlje biv-jtrde, da bo v Rusiji prišla na površje "demokratična" via-1 zučaranj,e. Sodba 4 delu žen-
ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS
IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV.
Owned and Published by:
THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO.
Business Place of the Corporation	— 6418 ST. CLAIR AVE.
SUBSCRIPTION RATES:
By Carrier .......................1 year $5.50, 6. mo. $3.00. 3 mo. $2.00
Cleveland. Collinwood. Newburch by mail.......1 year $6.00. <» mo. $3.50
3 mo. $2.00.
United States ......................1 year $4.50. 6 mo. 2.7.5. 3 tkio. $2.00
Europe and Canada .......................... i vear $7.50, G mo. $4.0
POSAMEZNA ŠTEVILKA 3.__SINGLE COPY 3c.
Lastuie in izdala ga Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba.
6418 ST. CLAIR AVE.	Princeton 551.	6418 ST. CLAIR AVE.
Za vsebino oglasov nI odKOVOino ne uredništvo, ne uuravniStvo.
CLEVELAND, O., V TOREK (TUESDAY) JAN. lOth, 19^2.
"*#3:^104
Šega ruskega carstva.	■ |da, ako se uniči sovjetski režim.
7. Sibirija kot celota se naj ]3rizna kot ozemlje za, Po Združenih državah se razdeljuje velikanske koli-
kulturno ekspanzijo belega rodu, pri čemur naj zavzamejo prvo mesto Rusi.
8. Delati se mora vedno za hranitev miru med Japonsko in Zedinjenimi državami, kajti priznava se, da bi oborožen konflikt med tema dvema pacifičnima silama neiZ'
čine ruske monarhistične literature.
Nekaj jo je tiskane v Ameiiki, veliko pa jo prihaja tudi iz Berlina, Carigrada in Belgrada, katera mesta so centrale ruskih monarhistov v Evropi. S to propagandi-'Kiično literaturo se hoče "poučiti" tukaj živeče Ruse o po-
ogibno povzročil so'cijalno katastrofo tako v Zedinjenih ' trebi kontrarevolucije, tako da bi ob ugo'dnem času šli
nazaj v Rusijo in pomagali carskem režimu. V New Yor-ku izhaja monarhistiČni tednik "Bulletin", ki je pred kratkim prinesel na prvi strani črsnoobrobljen apel- ki se deloma glasi:
"Rusije ne bo eršila Hooverjeva administracija, Re-Kitev ruskega naroda bo prišla le tedaj, kadar se ustanovi z0:1)61 moč carstva.... K carju moramo moliti.... Njega moramo prositi, da pride in naj nas nahrani, da
državah in na Japonskem, medtem ko bi ves ostali svet občutil neizogibne posledice socijalne eksplozije na obeh straneh Pacifika,
Ruska mo'narhistična stranka je brez pridržka nasprotna sovjetski vladi, in se je odločila voditi boj do konca proti vsem tujim zatiralcem ruskega naroda, izražajoč obenem prepričanje, da je ura odrešenja blizu.
Ruska monarhistična stranka je istotatako brez pridržka nasprotna vsem napol-boljševiskim, socijalističnim potolaži in da ozdravi trpečo deželo. Čim preje pade
J RUSKI MONARHISTI NA DELU,
Rus^ki monarhisti so še vedno aktivni. Na delu so po številnih državah, in vsi dosedanji neuspehi jim očividno še niso vzeli njih poguma. Tudi v Zedinjenih državah imajo ra'2i>eto svojo mrežo, prizadevajoč si pridobiti na svojo stran čim več pristašev med tukaj živečimi Rusi oziroma simpatije ameriške javnosti. Ni dolgo tega, ko je Boris Bra sol, ki je zastopnik ruske monarliistične stranke v Zedinjenih državah, podal izjavo, v kateri pravi, da hoče pobiti "štenTna neresnična poiročila," ki so prašb zadnji čas pre'd javnost o njegovi stranki. Glasi se:
"Ruska monarhistična stranka zavzema naslednje stališče napram vprašanju Daljnega vzhoda, v koli'kor so prizadeti interesi Rusije:
1,	Kršitev integritete ruskega ozemlja in ruskih interesov na Daljnem vzhodu bi lahko povzročila resne internacijcnalne zapletljaje v bližnji bodočnosti,
2.	Legitimne pravice Rusije in še prav posebno pravice I Rufei je do izrabljanja vzhodne kitajiske 'železnice morajo sile na Pacifiku priznati.
3,	Rusko konzularno pravosodje na Kitajskem, ki temelji na raznih poigcdbah, ki so bile sklenjene med Kitajsko in ruskim čarstvoni, mera ostati nedo'ta'knjeno,^
4.	Medtem ko Rusija ne nasprotuje infiltraciji ame
in radikalnim frakcijam, ki so sicer v navskrižju s sovjetsko vlado, toda vendar delujejo za temne namene inter-nacijonalizma. Ruska monarhistična stranka brez pridržka obsoja revolucijo v Rusiji, ki je prinesla deželi trpljenje in uničenje.
Ruska monarhistična stranka je prepričanja, da se more Rusija nanova oživeti le potom zopetiie vpostavitve monarhističnega režima, ki ima za sabo podpore ruske cerkve in ruskega naroda. Ruska monarhistična stran'ka je močno v prilog najširšega sodelovanja vseh razredov ljudstva v zadevah državništva, vštevši zakonodajo in admi'ni.«itracij'o. Prepričana je tudi. da se vj^rašanje zemlje ne more rešiti na drug način, kot da se daje največjo
Rusija na kolena z molitvijo za carja, tem manjše bo število žrtev. Dvignimo našo molitev iz milijonskih prsi in zapojm.o našo staro narodno himno: Vladaj nam v časfc, vladaj v strah naših sovražnikov ,car pravoslavne vere...
"Ura se bliža. Tajno prilaite želje ljudstva se bližajo uresničenju. Srca ljudstva, ogreta z njegovim prijaznim smehljajem, bi je j o hitreje. Njegove stroge oči udarjajo grozo v srcih njegovih sovražnikov... Car prihaja...''
Tako pišejo danes v ameriški republiki, v deželi Washingtofna in liiicolna, predstavniki onega režima, ki so stoletja zatirali ruski narod. Kako pač to, da juBtični department nima ničesar prati temu, medtem ko se je številne Ruse, ki so simpatizirali s sedanjo sovjetsko vlado,
izjavljam, da ne bom le odklonil neomenjeno politično moč,
ki mi je bila dana kot posledica žalostnih c^ogodkov 1917, j'® ženske, tako da .is prišja mai irinesla deželi samo anarhijo, temveč, da bonJ^'^^^'^^^ poytenq ženska v nevar
riškega, kitajskega in japonskega kaipitala v eksploataci- more Rusijo rešiti le potom prostovoljne in zavedne pod-ji ruskih naravnih zakladov na Daljnem vzhodu, pa se pore carske zastave od strani vseh iskrenih patrijotov,
smatra vsak poskus, uporabljati prihod tujega 'kapitala v '	......- --i-u.
ruski daljni vzhod za,nižje politične motive, koit nekaj,
'kar bi lahko povzročilo resne politične nemire na Daljneih vzhodu.
5. Tajna pogodba med carsko rusko vlado in Japonsko, ki je bila sklenjena leta 1916, se ima razveljaviti, kajti tolmačilo bi se jo lahko kot da je agresivnega značaja napram drugim silam na Pacifiku in proti principu "od-
podporo gibanju za lastovanje zemlje od strani malih jj^ratkomaloi izgnalo iz dežele? — %o je zanimivo vpraša-kmetov, kar bo podlaga ruskemu poljedelskemu napred-1 nje, na katero si vsak misleč človek lahko sam odgovori, ku, seveda pod pogojem, da bo zemlja, dana kmetom, pri-! -------
vatno lastovana."	<	i T> A VXTl? "\71?C3TT slučaju. Ne le obtoženec se je za-
Naj takoj omenimo Boris Brasol, ki pra\d, da hoče j .KAZiJMUi VJliOlJ,.
pO'biti številna "neresnična poročila'' o i%ionarhističnenf gi-1
banju, sam ni po'sebno točen, vzhodni ruski republiki i;ia- j	pokvarjena miadma-
mreč ne načeljuje Tobelsohii, kot on pravi, temveč Niko-i'" T'"""" p«"««'";
laj Matjejev, ki je bil izvoljen 27. sept. 1921.
Prav zanimiva in zabavna pa je pro])aganda. ki jo vodijo ruski mnarhisti med begunci v Carigradu. Mednje se deli 71 ekake moilitvice sledeče vsebine:
"Jaz spodaj podpisani, ."jem iskreno prepričan, da ss
prtih vrat" na Kitajskem.
6. Republika Daljnega vzhoda, kateri načeljujeta To-belsohn, ki je poznan tudi pod imenom Goloskov, in Satov, se ne sme priznati, kajti to je sovjetska republika, ki je v o%ki zvezi z moskovsko sovjetsko vlado in se nahaja tudi pod njenim vodstvom, in pa tudi vsled dejstva, ker bi tako
vojno slovel kot druga Budimpešta V miniaturi. MeA vojno so zlo pdglobili Habsburgovcj (saj glede nadvojvode Evgena se trdi, da je okužil ugledna mesčan->ka dekleta), demoralizacija je nastala taka, da so bile bolnice •prenapolnjene in da so vojaške
stva po uradih je neugodna.
ske so manj kot povprečne, ^ večinoma slabe uradnice.
gi javni uradi in zavodi žensi sploh več ne nastavljajo, neg! 'odpuščajo celo že sprejete in' delu uvedene uradnice ter spr^ jemajo na njih mesta moške. Z* samostojno delo se večina že"' ni izkazala sposobno niti fizi#*
niti moralno. Samostojnost nsodvisnbst izziva v večini žeiis^ n^oralno padanje. Feministke jodile vse ženske po sebi, zato ^ ei pe zmotile. Večina žensk je tu«) r.a Nemškem, v kulturi in rali, v značaju in Volji še na ki stopnji, vzlic civilizaciji '' zunanju politiki. Moralno in '1"' ševno so ženske povprečno sli slabše, kakor so mogle jd ti feministke. "Gotovo so t"" d i Ženske ki se s svojo delavD® vztrajnostjo lahko merijo z n# kimi, da, ki povprečno celo nadkriljujeje, a take ž s J tudi v moških strokah na-#^ 3tu. Ali takih žensk je le mal stotček, med veliko množi' žensk, ki se niti povprečnim i"' kim ne morejo primerjati,
kadar gre za samostojno za iniciativa in energijo, Zs ^
likb večino žensk je eksisten^ boj neznosno breme." Tako 1'^ žena češka. In svetuje: ''Nc ^ ni te deklic v višjo šole, clr. '' stanejo uradnice brez poklic Pasivni ženski značaj so spos"^
ti ji 11
čl %
k,
h sa st vi ii to
govarjal, da se mu je deklica sama ponujala in da jo je le rabil, ker se je izdala, da je že 16 let stara, tudi deklica sama je to priznala, da se mu je dala opeto-vano rabiti perveranim načinom v parku in v ljudskem vrtu. Toda dekletce je obenem nehote, izreklo strašno oibtožbo proti tistim, ki to zlo mirno.gledajo: o-če delavec se za otroke ne bri-s;a, matere nima, mačeha je ne more videti in tako se potepa pu
ni le za gospodinj.ske posle

energična in samostojna, pos' no za delo in študije vneta khta so sposobna za uradno
patrulje po mestnem parku lovi- niestu in parJcu. Novi šef policije
si bo stekel neizmernih zaslug
in ki je pri]
drage volje zavrnil ta ničvredni dar (namreč politične pravice) s tem da bom najiskreneje molil k najstarejšemu za.?tbpniku ruske dinastije, da vzame nase veliko breme najvišje vladarske moči," — Sledi podpis.
Iz te "molitvice" je riizvidno, da ruski monarhisti r.ii?o za tako silno "močni v prilog najširšega sodelovanja vseh razredov ljudstva v zadevah državništva". kot pravi Brasol. Monarhisti v Carigradu so bolj odkriti ter pri-
ncit, da so jo prijeli. Še strašne-je posledice so se pokazale, ko so po vojni .nasprotniki javnih hiš dosegli ukinjen je istih ter se je tako daio direktno koncesijo tajni in poulični prostituciji. Posledice pravimo so strašne, ker je zlo prešlo od odrastlih na naj nežnejšo mladino. Šolske deklice po 12 let stare se ponujajo same po
na račun javne morale in bodočnosti naroda, ki se brez nadzorstva klati po ulicah z beračenjem, tatvinami in demoraliza-cijo.
Ženski poklic. Češka pisateljica Olga Fastrova je pogumna žena: piše proti ženski emancipaciji, proti pretiranim feministkam. V "Narodni Politiki" je na pisala članek, v katerem poroča, da so v Nemčiji, kjer so dali po
znavajo, da je njen namen uvesti v Rusijo absolutno nio- {u^cah in mestnem parku tudi .... . ________________________
n.1)'hi'StiČno vlado ter odvzeti narodu še celo tiste pravice, j starejšim moškim. Te dni je ka-'vojni ženskam naj večjo svobo-Ki jih je imel pred 1917. To naj si zapomenijo vsi tisti, ki, ženski senat razpravljal o takem d'o, z ženskami doživeli veliko ra
b. A tudi ta naj oi se pripi''' Ijala raj'sa za šivilje, modist'' 'trgovin'f), cbrte in ,drugo. ve; ne živimo v birokratski vi, v kateri je bil uradnik večji gospod. Danes je najl^' pa je uradniški!
Ali že imate
DRUŽINSKI KOLEDAR'
imamo jih še nekaj v zalogi. s?.mo 7.9C. Kdor ga hoče do naj se zglasi v uradu našega
>00000000000000^' Naročajte dnevnik ■
oooooooooooooo^
Qoooooooooooooooooooooooooooo/
L^epi striček
_Guy de MaupasanL —	O
O	X
(^OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO O
Njo je zabavalo, ko je videla, kako goreče moleduje, in polagoma je primikala po en dan. On pa je ponavljal in ponavljal: "Jutri... reci . . jutri.
Naposled se je udala: "Pa naj bo. Jutri. Ob petih."
Oddahnil se je globoko in veselo; in nadalje sta kramljala skoraj mirno in tako zaupno, kakor da sta se poznala že dvajset let.
Zdrznila sta se: pozvonilo je; in na mah sta se razmaknila.
Ona je zamrmrala: "To bo gotovo Laurina."
Res je prikazala deklica; za hip je ostrmela, potem pa je z rokama krileč, vsi v zanosu, ker je zagledala Duroya, pritekla k njemu »in vzkliknila: "OI Lepi striček!"
Gospa de Marelic se je zasmejala:
''Lej no! Lepi striček! Laurina vas je krstila! Saj Jo je prav lepo prijateljsko ime, to! Tudi j^z vas bom klicala lepi striček!"
Posadil si je deklico na kolena in se je moral z njo igrati vse igrice, katerih jo je naučil.
Ob tričetrt na tri je vstal, ker je moral iti v uredništvo. Na stopnjišču je zamrmral še po tihem skozi napol odprta vrata: "Jutrii Ob petih."
Mlada žena je smehljaje odgovorila: "Da," in je izginila.	•
Toliko, da je izvršil svoje vsakdanje delo, že je premišljeval, kako bi si opremil stanovanje, da sprejme svojo metreso in zakrije čim bolj se da siromašno svojo sobico. Izmislil si je. da bi pripel po stenah vsakovrstne japonske drobniadi, in ponakupil je za pet frankov celo zbit'ko čiraste šare, majhnih pahljač in zaslonov, s katerimi je zastrl preočitne madeže po tapttah. Po šipah na oknu je razobesil prosojnih podob, predstavljajočih čolne na reki, ptiče, leteče preko rdečega neba, pisane dame na balkonih, in cele procesije majhnih črnih mo-žičkov na snežni ravnini.
Njegova soba, komaj tolika, da je v nji lahko spal in sedel, je bila kmalu taka, kakor notranjščina svetilke
od pisanega papirja. Celotni utisk se mu je zdel povo-ijcn, in zvečer je polepU še strop a ptiči, ki jih je izre-zal iz slikanih listov, kar mu jih je še ostalo.
Potem je legel v posteljo in uspavali so ga vlaki s. svojim žvižganjem.
Drugi dan se je vrnil zgodaj domov in je prinesel s seboj iz čtacune zavitek kolačkov in buteljko madejre. Še enkrat je moral iz hiše, da si je omislil dva krožnika in dva kozarca; in razpostavil je to kosilce po svojem umivalniku, čigar umazani les je zagrnil s prtičem, la-vor in vrč za vodo pa je skril spodaj.
Potem je čakal.
Prišla je proti četrt na Sest, in ker ji je vsa ta pisana bleščavost ugajala, je vzkliknila: "Lej no, lej, kako le lepo pri vas! Ampak, kaj ljudi je po stopnji-cah!"
Uklenil jo je v svoje roke in ji v zanosu kar skozi pajčolan poljubljal lase, ki so ji silili izpod klobuka na čelo.
Poldrugo uro pozneje jo je spremil do fijakarskega postajališča na rue de Rome. Ko je bila v kočiji, je zamrmral: "V torej osorej."
Ona je rekla: "V torek osorej." —t In ker je bil že mrak, mu je potegnila glavo skozi okence in ga je poljubila na ustnice. Potem, ko je kočijaž mahnil z bičem po svojem živinčetu, je zaklicala: "Zbogom, lepi striček!" Utrujeni belec je potegnil in stara omara se je začela počasi premikati.
ako je sprejemal Duroy gospo dc Marelic tri tedne vsak drugi ali tretji dan, včasih dopoldne, včasih zvečer,	'
Ko je je nekega popoldneva čakal, ga je priklical na vrata glasen hrup od stopnišča. Neki otrok je tulil. In razjarjen moški glas je vpil: "Kaj se pa že zopet dere, ta vražji meh?" — Obupno vreščav ženski glas jo odgovarjal: "Ta candra potepena, ki hodi k tistemu pisaču zgoiaj, je podrla Miklavžka na stopnicah. Pa ne da bi jim pristrigli perotnice, takim vlačugam, ki po stopnicah še na qtroke ne pazijo!
Duroy se je prestrašen umaknil, zuliaj slišal je v nadstropju pod seboj viharno šumenje ženskih kril in nagle korake, hiteče po stopnicali.
Kmalu je potrkalo na njegova vrala, ki jih jc bil pravkar zaklenil. Odprl je, in gospa de Marelic je pla-
nila v sobo: vsa brez sape in zmedena je jecljala:
".Ali ste slišali?"
Potajil se je, kakor da ničesar ne ve.
"Ne; kaj?"
"Kako so me opsovali?"
"Kdo pa?"	^
"Te zgage, ki stanujejo spodaj."
"Prav ničesar ne vem, kaj pa je, povej no!"
Zaihtela je in ni mogla niti besede izpregovoriti.
Moral ji je sneti klobuk, jo odpeti, položiti na posteljo, ji treti senca z mokrim prtičkom; kar dušila se mu je; pot?m pa, ko se ji je razburjenje nekoliko ule-lelo. je izbruhnil ves srd njenega ogorčenja.
Hotela j a, da naj gre on nemudoma dol, naj se "stepe z njimi, naj jih pobije.
On pa ji jo vedno in vedno ponavljal; "Ampak, to so delavci, zarobljenci. Premisli vendar, da bi morala '.ti pred sodišče, da bi izvedeli za tvoje ime, da bi te pridržali v zaporu, te pogubili. S takimi ljudmi ni, da Ki se človek prerekal "
Sedaj je preskočila na drugo misel: "Kaj nama je sedaj storiti? J?z ne morem več v to hišo."
Odgovoril je: "To je kaj priprosto: preselim se."
Zamrmrala je: "Dobro, ampak do takrat je še dolgo." — Potem pa nenadoma, kakor da so se ji strnile milili v nov sklep, se ji je obraz razvedril;
"Nak poslušaj, pogodila sem jo, jaz uredim vse. ti se kar za nič ne brigaj. Jutri zjutraj ti pošljem urno pošto."
"Urno pošto" je imenovala pneumatična pisma, ki Fo uvedena v Parizu.
Sedaj se je smehljala, vesela svoje iznajdbe, ki je ni hotela razodeti; in s tisočerimi neumnostmi mu je kazala svojo ljubezen.
Vendar je bila precej vznemirjena, ko sta šla po stopnicah, in z vso močjo se je opirala svojemu ljubimcu na laket, tako so sc ji Sibila kolena.
Ni!;ogar nista srečala.
Ker je pozno vstajal, je bi! drugi dan proti epajat: uri še v po.^Lelji, ko mu je prinesel pisrnonoša obljubljeno uino pošto.
Duroy jo je odprl in je čital: Pridi danes popol-d,ne ob petih v vue de Constantinople, 127. Daj si odpreti stanovanje, ki ga je najela gospa Duroy. Poljublja

le	C\o-
Natančno ob petih se je oglasil pri vratarju hiše z opremljenimi sobami in je vprašal: "Ali je tukaj gospa Duroy stanovanje?"
'Je, gospod."
''Mi ga lahko pokažete, prosim?"
Možak, brez dvoma vajen kočljivih situacij, je treba biti človeku previdnemu, mu je pogledal ^ potem pa, izbiraje med namiznimi ključi:
"Vi ste pač gospod Duroy."
"Da, da, seveda'"
In odprl je majhno stanovanje z dvema soba"^" pritličju, ravno hišnikovi loži nasproti.
V salonu so bile tapete še precej nove, z listn^*' vzorci, pohištvo iz mahagonijevega lesa je bilo pf®' v. zelenkastim ripscin z rumenimi risbami, tla so bil Krnjena s ponižno rožasto preprogo, tako tenko, čutila noga les pod njo.
Spalnica je bila tako tesna, da ji ie jemala p""' tri cetrbne prostora. Stala je zadaj, šla od stene ne; bila je velika postelja, kakor ponavadi v Ijenih sobah, zastrta s težkimi, sinjimi zavesami. M bile tudi od ripsa, in pregrnjena s pernico od rde''® le, kjer jc bilo videti sumljivih madežev.
Duroy, vznemirjen in zlovoljen, si je mislil: bo stalo lepega denarja, to stanovanje. Zopet bo:^, ral na posodo jemati. Prebedasto je, kar počenja-Vrata so se odprla, in Clotilda je privihrala v s šumečo obleko, z razprostrtimi rokami. Kar oc' ;e bila: "Ali ni ljubko, povej, ali ni ljubko? stopnic, kar na cesti, v pritličju! Prihajaš in odhaja' ko .skozi okno, da te hišnik niti ne vidi ne.
bova ljubila, tukaj notri!"
Poljubil jo je hladno, ni se upal sprožiti ki rnu je sililo % jezika.
Na okioglo mizico sredi sobe je postavila ve'^' 1 vitek. Razvezala ga jo in vzela iz njega milo, stck lubinsko vr.dc, gobo, škatljico t lasnicami, odpcnJ'| čevlje in kodralnc klešče, da si bo popravljala * praiT^ene, ki .3i jih je vselej skuštrala.
fn igrala se je "sobo opremiti", in izredno jo kočasilo, ko je izbirfila vsaki reči svoje mesto.
(Dalje prih.)
if i>
in ll^
1»
il^
to-
S' sJ n« fl _
n«
ii ell
\'i ičf
r,;5 g)
liC^ : ,S0
is^-(il
r.i lef
_ JANUARY 10th, 1922.
Tovari^amjan.
Povest. Spisal Podlimbarski.
(Dalje.)
^ ..Za Marico gkled ne bova me-je pristavil Damjan, sme-svojega konja dek-orudela z jasnimi, se očmi gledala na mo-kakor v zahvalo 'Njegovo preračunjeno opaz-
»I no, Marifca, bomo pa doma-®i prej jedli," je rekel po krat-premisleku gospodar. „Ce-prijatelja vem da ne gre-v'L	dokler ju nista opra-
napasla. Pri njih je tako, gre žival pred človekom, in ® ]e prav. Od njih ge učite! Le da pridemo prej k delu !" _^^vi ljudje so se odpravili
"ENAKOPRAVNOST*
I i|iL -<■*
STRAN
v hišo. Pravijo, da pred imenitne dogodke pada njihr senca. Odhajaj e je Marica prav gl'oboko pogledala na Damjana. Ta pogled se mi je zdel tako važen, da ga nisem mogel prezreti.
,,Na najlboljšega gospodarja menda nisva naletela," sem govoril tovarišu. „Ves čas bo gledal z nama, če mu kaj ne pofu-liva. Skraja se je kazal boječega a kmalu se je os'okolil in razgovor il pa vedno je namikal na kradelz,' ko da so naJju (poslali sem, da ga oskubeva do golega. Si slišal?"
"Slišal. Tudi so ljudje revni in nimajo bogvekaj dati vojaku. T'odi brez ftjih dobrot prebije-va."
„To je res."
„Nu dobro je, če je. Bo pa morda Marica na najini strani,
je tolažil Damjan sebe in mene.
»Ali kaj poznaš ljudi todi?"
„Nič. Moj dom je že za nama v drugi dolini in tukajšnjih vasi še po imenu vseh ne pozn,am, Tak'o sodim, da imam odtod kake štiri ure do doma."
,Ne pojdeš nič domov?"
„Nič. — No, Aga-zgaga, da bi te sto vragov!" Damjan ni rad slišal, če se je govorilo o njegovem. domu, dasi je sam vedno sanjaril o njem.
Pri Cajžu sva se hitro udomačila. Precej prvo popoldne sva se seiznanila ž njegovim poslopjem, vrtom in njivami. Vorka, ki je qfnal krave na pašo, nama je vse razkazal. Videla sva tisto hruš-k'o, katere medeno sadje nama je Cajž dovolil klatiti. „Lahko je bilo lisjaku, pokazati svojo ra-dodarnost," sem rekel Damjanu,
ko sem zvedel, da stoji drevo na sosedovi zemlju, in nisem videl ni ene hruške na njem. Smejala sva se in mu želela huzarjev. Sicer sva se pa hitr'o privadila Cajža, ker naju je v njegovi hiši dbjelo ono kmetsko in pastirsko 'življenje, v katerepi sva se v svojih otroških letih gibala m kamor so stremile najine želje. Cim huje je pritiskal ■ službeni jarem, tem bolj so uhajale misli naizaj v čase prve mladbsti. Zdaj sva zopet videla poleg sebe tisto idilsko življenje, ki je po svojih ciljih popolno nasprotje vojaškemu življenju. Malo sva i-mela prostih ur, in to s-amo časih pr'oti večeru, pa tiste sva živela, kakor bi bila doma pri svojih ljudeh. Hodila sva na njive, travnike in v gozde k delavcem. Ca je bilo blizu tja, šla sva oba,
i če je bilo daleč, je moral ostati :ed.en doma pri konjih, drugi je šel sam. Cajž je sicer pazil, in 19 prav po nepotrebmnem, na svoje stvari, dejal vse svoje pr— mično blago za ključalnice in zapahe, štel svoje sadje, po strani gledal v najine sklede, če se ne dela potrata z živili, no ves-*-HO sva se v njegovi hiši počutila dobr'o. Četudi se je razgrinjalo na široko pred nama kmetsko življenje, sva čutila vendar tadi peizo svoje sluržbe. Damjan je dal nekak dušek temu čutu. Navadno je, da začno vojaki, katerim tsko že poslednji meseci njih službe, šteti dneve, ki jih še ločijo od domačih krajev. Ponosni so na to, da so že stari vojaki in da se mora čas njih si ižbo-vanja žo meriti po dnevih. Da bi ibila ta prijetna okolnost njim
samimi vedno pred očmj in jav na in jasna mladim tovarišem, napišejo število djii, katere mo-raj'o še služiti, na kak javen kraj tako da je vsakemu vidno. Zato 3© vidi o poletnih mesecih v vojaških prebivališčih tu in tam na steni ali vratih oglati in okorni napis: ge toliko in toliko dni! Vsak dan se številka popravi, t'o je zniža za enotko. Nekateremu se zdi nazomeje načrkati si primerno število čark. S kakim zadostnim ponosom izbriše potem vsak dan po čarki! To je pač znamenje, da se je še malo priljubila taWozvana „ljudska vojska" narodu samemu. Takšnih čark si je načrtal tudi Damjan na hlev-na vrata. Kedar sva prijezdila vsa prašna in zapotena z vaje domov, je vlzdihnil gledaja na vrata: „Še devetintrideset dni!
Še osemintrideset dni!" Po takem vzdihu mu je bilo laže pri srcu.
Da ni Marice, postala bi morda osorna s Cajžera, ne mogla bi strpeti njegove neizgubečno-sti. Marica je bila edina ženska v hiši in g'ospodinja. Cajž, njen stric in varuh, je bil, d»gi nerad, pod njenim vplivom. Kar je ona rekla in storila, to je navadno. obveljalo. Včasi varuh ni bil poysem zadovolpjen ž njeno glk-de gospodinjstva, zmajeval j-e z glavb, imenoval jo trmasto, ali to ni upognilo jijene volje, ki je šla svojo ravno pot. Prijatelja nista bila; on je nekako nerad izvrševal njeno voljo, nerad se p'okril njeni oblasnosti, in tudi ona se je kazala, da nerada biva pri njem.
(Dalje prih.')
OGROMNA RAZPRODAJA!
Očistite-v Cele Zaloge
Reimerjevega najboljšega ter zenesljivega Modnega blaga, sukeni, opreme, deške in dekliške obleke, se prične
V četrtek, 12. Januarja, ob 9. uri dopoldne
IN SE NADALJUJE DO KONCA MESECA, KONČUJOČ SE v TOREK 31. JANUARJA
*^''^.113 vsako besedo v tem ojtlasu ter Ustvarite lastno sodbo koliko si '^hlco Dvihranite ?6 sc vdeležite te razDrodaie.
C4 li^
O'
S

k

.ni»
itn»'
3f ilf>

J
VELIKO ZMZ AN JE
VAŠ dolar bo uričel zopot delati! Pridružita se cn.ieči. ki bo prišla, da IcuDi sveže in dobro blago po cenah katerih ne more .nihče ignorirati.
Razprodaja bo privedla dolar zopet bližje k predvojni vrednosti. Naš Naikupovalec je sedaj na Vshodu proučujoč kakšen bo položaj trgovine ter pripravi jo joč se za spomlad. Mnogo velikih IJ^kupov je na tehtnici. Čakajo novic o naši Januarski razprodaji in mi smo namenjeni napraviti to razprodajo tal^o uspešno, da bomo lahko telegrafirali našemu kučevalcu naj nadaljuje s kup-Reimer'erbodo-storili svoj delež,, ter vam nudili taka znižanja da se bo zaloga gotovo zmanjšala^-^a raajirodaja je vrhunec. Jiaših-ponudb ter bo nudila nezasAšne prilike za dobičkanosno '^^'kupovanje. Na razpolago vam daje najboljše modno 'blago, suknje, in otročje obleke po cenah, ki zahtevajo, da obiščete našo trgovino.
Deške sekinje
deških sukaoi. velikosti od do 17. Vrednosti do ^^5. Ri-azprodajna cor.
$4.98
Deške obleke
Velika zbirka deških oblek. Kupite jih sedai. Volnena serire. Casi-meres in Cordurova. Velikost od
4. do 17. Razprodajna	dS
cena ................ "

v
Ženske suknje
narieene,da se proda- I fajo na drobno po
oo^'
do! i,
[ei«'
"To ja-'
° A
I", i
'i", S
K,t?|
a ®
Pozornosti vredna znižanja na blagu
jarde.
C
Outing flanela v 4 Ql / in svit!, bar. jard ■ C ' ~
"7 inčev široka obeljena 4 'haker flanela. iard .... » ™ ' "C
^2*'edno dober obeljen '^'■izlin. iard..........
inčev .široko volnena
^^%o za oblake vseh barv
__
36 inčev širok Storm Serge QOm vsek barv. iard ........
Importirano češko blago za prevlakanje pernic, jard..
15c
Platno za brisače, fina kvaliteta, scecial. iard ..
13c
Parcele dvojne Sirokosti, "I"?#* velika zbirka, iard ......
$25,	$40,$/Kin $50
se razprodajo po polovični ceni ali še manj suknje po $9.95 $25 suknje po $12.95 $30,suknje po $14.95 $35 suknje po $16.95 $40 suknje po $19.95 $45 in $50 suknje po $24.95
ŠPEC1JA.L ŠT. 1 Dt.ške in dekliSne nosravicc Črn-j močne otročje no ^ ^ g	Š1»ECIJAL ŠT. 3 Deško flanelasto wi-aicc Velika zbirka deSI(ih\ flanelastih srak, ki se bodo dobro nrnle: ru-jftve, modre in sive barve. QOm Mere od 6 do 15. ceiia wOw
ŠPECI.JAL ŠT. 2 Hockev kaue Zbirka deSkih in dekliških Hockev in žametastih kap, ki so 07fn vredno od 50s do $1 sedai Ci 1 C	ŠPECIJAL ŠT. 4 Zbirka dekliških serire oblek od 2 do G. leta. Kakor na Qgg lašč za šolo. Znižana cena
Ženske spodnje obleke
1 .
il ~	ter Korkd E'nodnie oble-
ke	1
• I'eiiuliirno in izredne velikosti.
Kazprodajna	98C
cena
Dekliške zimske suknje
Zbirka deklič.ilh finih zimskih sukeni. Nekatere okrašene z kožu-hovino in žametom. Velikosti od
2 do 9. Razprodajna Qfi cena ................
Moške delavne nogavice
Težke delavne novagice, vredre po Cm
_15 centov, sedai................
Moške overalls
Moder Deniii in iz beleča blaira za barvanje in Jumpera back, kamor spa- Cfl«« dajo no nosebpih cenah ........ wUw
Moške zimske spodnje obleke.
Nenavadno težke kosmate sDodnie obleke vredne po $2.00 po cenah katere zrno-re delavčeva denarnica ...... COw
Rokavice z usnjato dlanjo.
Rokavice z nenavadno m/fninii usniatimi dlanmi, ki so se prodajalo po 91 35e sedai	.........•••• ^ ^
Flanelaste srajce
Moške težke fhnela.ste srajce, ruiave. sive ali modre. Vredne do $3.00 iff 4 CQ sedaj ...................... 9 X (93
Moški svedri
Moški težki sivi svedri, viedni
$2.00. sedai
98c
Moške hlače.
Moške različna hlače, po yi'edvojnih cenah, potisnili smo 'iih na ....
98c
Praznične srajce
Zbii'ku finih Madras sra.ic raičnih vzorcev. Najboljše vrste. — Vredne do QQn $3.00 sedai .....,............. OJU
Moške zimske kape
Moško težke zimske kape narejene iz težkega Eukna te? s k^žuhnatimi pokri-
Zastonj! Zastonj!
Prvim odjemalcem, ki pridejo v trgovino bomo dali
100 - meta! - 100
na otvoritveni dan
V Četrtek, 13. jan. ob 9. dop.
Ne stavi ja j te vprašanj.
Pridite in ddbite zastonj eno metlo.
Samo 100 metel. Pridite zgodaj!
vali xa ušesa. Posebna cena
Moške ftorke spodnje obleke
Najboljše spodnje obleke
DO .........................
57c
Moške volnene nogavice
Takšne, ki vam bodo grele noge. Po- 4 scbnn cqna ...........................I I C
Moške popolnoma volnene spodnje obleke
Moške noDolnojna volnena Slenhenson tvrdke Morir.o stiodnje obleke, vredno (g 4 00 S3.C.0 sdai ................ # I .Op
IREIIVIER S
MODNA
348%
SPECIAL ŠT. 5 Ufške /.iinttke spodnje obleke
Obleko so od 2. do 8. velikosti. Pobabna cona ....
79«
ŠPBCIJAL ŠT. e
Dekličii knžuhasti seti
2biikn kožuhnatih mufov in o-vratnikov. Velika zbirka. Vrednosti do $10.00 poaeb- @9 A na. uena ............
ŠPECIJAL ŠT. 7 Ženski in dekliški svedri
Zbjrl:a sc je prodajula Po $2.50 lio $5, sedaj
.78
vSFECtJAL ŠT. 8
Dekliške nor'olnoma volnene kawe
Dekliške kane ali takozvani "tams" v različnih barvah, vred- CQm ni BO $1. sedai ....... www
TRGOVINA.
Oleur Avertue.
STRAN 4.
"ENAKOPRAVNOST
JANUARY lOth, 1922.
a
Clevelandske novice.
—	V nedeljo, 15. januarja, v
B'ožeglavovi dvorani:
Branko: Vi ste nekoliko na-mrdnjeni.
Volčan: Tisto bi jaz lahko tr-dli o vas!
Braniko: Takšni se mi vidite..
Volčan: A tudi vi meni...
Branko: Kakor kašen snubač
Volčan: Kateri ima sprejeti...
Branko: "Košarico!"
Volčaji: In sicer VELIKO "ko žaro"!
To je kratek pdgovor med dve ma snubačema v igri "labiralka" kije skoiz in skozi jakb smešna. Pridite jo pogledat, da vidite, kaj (iobi dekle, ki preveč izbira. Igro vprizorijo igralci dram. dr. "Ivan Cankar".
—	Včeraj je padla na sedanji šolski odbor obdolSba, da potrosi na milijone preveč za vtdržava nje tukajišnih šol, in sicer iz ust predsednika šolskega odbora, Ru bert I. Wisella. Tozadeven govor je držal Wiswell pred Mothers Congress klub'om v Y. W. C. A. Za primero, kako se po nepotreb nem trosi denar, je povedal, da velja samo vzdrSavanje urada šobkega arhitekta $324,000 na leto ali skoro 10 odstotkov vseh drugih stroškov šolskega odbora. Kaka druga ustanova bi nare dila lahko isto delo za polovično svoto. Arhitekt ima v svojem h •
stroški $11,436.000, v St. Louisu $8,349.000 in v Pittsburgu $8,-063,000. Za tako velikansko razi i ko se š'olski odbor ne more zagovarjati, češ, da so plače v C\' /a, landu višje >ot drugje, kajt' kot pravi Wiswell, je pronašel tudi, da so plače po navedenih mestih iste kot tukaj.
Pa njegovem mnenju je do v > Ijena svota $13,005,000 za 192% p'opolnoma zodstna za vzdržava-nje šol za to leto, in vodstvo bi
— Razvoj pogona na tihotapce žganja. Proihibistični agent je pravijo, da jim je sedaj delovanje tihbta'pcev žganja v Cleve-landu in okolici znano, in da jim preostaja samo, da jih še primejo. Pravijo, da sta tukaj dva "kralja" tihota'pcev, eden na za-padni strani mesta, eden na vshodni, in da ko primejo enkrat ta dva, bo precej njih dela dovršenega. Na sumu sta dva odvetnika, ki imata sveže šiitm mesta
lo še šolske knjige, samo če bi se poslužilo metod, kakršnih se poslužuje novi župan Kohler. Wiswell dolži šolski odibbr, da je nezmožen gospodariti in voditi $20,000,000 organizacijo, da je temu kriv sam, ker ne plača odgovornih pozicij doVolj dobro, da bi jih sprejeli zmožni ljudje, ter da se pusti voditi od privatnih interesov.
— Policaj na konju, Jim Ma-
towitz, se je podal včeraj na delo, da osveti smrt svojega zvestega prijatelja Peppra, kot je bilo ime njegovemu konju. V nede Ijo je zadel konja neX! drveči avtomobil, v katerem sb bili, kot se govori, sami pijani moški, in ga tako nevarno poškodoval, da so ga morali kasneje ustreliti. Par dru'giih oseb, ki so šle mimb je komaj ušlo nevarnim poškou-bam, ko je zavozil avtomobil raz ceste na tratoar. Moški so po ne radu toliko usužbencev. dd jih že i sreči pbbegnili, tako, da nima
, ,, , , in tudi po drugih krajih. Koli-s tem denarjem lahko preskrbe-1, .	-j • --u •
X.	x„ u; ^or je znano, pride 12 xijih virov
dobra pijača in se odjemalcem ni treba bati zastrupljenja. Prava uganjka pa jim je še, odkod prihaja razna strupena pijača, kot lesni alkohol in drugo.
— Ljubezenska tragedija. Smrt je končala sinbči osemmesečno prijateljistvo med devet-najstletno May Hedec in devet-najstletnim Alfredom BarJbie-1'om. Od početka, ko sta se spoznala na nekem plesu, je šlo vse gladko, od Božiča naprej pa, ko je prinesel fant dekletu zaročni prstan, sta se zaljubljenca večkrat prepirala. Sinbči je prišel Barbiero, ki stanuje na 3133 W. 32 St., na dekličin dom ter je našel Mary ravno ko se je odpravljala, da gre % domačimi v kino-motograf. Kot se pripoveduje, jo je prosil, naj ostane d'oma, da se kaj pogovoriti. Sledil je prepir in dekle mu je povedalo, da
kam dejati nima. Wiswell je di zato, da se seidanji šolski i stem preuredi ter da se da uč:n/ cem :olsi,f' knjige brezplačno nt razpolago, tako, da jih ne bo treba rtariJem kupovati. Primerja' je, koliko veljajo šole po drugih velikih mesti in koliko v Cleve-landu. Leta 1920 je bilo plačanih za vzdržavanje tukaj šnih šol $16,039,000, v Bostonu, kjer zna ša število učencev 125,000, kakor v Clevelandu, pa so bili stres
Matowitz nikake druge sledi za njimi kot slab opis njih avtomobila. Pravi, da jih mora najti, pa če ga vzame celo življenje.
— Pevsko društvo Soča si je
izvolilo sledeči odbbr za leto 1922: Predsednik, Alojz Rožanc, 15606 Calcutta Ave., tajnik, Fr. Matoh, 15412 Holmes Ave., blagajnik, Anton Vidmar, 7724 E. 160 St. Vse članice in člane se tem potom poživlja, da se vde-leže važne seje, ki se vrši 12. ja-
in pred spanjem. Pb noči bo po-strežnik na razpolago,
Vsled prereditve prostorov se bo velika dvorana v pritličju gla vnega poslopja, ki se sedaj rabi za prodajo železniških voznih listkov in menjanje denarja, od sedaj naprej rabila kot dnevno bivališče za zadržane ženske in otroke. V tem prostoru se bodo nahajale priprave za oskrbo dece in materŽ~in deca bodo od tam imele direkten pristop na dvorišče, ki bo urejeno kot zabavišče za deco. Druge prostorne sobe z razgledom na morje bbdo urejene kot dnevno bivališče drugih zadfženih priseljencev, tako da bodo vsi priseljenci, ki morajo nekaj časa ostati na otoku, imeli na raizpolaigb komfortne in pri jetne prostore s pristopom na sprehajališča pod milim neboni. Prostorna zunanja soba se bo preuredila kot spalnica za ženske in deco, ki sb sedaj prisiljene rabiti občno spalnico, kjer spi jo vsi priseljenci. Ko se ta načrt popolnoma izvede, bodo razmere, pod katerim morajb živeti priseljenci, zadi-žani na Ellis Island narazmerno zJboljšane.
Delo posvetovalnega odbora se bo raztezalo tudi na druga pristanišča, kakor tudi na preiskavo razmer, pod katerimi se pri seljenci prevažajo na mesta v no tranjosti, kamor so namenjeni; zlasti se bodo preiskovale dotič-
HAMBURG
DIREKTNA plovba z novimi ladjami
OROPESA ........... 7. jan.
ORDUNA ............ 3. feb.
ORBITA .............. 4. feb.
Žensko in otroške zaprte kabine
The Royal Mail Steam Packet Co.
117 W. WASHINGTON STR.
26 Broadwav	New York
CHICAGO, ILL.
ali pri lokalnih agentih.
MALI OGLASI

je zaroka pretrgana. Cuvši to, se ijie razmere ob dveh najvažnej
ki le $9,609,00. V Detroitu, kjer . oi i -n
V , .	v ..inuarja v Slovenskem Domu
je 186.000 šolarjev, so znašali! ;
-/^1
BOLNI LJUDJE PRIDTEKMEN!
če trpile ali vas zadržuie kaka bolezen, no-svetuite se % zdravnikom, ki ima že mno-iroletne skuSnie v zdravUeniu zastarelih in novih bolezni in Ki vam bo Dovedal Po natančni in skrbni ore-iskavi .ki vam bo dala poim o vašem fizičnem staniu. vas mu le li Še moeoče ozdraviti ali ne in vas napoti k zilraviu.
Če trpfte radi kake kronične, nervozne, kožne, krvne ali. komplicirane bolezni ali fiko vas nadlesrule želodčna, črevesna ali ietrna nadloga, ali ako imate revmatizem. bolečine v hrbtu ali sklepih Glavobol, zabasanost. nervoznost, izoahke. katarh v davi. nosu ali prhi posvetu i te se z m eno i sedal. Odlašanie ie lahko ne-
je Barbiero pričel pripravljati na odhod, predno pa je 'odšel, jo je še zaprosil, naj mu da poslovni poljub. Ko ga ni ubogala, je potegnil revolver ter oddal tri strele. Ena krogija je šla dekletu skozi 'oko, druga skozi sence, tretja pa skozi vrat. Zadnji dve krogli pa je Barbiero oddal sebi v prsa blizu srca. Delile je umrlo po preteku ene ure, on pa sfik nahaja v kritičnem položaju v mestni bolnišnici. Zdravniki dvomijo. da bi okreval. Dekle je bifo brez starisev, fantov oCe in mati pa živita v Italiji. Ljudje, pri ka teriih je dekle stanovalo, pravijo, da ji je zadnjo nedeljo, ko sta se nekaj sprla, zapretil, da bo u-smrtil njo in sebe, če se ne pobota z njim in ne preneha hbditi z drugimi.
ših križiščih, Pittsburgh in Chi-cag'o.
---o-
NAŠI ZASTOPNIKI.
EL-
nosu aH erhi. posvetujte se z menoi varno
URADNE URE;
od 9. dopoldne do 8. zvečer.
DR.KENEAIY
Ob nedeliah od 10 dopoldne do 1 pop
647 Euclid Ave. Drugo nadstropje Cleveland, O.
NaaproU r,__„ui:«	Vrata zapadno od
Taylor arkade Kcpuo'ic KUlmin^	Star gledališča
DOCTOR BAILEY, "Specijalist"
Zdravi nove in zastarele bolezni moških in žensk že 21 let. Najnovejše metoda in gotov uspeh. Ako trpite od zastrupljenja krii, Voznih bolečin, revmatizma, srca, pljuč, želodca, jetrih, zlati žili, počenja, nosu, grlu in krofa.
Pojdite k njemu in ozdravite.	,
On vam da ono slovečo krvno zdravilo 606 m 914.
Tudi najkasnejše električno in X-Ray zdravljenje.
Vse zdravljenje opravlja Dr. Bailey sam, osebno in zaupno. Njegovo delo je najboljše, njegove cene najnižje.
Mi govorimo Slovensko.
Uradne ure od 9:30 dop. do 8. zv. Ob nedeljah od 10 dop. do 1 pop. 5611 Euclid Ave. blizu E. 55 St. Drugo nadstropje soba 222 Cleveland, Ohifi.
X-RAY PREISKAVA $1.00
DR. RAY SMITH
VPRAŠAJTE VAŠE PRIJATEUE O
ZOBOZDRAVNIKU
na 6701 St. Clair Ave.
Uradne ure od 9. dop. do 9, zvečer. _
Urad zaprt cel dan ob nedeljah, sredah in postavnih praznikih.
ZNATNE REFORME NA LIS ISLANDDU.
(Diilje Iz 1. Strani)
skrbi vprid priseljencem pod vodstvom uradnega ravnatelja za informacijo, morajo se pa poprej podvreči izpitu.
Ob nedeljah bo preskrbljeno za službo božjo v treh verah, katoliški, židovski in protestantski in — ako je treba — tudi v drugih verskih izpovedih.
Ako priseljenec ni pripuščen in je deportiran, naj se mu razlo ži vzrok za to; istotako tudi soro dnikbm in pnjateljem, ki se zanj ipanimajo.
Osebe v službi socijalne oskr-ibe tiaj bodo pri roki ob vsaki uri, in ne le po dnevu, kakor dosedaj. Sedaj ni nikaka informacija ali
dnevnik "Enakopravnost". Rojakom po naselbinah jih toplo priporočamo in želimo, ko vas obiščejo, da se boste gotovo naročili ali pa plačali zaostalo naročnino, j Naselbine kjer še. nimamo zastopnikov in bi kdo želel prevzeti zastopstvo za naš list, naj piše na spodnji naslov in mi mu bomo poslali potrebne listine ter druge podatke.
. Cleveland, O.
6418 Si. Clair Ave., Uprava "Enakopravnosti"
--O--
Proti izseljevanju Jneodrešenih Slovencev v Jugoslavijo. Tržaška ''Edinost" objavlja članek, v katerem poživlja kmečki živelj v Primorju, naj ne zapušča tamoš-njih krajev in naj se ne seli v Jugoslavijo. Sedanje prilike so zelo povoljne za izseljevanje iz I-talije v Jugoslavijo, ker stoji lira sedaj mnogo višje kakor dinar. Tudi se lahko dobi dovoljenje za vselitev v Jugoslavijo. Konečno se oni, ki zapuščajo Italijo, sele tudi iz razloga, da zapuste svojo domovino, v kateri vladajo u-prav neznosne upravne in narod-nopolitične razmere. List poživlja primorske Slovane, da se organizirajo in da ne zapuščajo svo jih domov, ker bi to škodovalo narodni stvari v onih krajih, ki po pravici pripadajo Slovanom. — "Edinost" končno predlaga, naj vlada kreljevine SHS uvede za vseljevanje v Jugoslavijo visok davek in pristojbino, da se
POPRAVITE SVOJE ZOBE SEDAJ!
Moje cene so sedaj iste kot pred vojno. Enajstletno delovanje v tem uradu s tisoči zado-voljnih oseb. ki so dale popraviti zobe pri meni, vam garantira pošteno in dobro postrežbo.
DR. I. S. RUBIN
ZOBOZDRAVNIK Delo brez bolečin.
5606 ST. GLAIR AVE.

Potovalni zastopnik John Ja-klich.
Krajevni zastopniki za državo Ohio.
Za Cleveland:
John Renko, Jernej Alesh, L.
Mayer, Anton Jankovich. — Za Collinwood: Ludvik Medvešek,
Kari Kotnik, J. F. Bohinc. — Zajna ta način prepreči nadaljni beg
slov. prebivalstva iz Primerja.
SLOVENSKO DEKLE išče služ bo, bodisi v restavrantu ali pri privatni družini. Ponudbe je poslati na 101'5 Hartley Rd. C*ollinWood.	(8)
West Side: Andy Kljun. — Za Newburg: Josip Blatnik. — Za Nothingham, Euclid, Nobel: Vin cent Koller.
Gaspar Logar, Niles, O. Jos. Sankar, Wdst Park, O. Laurich Silvester, Barberton, O. Frahk Cesnik, Warrensville, O. Mirko Mihely, Brewster, O.
Tony Ogrin, Conneaut, O.
Louis Koželj, Lansing, O. Joe Hribernik, Glencoe, O.
Košir Frank, Akron, O.
Vincent Jereb, Kenmore, O.
Za Pennsylvanijo:
Louis Hribar, Bessemer, Pa, Andrew Vidrioh, Johnstown, Pa. Rudolf Gor j up. Moon Run, Pa. Anton Sinčič, Farrell, Pa.
Georg Plesničar, Onnalinda, Pa. Frank Hayny, Whitney, Pa.
Louis Tolar, Imperial, Pa.
Anton Jerich, Lloydell, Pa.
John Branstetter, Yukon, Pa. Paul Weis, Casselman, Pa.
John Turk, Claridge, Pa.
Frank Baiznik, St. Mary, Pa. Anton Kovačič, Irvin, Pa.
Martin Koroshetz, Raphton, Pa. Vinicent Jerševar, North Bessemer, Pa.
Mike Jerina, West Newton, Pa.
%MPACNIE GENERALE TRANSATIANTIPUE
Evprcflo Poatal Ser\'ico	I
Direktna postrežba v
■Jugoslavijo
preko HAVRE z velikimi par-niki na 2 in 3 vijake
TOURAINE .......... 7. jan.
ROOHEMBEAU ......17. jan.
PARIS .............. 18. jan
LORRAINE ..........28. jan.
Za družine nudimo izbome u-godnosti tretjega razreda — kabine z dvema, štirima. šestimi in osmimi posteljami. Vsi taki potniki bodo deležni iste izbome postrežbe in hrane, vsled katere je znana francoska črta.
Za nadaljne informacije vprašajte pri lokalnih agentih FRENCH LINE.
®®®®s)SX5XsXS®šX!^^
VSE DELO
v zvezi s plumbarstvom,
napravimo dobro in trpežM Postavljamo furneze, banje, s"* nišča, itd. Kadar mislite, kaj lati, pridite k nam po proraži" in prepričani smo, da vam ^ naša cena po volji.
Ghas. W. Hohl
Plumbing & Heating 381 E. 156 Str., Cleveland, Oh* Eddy 8236-R.
..................................I
»■■■■■BBHnra.ianBairaiifl'
Frank ZakrajšeK
Najmodernejši pogrebni v Clevelandu
POGREBNIK IN EMBALMER
1105 Norwood Rd-
Tel. Princetor 1735— TEL. Rosedale: 4983 Avtomobili za krste, porok* pogrebe in druce prilike-
BKOB n wwji n
amm
SELITEV!
DR. COWDRICK
je preselil svoj urad na 547 Woodland Ave., vogal Central. Slaba glava — slabo srce — slab želodec — slaba jetra — slaba kri — vse to zdravi po novih metodah ter z novimi zdravili po predvojnih cenaih. SGIetna skušnja v tem poklicu vam bi morala viti v korist.
Uradne ure od 9 dop. do 6 zvečer
(2-5-x)
r

Tel. Main 2063	O. S. Cent. 1690
•JoHn L. MiKelicliL
SLOVENSKI ODVETNIK 902 Engineers Bldg., vogal St. Clair ulice in Ontario. PODRUŽNICA;
■ ■
ii
iti
6127 Si. Clair Ave.,
Tel. O. S. Princeton 355 R.
oskrbna služba na razpolago
Mišmaš Joe, Whitney, Pa.
polnoma pregledani, in ako je bil priseljenec zadraan za poseben pregled (special inquiry), je bilo dostikrat potrebno izključiti ga za mnogo tednov iz vsakega stika z občinstvom. Pod novim na črtom bodo uradniki sprejemali priseljence* ko se izkrcava jo iz parnika, jih spremljali na Ellis Island, in informacijska služba b'o priseljencem na razpolago tekom vse dobe, ko so zadržani na priseljeniški postaji.
Dosedaj so morali priseljenci čakati v čolnu, ki jih je prevozil na Ellis Island, dokler je prišla njihova vrsta za zdravniški pregled ; od sedaj naprej se bodo t»i koj izkrcali iz čolna v kombdne in prostorne čakalnice, kjer bodo čakali na zdravniški pregled. Z njimi se bodo nahajali uradni tolmači. Poprej so le mala deteta dobivala mleka in biskitov, od sedaj pa bodo dolbivale vse žen
Zupančič Tony, Martin, Pa. Kovačič Anton, Export, Pa. Thomas Oblak, Manor, Pa. Anton Zornik, Herminie, Pa. Jos, Cveltar. Sharon. Pa.
Druge države:
Ottb Majerle, Eveleth, Minn, Louis Vesel, Gilbert, Minn.
Krall Joseph, Pueblo, Colo.
John Vira, Salida, Colo.
John Paulin, E. Worcester, N. Y. Herman Perehlin, Little Falls, ■ N, Y.
Math Lipovšek, Blanford, Ind. Joseph Lustek, Pursglove, W.Va. Thomas Beven, Volby Grove,
W. Va.
Frank Novak, Dodson, Md. Jakob Predikaka, Stanton, 111. Frank Francelli, Brooks, W. Va, Martin Jurkas, Aurora, 111. Frank Strmšek, Detroit, Mich, Stanley Pahor, Milwaukee, Wis. Vsi gornji zastopniki so upra-
ske in otroci v jedilnici pri obedu vičeni nabirati nove naročnike in in v njihovih sobah med obedi pobirati zaostalo naročnino za
GODBA "TRIGLAV"
ima svojo letno sejo dne 12. januarja v Juratovac dvorani. Ker so važne stvari na dnevnem redu, se prosi vse člane, da se gotovo vdeleže. Pričetek seje ob 8. uri zvečer.	(8)
POZOR! POZOR! Razprodaja
Namenil sem se, da napravim razprodajo na vsem zimskem blagu in to posebno znižanih cenah. Predvsem so znižane cene na sledečem blagu: SUKNJE ZA ŽENE, DEKLETA, DEKLICE IN DEČKE, SWEATERS ZA MOŠKE IN ŽENSKE, KRASNE KLOBUKE ZA ŽENSKE, KAPE ZA DEKLICE IN DEČKE, SPODNJE PERILO ZA MOŠKE, ŽENSKE IN 0-TROKE. KOVTRE, BLEN KETE. Na vsem tem blagu so zelo znižane cene, to vsled tega, ker sem se namenil, da razprodam zimsko blago, da napravim prostor za pomladansko blago.
To je sedaj j ako lepa prilika, da si nakupite dobro blago za male denarje. Pridite in prepričali se boste, da je rcsnica.
Se priporočam
ANTON ANŽLOVAR
6202 St. Clair Ave.
Največje, najhitrejše ladje svetu. S potniki se postopa naa; vse uljudno. V vašem mestu s" blizu, se nahaja naš lokalen z"' stopnik.
V Jugoslavijo, Bolgarijo, o* Romunsko in Madžarsko
Preko Dubrovnik, Trst in B«'"'
ITALIJA ............ 10.
Listki $87 — Davek $
Preko Reko;	^
CARMANIA ......... 11. %
Listki $105.00 — Davek $5-'", Preko Cherbourg
SAXONIA .......... 21,
AQUITANIA ......... 7.
Nore ladje plovejo direktno ^ Hamburg.
J«
Tel, Central 2373 R.
Gramofonske Plošče
zahtevajte novi cenik
Slovenske PLOŠČE preje $1.00 sedaj 85c
VEUKA ZALOGA UR IN ZLATNINE,
Wm. Sitter
K06 ST. CLAIR
AVBNUl Cleveland, O.
Uitavile
prt tei urt m
■(e Da prm
vem proitoru
POZOR!	PQZOB^J
Naprodaj imam najboljše doma pitane. Mi vam jih prodan^ najnižji tržni ceni, jih lepo oči-" ter pripeljemo na vaš dom.
kupite veliko nižjo kot na Pridite, da se pogovorimo. JetrSi in črva dajemo zastanj.
J. HEINZ,	,
Stop 28, Euclid ave. Tel.: WickH^'' ^__;
GOTOVINA ZA LIBE^] BONDE, vojnovarčevalne ke, bisere, ure, staro zlato. ^ bro, platinum, zlatnino, nerav ne postne znamke, živo magnetne igle, in za vsako ki ima kako vrednost. Prif ^ aH pošljite na Simon,
Broker, Lastnik Ohio Sm®'' and Refining Co. soba st. Lenox Bldg. vogal 9th Euclid Ave. Odprto vsak da' 6. Ure zvečer.
POŠUANJE DENARJA
po pošti ali brzoJavBo hitro, poceni, zanesljivo.
Na uložke plačamo
po 4% obrestL
Prodajamo parobrodne listke. Javni notarski oddddc.
AMERICAN UNION BANK
Ivan Nemeth, predsednik GLAVNI URAD: 10 G. 22nd Street. PODRUŽNICA;
1597 2nd Avenue. New York City^
PREMOG Po izrednih cenah.
Pristen Bergiholz lump $7.00 ton Pripeljemo ga kamorkoli na vshodnem delu mesta.
Zglasite se na Collinwood Brick Yardu ali pokličite po telefonu, Ken 260 ali Wood 429. — Pri nas uposljujemo edinole Slovenske delavce.
Prijatelj delavca
rilN'EXPElU

S" I
TvorniSk* znamka leg. v pat. nr. '
Slaven že več kot 50 let. : \
L
Glejte za tvornlško znarolt*
SIDRO.
P
Hi
Dnevnik Enakopravnost
J8
Z I C A
ki spaja odjemalca s trgovcem Oglas v našem listu dospe na svoje določeno mesto liki telegram.