Leto 1895. 35 Državni zakonik za kraljevine in dežele, v državnem zboru zastopane. Kos VI. — Izdan in razposlan dnd 16. januvarja 1895. scMua: (ÎSt. 12.—IH.) 12. Ukaz, s katerim se izdajejo določila o prevažanju nevarnih tvarin po Bodenskem jezeru. — 13. Ukaz o dopolnilu in izpremembi posameznih določil mednarodnega plovstvenega in pristan-skega reda za Bodensko jezero in pa predpisov, izdanili za varnost plovstva po njem, 13. ^kaz trgovinskega ministerstva v Porazumu z ministerstvom za n°franje stvari z ciné 14. januvarja 1895. 1., 5 Jerini se izdajejo določila o prevažanju nevarnih tvarin po Bodenskem jezeru. (|rg ^a podstavi domemb, vkrenjenih med vlad j 'V Bodenskem jezeru, izdajejo se, dele id ^'hjajoč določila mednarodnega plovstven gg 'lr,s,anskega reda za Bodensko jezero z hastSeptembra 1867’1 (Drž’ zak‘ št' 19‘ iz 1 186 , ^ria določila o prevažanju nevarnih Ivarin inskem jezeru: Prevažanje razpocnih predmetov (raznesti). gga- b ^ promet po Bodenskem jezeru se pripu-0 nastopni razpočni predmeti : .. 1" Smodnik — raznosili soliter, gorljiv soliter Vrsl ° lesna mešanica iz nevtralno reagujočih stavjrie ltra 'n °glja ali tvarin, katerih bistvene seit^ ^ so ogljenec, vodenec in kislec, z žveplom ali 2. nastopni, nitroglicerin obsegajoči preparati : a) dinamit I. (ob srednji toplini plastična, ne od-kapljfva mešanica nitroglicerina s prahastimi, ob sebi ne raznesilnimi in ne samozapalnimi tvarinami), b) dinamit II. in III. (ogljeni dinamit, mešanica nitroglicerina s smodniku podobnimi zmesmi), c) raznesilna želatina (ob srednji toplini žilavo prožna mešanica, ki sestoji iz nitroglicerina, z nitrocelulozo želatinovanega, v zvezi z ogljen-čevokislimi alkalijami [oziroma alkaličnimi prstmi] ali tudi brez téh ali pa v zvezi z nevtralno reagujočimi vrstami solitra ali brez njih), a) želatinski dinamit (ob srednji toplini plastična mešanica, sestoječa iz nitroglicerina, z nitrocelulozo želatinovanega, in iz lesene moke, solitra in ogljenčevokislih alkalij [oziroma alkaličnih prsti]), e) karbonit (mešanica nitroglicerina s smodniku podobnimi zmesmi in tekočimi, ob sebi ne raznesilnimi ali ne samozapalnimi tvarinami) ; 3. nitroceluloza (rahla, obsegajoča vsaj 20 odstotkov vode, in stiskana, ne želatinovana), zlasti strelni bombaž in kolodijeva volna, in pa mešanice nitroceluloze z nevtralno reagujočimi vrstami solitra; 4. nastopne mešanice, katere obsegajo nitrove zveze tvarin aromatične vrste: a) sekurit (zmes amonijakovega solitra, kalijevega solitra in dinitrobenzola ali enakih tvarin), b) roburit (mešanica klorovega dinitrobenzola, klorovega nitronaftalina ali nitroklorovega ben-zola in amonijakovega solitra); 5. kartuše, petarde, ognjarski predmeti, razne-silna vžigala, ki se rabijo za vžiganje nabojev (n. p. raznosne kapice), vžigalne pločice (amorces)] 6. vsi vsak čas v pošiljanje po železnicah in po vodnih poteh držav ob Bodenskem jezeru pri-puščeni razpočni predmeti. Ladje, katere prevažajo razpočne predmete, morajo ob dohodu na postajo, kamor so tvarine namenjene, že biti opremljene s spremnicami, ki jih zahtevajo predpisi obrežne države, v kateri je na-menilna postaja. II. Ako se nastopni predmeti zapakujejo takö, kakor je predpisano za železniški promet, in ako je zlasti izključeno vsako mahadranje ali puščanje vsebine, ne štejejo se za razpočne predmete; 1. V vojstvu in pomorstvu kake obrežne države predpisana, ne raznesilna vžigala, 2. za strelno orožje rabljene vžigalne kapice, vžigalna zrcala in patrone za ročno strelno orožje, 3. vžigalne vrvce. III. Od prometa po Bodenskem jezeru so izločeni razpočni predmeti, ne pripuščeni po številki I., zlasti : 1. Nitroglicerin kot tak in v raztopinah ; 2. pokalno zlato, suho v trdi obliki ali v obliki prahu, pokalno živo srebro, pokalno srebro in iž njih narejeni preparati ; 3. vse vrste nitrovega cukra, vrste nitrovega škroba in iž njih narejene mešanice; 4. mešanice, iz katerih nitroglicerin od-kapljava ; 5. razpočni predmeti, kateri ali a) reagujejo kislo [izvzemši smodnik, raznosni soliter in gorljivi soliter (I., 1.), sekurit (I., 4 a) in roburit (I., 4. 6)], ali kateri se b) radi pri toplini do -+- 40° C sami razkrojijo, ali kateri c) obsegajo: aa) klorovokisle soli [izvzemši raznosne kapice in vžigalne pločice (I., 5.)] ali bb) pikrinovokisle soli, ali cc) fosfor [izvzemši vžigalne pločice (I., 5.]), ali dd) žvepleni baker; 6. razpočni predmeti v patronskih ovijalih, ak° so ta zunaj poškropljena z nitroglicerinom (šle; vilka 1.) ali s kako drugo raznosno tekočino, *'* pa so od zunaj obdana s trdnimi razpočnimi pred' meti; 7. raznosni preparati, pri katerih se ob seb* ne raznesilne sestavine v zaprti shranki po pretinib; ki se lahko zlomijo, hranijo ločene dotlè, dokler naj se razpok izvrši s tém, da se razbijejo ali Pre' maknejo pretini ali da se odpré nekaka pipa; 8. nabito strelno orožje. IV. Na ladjah, katere prevažajo osebe, in P* na plavih se ne smejo prevažati razpočni predmet*; smodnika in ognjarskih predmetov se smé imel* sabo le toliko, kolikor je teh stvari treba za dajanje znamenj. Izjema je samč tedaj dovoljena, kadar je v nujnih slučajih obče nevarnosti na primer °b zâgatah ledü, potrebne raznosne pušice in za njih polnitev potrebno tvarino treba pod zanesljiv'1*) spremstvom v najkrajšem času spraviti v kraj namembe. Vsaka ladja, ki se uporablja za prevažanje ra"' počnih predmetov, mora imeti sabo rešilni čolnič. V. Razpočne predmete je zapakovati v leseni; trajne in teži vsebine primerno močne zaboje a'1 bečve, katerih poke so take stisnjene, da se nič "e more skozi nje raztresti, in kateri nimajo krog seb" železnih obročev ali vezi. Namesto lesenih zaboje* ali bečev je moči tudi uporabljati sode, nareje"e iz več plasti prav močne in toge pokoščene lepenk®' (tako zvane američanske sode). Za prevaŽa"je smodnika, raznosnega solitra in gorljivega solit)3 (I., 1.) rabljene shranke ne smejo imeli železni žebljev, vijakov ali drugačnih železnih utrdil. Smodnik, raznosni soliter, gorljivi solit® (I., 1) in iz želatinovane nitroceluloze s solitroO1 ali brez solitra narejeni smodnik (I., 3.) se snič za' pakovati v kovinske shranke, izvzemši shranke 1 železa. Preden se te tvarine zapakujejo v bečve a zaboje, treba jih je ali zapakovati v pakete (pl°^e vinske shranke) do 2 pripuščenih po št. 1, 6., kolikor se po železni®* v žt °1 sam6 v obliki patron. Patrone 2 navedenih tvarin je vrhu tega opremiti len]1 •°m (n‘ P' Kum°vim z gumovo raztopino za-P jenim mešičkom), katero ovira, da hi voda ali a aost prodrla vanje. j v ^l'snjeni predmeti iz strelnega bombaža, ima-[ro^a. vsaJ 15 odstotkov vode v sebi, kakor so pa-k(j0ne> n s.e*cur*ta 'n roburita (I., 4.) smejo se zapa-vati tudi v pločevinske pušice in škallje iz lepenke, se dadö tesno zapreti. v Za pošiljanje se mora gola celuloza, imajoča y ?e J' vsaj 20 odstotkov vode, trdno zapakovati fanke, ki imajo močne stene in so neprodušne. Razpočni predmeti vsake vrste se ne smejo zak*^a^ z al' vžigalnimi vrvcami, niti «j ^ovati ž njimi ali pa s patronami za strelno orožje V •’ 2-) v iste shranke. , Za pakovanje razpočnih predmetov služeče se morajo po svoji vsebini opremiti z napi-s ' smodnik, raznosni soliter, gorljivi soliter, dnik iz nitroceluloze in solitra, kartuše, petarde, ,^rBki predmeti, vžigala, dinamitske patrone, palatin* ogljenega dinamita, patrone iz raznosne tljt . —> patrone iz želatinskega dinamita, karbo-e Patrone, strelni bombaž itd. Razen tega mo- biti oza&r-'“ razpočni predmeti prihajajo, ali pa imeti oznamenjene s firmo ali znamko tvornice, re °bla'l>en^0 *'vorn*cei katero je po osrednjem Stvu dovoljeno in javno razglašeno. stri . mata teža pošiljanih kosov ne smé pri ji n'ku, raznosnem solitru, gorljivem solitru Pel a ^r' s^relnom bombažu (L, 3.), pri kartušah, Preš 'd'’ °brn.iarskih predmetih ali vžigalih (1., 5.) 90 kilogramov, pri ostalih razpočnih pred-Upo* Pa 35 kilogramov. rPo določilo teže se ne v kart g,a ° Pr*zmaR^nem smodniku za kanone k0v ^sab čas za železniški promet predpisano pa-jeZ((^> Zadostuje tudi za pošiljanje po Bodenskem kad-r ^ ^adar se zapakujejo ali nakladajo, in pa Po f Se razbladajo in izpakujejo razpočni predmeti, dj|jS^ ae netiti ogenj ali žgati odprta luč, niti ka- sk,.b ^a't'adanje in razkladanje naj se opravlja, se J10 °^'^aj°^ se vsakega stresanja. Pošiljam kosi P°temtakem ne smejo kotaliti (taêâti) ali metati. 'jati ^a^ladanje in razkladanje se smé oprav-Pristo^ lIn° na mestu> kaler0 se za to odkaže po Jnem policijskem oblastvu in katero mora vsaj 300 metrov biti oddaljeno od hiš, kjer kedo biva. Vrhu tega je nakladanje ali razkladanje razpočnih predmetov dovoljeno v prostorih, za 16 določenih, pred tvornico raznesil ali v ti tvornici, ali pa v kakem po policiji dovoljenem skladu raznesil in pa v tistih oddelkih kakega pristanišča, katere v to odkaže pristansko oblastvo. Nakladališče ali razkladališče ne smé tedaj, kadar se rabi, občinstvu biti pristopno ter se mora, ako bi se nakladanje ali razkladanje opravljalo ob temi, razsvetliti s trdno in visoko stoječimi svetil-nicami. Z razpočno tvarino napolnjene shranke se ne smejo na nakladališče donesti ali pripustiti prej, kakor naj se nakladanje pričnč. VIII. V št. I. 2. do 4. navedene tvarine se ne smejo nakladati na enem plovilu vkupe s smodnikom, raznosnim solitrom, gorljivim solitrom (I., 1.), kartušami, petardami, ognjarskimi predmeti, vžigali (I., 5.) ali s patronami za strelno orožje (II., 2.). Prav tako je raznesilna vžigala vselej spravljati ločena od smodnika in drugih razpočnih predmetov. IX. Razpočni predmeti se morajo na plovilu pod krovom trdno zastaviti v zaprtem prostoru, kateri bodi na ladjah parnicah kolikor moči oddaljen od prostorov za kotle. Pri tem se bečve ne smejo postavljati po koncu, ampak se morejo polagati in z lesenimi podstavki (tapami) zavarovati proti kotaljenju. Ako je izjemoma treba posamezne pošiljane kose privezati, smé se to zgoditi samo z vrvmi, a nikedar ne z verigami (ketinami). Vse železne sestavine, ki bi ob vožnji vtegnile priti v dotiko s pošiljanimi kosi, treba je obviti s tuljem, slamo ali cunjami. Odprte ladjice, v katerih se prevažajo razpočni predmeti, morajo biti preprežene s tesno zapirajočo plahto (n. p. napojenim platnom). Niti v tako rabljenih, niti v tik ležečih prostorih se ne smejo pakovati vžigalne kapice in vžigalne vrvce (II., 2. in 3.). Lahko zapalne ali samozapalné tvarine, med katere se ne vštevajo premog in kokes, izločene so od prevažanja ob istem času. X. Prevažanje razpočnih predmetov je dovoljeno samö črez dan in pri vidnem vremenu. Na ladjah, ki vozijo razpočne predmete, smejo se ogenj in luči vžigati samö tedaj, kadar ima ladja odločen prostor za ogenj, in sicer v poslednjem prostoru. XI. Plovila, katera vozijo razpočnih predmetov ved kakor 35 kilogramov kosmate teže, morajo ob vožnji, ob pomudah in pa kadar pristajajo, paziti na to-le: 1. Plovila morajo kot svarilno znamenje imeti d mo zastavo z belim P, katero je modi od daleč spoznati in katero je vselej imeti razvito; 2. taista ne smejo nikedar biti brez straže; 3. držali se morajo kolikor modi daleč od drugib plovil ; 4. ako sestoji prevoz iz več plovil, morajo ta med vožnjo imeti med seboj presledka vsaj 50 metrov; 5. ako se plovilo, vozeče razpodne predmete, medpotoma blizu kopnega pomudi ved kakor dvé uri, držati se mu je od tvornio, delavnic in hiš, v katerih kedo biva, 300 metrov daleč. Pristojno policijsko oblastvo smé, ako ni najti primernega postajališča v taki razdalji, dovoliti, da se more izbrati tako postajališče, katero je manj, ako pa ni na razpolago drugačnega varstva, vsaj 200 metrov oddaljeno od tvornic, delavnic in hiš, v katerih kedo biva. Ako naj se plovilo pomudi ved kakor dve uri v bližini naseljenih krajev, treba je to vrhu tega pristojnemu policijskemu oblastvu naznaniti dem brže; pristojno policijsko oblastvo naj nato vkrene na-redbe opreznosti, ki se mu vzvidijo potrebne. Ako naj plovilo pristane v kakem pristanišču, treba je to poprej naznaniti pristanskemu oblastvu in to naj, ako treba v porazumu s pristojnim policijskim oblastvom, vkrene za varnost potrebne naredbe; 6. kadar kaka pošiljatev razpočnih predmetov medpotoma postane taka, da se zdi nevarno, prevažati jo še dalje, tedaj naj pristojno policijsko oblastvo bližnjega kraja, kateremu naj voditelj prevožnje dem prej dâ to na znanje, vkrene potrebne naredbe, da se more brez nevarnosti dalje postopati s to poši-ljatvo, in sicer, kakor okolnosti to nanesd, pri-vzemši vešČaka, katerega mora na poziv policijskega oblastva doposlati' pošiljad. Ako je odlagati nevarno, vniči pristojno policijsko oblastvo razpodne predmete na stroške po-šiljada, ne da bi mu to poprej priznanilo, ako mogoče, po navodilu in pod nadzorom kakega vešdaka. Ako je v dotidnem kraju pristanišče, vkrep» naj potrebne naredbe, kolikor prihaja pristansk' okoliš v poštev, pristansko oblastvo, de trebfti v porazumu s pristojnim policijskim oblastvom. XII. Plovila, katera mimo kake ladje, opre®* ljene z zastavo po številki XI., točki 1., plovej0 v manjši razdalji kakor 300 metrov, morajo ogePI prikriti, ladje parniee pak vrhu tega vstrezno oskrbovati ditnske registre. B. Prevažanje zastran ognja nevarnih. 110 med razpočite predmete spadajočih tvarin- I. Za nevarne zastran ognja veljajo ti-le predmeti : a) Surov petrolej in njegove prekapanine (Pe‘ trolejev éter, gazolin, neolin, benzin, ligroji*j> nafta, petrolejeva esencija, očiščen petrolej-snažilno olje, mazalna olja itd.); b) vse iz kotrana ali kotranovih olj (smolčeveg-1-premogovega, rjavopremogovega, rupnega 'n skrilj avdevega kotrana) pripravljene hlapûe tvarine ; c) žvepleni éter (etilov éter), kolodij in žveple,)l ogljenec (žvepleni alkohol); d) rudeča kadeča se solitrova kislina; e) beli in rumeni, in pa rodeči (amorfni) fosfor f) llucherjeve ognjegasne škatljice. V lit. a) in b) oznainenjeni predmeti se del v tri razrede po tém, ali imajo pri 17-50 C. spe01' fične teže: (razred I.) vsaj 0-780 (takozvani testov petrolej-benzol, teluvol, ksilol, kumol, mirbanov° olje, solarno olje, fotogen itd.), (razred II.) manj kakor 0-780 in več kako1 0-680 (benzin, ligrojin, snažilno olje itd-)’ (razred III.) 0.680 ali manj (petrolejev été*1. gazolin, neolin itd.). II. V lit. a) in b) imenovani predmeti se smejo po llodenskem jezeru prevažati sainö ali: a) v gostih in odpornih kovinskih posodah, ah b) v posodah iz stekla ali kamenine; predmeti razreda I. in II. vrhu tega c) v posebno dobrih, trajnih sodih. Ako se uporabljajo posode iz stekla ali kaifle nine, paziti je še na té-le predpise: 1. Ako se ved posod združi v en tovor, 1110 rajo biti te posode trdno zapakovane v modne lese je s slamo, senom, otrobi, drtinami ali žaganjem, rsjo infuzorijev ali drugimi rahlimi tvarinami. Ako so posode zapakovane vsaka posamez, se P°šiljati v trdnih pletenicah ali kebljih ' o no pritrjenim krovom, ki imajo držaje 1er dovolj trsi °Va'ne tvar'ne v sebi; če je krov (štoija) iz slame, z s J1*’ ločja ali podobne tvarine, mora biti napojen I ( 0vim a'> apnenim mlekom ali enakimi tvarinami, t^eri® Je primešano vodotopno steklo. Kosmata a posameznega tovora ne smé za tvarine I. raz-60 b- a^° Se uP°rat>ljajo steklene posode, presegati ‘logramov, ako se pa uporabljajo posode iz ka-rec]1100 ne Kilogramov, za tvarine II. in III. raz-'ili * • ’ ^0C*' ^a se uP01'abljajo posode iz stekla 1 Pa iz kamenine, ne 40 kilogramov. Ul Vsak posamičen tovor, ki obsega tvarine II. in ,,nu'a-f-la, treba je opraviti z razločnim, na rudečen p,1U 'iskanim napisom: „Nevarno zastran ognja“ onice in keblje s posodami iz stekla ali käme . I°’ katere obsegajo tvarine II. in III. razreda, na, nosJ>a imajo še napis; „Mora se z rokam ter vložene v posebne posode ali pletenice, ki imajo močne priprave, da jih je moči z lahka prijemati. Balone in steklenice mora v posodah obdajati posušena prst infuzorijev ali druge primerne tvarine suhe prsti v telesnini, enaki vsaj njih vsebini. Ako se solitrova kislina pošilja v kovinskih shrankah, morajo biti shranke popolnoma goste ter imeti dobre zapore. VI. Beli in rumeni fosfor (I. lit. e) se mora, obdan z vodo, v pločevinskih pušicah, ki obsegajo po 30 kilogramov največ ter so zalotane, trdno za-pakovati v močne zaboje. Zaboji morajo razen tega imeti dva močna ročaja, ne smejo tehtati črez 100 kilogramov in morajo od zunaj oznamenjeni biti, da „obsegajo navadni rumeni (beli) fosfor“, in pa z besedo „zgoraj“ Rudeči (amorfni) fosfor (I. lit. e) je vlagati v dobro zalotane pločevinske pušice, ki se vdevajo v močne zaboje z žaganjem. Ti zaboji ne smejo tehtati črez 90 kilogramov in morajo imeti ozna-menilo od zunaj, da „obsegajo rudeči fosfor“. Žvepleni éter (etilov éter), in pa ko-J (K, lil. c) se smeta prevažati samö v popol- 'odi pak( lesno zaprtih posodah iz kovine ali stekla. st l?Val° teli posod, in sicer tako kovinskih kakor lQVoen,h posod, mora, ako se več posod združi v en Če ln' k°s’ vstrezati predpisom, podanim v št. II. 1., št || J** Pos°de zapakujejo posamez, predpisom Posod i ' *n l° la*co’ ^a Pr‘ Posameznem pakovanju i»,„ ' *°sinata teža posameznega tovora ne smé S(-g;Ui 60 kilogramov. (I |.|^' žvepleni ogljenec (žvepleni alkohol) ’ • c) se smé prevažati samo in edino ali: dni^.J ' v trdno zapirajočih posodah i iz močne, 5q(. zanetane železne pločevine z vsebino do kl|ogramov; ali 2 8rarno V P^ev‘nskih posodah, imajočih zdol °V k°sniate teže največ, katere so zgoraj in m0 ^ Podkrepljene z železnimi vezmi. Take posode v zab° °k*enjene s pletenicami ali keblji ali pa njet ',e zapakovane s slamo, senom, otrobi, žaga-rino.', Prstj° infuzorijev ali drugačno rahlo Iva- 75 kilo >; ali leSen(! ' V s'®klenih posodah, ki so vložene v močne prstio . Za^°je s slamo, senom, otrobi, žaganjem, ln Uzorijev ali kako drugo rahlo tvarino. (I.( lit^'^udoča, kadeča se solitrova kislina ' ' ) se prevaža po nastopnih predpisih: ,n°|'ajo'sl Se ^°^a v balonih, steklenicah ali vrčih, i 'inke biti trdno zaprte, dobro zapakovane VII. Bucherjeve ognjegasne škatljice (I. lit. f) se smejo prevažati samö v pločevinskih tulcih ali kozuljah. Ti tulci se morajo vlagati v za-bojce, po 10 kilogramov največ obsezajoče, ki so od znotraj prelepljeni s papirjem. Ti zaboji pak se morajo zapakovati v veče, prav tako s papirjem prelepljene zaboje. Vlil. Ako se v številki II. in III. navedene kemikalije pošiljajo v veČih množinah kakor po 10 kilogramov, dopušča se, združevati jih v en tovorni kos z drugimi predmeti, kateri ne spadajo niti med raz-počne, niti med jedke in take tvarine, ki so nevarne zastran ognja. Pri tem jih je v trdno zaprtih flaškah iz stekla ali pločevine s slamo, senom, otrobi, žaganjem, prstjo infuzorijev ali drugimi rahlimi tvarinami trdno vlagati v močne zaboje. Rudeča kadeča se solitrova kislina se v enaki množini in na enaki način smé v en tovorni kos združevati samo z enakimi množinami drugih rudninskih kislin, izvzemši brom, in z drugimi tvarinami, ki ne spadajo niti med razpočne, niti med jedke in take tvarine, ki so nevarne zastran ognja. Žvepleni ogljenec, največ dva kilograma težak, smé se z drugimi predmeti, kateri ne spadajo niti med razpočne, niti med jedke in take tvarine, ki so zastran ognja nevarne, združevati v en tovorni kos tedaj, kadar se žvepleni ogljenec nahaja v trdno zaprtih pločevinskih flaškah ter je z drugo vsebino tovornega kosa trdno vložen v močen zaboj s slamo, senom, otrobi, žaganjem ali drugačno rahlo tvarino. Fosfor in Bucherjeve ognjegasne škatljice združevati z drugimi predmeti v en tovorni kos, ni niti v malih množinah dopuščeno. IX. V številki II. do VIII. imenovane shranke (posode iz kovine, sode, zaboje, keblje in pletenice) je na ladjah skladati tako, da ne morejo niti zadevati se druga ob drugo niti padati. X. Zastran ognja nevarne predmete je smeti na ladjah parnicah nakladati samö na krovu, na ladjah, s katerimi se prevažajo osebe, pak celé ne. XI. V ladne prostore, v katerih se spravljajo zastran ognja nevarni predmeti, smé se hoditi samö z varnostnimi svetilnicami in v njih se ne smé kaditi. Ako se taki prostori nahajajo pod palubo, imeti morajo dobro ventilacijo na površini. Odprt ogenj se na plovilih, na katerih so naloženi zastran ognja nevarni predmeti, ne sme netiti. Dimniki ognjišč, ki se nahajajo pod palubo takih plovil, morajo imeti iskrnj.lke (priprave, da se iskre ne raznašajo). Na palubo naloženi zastran ognja nevarni predmeti se morajo pokriti s tesno oklepajočimi plahtami. XII. Plovila, na katera so sc naložili zastran ognja nevarni predmeti, morajo črez dan imeti modro zastavo z velikim belim F (v latinskem tisku), po noči pa modro luč; ta zastava in ta luč morata biti pritrjeni vsaj štiri metre nad palubo na jarboli ali pa na kakem drogu. Taka plovila smejo pristajati samö 150 metrov daleč od drugih plovil ali poslopij, v katerih kedö stanuje, ako ne bi pristansko oblastvo, zunaj pristanišč pa krajno policijsko oblastvo predpisavalo, pristajati v veči, ali pa dovoljevalo, pristajati v manjši razdalji. Ta določila se ne uporabljajo o plovilih, katera vozijo sabo samö male množine (do 10 kilogramov, oziroma žveplenega ogljenca do 2 kilograma, prim. številko VIII.) posameznih zastran ognja nevarnih tvarin, bodi si v. predpisanih posameznih tovorih, ali pa po predpisu združenih v istem pakovalu z drugimi predmeti (številka VIII.), a to s pogojem, da skupna teža takih malih sabo voženih množin zastran ognja nevarnih tvarin ne dosega 40 kilogramov. XIII. Kadar plovilo, naloženo s predmeti zastran ognja nevarnimi, dojde v svoje namenišče, tedaj mora voditelj precej brez odloga pristojnemu policijskemu ali pristanskemu oblastvu na znanje dati množino in vrsto naloženih zastran ognja nevarnih predmetov ter svoje plovilo takoj privezati na ležišče, ki se mu odkaže. XIV. Ako naj se na kako plovilo zastran ognja nevarni predmeti nakladajo ali razkladajo, W°rf voditelj plovila to poprej naznaniti pristojnemu p0*1' cijskemu ali pristanskemu oblastvu. To oblastvo mu odkaže ležišče, kjer naj na' klada ali razklada, in mu določi rok, v katerem mof® delo pričeti in dokončati. Ležišče bodi od poslopij' v katerih kedö prebiva, kolikor moči oddaljeno. Ako bi opravilo tega ne tirjalo, ni nikoga pripuščati k ležišču. Nakladaje in razkladaje se ne sme kaditi, tudi se ne sme na plovilu in blizu ležišča netiti ogoli niti rabiti odprta luč. Ob temi je nakladanje in razkladanje ščeno samö s posebnim dovolilom in samö trdno stoječih svetilnic, ki morajo biti nameščene vsaj dva metra od till, kjer se dela. Pri nakladanju in razkladanju se ne smejo pl®' tenice in keblji s posodami iz stekla ali kamenin®' katere obsegajo predmete razreda II. in III., ozna-menjene v številki I. lit. a) in b), niti voziti na vo-zičkih niti nositi na ramenih ali na hrbtu, ampak morajo se nositi samö za roče (držaje), ki so nameščeni na imenovanih shrankah. dop»; ob lučj C. Prevažanje jedkih in strupenih tvarin- 1. Kadar naj se z drugačnimi ladjami, kako' z ladjami državnih ali po državi dopuščenih parn°' plovstvenih podjeteb prevažajo jedke tvarine, kak®1 so kisline itd., tedaj naj v posameznem slučaju p0”’ cijsko ali pristansko oblastvo nakladnega kraja d®' ločuje, ali se te tvarine morajo voziti na posebni*1 plovilih ali pa se smejo naložiti vkupe z drugi*” blagom. Ako ono dovoli, da se naložč vkupe z drugi*” blagom, zavkaže naj ob enem potrebne naredit” opreznosti, katere mora ladjar slušati. O naredbab' ki jih ono vkrene, dâ pa ladjarju posebno potrdil®' ki je mora tâ pokazati policijskim, pristanskim, čari*1 skim in pa uradnikom vodne stavbe, ako bi je htevali. 2. Netekoče arzenikalije, zlasti arzenasta kisl*”^ rumen arzenik (mišnica, operment), rudeči arZ®n (realgar), črepna mišnica (kobalt) se po Bodeiisk®”’ jezeru smejo pošiljati samo tedaj, ako sta na vsake*” kosu pošiljatve v razločnih pismenih s črno °^nage barvo zapisani besedi „arzenik (strup)“, in če so zapakovale tako-le, namreč: v dvojnih sodih ali zabojih, pri čemer je sodom vtrditi z notranjimi obroči, a p°k* .• zabojem z obroči ali železnimi vezfli ; sodi ali zaboj pa naj bodo iz močnega s ubega losa ter od znotraj zalepljeni z gostim platnom ali drugimi enakimi gostimi tkaninami; ali ^ vrečah iz platna, s kotranom napojenega, 1 so vložene v enovite sode iz močnega suhega lesa; ali ^ VfZ^^a?*h pločevinskih valjih, ki so oblečeni * Ranimi lesenimi plašči (površnimi sodi), ka-erim so dna vtrjena z vloženimi obroči. kislin^’ ^eko^e arzenikalije, posebno arzenova tedaj ^ad^0 ^ P° ^oc^enskem jezeru pošiljati samö ^ n'l VSa^em Poäiljanem kosu v razločnih pisme-111 s črno oljnato barvo napišeta besedi „ar-zemk (strup)« ; ^ kadai se pri pošiljanju v balonih, steklenicah vrčih te shranke trdno zaprto, dobro zapa-ujej° in vložijo v posebne posode ali plete-n,t.e’ opremljene z močnimi pripravami, da se z ahka prijemajo; |radar so pri pošiljanju v kovinskih, lesenih gumovih shrankah te shranke popolnoma Koste in z dobrimi zaporami opremljene. rp* se Prev' Pr.e^P*s* veljajo tudi o posodah, v katerih ažaj° tekoče arzenikalije. k°viösk ^rugi strupeni kovinski preparati (strupene zlasti n kai ve’ kovinske soli itd), kamor spadajo kaloole]rePara(‘ živega srebra, kakor so: sublimât, *>akrene' • * 'n IUC*e^ précipitât, cinober; dalje vitrjjo]0 S°'* 'n bakrene barve, kakor so: bakreni vilai d’aI.Zeleni volk, zelena in mödra bakrena bar-glaj (m'lJ-l sv’n^en‘ preparati, kakor so: svinčeni cuker jn81 sv*n^ene rusovine (mcniki), svinčeni druge ga. avluge svinčene soli, svinčena belina in antitnonVlnCene ^arve’ tut^‘ einkov prah in činov ter iz trdnee°V ^eP°^’ smejo se pošiljati samö v gostih, bojij, k.|[’ ?U.keKa lesa napravljenih sodih ali gazila okol' Gl1 imaj0 ootranje obroče, oziroma obve-rine sko' ' S°^U- "l ' oklepi naj bodo taki, da se tva-kateri se^' (^°*ce.ne morejo prašiti med vožnjo, ob n moči ogniti majanju, stresanju itd. 5 tekoče arz °ua'..Se ta^e struPene tvarine (netekoče in rati pošili0-1' a^e ‘n drugi strupeni kovinski prepa ) smejo Sen^? ^.rnno^'nal1 5000 in več kilogramov, dati suni6 1 'ldjah’.ki obsegajo še drugo blago, nakla-ne more v P°sebnih oddelkih, ločenih tako, da voda Naznaniti Pre<^ obkladanjem mora ladjar to P° Se nm ° ‘Ci'’sko™u al‘ pristanskemu oblastvu. ladje, hj 1,1 PrePričati o tem, da so tisti oddelki Larine, re na™enjeni, da se vanje denejo strupene 8 0 očeni tako, da vode ne prepuščajo. Prav tako je tedaj, kadar naj se take strupene tvarine v množinah pod 5000 kilogramov prevažajo vkupe z drugimi predmeti, paziti na to, da se strupene tvarine skladajo ločeno od živeža in užitnih stvari. O naredbah, ki jih je zavkazalo policijsko ali pristansko oblastvo, naj ono dâ ladjarju svoje potrdilo. 6 Policijsko ali pristansko oblastvo odpoši-ljalnega kraja naj nakladanje prepové, ako so se tovori poškodovali tako, da je moči to spoznati, ne da bi jih bilo treba odpirati. Spredaj stoječa določila stopijo v moč s l.dném februvarja 1895. 1. Z istim časom se razveljavijo določila člena 14. v mednarodnem plovstvenem in pristanskem redu za Bodensko jezero z dné 22. septembra 1867. 1. (Drž. zak. št. 19. iz leta 1868.). Kolikor ne gré za stvari, katere so po mini-sterskem ukazu z dné 1. junija 1894. 1. (Drž. zak. št. 114.) odkazane voditelju nadzorstva o plovstvu po Bodenskem jezeru pri c. k. generalnem ravnateljstvu avstrijskih železnic, kateri v c. k. pristanišču Bodenskega jezera v Bregencu posluje kot pristan-ski komisar, izročeno je neposredno izvrševanje in nadzorovanje tega ukaza c. k. okrajnemu glavarstvu v Bregencu, katero naj v navtično-tehniškem oziru vselej postopa v porazumu z omenjenim pristan-skim komisarjem. Bacqueliem s. r. Wurmbrand s. r. 13. Ukaz trgovinskega ministerstva v porazumu z ministerstvom za notranje stvari z dné 14. janu-varja 1895. 1. o dopolnilu in izpremembi posameznih določil mednarodnega plovstvenega in pristanskega reda za Bodensko jezero z dné 22. septembra 1867. I. (Drž. zak. št. 19. iz leta 1868.) in pa predpisov, izdanih z ministerskim ukazom z dné 29. oktobra 1892. I. (Drž. zak. št. 188.) za varnost plovstva po Bodenskem jezeru. Na podstavi domemb, vkrenjenih med vladami držav na bregovih Bodenskega jezera, ukazuje se to-le: §• I- Kjer se v mednarodnem plovstvenem in pri-stanskem redu za Bodensko "jezero z dné 22. septembra 1867. 1. (Drž. zak. št 19. iz 1. 1868.) in pa v predpisih, izdanih z ministerskim ukazom z dné 29. oktobra 1892.1. (Drž zak. št. 188.) za varnost plovstva po Bodenskem jezeru, sploh go vorl o ladjah jadrenicah, razumevati je ž njimi take ladje, katere se za pomikanje praviloma poslužujejo jader in so tudi temu primerno opravljene, tako namreč, da te ladje ohranijo svojstvo ladij jadrenic še tudi tedaj, kadar se začasno pomikajo naprej z veslanjem ali porivanjem ali pa s kakim pomožnim motorjem. Gledé pravila o izogibanju, podanega v §. 11., številki 4., prvem odstavku zgoraj omenjenega mi-nisterskega ukaza z dné 29. oktobra 1892. 1. (Drž. zak. št. 188.), treba je z vsemi v danem slučaju z jadri plovočimi plovili ravnati ne gledé na njih velikost takö, kakor z ladjami jadrenicami. Predpis tretjega odstavka točke 4. zgoraj navedenega §.11. veljâ pak za vsa manjša plovila tudi tedaj, kadar plovejo z jadri, zlasti tudi za ladjice na jadra (jahte na jadre i. e.), ki služijo v zabavo in sport. §. 2. V redu o znamenjih za plovstvo po Bodenskem jezeru (priloga III. v ministcrskem ukazu z dné 29. oktobra 1892. 1., Drž. zak. št. 188.) P° „I. Znamenja za meglo“ navedena znamenja 23 spoznavanje je odslej dajati takö-le: Znamenje za spoznavanje 2 a: OU ou ou trikrat vsako minuto dva kratka, hitro zap®0 doma oddana žvižga; Znamenje za spoznavanje 2 b : uuu uuu uuu trikrat vsako minuto tri kratke, hitro zapor0 doma oddane žvižge. §• 3. Spredaj stoječa določila stopijo v moč s l.di^n' febru varja 1895. 1. . ! Kolikor ne gré za stvari, katere so po ®lD sterskem ukazu z dné 1. junija 1894. 1. (Drž. za ' št. 114.) odkazane voditelju nadzorstva o plovsb3 po Bodenskem jezeru pri c. k. generalnem ra®3 teljstvu avstrijskih železnic, kateri v c. k. prišla®» Bodenskega jezera v Bregencu posluje kot prisla” ski komisar, izročeno je neposredno izvrševanje 1 nadzorovanje tega ukaza c. k. okrajnemu glava: v Bregencu, katero naj v navtično-tehniškem vselej postopa v porazumu z omenjenim pristan komisarjem. rstvU ozir3 sitim ßacquehom s. Wurm brand s. r-