Leto V., štev. f94 LJubljana, nedelja, 17. avgusta 1924 Puštuina pavšallran* Cena 2 Din Uha|a ob 4 zjntra]. Stane mesečno 20-— Din U inozemstvo 30-— . neobvezno Oglasi po tarifu. Uredništvo: Viklošičeva cesta št. 16/1 Telefon St. 72. Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Upravništvo: Ljubljana. Prešernova ul. št 64. Telef. št 36. Podružnici t Maribor. Barvarska uL L Celje, Aleksandrova c. Račun pri poštn. čekov zarodu štev. 11.842. Ljubljana, 16. avgusta. Niso pretekli ni trije tedni vlade «žare nega bloka > in že je pred vso javnostjo dokazana vsa njegova ne-možnost. Nemožnost v vsakem oziru. Od praznih fraz ne more Dihče živeti, pa tudi državna politika se _s plehko krilatico o ^sporazumu* voditi ne da. Nikjer ni ni najmanjšega znaka, da kilo drugi razun zapeljanega gosp. Davidoviča hoče «sporazum». To, kar hoče Radič, je razpad naše države, in kar hočejo klerikalci, je v besedi bolj prikrito, a v stvari k*o. kar želi Radič. Dan na dan eksplb! 'ajo miue, ki jih polaga Radič držt-.i, vse to po predhodnem »sporazumi!-ne po spo razumu v Jugoslaviji, temveč po čriu Moskve, da se razžen Jago. ja, ta najtrdnejši vogalni kan.en , sistemizacije Balkana. Po vsem. kar z redko iskrenostjo vsak dan izbrblja g. Radič, jc ta načrt od dne do prozornejši. Potem ko so se mu potrgaie nitke v Rimu, so se ootoni Moskve in njenega zlata trdile v Sofiji in v Albaniji. In kar je pri vsem tem najbolj tragično: v teh peklenskih načrtih služi Radiču kot orodje — Ljuba Davidovič! 0 sporazumu torej nikjer niti najmanjšega nastavka. Nasprotno strasti so napete kakor nikdar doslej. Politični umori, nasilja in najgrši teror so jia dnevnem redu. Radič odkrito prizna. da naj mu bo državna administracija pod bavidovieem sredstvo, »da se doseže eilj». Zato treba zadušiti v.-e one elemente mod. Hrvati, ki priplavajo narodno edinstvo. da na odločilni dan ne bo nikogar, ki bi še še mogel zoperstavljati. Spretna poteza samostalnega demo-. kretskega kluba, da je sam izdelal drakoničen zakonski načrt za pokončanje korupcije in celo predložil komiki,)©. ki naj pregleda vse delovanj? Pašič - Pribičevičeve vlade, je bivši opoziciji izbila iz rok tudi agitacijo s korupcijo. Ljudje, ki kaj takega j predlagajo, morajo imeti čisto vest. 10 vidi vsa javnost. In tudi naš škof. po- ' zvan. da razkrinka časopise, ki so po pisanju v njegovem «SIoveacu» prejemali denar, je utihnil in nikjer ni .rajmaiijšega sledu o kakem razkriu-\canjn». Parlament zopet ni sposoben delati. prav kakor je to trdila prejšnja vlada v svojem predlogu, da se razpusti Narodna skupščina. Kc je nastopila nova vlada, so it.- • formirani politični krogi takoj uvideli. J da ji je namen biti poslednji poskus, j da se sprtvi federaliste in avtonomi-ste k pameti. Zlat most se jim je 'nudil. zavržejo svojo zastarelo državno-r\'i vno brkljarijo in se obrnejo v realno politiko. Koga so prijeli radi ■•• korupcije*, kje je videti zmanjšanje fcrt-men in izboljšanje adiniaish-adjo? Nikjer ni niti enega razveseljivega ; java realnega dela! Samo nože brusijo da bi po oslabitvi državnega aparata začeli poslednjo bitko, ki naj fc"V'ča z razkosanjem Jugoslavije. Deklaracijska debata ni doživ. la ni ene ' R-S' t\e na adreso držav ■ i:i r !.i - >• i a«: novih mogočnež?.'. N-e j. zastrupljeno in zakrknjeno z ;a-niimi nameni a pod nedolžno kiin-K'i «sporazuma». Oni, ki so mjslili, da se zaupanje •••vira z zaupanjem, morajo danes vid-j-' da temu ni tako. NajVečje zatikanje, ki se ga moro strankam pokloniti - ''-m. da se-jih pozove na vlado, se je rlačalo z drznimi žalitvami in nesram-ivi nehvaiežnostjo. Zlati most, zgrajen žrtvovanju državi brcznogi-jao lih, so ljubljeni sinovi podrli, meda se po njeni vrneio v no/itivno s'. urno delo lia izgradnji naše države Vlada gosp. Davidoviča jo žo danes I: I adla. Ona samo še vodi posle, do-- ne bo tudi formalno razrešena. '' pade v grob poslednja zauplii v..-, .la se pri izdajalcih z dobroto ksj doseže, ž njo pa bo zrastel tudi ;" "-ten križ na grobu idej.\ ? ko jo V >1.? zaniamila velik del Sloven- rv. !.:■ bo neslavno zakopana avtonc-roMična ideja, ta igra slovenske sla '' hi nialodušiiosti. ideja iidoricrma '"•/.a-Iniakov brez ustvarjajočega nole-i rit lika vi sad klerikalnega zn-trup- Vlada v obupnem položaju NEPRESTANO KOMPROMITIRANA OD RADIČA^IN SEPARATISTOV IZGUBLJA ZAUPANJE VLADARJA- -• VČERAJŠNJE. A\ ~ RFFFRAT LI DAVIDOVIČA NA KONFERENCI MIMS1KUV- — vc-_ REFERAT MED MINISTRI- Beograd. 16. avgusta, p. Dopoldne ob avtoriteta in dostojanstvo vladarjevo s Londonska konferenca končana IK ° vf SSS8S& ŽE ODHAJAJO- strani Toditelja najjačje vladine grupe. Včerajšnji dogodki t Za£r?ln so situacijo le še poslabšali. Separatistični demonstranti so na klice: Zivio kralj, živela Jugoslavija!- odgovarjali s klici: Dolje z njimi! Živela republika, živela Radič in Nastas Petrovič! V diskusiji se je pokazalo, da ii te situacije ni izhoda. Cim vlada desaviiire Babica ter se oficijelno postavi proti njemu. je izgubila svojo najjačjo oporo in svojo večino v parlamentu. S tem si sama odseka vejo, na kateri sedi. Ako pa vlada Badiča ne zavrne, je definitivno izgubila zaupanje v svojo lojalnost in korektnost ter se tudi upropastila. Ministr. so v razgovoru zaman iskali izhoda iz te mr.čne dileme ter so po 8. uri razburjeni zapuščali kabinet_*ninistrskega predsednika. Značilno za situacijo je. da je ukazni komitet •ministrov, ki pripravlja imenovanja režimskih eksponentov na vodilna državnopravna mesta, ustavil svoje delo. Današnja seja je bila odpovedana. Notranji minister je bil nesel v avdijenco nekaj ukazov. Podpis istih pa je odgoden. ODHOD KRALJA V TOPOLO. Beograd. 16. avgusta, p. Nocoj ob 18.30 sta se odpeljala kralj in kraljica v Topolo, da se udeležita jutrišnje spominske svečano?'! ob priliki obletnice smrti pokojnega kralja Petra. Parastosa se udeležita tudi ministrski predsednik Davidovič in predsednik zbornice Ljuba Jovanovič. 10. je prišel predsednik narodne skupščine Ljuba Jovanovič k ministrskemu i predsedniku Davidoviču in je imel z njim 1 precej dolg porazgovor. Ta konferenca j« v zvezi s sinočjo avdijenco Jovanovičevo in se ji pripisuje velika politična važnost. Ves dopoldan Davidovič ni dobil vabila v dvor, kar je v vladnih krogih po-vzri dlo konsternacijo. p,, sestanku s predsednikom Narodne ■ čine je g. Davidovič konleriral z no-.m ministrom Nastasom Petrovičem, -met konference so bila sporočila go-poda Jovanoviča o stališču krone. Neposredno po razgovoru s Davidovičem je Nastas Petrovič zaprosil za avdijenco ter je bil ob 11. uri sprejet od kralja. Pri svojem povratku iz dvora je odklonil vsako informacijo ter se jc podal naravnost zopet k ministrskemu predsedniku, pri katerem je ostal v dolgem razgovoru. Kasneje je imel Davidovič seslanek i vojnim ministrom Ha'žičem. V političnih kr.;gih komentirajo dejstvo, da sc minister vojne in mornarice udeležuje vseh važnejših poslov vlado, tudi kadar gre za zadeve čisto notranje politike. Danes je bil general Hadžič vse popoldne stalno v ministrskem predsedništvu. To vse smatrajo kot nezaupanje krone napram vladi in javno se govori, da izvršuje vojni minister nekako radzorstvo v kabinetu. Po svoji konferenci z g. Davidovičem je general Hadžič odšel v dvor. Končno je popoldne ob 6. bil pozvan tudi g. Davidovič v dver. Avdijenea ie trajala pol ure. Ministrski predsednik se mučen utis nastopa ministra je vrnil skrajno rezerviran ter je takoj sušnika-. sklical nujno konferenco ministrov, ki je ' ........ _ trajala do 20. zvečer. ' Beograd, 16. avgusta. r. Vcer ^n go- Na tej konferenci je g. Davidovič spo- j vor ministra prometa Sušn.ka pr. otvont-ročil. da je nadaljevanje sedanjega stanja vi ljubljanskega velikem »va v napra-sk(raj nemogoče. Krona nikakor ne more vil v tukajšnji javnosti ni;no mučen utis. dopustiti, da sc Radič v isti sapi. ka raz- Zlasti je separatistična dekiaraeja kralj, laga in znova podčrt a svoje prevratne ; jugoslovanskega ministra razočara a tud, ideje, identificira z vlado, ne da bi vlada vladine kroge, ki očitajo dr. Korošcu, da temu ugovariala. To je nevzdržna sitna-1 premalo pazi na svoje ljud: ter dopušča. tla ki zahteva neineta rrzčiščccia. Oc-. da. klerikalni ministri pripravljajo vladi . spod Davidovič je zlasti poudarjal, da težkoče, katere so poleg Radičevih vec j vir.-'?, nikakor ne sme trpeti, da se krši j kot odveč. London, 16. avgusta, j. Londonska konferenca ie končana. Pogajanja o porubr-skem vprašanju, ki so se včeraj pričela s francoskim ministrskim predsednikom j ter belgijskimi zastopniki, so bila danes turodno zaključena. Sklenjeno je bilo sledeče: Francoski in belgijski ministrski predsednik zagotovita v pismu na. državnega kancelarja, da bo Poruhrje najkasneje v enem letu izpraznjeno, t. j. do la. avgusta 1925. V svojem odgovoru sporoči državni kancelar. da je vzel to izjavo na znanje in da pričakuje, da bodo prizadete pokrajine v zvezi z londonskimi pogodbami v čim krajšem času izpraznjene. . . Francozi so dalje obljubili, da bodo zasedbo napravili čim manj občutno in da bodo skušali omejiti vse vojaške ukrepe pismi, v katerih se v imenu angteške vlade pridružuje sporazumu glede vojaško izpraznitve Poruhrja. V posvetovanj" delegacijskih šefov (»svet StirinajstorioeV, ki je sledilo neposredno gornjemu razgovoru, so bili storjeni zadnji sklepi o stvarnih dajatvah. Zaključna, seja se je vršila, oh pol 7. zve-Cer v veliki dvorani Foreign Offi.-ea in je trajala do 9.. na seji je Macdonald kot predsednik konference podpisal zaključni protokol, ostali delegacijski člani pa so ga šifrirali. Nemška delegacija bo iutri zjutraj zapustila London ter prispela v podeljek zjutraj v Berlin. Francoska delegacija in večina drugih se odpeljejo iz Londoms v poodeljek. Konferenca je trajala 31 dni, dočim je Mto sKusau omejili vse ......i— - „ 1f. , . 17 Kocčnoveljavni podpis pogodbe je do- bila sprva proracunana na- 10 dni. 17 dni .. . , itn- - ^..rr^rvl^ med 7.arejniki, oa SO ločen za 30. t. m., ko jo bodo vsi v po-štev prihajajoči parlamenti odobrili. Na dnn podpisa bodo francoske čete odšle iz mesta Dortn und in bližnje okolice ter iz ozemlja, ki je bilo zasedeno izven Poruhrja v sviho zavarovanja francosko-belgijskih ojieracij v Poruhrju. Francoski in fcelsriiski železničarji hodo odpoklicani. London. 16. avgusta, j. Pogajaja o vprašanju izpraznitve Poruhrja so traja -o trajala poganja med zavezniki, da so ustanovili podlago, na kateri so se pri čeli razgovori z Nemci. 14 dni so se potem vrstila medsebojna pogajanja Macdonald je v svojem mojstrskem zaključnem govoru označil londonski protokol kot prvo mirovno pogodbo evropskih narodov po vojni v zavesti, da je treba pustiti vojno razpoloženje in mentalitc-to vojnega časa. Vladinovci med seboi MEDSEBOJNO NEZAUPANJE. - PRITOŽBE DAViDOVICEVCEV. -« S A M O U P R A V A » OBJAVLJA SLUŽBENO. DA SE KLERIKALCI PONUJAJO RADIKALOM. Beograd 16. avgusta, r. Dogodki da- i srečilo poriniti ga na drug resort. Sedaj naMiiega dne sc v političnih krogih živo klerikalci neprestano izsiliujejo spremem-komentirajo. Vsi znaki kažejo, da se na- be na uradniških mestih v Sloveniji. Po-glo bližamo formalni otvoritvi nove krize. , dobno se obnašajo Spahovci. Dav.dovi-Iz Davidovičeve okolice se danes odkrito ' cevi pristaši nocoj odkrito govorijo, da govori da je Radič «vse podrl, in da so bi bilo najbolje likvidirati sedanje neznos-mu pri tem krepko pomagali klerikalci, no stanje ter odnesti vsaj še nekaj poh-Davidovičevci se sedaj bridko pritožuje- tične repatacije. jo, da so postali žrtev svoje dobronamer- ; Brhko se pritožujejo tud, nad nelojal-nosti Bili so od vseh strani nalagam. Iz i nostjo klerikalcev, ki zc .sčejo prilike, da j radičevskih krogov so dobivali informa-! bi skočili v naročje — radikalom, v tem i Vl/iomt^j" ----------------w m _ la med nemškimi ter francoskimi in bel-I t,Kl lCAVJF FR4.\COSKEGA PARLA gijskimi delegati do 3. popoldne. Nemški > ^ - MESTA gENATA. delegaciji se je posrečilo v tem tako vaz- . ' , ,- io riane« nernu kaneelariu tri. Macdonaldu pa dve , Matteottijevo truplo najdeno -O iT. DALEČ OD ^ V JgJJUl - TRUPLO BAt- ssK Runa nn-tob« nekom (ro.ii m v mm. ^.^ii^ok«. v rojstni toj i*oMut«^ Jf " L;;., Pole"- te,ra so odit one demonstracije. . r.e potez? Jlatteotuja. i oit_ ■ j . t„ ^ pre(i dnen so spoznali truplo po zlatem plombira- ^ " to K so jo nem zobu ter po poročnem prstan«, na, 1, pn Scg^fj^v donmevi. Tniplo je bilo golo. ker so morilci naj- spo znal, za Mdtteottij^ brže slekli obleko, da otežkočijo agr.c- da hokjev 1 ck)V sciranje. Vse. telo je silno —esar-.^kah^ pg^m P^. ^ ieno uv/. pcjKiIane so truplo popolnoma iz- Sokolsk? dn vi v Zagrebu cijc, da bo velik del HRSS se odcepil od Radiča ter pričel z realno politiko, katere predpogoj jc brezpogojno priznanje države. Klerikalci in Spahovci zopet so trdili, da hočejo lojalno sodelovati ter polagoma zapustiti svoje avtonemistične zahteve. Tako so Davidovičevci od prvega dne predmet mistifikaciic, pa tudi izsiljevanja. Morali so spočetka celo pristati na to, da naj bo dr. Korošec notranji minister in lc s težavo sc jim jc po- ,?Pazite er a DIPLOMATI PRI ZUNANJEM MINISTRU. Becgrad, 16. avgusta, r. Ministra zunanjih zadev so posetili včeraj tuii dipl■>-matični zastopniki: Francije, Nemci e, Združenih držav, kakor tudi odpravniki poslov Avstrije, Češkoslovaške, Grčije in Poljske. Cilj poseta je bil čisto informa- 1 tivne nature. OBUPNO POLUSLUŽBENO SVARI DA DEMANTIRA Beograd, 16. avgusta, p. Nocojšnje zem-ljoradniške Novosti prinašajo očividuo na željo vlade članek 1'azite. gospod Ka-dič?, ki.pravi, da so usoda ali razne oko!-; nosti napravile iz Stjepana Itadiča političnega voditelja hrvatskega n;yoda. Nekateri trde odkrito, drugi zopet zlobno, da hrvatski narod, ki je dal Strossmayer ja i in Starčeviča. ni zaslužil, da ima za svojega šefa človeka, intelektualnih in mo-rahlih kakovosti Stejpana Radiča, Pa se ! pa da ta pojav psil-ološko razlagati, ako se vzame v poštev mentaliteta hrvatskega plemena. Zato sta delala razne poskuse žo pokojni Stojan Protič in sedaj Ljuba Davidovič, da prideta Radiču v okom. Uudisi kakorkoli,> nadaljujejo Novosti- naj nam bo prijetno ali neprijetno, primorani smo ugotoviti, da je ključ polo-r\ja danes v Zagrebu. Radič nosi danes usedepblno odgovornost pred svojim narodom, svojo vestjo in zgodovino. Mi smo storili vse. da odstranimo ovire. Ako ima Stjepnn Radič v sebi lastnosti pravega voditelja. bo brez kolebanja ubral edino pravo pot. Ako ne bo šel tej poti brez ugovorov, potem v resnici ne bi bil vreden velikih svetinj hrvatskih generacij. Danes je vrgel Radič svoj narod v vrtinec viharja, ki bo nas vse stal mnoge oziru vsebuje senzacijo članek včerajšnje Samouprave, ki ugotavlja, da sc klerikalci doma delajo najostrejše pr l:\uike radi-kalske stranke v mome.v.u, ko njihovi ljudje in njihovi voditelji tukaj v Beogradu išče io stikov z rad tkalci in z radikal-skiini prvaki in delajo radikalni stranki j komplimente, v želji, da z njo sodelujejo. Take periidijc m takega nepoštenju.ji bi io redko kdaj pri političnih strankah." POZIV | inozemstva. Zaradi tega se je dinar, ko so vse tuje valute v Curihu padle, obdržal i tam na svoji višini. Na našem tržišču so i padle vse valute, le Pariz in Curih sta 16 avcusta. r. Davi so se za- j porastla. Narodna banka je večkrat in-čcle^efovadnt' tekrne. Ob 10. dopoldne jc > tervenirala, a je ponujala blago večinoma bHa seja starešinstva JSS v poslopju re-j predrago. Promet je bil ves teden mm- "'pekirdopoldneva*so šli češki Sokoli | "v"današnjem svobodnem prometu se v na grob ustanoviteljev hrvatskega Sokol- efektih ni nič poslovalo. V devizah je bila stva dr Josipa Fona in F. Hoftmanna in ! tendenca slaba in promet minimalen Do-poloŽUi' tiani venec z napisom - Prcdscd-: š,„ je do zaključka v deviz, na Ne^Vork ništvo COS ustanoviteljema hrvatskega po 80.75. končno pa sc je culo e blago . . Zabeleženi so nastopni tečaji. Dmia] Tekom dneva ie prišlo novih 2000 So- 0.11425 blago, Italija 365 blago. London koTov. med niimi mnogo iz Slovenije in ob i 3G8.5 denar. Pariz 457^5 denar, Prag, 14 Turopoljci in Medžimurci v slikovitih 241.5 denar in Švica lo3l blago, narodnih nošah. Jutri pride še tisoč čla- j , * , v v -l- nov Zveze kmečkih sokolskih čet iz Hr-! CURIH: Beograd New-Yoik 5^ ■ -> L O STJEPANU RADIČU SVOJE IZJAVE dragocene žrtve. Mi tu v Beogradu smo bili prvi. ki =mo priznali svoj greh in smo pokazali pripravljenost, da ga popravimo. Danes ne zahtevamo od Itadiča nič drugega, kakor da nam pride nasproti z istimi čustvi. Sicer. g. Kadič. morate biti pripravljeni, da nastopite pot, ki jo j- še! Matija Ou-hrvatski kmelski kralj, ako hočete Napraviti poskus, da postanete predsed- vatske. . ... Popoldne ob 4. se je začela na vesehe-nem prostoru velika sokolska veselica, ki ic trajala do pozne noči. Incidentov danes ni bilo. London 24.08, Pariz 30.22, Milan 23.90, Praga 15.85. Budimpešta 0.0070. Bukarešta 2.40. Sofija 3.85, Dunaj 0.007475. NEW-york: Beograd 124.50, Pari* 570.50, Rim 452.25, Praga 299. i london: Beograd 305, Rim 100.56. Dunaj 322-OOfi. Praga 152.75. nik hrvatsko lep i 1,1: Mi ne grozimo kakor drirri. Toda mi menimo, da smo zadeli pravo misel poštenih iu odkritosrčnih rodoljubov, ako pravimo javno: Pazite g. Radič!* Ta članek se smatra kot poskus dobiti od Kadiča odgovor, ki bi olajšal obupno situacij' vlado. Istočasno ie pa članek tudi dokaz notiauie slabosti vlade, ki se z Kadi«--ni ne upa naravnost in iskreno "Ov-oiiti. Javnost o radovedna, kako bo ttadič reagiral na članek, o katerem se I trdi. (la je bil spisan na željo samega predsednika vlade. Došli so zrpet novi modni listi-Dobe se v kniigami Tiskovne Zadruge v Ljubljani, Prešernova Ul 54« nasproti glavne pošte- TEDENSKI BORZNI PREGLED. Zagreb, 16. avgusta. V efektih je bila tendenca tudi ta teden zelo slaba. Lahno poslabšanje položaja na dunajskem tržišču v početku teo na j- bilo za naš trg brez vidnih posledic. Namesto pričakovanega porasta su mnogi papirji zabeležili padec, kakor n,. primer Gutmann. ostali pa so obdržali tečajno višino s precej nestanovitno ten-, denco. Prometa skoro ni. a v kolikor pn-i rle do zaključkov v poedinih papirjih, so j t0 po večini intervencijski nakupi s strani samih zavodov v svrho vzdrževanja te-; čaiev. . . 1 Na deviznem tržišču ta teden m bilo j ' večjih sprememb. Povoljni položaj prejs-. i njera tedna se je podaljšal tudi na ta te-, len ter so se wčje količine izvoznih de-; viz dnevno pojavljale na tržišču, kar je seveda zelo povoljno delovalo na dinar. , Ker so trgovci v glavnem že precej po-j krili svoje potrebe, je bilo povpraševa-1 nje tudi ta teden precej zmerno, kar je Uililo prodajalce, da so dajali devize po | vedno nižjih tečajih. Večje količine iz-! voznih deviz, ki so v naši državi, pove-1 . ičavajo tudi povpraševanje po dinarju iz Lir; Volna, trikotaža Ljubljanski velesejem, paviljon H 320-321 Gaspari & Faninger Maribor. Včerajšnje sejmsko vrvenje Izgledi za nastopne dni. Gosposvetska cesta .iz mesta do sejmišča se pretvarja v mravljišče vrvečih ljudi, ki se pričenja zjutraj z otvoritvijo seim skega prostora ter se umiri med 12. in 13. uro, da se potem ob 14. pričenja ponovno oživljati. Množice, ki so včeraj poselile sejem, so bile ravno tako velike kakor na praznik ob otvoritvi, dasi je bil lani ob delavnikih poset manjši kakor ob praznikih. Med hitečo in v gneči se pre-rivajočo množico so se včraj že bolj čule srbohrvaške, nemške, češkoslovaške in italijanske govorice. Med ožjimi domačini Ljubljančani je bilo včeraj že mnogo gostov iz vse Slovenije, med temi je bilo znatno število kmečkih ljudi. Sejmišče si je natančneje ogledala tudi delegacija za trgovinska pogajanja z Avstrijo, ki je imela v petek konferenco z našimi gospodarskimi krogi. Delegacija pod vodstvom načelnika ministrstva trgovine in industrije g. dr. Todorcviča se je napram ravnatelju g. Bohmu, ki jo je spremljal, izrazila jako laskavo o organizaciji prireditve ter je bila mišljenja, iaj se ta institucija stalno obdrži. Enako ie bil o celi prireditvi presenečen bolgarski poslanik Vakarevski, ki ga je iznena-lilo zlasti dejstvo, da je poleg slovenskih razstavilo tudi veliko število srbskih in hrvatskih firm. Dejal je, da je ljubljanski veliki sejem res diven pregled slovenske industrije. Očaran je bil tudi o mestu Ljubljani, ki ga je gledal z grada, ter menil: Ce n' est pas une ville, c' est un bijou. (To ni mesto, to je juvel). Bolgarski poslanik je končno izrazil iskreno željo, da bi Jugoslavija in Bolgarska stopili v čim tesnejše trgovinske stike. Sejem je obiskalo včeraj okrog 30 Sokolov z zagrebškega zleta pod vodstvom brata Medine iz Beograda. Zelo mnogo je prišlo Čehov iz letovišč. Precej je že bilo Italijanov, ki so najavili, da bo poset iz Italije prav velik na 24. t. m. h konjski razstavi, ker se Italijani zelo zanimajo za dobre konje, ki iih v zadnjem času veliko uvažajo. Došlim Skoplianeem je izredno ugajalo pohištvo mizarja Josipa Bajdeta (Ljubljana. Šolska ulica). Bajde ima razstavljeno 46) zanimivo kompletno spalnico iz hrastovega lesa, masivno, vloženo znotraj in zunaj z orehom v narodni ornamentiki. Skopljanci so se zanimali predvsem za kuhinjsko posodo, gradbeni inatčrijal in gradbeni les, ki ga pa, žal, niso našli na sejmišču. Dalje ie prišlo več Celovčanov, ki so povpraševali po čolnih. Kmečko prebivalstvo je pa prihajalo največ dopoldne ter povpraševalo in se zanimale zelo za poljedelske stroje, orodja in za zvonove. Iz nekaterih krajev so prišli kmetje pod vodstvom župnikov, ki so z velikim interesom premotrivali zvonove ter povpraševali po cenah. Če je prišlo do kakšnih kupčijskih zaključkov, nam ui znano. Priznanje seiniu je to, da je Zagrebški zbor poslal več svojih uradnikov na ljubljanski sejem, da proučijo njegovo organizacijo in razporedbo. Bili pa so včeraj med posetniki še vedno v ogromni večini ogiedovalci in pro-jčevalci sejma. Mnogo je bilo že interesentov, ki so si pa blago le še ogledovali. Povpraševanje je bilo skoro po -vseh vrstah blaga prilično enako, a zaključkov rie ni bilo mnogo. Največ zaključkov, ki io bili še vsi maniši, beležijo oba prva dneva sejma elektrotehnika, tekstilija, pu-kemični izdelki, nekoliko tu- anski velesejem Sejmske vesti v— Nov napredek slovenske industrije. V paviljonu J, koja št. S7S vzbujajo pozornost domači čevlji iz najrazličnejšega blaga, ki jih je razstavila znana manufak-turna tvrdka v Kranju Franc Crobath, d. z o. z. Uverjeni smo, da se bo ta panoga dobro obnesla, 1:er smo bili baš v njej dosedaj še vse preveč navezani na kov omejil, temveč so uvozu tujih fabri-katov odprta vrata, a naš izvoz je nasprotno silno otežkočen. Čevlji so danes velik konzumni pred Danes velika vrtna veselica s koncertom ki jo priredi Savez grafičnih radnika, podružnica Ljubljana na vrtu Narodnega doma. Začetek ob 5- popoldne V areni ples. Ob slabem vremenu se vrši veselica v vseb notranjih prostorih Nar- dr.ma. _ frankovcev in našla pri njih mesar-ceviji so uaues rau ----------- r*™ ,ske nože, boksarje, samokrese ln biče. met, saj so potrebni vsakomur. Čevljarska j p0 p;cj jj, po drugih ulicah so sopara- industrija zasluži zato -eč razumevanja. Ta panoga naše industrije je pri nas na višltu in je v stanu glede forme in kvalitete konkurirati z vsemi inozemskimi tovarnami. toda treba ji je prej pomoči z --- i - j ............. ----- — . tuja podjetja. Opozarjamo na današnji j boljšo carinsko politik', inserat. ] Imamo dobre delavne sile in najmoder- v— Znana tvrdka Ivan Savnik v neje urejene tovarne. Eno našiii najvzor-Kranju je razstavila v paviljonu H 327 nejših tovrstnih podjetij je tovarna Peter svoje lastne proizvode naramnic in na- KOZINA &- Komp. v Tržiču. Njeni fabri-hrbtnikov; posebno slednji so med šport- kati so znani tudi v zunanjem svetu. To-niki, lovci in turisti po svoji trpežnosti, varna se je zcTadila leta 1908. in zapo-praktičnosti in nepremočljivosti tako za- sluje sedaj okros 300 delavrev tn urad-sloveli. da jih zahtevajo povsod'z imenom nkov. Ravnokar se tudi povečava in ko ratiK katerih glavni sestavni det je steklena plošča. Znano je. da je doslej bil za razmnože- tdstični ' elementi neprestano izzivali, napadali manjše sokolske skupine in jim hoteli iztrgati sokolske znake. Seveda so naleteli povsod na odločen odpor. Naravnost pobesnelo pa je blo-kaško časopisje. ^Hrvatska Zastava» od petka kar direktno poživlja h kr voprelitju. Na prvi strani ima članek s sledečim naslovom: «Krv, krv. krv! «K vartir-majstori» kupuju oružje. I vojska izazivlje. Van s Jugoslavjani- ma!> Policija je članek zaplenila- ^Hrvat-- psuje v posebnem članku češk< in poljske Sokole, nazivlja jih nepo-zvane goste ter jim grozi, da bodo postavljeni «pred vrata*! Isti list doiži Slovence, da so sjiranžerji» žalitve hr vatskega naroda, kajti sokolski zlet je žalitev suverenega hrvatskega na roda Gospod Davidovič je v resnici lahko ponoser, na svoje zaveznike, ki so se tudi pri tej priliki potrudili, da dajo režimu jasno obiležje. Resnica o „sporazumu" glede meje MI NISMO DOBILI NIC. ITALIJA PA OGROMNE VREDNOSTI- - DA-TI MORAMO CELO OZEMLJE. KI JE ŽE V NAŠIH ROKAH- - KDO JE KRIVEC? v— oveiiiiiiK iz cuKiMinit* aa »uresninu. ; *. V paviljonu H» vzbuja posebno pozor- j jf0*ne pisave^na omenjenih apara-nosi iz čokolade zgrajen 3.50 visok stolp, I hh voščen papir in črniln. list neobhodno ki predstavlja morski svetilnik. Na vrhu potreben. ,nafln razmnoževanja pa je svetlika luč v pestrih barvah. Stolp je i dokaJ nezanesljiv m drag ter je vsem. k. Pred dvema dnevoma smo ob avili o doseženem sporazumu glede definitivne ureditve jugoslovensko-italijanske granice podrobnosti, ki so upravičeno konsterni-rale vso našo javnost Povodom reške žrtve in podpisa prijateljskega pakta z Italijo je rimska v'2di pristala, da se korigira granica r.a seve-rozapadu nam v prilog, ter ie obljub svojo največjo koncilijantnost pov t definitivne ureditve mejnega vpraša ., Kako je znala nova viada eskompti.af te italijanske obveze? Po »sporazumu*, ki je bil sklenjen ni. podlagi njenih instrukcij med pretkanimi starimi italijanskimi člani komisije in med našim novim članom, ki meje niti vide! ni, mi nismo dobili ničesar. Italijani so pa tudi pri tej priliki oropali naše ozemlje za ogromne komplekse gozdov in za kraje, ki lih nc moremo dati. Triglav in Cerkniško jezero nam prlpa- svetlika luč v pestrih barvah Sto,p je ^^^ da,a po rapallski pogodbi. To je vsaj mo- razstavita znana tovarna t-OKOiaae ivari , ... ~ znano naši komisiji in naši vladi. Zalokar v Mariboru. Izdelki te tvrdke, ki prihajajo na trg pod imenom Mirim-čo-kolada. so prvovrstne kakovosti. Castita-mo tvrdki na njenem uspehu, a Mirim- čokolado toplo priporočamo. * NASA ČEVLJARSKA INDUSTRIJA. Daši je naša država v pretežni večini agrarna, je Slovenija povsem industrijalna , in težko bi se preživljal narod v Slove- Radi tega je popolnoma izključeno, da bi niji. ako bi mu ne bila v pomoč naša in- izhlapelo črnilo ali trak ter vsled tega dustrija, ki zaposluje na tisoče in tisoče j postal manj vreden za razmnoževanje, pridnih rok. Resnica j-, da so pri nas v Trak se uporablja rele mesece, ne da bi trU(ja | ralo biti znano naši komisiji in naši vladi Ti nedostatki pa so odpravljeni z novim 1 Mi smo od „nnp vsakem pocledu poboji za razvoj in obstoj j se posušil in izgubil na učinkovitosti. Da vlad, m aOt gvvoroJz^ SM POM izvzemši agrarno industrijo, boljši nego se s tem prihrani mno~o truda, časa in ^ 7vri- j Podanikov) in v drugih delih naše države, a vse to ne, denarja, je znafjo vsakomur, ki je uporab- ski pogodbi in cew ono, mi vrednosti. pomaga veliko, če se n merodajnih m. ^^ zadostno ne upošteva pomen nase \osCenega papirjj in imunega iiMa. gozdov od Javo mika do Leskove doline niso več • naši posesti! Turisti ^e ne bodo mogli več vračati TrielJi-a čez iez' a. Oni bodo na stezi prj Ka"i. vcu naleteli na stražarja s petelino-vim peresom, ki Jh bo ali vračal nazaj, y" jih pa odvede v Trst ali Kobarid, ko< nevarne n red in mir v Italiji. Kdo je smel tako kruto suniti nož v na-- jo? Kdo sme te naše kraje, ki so bili sedaj v naši posesti, izročiti tuicu? Kje e '3 klerikalno-radičevska vlada, ki ! sena brez parlamenta, dopušča, da se na še ozemlje izroča ? Mi Imeti prav. ko s.no svoiečasnc opozarjali na zgrešeno sestavo nove komisije. Kak.i je mogla vladč dovoliti, da se ta komisija sestane z Italijansko komisijo? Zatrjujejo nam. da je te dni še čas po-praviti, kar se je grešilo. Zgoditi bi se moralo nemudoma, predno minister zuna-n ih del vzame na znanje delo naše komisije. Gospodje Korošec, Spaho, Marinkovič naj se med seboj porazgovori.io, kakor hočejo, toda nemudoma naj anulirajo sporazum med obema komisijama, ker se t? sporazum protivi rapallski pegodbi! Nemudoma na.i dr. Korošec s svojimi ožjimi tovariši zahteva tako korekturo granice, da bo našemu obmejnemu prebivalstvu omogočeno znosno življenje! Nemudoma naj se ugotovi, kako je mogla vlada, ki se hvali, da prinaša državi in državljanom .srečo in zadovoljstvo in ki se predvsem predstavlja kot zatiralec korupcije, izročiti Italiianom ogromne komplekse gozdov, ki pripadajo kot lastnina naši državi (ker so imetje nemških predstavljajo milijarda* stih velevažne industrije, da se ji pomore dobro carinsko tarifno politiko. z 1 Marsikateri aparat, ki se ga doslej ni uporabljalo edinole radi kompliciranega potrebe domačega kouzuma. Prej so sc prodajali naši izdelki tudi v vseb sosednih državah (Madžarska, Galicija, Alpske i dežele, Trst itd.). Ti trgi so izgubljeni. Kljub temu se pa dosedaj ni mnogo storilo, da bi se import inozemskih izdel- stavnejše in zanesljivejše, poleg tega pa tudi ceneje. Na velesejmu je ta novost, razstavijo na pod znamko iVerographs, veliko pozornost. izgubili kar smo do seda; dejansko imeli j Krivce tega sporazuma mora zadeti naj- že v svojih rokah! Mojstrovka. Kanjavec. | hujša kazen. _. Triglavsko jezero in ogromni kompleksi i _______ Sramota radicevskega Zagreba ske, igrače, di usnje in čevlji. Zanimanje je letos zo- ; tk.a 'k'ater0 "j0 prevzela vodstvo dr-.pet za majhne avtomobile. Razpoložen e j žavnih loy ^cJanja viada, takozv. med razstavljale! je v splošnem ugodno, j v|ada sl>orazUma. Kako pa si prista NEZASLISNI NAPADI SEPARATISTIČNIH ELEMENTOV NA ZAGREB-ŠK1 SOKOLSKI ZLET. - DEMONSTRACIJE PROTI KRALJU IN DRŽAVI- — ŠTEVILNE ARETACIJE. - PRAVA SLiKA REDA IN MIRU POD SEDANJIM REŽIMOM- Zagreb, 1*3. avgusta. Zakonitost, red in poštenje je krila- Največ tujcev se pričakuje za pondeljek. ^""Se."daiije"-a režima, posebno radičev. torek, na katera dva dneva se obetajo . d od je odvisna usoda Davi- sami vlado v rokah in je ta vlada poslala na zlet svojega zastopnika, ministra Pcčiča? tudi večji kupčijski zaključki. Povdariti je letos tudi večie zanimanje ' dovičevega Sokolski gosti so vzdržavali, sprehajajoč se po zagrebških ulicah, naravnost Tantalove muke samozataje-. vanja in le njihovi skrajni potrpežlji-kabineta. predstavljajo | vosti se je zahvaliti, da ni prišlo do -----.- - c i sporazum, to se je pokazalo posebno • krvi. Policija je imela preko za naš sejem, s stran, mozemcev Samo v ! - ^^ velikem sokolskem zletu llaveVla in je morala neprestano in-Itahn se je proda o okrog 2000 legitima-| ^ Absurilnost sedanj,ga re- tervenirati Odličen češki Sokol, na- cij. Enako pnpravl.:a Avstrija posete pred - lvomno niUjer ni mogla Zrinjevcu, se je razjokal ol vsem iz Celovca odkoder smo goste že kf izkaKlti, kakor ravno te dni Lbufjenja iu žaioiti ter rekel: .Pri- dobi h ter iz Gradca. Tako celovški kakor ' .,ipi , i',. J J , , . ______.urn ,, . , , . ■ , - v Zagrebu. bOKOisKi ziet i' s]j tnl0 v obiske k bratom — kaj sem graškt konzul sta večkrat urgirala za no- °nnH nrnfekfnratom Niesr. Veli- 1 :„_„ITi gemu lne napadate?« 1920. prisilil n;ega v klerikalno stranko kaplan Ogolin s tem. da mu je bolnemu v postelji, ko ga je prišel izpovedat, zapre-til, da mu ne bo dal odveze, ako ne odstopi od SKS in tega ne prekliče v »Slov. Gospodarju^. Kaplan mu je dejal, da bn potem užival pri klerikalcih spoštovanja in ljubezen. Mesto tega pa so ga napadali, sovražili in mu celo grozili z veftali. Zato izjavlja g. Gungl. da zopet pristopa v PKS. — -Obenem želim in upam, da mo bodo posnemali in -pregledali še drugI tovariši. ka!ti Itimparije, kakršne uganja-sedaj — anevniK.: — . jo klerikalci, oziroma njihovi generali, so Oni-i nrijatelj: Pa to je čisto enostavna i nezaslišane ter nas bodo privedle v prosiva" Ta vlada je prijela korupcijo za past« - Tako končuje g. Gungl svojo „rlo in evo. »Demokrati«« izhaja vsaki j pojasnilo na svojo žalost bas y istem dan. Ko vlada pade in pride druga, bo j času. ko je zeleni general Puce , glaso-zopet zacvetela korupcija in .Pemokra- ! val v skupščini za vlado m politiko kletna. bo zafiela izhajati dvakrat tedensko rikalnih gereralov. Medtem ko -e jo g. ah enkrat^ali pa sploh ne bo izhajala. Gungel vrnil iz SLS v SKS. ga je zelem ^ . o - k* Kil VPO let general zopet naza- zapeljal s politiko + Gospod Peric b. bil rad vec et | Tud; >iz- gerent na mseistratu- Zadnn .bocla- list. poroča, da se je vršilo pred kratkim Prt,s'e0J-- Politične beležke 4- «Demokratija» kot dnevnik- S preteklo sredo je postala dnevnik -Ue-vzbudiia mokratija«, glasilo g. Davidoviča. ki je do sedaj komaj životarila ter izhajala po dvakrat ali trikrat na teden. --Reč« pnob-Guje komentar v obliki naslednjega razgovora: Prvi prijatelj: »Demokratija« je fzhajala štirikrat na teden, potem trikrat, pred dvema mesecoma dvakrat in ravno pred zadnjo krizo je imela izhajati po enkrat na teden. In sedaj — dnevnik! . , ... i sicer pod nrotektoratom Njeg. ven- ve sejmske legitimacije , čanstva kralja, toda to blokaške sPo-1 ^ iz Tuzle odUkovan v vojni o Velika privlačnost posetmkov sta lovski av n-č oviralo, rta si ne ;K° ^ >vo ivezdo, m0ral v si- fn higuenski paviljon, letošnji sejtnski no- n ^ [n ^ dovo- £branu potegniti samokres. Skupina vosti. Zal le, da je h,g,jensk, pav ljon najsram0Jtne sih iznadov proti ju- U,or^trantov je odšla pred stanova-mnogo premajhen. Včeraj je predavala g. an.}n±s,;.m ^,tnIOm |nje staroste L^ebške sokolske župe takoj sname državna in hrvatska za- | dr. Gavrančiča ter zahtevala, da sc prva je provokacija, dru-Gavrar.čič — vreden ni! Ko dr. Marija Fink o ženski higijeni. Zanimivo predavanje ie bilo spremljano s skiop-tičnimi slikami. Ob lovsko-planinskem paviljonu se tudi pridno strelja s puškami Puškarne v Kranju. Najboljši strelci dobe po zaključku sejma premije, ki iih bosta razdelila Lovsko društvo in Klub ostrostrelcev. Za konjsko razstavo, ki se bo vršila 24. L m., je prijavljenih že 120 lepih konj, ki jih je odbral Kmetijski odsek ljubljanskega velikega sejma. Na ta dan se pričaku e lih goTovensVim Sokolom. Zagrebški radičevci. ojunaeeni vsie-nove situacije, smatrajo dostojanstveno marifestacijo jugoslovenske držav S(avaj ne misli, kakor jo predstavlja sok"!- „e ,,a dr. ski zlet kot nekako provokacijo nji se jim želja ni izpolnila, so razbili hovih čustev in -o -e zato nosluž:li j 0]1» si ogledajo za'o»o mamifak tuie, galanierije iu usnjarstva pri tvrdki 4278a ..Danica ct /.ariali po ulicah škandal za šk ilom. trgali jugoslovenske zastave, na (padali mar;še skupine Sokolov in So- Ma^želi & Raišeli v Liubliani, Turjaški trg št 1. Ogleite si električni pisalni stroj cedes" Pavi II o n E 59 4372» S' bi^oTa1 na šc 'soci aM ste! kT^br^vo iU , ............................................................... zlasti velik poset z dežele in. kakor smo kolu- jih javno pljuvali in sramo.ili. ^ .Q ^ na(, npkllltIin.iir; jzpa li /e omenili, tudi iz inozemstva. " ^grebsk, z--" 1 n> \ v r • . | najrlaSali, da jim Na veseličnem prostoru ie ves dan ži- ™ evharrt,čn, kongres v Osrol m | « nanravi„ ni:i Nem:, trneiSe /večer ko ivrraio!^ ^ bi pozdravil številno dosle go- u * ^ flaj)llljših hoiev. PoMciia ie celo vrsto radičevcev in vahno, a najživahnejše zvečer, ko igrajo j-- . poleg godbe dravske divizije pod vod- btc 12 v stvom kapelnika g. dr. Čerina (od 7 dalje) še 2 ciganski in 3 ruske godbe. Godba dravske divizije igra drugače na sejmišču od pol 5. do pol 6. popoldne. Danes na nedeljo bo igrala od pol 11. do 12 dopoldne in od pol 5. do pol 6. popoldne. Kakor znano se dajejo med trajanjem sejma tudi operne in dramske prireditve. Tuji posetniki hvalijo brigo sejmskega vodstva, ki ni pozabilo spričo resne gospodarske razstave tudi na zabavno stran. Oaruife m sokolski Tabor! eh slovanskih držav in stari slovanski gostoljubnosti mestna vrata. Vrši'e «0 se ti monstracije proti kralju in d? a v-emu edinstvu in zlrsti oni Srbranci. ki so dosedaj verovali v resnični snnraztim. -o initii te dni v Zagrebu priliko, videti na lastile oči. kako si : leta iiiHiiijiiiiiiillHIllllIlllllHIIHiiiMIllllIllilHIllIllliifllllliillHIil Pravo cSiichtovo milo z znamko Jelen" "^t-Sd"dlf let znano kot naiboljše in najizdatnejše od vseh vrst pralnega mila. Pravo samo z imenom „Schicht" in znamko „Jelen"! Higijenska razstava na velesejmu Na ljubljanskem velesejmskem prosto- I lido itd. Kdor obišče ta oddelek, dobi ja-ru stojita dva paviljona, ki sicer ne spa- j sen vpogled v grozo in posledice smilita v strogo trgovski okvir institucije, tične kuge. Oddelek izpopolnjujejo tudi li«**" . . . _ .1 .. l____SnMpVili nrm ki pa sta za blaginjo naroda vsaj tako važna kakor ostali oddelki. To sta paviljona «M» in «N», v katerih je priredil inšpektor ministrstva za narodno zdravje razstavo ki nam podaja zanimiv in poučen pregled zdravstvenih razmer v Sloveniji. Paviljona obsegata nešteto tabel z uradno dognanimi statistikami in zdravniškimi objekti. Pri vhodu v paviljon »M* visi ,iad vrati podoba slovenske vasi brez tuberkuloze. Znano je, kako gloje baš ta zavratna epidemija na zdravju ne samo siovenskega temveč morda še bolj hrvatskega in srbskega ljudstva. Deset- in de-settisoči žrtev, ji zapadejo vsako leto in pri nas se upravičeno smatra jetika za najhujšo bolezen, ki uničuje prvi pogoj Človeške eksistence. Posebne tabele nam v tem oddelku razkazujejo stanje prebivalstva v Sloveniji od 1. 1919 do danes in obseg umrljivosti. Na diagramih vidimo shematično predo-etno naraščanje ljudstva, v protialkohol-nem oddelku pa se nam odpira rak-rana našega ljudstva, pijančevanje in njega usodne posledice. Zelo poučni so tabelarični izkazi zločinov, ki jih povzroča alkohol. Razstavila jih je mariborska moška kaznilnica. Iz njih izhaja, da se največ zločinov odigra ob nedeljah, ko presodijo ljudje največ časa v gostilni. Od spirituoz se popije v Sloveniji največ vina. Protituberkulozna Liga v Mariboru jc razstavila številne diagrame o razširjanju tuberkulozne infekcije pri mariborskih otrocih ter ugotovitve jetike v raznih živ-Ijcnskih dobah na podlagi preiskav. Državno zdravilišče v Topolščici je poslalo na ogled tip svojih vil iz otroškega "sana-i rija in preventorija. Rogaška Slatina razstavlja zdravilno vodo iz svojih vrelcev, okrožni urad za zavarovanje delav-cev-v Ljubljani pa tabele, ki nudijo vpogled v obratne nezgode. Poleg njh stoji slika okrevališča, ki ga vzdržuje omenjeni zavod na otoku Rabu. Interesanten je pogled na relief Ljubljančinih obrežij po regulaciji, serija operiranih slepičev iz Maribora (vse s poučnimi razlagami) ter oddelek za dojenčke, ki naj ljudi pouči, kako treba ravnati z našim pomladkom. Paviljon «N» je posvečen važnosti spolnih ia kožnih bolezni. Poleg tuberkuloze so te bolezni v našem narodu najbolj razširjene. Boj proti njim je tem težji, ker se iih okuženci sramujejo priznati ter jih prikrivajo, sebi in drugim v neizmerno škodo. Med spolnimi boleznimi je najopasnejša sifilis, ki je posebno nevarna, ker se lahko prenaša potum sredstev, ki jih vsi upo-rabljamo v vsakdanjem življenju. Spričo nevednosti in nemarnosti pa prehaja celo na nedolžno potomstvo. Kakšno žalostno življenje čaka siiilitične bolnike in otroke sifilitičnih roditeljev, o tem pouče obiskovalca številne slike, ki se nahajajo v desnem oddelku tega paviljona. Mariborski ambulatorij je razstavil celo vrsto diagramov in statistik na podlagi izkustev. Za njegovo delo mu ne moremo biti dovolj hvaležni. Strašna so posebno ugotovljena dejstva, ki jih razberemo na podlagi tabelaričnih izkazov o razširjenosti spolnih bolezni med različnimi sloji: na prvem mestu stoji seveda prostitucija s 30 odst., brž za njo pa sledi dijaški stan 25 %, potem trgovski, delavski in vojaški. Tabela krvnih preiskav po VVassermannovi metodi nudi interesantne rezultate. Naj-konkretnejše pa pouče obiskovalca kaj so spolne bolezni, shematični prerezi trupel in bolnih organov. Tu vidimo pojave sifilitičnih ran na nogi in golenici, povzročitelje siiilide spirohete, zatrdino (trdi čan-kar), siiilitično vnetje sklepov, izpuščaje na raznih delih telesa, razliko med zdravim in siiilitičnim srcem, prikaz siiilide v prvem, drugem in tretjem štadiju, po- nazorne podobe o boleznih ženskih orga nov, primeri tuberkuloze kože, ozeblin in starostnega prisada na nogi, ki je posebno pri ženskah zelo česta bolezen. Nasproti veneričnemu oddelku stoji oddelek z bogato porodniško statistiko in važnimi podatki ženskih bolnic oz. oddelkov v Ljubljani, Celju in Mariboru. Zdi se, da posetniki velesejma instinktivno slutijo velik pomen paviljonov »M* in «N». kajti naval na higijensko razstavo je neprestano ogromen. V paviljonu »N* se nahaja tudi predavalnca, kjer se vrše dnevna predavanja strokovnjakov. Prvo predavanje se je vršilo v petek 15. t. m. Dr. I. Pire, šef higijenskega zavoda v Ljubljani, jc govoril o higijenskein preporodu ljudstva: včeraj ie predaval primarij H. Robič iz Maribora o spolnih boleznih. Danes, v nedeljo, govori g. L. Puhar o alkoholu. Opozarjamo na ta važna predavanja, ki se vrše nastopne dni v sledečeme redu: Pondeljek, 18.: dr Matija Fink iz Maribora: O ženskih spolnih boleznih (samo za ženske!). Torek, 19.^ dr. 2. Lapajne: Je-li mogoče. da se očuvamo jetike? Sreda, 20.: dr. M. Ambrožič: Higijena dojenčka in malega deteta. Četrtek, 21.: dr. M. Cernič, primarij iz Maribora: O vnetju slepiča. Petek, 22.: dr. M. Ambrožič: Higijena dojenčka in malega deteta (drugi del in konec). Sobota, 23.: dr. ione Jamar: Problem jetike v Sloveniji. Nedelja, 2-4. (zaključno predavanje): g. L. Puhar: Alkoholizem v Sloveniji. Predavanja pojasnjujejo kinematografske in skioptične slike. Vstopnine ni. Začetek vsak dan ob 4. popoldne. Samomor v Rožni dolini Ljubljana, 16. avgusta. Danes, v zgodnjih jutranjih urah, je razburila prebivalce Rožne doline vest, da se je odigrala na vrtu vile g. Bischo-ta krvava drama. Kraj vrtne poti je ležal mrtev, z glavo v n.ivi in ustreljen v srce 1. 19U0 rojeni 241ctni trgovski sotrudnik Anton Cunder, zaposlen pri tvrdki «Ori-ent» stanujoč sicer v »Krčonovi hiši* na Tržaški cesti. V družini Bischoi se je praznoval god starejše hčerke Marije in je bila h godo-vanju povabljena tudi večja družba znancev družine in domačih hčerk. Praznovanje se je raztegnilo v veselem razpoloženju pozno v noč. Med povabljenci je bil tudi Anton Cunder, ki .ie bil ves čas zelo vesel in ni bilo opaziti na njem nikake duševne potrtosti. Okrog treh ponoči pa se je nenadoma dvignil od mize, odšel na vrt in si pognal iz brovvninga, ki ga je imel pri sebi, kroglo naravnost v srce. Nekaj minut za njim je odšel na vrt tudi v družbi navzoči nesrečnikov brat Pavle, ki ga je iskal po vrtu. Naenkrat je začul na nekem mestu hropenje, pristopil bližje in se sklonil nad bratom, ki je vzdihnil zadnjikrat. O tragičnem dogodku je bila takoj obveščena policija. Na mesto sta prispela takoj policijski zdravnik dr. Avramovič in pohcijski uradnik Podreber.šek. Po zdravniškem ogledu je bilo truplo nesrečnega mladeniča prepeljano v mrtvašnico na Vič Kaj je gnalo pridnega, marljivega in povsod priljubljenega mladeniča v smrt jc skrivnost. Tožil ni nikomur o kakih skrbeh in prazna je tudi vest, da si je vzel življenje radi nesrečne ljubezni. „Rusko-srbski klub" v Beogradu Merkantilno . spekulativna igralnica pod krinko kulturnega društva. Pred par dnevi smo obširno poročali o gnezdu ruskih beguncev, ki so v beograjski palači «Metropol> imeli skrivališče za hazardne igre in uživanje kokaina. Pri odkritju tega gnezda so prišle na dan take reči. da se je policija odločila, preiskovati dalje in po možnosti zatreti elemente, ki so pod krinko begunstva uživali gostoljubje naše države, pri tem pa demo-ralizirali družbo, ki se je zbirala pod njihovim okriljem. Policijski agent Tomič. ki je tako lepo uspel z odkritji v Metropolu. je med beograjskimi Rusi dvomljive eksistence prišel hitro na glas opašnega detektiva. Listine, ki so prišle na dan pri odkritju gnezda v »Metropolu», so dale povod za sum. da obstoja v pre-stolici vsaj še eno tako gnezdo, v katerem se shaja propala ruska plemiška družba. Tomič je postal pozoren na »Rusko - srbski klubi, ki je imel svoje prostore v neki novi hiši v Prizrenski ulici. Ker so ga Rusi osebno že dobro' poznali s? ie moral maskirati in kot tali si je priboril vstop v tajne prostore, ki so bili naravnost rafinirano urejeni- iu opremi jeni. Lastniki stanovanja so bili bivši ruski oficirji, večinoma polkovniki in podpolkovniki, ter nekateri plemiči. Ko je agent stopil v stanovanje, mu je udaril v nos čuden opojen vonj. Moral se je vpisati v knjigo gostov, šele nato so ga pustili naprej. Tla stanovanji so bila prevlečena z dragocenimi preprogami, na stenah so viseli težki čilimi, mizo so bilo pregrnjene s prti iz sukna in izpod stropa je metala v sobo medlo luč s svilo zastrta svetilka. Stanovanje je bilo kakor j skrivnosten tempelj. Za vsakimi vrati, i vodečimi iz sobe v sobo, so bile zagrnjene goste zavese, skozi katere :ii ;o mogli prodreti glasovi iz sosednjih prostorov. Sobe za igranje so hile !.ri. Ob stenah so stale krasne otomane s kožami eksotičnih živali. Mize v dveh sobah sO bile fine. toda navadno delo Paviljon I 378 Crotatfcu Ustanovljeno leta 1885. Kranj (Slovenija) Domača industrija domačih čevljev (kučnih cipela) iz raznega blaga, kot lasting. segel, štramm, filc, pliš itd. — Pilil za razne stroke. — Mana-faktura vse vrste iz prvovrstnih tovarn ua debelo in drobno. Ceniki na razpolago. Tovarniške kolekcije raznega blaga. | Andrejev in Drobnjakov. Imena osfcdiH j so drže v tajnosti, ker je preiskav« I še v teku. % Najlepšo pa je to, da so se hazarlM isti in kokainisti shajali pod t-gido sloJ ! vanske vzajemnosti, pod krinko r"-sko-srbskega »kulturnega* zbližev nja. Družba je budno pazila na to. ( ! niso vanjo zašli ljudje, ki bi utegnil I kompromitirati njeno tajnost. Vabila je samo znane l>ogataše in njihova žene. Prve je skubila za denar, drug« pa navadila na uživanje kokaina, mor-j fija in etra. Tako je sejala nečednosti povsod, do koder so segli njeni prstiJ Pristni kranjski tirne?, prvovrstno suhe in oljuatc barre, laki, kit, klej, špirit gorljiv, prašno olje, slikarske iu pleskarske potrebščine. Ravhekar & Derganc Pred skotijo št. 20 3403® brez vdolbin, ki se nahajajo na mizaJi za rideto. Samo v srednji sobi se je nahajala miza posebne vrste, napravljena po vzorcu miz v Monte Carlu. V tem prostoru so se igrale najopas-nejše hazardne igre. Detektiv Tomič je tudi topot Ruse popolnoma presenetil. Premamil jih je s tem, da je najprej »zapravil> tri-tisoč Din. Nato je vstal in pozval ha-zardiste. naj se vdajo. Rusi so v prvem hipu obstrmeli, nato pa so zbegani začeli kričati: »Tomič je tu, Tomič je tu!» ter so hiteli skrivati denar, ki je ležal pred njimi na mizah. Nekateri i so se hoteli rešiti z begom, toda pre-streglj so jih žandarji, katere je detektiv razpostavil okoli hiše. Racija je prinesla nepričakovane uspehe" Našle so se knjige, v katerih so bili natančno zabeleženi posetniki lokala, delničarji družbe za hazardne igre ter drugi »prijatelji*. Našel se je tudi originalen dokument., v katerem se obvezuje hazardna družba plačati lastnici rulete za vsako noč 5000 Din odškodnine. Delničarji hazardne družbe so dobivali po 10 odstotkov skupnega dobička ter so vplačevali gotov procent te vsote v osnovno glavnico. Poleg igralnih prostorov se je našla sobica, v kateri se jo dobival kokain, morfij in eter. Detektiv je med preiskavo naletel na listek, na katerem je stalo zapisano: »Dajte temu gospodu gram kokaina.* Kdo je zapisal te besede in komu je veljal strup, se ni dalo ugotoviti. Lastniku lokala je bilo to seveda strašno neprijetno. Venomer je trdil, da se igrajo pri njem samo j nedolžne igre na karte in da ne vzdr-žuje nikakega »gnezda . Preiskava | pa je dokazala baš nasprotno. ; Lastnika igralnice v Prizrenski uli- j ci sta bila neki Bergstrem in njegovi žena. Kot solastniki so fungirali: Mi-lerar.ski, bivši ruski podpolkovnik, sedaj slušatelj na beograjski univerzi: Pridite na Krehov trg! Za čag velikega sejma od 15. do 25. avgusta je na Krekovem trgu štev. 10 v prvem nadstropju pri Tekstil - bazarju vsak dan odprta razstava ostankov l.laga za obleke in perilo. Ostanki ee prodajajo za skoro polovične cene. Tam kupite : Fino veliko delenasto bluzo za 27 Din — Fino veliko delenasto obleko za 63 Din — Dobro močno sukno za veliko moško obleko z vso podlogo za 350 Din -— Fino cefirasto moško srajco za 44 Din — Moške cajgaste hlače iz močnega cvlrnatega blaga za 48 Din — Moške hlače iz močnega bombažnega eajga samo za 38 Din. Kdo nima prilike iia razstavo ostankov osebno priti, naj piše po cenik. Po pošti pošiljamo ostanke vsak dan. Po končanem velesejmu se prodajajo ostanki na zalogi samo vsako sredo in soboto pri 4355 a Tekstil-bazarju. Ljubljana Krekov trg št. 10 (prvo nadstropje). OBLEKE za gospode in deco kupite najbolj ugodno pri tvrdki J. MAČEK Aleksandrova cesta štev. 12. JreMgtoh sts I FRANC BAR Cankarjevo nafcr. B.Tel.407 Odda se ] izdelovanje pat. praška za britje, katero brez britve, mila, briv. aparata brije. Poskušno britje in pojasnila pri Repe, Florijanska ulica 6. I. nadstropje. 4405a lllllllllllllllllllllllllillllllllllinilllllllllllllllllllllllllllllllllllHIll: Morski svetilnik iz Mirim čokolade. dedovano in prirojeno ter"pridobljcno sifi- | issra Velese jem paviljon „H Kulturni pregled j »Gogoljeva smrt* in kdo diugi. Upi i- Prad novo gledališko sezono v Liubliani , Gledališka sezona 1924./1925. se otvori V Ljubljani duo 1. oktobra. S posebnim ■virom na vzorčni velesejem pa se vrši IToj nekaka medsezona, v kateri bosta 'I»ni drama odprti gotovo vrsto dni v ivgustii in septembru. M '.•"st:zon'a prinaša v drami na oder priložilo.-(uo noviteto, ameriški produkt Firma P. U. . v kateri nastopajo kot glavni isrralci gg. Sest in Lipah ter dami •vtričeva in Medvedova. Iz lanske sezone - ponovi spodol>-postjo in s posebnim spoštovanjem do njenega zaslužnega, avtorja. Ostali dramski repertoar bo večinoma | slovanski. Cankarjevo ♦ Pohujšanje v dolini š-mtflorjanski se naštudira in zrežira nanovo; na vrsto prkle od slovenskih avtorjev Finžgar (uajbtže z »Verigo-). .lalen (s Sienjo.) in dr. Lah (z otroško igro Pepeluh«). Ruski pisatelji bodo leto? posebno krepko zastopani. Na vrsto pride Gribo-jedova komedija «Pamet - nesreča . Tolstega zadnjo .dramsko delo - In luč sveti v temi*, Ostrovskega »Vaeilfca Melenti-jeva*, Potaf»enkov -Cigan- (Žulik), Je-vrejinova Kar je glavno . Eventualno se ponovi »Hasanaginica* v originalu, i Hrvate bo zastopal rionadini z aktovko zori se tudi po eno d-lo iz češke in polj- jske dramsko literature. V spomin A. Pu- škina pridejo po možnosti na vrsto tri cnodejauke:" Mozart in Salieri . <^kopi j vitoz>- in . v Župančičevi pn-slavi. i Moličre pojde čez oder s Skopuhom in Seapiiioviuii zvijačami--, Schiller s -Ko- ! varstvom in ljubezni«! - Od sodobnikov j prideta na vrsto se Sl.avv ( Pvgmalion*, 1. Candi'1:; ^ in Dario Nircodemi (»Si-am-i polo»). i V drauiski-ai osobju ni izmenieuib. An-| sambc-1 je lanski, gledališko votlstvo pa I se bo potrudil", Ljubljanska drama je v zabavo posetnikom ljubljanskega velesejma sinoči igrala ameriško komedijo v treh dejanjih iz trgovskega življenja (Firma P. Stvar je po svetu zelo priljubljena in često na repertoarju. Pri nas jo je priredil za oder Josip Kostanjevec ter jo lokaliziral. Predstava je bila. kakor se je splošno pričakovalo, v prvi vrsti zabavna. v svoji zabavnosti satirična, sploh pa šf M-fajoča in je zato tudi ujagala. Glavne vloge so bile v veščih rokah gg. Šari-čeve in Medvedove ter gg. Šesta in Li-naha. Komedija se za časa velesejma še ponovi. Hrvatski glas o Pivkovih spisih. Za grebški od 14. avgusta objavlja v podlistku obširen referat o Pivkovih spisih (Seme, Jablana med frontama, Carzanska noč) in pravi, da bi med nami ne smelo biti človeka, ki bi šel mimo te knjige, eminentno zgodovinskega dokumenta v borbi za osvobojenje in ujedinje-nje Jugoslovanov. Ur. Maks« Moric, odličen slovenski liričen tenor, je angažiran na dunajski ljudski operi. O njegovih nastopih smo že večkrat poročali, ravno tako tudi o njegovih gostovanjih na graški operi. V torek 19. t. m. nastopi dr. Moric prvič v Ljubljani, in sicer v Mascagnijevi oper« tCavalleria Rusticana.. Ljubljanska opera. Danes, v uedeljo, pojejo v opernem gledališču Foersterjevo opero ^Gorenjski .slavček>. Glavno vlogo Minke poje ga. Pavla Lovšetova, ki je pela Miuko pri prvi uprizoritvi 1. decembra 1922. in jo i»je v nedeljo že dvajse-tič. Franja poje Banovec, mater Ropaso-va, Chansonetta šubelj, os"krbnika Zupan, pisarja Mohorič itd. Vstojmice pri dnevni blagajni v operi. Slovenska umetnost povabljena t Prago. G. prof. Kafka, podpredsednik češkega umetniškega društva Manes> ie jiovabil slovenske upodabljajoče umetnike na revanžno razstavo v Prago. Grand cirkus Brnno. Ljubljana, Littermaonov drevored. Danes v nedeljo dne 17. avgusta dve predstavi prva ob 4. ari popoldne drnga ob 9. url zvečer. Prispele 60 nove atrakcije prvorazrednega cirkusa. Na koucu predstave zanimiva borba jn angleški box-match ace vesti * Izredni občni zbor JugosL novinarskega udruženja, sekcija Ljubljana, se vr?i v soboto 23. t. m. ob 16. v restavraciji Košak v Laškem razpisuje Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani, za dobo od 1. do vštetega j 15. septembra za enega zasebnega name- j ščenca svojega zavarovanca prosto mesto s prvovrstno preskrbo, to je s prosto sobo, popolnoma vso prehrano, zdravniško pomočjo in kopanjem, toda brez potnih Telefon 730 KinO Ljubljanski dvor Telefon 730 »7., 18. in 19. t. m. Velikomestni film Kako se osvo j i j o mož j e Romantični doživljaji neke Američanke v 5 dejanjih, v glavni vlogi Const. Binney Predstave ob nedeljah ob pol 11., 3. pol 5,6., pol & in 9. uri. - Ob delavnikih ol. pol 5., pol 8 in 9. ari. ! rc In m ponosom, ker so iz znane zaloge Fran Me, Pred Shofilo 19. i_________ u_ Pogreb poresrečerega sprevodnika g. Petra Majcena se vrši danes ob I. popoldne iz javne bolnicc na pokopališče k sv. Križu. u— Za čas velese.ima kupite po zniža- pomoc.,o in Kopanjem, roua Ljubljana, stroškov. Prošnje se vlagajo pn zavodu ><•' v p , i do dne 27. t. u;. opoldne in morajo biti opremljene z uradnim spričevalom, da prosilec nima premoženja in s potrdilom zdravnikovim, da prosilec boleha za pro-tinskim ali revmatičnim obolenjem lažje vrste, da bi bilo zdravljenje v termalnem kopališču potrebno, da je od 15dnevnega zdravljenja pričakovati zboljšanja in da prosilec lahko potuje brez spremstva. * Zaradi psa ustrelil prijatelja. Dva prijatelja, Veric iu Golik, sta sedela te dni v neki gostilni na Sušaku. Imela sta pri sebi vsak svojega psa. Živali pa nista * Tiskarski škrat. V feljtouu Zvonimi- bili prijateljsko razpoloženi: začeli sta se v. . ;„ inoH niimo Hivi« hrir. razglednice in vse pisarniško potrebščine. u— Kcliko stroškov si napravljamo z žalnimi oblekami, ki največkrat v hitrosti niso uiti dobro izdelane. Jake lep« se nosi črni jumper in črno krilo, ki zahteva najmanj i toliške cerkve, ki so kričali i tinic, da jih potem raznašajo kot izvirna tako, da se je vse zgražalo nad njimi. Se-1 poročila med svoja jagnjeta. .Slovence^, veda jih je avtor Članka zamolčal. Poro- poročevalec je imel tudi v nedeljo na jav- - 1 nem nastopu Sokola glavobol, ali pa jo blo krivo solnce, ki ga ni bilo, da ni videl, da se pod pokrivali skrivajo, ne demokrati, ampak črni močeradi rimske ka Tako njej, kot tudi vsem ostalim faktorjem, ki so s svojimi žrtvami (rudnik!) in sodelovanjem pripomogli k dobri uspelo-sti slavlja, izrekamo na tem mestu javno zahvalo. BRE21CE. Pri Sv. Petru pod Sv. Go-rami je nameščen za vzgojo ljudstva v smislu načel katoliške vere. g. kaplan Krušif. Kake vzglede daje ta dušni pa-tir, je znano zlasti nekaterim brežiškim čevalcu pa svetujem, naj neha s svojimi lainjivimi dopisi v , ali drugod, sicer , ga doleti pasje plačilo. N. d. K. TRBOVLJE. V nedeljo 10. t. m. je priredil v?okoU v dvorani pri Forteju krasen družabni večer, kjer so nastopili člani in naraščaj s posebno izbranimi vabami. Manjkalo tudi ni komičnih nastopov, kjer smo se najbolj smejali br. Gučeku. Plavšaku, mL Pintariču in Dolinarju. Tudi br. Zeleznik ga je pihnil s svojim »Tik-tak«. Višek navdušenosti .ie izzval nepričakovani poset naših junakov iz olimpijskih iger iz Pariza. Med potjo iz Laškega skin iger iz rariza. Jieu pviju m j«- ".....« ........ - - v Ljubljano so se ustavili v Trbovljah: j gostilničarjem, ki so mu morali ze veo br. Hlastaj) (ki w Trbovdjean), Zupan in j Vrat pokazati, kic so gostilniška vrata. Kom. Nastopih so v olimpi.iski telovad-, V vinjenem stairu se g. kaplan glasno bi na drogu in bradlji. Sledilo je vihar- jezi na \ t* Ui niso pristaši klerikalno nper m črno knto. ki zame- "i na uiugu m u.^m«. —----—- - . , , izdatkov. Po ugodnih cenah no ploskanje in o^vsem trem nasim stranke, lako je pnsd t rjtk ima tvrdka Fran Lukič. Pred Škofijo 19, tudi žalne obleke za - dame ^Mantelklei-der). kostume, črne damske jesenske in zimske plašče. Zapomnite si to za slučaj potrebe. 1. t. ni. iz Ljubljane v Brežice in sicer v spremstvu svoje prijateljice, gospe Kra-marieve iz Sv. Petra, ki jc bila tudi v Liuhljani. Vstavila sta s« v gostilni Dr- ra Kosma cLep dan,- od 12. t. m. čitaj pravilno: V zgodnjem nedeljskem jutru — mesto napačno stavljenega: V zgodnjem jesenskem jutru itd. * Zdraviliška sezona v Rogaški Slatini. Kakor nam poročajo iz Rogaške Slatine, je bilo do 3. t. m. skupno 5718 gostov, ne pa 3853, kakor smo pomotoma poročali \ št. 191. Češkoiugoslovenski sestanek v Rog. Slatini, teškoslovenska obee v Ljubljani in Češki klub v Mariboru priredita v nedeljo dne 24. avgusta 1924. izlet v Ro-gaško Slatino ob vsakem vremenu. Tega izleta se udeležita .Tugoslovenska^češko« slovaška liga v Ljubljani in v Mariboru. Imenovana društva vabijo svoje člane k obilni udeležbi, kakor tudi nečlane Če grizti in nastala je ined njima divja borba. Veričev pes je bil močnejši in ko je Golik videl, da je njegov pes že nevarno ogrizen, je prosil prijatelja, naj zadrži svojega psa, česar pa ta ui hotel storiti. T i je Golika tako razdražilo, da je potegnil revolver in ustrelil prijatelja v glavo. Veric se je mrtev zgrudil ua tla. Golik je bi! aretiran in izročen sodišču. * Bitka kmetov s komiti. Iz Štipa prihaja poročilo, da je tristo seljakov ua- sokolskim dikam. Za >Sok. dom* se je še posebej nabralo 2100 K. Zdravo. LAŠKO. V nedeljo, dne 10. t. m. se jc vršil vsakoletni običajni javni nastop tuk. ................ , he Sokolskega društva, katereaa so posetili j «f k'er so se jima pridružili še nekateri u_ Policiiske pri»ave. Od petka na so- tudi naši olimpijei. Kljub slabemu vreme- , *umišiieniki g. kaplana. O kaplan ki je bo o SO bili Prijavljeni sledeči slučaji: nu. ki je na«aWo in plašilo zlasli .topol- bi, v e,v, u. sc je v 1 tatvina, 1 kaljeni nočnega miru. 1 pi- dne. je prišlo dokaj gostov m tudi telo- stanu tako robato ob«.s d. te a ne janost. 5 prestopkov cestnega policijske- vadoev od drugod, zlasti iz Posavskega | moremo pre. u Jezdse * ^ -a reda I prekoračenje policijske ure, i okrožja. Prvi so nastopil. Član., za njuni i Lanski hotel »limon«, ces. da je mora ^ 1 ! - . _ 1. 1______ :.. ------.1,: .... ; ..O ; rw»t:i>h- Mmtvi n 'I?atl ■/• Stupill i^iaui« c.o. »1^1»»«» ; i 'i", m v. 2 "neplačana ^apitkaTl pretep. 3 prestop- ! ženska deca in moški narašča' s poseb- | tam plačati za sobo 105 DinV Nam se zdi ki JLiega kontumaca. 1 nedostojno ve- no točko br. Klepeja. Sledil je •nastop tako opravile solidnega hotela >Un. 1 ^ ... -i .t i - • u:i .1,. i rtti 1-r-i^'i.Vtirt snnn t P.nn KfllTlft DOSteilO ki pasV.ga kontumaca. 1 nednsto no ve- no točko or. iviepe.ja. .-ieu.. je .u.siuK : u,,^ . ............ ^ » den e, 1 prireditev plesa brez dovoljenja, moške dece. ki je bil zelo l;ubek nato on. knvično. Soba z P0«^ presto^k prevozniškega reda in 3 pre- pa orodna telovadba. V rsta iz Zagorja ; gotovo nc stane lOo D n S - er pa se bo 1 1 v . jo izvajala lia bradlji jako težke prvine znalo ravnate! stv0 »Fniona« ze samo Z ozirom na v lepili' kombinacijah, ki so nadkrilile hraniti. Kakor je t« sedaj navada, si je 1 nato privošči! z. kaplan še Orjnnase, na^ stopki beračenja. u— Pozor na žeparje u- rUAUI Ud U:l.. Jt. l. .»(.I1V..I. nu i ljubljanski velesejem in na prilike, ki iih vsako pričakovanje. Ze sama obve/na va- nudi so prispeli ' v Lji.hlv.no iz raznih ,ia bi delala Čast vrhunskim telovadcem, krajev, tudi tatinski elementi, posebno Nade-ati se .ie. da bomo nnel. priliko. haja poročilo, da je tristo seljakov ua- krajev, tm.n latinski e.emenu. jioseuno —• — .............« padlo bolgarsktf-komitsko četo. V boju so ! žeparji. ki slutijo na vseh sličnih prire- videti nekatere .zmed njih se pn odhcn.h bili ubiti štirje seljaki in trije komiti. Se- ditvah svojo žetev. Ze takoj prvi dan tekmah. Društvo je eno prvih podezel- ...... i ...:«... : v.-i. s.. u!i ...-.:..i ,-»,t»l>itnem »'-ih. Za ivitni so se po.avih ua telovaa.- dem ko.nitov- je bilo ujetih. I it; bil prret ua velesejmskem veseličnem n liti hi .. * Zgubila je" v četrtek, dne 14. t. m. do-j prostoru neki tat sumljiv individij, ki je šč.i naši olimpijei, cijili nastop je zel ve- poldue od St. Vida nad Ljubljano do poskusa) spravljati razne vrednosti iz tu- likai.sk. aplavz. Nastopil, so ca drosfu. .... i ... • v • ___ i ___________l-.fn.-1l!i' l.-Atiiii !ri < sL'iirktnii no lir:ifH'i Zg. Šiške, žena siromašnega invalida denarnico s srednjo vsoto denarja. Ker de-! .nrj v i wiuwcii \u t« i jih /.epov v svoiega. Ker ie popolnoma bradlji, konju iri s .skupino na bradlu. kotovo takih sumljivih prikazni na »e- Občinstvo je sledilo dovršenim izvaja. le?e:mu več. opozarjamo občinstvo, da je njem in skoro bi se dalo reči: s svečano r^ird™«^ kraievS^venh^ Dob£ ! bolj občutna: Pošten najditelj se .zato vtem pogledu pozorno. j pozornostjo. Ob telovadbi je pozdravila TJ'" ^ftSto^nf'^Poslnih vabi Iproii, da izroči denarnico z vsebino v u- Vlom v kapelo. V znano rakovni- >^še pariške odličnike naraščaj,, ica So- l ^ i upravuišlvu Jutra, v Prešernovi ulici, ah ško kapelo ie vlomil v dneh od 9. pa do uja Elsbacher-^eva. Izrazila ic veselje u. meno in pismeno najkasneje do torka pa na naslov, ki je razviden iz listin v 14. t. ni. ntznan tat. ki je odprl tamkaj M* joPjfrt« 4r»itw, *J» Je po- . ... . I . I i ' ... 1 ■ I, I. .lnl-11 r\i'ii>iQpnn ll'irri"n k; onimi uac.czui, Mt.ui ium u^auv ..... . . . - , - hasiovake iz okolice Celja, Ptuja, Novegk ' nar bil njena last. je izguba zanjo m, —. .—. , l,/-vli nlmulnii 1» »i nniHitoi ua '/fit rt denarnici, za kar dobi primerno nagrado. Iz LmfoPane , i u— Maša zadušnica za kralja Petra. Povodom današnje obletnice smrti blagu- ijne 19. t.m. g. Viljemu St-quardt v Liubi Ijani, Selenburgova ulica 4, na ilvgrišču. Pri prijavi jc plačati predplačilo 25 Din na račun skupnega kosila. Izletniki iz Ljubljane se odpeljejo z vlakom, ki od* i , . ,,•' ,, ,., r T haja z glavnega kolodvora v Liubl.iani pokojnega kralja Petra Velikega Osvobo-ob 5 28 uri, prihod ob 9.8 uri v Rogaško ditelja se vrši danes, ob 11 dopoldne, v Slatino, se vrnejo od tam z vlakom ob , stolni cerkvi slovo: a masa zaduši,ica. 18.19 uri. prihod v Ljubljano ob 22.15 uri. | u— Razstava stavbne umetnosti na I .'deležniki, ki so člani (-.Planinskega dru= obrtni šoli. Vabimo vse sloje, da poselijo štva». plačajo polovično vožnjo, pod po. stavbno razstavo, kjer se jim bo nudila goji, ki so bili tozadevno objavljeni. Za prilika, da vidijo napredek modernega Mariborsko oblast se dobijo eventuelno stavbarstva. Razstava jc že otvoljena ter podrobne inormacijc pri Češkem klubu v j je dostopna do 25. t. m. ; Varifcioru, | u— Veliko zanimanje vlada po Ljub- * Tragična smrt. Iz Trbovelj nam poro- ljnni za današn o humoristično nogomet-cajo: V četrtek, ob 11. ponoči, je'zgorela no tekmo med reprezentancama za^reb .....: i. .-._____... — ^t.HtA.Ini-.. ... i:..l.i:____.l.:i. i.t...TJ^ =o morale poznane biti 11. 1. «1». Httiiiau i\i ,«v v s.) naha Vočo omaro, iz katere ie pobral častili s svojim obiskom in pielej.im nalive mašili oblačili vijoličaste barve ter š topom ter jim žele'a novih lavonk. Na-lr.ehko vezan brevir z zlato obrezo. Tatu raščajniee so poklonile vsakemu izmed ' '' " domače razmere dobro "j'l> š°Pek cvetic. Za olimpijei je nasto- I pil žerski in moški naraščaj z dobro iz -! vedenuni prostimi va ami. Zaključno točko so tvorile proste vaje članic, ki so bile izmed vsrh prostih v"'j najlepše izvedene. Po javni telovadbi se jc vršila prosta zabava, ki bi i/padia še lep^e. da je ne bi kvarilo slabo vreme. Tudi kopališka uprava nam je bila letos izredno Danes večer vsi na ples v Narodni dom ! Iz Maribora a— 2urarske volitve v Studencih pri Mariboru so se vršile v četrtek, dne 14. ziva.ioč iih 7. Oriunci. svinjami in drugimi podobnimi cvetkami, srozeč jim z un'če-n:em. rekoč, da jih bo čakal v «ros»ilni do f. ure zvečer, češ. naj innci le pridejo, da ;ih bo postrelil. k.tžoč pri tem na pi ifr-lo v /.cnn. Lo srečnemu slučaji !■ dobno /a duhovnika in ali že omen eni T. kaplan lahko še nadalje »vzffaja« na-ic ljudstvo. G. kaplanu Krušičn pa nnv ^ mo. da homo v bodoče poskrhi-li. da l>o spravilo ljudi, ki bi pi jani razora'ali v gostilnah »er mirne državljane ogroža li s pištolo, tja kamor spadajo — v ob tinski zapor! Vsen. poš-enim in trez-im Tudent mora biti iasno. da ne izziva Or- cajo: v ceineK, oo ii. puuuci. je ijmcia no icKtno meu repiezein.uicauia mjicu- -zopet socijaust g. rvaion. v svojem stanovanju ga. Neža Štanferjeva, ;kih in ljubljanskih tiskarjev. Borba obeh s0 vsi socijalisti. Slovens vd \a po nadučitelju Štanferju. Kevica je ..prvorazrednih.- moštev bo gotovo nad pri volitvah prazne g laso bila že dalje časa bolna in je le težko za- Vse ljuta, saj je med ljubljanskim mo- j I r* 1" puščala posteljo. Ponoči se ji je najbrže Jtvom par — športnih funkcionarjev, , L/ei?a zvrnila svetiljka, uakar se je vnela po- „,e(j zagrebškim pa celo par dolgoletnih e— Veselo gledališče v Celju. V sredo, steljnina. Ker je Lila sama doma. se je športnih — podpornih članov. Borba na dne 20. t. m. gostujejo v tukajšnjem, očividno v dimu najprej zadušila in potem življenje in smrt. se vrši popoldne ob 4. mestnem gledališču člani veselega gleda- ! zgorela. Našli so po pogašenem ognju le - • - —• •• naklonjena. Dopustila jc članom v kro u , Mariboru so se vršile v četrtek, dne 14. termalne kopelji po polovični ceni j tega meseca ob navzočnosti komisarja go- dala društvu za prireditev tudi primerni nasp^otrnki Orn.ne ^to ne n^^ spoda Makarja. Za župana je bil izvolje.-. prostor v topliškem parku ua razpolago. ,hn-skajoc,m ves^m. - Or.una - B.f m Naročajte in širite „JUTRO"! zopet sooijalist g. Kaloh. Tudi svetovalci Slovenski blok je oddal lasovuice. AAAAAA lll(l!!il ______________... , ^t igrišču Ilirije. i lišča pod vodstvom g. M. Spašiča s štirimi •močno ožgano okosije. Nesrečna žrtev je _u pe|a na Aleksandrovi cesti napre- enodejankami. V Mariboru je dosegla ta ... .. —" " " ; dnje dosti hitro, tako. da utegne biti družba popoln uspeh. Vstopnice so v 1 cesta — ako ne bo vremenskih nezgod predprodaji pri tvrdki Goričar-Leskovšek. bila stara mati vrlega staroste trbovelj skega Sokola g. Suštiika in mati učitelja g. Štanfdrja. Obema naše sožalje! . dogotovljena že pred 1. oktobrom, s * Ruskih emigrantov se ne tiče predpis ; T^;tterini terminom jo ,ie glasom pogodbe o inozemskih delavcih. Minister za sod- tre]-,a oddati prometu. Zemeljska dela so jalno politiko je odredil, da se določila; v g]aVnem končana, cestna kanalizacij člena 103 zakona o zaščiti delavcev naj uvejena. Kablji ne uporabljajo na ruske begunce. Pred- pis pravilnika o inozemskih delavcih, ki je bil nedavno razglašen, torej glede ruskih emigrantov ne pride' v poštev in niso ti emigranti podvrženi specijalni kontroli ministrstva za socijalno politiko. . uH(.tl_ b,,to;i;jku podlag, cestišča je pa * Nova železniška proga. Po naredbi j iz„.otov]med .,0 h, gledališko uli-niinistra saobračaja so se te dni pric -la - , , , .„ .......... _____ - z, moc;no str,u 0 80 Pre'°: ST VID NAD LJUBLJANO. Kratek | žen. v poseben kanal: preloženi so bd. ■ ^ lo£i od javnega nastopa šentvid-vceraj izpod eestisca tudi v«, teletonsk. ^^ due 7_ se tembra. Na prire-in telegrafski kablji. V nekaj dnevih do- najv,judneje vabim0 vse člane in spe nov. plinovod do Ble.we.sove cesle. ! SokoJstv:l iu jU, prosimo, da Parni cestni valjar je dospel do Tomano- ------ , „„„„„kmi„im ohisknm rtokažeio i stavbeno in galanterijsko j klLparstvo j v Liubljani : : : Botioričeva ulica 3 • Isprtjcma vBa v svojo j stroko spadajoča dela j . ter se toplo priporoča, j I t Na«a preljuba mati, oziroma babica iu prab-ibica, gospa Neža Štaufer, ud. Sušnlk nadnčlteljeva vdova je premimi a danes v 81. letu svoje starosti Poereii oe-iozalme rajnke bo v neJeljo dne 17 t. m. ob 8 uri zjutraj Trbovlje, dne 15. avgusta 1924. Žalujoči ostali. 4353/a dela za zgradbo nove železniške proge Niš-Kočane- Prokuplje. * Jugoslovanski parobrod rešil iran-coske avija'ike. Pred štirimi dnevi je prispel jugoslovanski parobrod , Kostrena -. na potu iz Rotterdama v Barletto, v Alže-riji. Pripeljal je tja tri francoske avijati-ke. ki jih je našel na širokem morju. -Kostrena, je plovila skozi Gibraltar. Pri Herkulovih stebrih je prejela brezžično brzojavko nekega hidroplana, ki je prosil pomoči, ker se je vsled defekta na motorju blizu rta Palos moral spustili na morje. Parobrod je odšel v označeni smeri ter potegnil iz morja posadko poštnega hidroplana linije Oran-Alicante. Posadka, obstoječa iz treh mož, je bila celih petnajst ur v smrtni nevarnosti. * Pravilno sestavljena čajna mešanica da veliko močnejši in žlahtnejši okus in aromo, kakor enovrsten čaj. Zahtevajte vsled tega samo čajne mešanice v zavitkih znamke «BUDDHA>, ki so najboljše in strokovnjaško sestavljene. Zahtevajte poleg zavitka cBUDDHAs navodila o pripravi. * Ponesrečila cela rodbina. V Stari Mo-ravici na Hrvatskem je ponesrečila te dni cela rodbina tamkajšnjega posestnika Aleksandra Poljakoviča. Prošli torek je po daljši bolezni umrl Poljakovičev edini otrok, triletni sinček. Očeta je to tako pretreslo. , IVUIVI ri Ul » 41-t 'V.^^V!, — Ul.lltl, \Jil UJ > VV1VI I' ............ skrknejo od krvne tekočine drugih. Sku- i gaten predmet na zavodih za vzgajanje pina AB: ljudje, v katerih krvi skrkne i učiteljev in profesorjev. Tudi na vseueili-oboje, in končno skupina C: ljudje, pri | ščih so se vršili esperantski tečaji, ki jih katerih ne nastopi ne na, ne dru-ja re-! je obiskovalo okoli 300 dijakov. Danes ob-akcija v krvi. Ugotovilo se .ie, da pri j sto.iajo večje esperantske kolonije tudi v Nemcih približno 40 odstotkov pripada skupini A. 12 odstotkov pa skupini B. Primerjanje z drugimi narodi in plemeni daje zelo različno sliko. Da se v tem oziru zamorejo plemena primerjati, se iz rezultatov skupin A in B stvori ulomek. Pri tem pa se mora seveda število skupini AB pripadajočih rezultatov prišteli tako skupini A kakor tudi skupini B. ker se pri tej skupini pojavlja reakcija A kakor tudi reakcija B. Formula A skozi B tvori potem kvocijent, ki ga imenujemo "biokemično plemensko kazalo« (in-indeks je zelo razl'čeii.- Znaša Shanghaju in Kantonu. Razočarana prorokin*a Mala holandčka vas Nieuwo Torp: je postala znana (laleko preko svojih ozkih meja vsled te,za. ker ima rra vpga proroka. ali holie prorokinjo Že 15 let živi v občini žena. ki ima baje poseben dar. Noben duhoven ni znal tako besedam. ko je vedno pripovedovab. da se ji jo v sanjah prikazal sam Bog in ji rekel, da da narodi ho živela šo m no?': let in da bo umri:-. Prebivalstvo sedmograškega mesteca Kalotaszega je žo nekaj dni pokonci zaradi tajinstvenih pojavov, v čijih sredini se nahaja vojak Ivan Hossu. Kakor pripovedujejo kmetje, se Hossu ponoči dvigne v zrak i" plava visok o nad streho hiše, izgine potem za r.-k;:j ur iz vidika začudenih iu preplašenih meščanov, ki obdajajo vsako noč malo hišico, da bi videli strah. Toda ne samo kmetje, tudi inteligentni in naobraženi ljudje v mestecu potrjujejo, da ni v hiši, kjer stanuje kmet Ivan Hossu, vse v redu iu da se godijo nenaravne reči. Govorice o nevidnem vojaku so se z bliskovito nasrlico razširile po okolici Kalota-szega." in vse drvi k hiši, kjer že nekaj časa straši. Tajnost nevidnega vojaka obstoja v sugestiji množice, ki obdaja vse prebivalstvo mesteca, in celo naobraženi dno 27 julija 1921. To jo pravila že______.... -------- več let m vedno isto. fini boli se j" ljudje se je ne morejo prav otresti, bližal usodni 27. /di'. tem ndovel- j Ivan Hossu je 22 let star. Je dve neiša je postala verna s: nia. leti vojak pri nekem pionirskem ba- Že več me=cev je dcKa •• ronkihp taljonu. Pred nekaj tedni se je povr-prinravo za svojo smrt. Ni delala ver- nji'na dopust. Ko je prišel domov, je in živela samo od bogatih darov, ki so jih da tali vaščani z ozirom na njen zvedel, da je postala njegova nevesta Erszi Bucasova ljubica njegovega skorajšnji konec. Čim bolj se ie Mižal usodepolni dan. tem več je bilo mil e darov. Tako je prišla neclelia 27. julija 102: Naoetost v vasi je bila nepopi* Duševno življenje n?. Kitajskem Kitajci m esperanto- Na esperantistični kongres, ki sc jc nedavno vrši! na Dunaju, jc poleg številm"' učenjakov iz vseh delov sveta, prišel tudi rektor kitajske univerze v Pekingu Yuna peitsai. Mož si je pridobil obiio zaslug k : kitajski prosvetni minister in.jc radi številnih znanstvenih del dobil od tte\v;.o.-i škega vseučilišča diplomo častnega dc-ktor.ia. Rektor je predaval o duševnem življenju Kitajske in podal v svojem govoru sledeče zanimive izjave: (Kitajska ima svojo pozitivno duševno kulturo že nad 4000 let. Ta kultura je bila od osmega do prvega stoletja pred Kr. sorodna kulturi starega Rima in Grčije, a od prvega do šestnajstega stoletja po Kr. kulturi evropskega srednjega veka. Doba cd XVII. do XIX. stoletja je doba kitajske renesanse. V uaučnem oziru vlada pri nas največja svoboda. V prosvetni popularizaciji se najbolj upoštevajo ameriške praktične metode, a z velikim veseljem proučujemo tudi kulturo Francije Anglije in Nemčije. Nemški učenjaki uživajo pri nas velik sloves. Jaz sam tie morem pozabiti svojega triletnega študija v Leipzigu, kjer sem poslušal profesorje: I.amprechta, \Yundta in Volkerta. Kitajska ima štiri državna vseučilišča iu veliko število privatnih visokih šol. Na državnih univerzah tra.ia študij šest let, na privatnih pa le štiri leta. V splošnem imajo naše univerze iste fakultete kot evropske. Tudi pri nas se predava filozofija, pravo, nacionalna ekonomija, medicina, gospodarstvo, umetnost itd. Poleg moških študirajo na univerzah tudi ženske. Vseučilišče v Pekingu ima okoli 2300 slušateljev, a na ostalih državnih univer- j zah je vpisanih okoli 4000 dijakov. Na vseučiliščih predava poleg domačinov tu- tekmeca. Hossu je šel takoj k nevzve-sti, jo krvavo pretepel in zahteval, na i inu vrne zaročni prstan. Od tega dne hodi vojak vsako noč na pokopališče. Stare ženske kalotaszeške .v, V«e «» čakalo in" čakalo, kdai'iz-'trdijo, da je fanta njegova bivša ne-dilnie iOrekinia. Čakali so od jutra vesta začarala, kar ga vsako lioc. goni do večera stali okoli »umirajoče*, ki na pokopališče. Kmetje so bili rado-hotela umreti. Bolj ko se je nagi- j vodni, kaj počenja Ivan ponoči na bal dan k zatonu več je bilo ljudi I kraju mrtvih. Nocm čuvaj jesel z okoli -vef ■ žene Ko se je stemnilo, dvema vojakoma za njim. \ idol je je bils n-otovo vsa vas zbrana okoli ! stopiti našega junaka na pokopališče, ž« bilo jih je polno v hiši. v vrtu 'potem pa ga ni bilo. vec. Preiskali so • • - i.-.ilopja. Vse je napeto ča- celo pokopališče, toda zaman. Drugi 1--.V. t- !aj -e "prerokovanje ;dan je pravil Hossu, da je bil na po- -Wti Nihče ni dvomil, da sc ! kopališču in da je stal pred tremi, . - , obistinilo. j ki so ga iskali, ne da bi ga ti videli.- t- ' , 'dan je minil in proroki Dva dni kasneje je iskala vojaška ' ' rV"*'v- vedno živa «VeIikeca 'patrulja mladeniča. Ko je stopil na lk r"ri"bilo! Ni čuda. da so bit! rednik. k! je vodil oddelek, v n."ego- ilf''1*' vaš?ani h:*,.io razočarani, ker so leto in dan obdajali ženico z glorijolo -ve-1 osti. verjeli so ji slepo vse. sedaj so pa videli, da ni nič z njenim prerokovanjem. Najlažje se je potolažila s svojo »nesrečo* kandidatinja smrti sama. ki se je kaj hitro zoret sprijaznila l življenjem. Ni ji pa bilo več obstanka v občini, ki jo hoče sedaj za vo sobo. je videl z grozo, kako se j1 fant naenkrat dvignil v zrak. kot da bi ga nesle nevidne peruti. Vojak je plaval nekaj časa v zraku, potem pa iz je dejala eospodična Alvilda svojemu zaročencu. Jedilnico si mislim v rokoko-slogu — to je danes najmodernejše — in spalnico v zelenem.> Hm,:- je pripomnil Valdemar, prav lepo, čast tvojemu okusu, ljuba Alvilda, toda .. .> . Kaj, toda...?» je nekam porogljivo vprašala nevesta. Da, toda stroški.-; je obotavljajoče se nadaljeval mladi mož. No, mislim pač, dragi Valdemar, da moja dota dovoljuje, da si prijetno opremiva svoje bodoče stanovanje.^ Da, da! Zakaj ne? Toda, ko si že omenila to točko, pravim: tvoja dota je res prav lepa, a bilo bi mi ljubše, ako bi tvoj oče za del tega denarja dal sam urediti dom za naju, seveda v primernih mejah.> -<-Ne,» JSLS je P0d0bn°-"ie Pr"aVl! IsTo^met, - i t£ - privedli Alh El^in^nakl^^l — a,ga. sem se pa spomn?la, da sem zadnjič Kje naj vzamem denar? Do tisoč bi fiSSS videla krasno perzijsko preprogo, ki še šlo. več Pa je izključeno :. bi izborno dičila najino spalnico.^- ! Alvilda.se je zatekla k solzam, toda pogodbo Koliko stane?v je vprašal Val- ko je popoldne zopet znova posku-i " ~ H Valdemaf ^e hotel To fIpmar 'šala. zopet ni več dosegla. Valdemar roka podrla, \aldemar je m a i io. <0 malenkost, ni vredno besede., I je bil neizprosen. . .....! Alvilda ono ,» končno je pnslo do <:Koliko znaša ta malenkost, če jo preračunaš v krone?> <:0, šeststo. Ali ni poceni? i ; je Ull iiriii^i ur«cii. j-------- -— . , . - : Seda i ste sc posvetovali mati in hči.! spora, ki je raztrgal nežno srčno vez. .-Ne vem, kaj misli ta človek.* je pri- Z ženskami je kakor z zobmi,-. O «eststo Mi ni poceni7> pomnila mati. .Da se ne boji s svojo!je modroval Valdemar. Alvilda je stopila ^Nato sta krenili obe dami k očetu, vanje n.orani vendar obdržatL, predzrcalo n naravnala kodre tako. | - Kaj sta res prismojeni?: je vpra- Man G^ori ,e besnek Dvabsoc t^Mpn.nr nairnio videl šal Valdemar ie pameten mlad inoz, kron na telo. in potem risKiram. zviS ostala kTnočeve^ zapeli kot zasluži,- da se poroči z drugo in ostane v sta- brez učinka. --Ampak, ljuba Alvilda. je pripomnil. -Ah, kaj! Ne bodi brez okusa,- ga je prekiniia. Kaj bi rekla teta dvor-imcjclu.^ na svetnica, ki je vajena občevati z .nc,* — Alvilda se je očividno' najedličnejšimi krogi, in moj stric, ( vznemirila — to sem prevzela sama. vojaški asesor. ki je bil nekoč na na leto.> , , . Ne z:*!•»->• ••etovemu okusu.> ! dvoru, ako bi ne imela urejene hiše, j Gospodar jo udaril m d« novemu okusu.j n»wm, o»u ......... ----—, . ,■ ^ n:»ti?> j« vprašal Val-j kakor zahteva najin stan. Stvar je I pogodbo, s • LtOJfii. S redu- sedal-rv* oosoosm aidorf zavezuio r'' Končno se je moral stari vdati in novanju vse življenjem je tožil, že drugi dan sta ga spremljali obe; Da. sam si kriv.> sta ,odco.T"; dami na Gefionov trg. jali mati in hci. - Zakaj si vedno tako Želim, da oddaste stanovanje v j popustljiv?* najem prokuristu Kornmarku za tisoč j Nekaj dni pozneje se je oglasil kron na leto. Ostanek plačani jaz, j bivši tast pri svojem bivšem zetu in dokler bo tu stanoval, trrc j dvatisoč mu dejal: <-Plačam - am tntisoc kron, ako se ne naselite na Gefionovem ; sestavil | trgu.- Prihodnji dan je šel Gebedorf h gospodarju in rekel: Moj zet ne mara stanovanja, in jaz vam dam tisoč kron. ako pogodbo raztrgate. Potem lahko stanovanje takoj oddaste dru-1 gemu.» Gospodar je privolil in Gebedorf je plačal. Ko se je vrnil domov, ga je hči burno objela. Ne. tega stari ni mogel. I - Da. pomisli, oče, Valdemar in jaz sva našla ljubko stanovanje s 4 sobami na Osterbrogade in ...» < Valdemar ?> - Da, glej oče, danes sva se srečala in tedaj...» 'Hvala, dosti vem!» Stari se je zgrudil na stol in tiho godrnjal. Le vrag je čul njegove besede in si veselo mel roke. Gebe-; Prokurist je bil zadovoljen in si je dva-! mel roke. O vsem ni imel niti pojma. Legitimacije za velesejme v LJUBLJANI. MARIBORU, PRAGI in GRADCU prodaja Aloma Company,LjubijaDatKongresnitrg3 »02 t 3UKNO! Z ozirom na Ljubljanski velesejem sem Gg. T R (5 o v C SUKNO! nabavil za jesensko in jimsko sesono izredno množino vsakovrstnega primernega za vse Kraje Jugoslavije. Cene zelo ugodne. Izbera velifca in znano strokovno izbrane Kvalitete Pri tvrdki J 6ROBELNIE, LJUBLJANA, Mestni trg 22. Po slovanskem svetu Ignat Herrmann 70Ietnik Vsi češkoslovaški listi sc spominjajo nenavadno ljubeznijo scdcmdcsetletnicc najpopularnejšega in najboljšega češkega humorističnega. pisatelja Ignata Hcrrmau-na, ki jc obenem 2c 40 let sourednik «Na-rodnih Listov»- Ignat Herrmann je rojen 12. avgusta v Chotjebori lia Češkem, potomec stare meščanske rodbine iz Kraljevega .Gradca. V starodavnem Kraljevem Gradcu je preživel svoje detinstvo. Njegova mladost jc bila zelo pestra in mučna. Herrmann je bil tri leta trgovski vajence, potem daljši trgovski sotrudnik In agent. V Pragi je slednjič vstopil v znano Ottovo tiskarno iu založništvo, kjer jc kmalu urejeval humoristični časopis Pa-, ieček: . Bil jc .potem uradnik v administraciji «Narodnili Listov», blagajnik in končno prišel v uredništvo, kjer je bil najprej urednik oddelka «Iz sodne dvorane* in »Zabavne priloge*, pozneje pa sodeloval tudi v drugih rubrikah. V literaturo .ie vstopil Herrmann leta 1875. «Rdečo rožo* (Ccrvena ruže), ki jo je objavil v «Lumiru». Prva Herinaiino-va knjiga je bila zbirka povesti «Z cliu-deho Kalamarc (Iz revnega tintnika). Leta 1882. je ustanovil Hcrrmanii nov humo-rističen časopis »Švanda Dudak», ki si je pod Herrmannovim uredništvom kmalu pridobil široko popularnost radi jedrnatih dovtipov in plemenite satire. < Švanda Dudiik* jc znan tudi marsikateremu Slo-vcncu in nekdanji .slovenski humoristični list «Jež» ga .ie pridno uporabljal. Herrmann je bil od nekdaj dovtipen in bistroumen opazovalcc malomeščanskega praškega življenja, iz katerega je vzrast-lo več njegovih romanov, ki so si na mah pridobili največjo popularnost pri inteligenci in preprostem ljudstvu. Herrmannov >, «Vdavky Nanynky Kulichovy» itd. Nekateri od njih so prevedeni tudi že v slovenščino; premnogo njegovih del je prevedenih v vse slovanske jezike, v nemščino iu v razne druge jezike. Nedavno ie izšla v slovenskem prevodu lepa zbirka njegovih povestic za mladino «Ivančkov sveti večer iu nekoliko povestic o živalicah.» lierr-ni.inn ic napisal šc mnogo drugih lepih povestic za mladino, ki sc odlikujejo posebno v tem, da ne spadajo med tako-1 zvauo «linionadno lteraturo», kakor sc jc izražal Herrmann v zasebnem pismu piscu teh vrstic, to je, da niso lc sladke kakor limonada, ampak da slikajo otroško dušo, kakršna jc, in ic nc «crkljajo». V Hcrrmaimovih delili živi kos stare Prage, ki je danes žc izumrl, ki jc padel kot žrtev moderne regulacije mesta. Hcrr-mannova Praga jc Praga druge polovico .stoletja, Praga 'majhnih ljudi, obrtnikov in malih trgovcev. Herrmaim je priobčil mnogo svojih drobnih del tudi v zabavnem delu «Narod-nih Listov* pod psevdonimom «Ypsilon». Herrmann je izvanredno priljubljena osebnost nclc kot odličen prisatclj, ampak tudi kot blag in z nenavadnimi, prikuplji-vimi vrlinami obdarjen človek. Le škoda, da nimamo Slovenci šc več njegovih del. da nimamo Slovenci šc več njegovih del prevedenih. Malokuteri češki pisatelj ima tako veliko število čitatcl.iev kakor Herrmann. In vsi ti tisoči navdušenih častilcev in čitatcl.iev kličejo sedaj ob njegovi sedemdesetletnici še popolnoma svežemu in zdravemu Hernnaunu: Na mnoga leta! Njim se pridružujemo tudi mi in mu želimo, da bi bil šc ob svoji osemdesetletnici prav tako čil in zdrav. Dr. F. B. Pol]ska literarna akademija Približno pred šestimi leti je izšla v Varšavi brošura -Projekt akademji lite-rafurv polskicj<. Pobudo za izdanjc publikacija je dala. tedanjo stanje poljskega jezika,' katerega, jo ogrožala cela vojska ,Tinianizmov. Akademiji po tedanjem načrtu je pristojala skoraj edina naloga kontrole nad čistostjo jezika. Institucija, naj bi bila vrhovni faktor v vseh vprašanjih, ki sc tičejo poljščine in v katerih se posameznik ne moro nikoli povzpeti do ne-n po rečene av torilativnosti. Prvotna ideja brošure so jc po prevratu izpreinenila v toliko, ker so Poljaki dobili samostojno državo. Obstoj poljščine je bil s tem zasiguran. Toda misel akademije samo je brenčala še naprej po glavah poljskih umstveniikov in letos se jo oglasil o tem predmetu pisatelj Štefan Zertimski. eden največjih poljskih lepo-slovcev sodobnega časa. Zeromski pravi, da je treba idejo poljske literarne akademije uresničiti. Da sc (o zgodi, morajo zastaviti svoje silo v prvi vrsti pisatelji. Ti imajo dragocene knjižnice, ki bi jih radi prepustili literarni akademiji. Akademija bi poleg tega imela, nalogo zbirati iu hraniti arhiv pisem živečih in umrlih pisateljev. Tu bi sc daljo zbirali dijalektični slovarji, besednjaki vseh v rst, dokumenti literarne zgo- dovine in vprašanja, ki sn sučejo okolu literarnih zadev. Kajpada bi se v posebnem oddelku hranili tudi raztreseni rokopisi znamenitih del. Poslopje za ustanovo bi morala dati na razpolago poljska vlada, ki bi so zahtevi gotovo no upirala. Vzdrževalnina za zgradbo in uslužbeustvo pa, bi se stekala iz honorarjev za nove naklade del umrlih pisateljev. 'Zeromski ostro nastopa, zoper ugodnosti, ki jih pri ponovnih nakV.dah močno razširjenih knjig uživajo založniki. medtem ko pravi pisatelji ve>f.:>,-"> od svojega dela takorekoč nič. literarna akademija bi tudi delila štipendije in podporo takim literatom, ki nimajo sredstev, da bi ž njimi nadaljevali svoje študij in potovali po svetu. Poleg tega bi institucija skrbela za to, da se izdajajo svetovni klasiki v reprezentativnih prevodih in v neokrnjenih kolekcijah. Brigala bi ?hemstvo bi na ta način izginilo, literarni separatizem bi bil pokopan. Na njegovo mesto bi stopila sinofrcna organizacija glovstvenikov oživljanja in neprestanega. gibanja. Literarni snobizem bi moral poginiti, ker bi ga uničevala sproti zdrava, kritika. Med prvo naloge bi si akademija morala zapisati tudi dolžnost prevoza smrtnih ostankov- pesnika Slo-vackega v domovino. Dijaško življenje Mednarodni dijaški kongres v Varšavi 3* >'J! h f N o s H o > o Q> is5 Na drobno, grez konkurence! Na ^beio. Oglejte si specijalno detajlno io engrostrgovino /B (S u a, o a Prepričali se boste, da jc blago napravljeno lz prave dolge konoplje garantirano in sicer: VRVI za zvonove, transmisije, dvigala in la telovadno orodje vseh dimenzij. Posebno močne oprti za transmisije (Mullercurtenl, oprti navadne vse sirokosti vrvi in mreže za seno, ribje mreže, gugalne mreže (Hangematten), bombaževe mrežice za otroške postelje v vseh barvah, trzne torbice offniegasne cevi, štriki za perilo, trtne vrvice, strange, uzde, špa ladja zopet vrnila v domovino. Na ladji bodo profesorji predavali dijakom geografijo, zgodovino, umetnost i,u literaturo krajev, katere bodo obiskali. Na ta način sc bo znanje ml: dino znatno povečalo, a dijaki se bo! v domovini tudi lahko pohvalili, da poznajo ves svet. na v^ese^iim! Paviijon E 39. Piazstava in sprejemanje naročil. ISlSa PUCH-kolesa po ugodn h cenah in plačilnih pogojih pri tvrdki IGNACIJ VOK, LJUBLJANA SODNA ULICA 7. PAVILJON „H" 281— 282. Prvovrstni sod.± v vseh velikostih, dobavlja takoj ia poceni mehanična sodarna R. Pichlers sin 3553* MaiP ibor- JAVNA VZGOJNA ZAVODA V PTUJU. P AN & CIE" ken1, komerc' družba z o. z. LJUBLJANA Hesljeva cesta št. 2 Agents for The Hull Oil manuiecturing Company Ltd.. Hull. Ia amerikanska- pensilvanska vsakovrstna strojna olia, tovotna maat, bencin, terpentm, la norveško ribje olje, kemični in tehnični predmeti. la angl. Soja jedilno olje znamke Homoo". Sirovine za usnjarne iu milarne. iUdb-a Ljubljanski velesejem, paviljon ..E' 21-22. •1-H3.! Fran Repič Sodarsko podjetje Ljubljana Kolezijska ul. 18 Velesejem paviljon, E" 107,108 (Trnovo) Za dečke Dijaški dom Prešernova ulica št. 29. 4149» Prostora za 100 gojencev. Za deklice Mladika l lastno gospodinjsko šolo iu izobraževalnim letnikom. Prostora za HO gojenk. Gojenci in gojenke obeh zavodov imajo v -zavodih stanovanje, | popolno oskrbo in vzgojo in lahko obiskujejo realno gimnazijo, deško ali dekliško meščansko šolo in šolo Glasbene matice. Tovarna za papir in lepenko I. Bonač, sin LJUBLJANA, Čopova cesta št. 16 izdeluje vsakovrstno lepenko fn tanki ovojni papir Specijaiiteta klobučni papir. Prvovrstno blago! Nizke cene! «3isa «">»"» ...........i' fF Kruševška tvornica mila „Merema" Djurkovič, Ristič & Komp. Utemeljena 1839. KfUŠeVaC Obnovljena 1897. Proizvodnja 5 vagonov miia dnevno. P. n. na znanje, da bo prisostvovala na IV. ljubljanskemu velesemnju od 15. do 25. avgusta t. 1. v paviljonu „E" mesto štev. 27. - Na semnju bodo razstavljeni vzorci vseh vrst mila zarad pregleda in prejema naročil. 4216 a :J Strašni trenutki v zraku V Eiliiigtun Fieldu v drŽavi Tesas v Ameriki si) nedavno priredili letalsko produkcijo, v kateri so sodelovali najdrznejši zračni akrobati. Predstave so jc udeležila tudi posebna ameriška družba, znana pod imenom - Gatesov leteči c.ii-),„= >. Glavna i očka, predstave ju bila dada, lepa in predrzna artistinja Eoza-Gordon, ki si je nadela nalogo, da spusti iz letala z dežnikom za padanje na tla. Poskuse take vrste so napravili že anogokrat, vendar se niso vedno posilili. Dostikrat se namreč pripeti, da se '• znik nc - odpre pravočasno in človek pado s strahovito naglico na tla, kjer se ,'opolrioma razbije. Znano je, da gre pri •nn aparatu, ki jo podoben velikemu ,Wniku, za to. da so rešijo letalci, ako .„ acroplan ponesreči. Dežnik je na le-ialu zaprt in povezan z vrvico, ker bi se -i. cr vsled zračnega pritiska razpel. Le-t:;lec. si priveze vrv, ki je pritrjena na dežniku za padanje, okoli pasu, nakar koči iz letala. Vsled sunka so vrvica, s I.atero jo povezan aparat in obenem pri-: ,-jen na spodnjem koncu aeroplana, utrga in dežnik se razpne. Nato pada pilot, po-, asi in mirno proti tlom, ker ovira zračni pritisk prehitro padanje. Nesreče se pripetijo vsled raznih vzrokov. Včasih na žniku ni kaj v redu ali pa se prepozno j ali sploh ne odpre. V tem primeru je j ■kok v globino seveda smrten. Miss Gordonova je napravila že marši- j lak drzen skok in vsak se ji je posrečil. ■ Prepričana jo bila, da tudi v tem primera ne bo trpel njen sloves, ampak da si bo spletla nov lovorov venec. In vendar . . . Oblečena v elegantno pilotsko obleko je stopila, na. dvokrovnik z dvema sedežema. Pilot je bil Clvde Pangbnrn, eden najboljših letakov Gatesovega letečega cirkusa. V ziak se je povzpel tudi artist Mil ton Girton, ki naj bi pomagal deklici pri pripravah za. smrtni skok. Acroplan jc bil že več sto metrov visoko, ko je Gordonova. mirno vstala s svojega mesta, si s pomočjo Girtona privezala vrv okoli pasu "ui ramen iu počasi splezala, na rob letalskega krila, potem pa -kočila nn, glavo v praznino. Komaj pa je arfistinia skočila v globino, jo je naenkrat pretresel močan sunek in Gordonova. je ob visela v zraku. Vrvica, s katero je bil dežnik pritrjen na spodnjem koncu letala med kolesi, na katerih drči aeroplan po tleh, se namreč ni pretrgala. In tako je letela nesrečnica po zraku nekaj metrov pod letalom. Tisočglava množica, ld je z zemlje opazovala drzen poskus v zraku, jo z grozo videla, kako visi artistinja pod letalom. -Ni ji sicer pretila nikaka neposredna nevarnost, vsaj dokler je bil aeroplan še v zraku. Toda prej ali slej se je moralo spustiti letalo na tla in tu je Gordonovo čakala neizbežna Strašna smrt, ker bi se prej dotaknila tal kot aeroplan, ki bi jo z veliko brzino vlekel po tleh in j • vso razmesaril. Razen tega BMBI je bilo na krovu le še malo bencina, ker ga ui vzel pilot dosli s seboj. " Ko je Pangburn zapazil, kaj se je zgodilo, sc je spustil nekoliko niže, da bi bolj jasno pokazal pilotom na zemlji, v kakšni strašni nevarnosti se nahaja dekle. V zrak so so dvignili dragi aeroplani z najbolj drznimi zračnimi akrobati na robu kril, v vedni nevarnosti, da padejo z letala. Skušali so sc približati nesrečni artistinji in prerezati, ko bi bilo letalo tik nje, vrvico dežnika za padanje ia jo tako rešiti neznosnega položaja. Kljub utrujenosti sc je medtem posrečilo Miltonu Girtonu, da je z nadčloveškim Daporom zlezel pod svoje letalo med kolesa in skušal prerezati z eno roko vrvico, dočim se je z drugo držal za. ogrodje aeroplana. Z grozo pa je zapazi!, da bi bila tudi v primeru, da bi prerezal vrvico, Gordonova izgubljena, ker je bil, bogve iz kakega vzroka, pokvarjen tudi dežnik za padanje in dekle bi strmoglavilo na tla in bi ostalo od nje le kup mesa. Edina rešitev iz groznega položaja lepe artistinje je bila, da jo povleče jo zopet na krov. To pa ni bilo tako lahko, ker je plul aeroplan s hitrostjo nad 100 km na uro. Zdaj se je dvignil z letališča še en aeroplan s pilotom Thompsonom in najboljšim zračnim akrobatom Friderikom Lundom, ki so ga nazivali kratkomalo «Frerldy -. Med poletom je splezal Lund na skrajni rob levega krila letala, pripravljen, da od tu izvrši akrobatstvo, ki ga v zraku doslej še niso videli. Pilot Thompson jo imel namreč nalogo, da se približa z aparatom kolikor mogoče nesrečnemu letalu, na katerem jo visela Gordonova, iu Freddv jc hotel z drznim skokom k njej, 60 jc okleniti in tako vsled sunka, in podvojene teže pretrgati vrvico dežnika, Milton je razumel namero Lundovo, dajal mu jc obupne znake, naj opusti svoj poskus, ki bi imel seveda za posledico dve žrtvi in ne samo ene. Freddy pa ni razumel migljajev in je mislil, da ga hoče Milton le bodriti. Zanašajoč se na svojo moč in spretnost, jc hotel izvršiti svoj sklep. K sreči sc je držal pilot Thompson, morda iz strahu, da ne bi ranil dekleta, nekoliko preveč v stran od drugega letala in Lund ui mogel izvesti svojega načrta in skočiti h Gordonovi. Vendar pa je zdaj razumel znake prijateljeve, da dežnik več ne deluje. Trebalo je torej poskusiti drug način rešitve. Clvde Pangburn, pilot nesrečnega letala, je začel dajati znamenja, da je Ie še za par minut, bencina v aparatu. Freddv se je povrnil k njemu, mu dal nova navodila in potem zopet splezal na rob krila. In sedaj je prestrašeno občinstvo z zemlje videlo enega najbolj predrznih akrobatskih činov v zračnih višavah. Videlo jc. da se je Thompsonov aeroplan približal Pangburnovemu in se skoraj zadel obenj. Freddyja ni bilo več na njem! Skočil je več metrov daleč, približno 1000 metrov nad zemljo, z enega letala na drugo. Skok se mu je posrečil. Lund se je naglo prijel za žice in oklenil aparatovega droga na skrajnem koncu krila. Skok z enega aeroplana na drii-cega v zraku so sicer že večkrat izvršili, toda akrobati so imeli gumijasto č"v'j iu sploh pripravili žc iui tleh vse potrebno, tako da skok, čeprav drzen iu smrt-nonevaren. ni bil prav za prav nič posebnega. V tem primeru pa jc bil Fred-dvjev čin akrobatstvo prve vrste, ker jo imel navadne čevlje in skočil z roba. krila enega aparata na drugega brez posebnih priprav. V tem trenutku so bile porabljene ywj--je kaplje bencina, in Pangburnov aparat jc začel polagoma padati, vedno niže. -r nrsročno žrtvijo, zapisano smrti, r*>l seboj! Toda najtežji del rešilnega, poskusa je bil storjen. Lund se je počasi splazil od roba krila proti sredini letala, se spu; ti! po njem navzdol in s pomočjo Girtona. ki so mu moči že skoraj opešale irt jo bil sam v največji nevarnosti, da padr s svojega neprijetnega sedeža med ko lesi aparata na tla. potegnil Gordol iovc k sebi na os, nakar sta jo oba z zadnjimi močmi dvignila na sedež poleg pilota. Pil je zadnji trenutek, ker aparat sc jc žc dotaknil tal. Drzna akrobatinja, ki je do tega trenutka ohranila hladno kri in opazovati vse faze svojega reševanja, je. padla vsled razburjenja in utrujenosti v nezavest. Ko je prišla zopet k sebi. se je začudila, da sc nahaja med tolikimi ljudmi in njene prve besede so bile: «Ali sem še živa?» Ni čudno, da se ji je. ^dela rešitev neverjetna, ko je bila prepričana, da ne ostane več živa. f Ko^t.^ ¥akašin©¥ie ; Ljubljana, palača Ljubljanske kreditne banke. Maribor. priznano line izdelave IS ¥ sa dame, gospode iu otreke. i Priporoča ( | veliko zalogo S Za čas veiesejaaa eeae znatno znižane. Josip Wink!er, puškar v Kranju Velesejem paviljon „6", koja št 231. Možba najnovejših, najmodernejših in oreskonkurenčnih j p En s s*os 5* En dstaH Ing. R. ROESSER, Ljubljana, Gledališka u!.4/IIl Lokomobili PoSnojarmeniki Dvigala R. Wolf A. G. Magdeburg-Buckau Pini & Kay Wien is F.Werttieim&Co. A. G. Wien Velika zaloga lovskih pušk. vsakovrstne mn&icije u drugih lovskih potrebščin. Popravila orožja po na nižjih cenah. — Zahtevajte cenike ! 1854a kak<>- IHHPBHBMI VOSti! generalno zastopstvo m skladišče za SHS: SO WEISS ZAGREB, Paimotlcev« ulica 66. jr Odlikovan na vseh svetovnih razstavah. Ime VLAHOV in njegova ETIKETA sta zakonito zaščitena v vseh državah sveta. Tvornica R. VLAHOV proizvaja vedno isto vrsto in postopnost svojih specialitet kakor v predvojni dobi Zalop: T. Mencinger v Ljubljani Sv. Petra cesta št. 43. 1029/a Čuvajte se ponarediš! ^ VINO === PODRUŽNICA == vinarske zadruge „LJUTOMEROAN" za ljutomerski in ormožki okraj q v Ljubljani. Stara pot štev. 9 2 poleg vojaške bolnice 5 nudi svoja zajamčeno pristna Jjutomerška vina po ugodnih cenah in pod solidnimi plačilnimi pogoji. UINO *5'/a v novopreurejenih prostorih v LJUBLJANI Mestni trg št. 6 obrestuje vloge na hranilne knjižice in tekoči račun po 0 Večje in stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje tudi više po dogovoru. Sprejema v inkaso fakture in cesije terjatev. Posojila daje le proti popolni varnosti na vknjižbo, proti poroštvu in proti zastavitvi. i84i/a- ^s Veridicus gt^gs^g^gs^ss^s^ss^gs^ss^ss^cs* Roman po ustnih, pisanih in tiskanih pirih 12 Prav dobre volje se je pripeljal Svetlin do Tomazevca. iVeseli hlapec bistre glave iu perečega humorja mu je bil zelo .všeč. In prepričal se je, da mu je o Meti govoril čisto resnico.1 Ko je stopil s kmetom Zalarjem v goveji hlev, sta ga kar opijala soparica iu smrad. Dekla je bila pravkar pri polaganju jkrme. Zelo se ji je mudilo, ker šele pred nekaj trenutki se je bila vrnila iz cerkve. Kaplana dekla ni niti pogledala. Kaj raj pomaga takle mladenič, ako ne moreta pomagati niti ljubljanski pater niti gospod župnik, ki je celo izgubljeno tele primolil v kravo nazaj! Odkar je bila Meta tretjerednica, se sploh ni več za-sm ejala. A zdaj hi se bila prav rada zasmejala, ker zares izredno smošno je, da hoče takole zeleno kaplane hudiča panati. Zato je liazala svoje preziranje s tem, aa je Svetlimi dosledno ob-račjtla hrbet in ga ni niti pozdravila. Ovila si je desnico z rožnim vencem, sedla h kravi, si posadila med koleni dežo in začel a molzti. Čemu molek? — <:Alib je ušlo kaplanu in rdečica mu je «alila lice... In dvigal je perišča krme k nosu in duhal. Krma je bila zdrava, dišeča. Stopil je h koritu, se sklanjal, vohal in ogledoval. Našel ni ničesar. A krave in voli so gledali topo predse, moleli jezike iz gobcev in so se krme komaj dotikali. Ozrl se je v okna; bila so majhna, popolnoma pokrita s pajčevinami in praUom ler zabita. Ozrl se je po vratih: bila so zapita. Tik vTat so stali škafi, velik čeber in lesen korec. V steni je bila vodovodna pipa. Svetlin se je sklanjal, vohal in — se zdrznil. Smrdeli so škafi, čeber in korec. Pogledal je natančneje in se zgrozil: evo hudiča! Tu je bil hudič nesnage, gnilobe, smradu in bolezni! «Meta, kolikokrat na leto se kopljete?» je vprašal Svetlin. Dekla je zagodrnjala, hudobno pogledala in molčala. v-Meni ne odgovarjam je dejal Svetlin gospodarju. cVprašajte fo torej vi!» «Odgovori, Meta, kolikokrat se koplješ na leto? je vprašal kmet. c.Jaz —^nikoli! Greh bi bil...: se je otresla dekla. «In kdaj ste um iii tale čeber, tele škafe, tale korec? je skoraj zakričal Svetlin. Nikoli — nikoli — nikoli! — Glejte,j Zalar, tukajle imamo hudiča (pokazal je na posode) in tamle sedi coprnica (pokazal je na Meto)! Iu zdajle bova hudiča panala: zgrabite čeber, ga zvalile na dvorišče in izpraznite! Pa takoj b Kmet je takoj razumel. V hipu so bile posode zunaj. Postavila sta jih p'jd vodovod, pustila teči vanje ostre vodne curke ter jih snažila z brezovo metlo. Ker je dekla godrnjaje pobegnila v hišo, sta poklicala hlapca. Drgnil je posode in jih snažU-Potem so jih spravili zopet v hlev, jih napolnili z vodo in podstavili Sivini. Hlastno je lokala in se oddihavala z naslajanjem. «In zdaj odprite še vsa okna!, je ukazal Svetlin. Kamor prihajajo snažnost, svetloba in zrak, odtam utečejo vsi hudiči iu vse coprnice.: Hlapec- se je režal, da so mu zevala usta do ušes, gospodar po se je čehljal po glavi: vSakra, da sem bil tako slep in neumen! Saj sem vedel, da tu ni peklenščka: ampak zakaj mi živina hira, tega nisem niti slutil.: Svetlimi se je mudilo nazaj v Zalesje. Toda moral se je vdati in sesti v hiši za mizo, kjer se je kadilo tolsto praženo pišče. Tudi pogača in liter vina sta stala poleg. Hlapec je vesel prišel povedat, da je živina kakor pomlajena in da žre pičo kakor sestradana, odkar se je končno napila čiste, sveže vode in sope svež zrak. ::A kaj zdaj? Ali naj Meti odpovemje vprašal gospodar. Prav tedaj je prihrumela Meta že preoblečena na pot. <:V taki hiši ne ostanem več,, je dejala. -^Plačajte mi in grem!> • ' Zgodilo se je po njeni volji. VIII. Istega dne. ko je Svetlin pravkar poobedoval. je nekdo potrkal na njegove duri. --Noter!» je zaklical Svetlin: toda prišlec ni vstopil, nego je le za par pedi odpahnil duri in ua pragu stoječ govoril: Gospod župnik vam naroča, da nastopite jutri popoldne na našem shodu kot tretji govornik.. Torkar! Ti tako trkaš? In čemu me naenkrat vikaš?* Oprostite,"to je čisto moja stvar, Povedal sem vam župni-kovo naročilo, drugega nimam z vami govoriti. Običajno čmeruo lice Torkarjevo je bilo le še mračnejše in njegove nemirno plapolajoče oči so se uporno ogibale Svetlino-vemu pogledu. •'Dobro, pa se zopet vikaj va! se je trpko nasmehnil Svetlin. Toda povedati mi ie še morate, kakšen shod meni gospod župnik in kaj naj jaz na njeni govorim. ■ Mar ne berete ,Slo venca'?* se je zgražal Torkar. Malokdaj! je odvrnil Svetlin. -Politika me dosti ne za-iiima, zato čitam rajši koristnejše knjige. je dejal mirno. «Čisto normalen iu zdrav človek sem in v vsej ponižnosti si celo domišljam, da nisen ravno najslabši duhovnik . . . Ker pa nisem čital ,Slovenca ir torej ničesar ne vem o kakem shodu, na katerem naj bi tudi jaz govoril, vas moram ponovno prositi, da moji strašni nevednosti prižgete luč: kakšen in čemu bo ta shod?> Torkar je že držal za kljuko duri k svoje*mu stanovanju. Le z največjim premagovanjem pa se je na pol okrenil ir zagodrnjal: Političen shod . . . Gre vendar za državnozborske volitve! Gospod župnik je kandidat naše stranke in čelo iz Ljubljane pride na shod dober govornik.? To so novice! Ni se mi sanjalo, da imamo tako imenitnegf predstojnika ... In tudi vi se bavite s politiko?* se je resnične čudil Svetlin. <'Kdor ni z mano. je proti meni!" je odgovoril Torkar. tTc. velja za Kristusa, kakor za njegovega namestnika, svetegf očeta in za katoliško cerkev.? Kristus ni bil politik. 'Dajte Bogu. kar je božjega, in cesarju kar je cesarjevega. In dalje je rekel: .Moje kraljestvo ni na tem svetu!' — Edino to je bila Kristusova politika in jaz se ravnam po njej. To, prosim, povejte v župnišču.» v.Vi torej zopet odrekate pokorščino svojemu predstojniku in nočete govorili na shodu? • V cerkvenih rečeh sem mu poslušen, v političnih pa posnemam Kristusa,*- je odvrnil Svetlin. <-A kaj poreče ljudstvo, ako vas ne bo na shodu?* Povejte ljudstvu, da sem pri bolnikih in umirajočih!* je dejal Svetlin. Ako sta dva domača duhovnika pogreznjena v politiko, naj vsaj tretji vrši dolžnosti vere ljubezni!* — In Svetlin se je umeknil v svojo sobo, ne da bi čakal, kaj še pove fanatični tovariš. Na prostoru med župniščem. cerkvijo in kaplanijo se jfe dvignil hrup. Ljudje so kopali jame, postavljali mlaje, zabijali kole v tla in pribijali nanje deske, gradili so govorniški oder in ga obijali z vencem iz smrečja. Organist in cerkvenik sta vodila delo. Svetlin je gledal na živahno gibanje na trgu pod seboj ir» se čudil vnemi teli ljudi. cSami navdušeni politiki.- se je smejal, ki pa verujejo še v budiča in coprnice! Taki volivci bodo brez dvoma in brez pomislekov volili kandidate Zdražbo. Vredni so drug drugega.* MANUFAKTURA MiL VELIKO %QQ*m ULICA 6 «—— Paviljon „H" 288 TOVARNA PERILA F. VERONIK Vsekakor naj si gg. trgovci in p. n. občinstvo ogleda to ■ izredno fino in trpežno perilo. 1183 a MARIBOR Aleksandrova cesta 51 nasproti glavnemu kolodvoru. šablone Na velesejmu paviljon E št. TT2 Nova kolekcija za 1. 1925. — Cene nizke Erman 1 Drher mizarstvo. 4152a Za časa velesejma vsakovrstnega pohištva lastnega izdelka v lastnih prostorih Št.VIs sU nad Ljubljeno 99 d. z o. z. -v Kranju, mehanična tovarna pletenin in nogavic, največje podjetje te | stroke, ki slovi po vsej -Jugoslaviji, je razstavila svoje solidne in vsega priznanja vredne izdelke na velesejmu. Interesenti naj ne zamude prilike stopiti v zvezo s to domačo industrijo. Paviljon „ J" 411-412 POZOR! POZOR! ZA MAL &&NAB, si lahko vsakdo zgradi hišico iz SEIDEL" sistema. lier je ta način zidaDja najcenejši in najpraktič-nejši, vlada za to največje zanimanje. Vprašajte pri stavbnem podjetju JAKOB ACCETTO SIN, Ing:. Viktor Acoetto in drug, I,j u.) -ljana, Tabor 2. 4126/a Lastni paviljon na sejmišču!!! POZOR! P030R! 99 Trgovci a železnitio in kiihm.fsko posodo Oglejte si! Važno! Novo! „Honsel" Alumimum- und ISeta!Iwerke, Wien, Woliersdorf 2 razstavlja na velesejmu vse vrste kuh. posode iz aluminij a vdelane v bakreno pločevino brez vsakega cinka, tedaj na trpežnosti neprekosljivo. — Paviljon F 153 Ljubljana Pred škofijo l/l. strojno pietenje, nogavice, ! čepice, obleke, jopice, majice itd. po najnižjih cenah. sz Sentjanški ss SSESi vseh vrst in vsako množino, v čisto opranem stanju nudi, za takojšnjo dobavo Prodajni urad šBntjsnsftBga prsmogannilia AND. JAKIL Ljubljana, Krekov trg 10 1018-a Originalna vina v steklenicah lastnega pridelka luvier, is Gornja Radgona Zastopnik: l*0¥r© Humer na Jesenicah, Gorenjsko. 4257 a fffffff t 7 * WfTf Gregorič zastopnik Saveza in ske borze generalni tajnik zagrebške bor-| dustriialea Za,srreb dr. Panda kovic. _________________ _ __________ze g. dr. Peručič. Spominja se pokojnega tajnika Zve«? indnstriicev v Ljubljani ie nagovoril prisotne °z daljšim nagovo- j Legvarta in njegovega prizadevanja za o-jr. dr. O olja in Danilo Gorjup. za- ...... ' *■'-' ,'"u stopnik Zveze treovskih gremijev g. Fran Zehal 7a Trgovsko in obrtniško zbornico so bi1! navzoči predsednik g. rom. Omenil je, da se z današnjim dnem ; ustanovitev ljubljanske borze. Naj bo ljub-polaga temeljni kamen bodoči moderni , Ijanska borza odraz slovenskega tržišča, trgovinski ustanovi, za katero so stremeli S tem bo berza v polni meri vršila svoj že od nekdaj vsi veliki narodi, ki so spoznali dalekosežen pomen in vpliv borze za razvoj trgovine in celega gospodarstva. Stare navade trgovanja se bodo morale umakniti novi moderni trgovini, ki je namen. Zeli ji polnega uspeha s klicom: Ivam Knez. zbornični član g. Lovro Crescat, floreat, vivatl V imenu l.ubljanske Trgovske in obrtniške zbornice je nagovoril prisotne zbornični predsednik g. Ivan Knez, ki je po-■ dina zmožna vzdržati zamenjavo dobrin [ vdarjal, da je ob otvoritvi borze prožet ua višini, katero zahteva sedanji moderni , resnične radosti in upravičenega ponosa, čas. Stare navade, da so nepoklicani me- ja pomembni dan, ki je svečani praznik šetarji kupovali blago pri raznih produ-' centih, ki so cesto — ne poznavajoč prave cene — nasedli takim zvitim prekup-.levalcem, so danes v izumiranju. S poslovanjem naše borze bosta producent in konzument o razmerah in ccnah blaga natanko poučena. Borzno trgovanje bo imelo uspeh, da se bo polagoma prilago- za celo naše gospodarstvo, smatra govornik za odločen in važen korak naprej v našem gospodarskem razvoju. Otvoritev ljubljanske borze 16. t. in. je zanj znamenit mejnik v naši gospodarski zgodovini in akoravno ga v svoji slovenski skromnosti slavimo samo skromno, ne izgubiva ta dan ničesar od svoje markant-dila ponudba blaga potrebi, kar bo poseb- nosti. Ob tej priliki izreka v imenu Trgov-iio uplivalo na izravnanje cen. j ske ;n obrtniške zbornice prisrčne čestit- Nič manj važna od blagovne ne bo dru- ' ke in iskreno zahvalo vsem deloljubnim Ka panoga naše borze, in sicer eiektna. gospodom, na čelu dni predsedniku Dra-Istočasno z blagovno in efektno borzo ' gotinu Hribarju, kt su že pred leti z odločbo pričelo poslovati tudi borzno razsodi- ! nim pogumom začeli z delom za borzo, šče, kar je za naše tukajšnje razmere tu-j z ustanovitvijo borze v Ljubljani dobij Zbiral s'- fe ze1° "h^ren uuiteriial. ki di nekaj novega. Znano je kako je preob- naša sistematično razvita gospodarska or- | 'i je bil vrvoslau tako od j>osameznih leženo naše ledno trgovinsko sodišče in ganizaciia svoj pravilni zaključek. Z last- : gospodarskih korporacij in onraniza-da radi preobilice dela naše sodništvo mo- . ao borzo v Ljubljani dobi naša gospodar- i ('H kakor tudi_ od privrednih strokov re kljub napornemu delu le polagoma re- j ska 3tavba v Sloveniji svojo krono. Na ' makov. Želje in zahteve gospodarskih Sevati spore. Pomanjkanje dovoljno izvež- tem potu svojega gospodarskega razvoja | krogov so delegaciji iz vnos!;,nega ji banih sodnih moči pa dela nemalokrat; ,ir, dina5 do 370. Je£m?t> 310 do 320. Oves 290 do 300. Turščica 270 do 275. Moka baza «0> 570 do 575. Skupni promet 71 vagonov, od tega 34 pšenice, 7 ovsa, 13 turščice in 17 moke. — Tečaji v prostem prometu: Pšenica: promptna 375 do 380; za september 387.5. Turščica 280 do 285. Mžol 530. Moka 570 .govorni uredrik Fr. Brozovič. Tisk llelniške tiskarne, d. d. v Ljubljani. Položaj na žitnem trgu. Na našili tržiščih je bilo ta teden precej povpraševanja po pšenici ir, deloma turščici. Izvažalo se je na Dunaj in v Češkoslovaško. Cena naši izvozni pšenici se je gibala na meji v Bratislavi okrog 105—196 Kč, a turšč:ci 13J Kč. Sam domači promet ie bil manj živahen, ker tvrdkam bol konvenira izvoz radi plačilnih pogojev. Domači ko zum nima navadno takojšnjega denarja. -- Prvi stnzal ljubljanske borze. Kakor porodnic je prvi pooblaščeni senzal ljubljanske berze g. Pavel Cvenkel, ki posreduje pri prodaji in nakupu lesa, ži-•a, poljskih pridelkov, kakor tudi vseh drugih vrst b'ar;i ter efektov, ki notirajo na ljubljanski borzi. = Konkurz je razglašen o firmi Franc Kotnik in drug, izdelovalcu cementnih izdelkov na Cdincali pri Viču. Prvo zborovanje upnikov >■ 23 *. m. ob pol 11. pri deželnem -udiš v Ljubljani. Eksport lesa Anton Kobi lesna, industrija in trgovina Centrala: Ljubljana, Ižanska cesta 22. Parne žage in skladišča: Ljubljana, Podpeč, Borovnica, Begunje. Zaloga vsakovrstnega tesanega in rezanega lesa, drv. Tovarna vsakovrstnih zabojev po naročilu. Tovarna upognjenega pohištva iz impregniranega lesa. Paviljon E 57 a. 4306 a Ljubljana 16 avgusta 19.'4 poročilo Ljubljana H06 nad morjem Kraj opazovan ia Ljubljana . Ljubljana . Ljubljana • /.agreb . . Beograd . Dunaj . . 1'raga . . Inomost ob 7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7. Zračni tlak Zračna temperatura 761-8 759 0 757 3 7619 14 4 23 8 19 0 130 Veter vzhod juijozapad aev. vzh jugovzhod Oblačno 0—10 Padavine mm del. oblač. več. oblač več. iasno pol. obl. 260 170 V Ljubljani barometer nižji, temper. nižja. Solnce y»baja ob 5-00, tahaja ob 197- | Dunajsko vremensko poročilo. Včeraj I n.enska sprememba se bo brzo razvila j je prevladovalo spremenljivo vreme. \ | Napoved za nedeljo: Lepo, toda le malo ^ i nekaterih kraiili ie tudi deževalo. Vre-1 časa. V dolinah groze Ločnica. Nedelja. Od pustega neba piši v finih kapljah, ko se ustavim na raz-pokancm mostu v Medvodah. Umazana Sora prinaša 5o zmerom kose lesa in druge šare. Blatne in poležane vrbe kažejo sled strašne poplave. Ob pregraji. ki g-re po sredi moatu, stoji gruča mož in nekdo pripoveduje o strahotah v bližnji Ločnici. « Rečem vam, to je bil sodni dan. Človek si niti ne more predstavljati take grozote. Komaj da morete verjeti lastnim očem ...» Kljub naraščajočemu pršenju sem skočil na kolo in /.dirjal po razprani cesti proti Sori. Ustavil sem se na kraju, kjer je bil poprej most. ki se mi je zdel včasih prevelik za neznaten ' potoček, žuboreč med grmovjem in izgubljajoč so med poljem in skupinami jelš. Zdaj sem našel tu globoko razcra.no kotanjo, vsenaokoli blato. kamenje in grmade i-? plavi i enega lesa. voda pa je drla za drevjem v no-voizbrani strugi, jezna in kalna. Sto-oil sem čez zasilno brv in krenil proti vasi, kolikor jo je še molelo iz blata in druge napiave. Za neko hišo so se trudili ljudje s poginjeno kravo, da se okoristijo Vsaj s kožo. Neprijeten duh razkrajajočega se mesa me. jo gnal rlalje. Videl sem, da mi bo kolo samo v- napeto. zato sem ga spravil v hiši. ki je' stala dosti visoko nad bregom, ia ]e ftirija elementa ni mogla doneli. « Glejte, tja je prineslo konja. > mi je kazal prepal in blaten človek v gru čo dreves, kjer je stala med debli ogromna barikada. Z vrha so Štrleli uhlji konjske glave, ki je bila še iska-I la zraka in rešitve, ko so bili že udje iiii život krepko stisnjeni v težko navlako. Nekaj korakov dalje je odtrgalo cesto, da sem se s težavo prebil i mimo nekdanjega, v blato zakopanega | mlina. Vrstile so se zmerom strnšnejše ! slike besnega elementa. Hiša, pri ka-jteri sem počival pred par to/bii. ko ; sem se vračal z Grmade, je stala zdaj j kakor sredi puščave. Kam je odneslo ! košato drevje, ki me jc takrat hladilo j s svojo senco? Kje je zdaj tista meh-! ka travica, ki je čakala, da dozori v ' sočno otavo? Samo kamenje, bogve odkod nancšeno. Pre vrnjen in razbit vogal i-oslopja, ki so ga za silo .podprli, tla so ni pogrCzniia. št streha. Ljudje prihajajo po stezi s hriba, ki mu je veda odtrgala vznožje in cesto ob njem. Visokim gabrom je zmanjkalo tal in jih treščilo v novo strugo, ki jim je j "dcrila vrhove g-plenom valov. kotamo se med koreninami po razmočeni ilovici, ker drugod ni mogoče. Drug drugemu smo napoti, ker je treba izbirati stopinje, da se noga ne pogreznejo do kolen in da ne omahneš pod plaz. Cele procesije so se nakopičile na tem kraju in čakajo na prehod. K rekoč p jo se nekemu kolesarju. ki je že do vratu blaten in n;: more s svojim bremenom ne naprej ne na.z:tj. Neslani, dottimi padajo nanj in bolj ko kdaj prej vidim, da ;e človek najostudnejša bestija, ki išče višek naslade v škodoželjnosti. Neka frklja se jezi, da se ji bodo pokvarili ffiEESS! I lakasti šolni. Kaj jo briga groza Ja ! beda. ki zijata vsenaokoli iz te ža-i lostne grape! Ona je prišla pO svojo perverzno senzacijo in vidi škodo sa-j o;o r.a svojih Solnih . . . Čez desetero strug mi-priskoči naproti tršat, blaten in premočan starec, ki sem ga bil pozdravil pred njegovo | napol porušeno bajto. Ustnice so mu posinelc, oči zbegane in ves život mu pretresata mraz in groza. X' pretrga-nih. skoro zjwlušc.nih besei bilo bolje da me je odnesla sabo. nego da me je pustila za pri"o? — Kje je moj vrt in njivica, kje naj iščem živino?« — Sam sem jokal .-: njim. S katero besedo bi ga mogel potolažiti? Z besedo o »podpori?, ki še sam ni mogel verovati vanjo? Mimo so drli ljudje, še poslušati ga niso utegnili. Gola radovednost jih je gnala dalie, site in srečne, da so prišli na svoj račun. Ali bi bil kdo izmed njih zagrabil za kramp in lopato? — Pa kje naj bi tudi'začel? Milijoni rok l i ne mogli dolge mc-ee popraviti te škode, ki jo je strašna po vodenj igraje nagromailila v eni sami uri . . . Pa da l»i vsaj kdo začel! Tretji dan že j teče. pa še od nikoder ni pomoči, ki ! ! bi vsaj strugo naravnala in se lotila poti. Kako naj si |H>magajo ti bedni ! ljudje sami, ki jim je pobralo še orodje in ki so mogli rešiti komaj golo 1 življenje? r,.J i Pred hišo, ki stoji precej visoko n id ! I bregom in jo je samo od strani okle ; .stil hudournik z ogromnimi skalajd, i se je zgrmadila gruča okoli moža, ki j jot-.; kakor dote in ga naglas skopih j besen izdaja, da mu je tekla zib-lj Kje • i daleč ob Volgi. Vojna, ga jo bila zanesla pod te šilja-te vrhove — da bi ga ne bila nikoli! Kdo je danes b d-uejši od njega, ki mu je ta grozna noč ; ugrabila vse. kar je ljubil pod soln-cem! Tam štrli še pol razmajanega zidu njegovo hiše. pokopane v grušč, j kakor strahoten nagrobni spomenik, j Nekje pod razvalinami hleva iščejo podsuto živino, ženo in otroka so pobegnili zjutraj iz vode in zdaj ležita na mrtvaškem odru. o drugih otrocih ' pa še ni sledu ... Za ostanki njegove i hiše se je prevrnil v strugo ogromen ! kozolec, iz katerega se jo bil šele zjn- II raj pribrskal skozi streho otrok. !i je spal na mrvi iu mu j«* le srečno na-1 ključ;.; otelo življenje. Koj zraven ždi ' razkopana žaga v blatu. Iz hiše. ki jo I ji; votla do polovice zalila-, je stopil ! hlapec v blatnih cunjah. Kakor pijan —e maje pred mano. kalne oči begajo; ;>la>!K) pod razmrštiiimi obrvmi, kakor da še zdaj ne verjamejo v to grozno podobo. Voda ga je bila zajela v. i j spanj« in vrgla- med drevje. Sam • • 'j ve. kako se je bil rešil. Drugega hlap- < I ca je odneslo v noč. Kje je tista r.. lena. bogata Ločnica? Da se ne ozira sem doli cerkvica sv. Jakoba kakor druge čase. bi dejal človek, da se je svet- obrnil. Ali se bo še kdaj v tej globeli zasmejalo kako lice? Ali se bo še kdaj oglasila pesem? Kako bi se nad kamenjem in razvalinami? — Preplezal sem goro lesa, ki se je bila nabrala za žago. Od vraga je moralo biti trdno zidovje. da se ni dalo premakniti... Toda kaj se stikajo tam prek jarka gruče ž^nsk? Skozi temna okna gledajo v nizko, blatno hišo. Obrazi -o resni, nekateri celo objoki-ni. Stopim po deski preko blata in-vode v okajeno in vlažno vežo. Iz hišo čujem ihterije. Strašna podoba! Na golih deskah ležita dva mrliča: mati in drobno dete. Ona z golimi nogami in višnjevim obrazom utopljenke, ki boli prepričevalno govori o tragiki noči. nego bi to mogla katerikoli živa beseda. Na mokri vreči seji pritiska dete, ki se je darovala zanj do tc grozne smrti. To sta Aleksejeva, žena in otrok. Zaman mu iščejo še ostalo deco. da bi jo položili k materi. ki jih je iskala med valovi do poslednjega diha. Pri nogah jima polagajo darove. Kolikorkoli polagajo, je premalo, da bi ublažilo gorje, ki bi - ■ kamenu smililo. Ali vsaj dobra volja je in iz vse žalosti, ki s-m j" gledal, diha vame prva topla misel. • da so vendar š** ljudje, ki poznajo sočutje iu jim joka srce nad to dolino groze . . . Vilko Mazi. Dorulfe zs S!9lr?a!io^ fond! tovarna nogavic in pletenin Ustanovljena ||®| iO no2/a wr. FRAlffZr, SIN « O O €% ' ^ I rsO^^^^^O^^^l ATATAi 1.02/a iM. FRANZL SIN v Ljubljani, Privoz 10. Poštni preda! 44. Lastnik: Feliks Franzl. ! ► Benili. Stoever-Werke * Razstava v paviljonu E 148 ^ Stettin 427,a ' " - jjj|* —- Zastopnik J** Baraga Ljubljana. Šelenburgova ulica št. 6/1 toever5 šivalnih strojev 6 Samo za časa velesejma od 16. do 25. t. m. Samo pri tvrdki Izvanredna prilika! Izvanredna prilika! Obleke Etamin Din IW- Volnene •Din 600 - Sviia Grepe (ie C h i n e Din M0-- Kostimi Platneni Din 350 - Športni Din 950 - Promenadni Din 1900 - Plašči Volneni Din 800 - Covercout Din 500 - Svileni Din 950"- Krila Športna Din 100- Modra—črna Din 180'- Plisirana Din 359'- Bluze Barv, orali10 Muze 95'- Opal Etamin Oni 38*- Grepe de Chine Triko! fch» m-- wa6i2;ss -ajsasasase e g | Popolnoma izurjena -1 samostojna p i I ia tovarniško iidelo- se išče. Ponudbe na poštni e B H n IS : Si B ■ I vanjo predpasnikov | 1 in perila * a ■ ■ ■ B Ponudbe na poštni g | predal 63, Maribor. a s 8 isfiBasEoaaaaffiaM* C C C C l RATOL-om uničuisrno podgane In miši no Ljisb- ijsnskem yelss£]mu z izurstiiim uspehom \ i i c c C C ( 99 Vedno v zalogi zadnje novosti! t>a v^a s c. z. priporoča svoje izdelke tacetiranega stekla, ogledal in popravila pegasto pokvarjenih ogledal in drugo U«l»l!»i»a"ši$Sw. Kolodvorska uiica 153 Pravi išli oičsuR iz pristnega koprivovega lesa, navadni, pleteui, politirani, tnoeni (furmanski) itd. se dobe v vsaki množini. Vzorci sn razstavljeni sedaj na Ljubljanskem velesejmu paviljon,[' št. 108. Ogrin & Peric Laverca pri Ljubljani (Slovenija). 431t5a Sčimmab 3} LJUBLJANA .. Centrala: 2A6EEB ===== Vplačana delniško glasnica in rezBrue preko 1Z0.QQD.QQD Din. Podružnioe. Beograd, Bjelovar, Brod n. S., Celje, Dubrovnik, Gor. Radgona, Kranj, Maribor, Murska Sobota, Novi Sad, Osijek, Sarajevo, Sombor, Sušak, Šabac, Šibenik, Vršac, Wien. Ekspoziture: Rogaška Slatina (sezonska), Škofja Loka in Jesenice. Afilijaciji: Slovenska banka. Ljubljana, in Jugoslovenska industrijska banka, d. d., Split. Lastne agencije v Južni Ameriki: Buenos Aires, Rosario de Santa Fe; v Severni Ameriki: v vseh večjih mestih direktne bančne zveze. Posreduje vse bančne čn trgovske posle z Inozemstvom, posebno z Italijo in Avstrijo. Olajšuje posle eksporterjem in importerjem s tem, da jim eskomptira menice v lirah kakor tudi v drugih inozemskih valutah. Otvarja akreditive, izstavlja garantna pisma ter izvršuje vse banžne posle itajkulantneje. Vloge na knjižice in v tekočem računu obrestuje najpovoljneje. Udaja garancijska pisma za triptike. 4-287« K 4 ► 4 ► > > ) > > > > > ) > > J ) 2 ► VAVAV |wwwwwwwwwwww| vatat 4 ► Pile in rašpe (turpije) 4-.'i9,'a vsakovrstne, "orabljeue, nasekava strokovno in po umerni ceni ivan Figar pilarsu mojster Ljubljana, Hrenova ulica 19. f^PAVEL CVENKEl| pooblaščeni borzni senza! LJUBLJANA, Streiiška uiica 29. Posreduje pri prodaji in nakupu lesa. žita, poljskih pridelkov, kakor tudi vseh drugih vrst blaga, istotako tudi vseh efektov, ki notirajo na ljubljanski borzi. :: Trgovske zveze z iu- in inozemstvom. :.' Telefon 911. Telefon 911. Pisma in brzojavke: Cvenkel, Ljubljana. Pozor! trgovci! Pozor! Dovoljujem si vas obveš. ati, j il;i ue zamudite si ogledati i ob priliki posetaIV. Ljubljanskega vzorčnega velesejma paviljon I! 34E tunike Miroslav Bivic Ljubljana. S*. Petra cesta 2S Zaloga Jolskili zvezkov, map, notesov, tilol(Ov in odjemal- nih knjižic. C ne nizke. Lastni izdelek. S spoštovanjem se priporoča M. Blvic. Tančica za krste okraski, mrtvaški čevlji, žepni robci, razni trakovi, vezenina, čipke, nogavice, otroške čepice, sukanec, uiodcrc, vilice in verige, ve-zaike, pavola, kvač- kanec D. M. G., p rej ca za vezenje, elastika, podpetniki ,.Eterna' in razni gumbi vedno v ve-iiki izberi pri tvrdki Dsuaid Dobeic LJUBLJANA Sv. Jakoba trg št 9. t ion IV IZUSlOU31fliC3 FRANC BERNIK Llubiiana -SiSka Paviljon na vele&ejmn „H", št. 295. J vmu I Najstarejša slovenska pleskarska ln llčar-ska delavnica \m 0RICEL3 Dunajska cesta 16 se priporoča, in IzvrSitav tofipa Cene zmerne. v ljubljanski okolici, blizu železniške postaje, obsegajoča dve stanovanji po tri sobe, j verando s pritiklinami, z električno razsvetljavo, ( vodovodom, parkom, vrtom in dvema njivama, j vse zagrajeuo, bremen prosta, se radi družin-1 skih razmer proda. — Pojasnila daje odvetnik Anton Bulovec v Ljubljani, Sodna ulica Št. 6. 4340/a 1 Stavim in pohištveno mizarstoo 1 PETER BIZJAK Sp. Šiška. 136 priporoča solidno izdelane amerikanske pisalne mize kakor tudi vsa stavbena in pohištvena j mizarska dela Ha priznano solidna! Cene nizke! in 1106-a dekorater E Lt lili i Maribor Šolska ulica štev. 5 Oblastveno zapriseženi strokovnjak. Priporoča svojo U*ato zalogo pohištva, spainic, žimuic, preprog, sob za gospode, hotelskih sob, divauov, z usujem pre-oblečemh klubovib garnitur itd. itd. Lastni solidni izdelki od preproste do najfiuejše izvršitve. Za zaročence posebne ugodnosti. "frnjiThPfr la^ajmffi' ffHHlTHHHnTTTTTni»m»>i> , Posest |! Stanovanje Kad bi se priženil 'malo in ii»to, z vodovodom. , b tmutiji ali podobno. I išče Inteligentna gospa (dve mogl., malo udobneje osebi) za 1. september aH žlvetl v zakonskem stanu, e Oktober. Ponudbe na upravo .,ošteno izobraženo, mirno, ,...-.." .....i "ifrn ..Mirna ln ki Jabolka za mošt dobavlja v vagoaskl množini Anton Merjcžič, Medvode pri Lj ubljajii. 16717', Član. wmmkm M par „ putaal T upral PtaAs — - --«- - r r i pis.ro., d. zl ; "od suro st^-fc vusk - 1 v uu«m. s*. r*i c. 24,----—--- Kuharico | OTROŠKI VOZIČKI : najce-! nejši domači izdelki. Bencin-lokomobila mata dela in ima veseli. MOTORJI: najnovejšega iTfti TRO.. HISO. . eponatotropoo, ,-------- prodala. i 3 p0Bebnlu) Vbodom, ovent. i EN0DRP2. HISO. tri sobe. [U(1, opremljeno išče s 1. elektr. vodovod, v pred- oktobroIn novoporočen par. 'no mJ . ~ .. .—lutra" 16593 V- P^orafelei ravnil do dvei otročlčkov. so išče FotoerarsKi zavou 2a letoa na deže,0 Potem pa KovšeB. LJubljana. Ko- v me8lo Nekoliko ročnosti v jodvorska ulica 34. izvršuje slTanJU „e piača po do- .ilikp za lecitimaciie govoru. Letna spričevala pori — ' Za soj, ker je služba stalna. — "avo^utr^TK dijake znižane cene. 1001 P^ 2Q_" aVgU8ta. 16805 Slike za legitimacije Izdeluje najhitreje fotograf JJuguD HiDSer, LJubljana. Vaivazorjev trg 7. 1828 Za prešivanje gornjih delov čevljev »prejemam naročila ln raču- mam. Gre tudi na rtom. -sam" do preklica: za par Dopise pod ..Izurjena 5 ua otročjih 9 Din. za par na- upravo „JutralbOOl vatjnib 12 50 Din, za par j________ nizkih. zarobljenih 17 50 D, | ... 23 par visokih zarobljenih | UOSp. geometrl! JO Din. Delo prvovrstno in 25 let Btar gospod, želi vsto-l.rpežno. — Ivauka Ločnikar, pm t, Kakemu geomelru kot kon-. štepariea, Stara pot pomočnik. Vešč je popolnost 9/1 (za vojaško bolnico) mu logaritmov, deloma tri-16511 anguiai-ije In drugih zemlje- veisesu - , , L, ... ,n inu. hidu, -- , . auierik tipa Evans. D. K. «ka cest«, LJubljana. 16,10 , |m, ulo4bami. vrt. a -.....- 16710 gozd. v letovišču Gorenj- NaslOvi ni" upravo ..jutra". 16715 ! Trgovci, proizvajalci! ---—---| Sprejmem zastopstvo v Ce- ,,„___. lju, vsakega lahko poral»ne- samostojen trgovec i gJa predm°ta. označbo gred- 30 let star, z lepo mana- meta in pogoje prosim na i fakturno u-govico v večjem upravo ■'Jjutra T mestu Slovenljf. želi poro- pod ..Solidno zastopstvo ^ W., Perseb. Orlonette, Mo-torette. PNEUMATIKA: plašči. Fotoanarat zračt-i e in guma za otroš- ruiuapaiai ke vozičke. 0 X 12, „Rapld - Aplanal . POSAMEZN' DELI za dvo- loesing. statlv in drugo pro-kolesa in šivalne stroje dam za 1)80 Diu. — Hotel vedno v zalogi. j ..Union" 41. 16718 PREPRODAJALCI ln meba- \---------- nikl nižje ceue. - Spre- | . jemalo se tudi vsa popra- | Plenim Stroj vila, emajllranje Id po- uov g/60 cm, sukalo fSpul-niltlanje. ske, za 125.000 Din; I U.NODRU2. HISO treh sob in pritiklin. z veliko zidano delavnico (80 m-), I čitl gospodično ali vdovo . 1 brez otrok lepo zunanjosti, dijaških stanovanj z večjim premoženjem iu ki ® i.: : ,i.. itn trt»nvinp.. sc dobe pri s- L'*"' Le resne ponudbe Ijanska cesta 87, vila Berg - -- bi imela veselje do trgovine. Siškl za man. Dunaj sliko pod i prodam zaradi preselitve Iz« 1000 m- vrta v 165.000 Din; GOSTILNO. staroznano. a lepim posestvom v Celjski okolici, z vsem Inventarjem za 150.000 Din; HISO s ti Soba ..Skupno delo 29" na podr. vrstno vpeljano trgovino z 1(>0'0 Jutra" v Mariboru. 16806 ; delikatesami ln juinlm sad-_____; jem. b skladiščem, s paragrafom 10 (ki daje pravico I do neomejene prodaje na 16425 Qias'chlne) In miza, napro- ; VISOKOPR1TL. hiso e t »TRIBUNA,, F. B. L., "J - -8: ' 3°bam' "r,t,kllDa?t tovarna dvokoles In otroških vozičkov. Ljubljana, Karlov ska cesta it. 4. 16724 (iščejo) Izurjena šivilja vešča »seb damsklb toalet, n _______________ se priporoča cenjenim da- Razst. Davilion F Št. 191 se poceni proda. Naslov v i vinograd in sadonos —-------,nHt nu /lj.m — r o upravi „Jutra"- 1G737 .. ^ ______ a,« gospodarsko poslopje, dva _ ___orala zemljišča, pri Ble- -----! du. za 1H5.000 Din: Več fine damske obleke lepo posestvo 5 oralov Katera z 2 posteljama iu hrano. amostoj gospodična ali drobno in na debelo), s teše odda na Resljevl cesti vdQva Qd 20_45 let, z uekal lefonom ln z dokazanim mošt. 12, suteren. 16520 pI.emoženja ali z gostilno, dečnlm prometom 150 mlll- ----------I se želi takoj poročiti z vdo- Jonov Ka. Trgovina se na-. .... . , I velim gospodom 351h let, haja v centru mesta 1 ml-Dljaka I bre2 otroki lastnikom dveh nuto od Opere. Potreben kaše sprejmeta na stanovanje posestev? Ponudbe s sliko Pital 450.000- Din. Ponudbe ln dobro meščansko hrano v 'Da upr. „Jutra" pod šifro pod ..Dunaj na upravnlstvo — * ..— ' — - - ——«. 1 lbiOo Društvo sejmarjev ;a Slovenijo, priredi Luksuzni salon orijentalski moderni slog — slarejCa polltlrana jedilna soba in oljnate stike ae proda Naslov pove uprava „Jutra" 165'JO s hišo. hlevom, evlnlakom 1 Mailhor«, Gosposka _"ljca j ,,Takojšnja ženltev". 16751 ! »Jutra", št. 46/11, 7. nik. tik postaje ua Šta- jerskem za 75.000 Din: VOGELNO PARCELO. 1000 ui2 na Mirju : NONADSTll. VILO. krasno r, " sobi, all veliko nov, pnevmatika vseb dl- takoj prosto, komfortno U() sobo a]i opremljeno menzi) po najnižji ceni. — stanovanje 7 sob, ugodni | J gobo z dvem;1 posto- Tovorni avto 2 in pol do 3 tone. skoraj bno.VADSTIU VILO. krasno ll»502 i Znižane cene otroških vozičkov, dvokoles. O. Žužek. Sodna ulica St. 11 telefon 461. 16775 merskih del. Perfekten teh- Ostale Slamnike nični risar. Cenjene ponudbe nakitene in prazne, prodaja pod ..Pomočnik 1924" na po lastni ceni Horvat, Stari upravo „J utra". 16650 trg. 16ooo ___ " I Janku Sucole.~Sp. Slška, URASCINSKO POSESTVO j Planinska cesta. 16774 40 oralov, lepa ekonomi ----r.T— .. '.on ' veliko sobo z dvema poste plačilni P9*ojl 400 m , ter prazeu, suh. za- vrta. za 600.000 Din, I t prostor za shrambo po- --------- .GOSTILNO IN TRGOVINO v . blstva za i. Oktober. — n ., , . Ljubljani, lepa edV.nadsIr. , pODudbo s ceno in pogoji na rriKIOpni VOZ bija vrt. stanovanje ta- j upraVo ..Jutra' pod „Stano- za motorno kolo z novo koj prosto, za 350.000 D. vanje 35". 16495 pneumatiko. dobro ohranjen | Event. se proda tudi samo se ceno proda. Ogleda se pri ; polovico hiše. i Savinčanki Iščem Stanovanje najlepših let, bogati, želita 1_<> sobi s irltikllnaml ali znanja v svrho ženltve z malih pomožnih motorčkov --- 1 značajnlml gospodi. Ponudbe ter raznih motoclkljev, 61- s sliko na upravo „Jutra" valnlh strojev In pneuma- pod šifro „Sreča te čaka", tike — Tribuna, F. B. L., 16782 Ljubljana. Karlovska c. 4. ' Sprejemajo se v popolno Uradnik — iiirist. z. vsemi državnimi Izpiti ln Sobo Beli klobuki (oblike) od 160 do 200 Din, : deijo 17. t. m. ob 15. uri d?'jšo koncept no, upravno dvobarvni 170 Din. različne Preproga V slov. slogu "rtao veselico" v prostorih prakso, Išče Opoldanske za- »Sfr v »^"JtarfV^lBSŠa 3-30:1'2® "a »ejMejma. pa->stime .Hribarjev gaj'. - poslltve. Cenj. ponudbe ood H o 1 v a t, Atari trg. ioocij vilJon F_ st. jSS. Naročila . •-— ' —---------------— 16753 la jralov, lepa ekonomi- 6eparatI),m vhodom, vbll-grad, 12 sob Id več P petra ,Sce Na sporedu je med drugim ..Uradnik" na Aloma C 'tn- fudl ples. Za dobro io poceni jedačo in pijačo je preskrbljeno. Vstopnina 3 Din. — Prijatelje zabave vabi k ■tilnl udeležbi odbor. 1805 Citre v 6. mesecih nauči isiikogar. lzprašao učitelj. Hodi tudi na dom. Učna pany Ljubljana. 16644 Korespondent samostojen, z večletno prak so na vodilnem mestu, za slovenski, sroohrv. tn n^m- 1 Istotam. Skioptikon popolnoma nov, prodam. — Naslov je pustiti v upravt „Jutra" pod Pleteno pohištvo - . .. ., za vrt. veraude, čakalnice ln bkloptjkon . otro{jc aobe> ,ma v zalogi v veliki Izberi Rudolf Radovan Krekov trg 7. — Dobavljam pletene rolo za okna v vsak; 15302 — " , .C . «11 žinl cerkve sv. Petra, Išče boru. stranskih prostorov, veli- tvatn) uradnlk s 1. sep- i ko gospodarsko poslopje. b P„nudbe na upr. zaraščen gozd, pol ure od ------ železnice, z vsem živim In mrtvim inventarjem, pod ugodnimi plačilnimi Družico lepo zunanjosti, I6če v svrho ženltve 401etn4 trgovec z lepo trgovino. — Ponudbe s sliko, ki se vrne, pod šifro ,,Mirni značaj 18" na podružnico „Jutr Dvignite pismo. 16709 (dobe) Več čevlj. pomočnikov dobro izurjenih, so takoj p0slati ua upravo „Jutra" »prejme v stalno delo, ura- po(i .,Zanesljiva". 16318 na in stanovanje preskrbljeno. - ivan h.os, Zagorje ub Savi 116. 16613 Ne zamudite prilike _____________ogledati si ravno došla naj- : novejša kolesa znamke Kmetsko dekle ; Humber Puchove in šivalne nridno iu pošteno, vajeno stroje ..Mundlos" s loletno vsakega dela (absolventinja garancijo. Samo pri tvrdki kuhinjsk. tečaja), želi vst.o- Jos. Selovln Čuden, Ljublja- ! piti v začetno službo Ko' na. Mestni irg 13. - Cenik pomožna kuharica ali k; j na razpolago, sličnega. Cenjene dopise Vsakovrstno perilo (rublje) se najbolje kupi pri ..Amor", izdelov. perila, Ljubljana-Vič-Glinco št. 20. 16721 mlin. hotel, trgovske in eno-— 1 družinske hiše. proda Za- • svetlo in snažno. 1 s č o za 1 „ gorski. Maribor, Barvarska j 1. september drž. uradnik, ulica 3. 16570 15613 Do 20 voznikov Mesto gospodinje k samskemu gospodu. Išče samostojna. Inteligentna gospa. Gre tudi izven Slove- Otomane Sprejmemo Za dovoz hlodov uije _ Cenjene ponudbe na i- gozda oa parno žago. — liajlež & Heinritiar, Cruilug (Gorski kutarj. lsLoiam se sprejme za stalnu delo 50 gozumb delaveev ln tesačev. Zaslužek dober! lutormacije daje A. Kajfež, Kočevje tn Vinko Heinrinar, Ljubljana upravo „Jutra" ..Gospodinja". pod značko ln drugo blazlnasto pohištvo. Ima vedno v zalogi po najnižji ceni Rudolf .Radovau, tapctnlk, Krekov trg štev. 7. i 15312 | ~ Prijateljstvo 16731 : samostojne dame, išče osam- __: ljeni gospod Zagrebčan. — i Samo resui, neanonimni do-Opremljeno sobo P>Hl do 1. sept. na upravo 1 " Jutra" pod „Srečno žlv- enje". Zahvala. Gospodu Ivanu Stnalcu, tr-govcu in hli. posestniku v Novem mestu, se zahvaljujemo za oblino postrežbo ob času dela nove hišne strehe, iu po končanem delu za ie[le darove. - Želimo mu mnogo sreče. Tesarji iz Ljubljane. 16730 Električni stroj dinamo, se proda Po ugodni ceni. — 110 Volt, 0'75 kv:. zmerni tok s kompletno pre-tikalno ploščo. Skornj novo. Naslov pove uprava „Jutra" torja carin v pokoju in in 16735 dustrljalca, vila ..Allce" na _______i Bledu (Slovenija). Na Bledu ob samem jezeru, do kraljo-vega posestva, krasna lega, so prodaja zemljišče z borovim Iu jelovlm gozdom, okolu 70.000 kv. metrov, eelo ali na parcele. Pogoji povoljnl. Obrniti se je ca: Arsl 2. lliča. gen. direk- lma lastno vrhnjo posteljno opremo. Cenjene ponudbe na Varan zakonec upravo „Jutra" pod ..ClBta soba" 16673 zupuseou, dobro situiran, s_ •__srednjih let. želi družice. - " ' Pouudbo pod Slfro ..Lastni Zamenja se stanovanje domek ■ na upravo Entlovanje, ažuriranje 16765 ! (r0£B0) in Izdelovanjo vsakovrstnega perila po najnižjih cenah prevzema tvrdka ..Amor". izdel. perila, Ljubljana-Vič-Glinco št. 20. ------Par konjskih oprem Pohištvo! Bičevniki! rumenih, elegantDlb in dve Enon?dstroona hiša Pisarniška moč zmožna vseb pisarniških del ___________________aua kot slov. in nemške kore- DaldiaUnova"uHČa^7r"l6606 »Pondence, slov. stenografl- ______ _ je. izvrstna strojepiska s 5- . letno prakso na davčnem Prodajalka I uradu. Išče primernega rne- 3 sta. Gre tudi kot pomočnica ftli blagajuičarka špecerlj- gospodinji. ker je vajeua ske stroke, srednjih let, za vseh domačih del, jc dobra Ljubljano, zmožna eveutuel- kuharica in spretna šivilja, no tudi pisarniških del in Cenjene ponudbe pod ,.Vse-strojepisja, se sprejme. Na- stransko uporabno" na upr. načk-> __„!,,„,. .... „ harmoniki, ceno proda Cha- 3 vrtom In zemljiščem se po 1070(i Radi pomanjkanja prostorov , )k Lj'ublJana* stari , ,ako ugodD1 cea) lak0j plo- se proda vec pohištva. Isto- 19; W7C3 da. Polzve se v Ljubljani. --------- Opekarska cesta 10. 15102 lepo, obstoječe lz velike so bt;. velike kuhinje in pri- j tiklin, separlrauo, v sredini j mesta, z nizko najemnino, z nekoliko večjim stanovanjem — soba kabinet — ali večjo, bodisi kjerkoli v mestu all j /"ubil Se ie 15907 | na jugozahodni periferiji. — | ® , Plača event. tudi preee- j lorgnon na kratki zlati ve-litev. Pismene poDUdbe ua rlžicl. Ker je drag spomin, upravo „Jutra" pod značko se da dobra nagrada. — ..Usodna prememba". 16740 i Naslov povo uprava „Jutra" stop takoj all do oktobra Ponudbe s sliko, navedbo ■iosedanjega službovanja — stroka — in zahtevo plače ua upr. „Jutra" pod šifro ..Proda.iaika". 16500 Jutra". 16746 Šofer izkušen, išče mesto. — Gre tudi k tovornemu avtu. — Ponudbe na upravo „Jutra" pod ..Izkušen". 16727 Šofer _________ t' i ..Saurer" avto, spreten ic zanesljiv se išče. - Vpok. orožn. narednik .Nasiov pove uprava „Jutra" )gče B'lu2bo kot sUIadlSf.n!k, tam velika izbera bičevni-kov. Obrtna hranilnica in posojilnica v Kranju. 16687 Lepa snalnica jesenova. politirana, uova, kompletna, se ugodno proda Naslov povu uprava ..Jutra" 16683 Avto «Fiat» 4sedežeu, dobro ohranjen, naprodaj. Naslov pove upr. .jJutra". 16679 Kopalna neč železna peč, postelja z žiui-nico in. velika tehtnica — vse še dobro ohranjeno — se proda. Poizve se v trgovini Pred igriščem 1. 1650" Rdečico, solnčne pesre in vs» nečistosti v obrazu prežene pri duevui uporabi prav temeljito ediDole 1110/a R žni sneg! Ceua Diu 10 —. Lekarna ori Zamcrcu, K.Wolt. Maribor, Gosp dska ulica 12 Na stanovanje cv. tudi na zajtrk, se sprejmeta dva gospoda ali dijaka. — Novi Vodmat štev. 2. 16713 Nova, lepa vila IU minut od pošte, s takoj pritličje. prostim stanovanjem ; zra- I---------7— ven lep obdelan vrt, elektri- . . . ka id vodovod, se pod ugod- I Na stanovanje in hrano nirni p.gojl proda. Posredovalci Izključeni. — Ponudbe se sprejmeta takoj 2 gospodični ali dijaka. Naslov v upravi ..Jutra". 16757 Sobo odda s 1. septembrom all lakoj pri sodniji. s prehrano, solidnemu starejšemu go- Dr. Iu n Pint r zopet redno o r d i n i r a Cankarjevo (prej Frančevo) nabr. ~> Godbeni avtomat i „Goi8er-' čev- dobro ohranjen, se p r o d a. H " Naslov pove uprava „Jutra ' |je jn lovske čevlje 00- ____bite le v novo urejeni trgovini in delavnici Gramofon dobro ohranjen, s 24 ploščami. se proda na Valvazorjc- , vem trgu 6. 16521 1 pod ..Ugodnost" na upravo „Jutra". 16512 Enonadstropno hišo 3 gospodarskim poslopjem — zelo pripravno za kako to- 1 varno prodam po nizki ceni ! p „„,, vdovcu 3 cnlm 7 P"i"e se v trgovini Pred L'trok Ponudbc na upravo prodam Naslov povo uprava | Igriščem 1. 16504 „Jutra't.od „Boljša vdova". „Jutra lo<81 | --I 16796 J. BRAJER Rodovitno nosestvo I — Deklica za vse bridna In poštena, ki zna tudi kuhati, se išče za Ze-tnun k majhni družini. — 1'iača zelo dobra. Obrniti so j« ua naslov : Dr. Puljo, Rogaški d'.m 16516 "T" ----"T, "",■.'-----.'.'"*' Trboveljski premo« debelinah oad 30 cm. ku J.0010 sluga pr banki al večjem mnnllnn „„,. podjetju, vratar itd. Položi iu drva dobavlja najceneje ..'"^ogi ^dan, mo°?- I tudi kavcijo. Naslov v upr. d'—-!!, v v«:,, raje oa prog. Zidan, most- ' „Jutra". 13729 ' Hrast., smrekove hlode »b okrajni cesti pri Man- i Opremljeno sobo "Iv normalnih dolžinah m v 3 or,aIi vlrograda t! , d za _ ' oralov sauonopnika. veiiUe i — • - . Korescordentinja z večletno priikso, zmožna ... vseh pisarniških poalov. želi blatina. Aleksandrov premenitt 1J. 16726 na upravo Vestna iu dostavlja na d«»m v vsaki množini Vinko Kržr, Trnovski pristan štev. 22. lbl6L* Zbirko znamk njive in travniki. 3 hiše, se i . , . z inventarjem vred ugodno pOQ • raje ua uiuki ^maui iuu»i — . " .. , . ^ „ „ Brežl.e Ponudbe z navedbo ^»nr Pr- lil 6tP cene množine in kraia. kjer Maribor, Grajski trg št_. i. , se isti lahko ogledajo, prosimo na naslov: And. Jakll, KrmelJ. Dolenjsko. 1017 Ponudbe na upravo ,,Jutra ' 1680S 15417 • Kmetska hiša i z gospodarskim poslopjem lu De'T!ca ki sc je učila 1 in pol leta Deklica ali vdova 'mesljiva ln snažDa. ki se razume malo na gospodinjstvo se Išče k majhni dru- šivati, bi rada dobila mesto :iui, ako Ima tudi veselje pri kaki šivilji z vso oskrbo do otrok proti dobri plači. Naslov pove uprava „Jutra" Naslov pove uprava „Jutra" . 16773 16720 Mn^ister faTmci.ie sprejme mesto. Ceniene po- ti službo. Ponudbe citre. dve uri z verižicami, Suhe gobe, brinievO olje -8 jutri zemlje, lu sicer: vo ,,Jutra" pod šifro električni aparat za masažo. f,4o, kUouie do nalvlš- ujivc' travniki in 1 julr. ženske čevlje št. 36. prodam \a oo- ^nega gozda, jo radi dru-__, Ogleda so lahko vsaki dan *» ^ žinskili razmer za naravnost Avtomonter samostojen, se išče. Ponudbe nudbo pod šifro ..Magister" i'* upr. ..Jutra" pod šifro na upravo ..Jutra". 16783 ..Samostojen". 1625S-------------- Za varuhinjo 2 otrok Plačilna natakarica dobro izvežbana. j od pol 2. do pol 5. ure na Emouski cesti 4, I. nartstr. 1643-1 Pietilnj stroj 5 36 kompleten, se proda za 4000 Din. Kje, pove uprava ..Jutra". 16436 Postelja iu mlzna postelja (Taffel-bettl. se proda. Zalokar ^va št. 16. priti. 16744 vzorjene ponudbe tvrdka Fr Sire, Kranj. 1117 ceno naprodaj — tudi majhna hišica z vrtom za ----- 5000 Diu. Vprašati pri po- Srehrnp kronp sestniku v sredo. 20. avg. sreorue Krone 1P24 med 8 |D 9 uro do. in staro zlato, se kupuje po poldue v hotelu ..Južni ko- visokt ceni. - Jos. šelovln- lodvor" v Ljubi lani. 16734 Čuden. Ljubljana, Mestni irg____________ 13. 15605 —------------Vinograd v Semiču in vinograd v Ro-diuah, s kletmi, btanovanj-Plačam boljše kakor vsakdo skln-l hjšaml In raznimi drugi Oiare obleke, čevlje, ->ritikl1n»ml. poceni napro- ______1863 LJUBLJANA Gosli. 250 let stare Turjaški trg (Breg) t. rava sstotam se izdelujejo vseh j vrst čevlji po meri in vse vrste tržnih čevljev. Trgovci popusti .... , Cene solidne! Postrežba točna r Dakelna, jazbečarja ' čistokrvna in dve pavovkl (samici), prodam all menjam /.a volčjega all dobermana psa all psico. Jcras, Ribnica. Dolenjsko. 16701 Kdor mi odda oziroma preskrbi gostilno v najem v Ljubljani, mu posodim proti primernim ob resllm 30.000 do 50.000 Din. Ponudbe na upravo „Jutra pod ..Promet 41". 15896 Halo! t" išče na deželi ,.Jutra". dobrimi 14-ieietna deklica »pričevali, zmožna tudi kav-. Naslov pove upr. >«6e mesta. _ Nasio, . 16756 lehko s 1. all 15. septem- Hnrtionium lep. večje vrste (aToerikau. sistem), se po ugodni ceni perilo, pohištvo Itd. Dopis- (iaj. _ Tozartevua po^snlla niča zadostuje, da pridem daje dr. Arko lia dom. A. Jurečič, Ljub- Kočevju, liana. Sv. Jakoba nabre/ie Trgovina z mešanim blagom, ua prometnem prostoru sredi Ljubljane se ugodno proda. — Ponudbe pod ..Promet" na upravo „Jutra" do 25. t. m. 16681 Barzoi iruskl hrt). Importlrano iz-r. duo psleo. proda H. Drve-uik. Ljutomer. 1677S f 4059/a"*\ .Mestni stavbenik Gostilniški lokal se odstopi onemu, ki kupi advokat v vt.R inventar. Ponudniki se 16317 Velik pes izvrsten čuvaj, star C raesc-ecv sc proda. Ogleda se pri konjskem mesarju na lilm-ski cesti št. 19, Ljubljana. 16777 Trije psi volčje pasme, eoo leto stari, dobro razviti, dobri čuvarji in osebni spremljevalci, 1 strokovno dresirau, so zeio št. 31. 11)320 Prodajalka __________ galanterijske all meš. stro- j ke z dobrimi večletnimi iz- Vf>ok. orožn narerlH'- pričevali, ki je zmožna tudi ^arji.i-rojnega vodstva in irna w> možnosti nekaj kavcije, sprejme. Pismene ponudbe n,)fl , Poštena moč" na upr brom. Pon"dbe .ie poslati na Proda. Naslov pove uprava upravo ..Jutra" pod šifro ..Jutra". 16745 ...Prikupna". 167S8 ,------------- Ia bukovo otrlie Večja hiša ;ostiluo in trgovino, se ■ proda v najbolj prometnem ugodno prodajo. Naslov nar. ruiiuumm se ,„,. ,. ,,-7- prosijo, da javijo naslov | uPr»vl " upravi „Jutra" pod „B. 16" 16740 ' v Trbovljah izvršuje vsa stavbena dela pod najugodnejšimi pogoji. v.__—y dobro žgano, popolnoma bii- industrijskem kraju na Gorenjskem, radi družinskih I p-*! lr—°f. nrp(I-«eti sampltega stani', znnesliiv. priden in vzt sien išče l'ivo In liker, dragocene ko službe. Ceniene ponudbe na upravo „Jutra" pod št. Trgovino v Ljubljani ..Jutra", 16752 16440. - mi^ars^a nomočnika '' 9P-ejmeta takoj v trajno **-••» .-■n tvrdki Albin -lustm ; Ano mizarstvo, Kamnik. Slovenija. 16760 ^^ve7^ar!a šte^arica i'rire7.ovalec In čevljarski po-t-i-.^nlk. se sprejmejo v ^užbo, Poizve se v trgovin; Pred Igriščem 3. 16803 bo in vilano tfer brez pti- mesi. kupuje za takojšnjo razmer zelo pod ceno. Zgla- i iu poznejšo dobavo v vagon- siti se je'prvič pismeno pod jedilni servis (Kohnld mit skih dobavah družba Carbo- ..Pol zastonj ' ua upravo Gold) serviee (Sllfani) za narla. Kočevje. — Ista pre- .,Jutra". 16766 - mauufakturnim blagom, s - co vzame vsako kollMno dobre- ________ proda, oziroma se sprejme zarce za vino (Rosner) In ga blaga ter ga plačuje [družabnika. — Vonudbr pod krasen nemški servis za vedno po najvišjih cenah. Dobro ido-^a ^Ovtilna i .Fromer lOO.OOu" na upr pivo s pokrivalci. se ceno Ponudbe prosl.no zaeno z tuonadstr gostilniški vrt lu ' Jutrainl'>>i navedbo razpoložljive koli- vrt 2a /elPnjavo_ ra ,,romel. j---------- ulne. cene In dobavnega r- cestl ke 2aradl dn,Jiu. ka na naslov : Družba Car- skib razmCT takoj ,,roda . bonaria, Kočevje. li>ill Na8]ot v upravi ...lutra" v proda. Naslov pove upnva Jutra". 16588 Perje kokošje, gosje in gosji pub j ter račje, oddala vsako mno-' žino pc /.n-ernih eenah tvrdka E. V aj d a, Cakovec. 1883 j^rac^i^ "e**7. nrenroca se proda. — Vprašan ia pod šifro . Vrednost" na upravo ..Jutra". 16204 iz sečnle 1R28/1924. kupim I do 2000 komadov (250 X 15 •-----i Mariboru pod ..Gostilna tu- , . . kaj". 16804 Hrastovi nragi __________ __ omozne oeiavoe /.lasti take. ki so bili že zaposleni v železolivarnah, sprejmejo takoj Strojne tovarne in livarne, d. d. v Ljubljani. 1 4375 a Šivilja za doni ^e išCe. Naslov pove uprava ..Jutra". Parni kotel 5 HP. v dobrem stanju, pripraven za vsoko industrijo ali obrt. se proda nove in rabljene se naibo-, 1 ie kupijo pri D. Kozle. Ljubljana-Vič-Glince št. 20. 16723 Hiša z gostilno X 25X15). Ceniene ponud- pren0f.eVanje tujcev In vpe-he z_ navedbo cenena koma'-' iiailo trgovino, na promet- franko špllie ali franko va gon uiikladalne postaje na ■jpravo ..Jutru" pod zna^k" ..Takojšnja plačila". 16747 Ogleda F>e«vpT,tnn oprava X^g«cu.MUkarSkl Za(31* 16656 Strojevodja Jutra". Stihih bukovih drv kupim vsako mnn/.ino. Cena fanko Podbrdo na naslov : 16707 Ivan Bohinc, Medvode. 16743 nem kraju blizu kolodvora in Ljubljane, v varjeni trgu, se ugodno proda. Stanovanje in drugo takoj na razpolagi-Naslov pove uprava ..Jutra" | p<»d ..Ueodutt prilika 15325" Inženjerja obstoječa iz dveh sob.. „ _ električno razsvetljavo U najmanj petletno stavbno prakso, kii obvlada Sloveu, :i . ii____« i- -__s t- " leo, l-če večje grauiieno novi oddelek za kurilno ift„ telefon, se odda ; - srbolirva.sk, jezik ter cirilico, i.š«e večje ^dliemt upravi Salama, sir 'e sprejme za cesto št. Ilj— Velka. — Ponudbe z zahtevo traplstovskl in polemendol-plaf-e ln s spričevali prej- ski. šunka ln slov] Stavbna družba d. d.. Verblč. LiubUana. Stritiirie-Uubllana. 16705 i va ulica 2. 166-'- > Dalinoffled Vodovodnih cevi vse delikates- dober ^prodam -za 500 Din. (r) ^ ^ rabUeu|h. ku-šnjega službovanja ua na- -_*P,ton ^ io«"' na "..Jutra" pin. do 200 Pran Berjak. ..Jutra" 1673S . trgovce v Kranju. 16711 Kdor lioti ia! prodali Kdor Hoče Ka) kupili Kdor išče UM itd. i oal iDteilra i Jolru" i . , . . podjetje v Ljubljani za svoj 1. septembrom t 1.; ,ehaiko I Opremo se tudi proda 1 ' Istotam se sprejme po cn mlajši inženjer za oddelek I Ponudbe pod Centrom" '.a instalacije (centralne kurjave, «acitee n«praw it*> na upravo tega lista, i ^ tt.di za oddelek lalne gradbe (vodne gradbe, r — — 'jradlie rovov it.l.). , . ! 1'onudbe z navedl.o stroke, dosedanje prakse ter_drugih podatkov ua Inženjersko komoro v Ljab- . IJa&i. 43i3-a ■IlOia. \ II uli . lllllSlIliliillllilli Slavenski „Monte Carlo" is,vakc sr,jcdc 1 suboLte Svaki dan čajanka —-—-—7---velika svečana zabava 0416 d019 Mti izmedju Suiaka i Opatije (Abbazia) w sudjelovanje najboljib umjetnika OVOrane OtVOrene na Jugoslavenskom teritoriju. «w. opere, operete i komedije. od 15 sati do 2 sata n jutro. Trscuc! s širini pisiliai! Pavil jon 327 THE REX GO, KRANJ - SLOVENIJA. LASTNI PROIZVOD vsakovrstnih NARAMNIC in NAHRBTNIKOV. Zaloga modnega, kratkega no-4384-a rimberškega in galanterijskega blaga. Na debelo! Na debelo! Ljubljana, Gradišče IO. 4369-1 Najstarejša in naj-večja špeoljalna tr-' govinav Jugos avlji /MF s pisalnimi, računskimi in kopirnimi oŠ stroji, razmnoževalnimi aparati, pisarniško opremo in z vsemi toza- Telefon St. 268. devnimi potrebščinami. m m >0-7 m Trgovina perila HED. ŠARC pralnica in likalnica Ljubljana, Šelenburgova ulica 5- -t" J^VT v ~ Razstezni naslonjač „Moj ideal1' s firnežem prevlečen, s pednožnikom, s pristnim nlatnom montiran (po: itna pošiljka omogočena). — Vrtne mobilije. zaklopni Stoli in mize za verande, restavracijske prostore, kavarne, dvorane itd. Tovarna stolov in lesnih izdelkov J. Stadier, Ljubljana, Sodna ul. II Zahtevajte ponudbe! 3591a VVeJČrespel & Fils, Lille. SVeukupne konce od skladišta Zagreb za tvornice cipela, 396«a cipelare, sedlare i remenare, tapctare. Lanene i pamučne konce. Generalno zastupstvo i skladište/. T~ Karol Dresner, Zagreb Boškovičeva 31. Prvovrstni svetlorujav in svetlorumen Vam jamči za najtrpežnejše pleskanje. Manufakturna trgovina MARIJA ROGELJ se ie preselila v popolnoma druge prostore na Sv, Petra cesto Št. 26, nasproti hotela Tratnik. Velika izbera blaga. 4323 Cene nizke. Podpisana tvrdka si dovoljuje vljudno opozarjati, da so njene v prometu se nahajajoče pivske steklenice in sodčki izključno ter neprodajna last pivovarne. Prodajati ali jih uporabljati v druge namene, je prepovedano ter se kazenskosodno zasleduje. V lastnem interesu se torej vsakogar svari prodajati ali nakupovati pivske steklenice in sodčke. Tomaž 40i9/a pivovarna, Maribor. TOVARNA KRANJSKEGA LANENEGA OLJA IN FIRNEŽA HROVAT& KOMP. LJUBLJANA Vegova ulica št. 6/1. Telefon interurb. 301, Tovarna: Moste-Lfubljana. SIEGEL & DRUG D. Z O. Z. Tkalnica platnenega in bombaževega blaga SVITAVV WIEN (C. S. R.) LJUBLJANA DUNAJSKA CESTA ŠT. JI. Telefon 719 Paviljon „H" 298 43R3a STROJE ZA SIROVO MASLO t velikosti od 2 do 50 1 dobavlja po najnižjih ceuab CUCEK & KOUBIK tovarna gospodarskif, strojev Strnišče znamke Lektor" 410 4 - ■ : - -- - : 1 Tovarniške zaloge: Beograd, Novi Sad, Pančevo, Subotica, Zagreb Z*"™"--""^843/a\ Opozarjamo gospode trgovce Ja razstavljamo naše železno pohištvo na vzorčnem velesejmu v paviljonu .G" 2:29 St. 1 ..Zmaj", tod. žetaine i i Zagreb, Petr.njsha ulica 3. j r JOSIP KREGAR oblaslueno preifkušenl mestni lesarski mojster Cesta na fioileijeuo št. Z, Ljubljana izvršuje vsa v njegovo stroko spadajoča dela, iu sicer vodne in nadtalne stavbe ter umetno tesarstvo. 1'revzamem po danih kakor tudi lastniii načrtih zgradbo mosto«-, jezov, hiš. vil, ter razne gospodarske in industrijske stavbe, stolpne strehe, kupole iu cerkveua ostrešja, balkone, vrtne uticv, veraude in stopnice. 417b/a _______> Saš SSs? Sž® TAVRA C1J Izborna kuhinja, pristna yina, Bedno sbsžb piuo Priporoča se Vek. Dolničar. ym s i si P. o. posstnikosn ljubljanskega ueleseima priooročamo, da si ogledajo bogato zalogo vsakovrstnih poljoprivrednih strojev in vsega v železninsko stroko spadajočega blaga pri tvrdki: Schneider & Verovsek Dana ska cesta 16. 4232a L VELESEJEM PAVILJON ..E" 124. Izložba čolnov ladjedelnice F. STARE, BLED i Prodaja in sprejema naročila tu in na Bledu. Pozor! Pozor5 .Si riftitfnaiiiii sta dva patentirana domača izuma, s katerima se je na polju razgrevanja stanovanj in obče razsvetljave posrečilo doseči najjačje in najekonomičneje uspehe. Vsi poseiniki IV. ljubljanskega velesejma sc opozarjajo na paviljon ff^ kjer je te izume razstavila domača tvrdka ,.39 ,Mi in drug iz Marta 43:1 a . 1 bolje kakor vsakdo drug^ stare obleke, čevlje in pohištvo Itd, Dopisnica zadostuje, iu pridem tudi na dom. Martin Drame, Ljubljana Sv. Jakoba naUrcije 29. Rolizej- Oprema stanovanj I d. Z 0. Z. 4Ž92a J LJUBLJANA. Gosposvetska cesta st. 13. Pohištvo, tapetništvo, vzorci za stensko slikarijo. Načrti iu proračuni. Načrti io proračuni. Za časa veleseima slalna razstava. Vstop prost. parna destilacija esenc, eteričniji proizvodov, eterov ter izdelovanje sadnih sokov itd. Ljubljana, Metelkova ul. 13 priporoča naravne sadne soke, arome za nealkoholne pijače, sadne etere za kandite, esence za rum in žganje, posebno pa specialne sadne likerje, odnosno ratafije iz svežega sadja. 3i