Es isamezi H»»čnina listu: Celo leto 80 din., pol leta &ÄI»., četrt leta 20 din., mesečno 7 din. « JugosloTije: Celo leto 160 din. Inse-NK «H oznanila se zaračunajo po dogovoru; Ml večkratnem tnseriranju primeren popust «pnvnt&tvo sprejema naročnino, inserate In reklamacije. f lisi za slovensko ljudstvo PoStnina pUgaaa v gotovini .Naia Straža' ish^ja v pondeljak, srede fek petek. Uredništvo ki upravnUtvo je v Mei kora, Koroška 0M*t it 5 2 aredeübeea «e ■ere govoriti voski šumm ed 11« m N«aprte rekkgn«^ se ptRitke p'wiJt Telefon teforarkaa &H3. 33. številka. MARIBOR, dne li. maja 1925. Letnik L Kako „državotvord“ goljufajo državo. Dne 30. januarja 1925 je prinesla od oblasti ustavljena »Straža« članek pod naslovom: »Odkod dobivajo Žerjavovci denar?« V tem članku je bil pred javnostjo razkrinkan del lumparije, katero so si privoščili Žerjavovci s Križevsko opekarno. Ker je nekaj dni po objavi objavljenega članka g. dr. Žerjav potom policijske oblasti pred volitvami ustavil ter prepovedal »Stražo«, je izostal drugi •del gmotne tragedije, katero so si privoščili naši policaj-demokratski Žerjavovci s Križevsko opekarno in tudi z dru gimi podjetji. Ker si baš sedaj gospoda krog »Jutra« in »Naroda« v strahu pred vstopom Radičevcev v vlado hoče prisvojiti in vzeti v zakup monopol na državotvornost, hočemo v naslednjem to državotvornost Žerjavovcev fotografirati v luči1 navadne goljufije in to ne navadnega jugoslovanskega državljana, ampak države! Kratek 'opis že objavljenega v »Straži« od 30. I. 1925. Rus Anton Ljumir je prišel kot bivši bogat industrialec v Kijevu v avstrijsko vojno ujetništvo in se je oženil s Slovenko Žnidarič v Križevcih pri Ljutomeru. Prodal je svoja podjetja v Kijevu in kupil Križevsko opekarno v družbi s svojim svakom Drag. Žnidaričem (takrat bančni urad nik v Slovenski banki) leta 1921 za 3 milijone 100 tisoč kron. Ljumir je leta 1922 k opekarni postavil mlin in žago, sušilnico za opeko, razširil elektrarno in nabavil mnogo raznega modernega inventarja. Sam g. Praprotnik in Tone Kristan sta kot zainteresirana izvedenca cenila celo podjetje, ko je bilo urejeno od Ljumirja, na 8 do 10 milijonov dinarjev. Po inventarju je bilo1 celo imetje cenjeno na 6 milijonov din. Prvotna lastnika Križevske opekarne d. d. z o. z. sta bila Rus Ljumir in njegov svak Drago Žnidarič. Žnidarič je kot uradnik Slovenske banke prodal svoj delež g. Dragotinu Hribarju, takratnemu predsedniku Slovenske banke. G. Hribar je v približno 14 dneh zopet prodal ta kupljeni delež Vinku Šketu, ki je bil takrat podrav-anatelj Slovenske banke. Vinko Šket je bil prisiljen prodati ta delež g. Antonu Kristanu, ki se je baš tedaj vgnezdil v Slovenski banki kot novi predsednik. Ko je imel Kristan enkrat Šketov delež v rokah, je prisilil s ponarejenimi dokumenti od ministrstva za trgovino-industrijo Ljumirja, da se bo njegovo podjetje, ker je on bi! teclaj še ruski državljan, nacijonaliziralo, k prodaji deleža. Pod grožnjo »nacijonalizacije«, ki je dr. Žerjavov recept, je Ljumir odstopil svoj delež Kristanu v znesku 3 milijonov dinarjev. Ko je bil ubogi Rus Ljumir potom grožnje o lažLnacijonalizaciji iztisnjen iz podjetja, So ga nastavili še kot ravnatelja družbe. Kakor hitro sta postala Praprotnik in Kristan faktična posestnika Križevske opekarne, sta obremenila firmo z dolgom od 2 milijonov din. Ljumir je odločno ugovarjal tej obremenitvi, a ker gospoda Praprotnik in Kristan nista posluhnila njegovega protesta, je Ljumir izstopil iz upravnega sveta družbe in takoj nato so ga tudi odslovili Ikot ravnatelja podjetja. Kako je zadeva s Križevsko opekarno danes? Ko je Ljumir izstopil kot upravni svetnik Križevske opekarne, je izvolila družba (recte družabnika-.Praprotnik-Tone Kristan) brez občnega zbora v upravni svet Lovro Petovarja iz Ivanjkovec in Viktorja Glaserja iz Ruš. Oba omenjena gospoda sploh nista niti delničarja. Glaser je takoj po naznanilu izvolitve upravnim svetnikom odklonil to čast, Lovro Petovar jo je seveda sprejel in se še do danes solnči, v tem dostojanstvu. v Ko je prevzela Slovenska banica Križevsko opekarno v svojo posest, je bilo podjetje aktivno in je posedalo 1 milijon obratnega kapitala. Danes, ko je upravni svetnik opekarne g. Lovro Petovar, ki si je v časti svetnika pozidal hotel v Ivanjkoveih z opeko od Križevske firme, izkazuje podjetje na papirju 6 milijonov dinarjev dolga. Križevska opekarna že ni imela tri leta občnega zbora, ni ižkazala na zunaj v tem času nobene bilance in ni izplačala delničarjem nobenih dividend. Obremenitev podjetja do 6 milijonov dinarjev je umetna in se beleži samo radi tega, da pride firma v korikurz in bi postali nato nje lastniki po prav malenkostni ceni :Praprotnik, Tone Kristan in še hotelir Lovro Petovar. Treba namreč omeniti, da so še do danes delničarji pri Križevski opekarni: Slovenska banka in Ljumir s 45% — Petovar nima vložene niti ene pare! Vsakemu količkaj razumnemu gospodarju se bo pač čudno zdelo, kako je ravno Lovro Petovar kot osebno in zase dober gospodar spravil Križevsko opekamo v dolg 6 milijonov dinarjev in on sam si je pa pri tem pozidal hotel v Ivanjkoveih. Za gospoda Petovarja bi: že pač bil čas; da bi enkrat javno povedal: odkod obremenitev opekarne za 6 milijonov dinarjev in odkod njegov hotel in križevska opeka za to stavbo? . : Kako državotvorci goljufajo državo! Dosedaj smo na kratko > obrazložili zgodovino nacijonalizacije Križevske opekarne. Pri celi skrajno umazani za •devi so zainteresirani: g. Praprotnik, ravnatelj Slavenske banke, glavni Intimus in podpornik »Jutra«, »Slovenskega Naroda« in vseh Žerjavovih podjetij, Tone Kristan, bivši direktor Belja, minister n. r., ravnatelj Slovenske banke, sedaj ravnatelj Zadružne socialistične banke v Ljubljani, in znani ivanjfcovski Lovro Petovar. Vsa ravnokar imenovana gospoda je iz najbolj ozkega Žerjavovega kroga, krije z denarjem časopisna podjetja Žerjavovcev in še spada danes med najbolj čiste državotvorne. Žerjavovcem a la: Praprotnik, Kristan, Petovar je po »Jutru« ' in »Narodu« država nad vse! Ta gospoda po Žerjavu in Pivku glasuje v Beogradu za vsako povišanje davkov v prepričanju: mi sami, kar nas je krog Žerjava, plačamo itak najmanj! Da je ta naša trditev resnična, hočemo dokazati javnosti ravno glede plačevanja davkov in pristojbin pri (Križevski opekarni. Dr. Andrejčič v Ljubljani, ki je steber Slavenske banke in vseh Praprotnikovih špekulacij, je bil in je še danes mnenja: ako se napravi kaka kupna pogodba, se napravita vedno dve: ena za prodajalca in kupca; druga za oblasti in davčno oblast. Ravnokar pribito je Andrejčipeva smer niča, kojo mu je zabičal Žerjavov državotvorni mecen Praprotnik. Te smernice dveh-pogodb sTo se držali Žerjavovci tudi pri vseh pogodbah, katere so sklepali glede Križevske opekarne in so samo pri tem podjetju opeharili davčno oblast in s tem seveda tudi1 državo, za daleč preko 600 tisoč dinarjev samo na zamolčanem šestodstotnem desetku, kolki niso niti uračunani. Kako: zgledajo pogodbe Žerjavovcev napram davčni oblasti. Prva pogodba glede Križevske opekarne, ki davčni oblasti ni bila prijavljena, se glasi na resnični znesek 2 milijona 900 tisoč in je bila sklenjena med Dragotinom Hribarjem in Vinkom Šketom. Druga pogodba: Sket-Tone Kristan 2 milijona 900 tisoč ni bila prijavljena. Tretja: Kristan—Križevska industrijska družba v znesku 2 milijona 900 tisoč in četrta za 2 milijona 250 tisoč, 'ki tudi nista bili javljeni. Ako računamo na okroglo od teh navedenih svot samo Öodstotni desetek brez kolekovin, ki tudi niso bile plačane, znaša goljufija državne blagajne od strani Žerjavove gospode okroglih 600.000 dinarjev in to samo pri enem podjetju. Danes plačuje Križevska bpekarna letno le 5—6000 dinarjev prometnega davka in nič več. Da je davkarija ne prime, izkazuje na papirju 6 milijonov dinarjev dolga. In vse te goljufije ne vidi davčna oblast, ki je sicer napram kmetom in manjšim industrijalcem, ki ' niso pod »državotvorno« zaščitno roko, tako stroga in na- : tančna. Da so ravnokar navedeni podatki o goljufiji države j resnični, je še danes razvidno iz raznih pogodb, koje hrani Anton Ljumir in so oblastim vsak čas na razpolago. Tako torej zgleda ljubezen Žerjavove gospode do države v praksi in to samo v enem slučaju, a jih je od prevrata do danes bogzna koliko. Še par primerov: kako treba ljubiti bližnjega po evangeliju Žerjavovcev. V zgorajšnji razpravi smo nakratko orisali, kako so ugledni Žerjavovci ogoljufali Ljumirja za Križevsko ope- karno in državo za desetek. V naslednjem še hočemo navesti par vzgledov, kako je Praprotnik-Kristanova družba hotela upropastiti in je resnično tudi; upropastila še nekaj drugih žrtev. ■G. Milko Jesih, bivši bogat vinski trgovec v Ljubljani. Temu je odprl konto pri Slovenski banki kot takratni predsednik g. Tone Kristan, m. n. r. V približno dveh mesecih je bil po mnenju Kristana kredit za Jesiha .pri banki, izčrpan in banka mu je kredit nenadoma odpovedala. Jesih ni dolga takoj plačal, podjetje je prevzela banka, Danes se imenuje Jesihova tvrdka »Vinarija« in glavni dobiček imata gospoda: Kristan in dr. Andrejčič, med tem ko je g. Jesih od leta 1923 na beraški palici. G. Vinko Šket, bivši podravnatelj Slovenske banke, od katerega je kupil Kristan delež Križevske opekarne in kateremu so obljubili 250.000 v gotovini in ravnateljsko mesto v banki, toži še danes bivšega ministra Kristana za obljubljeni denar, ki mu ni bil izplačan. Po Praprotnikovem receptu iz državotvornega strahu pred davki ni sklenil g. Šket oblastim prijavljene pogodbe, ampak samo od intere-siranih podpisano pismo, ki je sedaj pri1 sodišču v Ljubljani. Obravnava med Šketom in Kristanom se je vršila v Ljubljani pri sodnem svetniku Skabernetu dne 18. aprila 1925. Pri obravnavi je Skaberne svetoval g. Kristanu, naj se on kot minister n. r. poravna s Šketom, ker bo pravdo zgubil, a se je izgovoril, da ne more, ker nima denarja. Posestnik Kristanovega premoženja je za oblasti njegova žena! G. Čater, lesni trgovec, veleindustrijalec in veleposest nik v Celju, bi tudi znal povedati marsikaj, kako je hotel pomoči njemu g. Kristan na beraško palico po istem receptu, kakor je pognal s trebuhom za kruhom g. Ljumirja. G. Čater je namreč kot veleposestnik pod agrarno reformo. Za čaterjevo premoženje in balast agrarne reforme je zvedel tudi kraljevi minister na razpoloženju g. Anton Kristan. Malo pred zadnjimi volitvami je bil g. Kristan štirikrat pri Čaterju in mu prigovarjal, naj napravi iz celega svojega podjetja delniško družbo, v 'kateri bi se vgnezdil on Kristan, Praprotnik itd., ker le v tem slučaju bi ga on kot bivši minister in vplivni mož na najvišjih mestih v Beogradu rešil agrarne reforme. Čater bi bil sprejel Kristanovo zvito ponudbo, a si je premislil, ker je baš tedaj v »Straži« od dne 30. januarja 1925 citai, kako sta nacijoria-lizirala Praprotnik in Kristan Križevsko delniško družbo in je odklonil Kristanovo posredovanje glede dviga agrarne reforme in je še danes posestnik svojega imetja, a bi. že ne bil več, ako bi bil sklenil delniško družbo z Žerjavovci. Očrtali smo danes samo v par .potezah državotvorstv» Žerjavove ožje gospode in bomo ta za javnost podučljivi portret še izpolnili, da bo uvidel vsak še danes zaslepljeni pristaš SDS, za kaj da prav za prav gre Žerjavovi kliki,, ker vedno bobna o lastni monopolizaciji državotvornosti in obtožuje protidržavnosti vse one, ki se ne pustijo od nje izrabljati in izmozgavati. (Za popolno verodostojnost zgorajšnjega članka jamči Anton Ljumir, Maribor, Slovenska ulica.) Soomliriaite se Dijaške večerie! Narodni in strankarski sporazum. Sporazum je eminentna državna ideja. Bistvo in obi-lež.je tega sporazuma je poštenje, pravica in popolna enakopravnost vseh delov, ki gar tvorijo. To je pravi sporazum, • vse drugo, kar si lasti to ime, je pa profanacija visokega bistva. Pravi sporazum je pravi in trdni temelj družbe in države, drugi sporazumi so pa v življenju samo enodnevnice. Lani pod Davidovič-Koroščevo vlado se je iskreno, vneto in resno delalo na pravem narodnem sporazumu, letos pa imamo dobo strankarskega sporazuma. »Vse gre dobro.« Te dni so dajali hrvatski poslanci in prvaki, na veliko optimistične izjave. Najprej Pavle Radič, potem dr. Niikič in končno- še sam Stjepan Radič so dejali: »Vse gre dobro! Na sporazumu se radi. Določeni so ljudje, ki: vse vodijo in to delajo!« — To se je povdarjalo ravno ob času, ko je prišla v Zagreb posebna anketa ali preiskovalna komisija radi 24 hrvatskih mandatov, ki so na poti Pašiču, ki ima s Pribičevičevo skupino vred komaj 10 glasov večine nad celo opozicijo ter se boji, da bi ga v parlamentu zatekli dnevi, brez te večine, ker ima vedno kakih deset svojih poslancev razkropljenih daleč na okrog po svetu radi »zarade«, ki je veliko večja kot poslanske dnevnice. »Vse gre dobro« nadalje ob času, ko nasilni samostojni demokrati neovirano od radikalov še vedno pašujejo ter radikali ničesar ne pokažejo in ne udejstvijo proti temu. In ljudje, ki »radijo na sporazumu« — to je še posebno poglavje! Anketa v Zagrebu. Zakaj je Pašič odložil verifikacijo 24 hrvatskih mandatov, je jasna stvar in cela anketa z vladno glasovalno i mašino ima samo namen, da celo stvar zavleče in ■ uredi. \ da se bo ujemalo s Pašičevimi računi. Predsednik te an-[ kete je dr. Laza Markovič, za njim pa prideta dr. Kojič in j dr. Janjič, in če ne bi bil četrti od obtoženih korupcijoni-’ stov Velizar Jankovič nekje na komisiji in »zaradi«, bi bil' 1 gotovo tudi on v tej anketi. Ti člani ankete pa vodijo tudi j razgovore med radikali in radičevci, kar se da sklepati dz \ tega., da tudi Laza Markovič pripoveduje, kako »gre vse' \ dobro«, pop Janjič je pa takoj, ko je prišel v Zagreb, na-! pravil daljši obisk Stjepanu Radiču v zaporu.'Ta obisk je \ hotel sicer zatajiti, a ko se ni dalo, je pa zatrjeval, da je i obiskal Radiča samo kot stari prijatelj in pobratim iz časa j »Markovega protokola.« Po ljudeh, ki ga od radikalske strani vodijo in so, ka-I kor oba Radiča pravita, — tudi določeni za to, ima 'sporazum na vsak način zelo slabe izglede. Poštenih radikalov j je gotovo mnogo, a kaj pomaga to za enkrat, ko se pa njih » gias ne čuje iz komandiranja in vpitja one radikalne manjšine, ki prvič že od nekdaj podpira Pribičeviča, drugič pa kaže vse namene »podvale« ali kompromitiranja vsake le- !pe in čiste ideje. Ta skupina zavrača narodni sporazum, ukvarja- se pa od slučaja do slučaja s strankarski m sporazumom, j Pa še s tem so težave. Kakor povodom »Markovega proto-- kola« tako tudi sedaj radikali nočejo razumeti, da so stva-t ri, ki jih v kulturnem svetu dajejo vladajoče stranke same i od sebe brez vsakega pogajanja in brez vseh koncesij. S poštenimi radikali v tém oziru ne bi bilo nobenih težav, d ' treba je počakati, da pridejo v radikalni stranki poštenjaki tudi do veljave. iz političnega zatišja v nervoznost. Vladni predsednik Pašič in skupščinski predsednik tTrifkovič sta zajedno ozdravela, kakor sta zajedno tudi obolela. Slučaj sem, slučaj tje, na različne načine se ;pa le komentira in še za več kombinacij daje snov to, da Pasic še ni šel prisegal na dvor kot predsednik nove PP. vlade. (Med tem se je to tudi že zgodilo.) Ministri so med njegovo obolelostjo sami prisegli. Dolgo so bili čakali nanj, končno jim je pa dal spo- , xociti, naj ne čakajo nanj in naj sami prisežejo. Ker je bil po letnem zborovanju Narodne obrane v daljši avdijenci sprejet njen predsednik vojvoda Slepa Stepanovič, se mnogo govori o neutralni vladi, 'katero naj bi vodil vojvoda Stepanovič, dokler se ne bi po zaslišanju vseh voditeljev parlamentarnih skupin ustvarila nova situacija. Ker je bil vojvoda Stepa že tolikokrat središče brezplodnega ugibanja, bo tokrat najbrž tudi tako. Razburjeni Pribičevič. Ker se sliši od parlamentarne ankete v Zagrebu pod predsedstvom Laze Markoviča da »gre vse dobro«, .da se radikali dobro razumejo z radičevci in celo z ? tonimi, ki so pod anketo, da so bili na večerji pri‘Prpiču, J da so delali izlete v okolico, da je dr. Janjič obiskal j politične vesti. I Kupčija za glave. Naš zunanji minister g. dr. Ninčič i pred odhodom na konferenco Male antante ni hotel dati ] nobenih poročil in izjav o svojih pomenkih z bolgarskim .zunanjim ministrom KaifovomJvljub temu se je pa zvedelo, da je skušal minister IKalfov pred vsem pridobiti od naše vlade izročitev bolgarskih beguncev, ki bivajo od padca nekdanje bolgarske zemljoradniške vlade v Beogradu in po drugih krajih. Bolgarski režim bi te ljudi silno rad izročil rabelju in zato je minister Kalfov pripovedoval v našem zunanjem ministrstvu velike storije o sokrivdi emigrantov pri zadnjih atentatih. Za slučaj, da se jih ne izroči brez vsega, priporoča bolgarski režim Beogradu posebno komisijo, ki naj bi preiskala krivdo emigrantov. Kakor se sliši, j mi bila Bolgarska kratkomalo odbita, ampak stavile so se I protizahteve izročitve raznih makedonskih ustašev, ki so prihajali na naše ozemlje. Med drugimi zahteva Beograd tudi generala iProtogerova, naslednika ubitega voditelja ma tkedonstvujuščih Todora Aleksandrova. — Vršila se je torre] ostudna kupčija za glave in bo bolgarske zemljoradnike begunce samo to še rešilo, ker ni pričakovati, da bi bolgarski režim nam izročil kakega Protogerova. ■Glavno glasilo hrvatske seljaške politike je pretečeni teden ponovno izšlo pod imenom »Dom.« Ob obznani u-stavljenemu »Slobodnemu domu« je sledil novi »Slobodni dom« in ko je bil ta tudi ustavljen, se je napravil poskus z »Gtlasom hrvatskega naroda«, ki je pa ostalo samo pri prvi številki in sedaj je glasilo Radičeve stranke »Dom«, kakor pred dobrimi 15 leti. »Dom« bo najbrž ostal, ni pa izključeno, da mu policija od časa do časa zopet dela sitnosti, ker samostojni demokrati na upravnih mestih na Hrvatskem počenjajo še vedno vse mogoče, da bi ljudstvo -izzivali ter spodkopali pomirljivo politiko. Živahno razpoloženje je vladalo v Zagrebu ob prihodu parlamentarne ankete v zadevi še neverificiranih hrvatskih mandatov. »Hrvat« poroča, da je bilo tudi na hodnikih sodišča živahno politično življenje, kakor po prostorih narodne skupščine. Ko je iz sobe, kjer se je nahajal Stjepan 'Radič, prišel Pavle Radič očividno dobro razpoložen, ga •je obsula cela truma novinarjev. Pavle Radič je z nasmehom odgovarjal na vse strani. »Kako je s političnim položajem?« vprašuje dopisnik, Radič pa odgovarja: »Vse se odločuje na anketi. Anketni odbor ba najbrž tudi Stjepana Radiča zaslišal. Zaslišan bom tudi jaz. Vse je odvisno od izida ankete!« — Na vprašanje, če teče sporedno z anketo še kaka druga politična akcija, je govoril Pavie Radič zopet o anketi. Na vprašanje, če se sedaj v Zagrebu med radikali in radičevci vodijo kaka pogajanja, je pa odvrnil, da ne ve. — Ko je prišel iz sobe od Stjepana Radiča njegov branitelj Ivica Kovačevič, so tudi njega povpraševali: Kako je? —• in on je tudi odgovarjal: »Vrlo dobro!« —- V Zagreb je prišlo iz dežele mnogo poslancev, ki še nimajo •verificiranih mandatov, da se stavijo anketi na razplago. po svetu. Nemiri v Maroku. Rifska ustaja pod vodstvom slovitega Abd-El-Krima, ki so ga že tolikokrat proglasili za mrtvega, se je iz španskega ozemlja razširila tudi na francoska tla. Ustaši so nenadoma prodrli meje francoskega območja, ker francoske čete niso pričakovale, da bodo Maročani svojo dolgoletno borbo proti španski oblasti •razširili v splošni verski boj proti Evropejcem. Francoske protioperacije so v polnem teku, vodi jih maršal Lyantey, ki ima svoj sedež v Fezu. Boj ne bo lahek, ker se razvija na fronti od 400 km v zelo gorovitih krajih ter so Maro-kanci oboroženi celo z zrakoplovi, ki so jih zaplenili — Španjolcem. Med Francijo in Španijo se vodijo razgovori o skupni akciji proti ustašem. Trocki zopet v Moskvi. Po štirih mesecih se je Trocki zopet vrnil v Moskvo in to se komentira splošno kot povrnitev na kako važno mesto sovjetskega sveta in sovjetske uprave. Sicer se ne misli, da postane Trocki zopet vrhovni poveljnik vojske, pač pa se pričakujejo druge vaiare spremembe vrhovne sovjetske uprave. Razširile so se Radiča v zaporu in da je sploh »vse dobro«, je Pribičevič ves iz sebe. Tožari in zgraža se na vse strani. Na jprej je bil pri Pašiču, polem sta pa z dr. Žerjavom šla še mi dvor tožit, da je neprimerno, nedopustljivo; strašno in bogzna kaj še vse od vladnih članov ankete, da stopajo v take slike z radičevci, ki so vendar še v »preiskavi«. Pašič je Pribičeviča gotovo odpravil s svojim staroznanim »bidne iti ne bidbe«. — Pribičevič roti, hujska in tarna — ------* Strankarski spona z um RR priznava sedaj glavno radikalsko glasilo »Samouprava«. Jasno, kakor še nikdar doslej, se priznavajo službeni razgovori za sporazum med radikali in radičev-ci, povdarja se pa, da je radi pravilnega poteka položaja potrebno, da je parlamentarna večina soglasna v vseh političnih, socialnih in upravnih (administrativnih) vprašanjih, katere bo realnost spravila na dnevni red. Davidovičev demokratski klub je na svoji seji obravnaval odnošaje do drugih parlamentarnih skupin ter se je v pogledu razgovorov in pogajanj med radikali in radičevci vzdržal konkretnih političnih izjav. že vesti o odstopu Zinovjeva. Sovjetska vlada je te vesti sicer zanikala, nekaj bo pa le na tem, ker se vrača Trocki, ki velja za njegovega velikega nasprotnika. Število katoličanov v Rusiji. V Rusiji obstoja predvsem nadškofija Mohilew s sedežem v Petrogradu. Nadškof Cieplak in pomožni škof Roop živita v inozemstvu. To je največja nadškofija na celem svetu in se razprostira od Baltiškega morja do Behringove ceste in od Arhangelska do Harkova in Taškenta. Na tem skoro neprednem prostoru je 152 cerkev in nekaj kapelic za približno 320,000 vernikov. Dušnih pastirjev je 86 in od teh je 15 zaprtih. Nadalje je škofija vzhodna Sibiraja s sedežem v Vladivostoku (škof Slivovsky). Ta škofija šteje 6 župnij z ravno toliko dušnimi pastirji in 20.000 vernikov. Škofija Tiraspol s sedežem v Saratovu. Šteje 300.000 duš, 90 cerkev in. 100 kapelic. Škofa Kesslerja so pregnali in živi v Berlinu. Polotok Krim in cel Kavkaz tvorita skupaj apostolski, vikarijat. Škof Smets, rodom iz Holandije, ima svoj sedež v Tiflisu. Ta škofija ima 30 cerkev in 68.000 vernikov. Škofija Kamieniec vzdihuje še danes pod boljševiškim jarmom. Škof Mankovsky živi z večino duhovščine v pregnanstvu na Poljskem. V tej škofiji je ostalo samo še 42 kaplanov, ki vršijo dušeskrbje v 113 cerkvah za 320.000 katoličanov. Škofiji Luck in Žitomierz sta sedaj ločeni, prva je poljska, druga ruska. Cela škofija skupaj šteje 107 cerkev in 350.000 vernikov in samo 68 kaplanov. Škofija Minsk je najbolj zapuščena in od boljševikov najbolj preganjana in ima svoj sedež v Novogrodeku. Šteje 46 cerkev, 160.000 vernikov in 14 duhovnikov. Razven katoličanov latinskega obreda so v Rusiji armenski katoliki in jih je vseh skupaj 48.000, imajo 50 cerkev in ravno toliko duhovnikov. Katoliki grškega obreda so duhovščine čisto oropani. Grškokatoliški škof Leonida Fedorov je bil obsojen na 10 let ječe, vsi njemu podložni duhovniki so tudi deloma zaprti alj pa odpravljeni v Sibirijo. Iz Slovenije. Vojna uvrstitev (vojni razpored) v Sloveniji preklicana. Vojno ministrstvo je dne 18. novembra 1924 pod št. 12437 odredilo, da morajo vojaške oblasti skupno z okraj, glavarstvi spomladi leta 1925 izvršiti po vseh okrajih razvrstitev vojnih obveznikov in živine ter vozov za vojaške svrhe. Okrajno glavarstvo v Mariboru je začetkom meseca maja poslalo občinam celega okraja razpored, zbirališč za posamezne občine. Tako se je n. pr. odredilo, da morajo priti vojni obvezniki v nedeljo, 17. maja v St. Lenart v Slov. gor. skoro iz vseli občin tega okraja, skupno iz 40 občin. Prignati morajo seboj tudi živino: konje in vole ter pripeljati vozove. Isto se je odredilo za občine levega in desnega brega. Vse to je absolutno neizvršljivo. Nemogoče je, da ljudje na en dan in iz Lako velikih daljav pridejo h vojaški prisegi in razporedu in še priženejo živino ter pripeljejo vozove. Vse to je tehnično neizvedljivo. In ravno ob nedeljah in praznikih je bila odrejena prisega in dovoz voz ter živine! S tem se ljudem prepreči obisk cerkve. Okrajna organizacija Slovenske ljudske stranke za okraj Sv. Lenart v Slov. goricah je po svojem načelniku č. g. Gomilšeku prosila poslanca Fr. žebota za intervencijo. Poslanec žebot je skupno s svojimi tovariši pri vojnem ministru in diviziji v Ljubljani interveniral ter zahteval, naj se napovedana razvrstitev v Št. Lenartu, na Teznu in na Ranci prekliče. Intervencija je imela uspeh. Komanda dravske divizije v Ljubljani je takoj! preklicala napovedano prisego in dovoz voz in živine v Št. Lenart, na Ranco in Tezno. Tudi v drugih 'kra jih Slovenije je napovedana vojna uvrstitev preklicana. Okrajno glavarstvo je občine o tem obvestilo z odlokom Br. 27 mob. z dne 7. maja 1925. Veliki požar na Dravskem polju. V noči od p.etka na soboto, dne 5. t, m., in sicer ob pol 10. uri, je izbruhnil v vasi Zlatoličje, občina Sv. Janž na Dravskem polju, požar, ki je tekom noči upepelil veliki del vasi. Zgorelo je 21 objektov. Požar je izbruhnil pri posestnici Tereziji Ertl. Na pomoč so prihitele sledeče požarne brambe: Št. Janž, Maribor, Ptuj in Hajdin. Požarne brambe so stale pod poveljstvom g. požarnega mojstra mariborske požarne brambe Franca Šalkovič. Ker so gospodarska poslopja bila večinoma lesena in s slamo krita, se ni dalo skoro nič rešiti. Požarne brambe pa so otele vse stanovanjske hiše, kar se je zahvaliti :v prvi vrsti mariborski požarni hrambi, ki je prišla na pomoč s svojimi modernimi stroji ■in brizgalnami. Cevi za dovod vode so položili požarniki v dolžini 1500 m do Drave. Tako so požarne brambe rešile vsaj najpotrebnejša živila in pohištvo. Pogorelo pa je v 21 poslopjih'vso gospodarsko orodje, vozovi, krma, perutnina in tudi večje število svinj, dočim so govedo in konje vse rešili. Najhuje so prizadeti posestniki Terezija Ertl, Franc Orešek, Jakob Ogrizek, Franc Ogrizek, Mart. Dobnik in Janez Pišek. Škoda znaša povprečno cenjena več milijonov kron. Posestnik Franc Orešek je dobil prš reševanju živine težke poškodbe. Šele zjutraj v soboto so požarne brambe lahko zapustile pogorišče. Hvala gre pa vsem požarnim hrambam, da so lokalizirale velikanski po žar. Na licu mesta se je okoli polnoči zbralo več tisoč •ljudi. Poslanec Vesenjak si je v soboto ogledal mesto nesreče in bo v Beogradu storil vse, da se ubogim pogorel-cem denarno odpomore. Usoda ponarejevalca denarja. Pred nedavnim časom je v Ptuju prišel v promet ponarejeni dolarski ban kov.ec. Falsifikat je bil izdelan zelo slabo; ponarejanja dolarjev je bil osumljen takoj neki Potočnik, ki je bil radi enakega delikta že večkrat obsojen in zaprt. — Orožništvo je dobilo na to nalog, da Potočnika izsledi. Včeraj je orožniška patrulja iz Frama iskala falsiti-katorja v Račah, kjer se je po navadi mudil. Ko so orožniki začeli preiskovali neki senjak, so našli Potočnika skritega v senu. Ko je zagledal orožnike, je potegnil revolver, ter oddal tri strele, ki pa niso zadeli. Orožniki so na to tudi odgovorili s streli in Potočnik je bil dvakrat zadet. En strel mu je zdrobil levo ramo, drugi pa desno roko. Težko ranjenega Potočnika so prepeljali sinoči v bolnico. Koncert Glasbene Matice v Ptuju. Dne 6. maja t. L je priredilo učiteljstvo Glasbene matice skupno z godalnim kvartetom svoj drugi koncert s prav izbranim sporedom:. Koncertni program je obsezal različne avtorje, kakor Ghopin — G moli balado, Smetanovo Vaški prizor na Češkem, in Mendelsohnovo Rondo Capriccioso za klavir. Gdč. Kabajeva, voditeljica Glasbene malice in Absolventi ja- praškega konservatorija je podala klavirske Locke, lahko rečemo naravnost dovršene, njena igra je bila v vseh točkah sijajna le pri zadnji skladbi bi si želel' poslušalec nekoliko mirnejšega ia počasnejšega tempa. Ona kaže veliko razumevanje z» klasično glasbo, obvladala tehnično plat in gre skladbam do dna in jih doživlja tako, kakor .si jih zamisli avtor sam. Druga točka je bila Beethoven — F dur sonata za violino in klavir. G. Markež slušatelj na ljubljanskem konservatoriju in učitelj na Glasb, matici je podal isto prav vrlo, ter se je potrudil, kar je v njegovi moči, in kaže nadarjenost in precejšnjo tehniko ini bode sigurno pri marljivem študiju postal izvrsten violinist. Na klavirju ga je spremljala gdč. Stöhr, učiteljica Glasbene matice, katera je bila kakor vedno izborna, njena igra je mehka, lahka in jasna ter kipi življenje iz iste. Dingi del sporeda je bila Schubert — Smrt in devojka za godalni kvartet, ki so ga podali gg. Markež, Orožen». Novotny in Stritar. Skladba je bila skrbno pripravljena in so isto podali oziroma izvajali mirno in solidno, vsekako moramo zabeležiti pri kvartetu precejšnji napredek, kajti pri nekaterih delih skladbe so se pr.av dobro strnili v lepo zaokroženo enoto. Godalni kvartet sam pa je trajal neprenehoma čez eno uro, vsekako za poslušalca, ako posluša tudi dobro muziko, predolgo; vsekako pa je koncert krasno uspel in nudil obilo umetniškega užitka in je bil dobro obiskan. Odlikovanje junaka djela v Stanem trgu. Lepa slovesnost se je obhajala v pondeljek, 4. maja. Gospod Gregor Črešnik, kovač v tovarni za kose je bil odlikovan od: kralja z zlato kolajno za zvesto, več kot 60 letno službovanje. V izbranih besedah je časlital zvestemu delavcu g. srezki komisar Eiletz in mu pripel odlikovanje na prsi. G. Gregor Črešnik je zaposlen že od leta 1862 v tovarni za kose, ki je sedaj last g. Köllnerja. čeravno starček v 83. letu opravlja po dolgih 63. letih še vedno isto delo pri malem kladivu, kakor nekdaj: v mladeniški dobi. Redka slavnost se je nadaljevala s službo božjo v cerkvi M. l/. v Trobljah, ki ji je bil slavljenec, dolgo vrsto let skrbni ključar. Tovarnar Köllner, ki prav po očetovsko skrbi za svoje delavce, je kot zaključek lepega dneva pripravil slavljencu in njegovim tovarišem kovačem slavnostni večer v Šarnerjevi gostil-nii v Legnu. Diploma, s katero se je podelilo g. Črešniku odlikovanje, je tiskana oz. pisana le v cirilici, tako, da je odlikovanec v svojo veliko žalost, čevarno ima še dobre oči, ne more čitati. Da pa bi se starček 89 let še učil cirilice, menda ne bo nihče zahteval, želimo, naj bi se slavljenec še marsikatero leto veselil zasluženega odlikovanja! Smrtna nesreča v Starem trgu. Delavec Blaž Plesnik v tovarni za lesene klince je v soboto, dne 5. t. m. ob pol 11. uri odpiral za tvornice prt jezu v Suhodolnici. Pii tem se mu je izp-odrsnilo in je padel tako nesrečno v strugo potoka, da si* je prebil lobanjo in bil čez par trenutkov mrtev. Bil je pošten, krščanski mož, zato upamo, da j® ■našel kljub neprevidni smrti v večnosti usmiljenega sodnika. Mariborska [imoia. Letošnje mariborsko poletno porotno zasedanje se prične 15. junija. Za to zasedanje so bili v petek 8. t. m. izžrebani sledeči glavni porotniki: posestniki: Toplak France v Gačniku, Korošec Franc v Razvanju, Kolarič Anton, Središče 95, Osojnik Luka, Meža, žitek Franc, Ljutomer; Marčič Konrad, Slemen-. Harič Ivan, Jecllonek 12, Turk Anion, Prepolje 14, Flucher Rupert, Ceršak 13, Lak Blaž, Orešje 26, Golob Matija, Cigonce. Divjak Janko, Ljutomer, Kotnik Dominik, Dobrije 3, Petovar Albin, Sp. Porčic,, Dobinger Štefan, Pokoše, Erker Tomaž, Hrastovec, Sver Jurij, Zgor. porčič, 'Snrec Franc, -Vukovski dol, Rošker Anton, Gor. Hlapje, Divjak Ivan, Zg, Žerjave! 20, Korošec Karol, Zgor. Voličina, Školiber Jože, Stanovno G. Potisk Štefan Cogetinci 49, Horvatič Rudolf, trgovec v Križevcih, Šef Franc, posestnik in mizar v Hardeku pri Ptuju, Pečar-nik Ivan, posestnik in pek v Fari pri Fali, Vrbanič Jakob, posestnik in lesni trgovec v Sp. Že rjavcih, Pogačnik Hinko, tovarnar v Rušah, Drofenik Vinko, posestnik in gostilničar v Marenbergu, Marinič Edvard, trgovec in gostilničar v Delerniku 3, Vaupotič J., posestnik in gostilničar, Lancova vas 34, Rajšp Franc, posestnik in fončar v Framu in Miki Franc, trgovec in gostilničar, PLačarovci 18. — Namestniki, ki stanujejo vsi v Mariboru, in sicer: Novšak Josip, brivec, Kralja Petra trg % Novak Albin trgovec, Koroška cesta 7, Šinigoj Josip, trgovec, Marijina 10, Kosič Hinko, gostilničar, Cvetlična ulica 20, Puchmeister Ferdo, sprevodnik v. p. Židovska ulica 3, Potočnik Ferdo, mizar, Čopova ulica št. 15, Ulčar Sebastjan, brivec, Koroška cesia 6, Horvat Nikolaj, trgovec, Vežbališče f, Marušič Anton, piizar, Frankopanova ulica 9. Esperanfizem in katolicizem. Vkljub temu, da se danes toliko razpravlja o mednarodnem pomožnem jeziku, ker ga sedanjost — doba svetovnih organizacij in kongresov, doba svetovnega prometa in radija — nujno rabi, se nam vendar zdi napis brezpredmeten. Ali ni ravno katoliška Cerkev že zdavnaj rešila problem pomožnega jezika z latinščino? Ako se lahko sporazumejo cerkveni poglavarji iz vseh delov sveta potom latinščine, je to vendar jasen dokaz, da katoliška Cerkev esperanta sploh ne rabi. Toda sklep je napačen, ker imamo danes polno laičnih internacijonainih katoliških organizacij, ki se seveda ne morejo posluževati latinščine. Mnenje, da bi se tudi te organizacije lahko posluževale tega jezika, da bi torej latinščina kakor v srednjem veku postala zopet nekak mednaroden jezik, je pogrešen v temelju. Glavna zahteva, ki jo stavimo na mednaroden jezik, je lahkoča. Že samo težkoča onemogoča latinščino širjim slojem. Toda tudi latinski slovar ne zadošča že zdavnaj več modernim potrebam. Treba bi bilo mnogobrojnih novih skovank in ravno največji občudovatelji Ciceronovega jezika so se raje odločili za esperanto, kot za tako zmrcvarjeno latinščino. Toda ali ni esperanto že v bistvu proti ven katolicizmu'? Ati ni njega genialni ustvaritelj Poljak dr. Zamenhof Žid? Ali se ga ne poslužujejo mednarodne organizacije framazonov, anarhistov itd.? Da, vse to je res. Toda ne .pozabimo, da je esperanto le sredstvo, ki ga lahko vsakdo v kakršnekoli svrhe uporablja. Ne pozabimo nadalje, da je ravno ustvaritelj esperanta dr.. Zamenhof dal temu jeziku takozvano interno idejo, ki se tako krasno zlaga s temelji krščanstva. Dejstvo, da je ravno katoliška Cerkev največja mednarodna organizacija, iki mora torej najbolj občutiti: mnogo vrstne zapreke mnogojezfčnosti, je diktiralo tudi stališče cerkvene hierarhije napram temu pokretu. -Priznati je treba» da je to stališče nadvse napredno in da je posebno papež Pij X. takoj sprevidel ogromen pomen mednarodnega pomožnega jezika za katoliško Cerkev. Ko je pričel izdajati Abbe Peltier espèrantski časopis »Espero Katolika«, mu je poslal papež svoj blagoslov. Intenzivnemu delovanju tourskega nadškofa, posebno pa prvaku ogrskih esperantistov prelatu dr. A. Giesswein na esperantskem polju se je zahvaliti, da so se pričeli vršiti katoliški esperantski kongresi» izmed katerih je bil posebno sijajen oni v Rimu leta 1913. Izmed sodobnih vnetih pristašev esperanta pa imenujemo samo pariškega nadškofa Amette, ki je pokrovitelj -internacijonalnih katoliških esperantskih udruženj, kardinala Rossuma, kardinala Frühwirta v Monakovem, sedmograškega nadškofa G. Majlatha itd. Interna cijonalna katoliška liga s sedežem v Švici izdaja službeno glasilo »Katolika Mondo«, dočim je naloga organizacije Mond-junularo Katolika razširjanje esperanta med katoliško omladino. Med nami Jugoslovani je med esperantskim duhovništvom važno ime dr. fr. T. Velniča, ki je spisal čitanja vredno knjigo »Problem medjunarodno-g jezika i Esperanto.« Dnevne novice. Hčerka rajnega Stambolijskega in Kalfov. Obisk bolgarskega zunanjega ministra IK-alfova v Beogradu je dal povod za incident, ki je bil po časopisju malenkostno komentiran, a je zelo značilen. V trenutku, ko je stopil Kalfov iz poslopja zu-nanjega ministrstva v Beogradu in se odprav-1 jal na dvorski maršalat, da se vpiše v dvorsko knjigo, se je nabralo pred poslopjem ministrstva precej ljudi. Od radovedne ljudske množice nekako prisiljena sta se pojavila pred palačo, iz katere je stopil Kalfov, tudi neka dama-in en gospod. Kalfov je -ravno stopil iz palače zunanjega ministrstva, ko ga je ugledala ona- dama, kriknila je pri pogledu na Kalfova tako na glas, da so se vsi ozrli, ki so 'Stali v njeni bližini. Ko je začela dama na ves glas ihteti-, ! so -bili okoli stoječi uverjeni, -da se jej je kaj pripetilo. Vprašali so jo, kaj ji je, ker tako glasno -plaka. Dama je odgovorila: Kako ne bi jokala, ka vendar ne morem mirno gledati krvnika, ki mi je ubil očeta in povrh še 20.000 ne- BOV" Novodeils originalno angleško sukno modno perilo, samoveznice, klobuki itd. Fr. Mastek. Glavni trg 16. dolžnih ljudi. Gospod, ki je spremljal' damo, jo je po tej 1 njeni -izjavi prijel pod roko in jo odvedel do fijakerj-a. Navzoči so spoznali -damo in kmalu uganili, zakaj je tako -na glas zaihtela, ko je zagledala Kalfova. Jokajoča dama je bila namreč gospa Bojadžijev, hčerka rajnega Stambolijskega. Tihotapstvo na morju. Od prevrata sem je najbolj cvetelo tihotapstvo v primorskih krajih, ki ležijo blizu italijanske meje. Tu se je tihotapilo kar na debelo, po cele ladije so tihotapci prevažali iz Italije. Tihotapstvo po morju je bilo dobro organizirano ter je- povzročilo naši- državi ogromno škodo. Zatreti ga je bilo nemogoče, dokler naši carinski organi niso -dobili primernih motornih ladij za službo ob obali. Te ladjice nam je dobavala Nemčija; izredno so hitre ter dobro oborožene in preskrbljene z vsemi pripravami, osobito z močnimi reflektorji, da onemogočijo predrznim tihotapcem njihov posel. V bližini Sušaka je tak carinski čoln te dni napravil dober plen. Z reflektorjem je odkril tihotapsko ladijo, ki je prevažala iz Italije tovore svile. Ladije je last Nikole Grzetiča iz Krka, katerega so imeli- že dolgo časa na sumu radi tihotapstva. Ladijo in tovor mu je carina zaplenila. Priporočljiv tajnik. V Vršacu bi se moral -letos v jeseni vršiti- neke vrste velesejm, za katerega je pripravljalni odbor -delal po celi -državi reklamo. Te dni pa je zadela ta bodoči velesejm smola, -ki ga bo še mogoče popolnoma -onemogočila. Vse predpriprave za organizacijo velesejma so bile poverjene tajniku pripravljalnega odbora Ivanu Če-šlanovieu, Iki je razpolagal prosto tudi s potrebnim -denarjem. Češlanovič je tako dobro delal za organizacijo velesejma, da je denar -porabil v svoje namene, za svojo nalogo se pa sploh ni- brigal. -Sleparijam so prišli šele sedaj na sled, ko je že ves denar razmetal. Vse predpriprave so s tem padle v vodo in odbor bo moral pričeti z novim delom, da sploh omogoči vršitev velesejma. Obnovitev Carlierovega procesa ‘odbita, Dne 8. t. m. je beograjsko sodišče odbilo zahtevo branitelja francoskega kapetana Cartiera, da se obnovi znani proces proti morilcu Švicarja Isellija, Zagovornik dr. Martinac je v svojem predlogu navedel razne razbremenilne okolnosti, na podlagi katerih bi maralo sodišče Cariiera kot nedolžnega izpustiti. Sodišče je pritožbo zavrnilo kot neosnovano ter -odklonilo obnovitev procesa. Za rešitev sodišča je vladalo med beograjskim občinstvom silno zanimanje. Sodnih raz prav se je udeležil tudi Carlier, katerega so prepeljali iz kaznilnice v Požarevcu. Po odklonilni razsodbi sodišča je bil Carlier zopet odposlan v kaznilni-co. Borza. Budapest 870, Italija 254/, London 500.50, Praga 183, Dunaj 873, Zürich 1190. Dinar notira na borzi v Curihu 8.35. Iz Maribora. SLUŽBENA PRAGMATIKA ZA USLUŽBENCE MARIBORSKE OBČINE. Po- prevratu, še posebno pa pod vlado socialistov, je nastal med raznimi kategorijami občinskih uradnikov -in uslužbencev popolni kaos, posebno- glede plač. Uslužbenci iste kategorije in enakih zmožnosti so imeli dozdaj večkrat popolnoma različne plače. Da, zgodilo seje celo, da je uradnik, ki- ima fakultetno- izobrazbo, pri 23 letih službe imel nižjo -plačo, kakor uradniki z meščansko, da celo z ljudskošoisko izobrazbo pri 10 do- 12 službenih letih. Kratko -rečeno: takega kaosa, kakor je v tem oziru sedaj na magistratu, gotovo- ne- najdemo nikjer. Radi tega je -bil klic po novi pragmatiki splošen, kajti- nova pragmatika bi- naj te nedostatke odpravila. Občinski svet si je bil svest težke naloge, ki mu jo je nalagala službena pragmatika. Vedel je, -da -se kričeči nedostatki glede -plač ne dajo tako lahko odpraviti. -Dolgotrajna so bi-l-a posvetovanja glede pragmatike med zastopniki: uslužbencev in med zastopnik: -občinskega sveta. Raznih načrtov ni manj kalo. -Pa naj se je stvar obračala, kakor se je hotela, vseh uslužbencev pač ni bilo mogoče zadovoljiti. Ge so bili zadovoljni eni, pa so bili nezadovoljni drugi. Končno je pa prišla stvar tako -daleč, -da so se zavrgli vsi najrazličnejši načrti ter se je pristopilo k reševanju tega vprašanja na podlagi državne pragmatike. Na tej -podlagi se je vršila zadnji četrtek seja finančnega in pravnega odseka obč. sveta, na kateri se je sklenilo obč. svetu glede pragmatike predlagati: Za -podlago pragmatike obč. uslužbencem se vzame pragmatika za državne uslužbence s spremembo, da dobivajo občinski uslužbenci: doklade po prvem draginjskem razredu, in ne po drugem, kakor državni. Glede plač dosedajnih uslužbencev pa se je sklenilo sledeče: Ker se je uslužbencem- začetkom leta 1924 zvišala plača za 25% tedajnih doklad z izrecno omejitvijo, -da ta povišek velja samo do nove pragmatike, zato se vsem -uslužbencem črta od dosedajne plače teh 25% doklade. Ako s tem odbitkom mestni nastavljenec pade pod plačo državnega nastavljenca iste vrste — zaračunavši -pri drž. nastavljencu doklade -po -prvem draginjskem razredu — potem se mu dohodki zvišajo na visokost dohodkov, kakor bi jih .imet .-po -državni -pragmatiki. Ako pa mestnemu nastavljencu po odbitku gorej navedenih 25% ostane več, kakor bi mu šlo po državni pragmatiki, potem obdrži te višje prejemke. Splošno pa se za dozdajne nastavljence še določi, da nobenemu ne sme pasti plača pod 1500 din. mesečno. Vsak torej obdrži vsaj- 1500 mesečno. Vodje raznih oddelkov dobijo razven tega še funkcijske doklade po 600 in 300 din.; uradniki s fakultetno izobrazbò pa dobijo mesečno 250 din. fakultetne doklade. Ta načela so bila v odseku sprejeta. Po teh načelih bi nekateri nameščenci dobili višje plače, kakor dozdaj, nekateri pa bi izgubili mesečno po 281 din., in drugi nekako po 394 D. Ker je končni obračun pokazal, da bi pri gorej navedenih principih občina mesečno izplačala- nekaj manj, kakor dozdaj, zato se je sklenilo, da. se naj tistim, ki bi po načrtu izgubili do 300 -din., črta samo 150 din., tistim pa, ki bi izgubili po ,načrtu nad 300 din., Se naj črta samo 200 D. Do te-h sklepov sta torej prišla finančni in pravni odsek obč. sveta in jih bodeta predlagala občinskemu svetu, da jih sprejme. Proti- tem sklepom ni nikdo glasoval v odseku, tudi zastopnika socijalističnega kluba ne, pač pa sta zadnja dva, ko se jima je načrt razložil in pojasnil, izrecno izjavila, -da ne bodeta- več zagovarjala takoimenovanega »uradnega« -načrta, temveč se strinjata z -izraženimi načeli, ker po tem načrtu sluge dobijo izdatno več, kakor bi -dobili- po takoimenovanem »uradnem« načrtu. To je torej resnica o službeni- pragmatiki magistrat-nih nastavljencev, kolikor se je o nji dozdaj sklepalo, vse drugo, kar se piše ali govori, je laž in zlobna zavijanja. -Sicer so razprave odsekov pravzaprav tajne in bi tudi o službeni- pragmatiki iz odseka ne smelo ničesar priti' v javnost, a- ker je že enkrat »Volksstimme« to -objavila, se-' veda napačno, smo morali tudi mi z resnico v javnost. »V-olksstimme« čisto- navadno -laže, ko piše, -da sta Babu n in Ošlak preprečila s svojim nastopom, da se dosedajnim uslužbencem ni črtalo od plače 300 do 400 din., kakor se je nameravalo. Predloga, da se odbitek od -plače zniža od 281 din., oziroma 394 din., le na 150 din;, -oziroma na 200 -din., ni stavil -ne g. Babun in ne g. Ošlak, ampak stavil ga je -občinski- svetnik dr. Jerovšek. Pričakujemo, da bodeta gg. Ošlak in Bahun v tem smislu informirala svoj lajbžurnal »Volksstimme« ter da bodeta lažnjivega poro-čevlca pošteno -prijela za ušesa. Ako bi morala -pri -tem sama sebe stresti- za ušesa, bi bilo dokaj- žalostno. Pa -menda ja ne bo treba! Dne 17. majnika vsi na veslico Društva za zidanje nove župnijske cerkve Sv. Magdalene v Mariboru! Kakor že smo poročali, priredi- omenjeno društvo dne 17. majnika ob 15. uri na vrtu podoficirske inženjerske šole (poprej -kadetnica) v prid stavbenem fondu veliko majniško proslavo z obširnim veseličnim sporedom. Udeležencem se bo nudila najrazličnejša zabava. Društvo bo postavilo 12 šotorov, oskrbelo drčo, vrtiljak, strelišče, ribolov, šaljivo pošto, zapor itd. Svirale bodo: mariborska vojna muzika pod vodstvom kapelnika g. Josipa Čermak, godba katoliške omladine in godba iz Razvanja. Prostor bo zvečer električno razsvetljen. Vstopnina 5 dinarjev za osebo. Nakaznice se dobijo v Cirilovi- tiskarni in bukvami ter v nekaterih večjih trgovinah magdalenskega predmestja.. Afiarliborska Gl-ashena iikRScči odpotuje -danes ob 14. uri na svojo koncertno turnejo. Prvi koncert bo v Beogradu jutri zvečer. Beograjska kulturna društva in mestna občina pripravijo našim pevcem slovesen sprejem in pogostitev. Knjižnica pokojnega g. dr. Medveda. Na dražbi zapuščine -pokojnega g. dr. Medveda dne 5. t. m. je nakupilo Zgodovinsko društvo celo njegovo knjižnico za »Študijsko knjižnico.« — Naravno je, -da je bilo v tej 607 knjig obsegajoči zbirki mnogo takih» katere že omenjena -knjižnica, ima v enem ali veoi-h izvodih. Zgodovinsko- društvo odda te razpoložne knjige, ako se ji ponudi kaka druga knjiga, koje še »Študijska knjižnica« d osedaj nima, za to ali pa za malo denarno odškodnino. Dotične knjige so v »Študijski knjižnici« (Slomškov trg 7) I) na -ogled. — Obidi častilci blagega pokojnika pridobe tem potom tudi- trajni knjižni spomin na njega. Pri dobrodelni tomboli poštnih uslužbencev, ki se je vršila včeraj popoldne na mariborskem Glavnem trgu, sp dobili sledeči -dobitke: gospodična Jeramic Aha, šivilja, Koroščeva 32 je dobila spalno sobo; ženski šivalni (stroj je dobil brivski vajenec Dreksler Herman, Ruška cesta 3, moško kolo je dobil Valentič Aleksander, krojač, Koroška 90, kuhinjsko posodo je dobil Živko Vinko, učitelj, Pobrežje, 4 metre bukovih drv je dobil Pelicon Josip, zidar. Radvanje G. Razen tega je bilo razdeljenih: 150 a mb, 100 tern, 25 kvätern in 10 kvintern. Izvanredna seja mestnega občinskega sveta mariborskega se vrši v torek, -dne 12. majnika 1925 -ob 5. uri popoldne v prostorih mestne posvetovalnice, Dnevni red: Službena pragmatika. Brezalkoholna okrepčevalnica. Večkrat se je že -pov-darjala potreba kake brezalkoholne gostilne ali okrepčevalnice v Mariboru. Tej potrebi- se pripravlja odpomoči na ta-način, da se bo- na Glavnem trgu otvorila- brezalkoholna okrepčevalnica, ki- bo gotovo dobro služila v toplem času. »Hamlet« na našem odru. Sredi tega tedna vprizori mariborska drama v režiji in inscenerai ravnatelja drame g. Vaio Bratine najpopularnejšo dramo nesmrtnega genija Shakespeareja »Hamlet.« Je to drama večno lepa, večno -privlačna in vedno nova, dasi so- že- minula stoletja, odkar je bila prvič v-prizorjena. Nastopil bo ves dramski ensemble. Premijera se bo vršila izven abonementa ter se vstopnice že sedaj lahko rezervirajo. Gledališka uprava sporoča: Ker je že potekel zadnji rok za vplačevanje abonenmenta te sezone, prosimo vse p. t .abonente, -ki še do sedaj niso poravnali tozadevna vplačila, da to čimpreje storijo. Abonma se plačuje pri dnevni gledališki blagajni. LISTEK. Mali svet naših očetov. f; Roman v treh delih. Spisal Antonio Fogazzaro. : Prevod iz italijanščine. . 8 Še sedem ur torej. Z okna je bil razgled na 'košček vrta, ki se je raztezal med vilo ter jezerom in pristaniščem. V prvih .časih svoje ljubezni je Franco ondi stal, kadar je pričakoval prihod in pristanek neke prav določene barčice, iz katere je vselej izstopila vitka osebica, lahka .kot veter, ki se pa nikdar, nikdar ni ozrla-tja proti oknu. ■Nekega dne pa je šel potem na vrt, da bi jo srečal, in ona se je za trenutek obotavljala, ali bi izstopila in sprejela pomoč njegove roke — ki je bila čisto odveč. Tu spodaj na vrtu ji je dal prvič cvetko, dišečo cvetko m a n d e v i 1 i a s naveden s. Tu spodaj se je nekoč precej globoko urezal z nožičkom, ko je rezal zanjo vrtnico. In ona mu je bila ob tisti priliki dala s svojim razburjenjem zanj tako radostipolno znamenje svoje ljubezni. Koliko sprehodov z njo in drugimi prijatelji je sledilo potem, preden je stara mati zvedela, tam preko po samotnem obrežju gore Bi-sgnagp; koliko dopoldanskih in popoldanskih izletov^ tja do liste gostilnice na pobočju hriba Doi! S kakšno sladkostjo v srcu se je vračal domov ob spominu na poglede njenih oči in se zaprl v svojo sobo, da bi si jih obnovil in se ob njih opajal! Ti prvi občutki ljubezni so mu prihajali sedaj v spomin, pa ne drug za drugim, temveč visi naenkrat, vstajajoč iz vode in žalostnih obrežij, na katera so bile oprte njegove' oči; in zdelo se je, da se bolj izgubljajo v •sencah preteklosti kakor pa v meglah sedanjosti. Sedaj, ko- je bil tik pred ciljem, je mislil na prve korake dolge poti, ki ga čaka, na nepričakovane doživljaje; pogfed na združitev, po kateri je tako hrepenel, se mu je sedajj, ko je bil tako blizu uresničen ja, zdel čisto drugačen od1 onega, ki ga je bil zasanjal v času mandljevega cvetja in vrtnic, izletov po jezeru in planinah. Tedaj gotovo ni slutil, da se bo zgodilo skrivaj, s tolikimi težavami in v tolikih stiskali. In vendar, si je mislil sedaj, ako bi se jporoka vršila javno, mirno, z vsem tistim običajnim uvodom, majhnih slavnosti, pogodeb, čestitk, obiskov, obedov, koliko bolj bi Itilo vse to zoprno njegovi ljubezni kakor pa te ovire. Zbudil ga je glas karavinskega upravitelja, ki mu je z vrta naznanjal, da Carabellijevi odhajata. Franco je vedel, da se bo moral, če gre doli, opravičevati; zato je Sklenil, da se ne pokaže, »Zakaj mu niste krožnika treščili v glavo?« je vpil božjepotni upravitelj- skozi roki, ki jih je nastavil k ustom. »Na glavo bi mu ga bili treščili!« Nato je odšel in Franco je videl, da je brodar Cara-bell i jev ih stopal doli k obrežjlu, da pripravi čoln. Stopil je od o Ima ter se vdal prejšnjim mislim. Odprl je veliko omaro. Stal je pred' njo in kakor zamišljen opazoval prsnik vezene srajce, na katerem so se svetlikali briljantni gumbi; ta prsnik je nekdaj nosil njegov oče pri svoji poroki. Franco se ni mogel sprijazniti z mislijo, da bi šel pred oltar brez vsakega znaka prazničnost'. Seveda pa tisto znamenje ne bi smelo biti preveč vidno. (Dalje sledi.) 1IIIIHIIBII1IIKBIIBIR1BI9IBIBB Širite „Našo Stražo“! Mizarskega učenca sprejme takoj Glaser 'Karel, mizarstvo, Hoče. 218 1—2 sobi z uporabo kuhinje v bližini parka se odda. Naslov v upravi lista___ 216 Premog i* svojega premogokopa pri Veliki Nedelji prodaja Slo venska premogokopna družba z o. z. v Lj ubij ani, Wolfe 'a ulica št. 1—I. io? Izjava. Podpisani Hauptman Jožef, cestar v Jarenini, preklicujem vse žalitve kot neresnične napram posestnikoma IKorošec Andreju in Mikiš Jožefu, oba v Vukovskem dolu, ter Perko Juliju, delovodju na Pesniškem dvoru, in Korošec Ivanu, posestnikovemu sinu na Jareninskem vrhu ter se vsem imenovanim zahvaljujem, da niso napram meni sodnijsko nastopali. — Jareninski vrh, dne 3. maja 1925. Jožef Hauptman. 217 at a a s a a a a a a a a a a a a a a a a a a i® a a a a a a a a a a aaaaaaaaaaaaa BISER SLOVENIJE S starodavno mdioenianacijsko termalno (38° C) kopališče Topilce pri Novem mestu (Dolenjske Toplice.) Sezona od 1. ma ja do 1. oktobra. Pošta, telegraf, telefon, železniška postaja Straža— Toplice na progi Ljubljana—Karlovac. Toplice na pirogi Ljubljana—Karlovac. že 400 let pred1 Kr. znana zdravilna terma, že v Valvazorju leta 1689 večkrat omenjena, zllaistli kot »čez mero rjobira Impel j, tako od dlailcč mnogo obiskovana«, od dvor. svetnika Fr. šukiljjettiai označena kot »Starodavni čudodelni izvirk« (»Präger Piressie« iz 1. 1924, Nr. 155), po mn-en jiu ranjikega' ztniamegia pratš-kegia internista prof. 'dir, B. Eiselta po svoji zdravilni močli »ena fe rtaljjboiljjših term v Evropi«. ZDRAVI: revmatizme vseh vrst, giht, ženske bolezni, arterioskleroso, ndiirastenijo, ostarelost, posledice zl omenili in poškodb, kožne bolezni _________________itd.________ _____ V saka tukajšnja kura je tudi' življenje osveževalo a in omiliajfeviailha kura. Vise koplje so neposredno na izvirkih in terma jjih potai le izključno z Lastnim pritiskom brez vseh črpallk 'in hnez vodlovtodlnih cevi. Sanatorij, je s ce-Mietaiitm obratom pod eno streho s kopališčem. Efektno- in meltanoterapija,- dietetična kiuihiilnja1. — Cene v istatnatorijtu: I. razred 120 D, II. razred 95 D, IIK razred 75 D. Zdraviliški1 dom z jedilu im salonom, parkom it'd., vets moderni komfert. vse renoviramo. Krasna igKizdkiiattai okolica, izhodišče divnih izletov. — Prospekte in vsa pojasnita daje ma zahtevo brezplačno ravnateljstvo. wNijyvB! i/st \rrvi I fcAB 1 1VM1 fcA4:j i fc'NI | iS i Pletene vrtne garni tare in sfolala z cvetliice ima v največji zalogi IGO BALOH Maribor, Gosposka ul. 15 B S m a a a a a s s llS* j i*V oooooooocooooooooooooooooc o o 13 i»:® O o o Ö o 8 O * »É§i‘sg . is 'trnt/Sam*. -mA- v.• -mmm- . '«#B*wpse» Anglo-Austrian bank’a [limited podružnica Maribor] Predno odpotujete si dovoljuje naznaniti, da je preselila svoje podjetje iz Slovenske ulice št. 11 na Aleksandrovo cesto št.!46 (v prejšnje prostore Centralne banke). ; preskrbite se z potnimi kovčeki, kasetami, nece-sari, torbami, listnicami, nahrbtniki i.t.d. Vse to dobite v veliki izberi in zmernih cenah samo pri Tisk Tiskarne sv. Cirila v Mariboru. Odgovorni urednik; Januš Goleč. Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova cesta 13. — Telefon 207 t Izdaja konzorcij: »Naše Straže««^,,