1 P. n. Licejska knjižnica.
ppsmacgna Slev.il
Ljubljana.
lieročnhia Usiu : Ce o teto 60 din., pol leta #bl, četrt leta 16 to. Izven Jugoslavije: Oto lete 120 diru nser-ati ail oznanila se •Bta&inajo po dogovoru j pri večkratnem
tnscriranju primere« popust Upravništvo •peugeota naročnino, Inserate in reklamacije. Telefon iotenarh«» št 113.
5T1IÄZÄ
Is8d?lsea politiku Ust n siassastu Ijaistsa
Poštnina plačana y
STRAŽA Izhaja v pondeljek, sredo in petelj Uredništvo in upramištvo je v Maribora, Koroška ceste 4L 5 Z uredništvom se mam govoriti vsaki d» samo od 11. do 11 »e Rokopisi se se vračaj a Nezaprte reklamacija so pošiafo«
Telefon i nte.ru rhan št 113.
14. &tev»
IWCajpibor, diie £>. februarja 1928.
Letni U XX,
ProtKevI radikali.
Zadnjega januarja se je vršil v Beogradu kongres Protičeve neodvisne radikalne stranke. Izvirno poročite o tem kongresu slovi tako-le: V hotelu «Slavija« so se zbrali mnogoštevilni delegati iz vseh pokrajin. Posebno obilno je bila zastopana južna Srbija in Vojvodina, navzoči pa so bili tudi delegati iz Hrvatske in Bosne. Dvorana je bila nabito polna. Kongres je otvo-ril Stojan Protič, ki je v dolgem govoru razložil svojo politiko, odkar je prekinil zvezo z Nikolo Pašičem in radikalnim klubom. Dotaknil sc je znanega komunikeja radikalne stranke, ki je povzročil, da se je razcepila radikalna stranka in da je bil sklican današnji kongres. Protič je nadalje razložil svoje sedanje politično delovanje in omenil, da mu je danes glavni odbor radikalne stranke sporočil, da nima ničesar proti temu, da bi bil on (Protič) nosilec kandidatne liste v kruševačkem okrožju. Nesoglasja med Pašičem in Pro-tičem so se pričela 'radi vidovdanske ustave. Vse zlo, ves nered in vsa sedanja korupcija jc posledica te ustave. Ustava je tako gnila, da nas sramoti pred vsem zunanjim svetom. Protič je nato razložil, kako je bila ustava sprejeta in povdarjal, da je treba to ustavo čini-
je delati za sporazum. Dolgo se ni mogel odločiti za j samostojni nastop, ker je čakal, da se v samih oficijcl-I nih radikalnih vrstah zbudi spoznanje napak ter po-j treba nove taktike. Mnogo odličnih osebnosti iz radi-j kalne stranke se mu je priključilo, Pašičeva stranka j je pa Se ostala cela, ker je centrum, 1. i se vedno oklepa j «svecev, koji blago dele« — oblastnikov in korit, znal 1 preprečiti čiščenje in razkol. Šele volilna doba je pri-; vedla do razkola in samostojnega Protičevega nastopa, 1 ker so se Pašieevi pristaši tako kompromitirali, da že j čut poštenja vsakemu poštenjaku zapoveduje, da se od-I dalji od lake družbe.
Pašičeva vlada je postala glavni volilni in agita-I cijski odbor radikalne stranke, razmetavati je začela j državno premoženje v svoje strankarske svrhe, ves dr-I žavni aparat je vpregla v svojo agitacijo in tako je Pro-> tič moral nastopiti ter svetu pokazati, da on ni član te j koruptne družbe. Najprej je sicer naročil svojim pris-I tašem, naj iščejo sporazum hi zvezo z oficijelno radi-j kalno stranko, naj z njo vodijo pregovore ter celo ve-I žejo kandidatne liste, Pašič "je pa to pomirljivo ponud-I bo zavrnil in tako so se podili vsi mostovi. Protič je šel v Vojvodino, dr. Momčilo Ivanič pa v Macedonijo,
in tu je nastopil z geslom: Avtonomija!
... ,	. ,	,. ...	,	.	,	, ...	«Kolonijalni« minister dr. Niko Zupanič pa agiti-
prej spremeniti ker m dovolj liberalna m demokralic-	Sloveniji: «Oklenite se velike stranke! Z avtono-
fiü m Irhr TtADAlnAiTte»	■ crtc Hrvoh m ■	J	. .
na in ker popolnoma onemogoča sporazum s Hrvati in Slovenci. Ako se ustava ne spremeni, pomeni to,.da hočejo iz naše države napraviti Veliko Srbijo, Hrvati in Slovence pa pustiti na strani, da pridejo pod interesno sfero naših sovražnikov. Današnji svetovni položaj popolnoma izključuje Veliko Srbijo, zato je treba za vsako ceno sporazuma s Hrvati in Slovenci. Protič je nadalje govoril o centralizmu in povdaril, da se njegove posledice maščujejo že danes in postajajo vsak dan hujše. Ge se hoče čuvati centralizem, je treba, da se vsi Srbi pretvorijo v orožnike in ga čuvajo.
Ge radikalna stranka zavrača revizijo ustave, potem si že danes določa v parlamentu mesto edinole poleg Svetozarja Pribičeviča, ker so vse druge politične stranke za revizijo ustave. Glavni odbor radikalne stran Krposravlja po vseh krajih kandidate, katerih ljudstvo noče. Končno je Protič naglasil, da tudi topot nudi pra vim radikalom sporazum, ker pa je to nemogoče, bo nastopil samostojno s svojimi kandidati.
Govoru Stojana Protiča je sledilo živahno, dolgotrajno pritrjevanje. Govorilo je nato več delegatov, ki so poročali o razpoloženju v posameznih krajih. Na popoldanskem zborovanju je poleg drugih delegatov go-
voril tudi dr. Momčilo Ivanič, ki je predlagal, naj se prične proti Pašiču borba in naj se povsodi, kjer kandidira Pašičeva radikalna stranka, postavijo protikandidati.
Soglasno je bila sprejeta sledeča resolucija: Pokrajinska skupščina neodvisne radikalne stranke dne 31. januarja je po končanih govorih Stojana Protiča in ostalih delegatov sklenila: !. da začasni odbor s Stoja-* nam Protičem na čelu vodi do volitev vse strankine posle; 2, da gredo neodvisni radikali pri volitvah z narodno radikalno stranko samo tam, kjer je to mogoče. Svoje liste postavijo sporazumno s Stojanom Protičem in začasnim odborom; 3. Stojan Protič in začasni, odbor se pooblaščata, da po potrebi izdata volilni oklic,
V začasnem odboru so tudi delegati iz Sombora, Srema, Banata, Južne Srbije in Zagreba.
Razkol med radikalci je torej gotova stvar in Protič je iznesel tudi prave parole, ki označujejo razliko med njegovimi in Pašičevimi pristaši. Pri Protiču so ljudje, ki v politiki niso trgovali, niso sleparili in goljufali, si niso nagrabili velikega premoženjain po. njem in po oblasti, ki ha j bi ga zagotovila, tudi ne hlepijo, na drugi strani šo pa politični trgovci,%t so «za-,: radili« ogromno premoženje In ki hočejo še vnaprej' oblast, stranko la tudi državo'izrabljati v svoje sebične namene, in cilje. Glavni predstavnik te skupine je Nikola Bašič te: sedaj se ' kandidira ,še njegov sin Rade, prvi in najhujši verižhik ter špekulant celega Balkana.
Pašifcevei sa varali srbsko ljudstva najprej s centralizmom, ki naj bi vsem srbskim -potrebam zadostil, ko so pa le vse'srbske sirote ostale lačne, gole in bose, so se sedaj, odtočili m velesrbsko geslo: Srbi skupaj, Srbi. nad Vsemi	_Velika Srbija! Srbsko hegemOnistič-
no stremljenj c, lo je 'naravna' pojava in naravna je tudi, da je PašičeVa radikalna stranka poskusila zadostiti tem težnjam-, morala bi pa bol je sondirati teren ter presodili, koliko ae lahko 'doseže. Mogoč® bi bili radikalci aprevideli, da z velesrbijanstvrnu he ho šlo, če ne bi bilo demokratov, ki so velesrbijanee neprestano «verovali, da bo že šlo. Pri trdovratnem kegemonističnem
mijo tako ne bo nič!« —* Pristašev pa s tern ne dobi, pač pa jih pridobiva dr. Ivanič, ki dela vladi že toliko skrbi, da mu grozi z — obznano. Dr. Ivanič govori po južni Srbiji, naj bo Bolgar Bolgar, Srbin Srbin in to jemlje vlada za povod, da grozi agitatorju z zakonom o zaščiti države. Dr. Ivanič odgovarja, da to lahko storijo, da ga lahko tudi zapro, on bo pa le Bolgarom priznal, da so Bolgari in Srbom, da so Srbi in vsi skupa j v eni pokrajini naj imajo — avtonomijo, ker povzroča neznosne razmere v posameznih pokrajinah samo centralizem, ki nas tlači ter ugonablja. ,
Pašičeva radikalna stranka vodi svojo agitacijo na državne stroške, vse dolžnosti vlade do trpečega prebivalstva se prevračajo v agitacijo, to imamo volilni kruh L in volilno koruzo in celo v Sloveniji daje minister Zupanič — bankete na stroške naših občin. Iz Jesenic se poroča, da je dalo okrajno glavarstvo v Radovljici jeseniški občini nalog, naj financira banket, ki ga priredi g. minister v neki gostilni ter povabi nanj 30 oseb. Banket je stal nad 15.000 K. To se dogaja v času, ko občinski reveži stanujejo v hlevu. Ge deli gospodin minister revežem darila po kakih 1000 K, je to skrajni cinizem in tudi ta «dobrodelnost« izhaja iz ljudskih žepov. Raja plača, ministri pa danes piru je j o, jutri pa tudi pri svoji strankarski agitaciji delijo kake .darove. Občine pričakujejo, da bodo dobile nalog, naj. poskrbe za vse potrebe gospodov ministrov: danes pojedino, jutri druge stroške za agitacijo in nazadnje morda še toliko in toliko žen in deklet, kakor nekdaj, ko je vsemogoči «harač« zahteval in pobiral turški paša.
Pašieevi radikali hočejo voditi volitve z žandar ji. Beograjski listi poročajo, da je dobil žandarmerijski poveljnik za Macedonijo rezervatno povelje, «naj javi vsem žandarmerijskiro postajam v Južni Srbiji, da mo rajo agitirati za radikale, češ, da je na strani radikalov tudi kralj sam. Kdor je proti radikalom, je tudi proti kralju!« —• Tudi v Vojvodini so nedavno poskusili radikali agitirati na isti. način, vsled česar jih je pa Protič v «Radikalu« poštenih okrcal. Ne more stati posebno trdno na nogah stranka, ki se mora posluževati že lakih-sredstev in lahko že sedaj sklepamo, da bo Pro-ličevsr akcija imela precej uspeha in da- ima mnogo pomena.
Dr. Ivanič je dejal, najde -začnejo ss -izjemnimi zakoni pivki vsem protivnikom režima in tudi proti nje-’jyiinj, da bralo tako najširši krogi vedeli ta videli, kaj je današnja reakcija. To je potrebno, ker dokler se tudi srbska masa-ne otrese demagogov, ki jo varajo s centralizmom in velesrbsko gesto, tako dolgo ne bo vzajemnega dela in pravega sporazuma v tej državi. Boj dkcidenta prati orijent« je otvoril Stojan Protič sedaj tudi na srbskih tleh in ko se bralo tudi v Srbiji obsodilo bizantinske ter zavratne nakane in manire vladajoče dražbe,- bo sporazum gotova stvar.
’	liriki'I.Ul HHteat
Politični položaj.
O zepritM zvezi PaSičevecv in Pribičeveev piše Pro-tičev: «Radikal«- Lahko se trdi, da so nove volitve priprava za novo koalicijo med radikali in Svetozarjem Prihičevičem. To pe vidi iz tega, ker radikali niso iskali zvez s .Stojanom Protičem. Radikalno-ciemokratska ko-
bičevičev duh tako vrinil, da se sploh ne da izločiti iz Pašičeve politike.
O vladni trgovini se je tudi dosti govorila na kongresu Protičeve skupine. Dr. Ivanič je obširno in značilno govoril o podkupovanju pri sprejetju ustave. Za njo je glasovalo 24 bosanskih muslimanov pa ne iz soglasja, temveč samo z ozirom na bedo muslimanskega elementa. Vlada je kupovala muslimanske duše ter jim tudi grozila, kaj vse bo, če je ne bi hoteli podpirati. — Druga vrsta trgovine se je napravila s slovenskimi kine tijci. Dr. Vošnjak je poprej brezuspešno prosil Bašiča, naj ga prideli kakemu konzulatu, Pašič pa ni hotel, češ, da je dr. Vošnjak nesposoben. Ko pa je dr. Vošnjak prišel kot poslanec samostojnežev in ko so samostojni glasovali za ustavo, je Vošnjak takoj dobil poslaniško mesto. Prej nesposoben, sedaj pa naenkrat sposoben. Tudi drugi kmetijci so dobili svoje nagrade. Navedel je tudi slučaj Diše Popadiča in Benina ter končno južno srbske Turke, ki so ustavi dali 14 glasov vsled podku-pa in grožnje. Dr. Ivanič je rekel in Uidi obstoja na tem, da se je ustava sprejela samo s podkupovanjem in pa z najhujšimi grožnjami. Zavedati se bi morali, da nismo mi izumili parlamentarizma, kakor tudi nismo izumili telefona in brzojava. —- Samo Pašič še lahko misli, da je naš parlamentarizem najbolji od vseh drugih.
Pašič na agitaciji. Pašič se je vozil na agitacijo v južno Srbijo s posebnim vlakom in naprej je poslal še posebej eno lokomotivo kot patruljo ali izvidnico. Vsled tega manevra so imeli drugi vlaki na progi Beograd— Skoplje po poldrugo uro zamude. Ko so povpraševali železniško osobje, zaka j to in katera dvorska osebnost se tako prevaža, so končno le zvedeli, da je to gospod Pašič na agitaciji in nastalo je veliko, a razumljivo o-gorčenje. Pašičevo nastopanje je vredno vzgledov turških velikih vezirjev iz pretekle dobe ter vse obsodbe med kulturnim svetom. Ni dovolj, da jemlje denar za agitacijo svoje stranke iz državne blagajne, mora sedaj še promet zaustavljati.
Volilna svoboda. V Bito!ju je policija razgnala shod srbskih republikancev, v Bosanski Krupi so žandar ji razgnali zemljoradnike, poslance radičevcev policija preganja ter jim ne pusti govoriti, urednika «Hrvatske-ga borca«, glasila hrvatske omladine g. Ivo Matošiča so najprej zaprli, potem pa izgnali iz Zagreba, nasilja je že nepregledna vrsta. Na Gorenjskem je pa vlada ukazala neki občini, naj priredi banket ministru dr. Zupaniču.
PO S¥8tU.
Atentat na Stamohclijskega. Dne 1. t. m. se je vračal iz parlamenta -bolgarski ministrski predsednik Stambolijski. Pri tej pri :ki so ga napadli štirje, ki so vrgli proti njemu bombi in izstrelili štiri strele. Atentatorji so težko ranili predsednikovega tajnika in enega redarja, šofer Stambolijskega je bil ubit. Dva atentatorja so prijeli in dognali, da pripadajo organizaciji makedonstvujuščili. Vzrok atentata je zadnja izjava Stamboli jskega, katero je podal v zbornici glede korait-skih band.
Avstrija dobila kredit. Zvezni ministrski predsednik dr. Seipel se je pogajat v Parizu z londonskimi bankami v svrho dobave kredita vAvstriji. Londonske banke so dovolile Avstriji začasen kredit, ki bi zadoščal za njene potrebe do maja L 1. Kredit londonskega bančnega konzorcija Avstriji bo znašal okroglih 45 milijonov funtov šteriinguv.
Ubijalec predsednika poljske republike slikar Nie-wiadomski je bil ustreljen v sredo zjutraj na dvorišču varšavske jetnišniee, ko je predsednik poljske republike potrdil njegovo smrtno obsodbo. Vojni minister se je najprej branil dati vojake za justifikacijo.ua ra*;-polago, češ, da je atentator obsojen od porotnega in ne od vojaškega sodišča. Končno je pa vojaštvo le dal in justifikaeija se je izvršila. Obsojenec je vojaško četo prosil, naj merijo v glavo, mimo se je postavil k stebru —* in padel je od več strelov zadet v glavo. Njegovo truplo so pokopali na pokopališču jetnišniee.
Ukrajinski rekruti so se uprli v okraju Tarnopbl pozivu poljske vojaške oblasti. Nad buntovnike so poslali Poljaki konjeniki', a so uporniki konjenike razgnali in ubili komandantap konjenikov, šele državni policiji iz Tamopota je uspelo, da je s pomočjo močnih odredov in strojnih pušk ukrotila ler ugnala uporne rekrute. Poljska vlada je storila vse mogoče korake, da lokalizira rekrutsko pobuno.
viti srbsko hegemonijo, bi bili radikali morda že davno j (likali sami za se ne bodo imeli absolutne večine, zato uvideli, da je potre! en sporazum med Srbi, Hrvati in ] bodo iskali zvez s skupinami, ki so proti: reviziji vidov-Sloveriči in da se‘M da države razdeliti na zmagoviti | danske ustave. Protič je že na kongresu svoje skupine in premagani del t«. i-a stare in ha novo osvojene ali | povdarjal, da je vidovdanska ustava glavno zlo te drža-«prlsaedinene« kraj	j ve in da je Pašič notranjo politiko poveril Pribičeviča
Protič je dema . -o demokratov spoznal in začel | najprej prisiljen vsled razmer, potem pa, da se je Pri-
Gnri-Muri,
Beležke.
KONCENTRACIJA
«Juho.«
Kakor smo izvedeli iz popolnoma zanesljivega vira, se ustvarja na našem političnem polju nova orientacija. Novi možje vseh stanov in strank bodo stopili na plan pod vodstvom izredno nadarjenega- in od vseh
STRATA
■'•ojev priznano delavnega moža, kojega ime bo za večne čase zapisano v analih slovenske zgodovine. S pomočjo uglednih sotrudnikov se že izdeluje natančen 'i rogram. V vseh krogih vlada vseobča napetnost!
«Tabor.«
Z ozirom na včerajšnjo (petkovo) notico «Jutra« ! aio se informirali pri g. ministru na razpoloženju dr. f ekoslavu Kukovcu, ki nam je blagohotno in z veliko j rijaznostjo blagovolil dati sledeča pojasnila: «Res je, ! i se pripravlja nekaj novega, izrednega, še nikdar ni- i m s takim razpoloženjem delal za koncentracijo na-š rednih sil. Lpam, da bo velika ideja, na kateri so sodelovali odlični možje v blagor domovine.« Iz skriv-! ostnega nasmeška g. ministra smo spoznali, da je si-:.aren zmage. Naprej za veliko idejo dr. Kukovca!
«Nova doba.«
Po dolgem trudu se nam je vendar posrečilo ujeti ' rezpriroerno delavnega, za obrtniške in trgovske sloje iako požrtvovalnega g. Rebeka, ki ima tudi velike za-
■	uge za dr. Kukovčevo veliko idejo o koncentraciji t aprednih sil. Našli smo ga pri manikuri. Ker je rav-
■	o imel za hipec časa, smo ga prosili, da nas informira <> svojih načrtih. Rekel je: «Akoravno bom o svoji na-!>gi govoril podrobneje na pn:em javnem sestanku pri-: odnji teden, hočem Vam vendar že sedaj izdati, da so za mano vsi obrtniški in delavski sloji Slovenije. Celo fabrikanti so za to idejo. Uničili bomo socijalne demokrate in njim sorodne frakcije in kakor en mož bomo stali vsi na naprednem programu. Živijo nove volitve!« Z ginjenim srcem smo občudovali mladeni-
ko navdušenost tega za napredne ideje osivelega moža, ki nam je porok, da bode sijajna ideja dr. Kukovca magovito prodrla nazadnjaško temo. Oklenimo se te zmagovite ideje in delajmo z vsemi silami za koncentracijo naprednih sil. Živijo dr. Kukovec, živijo naš brtnik Rebek!
«Domovina.«
Ker je velika dr. Kukovčeva ideja že pronikla v udnjo gorsko kočo in se opaža izredno zanimanje tudi med kmeti in delavci, smo poslali našega posebnega poročevalca do kmeta Petovarja na Štajersko, ki je znan sotrudnik in kmetski zastopnik pri koncentraciji na-I rednih sil. Brzojavno smo dobili sledeče obvestilo: -Našel sem kmeta Petovarja, ko je ravno nakladal gnoj' Mož je srednjih let, čokate postave in izredno nadarjen. Vreden sodelovalec dr. Kukovca. S priznano štajersko prijaznostjo me je povabil na čašo jeruzalemčana in ob tej priliki mi je obširno razložil svoj program, ki res vsebuje bisere kmetskega programa sploh. Na tem programu moramo zmagati! Skromno je pripomnil, da je oče ideje sicer dr. Kukovec, a on pa je dal ideji samo raklično kmetsko pest. Samostojni kmetje so z njim ae misli in krvi in čakajo samo velikega dne, ko se družijo vsi v bratskem objemu. In ta dan ni več daleč, r azposlana so že vsa vabila in «poživljam naše kmete,
P.a se v obilnem številu udeležijo prvega sestanka kon-ntriranih naprednih sil, ki se vrši prihodnjo nedejo v Mariboru. Pozdravite mi Krajnca.« (Petovarjeve bede.) In šel je zopet na delo. Dobil sem utis, da so šaki možje bodočnost naroda. On ima za plugom več kmetskih misli, kakor profesor univerze pri svoji knjigi. živijo dr. Kukovec, živijo Rebek, živijo naš kmet Petovar!
To telegrafično poročilo našega posebnega poročevalca prinašamo dobesedno s pripombo, da bo prvi sestanek koncentriranih naprednih sil, ki se vrši prihodnjo nedeljo v Mariboru, brezdvomno nov mejnik v narodnem in gospodarskem razvoju slovenskega kmeta, ki je steber države.
Kritika listov po sestanku.
Že dolgo napovedani sestanek koncentriranih nadrednih sil se je vršil preteklo nedeljo v Mariboru. Govorili so vsi v «Jutru«, «Taboru«, «Novi dobi« in «Domovini« napovedani referenti od Kukovca do Petova-:ja. Taki «šmam« je usupnil celo — učiteljstvo.
Izjava.
Podpisni izjavljam, da me na neuspehu nedeljskega sestanka ob priliki koncentracije naprednih sil v Mariboru ne zadene nobena krivda. Manuskript, katerega sem vposlal referentom, je bil poln sijajnih idej.
Dr. Vekoslav Kukovec, minister na razpoloženju.
Izjava.
Da se je ponesrečila nedeljska koncentracija na-: rednih sil v Mariboru je krivda kmetskih zastopnikov, ki niso pojmili teženj in stremljenj obrtniškega stanu. Podpisanega ne zadene pri tem nobena krivda.
Rebek.
Izjava.
Pravijo, da sem jaz kriv, da se je ponesrečila koncentracija naprednih sil v Mariboru. Primojduš, da to ni res! Jaz sem bil vedno za kmeta!
Kmet Lovro Petovar.
«Jutro«.
Afera glede koncentracije naprednih sil v Mariboru ’ pred tremi tedni, ki je izzval pri publiki precej kritike vkljub velikanskemu uspehu, se je sedaj povoljno raztolmačila. Dogotovilo se je, da so imenovani gospodje pomotoma vposlali svoje «Izjave«. O resničnosti tega i ejstva ni dvoma, ker se je imenovanim, izvrstnim mo-em posrečilo najti novo bazo za drugi koncentracijski sestanek naprednih sil. Morda bo pri tem sestanku sodelovala celo že Orjuna. Bodočnost je naša!
Dvojno lice radikalov. Pašičevo glasilo «Balkan« se ogreva za londonski pakt ter piše: «Napravili^ smo seta 1918 veliko pogreško, ki se danes nad nami kruto
maščuje. Od leta 1914 do lela 1918 smo se vojskovali skupno z našimi zavezniki, kar nam je prineslo neverjetno zmago. Mi pa te zmage nismo izkoristili, ampak smo prišli med «Jugoslovane« kot «osvoboditelji«. Ta parada nas je mnogo veljala. Zato tudi ne moremo pozabiti besed, ki jih je govoril Clemenceau, «da so se tudi Hrvati vojskovali proti nam«. Ampak kar je bilo, to je bilo. Mi še kljub temu nismo vsega izgubili. Še imamo časa, da rešimo, kar je našega, to pa je potrjeno v londonskem paktu. Ta pakt nam daje močno državo in kar je najvažnejše: nam zagotavlja trajno prijateljstvo z Italijo. Mi cenimo prijateljstvo z Italijo in tega prijateljstva nam se ni treba odrekati na korist Zagrebu. Zakaj bi se mi Srbi tolkli z Italijo, s katero nimamo nobenih nasprotnih interesov?« — Tako govorijo radikalci doma v opojnosti velesrbskega šovinizma, nam se pa hočejo predstavljati pod imenom «narodne radikalne stranke« ter govoriti celo o — enakopravnosti.
Nekaj o kraljevih ordenih v naši državi. «Jutarnji list« poroča, da je bilo v naši državi odlikovanih od zloma do danes okoli 1 milijon oseb, ako pa računamo še medvojna odlikovanja, všlevši tudi Francoze, Angleže, Amerikance, Čehe, Italijane, Rumune, Grke itd., imamo pri nas odlikovanih 4 milijone oseb. Danes se pri nas delijo odlikovanja v tolikem številu, da nima kraljeva pisarna ordenov vedno dovolj na razpolago. Vsa naša odlikovanja se izgotavljajo v Švici m se plačujejo v francoskih frankih.V predvojni Srbiji je bilo navadno na leto odlikovanih krog 1000 oseb. Pisarna kraljevih ordenov je imela tedaj samo enega žandarja, ki je hodil ob času odlikovanj od ene do druge odlikovane osebe in mu izroča! ordene. Po vojni je bila nekaj časa navada, da so hodili odlikovanci sami po ordene v pisarno; a danes pošilja kraljeva pisarna ordenov vsa odlikovanja po ukazu onemu ministrstvu, ki je ukaz za odlikovanje predložilo. Ministrstvo pa potem dostavlja ordene posameznim odlikovanim osebam. — Ravno zadnje dni je podpisal kralj nekaj stotin ukazov za razna odlikovanja.
Dnevne novice.
«Sodrug« Etbin Kristan. «Organizovani Radnik« piše: Tiralica je izdana za nar. poslancem Etbin Kristanom ,ki je prejel od beograjske vlade 5 milijonov dinarjev, da organizira izseljeniški biro v Ameriki in podpira propagando za ameriško posojilo Jugoslaviji. Ker se Etbin Kristan ni cele mesece javil vladi, je ista izdala za njim tiralico in poslala tudi svojega agenta v Ameriko, da ga poišče. — Najprej je varal proletarijat, potem pa tudi vlado, ki ga je s podkupom pridobila na svojo stran.
Sijajno zborovanje g. Lovreta Petovarja v Lahon-cih pri Sv. Tomažu. Pri Anošeku v Lahoncih je imel demokratski kandidat Lovro Petovar dne 31. m. m. volilni shod. Udeležba velikanska: 8 mož, med temi trije učitelji. G. Lovro, irii vam čestitamo k sijajnemu uspehu. Težko gre, pa dne 18. marca t. 1. se boste že oddahnili kot propadli kandidat.
Zopet eden dr. Kukovčev kandidat. Kot srezki kandidat za okraj Ljutomer je introniziran g. Franjo Cvetko, nadučitelj v Vučji vasi. O Cvetkovi kandidaturi piše «Tabor«, da je g. Cvetko mož, ki ima za napredek kmetijstva v okrajih po Murskem polju neprecenljive zasluge in ga kmetje, pa tudi drugi sloji, visoko cenijo. Tako «Tabor« o šolniku Cvetku, o katerem ve ljutomerski okraj samo toliko, da se je vrinil lansko leto med samostojne kmete kot nadučitelj, potoval, dobro jedel in pil na državne stroške. Potovanje g. Cvetka na državne stroške po Srbiji, to je edina bela plat g. Cvetka, vse druge pa so javno črnosajaste in o njih rajše molčimo. Da je g. Cvetko mož in ne ženska, to je edino resnično, kar je napisal «Tabor« o Cvetku, njegove zasluge in priljubljenost pa so navadna pclicajdemokrat-ska izmišljotina, da ne rečemo — laž!
Gospodom radikalom. Blagovolili ste mi poslati ginljivo povabilo k pristopu v «narodno radikalno stranko« s pestro demagogijo pod naslovom «Bratje Slo venci!« «Velecenjeni volilec!« itd. ter s formularjem sledeče izjave: «Pristopim kot član k narodu- radikalni stranki, prevzemajoč vse pravice in dolžnosti nje programa in Statutov. Datum . . Kraj, naslov , . Lastnoročni podpis . . .« Vse to ste mi poslali na naslov učitelja na Pilštanju, kar sem bil pred dobrimi desetimi leti. Vidim ,da se na stare sezname dobro razumete, novih pa menda ne znate napraviti ali se pa v njih ne spoznate, ker ste prezrli, da me je vaša in policajdemo-kratska reakcija že davno vrgla iz učiteljske službe in me vpisala in bogzna kolikokrat podčrtala med «proti-državnimi elementi.« — Bili zdravi, uspehov pa ne boste imeli, ker ste pri svoji volilni agitaciji tako silno nerodni. — Tone Gmajner, novinar.
Jugoslovanski laži-doktorji. «Obzor« je prinesel o-gledalo naših dosedaj v Jugoslaviji odkritih laži-dok-torjev, ki so varali javnost in oblasti precej časa, dokler ni razkrinkal kak slučaj. Danes hočemo javnosti ponuditi nekaj doktorskih goljufov: sokolanski lažizdrav-nik Milutinovič, lažisodnik v Pirotu Ilič, sarajevski ia-žizdravnik Fromovič itd. Te dni so razkrinkali zopet enega novega varalico, ki se je izdajal za inženerskega doktorja, g. Milorad Gjorgjevič, ki je bil nameščen skozi dobo celih dveh let v direkciji za zgradbo železnic. Ta goljuf je užival v direkciji kot inžener-strokovnjak popolno zaupanje in je dajal vsemogoče strokovnjaške nasvete za zgradbo jadranske železnice.
Amnestija. Poleg vojaške, o kateri smo ze zadnjič poročali, se pripravlja tudi amnestija za krivce iz civilnega staleža. Ta amnestija bo pa popolnoma enaka vsem drugim, ki smo jih že imeli. Naklonjena bo navadnim zločincem, politični kaznjenci bodo pa ostali v
3.	svečana 1923.
zaporih in kakor je soditi po postopanju proti zaprtim komunistom, se jim niti ne bo dalo, kar zakon zahteva: obzirnejše postopanje, ki je do malega po celem svetu obvezno, in pa izpust, ko prestanejo polovico odmerjene kazni.
Barbarstvo or juncev. Danes teden ponoči so vdrle osebe v tiskamo Fischer & Kraus v Subotici, kjer se tiska madžarski list «Hirlap«. Porušili so celo tiskarne do tal. Sodijo, da so to storili nacijonalisti okoli «Principa«, s sodelovanjem svojih tovarišev okoli «Vidovdana« v Novem Sadu. škoda je ogromna in znaša okoli 6 milijonov kron. Del oprave je popolnoma razbit, nekaj pa je rešene. Uredništvo «Hirlapa« je prejelo že pred nekoliko dnevi obvestilo od nacionalističnega udruženja «Princip«, da se mu bo zgodilo isto kot listu «Del Ilacska«. Uredništvo je zahtevalo varstvo policije, ki ga je pa odklonila z izjavo, da bo uvedlo proti uredništvu postopanje radi žaljenja poštenja. Ker ni policija pođvzela tudi po navedenih dogodkih nobenih korakov, je uredništvo samo izvedlo poizvedbe ter ugotovilo, da je v nedeljo ob 8. uri zvečer v Subotico došla iz Novega Sada skupina orjunccv, ki so se sestali z nacijonalisti okoli «Principa« k posvetovanju. Končno je ugotovljeno, da so osebe iz Novega Sada imele stalne železniške novinarske karte. Novinarji pa železniških kart še do danes nimamo. Vedno bolj postaja očitno, da vlada favorizira bandite ter da hoče z njimi zaščititi svoj gnili režim.
Napad na nemško prireditev v Vršeu. «Obzor« poroča, da so priredili Nemci svojo zabavo v Vršcu dne
21.	m- m. Na prireditev je udrli tudi petorica jugoslovanskih nacionalistov in zahtevala, da se igra kdo. Po tem incidentu so Nemci prekinili zabavo ter krenili proti domu. Kljub temu, da je bilo na zabavi zdb veliko žensk, so vendar nacijonalisti psovali vse povprek gospode in dame. Taki nasilni in prostaški nastopi napram Nemcem so velika zapreka za konsolidacijo med Nemci.sin Srbi v Vojvodini.
Dalmacija umira od gladu. «Hrvat« piše: Vsako leto od ujedinjenja sem se ponavlja ona stara in žalostna pesem: Dalmacija strada in umira od gladu. Vsako leto se vlade opozarjajo, prosijo ter zaklinjajo, da naj priskočijo na pomoč gladnemu narodu, a svojo tozadevno dolžnost ter odpomoč izvršijo vlade le v toliko, da vse obljubijo, a prav nič ne storijo. Letošnje gladno zlo pa bo, ako ne bodo poslale pomoči privatne osebe, hujše kot vsa dosedanja. Iz dalmatinske Zagore prihajajo naravnost strašna poročila o gladovanju. Vsi izviri za nabavo prehrane so izpraznjeni. Narod si je doslej pomagal s tern, da je prodajal iz hiš ter koč, kar je le mogel in si kupoval kruh. Dalmatiuci-Amerikanci so prodajali celo svoj zadnji spomin na Ameriko —• svoje zlate zobe.. V dalmatinski Zagori je ugotovljeno, da 20.000 prebivalcev nima v svojih kočurah toliko žita in prehrane, da bi se z njo lahko nasitila miš, kaj še le človek. Je razsajala dri'ga leta po zagorski Dalmaciji tudi lakota, a tako ne kot letos, ker narod nima samo prebrane, ampak pošel mu je tudi ves denar. Narod sploh ne ve več, kako bi si odpomogel, ampak gladuje in umira. Splitski «Jadran« je prinesel statistiko iz nekega sela iz miotskega okrožja, v katerem so normalno umrle na leto po 2 do 3 osebe. Predlanskim ni umri nikdo, lani 8, a do 27. januarja t. 1. 17 oseb. Od devet otrok, ki so se rodili v zgoraj omenjenem mesecu v tej ; vasi, je že umrlo 5. In ravno imotski okraj je oni, ki je izkazoval v mirnih časih največji porast glede rojstev. Edina pomoč, katero dobivajo gladni Dalmatinci, prihaja od bratov Hrvatov. Po hrvatskih vaseh se nakupujejo razne življenske potrebščine za izstradane dalmatinske kraje. Hrvati so že nabrali cele vagone raznih živil, ki bodo odpremljeni za Dalmacijo. Velesrbijanska beograjska vlada pa nič kaj prijazno ne gleda hrvatske prehranjevalne akcije za Dalmacijo, ker je pač samo — hrvatska!
Prometne neprilike radi snega. Iz Vršca prihajajo poročila, da je bil železniški promet zadnje dni po Vojvodini radi sneženih metežev v velikih n «prilikah. — Vlaki so obtičali v snegu na odprti progi po cele mre. Snežni meteži so sedaj že sicer prestali, a nastopile so neprodirno goste megle. Železniški promet po Vojvodini še sedaj ni v normalnem rednem stanju.
Premalo so mu prisodili. V Osijeku se je zagovarjal pred sodiščem neki Peter Bošnjak, ki je živel .že dalje časa v prepiru s svojim očetom. Nel.ega večera se je vrnil na očetov dom, pobral na dv rišču kolec in z njim ubil očeta v spanju. Po uboju.se je napil kuhanega vina in mečno spal poleg ubitega očeta. Tega divjaka so obsodili samo na 18 let ječe.
Preveč so mu šle na limanice. Policijska oblast v Novem Sadu je spravila pod ključ patentiranega varalico Grozdena Svetenovič. Goljuf je že bil obsojen na tri leta, je tudi že sedel nekaj čaas, a se mu je posrečil pobeg iz zapora in na to se je lotil varanja žen. Lahkovernemu ženskemu spolu je obljubljal zakon in na ta način prevaril osem žen, ki so pred poroko prepisale nanj svoje premoženje, katerega je na hitro roko zapravil in na to pa izginil od ljubice. Torišče Sveteno-vičeve goljufije je bila Vojvodina.
Brez kazni jih je potegnil. Med drugimi ruskimi begunci je prišel iz Ženeve v Jugoslavijo tudi neki Mihael Fromovič, ki se je izdal za doktorja medicine. — Svoje predstojnike je spočetka varal tako spretno, da so ga nastavili na državni bolnici v Sarajevu, pozneje je avanziral celo do asistenta v umobolnici. Bosanska pokrajinska uprava ga je imenovala celo kot okrožnega zdravnika v Bos. Krupi, kjer so ga razkrinkali in dognali, da sploh ni zdravnik ih da se sploh ni bavil z medicino, dokler ga niso naše brihtne oblasti nastavile kot zdravnika. Goljufa Fromoviča radi prevare niso za-
prli, ampak mu dali samo nalog, da mora tekom enega meseca izginiti iz Jugoslavije-
Novice iz južnih krajev. Iz Topole v Vojvodini javljajo, da je tamkaj v vasi Pačira porodilo dekle, ki je staro komaj 13 let, te dni čisto zdravega sinčka. Njen ljubček pa je pobegnil na Madžarsko. Iz puste Ludaš pri Subotici poročajo o sledeči smrtni ljubavni žaloigjri: Gliša Seatovič je dalje časa dvorjanil in ljubimkal z Ženo svojega tovariša dobrovoljca Save Raliča. Drugi, so opozorili Raliča na to ljubavno razmerje, nakar je .začel on iz ljubosumnosti kovati maščevalne načrte. Ko je ljubimec Gliša posetil zopet Raličev dom in prijazno pozdravil Savo, je v Savi vzkipela maščevalnost, zagrabil je takoj sekiro in na mestu ubil svojega tekmeca. Hotel se je na to še osvetiti nad ženo, a ga je ta preprosila, da jej je prizanesel. Relič se je po uboju javil sam oblasti.
Pastirji in ovce v sneženem metežu. Iz Zenice v Bosni javljajo: Iz kmetske občine zeniškega okraja se je napotilo v četrtek, dne 18. januarja pet pastirjev iz sela Šarič, da ženejo črede ovac preko planin v Skomor-je. Ravno te dni so razsajali silni sneženi meteži po Bosni in vsako potovanje je bilo izključeno. Pastirji pa so vkljub snegu potovali celi dan in noč jih je zajela na sredi pota. Bili so prisiljeni, prenočiti na prostem, stisnili so se skupaj in noćili. V petek zjutraj so nadaljevali pot z ovcami vred, a sneg je naletaval tako močno in burja je tulila s tako silo, da je bili vsak na-• daljni korak nemogoč. Vsled prehudega snežnega meteža in radi zime so izginili v noči od petka na soboto š tir ji pastirji in ovčja čreda. Pri življenju je ostal samo en pastir, ki se je v soboto zjutraj z zadnjimi silami preplazil do sela in zaprosil odpomoč. Seljaki so se odpravili takoj na pomaganje, prispeli na lice mesta in izkopali izpod snega štiri mrtve pastirje in 60 ovac, od od katerih je bilo nekaj mrtvih, a nekaj' še živih.
Lansko letino v Jugoslaviji opisuje amerikanski konzul za Jugoslavijo tako-le: Žito je lani v Jugoslaviji obrodilo slabo in to osobito po južni Srbiji in po rimi gori. Od nekaterih žitnih vrst se je vendar le načelo toliko,* da je celo za izvoz. Po nekaterih pokra jinah .so napravile poplave veliko škode, po drugih pa zopet suša. Jesenski dež je popravil koruzo v toliko, da je izpadla žetev proti prvotnemu pričakovanju dobro. D j-han je uspel zelo dobro, konoplja ter lan pa zelo sla kri. Kromirja je bilo 30% manj nego lansko leto. Trta je obrodila veliko, a kvaliteta je slaba. Slive so daie 00 tisoč ton, 100 tisoč ton več nego prejšnja leta. Koruza in slive to sta dva glavna proizvoda v Jugoslaviji. Jugoslavija je edina država v celi Evropi, kjer je koruza glavni žitni produkt. Slaba letina je zelo občutno kvar-ijivo vplivala na živinorejo. Seljaki koljejo živino ter prodajajo meso. Cena moki vedno bolj raste. Uvoženo žito in moka lahko konkurirata z domačimi žitnimi proizvodi. Radi pomanjkanja koruze se zakolje preveč suhih svinj in baš radi tega raste tudi cena masti. Visoka cena masti v Jugoslaviji vabi v deželo inostranske konkurente iz Amerike in Čehoslovakije, ki ponujajo in prodajajo amerikansko in češko mast znatno cenejše kot pa je domača. Mislimo, da je amerikanski konzul precej pogodil naše gospodarske razmere v prošlem letu.
nastopiti z vso brezobzirnostjo in strogostjo proti rušilcem javnega reda in miru, ki morata biti in ostati temelj naše države. V Ljubljani, dne 2. februarja 1923. Pokrajinski namestnik: Ivan Hribar. — Ta je pametna, sedaj bi bilo treba orjuno razgnati, glavne kričače in hujskače pa pošteno zapreti!
Dr. Senekovič kontra namestnik Hribar. Ko je pokrajinska uprava enkrat eno pametno ukrenila ter stopila orjuncem v Celju na prste, je moral tudi bivši mariborski, sedaj celjski šef policije dr. Ivan Senekovič vršiti svojo dolžnost. Bilo mu je težko in gotovo se je spominjai na tisti dan v oktobru leta 1920, ko je pod njegovim paševanjem druhal neovirano razbijala in pustošila po Mariboru in ko je on tako lepo našel izgovore, cla se ni posredovalo in da ga radi tega tudi ni zadela nobena odgovornost. Dr. Senekovič obsoja sedanji pametni nastop pokrajinske vlade ter se postavlja na stran nasilne sodrge. Takoj po izgredih je po svoji navadi zopet prišel v Maribor in ko je v soboto sedel v Veliki kavarni med svojo znano družbo, se je na ves glas takole izrazil, da se ga je moralo daleč na okoli slišati: «Taka nesramnost! (Hribarjev nastop proti Or -juni.) In en «Versicherungsagent« bo meni še grozil! Naj me le «šprica«, imam že drugo službo!« — Kaj takega proti šefu pokrajinske uprave spada pod § 104 srbskega kazenskega zakona in ker je bilo pri Senekovičevem omizju zastopano tudi naše državno pravdništ vo, čakamo na konsekvence, ki bi se morale od te strani izvajati in če teh ne bo, bo gotovo vsaj gospod kraljevi namestnik Hribar znal nastopiti za svojo pametno stvar in za svoj ugled proti Senekoviču, ki ga sedaj ni prvič sramotil ter diskreditiral.
Umrl je v Celju dne 2. t. m. g. dvorni svetnik dr. Franc Voušek. Blagopokojnega so prepeljali iz Celja v Braslovče in sicer danes. Rajni dvomi svetnik je vedno bil naš zvesti pristaš in naročnik «Straže.« Svetila mu večna luč!

Iz Ptuja.
Iz Celia.
Glasbena Matica iz Ljubljane priredi v nedelje v Ptuju v Društvenem domu koncert. Ker je le redko prilika, da slišijo Ptujčani lep koncert, se pričakuje obilne udeležbe.
Slovensko pevsko društvo se že dolgo pripravlja za koncert, ki se bo vršil še februarja.
Osebne vesti. Prestavljen je okrajni komisar dr. Megušar iz Krškega k okrajnemu glavarstvu v Ptuju. Ker je gospod vladni tajnik dr. Vodopivec zbolel, bo vodil okrajno glavarstvo še naprej dr. Pirkmajer.
Veliki plakati vabijo ptujske Slovence, naj volijo srbsko narodno radikalno stranko. Ker je premrzlo, se volilcem ne zdi vredno, da bi postajali pred njimi in brali tisto dolgo klobasarijo.
Ptujski Sokol letos ne bo priredil maškerade, ampak bodo člani darovali za Sokolski dom v Ptuju. Za starosto je bil na zadnjem občnem zboru izvoljen dr. Šalamun, za načelnika pa učitelj Komac. Profesor Sovre je odložil starešinstvo.
Centralist Uratnik je zatajil vse dosedanje rozpore v soc. dem. stranki. Komavli lima Ptujčane in Mariborčane. Kam se bo obrnil sodrug Podgoršek, še ni znano. V Mariboru niso zadovoljni z njegovo kandidaturo.
Orjunaški izgredi v Celju. Na prvega zvečer so priredili celjski Nemci svoj običajni lovski ples v hotelu «Union« in orjunci so označili to zabavo za protidr-žavno demonstracijo ter napravili pravo mobilizacijo ter pohod proti njej. Iz raznih krajev so prihajali, bili so oboroženi in Celje bi doživelo lep pretep in škandal, če ne bi bila uprava toliko pametna ter s policijo nastopila proti orjuncem. Ko so izstopili na kolodvoru, so jih policaji že začeli dirigirati v stranske uliee, daleč od hotela, kjer je bila veselica. Nekaj orjuncev se je pozneje le privleklo v kavarno, kjer so streljali in je eden tudi smrdljivo bombo vrgel. S streljanjem in razbijanjem v kavami ter stanovanju g. Kosa so napravili krog
200.000	K škode. V hotelu «Union« niso mogli. Bili so celo tako predrzni, da so šli radi policijskega nastopa protestirata k šefu policije dr. Senekoviču. Ta bi dobro storil, če bi bil celo deputacijo zaprl. Pokrajinska upra va je izdala ta-le proglas: «Rojaki! Slovenci! Sinoči je bilo Celje prizorišče obžalovanja vrednih dogodkov. Nekaj domačih, nekaj pa od drugod prispelih mladih tjudij, katerih idealizem zlorabljajo gotovi brezvestneži v samopašne svoje namene, vzelo je brezpomembno nemško veselico, ki se je prav pod tistim imenom in v istem obsegu vršila tudi že lani in predlanskem, ne da se je na tem kdo izpodtikal, za povod nasilnega nastopa proti sodržavljanom nemške narodnosti v Celju. Peščici teh mladeničev uspelo je kljub obsežnim varnostnim ukrepom razbiti v neki kavarni šipe ter povzročiti približno 100.000 K škode. Po ustavi zajamčena je vsakemu našemu državljanu ne glede na narodnost in vero varnost življenja in imetja. Včerajšnje početje v Celju naperjeno je bilo torej proti temeljni določbi ustave in je zločin nad državo. Zločin nad državo je pa tudi zato, ker morejo taki dogodki roditi našim srcem neizmernega gorja ter izpodkopavati jako občutno naš ugled in v posledici tega tudi kredit naše države. Rojaki! Deloval sem za ujedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev in za sedanjo državo tega imena že takrat, ko je to pomenilo nositi svojo glavo na trg. Ničesar si torej iskreneje ne želim, kot da gre ta naša država s sodelovanjem vseh svojih sodržavljanov, ugledna in spoštovana po vsem svetu, v mirnem razvoju svoji lepi bodočnosti nasproti. Kar najresneje torej svarim pred ponavljanjem podobnih dogodkov. Ako bi te moje besede ne zalegle, pa izjavljam, da mi je ostalo dovolj trdne volje in eneržije
Iz Maribora.
MARIBORSKI OBČINSKI SVET.
Navdušenja ni!
Za pretečeno sredo je bil zopet sklical župan Grčar sejo občinskega sveta, da reši proračun, ki dela demokratom in socijalnim demokratom toliko težav. Le počasi so prihajali obč. svetniki. V dvorani je bilo vse mimo in tiho, kakor pred nevihto. Tuintam je stiskalo par svetnikov glave skupaj ter se razgovarjali najbrž o I tem, kaj bo s sejo, kaj bo s proračunom. Bilo je skoraj j že tričetrt na osem, ko so bile klopi socijalistov večino-I ma še prazne. Demokrati so bili polnoštvilno zbrani in 1 so kar koprneli po tistem blaženem trenutku, da bi J mogli oddati svoj glas za proračun in v blagor socija-5 lističnega župana. Ker so manjkali v dvorani skoro vsi I socijalni demokratski občinski svetniki in tudi župana f od nikoder ni bilo, so štirje svetniki Slov. ljudske stran-1 kc zapustili dvorano, češ, župana zopet ne bo, on ob-i struira sejo, kakor zadnjič; mi ne bomo več čakali. Ko j so naši občinski svetniki odhajali, pridrvijo v dvorano \ socijalni demokrati in iz svoje pisarne se prikaže tudi ( gospod župan ter otvori sejo ob tričetrt na osem. Naj-I prej kratko poroča, da je namestnik g. Jarha, g. Cejan ' odklonil mandat, odložil pa je mandat tudi g. Šenk , (NSS), ter bo vpoklican na njegovo mesto g. dr. Rav-j nik, pove tudi, da občinski svetniki NSS ne pridejo k j seji, ker imajo strankin občni zbor.
j	Župan se zopet blamira.
I Nato preide na dnevni red in poroča, da je zadnje glasovanje o proračunu bilo neveljavno, ker je manjkal en glas. Moralo bi biti po njegovem mnenju za proračun 17 glasov, bilo jih je pa le 16. Že pri tem poročilu se je videlo, da gospod župan še vedno ni preštudiral občinskega reda, ki zahteva za sprejetje proračuna absolutno večino vseh občinskih svetnikov da torej ne zadošča absolutna večina vseh navzočih svetnikov. To je že skrajno žalostno za župana avtonomnega mesta Maribora. Ker je bilo torej zadnje glasovanje neveljavno, zato se bo sedaj v nanovo sklicani seji zopet glasovalo o proračunu. Referent g. podžupan Druzovič se pripravi, da čita posamezne točke proračuna, o katerih bi se naj glasovalo.
Obč. svetnik dr. Jerovšek zahteva, da župan kon-; statira, ali je obč. svet sklepčen ali ne. Gospod župan j zatrjuje na vso moč sklepčnost občinskega sveta ter se I sklicuje na § 47 obč reda, ki pravi, da je obč.. sveš I sklepčen, ako je navzočih nad polovico ohč. svetnikov, in nad polovico jih je v dvorani. Dr. Jerovšek ugovarja: «.če zopet se vidi, da gospod župan ne pozna obč. reda, dasi bi se bil moral vsaj zdaj potruditi, da se g« nsuici.Poleg £ 47 še naj blagovoli g. župan prečitati tudi § 45 in 49 obč. reda, potem še le naj sodi o tem, ali je obč. svet sklepčen ali ne.« župan pregleda nato od dr. Jerovšeka navedena paragrafa in še le sedaj, po poldrugoletnem županovanju pride na to, da moral biti za proračun navzoči dve tretjini vseh obč. svetnikov in da mora zanj glasovati tudi nad polovico vseh svetovalcev.
Koliko je dve tretjini od 38?
Zdaj pa je bilo treba slavni večini rešiti težke računske naloge. Izračunati je morala, koliko je dve tretjini od 38. In pri tem računanju so odrekle vse moči ih zmožnosti g. župana in dične večine. V dvorani je bilo 25 obe. svetnikov in župan na vso moč trdi, da je 25 dve tretjini od 38, da je torej seja sklepčna. Dr. Jerovšek ugovar ja, da to ni res in da mora biti za sklepčnost navzočih 26 svetnikov. Župan in večina se ne dajo prepričati, da g. županu olajša računsko nalogo, izjavi dr. Jerovšek, da zapušča obč. sejo. «Zdaj Vas ostane 24 in izračunate si, ali Vas je zadosti, potem pa sklepajte dalje«. Socijalisti kričijo, ko vidijo, da proračuna že ne bo. Dr. Muley spozna situacijo, da ne bo nič, pogra-! bi klobuk in še pred dr. Jerovšekom zapusti dvorano, j Nesklepčna večina demokratov in socijalistov se potem razide — tudi g. župan jo mahne v Grajsko klet, kjer išče tolažbe pri dr. Kukovcu in dr. Lipoldu, ki sta pripeljala tje iz «sijajnega« shoda v Narodnem domu svojega Rebeka. Tako so se tolažili «pogoreli« bratje socijalisti in demokrati v prijateljskem objemu.
j Or. ju. na. Orjunci so sedaj po «Jutru« in «Tabo-I ru« razglasili svetu svoj odbor in tako odpadejo tudi za nas vsi obziri, da ne bi opisovali dr. Gazafuro, M lahko na osebah in imovini svojih sorodnikov doživi maščevanje italijanskih fašistov. Norci drvijo črez drn in strn in kjer ni pomoči, tam mora pač nastopiti javno mnenje ter se izraziti, da jih ne mara. Če se policija ne spozna v današnji «državotvorni« zmedi, potem naj vpraša javnost ter napravi magari kak plebiscit, kdo je proti in kdo je za Orjuno. — Po večini naj se potem ravna. — «Tabor« je postal organ Orjune, najprej je hotel prireditev «Männergesangsvereina«, četudi se vrši 10. februarja, deklarirati kot nekako nemško obletno manifestacijo v spomin 27. januarja leta 1919. S to demagogijo je «Tabor« začel, Orjuna pa nadaljuje ter se pripravlja na «akcijo« proti veselici «Männergesangsvereina« dne 10, t. m. — V petek, na praznik so sedeli v kavarni «Central« dr. Cr.zafura, dva Jurkoviča in pa «Kirchenräuber«. Mogoče je to «akcijski odbor« in bo v njem najbrž tuđi advokat dr. Igo Janc, ki je v Murski Soboti vsled svojih izgredov ter šikan po kavarnah izgubil svojo klijenhio. Posvetovali so se radi akcije proti veselici «Männergesangsvereina«. Naj se le posvetujejo in naj akcijo tudi sklenejo ter izvedejo, bodo vsaj izkusili, kaj predstavljajo in kaj nosi njihov «nacijonalizem«. — Če stopijo v «akcijo«, bo mogoče to najboljši plebiscit o stališču napram Orjuni in tudi policija bo morala pokazati, da se soglaša s svojim članom orjuncem Strnadom ali pa z večino mariborskega prebivalstva. In če bo policija tudi fašistovska ali Strnadova, Maribor Orjune ne bo trpel.
Cestni topoli. Na našo notico o izsekavanju topolov ob Koroški cesti smo dobili od okrožne gradbene sekcije poročilo, ki pravi: «Topoli so bili nasajeni svoje-časno (v Terezijanski dobi) ob vseh državnih cestah in sicer iz strategičnih in praktičnih ozirov, ker so služila svoječasno taka drevesa obenem za kažipot. Cela državna cesta od Trsta do Dunaja je imela taka drevesa. Tudi druge imenitne državne, ceste, kakor cesta Gorica— Milan, Tržič—Mestic (Benetke)—Padova, Milan—Turin
pc.em skoraj vse francoske in nemške državne ceste so ii vele taka drevesa. Vse državne cestne uprave, bodisi v Avstriji ali Italiji, v Franciji itd. so ugotovile, da tvorijo taka drevesa za dobro vzdrževanje cestišča velik neciostatek, ker napravijo veliko senco in onečeduje nji listje cesto Nadalje padajo pri vsakem vetru več ali manj debele veje na brzojavne in telefonične naprave ob cesti in jih poškodujejo. Ker so sedanji topoli velike starosti, deioma znotraj votli, suhi ali trhli, se je večkrat zgodilo, da so se povodom večjih viharjev porušili in napravili veliko škodo cesti in sosednemu svetu. Iz navedenih razlogov so državne cestne uprave polagoma odstranili vse topole ob cestah in jih nadomestile z jablani. Sadna drevesa so jako ugodna za vzdrževanje cest, ker delajo malo sence, nudijo gotovo krasno sliko in so koristne za ljudstvo, ki jih dobi poceni vsako leto potom licitacije. Tuuradno smo že davno nameravali odstraniti navedene topole, a nismo mogli te-I ga storiti, ker bi ođstranitveni stroški znašali več, ka-I kor pridobitek iz prodaje lesa, ker kakor je vsakemu I strokovnjaku znano, je topolov les zelo slabe kakovosti I in nima nobene vrednosti. Sedaj se je jaATil v tukajšnji i pisarni lesni trgovec Košak, ki je stavil prošnjo, da mu I državna cestna uprava odda v odstranitev cestne to-I pole. O zadevi smo poročali tuuradno gradbeni direkciji j za Slovenijo, ki je z odlokom št. 7565 z dne 4. januarja ! 1923 odobrila oziroma sprejela ponudbo in oddala dre-I vesa Košaku. Ponudba je bila za državno cestno upravo ; zelo ugodna, ker plača Košak za les veliko svoto, razim j tega pa se je zavezal, nasaditi namesto vsakega drevesa, j dve mladi jablani prve vrste. Država ima lep dobiček
ao ljudstvo bo imelo korist, ker prvič bodo rastle mesto nekoristnih topolov lepe jablane, drugič bo cestišče boli suho, tretjič pa bo nevarnost za vedno odstranjena da se pri viharju eno ali drugo drevo poruši in brzojavne m telefonične naprave ne bodo več trpele. Opomnimo ila se je brzojavni urad zahvalil za odstranitev topo-’ tov. Ako se hočete osebno prepričati o resničnosti gori-navedenega, N am govolim vpogled v luuradne tozadevne akte m pogodbe«. — če bi bili to takoj povedali, bi dose bolje. .Naj se navadijo javnost obveščati še pred-no kaj začnejo.
i lačevanje občinskih doklad. Mestni magistrat opozaija hišne posestnike, da se letos ne bode doposla-lo poštnih položnic za plačevanje občinskih naklad in sicer vsled tega ne, ker se v pretečenem letu niti polovica hišnih posestnikov ni poslužila položnic in torej nista imela delo z dostavljanjem in izdatki za položnice zaželjenega uspeha. Pač pa lahko dobijo oni hišni posestniki, ki želijo vplačevati naklade po položnicah, iste pri mestnem knjigovodstvu proti odškodnini 5 para za komad.
Plesni venček Udruženje invalidov, ki se vrši danes, ob 20. uri v Götzovi dvorani pod pokroviteljstvom g. okr. glavarja dr. Lajnšiča, obeta postati prav prijetna dobrodelna zabava. Doslej se jili je že veliko odzvalo vabilu in kdor se še ni, stori lo gotovo danes in si nabavi če druzega ne, že iz pijetete vstopnico, ki jo dobi za 10 dinarjev v vseh tobakarnah. Pri večerni blagajni stane vstopnica 15 dinarjev. Toaleta promenadna. Svira vojaška godba.
1 rgovsko bolniško in podporno društvo naznanja svojim mariborskim članom, da mora od sedaj naprej vsak član, ki oboli, zahtevati nakaznico za zdravnika, zdravila in ako potreba tudi za bolnico pri Trgovskem gremiju, kjer se nahaja poslovalnica društva. Isto velja tudi za obolenje družinskih članov ter je dosedanja začasna praksa, da so člani brez nakaznic obiskovali zdravnika, s tem ukinjena.
Esperantsko gibanje. Esperantsku društvo v Mariboru priredi v bližnji dobi širši javnosti pristopen tečaj iz esperantskega jezika. Udeleženci naj se oglasijo Ndo yš:£tega 11, februarja 1923 v pisarni predsednika dr. Haas, Sodna inlCS !4r
P tistvo hišnih najemnikov za Maribor in okolico pripori* .i svojim članom za slučaj, če se s svojim hišnim gospodarjem ne morejo za najemnino pobotati, ker stavijo gospodarji previsoke zahteve, da plačajo dosedanjo najemnino tudi za naprej. Ako bi je pa hišni lastnik ne hotel sprejeti, jo naj založijo pri mestnem magistratu, če stanujejo v Mariboru, ali pa na okrajnem glavarstvu, če stanujejo v okolici. Kjer se najemnina na novo določa, naj se določi v skupnem znesku, v katerem je zapopadeno vse, i« je: najemnina, gostaščina, vodarina, kanalska pristoj-biia (kjer se plačuje), stroški za razsvetljavo stopnic, za izvažanje smeti, pepela, fekalij in za ometanje glavnih dim nikoV, ker ni V novem pravilniku nikjer govora o teh posebnih plačilih. Ta običaj je veljal že od nekdaj in do 1.
7.	1921 in so ga mnogi posestniki obdržali tudi zadnjo poldrugo leto. Dejansko je to deljenje brez vednosti, ker so zne ski za izvoz odpadkov in za ometanje dimnikov ravno tako podvrženi hišnemu davku, kakor najemnina sama in sicer fadi za slučaj, da plačujejo te zneske najemniki naravnost podjetniku. Kar se pa tiče podnajemnikov, ima po zakonu lastnik pravico, da je deležen podnajemriine, ki jo dobiva najemnik z oddajaijem posameznih stanovalskih delov in sicer za opremljene prostore 15, za prazne prostore pa?>0%. Najemnik pa ima dolžnost lastnika o oddaji v podnajem obvestiti s točno označbo najemnine, ki jo prejema.
Živinski sejmi v Mariboru so od pokrajinske vlade r Ljubljani do preklica prepovedani.
a G, FELLS:
Zgodila o nevidnem človeku.
20
»Slabo dovolj zame- da so tile trapasti vaščani zvedeli za mojo skrivnost, sedaj pa mi hočete še moje knjige °Tjes^'Tn?i° et^no rešitev —! Sreča zanje, da so pobeg-nili. — Tule sem —f Nihče ni vedel, da sem neviden —. In sedaj, kaj naj storim?«
kj i. naJ i‘az storim?« je vprašal Marvel polglasno.
»Lvenelo se bo. Po vseh časopisih se bo bralo —. Vse bo prezalo name —. Ljudje bodo pazili —
Glas je divje zaklel in utihnil. Obup na Marveiovem obrazu se je poglobil. Korak mu je zastal.
»Naprej!« je zapovedal glas.
Marvelov obraz je dobival sivkasto barvo med rdečimi pegami.
»Da ne izgubiš knjig, budalo!« je rekel glas ostro.
»Dejstvo je«, je nadaljeval, »da vas hočem in moram uporabiti za svoje namene —. Igračica ste v mojih rokah. Ampak moram —!«
»Uboga igračica sem!« je tarnal Marvel.
»Da —!«
»Najnesrečnejša igračica —!«
»Nisem močen, — slaboten sem —f« ie pristavil po kratkem molku.
»No —•?«
»Moje srce je slabo. Tisti posel pri »Poštnem vozu« sem opravil, seve. Ampak — onesvestil bi se bil skoraj?«
»Nimam živcev in moči za taka podjetja —.«
»Podkuril vam bom!«
»Rajši ne! Ne bi vam rad zmešal vaših načrtov, veste. 1 a lahko 'oi vam —. Iz same hudobije in jeze —•.«
»Ne drznite se!« je svaril glas s poudarkom.
»To je krivica! Priznati morate —. Mislim, da imam pravico —,«
Marvel je stopil nagleje in nekaj časa sta tiho nadaljevala svojo pot. —
»Vražje težko je!« je iznova poskusil Marvel.
Brez uspeha —. Poskusil je drugo.
»Cernu nosim tole —?« je vprašal nestrpno.
»Molčite! Pazil bom na vas! Storite kar vam rečem! In prav bo. Bedak ste in še mnogo druga, pa storili bodete!«
»Povem vam, gospod, jaz nisem za tak posel! Brez zamere — pa jaz nisem za to!«
»Molčite, če ne, yam zlomim roko!« je pretil nevidni človek. »Tiho sedaj —! Premišljevati moram!« —
Dvoje rumenih luči je zasijalo skozi drevje in cerkveni stolp se je pokazal v večernem mraku. Bližala sta se vasi.
»Držal vas bom za ramo po vasi«, je prosil glas. »Pojdite naravnost skozi njo! Ne delajte neumnosti! Nesrečni bodete, ako ne ubogate!«
»Vem!« je vzdihoval ubogi Tomaž Marvel. »Dobro vem!«
Potrtih korakov je stopal skozi vas s svojim bremenom pod pazduhami in je izginil v temi onstran zadnjih hiš —.
XIV.
Zlato, ki potuje po zraku —.

s'	'“-V
Drugi dan ob desetih predpoldne je sedel Tomaž Marvel neobrit, zamazan in prašen na klopi pred neznatno krčmo v okolici mesta Port Stowe. Roke je tiščal globoko v žepe, pogosto je napihoval lica, utrujeno je izgledat, nemiren je bil in nič dobro se ni počutil.
Poleg njega so ležale knjige. Obleko sta pustila v borovju blizu Bramblehursta, ker je nevidni človek izpre-menil svoje načrte.
Nihče se ni brigal zanj. Vkljub temu ja kazal Tomaž Marvel naravnost vročinski nemir in skrajno zbeganost. Zdaj pa zdaj je radovedno in poželjivo potipal z roko po žepih.
Skoraj celo uro je tako sedel, ko se mu je približal
S
se vedno Ie najboljše in najcenejše za domačo potrebo vsakovrstno manufakturno, kakor tudi tekstilno blago pri stari in zelo znani tvrcki
KfiRQL W0RSCHE, Maribor, Gosposka ul. 10
Pepje za postelj©!
Gozdna ulica št. 6, S—6	§1
postaren mornar. Iz gostilne je prišel in prisedel k njem«; na klop.
»Prijeten dan!« je začel.
Tomaž Marvel se je strahoma ozrl krog sebe,
»Zelo prijeten!« je odgovoril.
»Pravo vreme za tale letni čas!«
»Zares!«
Mornar je izvlekel zobotrebnik in je bil nekaj čas® zaposlen. Med tem je z udobno brezskrbnostjo pasel oči
zlatniki usuli v žep sosedu, čudno se mu je zdelo, kako pride beraški človek do zlata. In lotil se je predmeta, ki mu je že vse tisto jutro vznemirjal možgane.
»Knjige ?<< je vprašal, ko je opravil svoj posel z-zobmi.
Marvel se je stresel.
»O — da, knjige«, je odgovoril.
»Čudne reči so včasi v knjigah!«
»Verjamem!«
»In čudne reči so včasi tudi zunaj knjig!«
»Zares!« je dejal Marvel redkobesedno, se' ozrl po-tovarišu in nezaupljivo pogledal krog sebe.
»Čudne reči se na primer berejo v časopisih!« je nadaljeval mornar.
»Da!«
»V temle časopisu!«
»Ah 7—!«	*
»Tule na primer«, je nadaljeval mornar in njegovo-oko je mirno in odločno počivalo na Tomažu, »tule na primer je popisana zgodba o nekem nevidnem človeku.«
Tomaž Marvel je skrivil usta, se počehljal po licu in ušesa so mu gorela.
»In kaj bo brati v njih jutri — (O Ameriki, o Japonski?« je plaho vprašal.
»Ne eno ne drugo. Tule!«
»O Bog!« se je prestrašil Marvel.
»Ako pravim tule«, je dejal mornar, »ne mislim, efe kje v tejle krčmi, ampak tod nekje.«
Marvelu je vidno odleglo.
»Nevidni človek — ? In kaj je z njim?«
»Vse mogoče!« je odgovoril mornar in pozorno
reči!« je pov
o opa-edal s
zoval Tomaža. »Vse —- mogoče poudarkom.
»2e par dni nisem videl nobenega časopisa.
»V Ipingu se je začelo.«
»Za —• res — ?«
»V Ipingu. In odkod je prišel, tega nihče ne ve. — Tule je: »Čudna zgodba iz Ipinga.« In časopis pravi, da je stvar zelo sumljiva, —- zelo sumljiva.«
»O Bog —!« je vzdihnil Tomaž.
»In zelo čudna je tale zgodba! O nekem majorju in © nekem zdravniku se govori. Videl sem ga, ali pravzaprav nisem ga videl. Bilo je, pravi, v gostilni pri »Poštnem vozu« in nihče ni vedel o njem kaj posebnega, pravi. Dokler mu niso bili strgani povoji z glave, pravi. In videli so., pravi časopis, da je njegova glava nevidna. Takoj so ga hoteli prijeti, toda, pravi, vrgel je od sebe svojo obleko. In ušel jim je. Pa šele po hudem boju, pravi, in grdo je poškodoval ubogega policaja Jaffersa. — Zanimiva zgodba, kaj? Imena in vse —.«
»O Bog —!« je mrmral Tomaž Marvel in nimireno gledal krog sebe ter štel zlatnike v žepu. Nove, čudne misli so mu prihajale. »Zares čudno!«
»Kajne! Zelo čudna zgodba, pravim jaz. Nikdar poprej še nisem čul o nevidnem človeku, nikdar še ne —. Ampak dandanes se čuje toliko čudnih reči, da —.«
»Vse tisto je storil, pravite?« je vprašal Tomaž in se delal malomarnega.
»Ali ni zadosti, kaj?«
Se ni več vrnil? Ušel je in nič več?«
»Nič več —?! Pravim, ali ni že to zadosti?«
»Čisto zadosti!«
iasfe.
(Dalje prihodnjič.)
vsako množiao borov S m dolgih in 35 cm debelih. Pavel Ledinek, sod»r,
Maribor.
oblastveno izprašani zidarski mojster
Eadvanje 3©, pri IvdsirlToox-CL
se priporo®# «a vsa v to stroko spadajoč* nova i a popravilom
dala.	1-3 5J
VctetrgevlRB z ptamesem in drvmi na debelo =	sa dtebno
F. & A. um»
Slovenska ul. 8 Telefon S44
CENIK i	£“10 55
1PJBEMGG v vsaki množini na dom postavljen po Dili. 32, 37, 42, 45 23 DRVA: bokova .eia na dom postavljena la Din. 700, Ha Din. 625 za IUKGEZAK A 20 cm dolga na dom postavljena la Din. 50, Ila M1HKA fmeteTlolga vezaza (odpadki) Din. 027 za kg na dom postav-
'irelda se sprejmejo šemo r pisarni v Slovenil« al. 8,
V globoki žalosti naznanjajo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš predragi soprog in oče, gosp; d
dr. Franc Voušek
dvorni svetnik v p.
danes !ne 2. februarja 1923, ob V* 9. uri zvečtr, previden s svetimi zakramenti po dolgi, mučni bolezni mira o v Gospodu zaspal.
Zemeljski ostanki predi agega rajnkega so prepečejo v Braslovče v Savinjski dolini, kjer se vrši pogreb v pondeijek, dne 5. februarja 1923, ob lO.uri.
CELJE, dne 2. februarja 1923.
Odgovorni urednik: VI«do PtiieujA'?.
Tisk tiskam« sv» CSrik v Maribora.
konzorcij «Strafe«»