GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA BOHBAŽNE PREDILNICE IN TKALNICE TRŽIČ uMmmc LETO X. Številka. 10. Glasilo ureja uredniški odbor: Ivanka Šulgaj, Slavko Teran, ing. Edo Košnjek, Rudi Ahačič, Rudi Hafner, Hazim Omerovič in Franci Šarabon. Glavni in odgovorni urednik Hazim Omerovič. Izhaja vsak mesec v nakladi 1600 izvodov. Tisk tiskarne Delavske univerze "Tomo Brejc" v Kranju. 0000008000000000800000800000000000000800080000000000000 00000 00 00 0 0 Ob Dnevu mrtvih Te dni, kot nedra bele krizanteme tvojo Srnino krase, bele, dreSe, nemirne sveče v tvojem objemu gore. Tihe, prozorne roke po licih bledih polže, blagi jok vdove, tihe so njene solze. Te dni, rjave, nepokošene trave v. brezsrčnem vetru Sume, skozi vrhove temnih smrek, na grob osamljen, zadnji plašni žarki božajoče se spuste, vsepovsod jesenska samota, nikogar, da bi sklenil ro 00 00 88 00 00 00 00 88 00 00 00 00 00 00 00 00 00 00 00 10 o o o o o o 00 88 00 UVJ 00 •00 00 88 00 00 00 00 00 00 Posamezniki ne živijo s podjetjem V zadnjem času precej članov kolektiva zapušča pod jet je,kar vsekakor r.e vpliva ugodno na poslovanje. Re3 pa je, da so to predvsem tisti člani kolektiva, ki pri nas še niso dolgo, skratka predvsem tisti, ki tavajo iz podjetja v podjetje, pač tja, kjer so momentalno boljši pogoji. Vsekakor pa vzroki večje fluktuacije niso pogojeni le s slabimi delovnimi navadami teh delavcev, pač pa tudi z objektivnimi dejstvi kot so: nizki osebni dohodki, možnost zaposlitve v drugih podjetjih in podobno, čemur se momentalno ne moremo izogniti. Menda mi ni treba še posebno poudarjati, kako odhajanje delavcev iz podjetja, zmanjšuje poslovni uspeh. Zato je vsako podjetje zainteresirano za pripadnost svojih članov, a čemer je ozko vezano medsebojno razumevanje sodelavcev. Seveda pa je razumevanje sodelavcev v veliki meri odvisno od vodje določene skupine.. Vodja sproži in pomiri največ sporov. Motivov, ki vežejo delavce na podjetje je seveda več, bistvo motivacije pa pomeni tisto,kar nam omogoči, da zadovoljimo naše potrebe, te pa so materialne in nematerialne. Materialne potrebe zadovoljujemo z denarjem, zato je zaslužek, ki ga prejmemo za opravljeno delo, zelo jjomemben motiv. Vendar raziskovalci motivov z različnimi preizkusi (ankete in podobno) ugotavljajo, da zaslužek ni na prvem mestu. Med mnogimi motivi, kot so "možnost napredovanja", "dobri sodelavci", "dober vodja", "zanimivo delo", "stalnost pri delu" itd, najdemo na lestvici zaslužek šele na tretjem, četrtem ali celo na petem mestu. Posebno malomaren odnos do podjetja kažejo tisti, ki samovoljno zapuščajo delo in jim ni mar za težave, ki jih s takim početjem povzročajo celotnemu kolektivu kakor tudi posameznikom, ki so pripravljeni sodelovati pri izboljšanju po- PROBLEMATIKA PROIZVODNJE V MESECU SEPTEMBRU I. Osnovni material a) predilnica: Razen že starih pomanjkljivosti surovin, ki jih predelujemo, ni bilo občutnejših težav z oskrbo. Zaradi izločitve sudanskega bombaža se je menjala le bela mešanica in s tem tudi mešanica Jun-lon (bombaž-polinozna vlakna). b) tkalnica: Med mesecem je primanjkovalo zdaj ene in zdaj druge številke,kar je posledica nihajoče porabe v tkalnici kot tudi tega,' ker proizvodnje predilnice ni vedno možno povsem vskladiti s porabo tkalnice in potrebami prodaje. Kakovost dobavljene preje se je po oceni tkalnice v primerjavi z mesecem avgustom nekoliko izboljšala. c) oplemenitilnica: Tkanin za oplemenitenje nam ni primanjkovalo, zlasti širokih.Prodajnemu oddelku vseskozi primanjkuje nekaterih ozkih artiklov,ki pa gredo v dodelavo, čim je tolikšna količina na surovi zalogi, da zagotavlja normalno delo po novem belilnem postopku in smotrno porabo kemikalij. Večji °/o ozkih beljenih tkanin bi ustrezal tudi oplemenitilnici, vendar ga ni mogoče spreminjati zaradi števila ozkih in širokih statev. d) konfekcija: Dopusti belilnice v avgustu so vplivali na oskrbo konfekcije z beljenimi tkaninami v septembru. Zato je obrat predeloval poleg tkanin, ki jih prejema iz belilnice, tudi stare zaloge raznih tkanin za izvoz, ki so bile že dalj časa v skladišču in ni bilo izgledov, da bi jih prodali kot metrsko blago. Teh problemov bi bilo manj, če bi obrat imel več prostora za vskladiščenje za predelavo potrebnih tkanin. Kar zadeva kakovost, so še vedno težave z razvlečenostjo, česar posledice se v polni meri pokažejo šele potrošniku, ki po pranju lika naše izdelke. Ta pojav, na katerega stalno opozarjamo in ga oplemenitilnica v okviru svojih možnosti tudi odpravlja, pa se opaža tudi pri kupljenih tkaninah (Getznerjevih in čeških damastih). II. Proizvodnja a) predilnica: Izvrš. plana v ef. kg Izvrš. plana v baz. kg Izkoriščanje strojev Produktivnost baz g/vrh HOK ure b) sukalnica: Izvrš. plana pri j2I Nm 10.-Izkoriščanje strojev Produktivnost baz g/vrh HOK ure c) tkalnica: Izvršitev plana v m2 Izvršitev plana v votkih avgust september 92.29 7° 96,58 % 94,62 / 99,81 % 70.30 / 86,70 7- (90,20 %) 15.30 18,23 21,28 21,68 68,26 / 138,70 / 66,50 io 84,30 i* (86,20 *) 24,61 55,56 (30,66) 25,93 14,09 93,45 % 120,42 Jb 104,64 "/o IH, 63 io Izkoriščanje strojev na pogonske statvene ure 92,00 p 91,80 P Izkoriščanje strojev na efektivne statvene ure produktivnost: enot/del. uro 95,60 p 29,51 95,20 p 34,48 oplemenitilo!ca: * Izvrš. plana v m2 produktivnost: ur/lOO enot 105,13 P 88,21 127,47 P 91,15 konfekcija: Izvršitev plana v m2 Izvršitev plana v enotah Izkoriščanje strojev produktivnost: ur/100 enot 97,90 P 113,30 p 65,70 p 95,20 107,40 p 106,15 P 82,80 p 97,59 predilnici plan ni bil dosežen niti v efektivnih , niti v baznih kilogramih zaradi nadpovprečnih izostankov, pomanjkanja proizvodnih delavcev in velikega števila takih, ki ne smejo delati v nočni izmeni. Tako npr. predilniki BD-200 obratujejo v celoti samo v dveh izmenah. Sukalnica je plan močno presegla, vendar delno na račun znižanja nedovršene proizvodnje sukancev iz stan. volne (glej doseganje v avgustu!). V tkalnici proizvodnja teče normalno. Plan je močno presežen zlasti v m?-, čeprav so izkoriščanja za spoznanje slabša. Del preseganja prav tako odpade na znižanje zaloge nepregledanih tkanin, ker so se s tem, ko je začel obratovati "Monforts" čistilni stroj tkanine manj časa zadrževale v pregledovalnici. V oplemenitilnici so rezultati doseganja plana zelo ugodni, ker v septembru ni bilo večjih zastojev na novem belilnem agregatu, z novim razpenjalnim sušilnikom pa je bilo odpravljeno tudi proizvodno grlo pri sušenju in apretiranju, čeprav je občasno primanjkovalo pare, ker so stroji grajeni na pritisk 6 atm, imeli pa smo samo 4 atm pritiska. V konfekciji so bile planske obveznosti dosežene v realnih mejah in je delo potekalo normalno razen občasnih zastojev v krojilni-ci (zaradi že omenjenega pomanjkanja tkanin). III. Delovna sila - izostanki avgust september - predilnica 24,60 p 12,10 p - sukalnica 27,30 P 11,40 P - tkalnica 25,30 p 9,20 p - oplemenitilnica 27,60 p (40,60 p) 9,98 P - konfekcija 24,80 p .10,20 p Izostanki v septembru se bistveno razlikujejo od izostankov v avgustu, ker v nobenem od osnovnih obratov ni bilo več kolektivnih dopustov, ampak so le-te koristili le posamezniki (izpad 3,8 do 6,3 '/’). Opažamo, da imajo stalno tendenco naraščanja izostanki zaradi bolezni. Bolj problematična kot izostanki delovne sile pa je čedalje večja fluktuacija delovne sile. Samo iz obrata tkalnice je odšlo 19 delavcev, od tega 9 s samovoljnim izstopom. Del teh se sicer številčno nadomesti z novosprejetimi (v tkalnici 13), vendar je uporabnost novosprejetih zaradi neizvežbanosti dosti manjša kot starejših delavcev, kar se slabo odraža na produktivnosti kot na manipuliranju oziroma možnosti zaposlitve na različnih delovnih mestih. slovnih uspehov. Vsem njihovim sodelavcem je znano koliko zastoja v proizvodnji povzročajo s takšnim neodgovornim ravnanjem in s tem seveda precejšnjo materialno škodo. Ker takšno ravnanje posameznikov ne more iti v nedogled, smo se odločili, da bomo od vsakega, ki bo samovoljno zapustil podjetje, zahtevali povrnitev materialne škode, saj nam zakon s tem v zvezi daje-vso možnost. V Temeljnem zakonu o delovnih razmerjih je napisano: "Delavec, ki samovoljno neha delati, mora delovni organizaciji povrniti škodo, katero je s takim ravnanjem povzročil"-. Poleg tega pa se bomo- dosledno posluževali tudi-možnosti, ki nam jih daje zakon o stanovanjskih razmerjih. Nikakor ne moremo in ne bomo dopustili, da bi takšni posamezniki izigravali našo delovno organizacijo. Imamo namreč primere, da zapustijo podjetje, čim dosežejo svoj cilj -stanovanje. Takšen odnos do kolektiva, do svojih- sodelavcev obsoja večina članov delovne skupnosti,ki se trudijo in prizadevajo za napredek podjetja in mu ostanejo zvesti tudi v težavah. DELO SAMOUPR ORGANOV V septembru in oktobru, oz. do časa, ko to poročamo, delavski svet podjetja ni zasedal; o sklepih zadnje, t.j. 3. redne seje, ki je bila 28.8.1969 Pa smo člane kolektiva že obvestili v prejšnji številki. Upravni odbor jo imel v zadnjem času dve seji, na katerih je sprejel sledeče sklepe: 10. redna seja dne 6.10.1969 1. V zvezi z določbo čl. 25 Pravilnika o delitvi dohodka in OD, da prejemajo člani kolektiva, ki še nimajo dovolj prakse oz., ki se priučujejo, prvih 12 mesecev nižji osebni dohodek in Bicer od 60 do 90 i° od ošabnega dohodka, ki je določen za delovna mesta, na katera so razporejeni, je upravni odbor dal delovnim enotam priporočilo, naj se ne držijo strogo tega predpisa, temveč naj pri vsakem posamezniku posebej ugotavljajo, kakšne delovne uspehe v tem času dosega ter ga glede na to tudi ocenijo. 2. Na razpisano delovno mesto "organizator izobraževanja" je upravni odbor sprejel tovariša Miha Petka, ki je pred leti že vodil delo izobraževalnega centra v našem podjetju. Na delovno mesto "programer izobraževanja" pa je bil sprejet tov. Rudi Hafner,dosedanji referent za izobraževanje. Na delovni mesti sta bila sprejeta s 13.10. 1969. 3. V delovno razmerje je bila sprejeta tovarišica Marjana Globočnik - tekstilna teh-nica - prodilka in sicer kot pripravnica v KDS. 4. Upravni odbor je odobril začasno premestitev tov. Ane Ulčnik na delovno mesto "Finančni knjigovodja" in začasno premestitev tov. Draga Kodra na delovno mesto "vodja obratovnega knjigovodstva". Navedeni premestitvi sta v sedanji situaciji nujni, izvajata pa se le za čas do končane splošne reorganizacije podjetja. 5. Na delovno mesto "vodja transportne grupe" je bil začasno razporejen tov. Branko Veselinovič, podmojster v apreturi. Razporeditev bo trajala do splošne reorganizacije podjetja, ko se bo o razporeditvi tov. Veselinoviča ponovno sklepalo. Glede na to tudi ni bila predlagana BSP-u sprememba števila oseb na tem delovnem nes tu. 6. Na predlog odbora za rekreacijo in družbeno prehrano jo upravni odbor spremenil svoj prvotni sklep v zvezi z osebnimi dohodki osebja Počitniškega doma. Naknadno IV, Vzdrževanje a) predilnica: - tekoča popravila (samo nujna) v čistilnici. Za preventivno poseganje v strojno opremo ni pogojev, ker mehanična delavnica ni kos zahtevam obrata, - brušenje oblog in nastavitve na 10 mikalnikih. b) tkalnica: - redno vzdrževanje ne poteka več po prvotnem načrtu, ker se za vzdrževanje odrejeno delovno silo uporablja za potrebe in zasedbo proizvodnih delovnih mest. c) oplemenitilnica: - dokončujejo se dela pri strižno čistilnem stroju, - izločena je bila vsa nepotrebna strojna oprema starega be-lilnega. postopka, - prostor stare belilnice se usposablja in preureja za druge namene (vskladiščenje sur. tkanin in druge potrebe). Problematično je pomanjkanje velikih valjev (dokov) za navijanje tkanin. Imajo jih samo 9 in zato sleherna okvara na eni fazi dodelave terja omejitev proizvodnje tudi na drugih fazah. d) konfekcija: - brzošivalni stroj, ki je bil dalj časa pokvarjen zaradi čakanja na rez. dele, je bil končno spet usposobljen za normalno obratovanje, - nalagalni stroj v krojilnici se lahko brez da bi trpela kakovost proizvodov, uporablja za krojenje dela našega asortimenta. Potrebno mu bo prigraditi odvijalno napravo in prilagoditi asortiment tkanin, ki jih uporabljamo, da bo lahko nadomestil večji del dosedanjega ročnega krojenja. V. Doseganje norm avgust september - predilnica 115,60 »/» ni podatkov - sukalnica 113,20 % ni podatkov - tkalnica (po podatkih tkalnice 117,46 io 117,00 io - oplemenitilnica 118,27 1° 116,25 io - konfekcija 121,59 113,71 lo - skladišče gotovega blaga 120,00 % 122,00 io - zabojarna 125,39 io 130,32 i'o je priznal povečanje OD za sklenil, naj se namesto te- 30 btto točk oz. 42.00 N din ga za gradnjo spomenika od- ki osebju Počitniškega doma stopijo še preostale obvez- pripada tako kot ostalim nice posojila za Skopje. 0 Slanom kolektiva, pa je bi- predlogu upravnega odbora lo ob priliki določanja bo dokončno odločal Delav- osebnega dohodka spregleda- ski svet podjetja. no. 7. Skupščina občine Tržič je vložila zahtevo, naj člani našega kolektiva prispevajo iz osebnih dohodkov še določen znesek za gradnjo spomenika borcem NOV. Upravni odbor je smatral to za neizvedljivo z ozirom na nizke osebne dohodke v našem podjetju ter je zato 8. V delovno razmerje za določen Sas (za 6 mesecev) je bil sprejet absolvont Filozofske fakultete tov. Anton Pretnar; imenovani bo opravil v tem času določena dela, ki spadajo v delovno področje do zdaj še nezasedenega delovnega mesta "do-kumentarist" v centru za izobraževanje. 9. Za dobo enega leta je bila sprejeta v delovno razmerje tov. Danica Benedik, študentka Ekonomske fakultete. 10. V delovno razmerje za nedoločen Sas pa je bila sprejeta Sonja Valjavec z dokonSa-no gimnazijo, ki je bila razporejena kot pripravnica v KDS. Odbor za kadrovsko politiko in izobraževanje 1. Da osnovi predčasnega razpisa so bile podeljene štipendije še sledečim prosilcem: - Krstu Halerju - za STTŠ -predil3ka smer (I.letnik) - Milanu Grozniku - za STT3 predilska smer (I.letnik) - Jožici Mali - za Ekonomsko srednjo šolo (III.letnik) 2. Odobreno je bilo plačilo stroškov šolanja tov. Janezu Furlanu - zaposlenemu na delovnem mestu "študij dela in časa", za študij na Višji šoli za organizacijo dela. 3. Razveljavljen je bil sklep o podelitvi štipendija za študij na FNT - oddelku za tekstilno tehnologijo tov. Marjanu Grmu, ker je pred dogovorjenim časom samovoljno prenehal delati' v našem podjetju. Istočasno je bil na osnovi pravilnika sprejet sklej), da mora imenovani vrniti podjetju štipendijo, ki jo je prejemal na Srednji tehnični tekstilni šoli. Sklep o povrnitvi štipendije jo bil sprejet tudi glede tov. Janeza Zazvonila - tekstilnega tehnika - pripravnika, ki je prav tako samovoljno prenehal deisti v našem podjetju in glede tov. Stanislava Avseca, ki je redno odpovedal delovno razmerje. 4. Tovarišu Jožetu Aljančiču iz konfekcije in tov. Janezu Borko iz predilnice je odbor odobril povračilo stroškov šolanja na Delovodski šoli pri Delavski univerzi Tržič. -S- Odbor za stanovanjske in socialne zadevo je na 6. redni seji sklepal o dodelitvi izpraznjenih stanovanj ter sprejel naslednje sklepe: - stanovanje, ki ga je izpraznil tov. Emil Novak v Ulici heroja Bračiča 8. je bilo dodeljeno tov. Stevu Novkoviču. - garsoniera v Ulici h. Bračiča, ki jo je izpraznil Janez Veber, je bila na predlog kolegija dodeljena dr. Andreju Robiču; - samska soba na Koroški 88, ki jo je izpraznil Ivo Bije-lič, je bila dodeljena Jožetu Kadivniku, prav tako podstrešna soba, ki jo je izpraznila Klara Primožič; - samska soba, ki jo je izpraznil Matevž Klemenc, je bila dodeljena našemu upokojencu Antonu Ankeletu, njegova dosedanja soba pa Angeli Rus in Jožefi Dovžan; - samska soba na Koroški 10. je bila začasno dodeljena Dušanki Pejašinovič - in to predvidoma do leta 1971; - enosobno stanovanje pokojne Marije Pretnar v Preski 8 je odbor dodelil Mariji Kosmač, njeno dosedanje dvosobno stanovanje pa je bilo dodeljeno na pripbročilo zdravstvene službe tov. Darinki Kosmač ; - dvosobno stanovanje Andreja Štamcarja v Preski 20 je dobila Marija Šega. Odbor je sklepal tudi o odpovedi stanovanja tov. Antoniji Spasojevič, ki je samovoljno prekinila delovno razmerje ter se odselila v inozemstvo. člani odbora so bili tudi obveščeni, da se je že pričelo točkovanje za sestavo nove prednostne liste. Odbor za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti Na zadnji seji je odbor obravnaval in izrekel ukrepe 11 članom kolektiva, od tega dvema iz I. DE, štirim iz II. DE, trem iz V. DE in dvema iz uprave - kadrovsko družbenega sektorja. Izrečeni so bili sledeči ukrepi: opomin (4x), javni opomin (6x), zoper Ravnik Jel- ka iz I. DE pa je odbor predlagal DSP-u izključitev iz delovne skupnosti. Kršitve so bile to pot naslednje: - neopravičeni izostanki (4 člani kolektiva), - spanje na delovnem mostu (1 član kolektiva), - zapuščanje delovnega mesta in malomarno opravljanje dela (1 član kolektiva), - zamujanje na delo (4 člani kolektiva), - tatvine na škodo sodelavcev (1 član kolektiva). BBaassesass ■ gassa-sansa asacascass.-* Reorganizacija • nekaj o pnpravak ncmjcr Vrsto let so -se organizacijska vprašanja v našem kolektivu reševala le občasno ali sploh ne. Vezi med posameznimi delovnimi enotami, oddelki, sektorji so bile odvisne le od vodij enot, oddelkov, sektorjev itd. Dokler je bila zasedba teh delovnih mest nespremenjena, so bile tudi vezi dokaj trdne in jasne. V zadnjih letih so se izvršile pri nas precejšnje kadrovske spremembe tudi na vodilnih delovnih mestih. Organizacijske vezi, odnosi itd., so-odšle z onimi, ki so ta delovna mesta zapustili. Ce so ostali v"hiši", problem lo ni bil tako pereč, ker so še lahko razjasnili-marsikatero vprašanje (sicer na škodo svojega dela), če so pa zapustili kolektiv, so z njimi odšle-tudi vse organizacijske skrivnosti. Tisti, ki je zasedel izpraznjeno mesto, se je znašel pred problemom, kako obdržati stare vezi, ki so pa njemu nepoznane. Največkrat je v takem primeru res od sreče odvisno, s kakšno natančnostjo je možno zadeti pravo pot. Nemalokrat pa je nered zabrisal tovrstne težave; znano je, da se v neredu res ni težko skriti. Pri nas se jo- v relativno kratkem- času zamenjala celotna vodilna skupina, od glavnega direktorja do direktorjev sektorjev. Ne samo to, tudi dogajanja pri nas in v svetu so se v nekaj letih zelo spremenila. Naša gospodarska reforma, če se pa ozremo po širnem svetu, kaj lahko opazimo, da so se trzni odnosi silno zaostrili, da sta se tehnologija in tehnika za naše pojme zastrašujoče razmahnili, itd., vse to--je odločilno vplivalo na raznovrstne spremembe. Spremembam moramo slediti,vsaj slediti, če nočemo, da si izkopljemo grob. Najugodneje bi bilo, če bi spremembe prehitevali in- jih vsakokrat pričakali popolnoma pripravljeni. Vendar opažamo, da se spremembam silno težko prilagajamo-. Taki smo, kot kompozicija vagonov, v kateri vsak vagon sili v svojo smer, tako da se celotna kompozicija zelo težko premika v pravo smer, če se sploh premika. Z delnimi organizacijskimi posegi smo skušali zapeljati vlak v smer napredka-.- Pri tem so nas ovirali ostali neukročeni vagoni. Nismo dosegli pravega uspeha. Zato smo se odločili ugotoviti smeri posameznih elementov kompozicije, jo celotno- obdelati in pognati v zaželjeno smer. Pred kratkim, natančneje v začetku julija, smo sprejeli plan dela. Prvi korak je posneti sedanje stanje. Kaj mislimo s tem in kaj mislimo na ta način doseči? Posneti mislimo obstoječo: organizacijsko shemo, poslovanje, zasledovanje našega poslovanja, povezavo znotraj kolektiva itd. Tako se bo pred nami razgrnila njiva, porasla z raznovrstnim rastlinjem popolnoma neurejeno. Čakalo nas bo najodgovornejše dolo. Odločiti se bomo morali, katere vrste rastlinja bomo izruvali, kaj bomo posadili na izpraznjena mesta, kako bomo uredili gredice in grede, stezice med njimi, da bo mogoč dostop do kateregakoli dela. Težko in obsežno delo, ki se mu ne sinemo in ne moremo izogniti. (Jradivo o posnetju stanja mor;, biti zbrano do konca oktobra. Ne bo služilo izključno organizacijskim posegom, temveč še nekaterim izredno pomembnim področjem dela: prehodu na elektronsko obdelavo podatkov, sistematizaciji delovnih mest in študiju nagrajevanja enot in individualnega nagrajevanja. Zapustimo področje organizacijskih posegov, o tem smo že spregovorili nekaj besed. Pogovorimo se še nekoliko o ostalih, nič manj pomembnih nalogah. Elektronska obdelava podatkov ni moda,- to--je nujnost in zahteva današnjega časa. Vendar moramo biti pri prehodu na samo obdelavo podatkov silno previdni. Za-sam prehod in opremo so potrebna precejšnja denarna sredstva. Z rezultati elektronske obdelave podatkov moramo vložena sredstva opravičiti. Opravičili pa jih-bomo le v tem primeru, če bomo notranje do skrajnosti disciplinirani,- notranje popolnoma urejeni in jasno opredeljeni, da nas bo prevzemala kijub--težkemu stanju ena sama skupna želja po napredku. V tem primeru in ob takih stremljenjih ne moremo pogrešiti. Pripomnimo naj še to, da se bomo v prihodnjem posluževali prostih ur na elektronskem računalniku IBM 360/20 v tovarni Peko. Pripravo vhodnih podatkov bomo imeli doma organizirano takoj, ko vzgojimo za to potrebne kadre in ko se dokončno odločimo za vrsto in obseg prvo naloge. Kadri so pri nas problem, čeprav del kolektiva tega noče priznati. Delno ga bomo rešili, če bomo z organizacijskimi posegi uspeli optimalno aktivirati obstoječi kader. Sistematizacija delovnih mest je naloga, ki je predpisana- z zakonom in mora biti obdelana v prvi polovici prihodnjega leta. 0 tej nalogi ne bi kaj več govorili, morda v eni izmed nudai jnih številk. Spregovorimo nekaj besed še o nagrajevanju enot in nagrajevanju v enotah (individualno nagrajevanje) . Nagrajevanje enot v sedanji obliki no dosega zaželjenih učinkov. Ne moremo trditi, da je brez pozitivnega vpliva, če se pa zavedamo, da- bi bilo možno učinkovitost in uspehe povečati, je potrebno sistem v tem smislu izpopolniti. To je študijsko delo, silno odgovorno, zato moramo službi, ki se bo lotila tega perečega problema, z vso resnostjo pomagati. Sistem individualnega nagrajevanja sprejet pred nekaj leti je primer statičnega sistema. Kmalu po rojstvu se je statičnost pokazala v vsej svoji dvoreznosti. Sistem ni prenesel--nikakršnih delnih sprememb, ni prenesel brez bolečin uvedbe novih postavk itd. Zavedati se moramo, da je- individualno nagrajevanje silno krhka zadeva. Niso izključno nizki' osebni dohodki vzrok nezadovoljstvu, vzrok tiči tudi v porušenem sistemu, v porušenih odnosih med posameznimi delovnimi enotami. Tudi to je izredno obsežen študijski problem, pri katerem že v začetku vemo, da ga dokončno ne moremo rešiti. Bolj, ko se približujemo rešitvi, toliko smo uspešnejši, toliko večje je zadovoljstvo. v Človek r füuxiMxJmm juwctiu/ V moderni dobi prihajamo do čudnega, čeprav samo navideznega protislovja: čimbolj izpopolnjene stroje dobivamo, ki sami proizvajajo, se sami kontrolirajo in celo sami vzpostavljajo pravilno delovanje, tem bolj je pomemben človeka Pričakovali bi prav nasprotno. Pri talco izpopolnjenih strojih bi pričakovali, da bo človek v proizvodnji element, ki bo imel vedno manj pomembno vlogo, pa je prav nasprotno. čeprav nam nova tehnika daje vedno bolj kompleksne in zamotane stroje, ki so temu-ustrezno tudi dragi, pa je vendar ta stvar v svojem bistvu kaj preprosta. Stroj je mrtev in z njim ravnamo, kakor hočemo; še tako zamotan stroj je v bistvu še vedno zelo preprosta stvar, če ga primerjamo s človekom.če Pri stroju pritisnemo na določeno tipko ali premaknemo določen vzvod, bo stroj ustrezno reagiral. Pri človeku pa ni tako. Preveč je zamotan, preveč je kompleksen. Predvsem je treba vedeti, da je tudi pri človeku "treba pritisniti na ustrezni vzvod", če hočemo, da bo ravnal tako, kot pričakujemo. Toda kateri je tisti "vzvod"? Pogosto niti ne vemo, če pa drugače ravnamo, kakor bi morali, bodo tudi uspehi drugačni, kakor smo pričakovali. Nemogoče jo priti do pravih rezultatov z gospodarjenjem, če bi se usmerili samo na en proizvodnji činitelj in sicer na delovna sredstva, zanemarili pa bi še pomembnejšega - delovnega človeka. Človek je odločujoč činitelj vsega dogajanja v podjetju, zato je skrb zanj cilj vsakega podjetja. Podjetje res ni socialna ustanova, kot se marsikdaj sliši, ampak je organizacija, ki z gospodarskimi metodami veča človekovo blaginjo. Ob takih metodah pa se podjetje kot gospodarska ustanova za človeka zanima v prvi vrsti s stališča proizvodnega činitelja - kar končno ustreza tudi socialnim vidikom, če sa podjetje zanima za gmotne, delovno in socialne razmere svojih članov, se zato, ker je človek ob urejenih gmotnih delovnih in socialnih razmerah bolj produktiven. To je morda rečeno bolj sobično, popolnoma nič pa ne nasprotuje tudi našim socialističnim in humanitarnim ciljem. Le v obravnavanju je razlika: podjetje obravnava človeka v prvi vrsti zaradi uspohov gosnodarjen ja, ki so končno tudi individualni uspehi. Tudi v modernem kapitalizmu se je "skrb za delovnega človeka" izredno povečala. Kapitalist se dejansko bolj zanima in skrbi za usodo svojih delavcev,toda le s stališča svojega gospodarskega računa, ker se mu to splača, in samo dokler se mu splača. V naši socialistični družbi, v podjetju, kjer sami gospodari- mo z družbenimi sredstvi in samostojno odločamo o sadovih svojega gospodarjenja, bi Č L 0 V K K resnično moral biti na prvem mestu. Upravičeno bi tudi pričakovali neprimerno več spoštovanja med sodelavci, saj končno preživimo skupaj velik del svojega življenja. Prav spoštovanje in upoštevanje človekove osebnosti je predpogoj, če pričakujemo od kogarkoli njegovo maksimalno prizadevanje pri delu. Strokovnjaki, ki se ukvarjajo s človekom, so prepričani, da je ena najvažnejših teženj v človekovi naravi, da je človek spoštovan in cenjen. Zato bomo morali skrbeti, da se vsakomur priznajo njegove zasluge in uspeh pri delu, ki ga je opravil, da se-ga pohvali, če je zaslužil in da so napori in prizadevanja vsakogar pravilno ocenjeni in tudi cenjeni. V torek 14. oktobra ob enih ponoči je nenadoma začelo močno smrdeti v oddelku čistilnice. To je bil očiten dokaz, da nekje v predelavi bombažnih vlaken že spet gori. Mojster oddelka je v trenutku izklopil električni tok in ustavil proizvodni proces. Nemudoma je s skupino sodelavcev začel iskati vzrok za nastanek požara. Kmalu mu je uspelo, toda med tem časom se ,ie ogenj že razširil po odvajalnih ceveh in goreči bombaž bele mešanice je bilo nujno zelo hitro in učinkovito pogasiti. To delo je bile naporno in odgovorno. V tenut-ku nastanka požara je bilo v bombažni komori št. 3 okrog 2 tisoč kg bole mešanice. Ogenj je uničil najmanj 30 1° tega bombaža, poleg materialne škode pa je podjetje utrpelo še daljši zastoj v proizvodnji. Kako jo požar nastal? Na trgal- nem valju s jeklenimi zobmi so se navili bombažni odpadki, pri tem je nastalo trenje, močno segrevanje in vnetišče bombažnih vlaken. Ker so bili vsi stroji v oddelku s vsemi napravami v pogonu, se je ogenj v naglici razširil skozi odvajalne cevi v bombažno komoro. V trenutku požara je delal v rah-ljalnici bal, odnosno na rahlja-ču bombaža tovariš Alojz Petrovič, v zgornjem prostoru čistilnico, to je v mešalnici pa sta v trenutku požara del&la sodelavca Stanko Soško in Prane Oman. Velika izkušerfost in dolgoletna praksa strokovnjaka in vodje čistilnice Janeza Klemenca je bila v času požara odločilnega pomena, da je povsem pravilno ukrepal s svojimi organizacijskimi sposobnostmi. Ves oddelek z vsemi sodelavci in dežurnima gasilcema Kovačevičem in Kotarjem je vložil vse napore v borbo z ognjem, da se požar ni mogel razširiti. Pravočasna intervencija je bila nujna in učinkovita. Pri gašenju so uporabljali vodo iz hi-drantnegp. omrežja, požarna vedra na oddelku, Pa tudi Sprinkler naprava je delovala, ker so se pri večji temperaturi odprle izpušne šobe na instalacijah. Tako je bila nevarnost, da bi se požar razširil na vso čistilnico, ali še več, v kratkem času preprečena, toda odstranjevanje tlečega bombaža in vsa ostala nujno potrebna dela pa so bila precej dolgotrajna. Vsekakor čutimo dolžnost, da izrečemo posebno pohvalo vsem sodelavcem, ki so pri gašenju požara v oddelku čistilnice sodelovali in s svojim osebnim prizadevanjem preprečili, da ni nastala podjetju še večja škoda. Posebna strokovna komisija je takoj po požaru ugotovila materialno škodo, ki znaša 7.700,40 din, pri čemer pa ni upoštevan precejšen zastoj v obratu predilnice. Ponovno imamo jasen dokaz, kako nujno je poznavanje požarno varnostnih ukrepov in osnov taktike gašenja začetnih požarov. Vsled tega pa je v bodoče nujna še večja pozornost slehernega člana kolektiva v zvezi s požarno varnostjo, kar še posebno velja za poklicno službo. POŽAR v oddelku čistilnice KAJ DELA MLADIk/A Dalo mladinske organizacije se je zopet razmaknilo in s tem prekinilo čas.takoimenovanih "parlamentarnih počitnic". Zopet smo pričeli z rednimi sejami in si na njih zastavili kon-kretne-naloge-. Ker so nam tila odobrena finančna sredstva z dotacijo za leto 1969» bomo naš program dela lahko razširili in popestrili. Predvsem bomo stremeli za tem, da bomo mladim nudili čimveč na področju idejne vzgoje in kulturno-zabavnega življenja. V našem okvirnem programu so razna strokovna predavanja, ogledi sorodnih podjetij, seminarji in izleti. Za športno-'de javnost se pripravlja podroben program, ki bo zajel predvsem panoge, ki so primerne za ta letni čas. Zopet bo treba stopiti v-stik z mladinskimi aktivi raznih drugih podjetij in nadaljevati sodelovanje kot doslej. Precejšen del našega delovanja pa bomo posvetili izvajanju zaključkov sprejetih na seminarju za mladinska vodstva, ki je bil v mesecu maju. Ker je seminar delal- v dveh skupinah, bo za nas zanimivo predvsem- to, kar je bilo dogovorjeno na seminarju komisije za gospodarstvo. To komisijo so sestavljali le mladi iz neposredne proizvodnje in problemov je bilo res precej. Zaključki pa so bili naslednji: 1. Pripravniška doba v delovnih organizacijah Posamezni mladinci so bili mnenja, da s pripravniško dobo v podjetjih ni povsem dobro urejeno. Doba velikokrat traja predolgo in to v škodo pripravnika. Izraženo je bilo tudi mnenje, da pripravnik včasih dela stvari, za katere sploh ni študiral, oziroma v pripravniški dobi opravlja delo-, ki ga bo opravljal tudi kasneje. V tem času pa prejema pripravniško plačo, kljub temu, da opravlja delo, ki bi moralo biti plačano tako, kot predpisuje pravilnik o delitvi dohodkov. Po mnenju diskutantov bi pripravnik moral spoznati celotno delovno organizacijo, oz. ves delovni postopek. 2. Štipendiranje kadrov Tu gre predvsem za nepravilno včasih nepristransko dodeljevanje štipendij, saj niso redki primeri,-ko prejemajo štipendijo študenti, katerih starši so materialno močni in lahko fi- . nancirajo šolanje svojih otrok. Nasprotno pa mora marsikateri študent zapustiti univerzo-prav zaradi pomanjkanja denar-js. • Pri dodeljevanju štipendij velikokrat vplivajo na odločitve sorodniki in znanci. Člani komisije so se strinjali s predlogom, da naj bi tudi tovarniški aktiv imel vpliv pri izbiranju kandidatov za štipendije že s tega-stališča, da se mladi bolje poznajo med seboj. Tovarniški aktiv bi lahko dal nekakšne pripombe oziroma kratko karakteristiko kandidatov, seveda v kolikor-bi bili z območja tržiške občine. Te pripombe oziroma karakteri-stike-naj bi skupaj s prošnjami kandidatov, ki bi bile v kadrovskem oddelku predhodno šifrirane, obdelala komisija za dodeljevanje štipendij. S tem bi dosegli, da bi bil izbran res tisti, ki bi finančno podporo res potreboval. 3. Vstopanje mladincev v ZK Tudi vstop mladincev v ZK je vprašanje, katerega je bilo po mnenju prisotnih vredno obravnavati. Niso redki primeri, da vstopajo oziroma da sprejemajo v ZK mladince, ki 3ploh-ne vedo, kakšno delo in kakšne dolžnosti ga s tem čakajo. Zato naj bi pred sprejemom za-vse kandidate uvedli nekakšen- test, s katerim bi vsaj približno dobili sliko o kandidatih, njihovo splošno razgledanost ter seznanjenost z organizacijo, v katero stopajo. S tem v zvezi je treba pripomniti, da bi morali vsi člani ZK biti gonilna sila pri delu mladinskih organizacij. 4. Problematika MA v delovnih organizacijah Najbolj-pereč problem Liladine v delovnih organizacijah je neaktivnost. Treba bi bilo najti načine, da se čim večje število mladih angažira za Jelo, da je za uspeh mladinskega aktiva zainteresiran- vsak posameznik. Organizirajo naj se izleti, mladinski shodi, ustanavljajo naj se organizacije, ki so izključno za mlade (PZJ, tabornik itd.). Načinov povezovanja med mladimi je dovolj, samo začeti je treba, pa uspeh ne more izostati. Te štiri točke-naj bi bile kot nekakšni sklepi oziroma priporočila, ki jih je komisija za gospodarstvo sprejela ob zaključku svojega dela. Navedeni zaključki nakazujejo nekatere probleme, ki zadevajo mlade v delovnih organizacijah in o katerih bi morali mladinski aktivi več premišljati kot doslej. Bes je, da so nekateri zaključki za nekaj podjetij v Tržiču že rešena in urejena zadeva, to je predvsem kar zadeva pripravniško dobo in štipendiranje. Vendar bo treba na tem področju z mladinske strani več sodelovanja pri sestavljanju raznih pravilnikov in predpisov. Vstopanje mladincev v ZK je res vprašanje, ki še zdaleč ni urejeno, Tu bo nujno, da mladinska organizacija stori vse, kar je v njeni moči, da bo v ZK sprejetih čim več mladih, ki bodo vedeli kaj -je organizacija ZK in kakšno naj bo- delo in dolžnosti mladega komunista.Do sedaj so ponekod sprejemali v vrste ZK tudi take, ki niso vedeli za svoje naloge, s tem pa tudi niso bili aktivni in po nekaj letih so pod raznimi pretvezami izstopili iz ZK. Mnenja smo, da takih stvari ne sme biti več in da morajo novospre-jeti mladi komunisti pokazati znanje^in aktivnost v organizaciji. Četrta točka zaključkov navaja problematiko aktivnosti po delovnih organizacijah. Neaktivnost je v zadnjem času povsod zelo narasla in cesto se pojavljajo težave po aktivih, katerih pred leti ni bilo. To je predvsem nezainberesira- nost mladine same in vodstva nimajo možnosti današnje mladine, ki jbna vsega na pretek (čeprav so stalne pritožbe, da ni tega in tega) pritegniti za delo po aktivih, oz, za razne akcije. Za.uspeh mladinskega aktiva je-zainteresiranih le nekaj članov MC, za vse ostale mlade pa je to nepomembno. Postavlja se vprašanje- na kakšen način mladino pritegniti k delu, kaj ji nuditi, da bi bila voljna sodelovati. V-zaključkih piše, da je načinov povezovanja med mladimi dovolj in da je treba samo začeti ter da potem uspeh mora biti. To je bolj teoretično, v praksi, posebno v delovnih organizacijah pa je to težko izvedijivo.-Če pogledamo za kaj- se mladina danes sploh še zanima, lahko ugotovimo, da le za zelo malo stvari. Pred leti je bil prirejen npr. izlet, na katerem je bilo mladih toliko-, da je bilo res veselje organizirati kaj takega. Danes jim to ne pomeni veliko, ali točneje, skoraj nič. Vsak gre raje sam (z lastnimi sredstvi) in se zabava po svoje ne meneč se za okolico. Takšen je odnos do izletov, včasih najbolj množične akcije mladine, kakšen je šele odnos do drugih vrst dejavnosti mladinskih aktivov. Mladino pritegne v sedanjem obdobju le ples, seveda le,-če igra vokalno-instrumen-talni ansambel. V ostalem prostem času pa raje. pohajkuje, posebno po kavarnah in gostilnah ter drugih lokalih, pri tem pa negoduje nad dolgočasjem. V Tržiču je bil ustanovljen mladinski klub,-ki pa-po mnenju mnogih vsaj zaenkrat-ni dosegel svojega pravega namena. Na seji predsedstva Občinskega komiteja ZMS je bilo že precej govora o tem klubu, o načinu delovanja, o redu in disciplini in sploh o organizaciji klu- ba. Prepričani smo, da bo klub dosegel svoj namen le, če bo organiziran in bosta v njem vladala disciplina in red. V našem aktivu se srečujemo s podobnimi težavami kot drugje. Ze v- samem-1 TK so bile izvedene zamenjave nekaterih članov TK zaradi nedelavnosti, vendar vsa kaže, da bo treba v prihodnjem obdobju zamenjati še nekatere. Vec^i problem-je med mla- dino, ki ni vključena- direktno v delo TK.- S težavo in dolgim prepričevanjem lahko pridobimo mladega delavca za določeno akcijo, čeprav bi mu ta lahko samo koristila. V anketi, ki je bila izvedena med mladimi, -je bilo vse polno predlogov, mnenj in pripravljenosti za delo, toda od tega ni nič drugega, kot nek pokazatelj-,- da so v večini mladi delavci neresni, politično nedelavni,-nezainteresirani za vsa dogajanja okrog sebe, skratka nezreli. V svojih- zahtevah do družbe so izredno odločni in prezahtevni, ne zavedajo pa se, da oni družbi ne vračajo toliko, kot bi sicer lahko. Med mladimi v našem podjetju so mnogi, ki se pritožujejo nad vsem, kar jim ni všeč; od osebnih dohodkov do medsebojnih odnosov, toda nikoli ne pomislijo, kaj bi lahko sami napravili za rešitev določenega problema. S takimi delavci bo v bodoče treba na sestankih ali individualno razčistiti nastalo situacijo ter jih usmeriti na pravo pot reševanja težav. Za to je-med drugimi poklicana tudi naša organizacija, ki mora-mladim nuditi pomoč v obliki nasvetov ali predlogov. Ker želimo našo dejavnost čimbolj približati mladim, bomo za posamezne mesece napravili program na podlagi želje večine naših članov, ki-bodo lahko izrazili- svoja hotenja na posebnih anketnih listih; mi pa bomo potem-odločili, če je to koristno in primerno za organizacijo ZM. Kot je že omenjeno, je nezain*-teresiranost pri nas velika in v zvezi s tem je treba pojasniti tudi dejstvo, da nam akcija za vključevanje mladincev v gasilske vrste ni uspela. Ne vemo na kakšen način naj še pristopimo k tej akciji, mogoče nam bodo pomagali starejši, ki v gasilskem društvu že delajo. Skupno bo mogoče le doseči minimalen uspeh. S tega mesta še enkrat apeliramo na vsš mlade, naj se javijo mladinskemu vodstvu, ali tovarišu Valjavcu, vsi ki hi želeli postati člani tovarniškega gasilskega društva. Izlet v Mengeš V soboto 18. oktobra je naša mladinska organizacija priredila izlet v Mengeš, združen z ogledom tovarne pozamenterije "Trak". Naj takoj povemo, da je bila udeležba izredno slaba, tako da smo-bili sprva sploh v dvomih ali naj gremo, ali ne. Mnogi so se-prijavili, na avtobus pa jih ni-bilo. Kasneje smo se odločili in po-prijetni vožnji prispeli-v Mengeš,-kjer so nas predstavniki tovarne "Trak" že čakali. Pod njihovim vodstvom smo odšli v obrate tovarne. Ogledali smo si oddelke, kjer izdelujejo razne vrste trakov, vrvic, elastike in barvarno,ki je namenjena predvsem za barvanje njihovih izdelkov. Za nas je bilo zanimivo to, da se njihovi stroji nekoliko razlikujejo od-naših, - čeprav so ravno tako navijalni stroji-, statve itd., kot pri nas, vendar je konstrukcija strojev drugačna. Surovine dobijo delno na domačem trgu, nekaj pa jih uvažajo. Vsi izdelki pa se prodajajo izključno na domačem trgu. Letna vrednost njihovih izdelkov je približno milijardo S din, kar je za tako majhno podjetje sorazmerno visoko. Ker pa je povsod aktualno vprašanje osebnih dohodkov, smo se pozanimali tudi o tem. Pri njih delavke na normiranih delovnih mestih zaslužijo mesečno od 800.- pa do 1.100.- N din, mojstri pa od 1.300.- do 1.400.- N din. Njihov povprečni-osebni dohodek pa je približno enak našemu, to je okrog 840.- N din. Po ogledu podjetja in razgovoru smo odšli z mladinci aktiva "Trak" na Mengeško kočo, kjer smo združili koristno s prijetnim in se pogovarjali še naprej o raznih stvareh v podjetju in o delu ZM ter- sodelovanju v bodoče. Seveda ni manjkalo vmes tudi glasbe in plesa, kar je vse skupaj še poživilo. Zadovoljni smo se vrnili domov z novimi spoznanji na področju tekstilne industrije in pri tem izrazili mnenje, da bi si bilo dobro ogledati tudi ostale tekstilne tovarne na Gorenjskem. tyofuuiUjtt, v TRZISKI TEKSTILEC! Kadrovske vestì V mesecu septembru so bili na novo sprejeti v delovno razmerje: - v kadrovsko družbeni sektor: Janez Laibacher, Ferči Meglič in Viljemina Valjavec. Frančiška Kavčič, Angela Furman, Vinko Maček, Dragica Cvjetičanin, Cvetka Rajhard, Emira Catič, Matija Kovačevič, Viktor Dežman, Budimka Opačič, Momčilo Prebiračevič, Esma Cimiratič, Sedefa čatak, Alojzija Rekar, Slavica Oblak, Behireta Suhonjič, Janez Klemenčič, Danica Karažija, Aziz Babič, Fadila Babič in Rafael Rovan. - v tkalnico: Danica Batur, Angela Jakac, Martina Obid, Marija Smolnikar, Matilda Podlogar, Žumra Grbič, Nevenka Kovačevič, šuhra Suljanovič, Dušanka Božič, Alija Keserovič, Fahru-din Ališič in Franc Jekovec. - v skladišče bombaža: Marjan Stroj. V uk so bili sprejeti: - Stanko Dolinar - v mehanično delavnico, - Stanko Srečnik - v elektrode-lavnico, - Peter Rožič - v elektrodelav-nico. Iz podjetja pa so v mesecu septembru odšli naslednji: pravilna odpovedi Milka Krznarič - predilnica Marija Ažman - predilnioa Ljudmila Meglič - tkalnica Mira Rendulič - tkalnica Ajša Murtič - tkalnica Stana Milošev - konfekcija Ivana Cvirn - komerc.sektor - v preizkusni dobi: Fana Grvala - predilnica Cvetka Rajhard - predilnica Marija Celestina - predilnica Slavica Oblak - predilnica Alojzija Rekar - predilnica Danica Koražija - predilnica Behireta Suhonjič - prediln. Matilda Podlogar - tkalnica Nevenka Kovačevič - tkalnica Žumra Grbič - tkalnica - samovoljni izstopi: Antonija Spasojevič - konfek. Stanislav Kern - tkalnica Anka Klemenčič - tkalnica Drago Bizjak - tkalnica Jožica Gogujavec - tkalnica Slavko Intihar - tkalnica nadaljevanje na strani 11 - v predilnico: izglodalo po požaru v čistilnici Tovariša Janez Kern in. Franc Janc pri izdelavi tovarniškega grba nad vhodom Takoj p/ud tovoMur /ni/ 'tul/uócl fuunvt, ? Pred tremi leti smo naročili izdelavo projekta za napis pred vratarnico, za smerni napis ob oesti in reklamni napis na najvišji zgradbi predilnice. Ves projekt je bil v redu izdelan, razen smernega, zato smo ga reklamirali in seveda tudi zadržali plačilo. Pri reklamaciji smo zahtevali, da se projektant oglasi v našem podjetju, da se o zadevi pogovorimo, vendar do danes tega še ni storil. Le nekaj mesecev po izdelavi tega projekta pa se je začela izdelava načrtov za novo cesto vpadnico v mesto Tržič, s katero pa se režim dohoda v naše podjetje precej spremeni. Po mnogih razgovorih s Skupščino občine Tržič in s projektanti nove ceste smo uspeli izvleči najboljšo rešitev. Končna rešitev je ta, da gre odcep od nove ceste v našo tovarno približno na sredini med sedanjim odcepom in spomenikom. S to zadnjo varianto je možna tudi preselitev vratarnice in še nekaj- drugih sprememb, za kar pa še ni izdelan podroben projekt, zato bi o tem pisali kdaj drugič. Z ureditvijo dohoda do tovarne pa bi dokončno uredili tudi vse napise in smerokaze za naše podjetje. Drago Bartalanič - tkalnica Ivo Bijelić - sklad, bombaža - odšli na odslužitev kadrovskega roka: Stanislav Kemperle - KDS Janez Mikolič - mehan. delavn. Franoi Rupar - mehan. delavn. Marjan štamcar - elektrodel. Milan Gregorčič - elektrodel. Jože Mali - tkalnica Brano Ferlič - tkalnica Jože Meglič - tkalnica Niko Rejc - predilnica Milan Šega - predilnica Maks Hafnar - predilnica Filip Bence - predilnica Jože Ribič - predilnica - na rehabilitaciji: Brigita Štrukelj - tkalnica Jožefa Gros - tkalnica Pavel Perko - centr. sklad. - starostno upokojena: Marija šega - oplemenitilnioa - invalidsko upokojeni: Justa Gruden - predilnica Heda Lang - finančni sektor Olàt Proste soboto so vsakomur dobrodošlo, še posebej pa so primerne za krajše ali daljše izlete dolovnih enot. Taka mrzlica je-prijela tudi člane VI. delovne enote, ki si je za cilj izbrala sončno Dolenjsko. Čakanje na avtobus, ki je najprej odpeljal delavke na Jesenice, nam ni bilo preveč težko, saj smo si želodčne krče v tako zgodnjih jutranjih urah blažili s "Iiofmanovimi kapljicami", ki "Alko" jih proizvaja. Jutranji hlad in zamrzle ude od čakanja nam je kmalu pregnala Hinkova harmonika, ki nam je živahno vžigala vesele misli na lepo pokrajino in pa predvsem na pravi dolenjski cviček. Kjer pa je dobra volja, je tudi petje in po krajšem poskušanju so se nam glasovi ubrali za prijetne viže kot "Dolenje Goranjca vabi...", ali "vince je sladko, korajže nam da..." le kdo bi ob takem razpoloženju mislil na dolgo vožnjo; Se sami nismo vedeli, kdaj smo se znašli v Čatežkih toplicah. Prvi vtis na ta turistični kraj ni bil posebno dober,vsa j jaz sem ob veliki turistični propagandi za to zdravilišče pričakoval privlačnejšo okolico. Vendar videz vara ... Okolica je kaj kmalu postala bolj simpatična, ko so se naši gorenjski izletniki razkropili, eni v "šonk", drugi pa v lužo, moči nabirat za bodočnost. Vsaka stvar pa ima dve strani in tako so tisti, ki so si vročo kri hladili v bazenu, kaj kmalu občutili, da tudi na Dolenjskem sonce v oktobru zgublja moč, da hi jim čimprej posušil mokre kopalke, kajti marsikdo je oh mrzličnem pričakovanju na izlet, doma pozabil na dokaj važen kos perila, ki hi jim preprečil prehlad na zalo občutljivem delu telesa. Po prvi težavnostni stopnji izleta se nam je kosilo dobro prileglo, lo tako željno pričakovanega cvička ni bilo na mizo. Po njem (cvičku) sem povprašal natakarico, ki pa mi je takole odgovorila: "Ja, kje pa naj Gadova peč vzame toliko cvička, da ga ho za celo Jugoslavijo in še za izvoz!" Utihnil sem in skupaj z drugimi srebal "Šiško". Takoj po kosilu smo se potem odpeljali na Muljavo, češ, da bomo tam videli tistega "Krjavlja", ki ga je na Muljavi rojeni pisatelj Jurčič v svojem "Desetom bratu" tako slavno opisal; in nismo se zmotili, kajti tisti, ki so imeli že dovolj vinske izobrazbe, so ga videli... V domači gostilni smo bili ljubeznivo sprejeti in tudi večerja se nam je po takem razburjenju kar dobro prilegla. Hinkova harmonika pa je po dolgem počitku v čatežkih toplicah in po večerji na Muljavi še bolj veselo zaigrala same poskočne za plos in ni manjkalo parov, ki bi jih ob takem razpoloženju ne srbele pete. Za petje smo se že v avtobusu izvežbali, zato nam ni bilo težko urezati kake vesele viže, kadar je harmonika molčala. Vendar se vsaka pesem enkrat izpoje - pravi star pregovor, zato smo se sredi ubranih melodij in vsi Židane volje posedli v avtobus, ki nas je ob fantovskem soncu- luni srečno pripeljal domov. < Mirko ZAKLJUČEK S V POREČU Ker je zaključni račun za sezono v Poreču za leto 1969 v glavnem izgotovljen, obveščamo člane kolektiva, da je finančni rezultat zadovoljiv, saj je izkazani dohodek večji od lanskega, dasiravno se cena penziona za člane kolektiva in njihove otroke ni zvišala, cene prehrani pa so znatno višje. Lahko tudi trdimo, da sta bila meseca glavne sezone, julij in avgust, zasedena skoraj izključno s člani kolektiva in njihovimi ožjimi svojci in se je končno le doseglo to, da imajo naši ljudje prednost. Da je bil naš počitniški dom vso sezono takorekoč popolnoma zaseden, je razvidno iz sledečih rezultatov: Zasedba je bila za 12,2 fi večja od preteklega leta, čeprav tudi v letu 1968 obisk ni bil slab. članov kolektiva je bilo za 12,7 fi več kot lani, upokojencev 12 fi, Direkcija za surovine Beograd 10 fi več, otroci članov kolektiva 12,6 fi več, inozemcev 13,4 fi manj kot preteklo leto, tujih pa 11,5 fi več. Med tujimi so upoštevani tudi zakonski drugi članov kolektiva, ki niso zaposleni Pri nas. Da je tolikšen odstotek tujih več, je to treba pripisati obisku članov Komunalnega podjetja Tržič in Gradbenega podjetja Tržič, ki so bili v septembru v našem domu na izletu. Zaključena je zopet ena sezona in verjetno je želja večine članov kolektiva, da nas še mnogo let ne bi kaki turistični načrti izpodrinili iz naše prelepe Materada. Sindikalni m proizvodni sestanki v enotah 16. in 17- oktobra so bili v vseh delovnih enotah sindikalni in proizvodni sestanki. Vsi sestanki so bili med delovnim Sasom in so bili zato res dobro obiskani. Vodili so jih predsedniki sindikalnih odborov v enotah. Izvoljeno je bilo 31 delegatov, ki bodo zastopali naše podjetje na letni konferenci ObSinskega sindikalnega sveta, ki bo predvidoma koncem novembra. Vseh sestankov so se poleg Slanov tovarniškega odbora udeležili tudi Slani kolegija. Po izvolitvi delegatov je bilo podano posebno porošilo o devetmesečnem poslovanju našega podjetja, ki je bilo res skrbno pripravljeno. Poročilo zajema momentalno kadrovsko strukturo, ki pa ni na zavidljivem nivoju. Podatki nam kažejo, da imamo le 6 delavcev z visoko izobrazbo in 7 z višjo, kar 873 Pa je takih, ki nimajo niti dokonSane osemletke. V zadnjem Sasu se posveča velika pozornost kadrovanju in imamo kar veliko število štipendistov. Zelo neugodno vpliva na poslovanje podjetja zapuščanje posameznih Slanov. Kot vzrok navajajo nizke osebne dohodke, slabe medsebojne odnose in drugo. Zanimivo pa je, da odhajajo iz podjetja večinoma taki, ki so pri nas le malo Sasa ter zato iščejo vedno delo tam, kjer jim nudijo trenutno najboljše pogoje. Iz finančnega poročila je bilo razvidno, da smo s prodajo naših izdelkov na tekočem, saj smo v 9 mesecih dosegli 75 fi letnega plana. Iz tega lahko sklepamo, da bomo letni plan dosegli. Težave nastopajo predvsem zaradi nerednega plačevanja prodanega blaga s strani naših kupcev. Planiran izvoz bomo do konca leta lahko dosegli, saj smo v devetih mesecih izvozili že toliko blaga, da v primorjavi s planom znaša to preko 90 fi. Pri izvozu imamo povprečno 35 fi izgube ter bi to blago na domačem tržišču lahko prodali znatno dražje. Izvažati pa moremo, da si s tem zasiguramo devize, ki jih rabimo za nabavo osnovne surovine - za bombaž. Izplačilo osebnih dohodkov je bilo na isti višini kot lansko leto. Podani so bili tudi po- . datki o proizvodnji za 9-meseč-no obdobje. Na sestankih v vseh enotah je bilo povsod kot prvo sproženo vprašanje, zakaj so naši osebni dohodki v primerjavi z ostalimi podjetji v občini tako nizki in kako izgleda to v bodoče. Na to vprašanja je skoro na vseh sestankih odgovarjal glavni direktor tov. Janko Lončar, ki je povedal, da je tekstilna industrija že nekaj časa v zelo težkem položaju. Tak položaj povzročajo predvsem nekateri predpisi, predvsem kar se tiče nujnosti izvažanja, pri čemer nastajajo velike izgube. Dejal je, da je dohodek podjetja momentalno le tolikšen, da komaj zadošča za kritje osebnih dohodkov in za kritje najnujnejših obveznosti, zato kakega povišanja zaenkrat ne moremo pričakovati. V predilnici je bilo voliko govora o slabem stanju strehe, kar povzroča v deževnem vremenu motnje v proizvodnji. Objašnje-no je bilo, da se letos popravlja streha nad mikslniki, za drugo loto pa se predvideva še popravilo ostale strehe. Delavci so se pritoževali nad slabo kvaliteto bombaža, vsled česar je nujno, da tudi kvaliteta izdelkov ne more biti takšna, kot bi jo želeli. Problem za nočno izmeno predstavlja vse več delavk, ki imajo zdravniška potrdila, da lahko delajo le podnevi. V tkalnici je bilo izraženo mišljenje, da bi imeli radi tudi tiste sobote, ko delajo popoldne, proste in da bi, če ne bi bilo drugače, rajši imeli samo 20 fi nočnega dodatka, namesto 30 fi, da pa bi bili zato prosti tudi popoldne. Na vprašanje, zakaj se še vedno na novo jemlje delovna sila z Jesenic, ko je vendar le-ta toliko dražja, je bilo objašnjeno, da v Tržiču trenutno ni nezaposlenih. V beliln.ici je bilo postavljeno vprašanje kam se odvaja in za kaj se daje denar od sindikalne članarine. Odgovoril je predsednik tovarniškega odbora ter pojasnil, da le 35 fi ostane v podjetju, ostalo pa odvajamo na Občinski sindikalni svet. Ta denar, ki pa ostane doma, pa porabimo za izlete, (letos 15.070.- N din), za pogostitev in obdaritev žena ob njihovem prazniku, za podpore in obiske bolnikov ter nekaj za rekreacijo. V tej delovni enoti je bilo zelo veliko govora o tem, da so tisti delavci, ki nimajo stalnega delovnega mesta, precej oškodovani pri osebnem dohodku. Na to vprašanje je odgovoril obr^tovodja oplemenitilnice ter pri tem povdarii, da se v primerih premeščanja držimo takega načela, da prizadeti izgubijo čimmanj osebnega dohodka, jasno pa je, da to ni vedno mogoče izvesti in da so nekateri res prikrajšani. Povedal je tudi, da smo v fazi rekonstrukcije in da je zato še veliko stvari, ki jih bomo morali skupno rešiti. Postavljeno je bilo vprašanje, zakaj se vedno pri izdelavi pravilnika o osebnih dohodkih jemlje za merilo tkalke in predice. V odgovoru na to je bilo rečeno, da to doslej res ni bilo povsem pravilno, da pa se bo to skušalo popraviti in urediti sedaj, ko bo z reorganizacijo izdelana tudi analitska ocena za vsa delovna mesta v tovarni. Precej kritike je bilo izrečene na račun tujih delavcev, ki delajo v našem podjetju razno usluge. Konfekcijo tare problem prostora. V premajhnem prostoru je težko deD.eti, saj se delo ne more tako organizirati, kot bi bilo to potrebno. Povedano ji“ je bilo, da. bo tn problem v krotkem resen, ko ae bo preselila pregledovalnica blaga. Iznesenih je bilo še nekaj manjših problemov, tako gl9de izdaje malic„in vrstnega reda oziroma odmodov. V zunanjih obratih so delavci postavili vprašanje glede vezav, na kar pa jim je bilo odgovorjeno, da je to tudi eden od važnih faktorjev, ki bo z reorganizacijo rešen. Nadalje so govorili o predilnih strojih BD 200, o belilnem agregatu, o nabavi novega rezkalnega stroja in mehanične žage, pa o kotlu na mazut in novem generatorju. V odgovoru je bilo delavcem pojasnjeno, da se o vsem tem vodi račun in da bo vse to urejeno, čim bo mogoče. Na sestanku VI. DB je bilo govora o kvaliteti naših izdelkov, o delovni disciplini. Pov-darjeno je bilo, da moramo vse te nepravilnosti odkloniti ter da naj vsak za svoje delo orgo-varja, Se hočemo doseči napredek in si zagotoviti obstoj. Iz vsega navedenega je razvidno, da so bili sestanki res dobri in plodni, zato bi bila želja nas vseh, da se tudi v bodoče poslužujemo takih metod kontaktiranja z delavci, ker le tako bomo lahko dosegli to, kar je potrebno za čimvečji uspeh podjetja. 2oJvto£cU Delovnemu kolektivu in sindikatu BPT Tržič se najlepše zahvaljujem za obisk in denarno pomoč v času moje bolezni. Tovariško vos pozdravlja Dtefan Gregorčič Mali oqlai Prodam kavč, okroglo mizo in dva okrogla stolčka. Naslov dobite v uredništvu TT pri tov. Francu Šarabonu. Sejem ELEKTRONKE V dneh od 6. do 12. okrobra je bil v Ljubljani odprt Sejem elektronike. Ker ja tudi v tekstilni industriji elektronika vse bolj zastopana, saj skoraj ni več novega stroja, ki ne bi imel elektronskih naprav, smo si zaželeli, da ta sejem tudi mi ogledamo. Podjetje nam je z ozirom na to, da Ljubljana ni tako oddaljena od Tržiča, omogočilo ogled s tem, da smo dobili plačano vožnjo in vstopnico. Ob tej priliki se zahvaljujemo vsem, ki so nam omogočili, da smo si to zares edinstveno razstavo lahko ogledali, saj upamo, da nam bo marsikatera stvar lahko koristila pri našem delu. Električarji za šibki tok '•i- j8f'51 !L* . v. FZ Pri požaru v čistilnici so delavci uporabljali tudi plinske maske in so zato morali ubiti šipo na omarici. MASI VOJAKI MAM PIŠEJO Mesec je zopet naokoli in spet so se oglasili trije vojaki. Jože Meglič se je oglasil prvi in nas vse skupaj lepo pozdravlja. Pravi, da se ima dobro, le nekoliko dolgčas mu je po domačih krajih. Pravi, da bi zelo rad videl, če bi mu kdo kaj pisal, zato je priložil tudi naslov, ki se glasi; J. M. v.p. 1159/94-C-VE 7 Pula. Mali Jože se oglaša iz Raške. Tudi njemu je dolgčas po domu in sodelavcih, zato p favi» naj v njegovem imenu vse prev lepo pozdravim. Slavko Pajntar se oglaša iz Zagreba in pravi, da se ima dobro. Lepo pozdravlja vse, ki ga poznajo, predvsem pa vse nekdanje sodelavce v belilnici. Vsem trem želim, da bi se dobro počutil.! in tako bo čas kar hitro minil. V imenu celotnega kol aktiva pa vse tri prev lepo pozdravljam urednik To pot smo zopet prejeli veliko število pravilnih rešitev. Žreb pa je bil naklonjen naslednjim reševalcem: 1. nagrada Jernej Meglič iz predilnice, 2. nagrada Zora Ahačič iz uprave, 3. nagrada Marija Velkavrh iz oplemenitilnice. Dopisu/fe v TEKSTILEC ! Gost: Ali imate pri vas v menzi rentgensko slikanje? Delavec: Kje pa, pasulj je za malico! HUMOR Brez besed Mojster: Ali ne veš, da je tukaj prepovedano kaditi? Delavec: Saj nisem kadil, samo dvakrat sem potegnil ! Ma^iad/na 'dobama, wu/uwJw/ VODORAVNO: 1. Oaza, smučarski center v trži-ški občini. 4. Krmilo pri kolesu. 5. Nasprotnik, driblar. 7. Skladovnica (dvojina). 8. Veletok, ki teče tudi skozi Jugoslavijo. 9. Gozdni sadež. 11. Nikalnica. 12. Kraj med Ljubljano in Trbovljami. 14. Značka na kapah (uniforma). 16. Klic po telefonu. 18. Nekdanji cestni instrument. 19- Zbadljivki. 20. Večji kraj v Prekmurju. 22. Lu-dolfovo število. 23. Ravnilo. 25. Država na vzhodu Azije. 27. Mesto v Italiji ob Jadranu. 29. Ločen sedež v gledališču. 30. Glavno mesto Filipinov. 31. Tiranstvo. NAVPIČNO: 1. Dežela južno od Avstralije v Ta-smanovem morju. 2. Prižnica. 3* Ustanova na mejnih prehodih. 4. Plamenica. 6. Slovenski zgodovinar (Janez Vajkard 1641). 8. Pridati. 10. Lesena zajemalka za vodo. 11. Pirnat. 13« Jezditi. 15. KARNALEN, 17. Ljubkovalno žensko ime. 19. Ameriške stepe, pustinje. 21. Cvetica, lončnica in vrtna. 22. Najmanjši instrument pri orkestru. 24. Sosednja država. 26. Na široko se smejati. 28. Gorovje v Bolgariji. 30. Stari rimski dobri duhovi. Rešitve oddajte najkasneje do 12. novembra v uredništvo Tekstilca. Depo 908TRŽIČ TRžIšKI teks 1969 658(497.12) 085.3 4001970,10 COBISS c KNJIŽNICO TRŽIČ