191. številka.
v torek. ZO. oviiuto 1901.
XL. leto.
Izhaja vsakdan .večer, Izimši nedelje In praznike, ter velja po poitt prejeman za av.lro-ogr.ke dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za ietrt leta 6 K 50lh, za en mesec 2 K 30 h OgOMI poš.ljanjem na dom za vse leto ^4 K za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse .eto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h. za en mesec 1 K 90 h. - -Z*. u,e deiele tol.ko vec kol.kor znaša_ postmna. - Na narocbe hrez 'istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. - Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, U se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska tnkrat ah večkrat. - Dop.s. na, se .zvole frankovatt. Rokopisi se ne vračajo. - UrodnUtvo In npr.ni.tvo je v Knaflovih ulicah št 5. in sicer uredništvo v 1. nadstr., upravništVO pa V pritličju. - UpravniŠtVU naj Se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacne, oznamla, t.,. adm,n,strat,vne stvari.
Drednižtva telefon it 34.
Držauno poho]ninsKo zaua-rouanle privatnih uradnikov in nadomestni zavodi.
V »Obrtnem Vestniku« se je svo-jeeasno opozarjalo na naredbo ministrstva notranjih del glede nadomestnih zavodov, pri katerih se eventualno lahko dado zavarovati pokojnin-skenra zavarovanju podvrženi privatni uradniki v smislu pokojninskega zakona, ki Btopi v veljavo 1. januarja 1909. mesto direktnu pri onih rinili mestih, ki so podvržena državnemu nadzorstvu. Pri tej priliki so se interesent je-deloda j alci in Uslužbenci svarili, naj ne sklepajo nobenih zavarovalni h pogodb z zavarovalnimi družbami ali drugimi zavodi, ki se že sedaj izdajajo kot »nadomestni zavodi za državno pokojninsko zavarovanje privatnih uradnikov«, dokler oficialno še niso obelodanjeni pogoji, pod katerimi se tem zavodom priznava enakovrednost z deželnimi zavarovalnimi mesti.
Nekaj časa sem išče neki takšen zavod svojo srečo tudi na Kranjskem in je v svrbo agitacije za svoj »nadomestni institut«, ki pa naravno dosedaj še nima nobenega ministrskega odobrenja, najel več ljudi kot svoje zastopnike. Ti zastopniki imajo nalogo, delodajalcem predoče vat i prednosti« imenovanega zavoda pred deželnimi zavarovalnimi mesti in jih pregovarjati, da po možnosti zavarujejo svoje nasta vijence pri korporaciji, ki jo oni zastopajo.
Razume se samo ob sebi in ni potreba na to še posebe opozarjati, da ti zastopniki svoj zavod hvalijo kakor Žid na trgu tudi pri nastav-Ijeneih in slave to zavarovanje v svojih prospektih, kakor da bi ne bilo večje dobrote za delodajalce in na-stavljence, kakor jo nudi ta zavarovalni zavod.
Xe glede na to, da tega zavoda, ki so imenuje »Pensionsverein der deutsehen Sparkassen Oesterreiehs < in je pričel svoje delovanje šele 1. januarja t. 1.. ne moremo priporočati že iz tega razloga ne, kor ima strogo nemško-nacionalni značaj, kar se v prospektu izroono povdarja, ni zavarovanje pri tem zavodu tudi iz drugih, cisto materialnih zavodov čisto nič ugodneje« kakor pri državnem za-
Jttesečna priloga: „Slovenski tehnik".
Posamezne številke po 10. h.
varovalnem institutu, dasi se to zdi na prvi pogled. Da se o tem prepričamo, hočemo nekoliko natančneje premotriti pravila tega zavoda in jih primerjati s pokojninskim zakonom, po katerem bodo urejene državne pokojninske zavarovalnice.
Premije, ki se morajo plačevati, niso pri tem pokojninskem društvu čisto nič manjše, kakor pri državnem penzijskem zavodu, nasprotno, v nekaterih pozicijah so eelo višje in kar je glavno, veljajo samo za one zavarovanju podvržene nastavijence, ki še niso prekoračili 35. leta. Zavarovanje torej velja za relativno mlade ljudi, s čimer penzijsko društvo znatno manj riskira, kakor državni pokojninski institut, čigar premije SO preračunjene na temelju povprečnih premij za vse nasta vijence, njih žene in otroke do 55. leta; te premije ostanejo vedno enake, dočim zahteva penzijsko društvo za nasta vi jenee, ki so že prekoračili 35. leto, tako visoke premije, da si tega sedaj v javnosti Še niti povedati ne upajo.
Toda to še ni vse. Pokojninski zakon izkazuje za nastavi jenee se druge dobrote, katerih ne morejo biti deležni zavarovanci pri imenovanem penzijskem društvu.
Po društvenih pravilih se namreč invalidske rente v nobenem slučaju ne izplačujejo pred pretekom lOletne dobe, takisto tudi ne dobi vdova nobene odpravnine pO zavarovancu, ki je umrl pred tem časom; pokojninski zakon pa določa, da se morajo iz državnega zavoda v obeh teh velevažnih in često se dogajajočih slučajili izplačevati primerne rente znvarovalcem samim (nezgoda v izvrševanju službe). odnosno njihovim vdovam.
\o  bomo    govorili  o nadaljnih omejitvah, ki so navedene v društvenih pravilih, kakor na primer o starosti  zavarovančeve  žene,  da uživa pravico do premij, o določbi, da ima strogo    nemško-nacionalni upravni svet edino pravico razpolagati z rezervnim zakladom itd., to vse so določbo, ki ne govore v  prilog penzijskem u društvu; mislimo pa, da že na vedenj pomisleki zadostujejo,   da se bodo interesent je premislili, prodno bodo storili kak nepremišljen korak, ki bi ga kasneje obžalovali, ker nis< počakali, da bi se objavili minislen nlni  izvršilni    predpisi  k pokojnin skemii zakonu,    ki morajo vsekakor iziti v najkrajšem času.
Totla tudi po objavi teh predpisov bi interesentom svetovali, naj se ne prenaglijo z zavarovanjem pri morebitnih zavarovalnih družbah in društvih, če tudi jih je morda ministrstvo priznalo kot »nadomestne zavode«.
V prvi vrsti je nam namreč treba >krboti za to, da se ugodi naši zahtevi po ustanovitvi samostojnega deželnega mesta državnega pokojninskega zavoda za Kranjsko s sedežem v Ljubljani, kar bi se pa lahko preprečilo, ako bi se večje število zavarovanju podvrženih dalo zavarovati pri takozvanih »nadomestnih zavodih«.
Sicer pa imamo na Kranjskem samem dovolj društev in pokojnin-skib zavodov, med katerimi razpolagajo nekateri z dokaj znatnimi rezervnimi fondi; te bi lahko v slučaju potrebe tudi razširili v takozvane »nadomestne zavode«.
Bil bi torej naravnost greh, ako bi se že sedaj dali vezati nam tujemu in vrhu te«ra še nemško-naeionalne-mu penzijskemu društvu. Torej pozor in počakati! S. Šk.
Deželni zbori. .
D u n a j , 19. avgusta. Ministrski svet se je izrekel za sklicanje nekaterih deželnih zborov, in sicer se sklice j o dalmatinski, gališki in nižje-avstrijski dne 9., gornjeavstrijski, solnograški, štajerski, koro-š k i in šlezijski pa na dan 16. septembra. Glede moravskega in bukovi nskega deželnega zbora se ni še ničesar sklenilo. Kar se tiče češkega deželnega zbora, se pozove deželni odbor, naj se o tem izjavi. Ako deželni odbor izreče, da je nujno potrebno rešiti nekatera pereča gospodarska vprašanja, bo deželni zbor sklican, ako tudi le za kratko dobo.
Nižjeavstri jskemu dež. zboru se v tem zasedanju predloži načrt za reformo deželnega volilnega reda. Priklopi se splošna kurija z 18 mandati, dunajski župan pa postane virilist.
Krira v hrvaško-srbski koaliciji.
Zagreb, 19. avgusta. Bati se je, da hrvaško-srbske koalicije ne bo več, ko se zbere jeseni hrvaški sabor. Kakor je bilo poročano, je srbska radikalna stranka že izstopila, a tudi
v hrvaški stranki prava je nastal razkol. Srbska radikalna stranka izda manifest na narod, * da utemelji svoj izstop iz koalicije, razloži politiko hrvaško-srbske koalicije ter obsodi nadaljevanje obstrukcije v hrvaškem saboru. Poslanca L i s a v a c in dr. K r a s o j e v i ć , ki sta izsto-pila iz koalicije, sta obenem tudi odložila mandata. Radikalni Srbi se or-ganizujejo ter bodo izdajali svoje glasilo »Srbski Narod«.
Madžarske „koncesije" Hrvaški.
Budimpešta, 19. avgusta. Ogrski brzojavni urad poroča: Podrobnosti o politiki za Hrvaško in Slavonijo sta določila ministrski predsednik in hrvaški ban v svoji konferenci sredi meseca julija. Pred vsem se bodo na progah državne železnice po Hrvaškem in Slavoniji, kolikor le mogoče, nastavljali hrvaški rojaki. Nadalje se v državnem proračunu za leto 1908. določi primerna svota za ustanovitev posebnega tečaja, kjer se bodo pripravljali železniški uradniki in uslužbenci za Hrvaško in Slavonijo. (Najbrže bo to tečaj za učenje madžarščine!) V službovniku, ki se izda na temelju zakona o železniški službeni pragmati-ki, bo izrecno rečeno, da se mora na hrvaško-slavonskih proga h državne železnice jemati v službo v prvi vrsti hrvaško osobje. Končno bo tudi skrbljeno v proračunu za leto 1908., da se tudi v poljedelskem ministrstvu ustanovi hrvaški oddelek. (Ako so te obljube resnične, dokazuje najbolje, da je Rakodczavja in Kossutha — strah pred hrvaško koalicijo.)
Madžari o prestolonasledniku.
Budi m j) e š t a , 19. avgusta. V Segedinu izhajajoči list »Szeged es Videke« (Segedin in okolica) je priobčil pismo baje iz neposredne bližino prestolonaslednika. V pismu je rečeno, da sluša cesar rad nasvete prestolonaslednika ter sprejema njegovo pomoč. Nada 1 ji« pravi pismo, da ni res, da hi prestolonaslednik ne ljubil Madžarov ter da bi bil klerikalnega mišljenja. Prestolonaslednik se je naučil madžarščine ter jo govori izvrstno. Naroča si tudi madžarske knjige ter se večkrat razgovarja s svojo ženo, ki se je tudi naučila mad-
Upravnifttva telefon ftt 85.
žarsko, v tem jeziku. Kar se tiče njegovega klerikalizma, želi sam napraviti konec takim govoricam, zato je odstranil iz svoje okolice vse duhovnike.
Vatikan in italijanska vlada.
Rim, 19. avgusta. »Correspon-denza romana« je priobčila o razmerju med Vatikanom in italijansko vlado sledeči komunike: »V raznih italijanskih in inozemskih časopisih se trdi, da je Vatikan občutil trpko razočaranje nad vedenjem italijanske vlade napram protiklerikalnim izgredom, zato se Vatikan pripravlja za drugačno politiko proti Italiji. O tem smo dobili od merodajne strani sledeče pojasnilo: Papež se ni nikoli prepustil praznim nadam glede postopanja italijanske vlade, ne glede na osebe, ki tvorijo vsakokratno vlado. Papež se je vedno držal načela, da ne more nikdar ničesar pričakovati od menjajočih se ministrstev te-muč le od teka časa in od zdravega mišljenja italijanskega prebivalstva. Zato so tisti v zmoti, ki vidijo v vedenju papeža Pija X. napram državi in posebno v takozvanem non expe-ditu kako sporazumljenje med Vatikanom in italijansko vlado. Vatikanu se ne zdi vredno, popravljati tako napačno domneva njo, ker sploh ne misli spremeniti svojo taktike napram državi.« (Še bo treba Vatikanu obesiti torbico nekoliko višje, da ga mine ošabnost.)
Vstaši v Macedoniji.
Carigrad, 19. avgusta. Vrhovni nadzornik H i 1 m i paša je prepovedal macedonskemu prebivalstvu, da ne sme zahajati k grškemu, bolgarskemu in srbskemu konzulatu ter sploh ne sme imeti s temi konzulati nobenih zvez, češ, da so pri teh konzulatih zbirališča \>eh neutemeljenih tožb in ovadi«.
Sofija, 19. avgusta. Ruski konzul Sirko v, ki se je vrnil iz MuŠa. poroča, da je bilo v preteklem mesecu ubitih 27 Armencev. Tri armenske vasi so Kurdi izropali in raz-djali. Nad 400 Armencev je v ječali
brez preiskave. Ostali Armenci so bili prisiljeni, podpisati izjavo, da se jim dobro godi.
Bel grad, 19. avgusta. Iz Skoplja se poroča, da je bolgarska četa pod vodstvom vojvoda Apostola ujela bogatega Žida Arona Malaha. Vstaši zahtevajo zanj   5000 turških
LISTEK.
Pojmuje o hvaležnosti.
»Ta je pa kot učiteljiščnik dobival hrano v duhovnem semenišču ljubljanskem in zdaj na tak način izkazuje svojo hvaležnost.«
»Za ustanove »klerikalca« Metelka (namenjene za učitelje, ki imajo zaslugo za kmetijstvo) se pa tudi najzagrizenejši liberalci radi potegujejo.«
Takih in enakih ocvirkov je po-gostoma dobiti na tisti neslani pre-žiranki, ki jo škofovo glasilo prodaja kot dušno hrano našemu dobremu in vernemu ljudstvu. Za moralno vzgojo in povzdigp tega dobrega in vernega ljudstva so nauki, ki jih razširja škofovo glasilo s takimi noticami, gotovo velike koristi. Sicer je Jezus učil ljubezen do bližnjega, a ko bi Jezus prišel danes na svet, bi ga farizejski klerikalci prvi dan na križ pribili, tako daleč so se namreč oddaljili od njegovih naukov.
Škofov list torej uči, da mora biti človek za kako izkazano dobroto vse svoje življenje tako hvaležen, da mora zatajiti semega sebe in svoje prepričanje in do smrti hlapčevati svojemu dobrotniku. Učitelj, ki je kot lačen dijak dobil v lemenatu nekaj ostankov fižola in salate, bi moral za to »dobroto« toliko hvaležen
biti vsemu klerikalizmu, da bi ne smel nikdar samostojno mislili in delati, da bi moral vse svoje življenje zatajevati svoje prepričanje in postati iz same hvaležnosti za tisti fižol in za tisto solato brezznača jnež. Kaj, ko bi nam Anton Honaventura Jeglič pojasnil, kako se to zahteva-nje ujema s Kristusovimi nauki ?
(asih smo slišali »naj levica ne ve, kar desnica da«. To pač pomeni, da je neplemenito, izkazovati dobrote zaradi hvaležnosti in zahtevati hvaležnost za izkazane dobrote. Kdor izkazuje dobrote, da bi zanje žel hvaležnost, ta dela kupčije, ta izrablja bedo svojega bližnjega. Kdor za ostanke fižola in salate, ki jih je vrgel revežu, zahteva, da bi mu moral ta dijak služiti vse svoje življenje iz same hvaležnosti, ta ni človek, ta je zaničevanja vreden oderuh. V primeri s takim človekom je še Shy-lock blaga duša.
Kakor smo videli, stoji na tem židovskem stališču škofovo glasilo. Ne samo, da zahteva dosmrtne hvaležnosti za tisto solato in za tisti fižol, da zahteva, naj bi dotičnik zatajil svoje prepričanje in izdal korist šole, svojega stanu in svojega naroda, nego ga še javno postavlja na sramotni oder, češ: kot nezrel dijak si na stopnicah v lemenatu otepal ostanke fižola in solate, kot zrel mož pa nečeš služiti klerikalizmu.
No, mož ima lahko mirno vest in mirno srce. Mož lahko reče z dru-
gimi vred: kdor mi je izkazal kot nezrelemu dijaku dobroto, da bi za to dobival zdaj od mene bogate obresti vse življenje, ta je oderuh. Kdor da ubogemu »lijaku jesti, ne zato, ker je reven in lačen, ne iz usmiljenja, marveč zato, da bi mu dotičnik kot mož hlapčeval, kdor tako plačilo zahteva in če ga ne dobi.se za to javno maščuje, tak človek je sleparski spekulant.
Hvaležnost je lepo in plemenito čuvstvo, veriga ne sme postati nikdar.
Povedal sem to, da se prav spozna nizkotnost škofovega glasila.
Mnogo je klerikalcev, ki so v mladih letih uživali dobrote pri liberalcih., a nobenemu teh liberalcev ne pride na misel, da bi zahtevaj za te dobrote tako hvaležnost, kakršno jo zahteva škofovo glasilo zaužite leme-natarske pomije. Dober človek je le tisti, ki deli dobrote, ne da bi zahteval zanje hvaležnosti. »0e me imaš za izkazano dobroto osebno rad, mi je to ljubo, ali ta hvaležnost naj ne bo veriga, ki te ovira v življenju« — tako govori resnično dober človek, a da škofovo glasilo tega ne pojmi, se mi zdi ob sebi umevno. Škofovemu glasilu je morala sploh le sredstvo, da ž njim obsoja svoje rivale. Škofovo glasilo bi pač rado veljalo za nekak svetilnik kreposti, ali krepost išče le pri drugih, samo pa pozna le eno samo vodilo za vse svoje ravnanje in nehanje; namen posvečuje sredstva. Alfa.
Brata.
njn
Povest. — A. P. Rušič. (Dalje.)
Fina je nenadoma prijela Hila-za pas in ga okrenila od okna. »Ti filozof!«
Začuden je bil sedaj. Nič nedolžnega in otroškega ni sedaj zapazil na njenem obrazu. Morda zato, ker ga je zdramila in odpodila lepe sanje. V njenih globokih in črnih očeh pač ni bilo nobene fantazije. Sama realnost je gledala iz njih in zato se je bal tako neskončno zelo njenega pogleda, hudega in brezobzirnega. Pa tudi obraz njen je bil sedaj grdo spačen, sledov davnih grehov poln. Kriva in nedoločna poteza okolo usten, je dajala njenemu obrazu lokav in zelo negotov izraz.
Postavila je na mizo majhen samo-var in lonec s kavo.
»Sedaj si pripravim črno kavo. In tebi tudi Nasmehnila se je in ozrla v Hilarija. In njemu se je zdel njen nasmeh hinavski in neodkrito-srčen, zakaj oči njene so ostale hladne in brezizrazne.
Fina je sedaj skakljala semintja, gibčna je bila kakor srna. Iskala je dve snažni skodelici med kovinastimi lonci in kruhom, ki je ležal v celih hlebih med raznim kuhinjskim orodjem in milom. Hilarij se je vsedel na kovčeg poleg mize in strmel zamišljeno v modrikasto barvo plame-
na, ki se je tresel nad gorečim špiritom.
»Kava vre!« je vzkliknil mehanično. In kakor odmev je odvrnila Fina, nekoliko razdražena:
Ah. kak nered, kak nered!«
Nato sta pila.
Ona se je vsedla na tla, stisnila svojo skodelico meti kolena in počasi pihala z napetim] lici v vročo tekočino. Nato je pila v kratkih požirkih. Hilarij je nekaj časa čakal nestrpno, da se kava nekoliko ohladi, in je potom izpraznil vso skodelico z enim po-žirkom. Bil je zamišljen. Hodil je po starih potih — ah, tako znanih in tako prijetnih. Sama fantazija, ki zali teva le scenerijo in situacijo in nič globokega, nič težkega v mislih. Užitek fantazije je bil lep, a mnogokrat naravnost ne le smešen, temveč tudi neokusen. To pa šele po prijaznih sanjah . . . Poznal se je, a že neštetokrat si je predbacival to sanjarenje, ki ga je delalo zamišljenega . . . Prišla je neizogibna reakcija in pokazala je klavernost njegovih fantastičnih sanj.. Nikdar, nikdar bi se ne smel utapljati v sanje in fantazirati!
Tudi Fina je poznala njegovo neredno narav in bila je huda. Ni razumela, da je ženski razum hladnejši od moškega in zato si ni znala razkladati obilih razočaranj, ki jih je doživela indeg njega ...
Med tem je vstopil še mlad človek nizkega in okroglega života. Njegov hrbet je bil čudno zvit in zgrb-
13
lir odkupnine, sicer groze, da ga umorijo.
Dogodki na Ruskem.
Petrograd, 19. avgusta. Finančni minister je izjavil, da se na svojem potovanju v inozemstvo ne bo z nikomur pogajal zaradi državnega posojila. Potuje le v svoje razvedrilo.
Varšava, 19. avgusta. V Ra-domu so trije roparji vlomili v prostore državne kreditne družbe ter odnesli skoraj milijon rubljev. Več vojakov, ki so jih zasledovali. SO roparji ustrelili.
V B i a l y s t o k u je bil umorjen ponoči poveljnik kolodvora polkovnik Schrbtter.
Na mejni postaji Aleksandrovo so prijeli vojaki tri Nemce, dva gospoda in eno damo. Imeli so sicer potne liste, a najbrže ponarejene. Kovčki so imeli dvojno dno, kjer so bili skriti revolverji in puške.
Petrograd, 19. avgusta. Ob-tožnica proti 169 članom prve dume, ki so podpisali viborški mani test, je že izgotovljena. Obravnava se začno 6. novembra.
V a r š a v a , 10. avgusta. Ponoči je bil krvav spopad med 15 revolu-cijonarji in tremi policaji. Revoluci-jouarji so ustrelili dva policaja, tretjega pa razorožili ter pobegnili na avtomobilu.
Kongres socijalistov v Stutgartu.
Berolin, 19. avgusta. Včeraj se je otvoril v Stutgartu velik kongres mednarodnih socijalistov. Prišlo je 886 delegatov, med temi iz Avstrije 112, in sicer 80 nemških in 32 čeških. Najprej so zborovali mednarodni socijalistični poslanci. Prišlo je 50 takih poslancev iz vseh dežel. Posl. dr. A d 1 e r je takoj v začetku predlagal, naj se pripuste h konferenci tudi člaui razpuščene ruske dume, češ. da je carska vlada z nečuvenim nasiljem razgrnila dumo, zato je konferenca dolžna, da dostojno pozdravi tovariše, ki so se neustrašeno borili   za   svobodo  ruskega naroda.
— Podpredsednik francoske zbornice Jan res je predlagal resolucijo, v kateri izreka konferenca ljudskih poslancev vseh držav svoje živahne simpatije in neomajno solidarnost s socijalist ičnim i poslanci razpuščene ruske dume. Tistim, ki zdihujejo v carskih ječah, izreka sočutje ter izjavlja, da se pozove ves proletarijat iu vsa javnost prosvetljenega sveta, naj obsodi ta nasilni čin. Resolucija nadalje izreka ogorčenje, da je carska vlada izvršila ta atentat, da je z lažnjivo pretvezo, da pripadajo tajnim društvom, ali da so zapleteni v vojaške zarote, zaprla ljudske poslance, katerih ves zločin obstoji v tem, da so mirno, vztrajno in odločno delovali za delavski ruski narod. Resolucija zahteva nadalje, da socijali-stični poslanci vseh držav z vsemi poslanci demokratičnih načel začno akcijo na korist zaprtih ruskih so-drugov, s katerimi se tako podlo postopa, dasi so vršili samo svojo dolžnost ter se z voljo naroda borili za svobodo. Resolucija je bila z navdušenjem sprejeta. — Ruski delegat in bivši član dume dr. M e n d e 1 b e r g je obljubil, da bo prinesel pismeno sliko o progonu bivših članov dume.
— Na mednarodni socijalist i čn i ženski konferenci je poročala gdč. Baa-der o ženski organizaciji.
Punt v Maroku.
London, 19. avgusta. Sultana je hipoma prevzel strah, da je sklical
ljen, tako, da je debela glava na nizkem vratu visela postrani. Zeleni žametni telovnik, ob katerem je visela masivna srebrna verižica, se je lesketal v sol i j c u. da je v zelenkasti svetlobi žarela njegova okolica. Odložil je prtljago, pozdravil Fino in potem tudi Hilarija. Zvedave in hinavske so bile njegove oči. Zasukal se je na eni peti. pogledal mladima delavcema v karte in cmoknil naposled z neodločnim glasom: »No!«
To je bil Urh, Hilarijev brat.
Hilarij je brezbrižno vzdignil glavo, si potisnil klobuk na glavo in se začel pripravljati na odhod. Obstal je pred Urhom.
»Kaj si že prišel ?« Trd in neprijazen je bil njegov glas in oči so nemirno begale po navzočih.
Urh se je malomarno nasmehnil. Molčal je.
»Pojdiva, Fina! Kako je zadubio!« je dejal sedaj tišje Hilarij.
Urh se je eudil. »Kaj, zaduhlo?« Stopical je pred svojim bratom sem-tertja, mel si je neprestano roki in naposled sedel na bližnji stol. Že je Hilarij odprl vrata, ko se je Urh zopet oglasil.
»Mati te pozdravljajo ... Stari so že!«
Hilarij se je vrnil, ves tresoč se notranje razburjenosti in nemira.
Kako pa žive, naša mati?« je vprašal.
k sebi vse višje duhovnike, uradnike in ugledne može sploh ter jim povedal, da je Francija napram Maroku prekoračila svoje pravne obveznosti, zato je trebil vse potrebno ukreniti, tla se zavaruje Maroko pred francoskim napadom. Kaj se je sklenilo, ostane tajno, a vsekakor je vsled sultanovega strahu, ki so mu ga inspirirali razni dvorni spletkarji, položaj zopet prav resen.
Pariz, 19. avgusta. Poveljnik španskih čet v Casablanci postopa napram francoskemu geueralu Dru-deju neodkritosreno in celo zavrat-no, kar opažajo nasprotniki ter so vsled tega spopadi še vedno na dnevnem redu. Izmed šestih plemen sta le dva rodova naznanila, da se podvr-žeta. 16 Marokancev, ki so hoteli krasti orožje, so francoski vojaki ustrelili.
Y bojih z Marokanci so dobili Francozi tri topove starega sistema, ki so bili mnogo bolj nevarni za lastne topničarje kakor za sovražnika. Topove prepeljejo v Pariz v muzej.
Včeraj od 7. do 11. ure dopoldne so imeli francoski vojaki prestati posebno hud napad. Bojevali so se v fronti šestih km. Končno so Francozi z malimi brzostrelnimi topovi in puškami pregnali sovražnika. Francozi imajo dva mrtva in tri ranjene. Prvotno je bil napad le na francosko taborišče pri Casablanci, a ker so Francozom pomagali streljati na puntarje tudi z ladje »Gloire«, so začeli zasledovati sovražnika več kilometrov od mesta.
Dnevne vesti,
V Ljubljani, 20 avgusta.
— Kranjski deželni zbor. Ministrski svet se je včeraj popoldne posvetoval o sklicanju deželnih zborov. Sklenil je, naj se nekateri deželni zbori skličejo tekom meseca septembra, namreč tisti, v katerih je zagotovljeno mirno in stvarno delo. Češki deželni zbor se skliče samo če bo obravnaval zgolj o gospodarskih stvareh in ne tudi o političnih. S tem je rečeno, da češki deželni zbor ne dobi prilike posvetovati se o volilni reformi in da se bodo nove volitve vršile na podlagi starega volilnega reda. Tirolski, istrski, tržaški in prednrl-ski deželni zbor se ne skličejo. Najbrž se t udi kranjski deželni zbor ne skliče, dasi še ni izrečena zadnja beseda. Kakor se nam poroča, je vlada glede volilne reforme za kranjski deželni zbor že pred nekaj časom stopila v dogovor s klerikalci in z veleposestniki, ki imajo večino v deželnem zboru, a uspehi teh pogajanj so bili memla nepovoljni, kajti vlada ne misli sklicati deželnega zbora, da bi se posvetoval o volilni reformi, nego je pripravljena, ga sklicati samo v ta namen, da reši nekaj gospodarskih zadev, med katerimi zavzema prvo mesto osuševanje ljubljanskega barja. Najbrže pa se tudi ta z gospodarskega stališča tako važna stvar ne bo mogla rešiti. Vlada je namreč že na spomlad hotela sklicati deželni zbor. da bi storil potrebne sklepe glede osu-šenja barja in je zahtevala zagotovila, da se ne bodo druge stvari spravljale na dnevni red. Klerikalna stranka pa je to ponudbo odbila s frivolnim izgovorom, da se osušenje barja nič ne mudi. Česar klerikalci na -pomlad niso hoteli, tega si najbrže tudi na jesen ne bodo želeli in tako se deželni zbor najbrž ne skliče, vsled česar se bodo nove volitve morale vršiti na podlagi starega volilnega reda.
Slabo — pravzaprav zelo slabo. Ne veruješ, Hilarij, da žive slabo.''
»Tako?« Čudil se je sedaj. Saj menda veš. kako žive pri nas doma vžitkarji I Vsaka skorjica je trikrat prekleta!«
.Mlada delavca sta pospravila svoje karte in se približala Urnu. Prvi se je namuzni skrivnostno in del:
»Kaj pa je še kaj novega po Slovenskem .'<
»Dovelj, prijatelj!« mu je na kratko odvrnil Uril. Povedal je to s posebnim poudarkom in z glasom, ki je bil poln sarkazma in ironije. Pogled njegovih zelenkastih oči je zadel Hilarija s tako silno močjo, da se je ta stresel, zakaj padlo je ta hip v njegovo dušo nekaj trudnega in težkega.
»Tri dni si bil doma in že smrdiš pO vasi. In gnoj si tudi kidal!« je sedaj pripomnil zafrkujoče drugi mladenič, sloneč ob steni in izzivaje strmeč v Urha.
»Tudi, prijatelj!« je mirno pritrdil Urh. Nato pa se je razvnel.
»Gnoj! . . .  Vse smrdi po gnoju pri nas doma, hiše, otroci, polje Žalostno je to pravzaprav. Zato prijatelj, sem se vrnil že danes, inače bi se šele jutri.«
Vesel je postal sedaj Urh. Skoraj razposajen. V njegovih zelenkastih očeh se je zopet pojavil prejšnji nerazumljivi in neutešljivi ogenj. Ozrl se je v Hilarija in ga je gledal dolgo. Hilarij je pri tem trepetal, kakor na sulico nabodena riba in vrnil
— »Mrtvi vstajajo«. Iz učiteljskih krogov se nam piše: »Slomškova zveza«, ki ni imela niti toliko svetnih učiteljev v svoji sredi, da bi bila mogla izvoliti odbor, se je zopet oglasila. Mrtvi vstajajo! Odkar je Jaklič dobil na svojo stran Primožiča, upa, da iztakne še več takih »značajev«, zato hoče še enkrat poskusiti s svojim izdajalskim naklepom. Jaklič je po raznih shodih in pri vsaki priliki napadal in sramotil učitelj-stvo, zato je dobil plačilo. On ni zastopnik učiteljstva v deželnem in državnem zboru, marveč je dobil mandata kot izdajalec svojega stanu. Dobro nam je še v spominu, ko je klical po shodili: »Mi kmetje bomo že pokazali učiteljem!« In tak človek si upa pošiljati poštenim učiteljicam in učiteljem vabilo na svojo Slomškarijo! Sramota! Tovariši, tu ne pride v postov versko prepričanje, ampak stanovska zavest in korist. Delajmo vsi skupno za večjo izobrazbo svojega milega naroda in ne obraćajmo se, kakor petelin na strehi. Bodimo sami značajni, ako hočemo nam izročeno mladino vzgojiti v poštene, značajne državljane. Ne posneinajmo »zna-čajnega« tovariša Primožiča, ki svetuje, da se naj vsak v svojem kraju ravna po prebivalcih, t. j., ako je veri na liberalna, bodi liberalen, ako je pa večina klerikalna, bodi tudi Ti klerikalen, ako Te pa slučaj zanese med nemškutarje, bodi tudi Ti nem-škutar, potem boš vzor-učitelj Jaklič-Primožičevega kalibra. Skušnja uči, da taki značaji res najbolje izhajajo, a ne dolgo. Kam pa bode prišlo naše ljudstvo, ako bo imelo take izobraževalce.' Ljudstvo potrebuje izobrazbe, ako hočemo, da bode vztrajalo v sedanjem težkem boju za obstanek. Bodimo značajni. Ne strašimo se truda in dela. Prepričajmo ljudstvo, da vera s politiko nima prav nič skupnega. Pokažimo na raznih izgledih, da so ravno najgoročniši pristaši »S. L. S.« največkrat v največjem nasprotju z našo vero. Ne bodimo pa tudi preveč ponižni. Kmet je naš dolžnik, a ne mi njegovi. Učitelji dobivamo za naš dušni kapital in za naše delo komaj polovico plače, drugo nam ostajajo dolžni. Mi smo njim potrebni, a ne oni nam. Mi bi bili s svojo izobrazbo povsod precej bolje plačani, kakor pa pri učiteljstvu. Kaj pa bi bil kmet v sedanjih časih brez šol ! Ako se niti duhovniki, ki so za svoj
trud« več kot polovico preplačani, ne čutijo dolžne, biti odvisni od kmetov, zakaj bi pa ravno mi morali biti tako boječi, ko so oni naši dolžniki. Delo. značaj ki ponos bodi naše geslo ne pa neznačajnost in hlapčevska ponižnost. Na dan z imeni onih tovarišev in tovarišie. ki hočejo z izdajal-stvom skupnih koristi sebe povzdigniti. V naši sredi ne sme biti prostora za tak izmeček.
— Narodna delavska organizacija v Trstu je iz naravnih razlogov neljuba socialnim demokratom, še bolj neljuba pa klerikalce m. Ti se kar pene' v svoji onemogli jezi in zabavljajo na to organizacijo kar se da. Vzrok je ta. da so nameravali klerikalci v Trstu vloviti slovenske delavce v svoje mreže, da so hoteli ustanoviti klerikalno delavsko organizacijo, ki naj bi služila duhovščini. V duhu so že videli tržaške slovenske delavee trnmoma hoditi na božja pota in plačevati za maši', kakor delajo tisti reveži na duhu, ki v Ljubljani še capljajo za klerikalci. Vse to je šlo v nič, vsi ti lepi načrti so so izjalovili. Kaj čuda, da so klerikalci jezni. In prav je. da so jezni, zakaj njihova jeza priča, da je narodna de-
se je ves preplašen k oknu. Sam ni vedel zakaj je preplašen in tako zelo nemiren; in vendar je vedel. Poznal je Urha iti bal se ga je, če je govoril s;i moža vestno. Dobro je poznal svojega brata. Brez vsakih misli je gledal na morje . . . Valovilo je morje š.< vedno, neprestano in brez miru. V dalji SO se na obzorju prikazale mah* črne pike, stale so nepremično na enem mestu in se večale neprestano skoro neopaženo. Naposled so se zasvetila v solncu bela jadra ribiških čolnov.
»Ti si -— satan!« je mrmral Hilarij brezza vestno predse. Urh je razširil svoje oči v velikem začudenju in naposled bušil v tanek smeh. Njegova usta se niso smejala, ostala so resna in vendar se je krohotal. Urh se je smejal z očmi in Hilarij je poznal ta brezsrčni smeh, pred katerim je že toliko pretrpel in prečul.
»Kako pa je s teboj. Fina!« je nenadoma vprašal Urh in se ljubeznivo nasmehnil.
»Rada bi šla enkrat s teboj, v tiste vaše vasi... To bi bilo veselje!« je odgovorila ona živahno in se zasmejal a glasno, sama ne vedoč zakaj.
»Potem bi tudi ti zasmrdela po naši mastni zemlji, ki se udira človeku pod nogami. Cemu nisi zinila; vzel bi te s seboj!«
Potem je ležerno pripovedoval:
Doma je poginila ena krava, in sicer ravno tista, ki je bila zamoljena.. . Hilariju da so hoteli o tem pi-
lavska organizacija v Trstu nekaj dobrega in koristnega.
— Župnik Knific  iz Tomišlja.
Slučajno sem dobil neki list »Domoljuba«, v katerem zapazim med »Iz raznih krajev Dolenjske« tudi napis »Iz Tomišlja«. Kako sem se začudil, ko berem, da napada Knific gospoda Šviglja, ker misli, da vam je on poslal zaduje poročilo, v katerem ste po zaslužen ju okrcali nekoliko župnika in župana. Župnik Knific, to je pa že presmešno. Kaj pa ima Švigelj pri tem, ako vidva z županom napravita kako bedarijo. Vi odgovorite, da to, kar se je vam in županu očitalo, ni resnično in ne napadajte vam neljubih poštenih ljudi. Kako vas ljudje spoštujejo in radi imajo, se lahko sprevidi iz pogovorov, kako o vas celo vaši najožji pristaši govore. Napasti pokojnega Peruzija, kateri je več storil za županijo, kakor deset Knificev, to pa zamore storiti le kak tak far, kakor je župnik v Tomišlju, katerega se celo njegovi stanovski sobratje sramujejo in ogibljejo. Da so vaši fara ni vedno bolj izobraženi, o tem raje molčite. Kako bo človek ljudi izobraževal, če sam ni izobražen. Končno si zapomnite, da pri poročilih ni glavno, kdo je poročal, ampak, kaj se je poročalo. Tudi vi pri svoji omejenosti nikdar pravega zadeli ne boste, kar ste že večkrat pokazali.
— Značilna obsodba društva »Siidmark«.V Gradcu izhajajoča»Ar-beiter\\ ille« je v svoji številki z dne 17. avgusta t. 1.. polemizujoč z listom »Obersteirerblatt« v društvu »Siid-mark« med drugim pisal tudi to-le: »Da društvo »Siidmark« ni strankarska organizacija, tega mož pri »Obersteirerblatt« sam ne verjame; kajti »Siidniark« služi žal 1 e šovinističnim potrebam nacijonalcev ter se razlikuje od drugih nacijonalnih bojnih društev le po tem, da njega člani, ki pripadajo skoraj zgolj »boljšim« slojem, za društvo nimajo kaj denarja na razpolaganje. Posledica temu je, da društvo vedno tarna ter z beraško malluar okrog krošnjari. Ker pa denar ne smrdi, jemlje se ga tudi v podobi davčnega peneza od »črne« in od
rdeče« sodrge.« —(Znano je, da proti nam Slovencem naperjeno društvo »Siidmark« vedno prosjači prispevkov pri raznih občinskih upravah ter da občinski očetje nemčurskih naših mest. kakor so Celje, Maribor, Ptuj, Brežice in. dr., vsako leto društvu »Siidmark« naklonijo znatne vsote iz (1 en a r j e v d a v k o j > 1 a čevalcev.)
Umrl je v Ljubljani Mihael Zal ar, nadsj»revodnik južne železnice v pokojnu — V Spodnji Šiški je umrl g. Josi]) Kopitar, nadsj >re vodu i k c. kr. državne železnice.
Ravnatelj Fl. Hintner v Welsu nas prosi koustntovati, da ni on napisal notice v »Steir. Schul- ond Leh- | rerzeitung« leta 1901.. v kateri se kritikuje Proftovo delovanje, kakor s*1 je to trdilo v notici »Klemen Proft v nemški luči«, priobeeni v našem listu.
Bralno društvo v Gorenji vasi pri Logatcu priredi dne 25. t. m. ob 4. uri popoldne vrtno veselico z veseloigro »V Ljubljano jo dajmo-. Cisti dohodek te veselice je namenjen za ustanovitev knjižnice.
Petletnica dijaškega orkestra in pevskega zbora »Struna« v Idriji se je praznovala v četrtek 15. t. m. Pri naših razmerah je to redek pojav, redek, ker je veliko, da more dijaško društvo, ki razvija svoje delovanje le ob počitnicah, sploh obhajati petletni jubilej, kajti navadno ne trajajo dijaške    počitniške organizacije
sati, toda v vsej vasi ni bilo dobiti ne tinte in ne papirja. Ah, doma je sama bed;), beda, beda . . .
Hilarij se je krivil pri oknu pod temi zanj tako težkimi udnrei. Kakor da bi mu rezal dušo. ta - pes!
In 1'rh je pripovedoval dalje . . .
Sosedu Martina j*1 pogorel skedenj; zažgali so otroci. Drugi pa pravijo, da je zažgal sam, in sicer zaradi tega, dn bi prejel zavarovalnino; zato so g;i zašili v uradni kožušček. Otroci, dn so prava nadloga in kazen božja. Kaka beda je vsled otrok! A tudi zakonske žene tam po vaseh so velike reviee. Palica za zajutrk. palica za kosilo iu palica za večerjo. Delo je za nameček. Desetletni smrkavci jih pretopavajo in oče jih še vzpodbuja: »Le daj jo, saj jo je sama lenoba!«
Neprestano s*1 je smejal Urh s svojimi malimi očmi. Ves nemiren je pričakoval Hilarij, da prične Urh govoriti tudi o njegovi ženi in njegovih otrocih . . . Toda Urhu se ni mudilo. Počasi in komodno je čebljal dalje, kvasil o vseh možnih in neinož-n i h stvareh. Naposled se je škodoželjno zakrohotal in vzkliknil:
»Hilarij!«
Ozrl se je vanj ves nemiren in že skoraj besen.
»Tvoja žena te tudi pozdravlja; skoraj bi bil pozabil na to!«
»Kaj hoče?« Mračno je sedaj gledal Hilarij in zobje so mu šklepetali, kakor bi bil mrzličen. Urh ga je
preko enih počitnic, le redke so one, ki prestanejo dvoje, v tretjih počitnicah pa že največkrat ni niti sledu o njih. Nekaj dijakov se porazgubi, drugi izgube veselje in tretjim se stavijo razne ovire pri skupnem delovanju. »Struna« se je vzdržala pel let in proslavila svoj jubilej z znamenitim koncertom. Mnogo lepe umetnosti, sosebno na pevskem in glasbenem polju se čuje v naših pro-vinčnih mestih, a naša slovenska javnost jo ravnodušno prezre, ker se jo čuj«' pač v malem zakotnem mestu, a ne v našem stolnem mestu. Tu se količkaj večji pevski ali glasbeni prireditvi posveča vso pozornost, dnevni listi kakor leposlovni pišejo na dolgo in široko članke in kritike o njej, a za prireditve v malih mestih, in naj bodo še tako dovršene in znamenite, se naš oficialni glasbeni svet bore malo meni. In vendar bi bilo prevažno za naš kulturni napredek, da bi se večjim prireditvam v pokrajinskih mestih, in sicer na deželi posvečalo več pozornosti od strani strokovnih krogov. Koliko talentov bi si1 izsledilo in rdelo slovenski umetnosti, kako izborno bi služili blagohotni strokovnjaški nasveti iu navodila! Izmed takih priredb je bil gotovo zadnji koncert »Strune Idriji, saj je obsegal poleg točk svetovno znanih skladateljev Baydna, Hnlčvvja, Herolda, Dvoraka tudi izvirno delo mladega domačega skladatelj a-začetnika Z. Prelovca: »Lepa Vida«, narodna balada za soli, m< šan zbor in orkester. Tolikanj večje zanimanje za koncert pa je bilo med idrijskim občinstvom, ki je docela napolnilo veliko čitalniško dvorano; zastopani so bili prav vsi sloji idrijskega prebivalstva, da tako izrazijo »Struni« svoje priznanje in sinipa je. Koncert je posetila tudi operna pevka v Rigi, Mara Ulrichova, ki se je izrazila o njeni najpohvalnejš.-. Koncert se je pričel s Heroldovo uverturo k operi »Zampa«, ki jo je prednašal orkester, močan "20 godcev, pod vodstvom abiturijenta Mirkota Dežela najizbornejše. Občinstvo je z dolgotrajnim oduševljenim plosk njem dalo duška pohvali za eksaktno proizvajanje. Za tem je imel slavnostni govor abiturijenl Fr. Mačkov šek, ki je v jedrnatih besedah oris vse delovanje »Strune« v preteki i 1] petih let i li. Govorniku je občinstvo izrazilo svojo pohvalo. Najtežja točka na koncertu je bila pač tenorsolo in mešan zbor »Za po j te strune« iz Havdnovega oratorija »Stvarjenje . Prvega je z mojstrskim spremljeva-njem na klavirju gospe prof. Pirna-tove prednašal Srečko Rus. sicer dobro, vendar se je pogrešalo večje sigurnosti, zbor pa je s spremljevanj em orkestra naravnost presenetljivo dobro rešil svojo težko nalog« S potpurijem    iz Halevv jeve oper
»Židinja« si je orkester dal najlepše spričevalo o svoji sposobnosti. Po 1 moru se je proizvajala prvikrat L< pa Vida«, narodna balada, za kate: • je vladalo največje   zanimanje me I občinstvom,   ki je z napeto pozornostjo sledilo proizvajanju. Kaj tudi ne! Culo se je prvo večje delo nadar jenega  mladega skladatelja  Z. Pre-lovca. Skladatelj je sam b priznano spretnostjo vodil pevski zbor broj< • 56 pevk in pevcev    ter orkester 20 godcev. Soprnnsolo je pela gdč. Aj ca Šinkovec, ki razpolaga i visoki i in prijetnim glasom, alt gdč. Min Gabron in bariton g. Fran Rus, vsi trije so se z lepim petjem odlikovali.
Zbor,    kakor orkester si  je  zaslu I
(Dalje v prilogi).
zaničljivo   pogledal in odvrnil I
in zelo na kratko: »Nič!«
Vsi so molčali.
Potem pa je še pripomnil čez nekaj časa z blažjim glasom:
»Joče se! Tri  otroke  ima  in sedaj, pravi, da jo bodo pognali z doma.  Niti obresti  ne plačuje.«  In p" tem je  nenadoma  vstal  ter >-e razto-gotiL
»Ta prokleta zemlja — za nobeno rabo ni več!«
Hilarij je postal bled kakor kreda. Čutil je, da ga je zadel ta nerodni, grbasti človek naravnost v srce. Vsi so strmeli vanj s široko odprtimi očmi. Tudi Fina je gledala sedaj široko in nezaupno. Zelo temne so bile njene oči in besni njeni nagli pogledi.
»Kako je to mogoče!« je jecljal Hilarij. Oduren in tresoč je bil sedaj UJegOV glas. Preveč in preveč trdih udarcev je bilo zanj, Hilarija, ki je živel najlepše v svojih sanjah, BV0 jih scenerijah in situacijah, ki so si rodile v brezmejni fantaziji.
Toda Urh je bil brezobziren Slo Vek. Hladen je bil njegov razum in natančno je že razločil breg, kaniei* je veslal, trdno prepričan, da ga do seže še pred nočjo. In dosegel ga je v resnici.
Zasvetile so st' mah4, prčkanje-nosti polne oči v zelenkasti luči.
»Mogoče? Pač! Ah, pozabil si ua
Priloga »Slovenskemu
neomejeno priznanje. Občinstvo je to pokazalo z neponehujočim burnim ploskanjem. Splošno je bila sodba o skladbi ugodna in se je od vseli strani čestitalo skladatelju. Koncert je izborno zaključil orkester z Dvora-kovo znamenito skladbo »Slovanski losi VIII«. »Struna« je z uspehom koncerta lahko zadovoljna in ponosna nanj, naj ji je bodrilo k nadaljnjemu delu v prospeh lepe slovenske pesmi in glasbo. Vi vat, floreat, cre-scail
Svarilo. C. kr. ministrstvo za notranje zadeve je izvedelo, da se v kratkem namerava po Avstriji živahno prigovarjati k izseljevanju v M a r y 1 a n d v Združenih državah in to zlasti poljedelcem, poljskim delavcem in poslom. Poizvedbe pa so dognale, da a- splošnem razmere za izselnike v Marylandu nikakor niso ugodne, kajti državica slovi daleč naokrog zaradi svojih zapuščenih farm in naselbin. Zemlja je namreč vsled brezvestnega izkoriščanja po večini izsesana in izžeta. Z umetnimi gnojili bi se še lahko dosegli lepi uspehi, posebno s sadjerejo in pridelovanjem zelenjave, ker se ti pridelki vsled dobrih prometnih zvez in bližine velikih mest prav lahko spravijo v denar. Seveda je treba za taka podjetja primernega kapitala in povrhu obilo dela in truda. Vsled takih razmer je treba skrajne previdnosti, I redno se kdo odloči za izselitev v to ileželo. ke—.
Spopad   med   Srbi   in Hrvati.
Hrvatsko Pravo« poroča iz Gospića, da je bil na cerkvenem shodu pri Sv. Roku blizu Lovinca krvav spopad med Srbi in Hrvati, ker so Starčevimi janei zahtevali, naj pravoslavni romarji odstranijo srbske kokarde. Orožniki so baje ranili popa Vuče-tica, nekega Brkića (smrtno), Bari-ceviea, Urmanija, Brkljaniča in Se-kulića.
Kako nam odvračajo ptujce od naših letovišč! Iz Bohinja se nam piše: Xe le domači listi, pišoči na dolgo ::i široko o nastopivši vročinski bolezni v Postojni in Ljubljani, ampak sebno nemški listi so največ vzrok, da se ogibajo tujci naših po prirodni krasoti se tako odlikujočih krajev! Neki gospod z Dunaja bivajoč sedaj s svojo obiteljo pri Ivanu na Bohinjskem jezeru, mi je pravil, kako so ga »loma na Dunaju čudno gledali, ko jim je pravil, da misli iti na Gorenjsko na počitnice. »Kako morete biti v tej meri lahkomišljeni, da greste v tako nevarnost! Ali ne citate v nemških listih, da razsaja po vsemKranj--kem legar ali vročinska bolezen in e malo krajev je še neokuženih? To je brezvestno hujskanje nasproti našim v vsakem oziru popolnoma zdravim letoviščem na vsej gorenjski strani! t
Letina za sadje. Iz Bohinja se nam piše: Od vseh strani se toži, da bode letošnja letina za sadje jako slaba, da po nekod ne bodo pridelali prav nič — razen malo orehov. Ze se oglašajo prekupci za jabolka in hruške, ki bi bile dobre za jaboljčnik (mošt). V bohinjski dolini, kolikor sem mogel videti ob glavni cesti,bodo imeli letos jako veliko jabolk. Naj tamošnji posestniki sadnih dreves le dobro pazijo, da jih ne bodo premeteni prekupci prekanili, kajti letos obetajo jabolka jako visoko ceno; tam kjer jih bodo kaj pridelali, jih bodo lahko prodali po precej visoki ceni. Torej pozor in pa pravilno ravnanje s sadjem pri obiranju!
dom — no kaj ? Gotovo si poslal v zadnjih letih velike vsote svoji ženi!«
Kako so pekle in žgale te besede Hilarija! Ves potrt in tudi zaničevan je stal Hilarij pred Urhom.
Tudi ostali so molčali trdovratno.
Zopet pa jih je vzdramil Urh, ta grbasti in nerodni človek. Vstal je nenadoma z veliko eneržijo in zakli-cal z resnim glasom, ki je donel ob lesenih stenah:
»Nekaj ti je poslala žena. Jaz nisem vzel rad s seboj, toda jok tvoje žene je v resnici zelo nadležen.«
Urh se je ozrl triu m f i raj oče po navzoč i h. X j egove male in b i s t re oc i niso izgrešile nervoznega Hilarije-vega trepeta. In vendar je bila to zanj vesela novica, zakaj žena vendar ni pozabila nanj. Samo ko bi to novico prinesel kdo drugi. . . Kdorkoli. Domov bi se vrnil in opustil bi to potepnško življenje. Kaj naj počne tam? S plugom se ubijati? Odvadil se je že tistemu podložnemu življenju. Zopet naj se vrne v žalostno nesvobodo 1 Sicer sedanje življenje ni mnogo boljše — ali nekaj drugega ie to kakor ono. Več svobode ima m več... kaj? Življenja vendar! Življenja I A čemu ta prikriti smeh v očeh! Cemu ta posiljeno resni in grdo spačeni obraz Urha? Lahko bi jdjunil vanj, zakaj gnusi se mu prav zelo. Nekak zli duh je ta zgrbl jenee!
Okorno in zelo počasi se je obračal Urh med vratmi. Zloben nasmeh je sedaj krožil okoli njegovih usten . . (Dalje prihodnjič.)
Naroda" it 191, dne 20.
— Vojaška vest.   Vojaški asi-
stenČni zdravnik v rezervi je postal dr. Živo L a p a j n e.
— Imenovanje v tržaški politični službi Namestniški koncipist Josip pl. Urbasje postal okr. komisar, naniestniški konceptni praktikant Ev g. Zupančič pa koncipist pri tržaškem namestniŠtvu.
Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani sporoča, da se je nabralo v družbene nabiralnike v času od 1. januarja do konca julija 1907 : januarja 15K; februarja 5 K; marca 80 K; aprila 10 K; maja 38*77 K; junija 15 K; julija 9141 K; skupaj 255 K 18 h.
Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljub jani je volil blagi rodoljub, rajm radeški župnik Ivan Zagor-jan 100 K. — Župljanom Senožeč, Šentpetra v Ljubljani in Radeč, kjer je služboval, ostane Zagorjan nepozaben radi svoje plemenitosti in značajnosti, Slovencem pa bodi posne-niovalen vzgled rodoljubja!
Poročil se je danes g Anton F u n t e k, o. kr. učiteljski profesor in pisatelj, z gdč Mimo Sterle-t o v o  čestitamo !
»Glasbena Matica" in gospod
Slavko    Iz pevskih krogov se nam piše: Kako občutno je zabolelo „Slovenca", kako občutno so zadeti ma-zači njegovega uredništva,  ker je na občnem  zboru „G1. Matice" zagrizen pristaš S L S.  g. Slavko Ravnikar odletel iz odbora, kaže pisarenje tega lista. Klerikalci javkajo in groze, kakor  bi zborovalci z neizvolitvijo g. Slavka zadjali „Glasbeni Matici" smrten udarec, zbudila se je v njih, kakor  piše  „Učiteljski  Tovariš" z dne 9. t. m. hijenska natura, ki hoče uničiti  kulturna  naša  prizadevanja, da bi sebi podaljšala življenje in vrgla Slovence — če mogoče — Še za korak v temo in neumnost nazaj. Vrhu-tega pa tisto bahaštvo, ki karakteri-zuje nadutost in ošabnost klerikalnih žurnalistov:   Od nas nobenega krajcarja več!   Mi že poskrbimo, da ne pride od nikoder nobena podpora več, nobena pomoč! Vsa zadeva bi se bila že pozabila in g. Slavko sam je baje naprosil   uredništvo   „Slovenca", da o stvari molči („Slovenec" z dne 20. julija 1907).   A ravno ta g. Slavko, ki je  tako srčno želel, da se stvar pozabi, povzdignil je zopet sam svoj glas in obelodanil v „Slovencu" „Poslano" in s   tem   tira   vso zadevo zopet v javnost.   V tem „Poslanem" očita g. Slavko gesp. notarju Hudo-verniku, da ga je malokaterikrat videl v „Matici*.   Kdaj in kako naj deluje g. Hudovernik v prid „Glasb. Matici" g. Slavko pač nima odločevati, deveta briga pa naj bi bila za njega, zakaj g. Hudovernika ni bilo pri občnem zboru in je vzlic temu bil izvoljen. Gosp. Hudoverniku pripisujemo vsekako toliko takta, da se je za vsako neudeležbo opravičil, kar o g. S avku dvomimo,  da bil stori,    akoravno   se    opravičuje v „Siovencuu, da je bil  13. julija do polu 12. „uradno zadržan". Gotovo „cradno" za izlet v Idrijo! Pa tudi naiven je ta g. Slavko. On je namreč pričakoval od odbora „Glasbene Matice" javnega zadoščenja.   Ta je pa lepa!  Občni zbor mu je dal brco — odbor pa, ki je nižja instanca, pa naj mu da zato zadoščenja!  Najlepše pa osvetljuje  njegov  značaj dobesedno priobčenje pisma, ki mu ga je pisal predsednik „Glasbene Matice". To je očitno     zlorabljenje privatnega pisma.   S priobčenjem tega pisma se hvali ta „muzikalni poštar" in obenem skuša   vzbuditi   usmiljenje,   čeŠ, poglejte, ljudje božji, kaka uboga žrtev sem, g. predsednik mi je izrekel na občnem zboru zahvalo — in vseeno nisem bil izvoljen! G. Slavko naj pa ne zameri, ako mu povemo, da je za javnost prokleta postranska stvar, kar mu je pisal g. prof. Štritof neoficialno — recimo mogoče iz usmiljenja in v tolažilo do svojega prijatelja! Za nas je odločilno postopanje občnega zbora, ta je govoril dovolj jasno!   Ako pa čuti g. Slavko v sebi res tako delavnost, združi naj svoje moči v prospeh društva „Ljubljane", društva, ki nosi nesramen   pečat   politične zlorabe naših za kulturo gorečih klerikalcev! To je za njega najnovejše polje za politiko. Tu bo med pravimi prijatelji in prepričan naj   bode,  da  ga gg. pevci ne bodo izbacnili, ampak volili za predsednika. Pri „Glasbeni Matici" je  pa  končal  svoje  „vestDO opravljanje" !   Mi svetujemo g. Slavku, da nikar preveč ne sili v javnost, deluje naj v miru kot c. kr. poštar,  da doživi Čim veČ let pokoja, kajti pripravljen naj bode,  da ga danes ali jutri pokliče „višja oblast" na delo, ki je po njegovi sodbi važnejše! In takrat nastopi naj v javnosti, takrat bo za njega prišel čas, da se pokaže kot vzor-moža Takrat naj listi začno pisati o njegovih nevenljivih zaslugah. In slovenska javnost bo videla, daje bilo res Škoda puščati takega moža v mirnem zavetju c. kr. uradne pisalne mize!
Pri domobranskem polku v Ljubljani vladajo razmere, ki so zdravju nevarne.   Koj, ko so bili re-
avgnsta 1907.
zervisti uvrščeni, 30 jih stlačili v barake, ki so dosti premajhne za toliko mož. Povprek leži v vsaki sobi po devetdeset in več mož. Po teh sobah ni niti pljuvalnikov, niti zadostne ventilacije. Tudi druge razmere so slabe. Približno 700, reoi in piši se dem sto mož se umiva pri eni sami pipi. Pri 4. kompaniji leže po trije rezervisti na dveh slamnjakih, ki so pa tako slabo napolnjeni, da bi ne bilo posebnega dima, Če bi se vse skupaj vnelo. Takoj prvi dan je bilo izdano povelje, da se aktivni vojaki ne smejo shajati v njim odločenih prostorih. V kantini in pri eksercira-nju se pa lahko shajajo. Nevarnost je velika zlasti za rezerviste, ki imajo doma rodovine. Velik je tudi strah, kajti skoro vsak prepeljejo nekaj novih bolnikov iz vojašnice v vojaško bolnico. Končno je treba še pribiti, da so rezervisti, ker ne smejo zvečer iz vojašnice, primorani kupovati vse potrebščine v kantini, kjer pa je vse dražje, kakor v mestu. Ker polk ne poj de k cesarskim manevrom, bi bilo najbolje, da se rezervisti pošljejo čim prej domov.
»Tržaški Sokol11 je imel 9. t. m. svoj letni občni zbor. Iz tajniko-vega poročila posnemamo, da je imelo društvo v preteklem letu 146 Članov, 104 člane manj kakor prejšnje leto. Dohodkov je imel „Sokol" 5380 K 81 v, stroškov 5380 K 81 v, čistega premoženja pa 1721 K 42 v. Za starosto je bil izvoljen drž. posl. dr. O to kar Rybar, za podstarosto dr. Edvard SI a vi k, v odbor pa VI. Dekle v a, An t. Muha, Humb. Mavrin, L j ud. Modic, Drag. Podreka, An t. Ziberna in Fr. Leskovic Za namestnike so bili izvoljeni: J. Hočevar, A nt. Trebeč in Milan Skrinj ar, za preglednike pa Nicefor Stepančič in Modroslav Sirk.
Velika narodna slavnost v Trstu. Pevsko društvo „Ilirija" v Trstu razvije v nedeljo dne 25 t. m. svojo društveno zastavo. Slavnosti se udeleži 24 pevskih in drugih narodnih društev. Iz Ljubljane bode zastopano korporativno z zastavo pevsko društvo „Slavec". Na razna vprašanja se naznanja, da se „Slavec" odpelje po južni železnici v nedeljo zjutraj ob petih s poštnim vlakom, kateri dojde ob pol 11. v Trst. Odhod iz Trsta isti dan ob 12 po r>oČi. „Slavčevima izletnikom se lahko vsakdo pridruži. Ljubljanski gostje bodo cb prihodu v Trst na kolodvoru slovesno sprejeti in odkorakajo z godbo skozi mesto k Sv. Jakobu. Tržaški Slovenci pišejo : Rodoljubi ! Rodoljubkinje! Take slavnosti so redke. Pokažimo zopet, da smo složni na tej lepi zemlji, in nase zastave naj zopet ponosno vihrajo na tržaških tleh. — Torej komur le mogoče, naj pohiti v nedeljo na to veliko narodno slavnost v Trstu, ker to veleva naš narodni ponos in slovenska zavednost.
Škrlaticaj ta strašna morilka otrok, se v okolici Konjic na Sp. Štajerskem, kakor se nam od tam piše, epidemično širi. Tako je na pr. en sam posestnik tekom tedna dni izgubil 6 otrok. Sanitarne oblasti pa v omejitev te nalezljive bolezni ne store ničesar. Celo ljudsko Šolo za okolico v Konjicah še niso zatvorili, čeprav tisto skoraj zgolj posečajo otroci iz okolice. Res, uprav skrajno — Čudno!
— C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Beljaku naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bo za leto 1908 oddala po javni ponudbi dobava raznega lesa, kakor železniških pragov, desk, tramov, lat, toporišč, ročnikov, oglja, metel, ciz itd. Dobavni pogoji, ponudbeni vzorci in seznami predmetov se dobe pri ravnateljstvu v Beljaku (oddelek 3, za vzdrževanje železnic in stavbo). Ponudbe je najkasneje do
10. septembra t. 1. 12. ure opoldne vložiti pri gori navedenem ravnateljstvu. Dobavni razpis, ki obsega natančnejše podatke, je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
— C kr tobačna tovarna v Ljubljani razpisuje konkurenco za zagotovitev desk, podbojev, obročev, dog in premoga za leto 1908 eventualno tudi za leto 1909. Ponudbe je vložiti najkasneje do 30. avgusta 1907
11. ure dopoldne pri c. kr. tobačni tovarni v Ljubljani. Prepis razglasa, obsegajoč množino, vrste in kako vost predmetov, ki jih je dobaviti, je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
Poštae rarmere v Zagoru
ob Sati Lansko leto so vložili uslužbenci na železniški postaji v Zagorju ob Savi, na čelu jim gospod načelnik Josip Polaj, in prebivalci hiš, katere stoje okoli kolodvora, prošnjo na c. kr. poštno ravnateljstvo v Trstu, naj se postaja in omenjene hiše sprejmejo v okoliš pošte v Zagorju ob Savi, tako da bi se pisma itd. tudi tem strankam dostavljala. Ta zahteva je skromna in malenkostna, če se po misli, da dostavlja pošta pisma do hiše, katera je komaj pet minut od
postaje odstranjena, a c kr. poštno ravnateljstvo hoče mnogo čistega dobitka izkazati ne oziraje se na zahteve davkoplačevalcev ter je prošnjo seveda zavrnilo. Omenjene stranke so pozneje še enkrat brzojavno prošnjo ponavljale, a c. kr. poštno ravnateljstvo na to prošnjo še odgovora ni dalo. Ko se bodo v jeseni naši drž. poslanci zopet na Dunaju zbrali, jih b odemo naprosili, da tudi naj malo omenijo o vljudnosti poštne oblasti napram opravičenim zahtevam davkoplačevalcev.
Afera Klemenčič — Ferjančič, o kateri se je pisalo svoj čas tudi v našem listu, je sedaj končana s popolno oprostitvijo občinskega tajnika v Dekanih, g. Frana Klemenčič a. Isti je bil obdolžen, da je v seji krajnega Šolskega sveta do krvi potolkel učitelja predloške šole g. Frana FerjanČiča. Državno pravdniŠtvo ga je vsled tega preganjalo zaradi težke telesne poškodbe. Na okrajnem sodišču v Kopru je bil g. Klemenčič obsojen le po § 331. in 496. kaz zakonika v 20 K globe. Vsled priziva g. FerjanČiča se je dne
17. t. m. vršila razprava na deželnem sodišču v Trstu. G. KlemenČiča je zastopal tržaški odvetnik g dr. Fran Brnčič, g. Klemenčič je bil oproščen vsake krivde in kazni.
Cesarska maša na Bledu je
18. t. m. bila napovedana na 11. uro na otoku. K maši so prišli duhovniki, ko je že enajst odbila. Z ozirom na šege pri dvoru in na občinstvo, ki hodi k slavnostnim mašam za vladarja na njegov rojstni dan, začenja se po drugod cerkveno opravilo točno ob napovedani uri. Tu pa mine četrt ure po 11. uri, maša se ne začne. Župnik gre v tolažbo občinstvu na prižnico, prebere evangelij v slovenskem in nemškem jeziku in naznani, da se maša ne more začeti, ker še ni godbenikov, ki bi morali na koru sodelovati, sicer pa da bode od prihodnjega leta naprej cesarska maša v farni cerkvi, ne več na otoku, ker je cerkev tukaj pretesna in de a stvar razne sitnosti („Unbequemlichkeiten"). Ljuije, ki so si precej zaslužili z vožnjo gostov s Čelni k cesarski maši na otok, za naprej 18. avgusta na Bledu ne bodo skupili ničesar in bodo — „molili" fajmoštra.—Župnik je na prižnici končal, pa maša se še vedno odlaga. To napoti nekega visokega oficirja cesarske garde, ki je bil v uniformi v cerkvi, da gre župnika priganjat v zakr stijo. Slednjič pristopijo duhovniki k altarju ob polu 12. uri in s kora se zasliši škripanje, ker mehov za orgije niso prav vlekli. Pozneje se je na koru nekoliko zbolj-šalo, pa ne petje ne spremljevanje ni bilo lepo, kakor mnogokrat prejšnja leta. Vsled nemilih vtiskov pred maso in nedovršene godbe na koru poslušali so ljudje, ki latinsko znajo, kritično glasno brane in pete dele velike maše. Evangelij je bil „liber genera-tionis Jesu Christi" (rodovnik Jezusa Krista), ki se končava z besedami, da je „Jakob rodil Jožefa, moža Marije, ki je rodila Jezusa". Po teh besedah bi bil oče Jezusov — Jožef. V pre-faciji (petjem pred sanktusom) pa je pel celebrant, da je Marija spoČela, ne od Jožefa, kakor smo čuli v evangeliju, ampak po obsenčeniu sv. duha in da je v trajni gloriji deviŠtva večno luč (Jezusa) izlila na svet. Kaj je katoliško prav? Ali liber genera-tionis Jesu Christi, ki v resnici našteva očete Jožefove, ne Kristusove, ali praefatio? — Ne misli, človek grešni, ampak veruj in — vera Ti bo pomagala.
Kinemat graf Edison na Dunajski cesti nasproti kavarne „Evropa" ima tekoči teden do vštetega petka sledeči zanimivi program: Obešenec (komično), Iz Kahire v Osrednjo Afriko (Posneto po naravi), Pošten tat (Drama v 9 slikah), Fantastni dežnik (Fantazija v barvah) Zrako-plovec v travi (Komično), ^a kinematograf si je pridobil zaupanje občinstva, ki ga poseča v vedno večjem številu. Vstopnina je prav nizka za tako lepe in tolike slike.
Ponarej ni 20krcnski bankovci. Dne 30. junija 1907 so našli blizu vasi Drnovo pri Krškem v travi, tik steze, 19 skupaj zvitih ponarejenih bankovcev po 20 kron. Falzifikati iz v rajo nedvomno iz Amerike od znanih ponarejalcev denarja „Krković in tovariši", ki jih bodo skušali v naših krajih spraviti v promet in raz-pečati, vsled česar se občinstvo opozarja, naj skrbno pazi na te bankovce, da se obvaruje škode. Ti falzifikati se razločujejo od pravih 20kronskih bankovcev v tem, da je rdeča barva na podobi bolj rumenkasta, zeleni na-tisk pa je bolj rumenkasto zelen kot na pravih bankovcih. Dalje so glavni napis, cesarski orel in pa male številke „20u na obrobju pravega bankovca temnordeče, dočim je vse to na falzifikatu bledejše. Glavi rAv-strije" in „Hungarijeu kakor tudi mali okraski z dvema zvezdicama v okvirju nad glavama so na falzifika-tih nekoliko postrani. Na obrazih ponarejenih bankovcev so mesto tankih Črtio debel e Črte, kar se zlasti opaža
na čelu in na nosu „ Avstrije". Na strani z nemškim besedilom manjka na falzifikatu v levem spodnjem kotu na obrobju rdeča navpična črta. Vrhu-tega je senca pri glavah „Avstrije" in „Hungarije" na ponarejenih bankovcih bolj zelenkasta mesto črna.
ke—.
Nesreča pri kopanju. V Sisku je višji natakar hotela „Grosskapital" skočil pri kopanju z glavo naprej, a je priletel z glavo ob kamen ter si zdrobil čepinjo. Bil je na mestu mrtev.
Poneverjenje Pri okrajni oblasti v Ludbregu je akcesist Ivo Hrnjak poneveril 2500 K ter izginil.
Nesreča na železnici Blizu postaje Rajič na progi Novska-Nova Gradiška se je pripetila velika ne-nesreča. Tovorni vlak je zapeljal v osebni vlak. Pet potnikov je bilo ranjenih, devet voz je zrušenih.
Samomor. Pri Sv. Bolfenku pri Središču se je viničar nemškega viteškega reda Martin Puklavec ustrelil z možnarjem, s kakršnimi streljajo zoper točo. Strel mu je odtrgal glavo. Vzrok samomora je bil zakonski prepir.
Uboj. V šupi posestnice Grund-ner na Pragarskem so našli 15. t. m. 191etnega kočarjevega sina Mihaela Kr opica ubitega. Pogrešali so ga že tri dni, a starši so mislili, da je v pijanosti padel v vodo. Tudi ubijalca so orožniki kmalu zasledili v osebi dninarja Franca Godca iz Majšperka.
Kavarnar g. Krapš nas prosi objaviti, da dosedaj še ni oddal svoje kavarne „Evropa", pač pa je res, da jo namerava prodati.
Družba sv. Cirila in Metoda
razpisuje za Trst dve novi provizo-rični učiteljski mesti. Natančneje o tem v inseratnem delu današnjega lista.
„Društvena godba ljubljanska" priredi jutri v sredo v hotelu „Lloyd", Sv Petra cesta, društveni koncert za člane. Začetek ob polu osmih zvečer, člani prosti, nečlani plačajo 40 v.
Iz Trzina se nam piše: Sokole je pri nas pozdravila gdč. Frančiška Habjanova.
V Domžalah je nekdo na Vel. Šmarna dan na koncertu pri Kuharju pozabil solnčnik. Lastnik naj se zglasi ali naj piše g. I. A. v Domžalah št. 25.
Samomor- V gozdu na gori Tost pri Celju je našel orožnik obešenega dninarja Zupanca, ki so ga pogrešali dva meseca. Obesil se je vsled žalosti za svojim umrlim bratom.
Premo vanje konj v Postojni, ki je bilo že odpovedano, se je preložilo na Vrhniko na dan 26. avgusta t. 1. ob dveh popoldne. Pri tem pa so konji iz občine postojnske izključeni in prepovedano je pod kaznijo te konje prignati na konkurenčni kraj.
Uradni izkaz o legarfu. V Postojni je sedaj še 38 ljudi za legarjem bolnih. V civilni bolnici v Ljubljani se zdravi 18 za legarjem obolelih. Število bolnikov v tukajšnji c. in kr. garnizijski bolnici znaša 77, poleg tega je tu Še opazovanih S mož, ki so osumljeni, da imajo legar. V mestu samem Število za legarjem bolnih ni naraslo, torej so tu 3 bolniki v izolirani domači oskrbi. Tudi v ljubljanski okolici se stanje ni izpremenilo V kraju Zatičina, občina Št. Vid se je legar pojavil epidemično in je sedaj 17 bolnikov. Ta epidemija ni v nikaki zvezi z ono v Postojni.
Umrla je v Kranju gospa Uršula MiklavčiČ, mati tamošnje učiteljice gdč. MiklavČič. N. v m. p.!
Narodno gospodarstvo. Prijatelj S. N. nam piše: Kdor se vozi po železnici, lahko veliko razmišlja in opazuje, ako nima druščine, s katero bi se razgovarjal. — Ako potnik kaj razume o poljedeljstvu, zanima ga vsaka njiva, senožel itd., kako so obdelana polja, travniki, kako je oskrbljeno sadno drevje in še mnogo drugega. Ako primerjam obdelano zemljo na Dolenjskem z ono na Gorenjskem, pridem do zaključka, da naš trdi Gorenjec bolj skrbno in z večjo vnemo obdeluje svoje polje, nego bolj veseli Dolenjec, ki tudi ne izkorišča v tej meri matere zemlje, kakor njegov tovariš na Gorenjskem, kjer je skoraj vsaka ped prostora obdelana! Ob dolenjskih železnicah je še veliko, veliko sveta, ki čaka razumne in pridne roke, da bi dajal potem stoteren dobiček! Koliko nasipov, koliko ramp, koliko gladkih in še ne posutih skal Ob žele/nični progi je še nepokritih z rodovitno zemljo! Ako bi žeiezničnn uprava te v njeni posesti se nahajajoče prostore dala pokriti z ono m\ kolodvorih brez prida in koristi ležečo premogovo žlindro — bi nastal v kratkem času na teb mestih rodoviten humus — in čuvaji bi radi plače vali primerne) najemščino, da bi imeli več prostora, obsejanega s travo, katero bi potem s pridom kosili in spravljali seno za zimo. Tudi v tem oziru je na novo otvorjena Bohinjska železnica vsem drugim lahko za
najlepši zgled, ker ob tej železnici so že vsi nasipi posejani z deteljo in jako lepo visoko travo, dočini se nahaja ob dolenjski železnici, ki vozi že čez deset let, še veliko pustega zemljišča! — Tudi bi se lahko nasadilo veliko sadonosnega drevja na nasipih, ki so dandanes se tako žalostnopusti in prazni. Kadar bi drevje obrodilo, bi imela od tega lep dobiček železnič-na oprava!
S ceste. Danes zjutraj se je mesarski vajenec Mihael Roj ina po Starem trgu tako naglo in neprevidno peljal, da je zadel lOletnega učenea Avgusta Cera rja in ga podrl na tla. — V nedeljo se je neki kolesar pripeljal z dvorišča Frbhlieliove hiše na Dunajsko cesto baš, ko je mimo pripeljal električni voz, v kojega se je zadel in padel ter se tako poškodoval, da so ga morali prepeljati z rešilnim vozom v deželno bolnišnico.
Zapuščeni otroci. Danes ponoči je policija prijela na Sv. Petra cesti šest deklic v starosti od 4 do 13 let, ki so sirote tavale brez vsakega cilja po mestu. Za vse te deklice je nevarnost, da ne zaidejo na kriva pota. Krivda zadene seveda njune starše, kateri se za otroke malo zanimajo.
Tatvina na pošti. Včeraj je v poštnem uradu v Nabrežini neki do-sedaj še neznan potnik ukradel dve denarni vreči, v katerih je bilo 12.000 K denarja in se neznano kam odpeljal.
Ob konja je prišel v nedeljo ponoči posestnik Ivan Bernik iz Rakovnika pri Medvodah. Bernik je grede domov konja privezal proti polnoči pri neki šupi blizu Šmartnega, sam pa se vlegel poleg njega in zaspal in ko se je zjutraj prebudil, ni bilo konja več in se ne ve, jeli mu ga je kdo ukradel, ali pa če se je sam odvezal in kam odšel. Konj je 14 in pol pesti visok, je na vseh štirih nogah za pre-kovati, črne barve, star kakih 12 let in vreden 130 K ter je vozil dosedaj šmartinsko pošto.
Zakonske dobrote. V šeutpeter-skem predmestju živita mož in žena. ki včasih oba rada pogledata v »stamprl« nekoliko globlje in se jima preje vroča ljubezen potem češče spremeni v ravs in kavs. Včeraj pa je moževa boljša polovica sklenila za nekaj časa odkrižati se zakonskega jarma, mu vzela nekaj denarja in zlatnine, potem se pa hotela odpeljati na počitnice. Tega ji pa ljubeči mož ni privoščil in napravil korake, ki so imeli ta uspeh, da je > dražestna« prišla samo do kolodvora. »Mož trd, jeklen« pa ni zadovoljen samo s tem, da je dobil nazaj svojo zlatnino in denar, marveč je sklenil tudi, da pošlje svojo ljubljenko za nekaj časa v »zatišje«.
Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 58 Slovencev in 222 Hrvatov.
* Ameriška hitrost v ljubezni. Amerikancu je čas vedno dragocen. Zato ga noče po nepotrebnem niti za ljubezen tratiti. Moški opazi žensko, se razgovarja ž njo, v dveh, treh dneh se sestaneta, zaročita in v 6 do 8 dneh sta že mož in žena. Cestokrat se pripeti, da se deklici ponudi roka na svatbe njene prijateljice, a drugi dan se že nadaljuje njena svatba. Gledališčni igralec in igralka sta se spoznala zvečer na odru. Skupno sta igrala. Drugi dan sta že bila mož in žena. — Xeki mladi milijonar je bil poklican brzojavno k svojemu umirajočemu očetu. Ko je oče slišal, da mora umreti, a lahkomiselni sin še ni oženjen, bal se je, da izmre rod. Zato je zagrozil sinu, da ga zavrže, ako se takoj ne oženi. Sin je zbežal iz sobe, na hodniku je trčil skupaj z lepo sobarico, ki je do tedaj še videl ni. Prijel jo je za roki, jo vprašal, ali ga hoče za moža in takoj so telefonič-no poklicali vse potrebne funkcionarje, a uro pozneje sta bila že mož in žena. Zato pa tudi nikjer ni tako lahko in naglo doseči ločitve zakona, kakor v Ameriki.
; Avtomobil, ki vozi po vodi in po suhem, je iznašel Juri Ravaillier, izdelovatelj motornih voz v Parizu. Njegov amfibijski avtomobil je vzbudil pozornost tudi v francoskem vojnem ministrstvu. Prvi poskusi so se vršili pred kratkim na pariških ulicah in v Seni. Motor doseže na suhem zelo veliko brzino in brez posebnih priprav ali premenjav zavozi v vodo, kjer doseže brzino 18 vozlov na uro. Voz ima obliko motornega čolna, iz katerega gledajo 4 kolesa. Masivna prva dva kolesa se rabita v vodi za krmarjenje. Avtomobil teče direktno s suhe zemlje v vodo, in ni treba nič kot položnega brega. Neko poročilo pravi, da se da s tem strojem čez vsako reko in vsak zaliv voziti, čisto neodvisno od mostov in splavov. Tudi za vojsko je velikega pomena. To je spoznala francoska vlada, ki dela sedaj ž njim razne poskuse. V vodnih pokrajinah se bo vozilo en čas po suhem, en čas po vodi. Novi avtomobil je veliko bolj varen kot prejšnji, s katerim se je zamoglo voziti samo po suhem. — Američani
so z novim avtomobilom tudi že delali poskuse v New-Yorku.
Književnost
— „S o venski Pravnik11 sa avgust izide zaradi sodnih počitnic dne 15. septembra skupno s številko za
september.
Telefonsko m brzojavni
Dunaj, 20. avgusta. V včerajšnjem ministrskem svetu se ni še ni-česar definitivnoga sklenilo glede sklicanja kranjskega deželnega zbora. Vlada bo o tej stvari sklepala vnovič prve dni meseca septembra.
Zagreb, 20. avgusta. V svrho preiskave krvavih dogodkov v Go-spiču je vojna uprava poslala tjakaj stotnika-avditorja.
lnomost, 20. avgusta. Na potu na goro Becher je moralo v visočini 3200 m ostati radi slabega vremena več turistov, med njimi tudi poslanec S c h a e h i n g e r. Na povratku v dolino je padel neki turist in se nevarno poškodoval.
Budimpešta, 20. avgusta. Pretekli teden se je širila po časopisju vest, da vlada ni sankcionirala želez-ničarskih zakonskih predlog. Državni zakonik priobčuje danes več sankcioniranih zakonov, med temi tudi zakon o železničarski službeni pra-gmatiki.
Lauterbrunnem 20. avgusta. Po ljutem naporu so našli one tri turiste, ki so se na potu na goro Jun g fra u ponesrečili. Radi velikih snežnih plazov pa še dosedaj niso mogli mrtvih trupel prenesti v dolino.
Gottingen, 20. avgusta. Potresna opazovalnica zaznamuje dva potresa v daljavi, in sicer m o č n e j š a , kakor so bili vsi potresi v z a d -n j e m č a s u.
t asablanca, 20. avgusta. Med francosko artiljerijo, ki se je izkr-eala, in med Kabili se je vnel ljut boj. Kabili imajo več nego 100 mrtvecev, tudi francoske izgube so znatne.
Casablanca, 20. avgusta. Francozi imajo samo dva mrtveca in tri ranjence: izgube Marokancev so silno velike.
Ne\v-York, 20. avgusta. Po časopisju se je v zadnjem času širila vest, da nameravajo Združene države prodati Filipine Japonski. V vladnih krogih se zatrjuje, da ta vest ni resnična.
Svila za neveste
od Rfi kr do gld. 11*38 per meter v vseh barvah. Franko in ie ocarinjeno se pošilja na dom. Bogata izbera vzorcev 8e pošlje s prvo pošto Tovarna za a vi I o H .'iin. Im-isc. ftiirlett. 3 K-7 7
I ' čacacr
LJUBLJANSKI
MESEČNIK ZA KNJIŽEVNOST IN PHOSVETD
LETNIK XXVII (1907). shaja po 4 pole obsežen v veliki osmerki jo eden pot na mesec v zvezkih ter stoji *se leto g K ao h, pol leta 4 K 60 h, Četrt leta a K 30 h.
•:t vse neavstrijske dežele n K ao h na leto.
Posamezni zvezki se dobivajo po 80 h.
„Narodna Tiskarna" v Ljubljani.
Jatee Tirolske) na Valsafaasbi
sales., IV, are od Tridenta,
535m nad morjem.
nojmotnejll arzenovoželeznl vrelec
porabljiv z najboljšim uspehom in vse leto trajajoč, tudi za domaČe zdravljenje. V vseh deželah ga priporočajo mnogi zdravniški strokovnjaki za krvne, tonske, livene in kotne kelesai Itd. Naprodaj po lekarnah.
Grandhiteldes Bains*m.Parkho'el* kopališka etabllsseoieota prve vrste
z 250 sobami in saloni, vso najmodernejšo opremo. Prekrasen, zaveten kraj, milo podnebje, veliki parki. Sezija od 15. aprila do 1. novembra. Prospekte in pojasnila daje kopališko ravnateljstvo.   2.76 1
Meteoroiogitno porotno.
T a*aa nad sutjest los   Sradaji mirni tlak 786 0 mm.
> m	Cas opazovanja	Stanj« barometra	Temperatura v C°.	Vetrovi	Nebo
19	9. *v.	736 7	197	brezvetrno	jasno *
20	7. sj.	73*4	16-3	brez vetrn 0	megla
■	». »op	733 9	26 4	j ar. svzh.	s k. oblačno 1
Srednja včerajšnja temperatura: 19 7' nor nate 18 5 . — Padavina v mm 0 0.
Janja Miklavćić, učiteljica v Kranju, naznanja prebridko vest, da ji je predraga mamica
UrSula Miki«
včeraj ob pol 3. uri popoldne, po dolgi in mučni bolezni, previđena s sv. zakramenti za umirajoče, v starosti 77 let, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb je dne 21. avgusta ob 4. uri popoldne.
Preblago pokojnico priporočam v blag spomin in molitev.
Kranj, 19. avgusta 1907. 2774
Zahvala«
Za obilne dokaze iskrenega sočutja ob prerani smrti mojega ljubljenega, nepozabljenega mi angelčka in za vse krasne mu darovane cvetke izrekam vsem najiskrenejšo zahvalo.
V Ljubljani, 18. avgusta 1907.
Viki Borštnik roj. Gestrin nadučiteljeva vdova. 278
Puchov motor
3\, HP, z enim cilindrom,
popolnoma nov, letošnji model se proda
za nizko ceno. 17.9
Izve in ogleda se v trgovini Fran Čudna v Prešernovih ulicah.
Urarja,
spretnega, vajenega vseh urarskih del in zmožnega tndi nemščine, sprejme
v stalno službo >7*8 1
C. Almoslechner v Celju, Kolodvorske ul.
Laški kurzi
pričnejo letos 2. septembra. Na zahtevo se bode poučevala tudi laška trgovska korespondenca. Vpisovanje od 1 do 2 ure popoldan od dane* naprej do 30. t. m. pri A. Šibeniku, Čopove ulice št. 10 2?8s
Zahvala.
Za laskavo izjavo v „Slovenskem Narodnu z dne 10. t. m. kakor tndi za poklonjeno mi prekrasno darilo izrekam vsem gospicam učenkam in g. učencem svoje laške šole najtoplejšo zahvalo.
Na svidenje meseca septembra!
2786 Šlbei
Iti 1
Dve lepo
vojaščine prost zmožen slovenskega in nemškega jezika, iako dobro izurjen v mešani stroki z letnimi spričevali ieli v slu i bo vstopiti s 1. ali 15 sept Ponudbe naj se pošiljajo pod „J. L. 500 posterestante Travnik."
sobi
za jednega gospođa se takoj oddasta.
Več se izve v trgovini pri „Solncn" Pogačarjev trg.   2742 s
O 2767-2 v trgovini z mešanim blagom, posebno izurjen spreten prodajalec, se sprejme tako] ali poznefe v trgovini
M. Elsner v Litiji.
200 hI. vina
belega in rdečega ima na prodal po jako ugodni ceni na drobno in debelo vitez plem. Thierrv v Sromljab pri Brežicah. 2722 3
Vse bližje se izve pri Francu Warletzu v Brežicah.
a- 1 1»
oo Zaloški cesti (Selo št. 18) se takoj odda.       2707 -
M se polzue pri E. Predouiču.
Sdnb pita
obstoječa iz zofe, 2 naslanjače v, 4 bar-žunastih stolov, mizice in zagrinjal (e na prodal-
Poizve se v Skoljih ulicah it 9, IL nadstropje na desno. 2752-3
Pekarija
v novo zgrajeni hiši na Selu, občina Moste, blizn nove kemične tovarne se
takoj odda.
Več se poizve pri E. Predoviču,
Ambrožev trg ftt 7. 2744-2
pripravni  za kako  pisarno ali kako
majhno trgovino, se oddajo s 1« novembrom t. 1.
Odda se tndi 2719—3
več stanovanj.
Izve se na Marije Terezije cesti 6.
Prva konjska klavnica
-na Ogrskem =
pošilja proti povzetju
5 kg. 4 krone 10 vin.
p o Ntnina   p r* o n t a
Veliki zavod V. Hamak
Kološvar na Ogrskem. 2751 2
IVAN & NIKOLAJ ZIC
trgroTrina z vinom na Trelilro.
Ladje: »Domitila1' & »Štefanija"
ulju v Istri
prodajata vina:
liter po 46 in 48 h    Teran (obran)    ....   liter po — in 40 h
Vino z Visa, črn » s    s belo Istrijanec, črni .
„       beli . Dalmatinec, črni » beli Šiljer, (Opolo) .
50 ?6 36 36 42 42
s &2 ■ 38 . 38 . 38 s 44 . 44
Muškat (bel, sladki)
„     (črni sladki)
Refoško    . .   . .
Maršala    . •   . .
Pelinkovec .   . .
66 56 K 160 n 140 - 1*20
n 60 „
franko kolodvor Pulj v izposoienih posodah, ki se ne uračunijo, pa jih je treba čimprej vrniti tranko kolodvor Pulj Pošilja se le po povzetju in sicer samo od 56 litrov naprej. Za prirodnost ovojih vin popolnoma jamčiva. *    2f>ij6—Ž
Št. 3779
2726-2
C. kr. tobačna tovarna v Ljubljani razpisuje v svrho dobave potrebnih desek> stebrov,  obn>čev, deg in premoga za  leto 1908 event. za leto 1909 konkurenčno razpravo.
Pismene ponudbe (vsaka pola kolkovana s kolkom za 1 K) s pobotnico o plačila vadija, ki znaša 10% zaslužka za leto 1908 in se je vložil pri kaki c. kr. blagajnici, se morajo doposlati podpisani c. kr. tobačni tovarni najkasneje
do 30. avgusta 1907 do 11. ure dopoldne.
Na vnanji strani kuverte mora biti napis:  „Ponudba za dobavo..........k
štev. 3779 ex 1907.
V letu 1908 se bodo potrebovale sledeče množine: 4 m dolge, 14 mm debele mehke deske ca.: 10.000 kosov desk  19  cm Širokih
n n 21      „ „
rt n 23     „ „
rt rt 25      „ „
27
t» » ^ *      rt rt
29
n n £t*J
rt 31 n n 33
n rt 35
. 37
r> n 39
10 000 8.000 8.000
10.000
10.000 8.000
11.000 3 000 1.500 500
uo
1.000 1 300 400 1.000 100 20 5 50
4 m dolge, 20 mm debele deske circa:
rt n n rt
m
4 4 4 4
2
33 40
53 53 53
2.500	kosov desk			19	cm	širokih
2.5 0		n	n	21	rt	tj
2.000		n	rt	23	n	r»
3.000		rt	n	25	n	rt
3.000		rt	rt	27	rt	n
4000		n	n	29	rt	n
3000		rt	rt	31	rt	n
2.500		n	n	33	n	r*
1.000		n	n	35	rt	rt
1.000		rt	v	37	n	rt
5< 0		9	n	39	n	n
25.U00		rt				
in 316	mm		Širokih	mehkih		desk
n 316	rt			n		n
„ 316	rt		n	7»		rt
rt 316	n		7)	n		podbojev
rt 316	n		-      mecesnovih „			
„ 260	n		rt	trdih		
„   različnih trdih desk.
n   robato obsekanih podlog različnih obsežnosti. 200 kosov hrastovih pragov 1*5 m dolgih 0*19 m Širokih 015 m visokih 155000   „     leskovih majhnih obročev 2 5 dolgih v butarah po 100 kosov 8 400   „   bukovih dog 82 cm dolgih,      10—12 cm širokih in 2 cm debelih 4 000   „        „        „ za dua, 55 cm dolgih 10—12   „      „      B  2 h „ 24 000 mterskih stotov premoga.
Maožine potrebne za leto 1909, ki bodo primeroma iste, kakor za l. 1908, naznanile se bodo event. ponudnikom pred koncem leta 1908.
C. kr. tobačna tovarna v Ljubljani
dne 9. avgusta 1907.
Holler.
Sprejema zavarovanja človeškega liv-Uenja po najrasnovrstneliih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in ssart ■ manjsaJoČimi se vplačili.
Vsak član ima po pretaka   petih M pravico do dividenda.
ft
SLAVI Jft"
-  m  m  m  viijgmno isvarovilna banka v Pragi.   .   •  . . Ros. fondi: 88,248.074*78 K. Izplačane odškodnine In kaprtalije 91,936.888*78 K. Po velikosti druga vsafssnna zavarovalnica naše države
■ ▼■efllkSBatl        »malif»-n»rositi« a|»rmv«.
Vsa sramna daj*:
poginila daji
Čigar pisarne to LS
v Hsataaf banlnej hiši
Zavaruje poslopja in premičnine proti polarnim Ikodam po naj uljih cenah. Škode oenlnje takoj In najkulantneje. Ulivs  najbolji!  sloves, koder  p< sluje.
Dovoljuje  is čistega   dobička lsdatne podpore  v   narodne  in občnokoristne namena.
C4
^206
40
46
Na Spodnjem Štajerskem, v lepem kraju z veliko okolico; želez-nična postaja, v bližini toplice in premogokop, v kraju, ki ga letoviicarji kaj radi obiskujejo, 86 proda 2711—3
- - hiša s posestvom in Mino - -
ter 3 orali njiv in travnikov. Hiša je nadstropna in ima ograjeno
d-onšče ter na dvorišču Se drugo poslopje ter se v njej že nad 40 let izvršuje trgovina I mešanim blagom, pripravna je pa tudi za vsak drugi obrt. Proda se tudi trgovinska oprava in druge premičnine. Isto-tam je tudi naprodaj stavbišče v najlepši legi trga, v splošni meri nad 3/4 oralov. Kupuina 13 000 gld., s stavbiŠČem vred 17 000 gld. Za nakup je treba samo 2000 do 3000 gld v gotovini. Posojilnična bremena se labko prevzamejo, ostanek pa pod najugodnejšimi pogoji odplačuje. Ponudbe pod , ugodna prtlUa" na uprav. Slov. Naroda.
Razglas.
Podpisani okrajni cestni odbor nainanja, da se bo vršila
dne 15. septembra 1907 ob 2. uri popoldne
v načelnikovih prostorih Št. 27 v Radečah
lovna zmanjševalna Dražba za napravo novega lesenega mostišča za železni most čez Savo pri Radečah.
Vse delo cenjeno je skupaj na 3000 K. Pogoje si podjetniki lahko ogledajo pri g. načelniku v Radečah št. 27, kateri daje tudi potrebna pojasnila. Pismene ponudbe je vposlati podpisanemu okrajnemu cestnemu odboru. Za varščino se zahteva 300 K.
Okrajni cestni odbor v Radečah
due 17  avgusta 1907.
Franc Juvančič
2"/76 načelnik.
Sprejmem
2380—16
C. in kr. dvorni založnik
Papežev dvorni založnik
r PICCOLI, Lifta
Dunajska cesta (lekarna pri angelu)
opetovano  odlikovan,  priporoča  nastopne preizkušene izdelke:
iVIi^liriOV   Ciriin    najskrbneje  prirejen iz  aromatiških gorskih malin, je izredno niJ K» Cist izdelek, neprekosljive kakovosti, pomešan z vodo da
prijetno in žejo gastčo pijačo. Steklenica 1 kg sterilizirana, velja K Va*\ zaboj s 2b steriliziranimi steklenicami, katere se ne pokvarijo, franko zavojnina a K 1*30 iz Lubljane Postni zavoj, neto 3 kg, franko zavojnina in poštnina K 6*—. Razpošilja se tudi v sodčkih po 10, 21!, 40 in 1 0 kg. l kg stane 1 krono.
Tinktura za želodec
tek vzbujajoče, prebavno, in odprtje telesa pospešujoče sredstvo.  1 steklenica 2 vinarjev.
Naročila se točno izvrše proti
povzetja. 1943 - li
Zeleznato vino
vsebnje za slabokrvne in nervozne osebe, blede in slabotne Otroke lahko prebavljiv
železnat izdelek.   Ena pollitrska steklenica  2 kroni    Poštni zavoj s 3 steklenicami K 6*60 franko zaboi in poštn na.
Razpis.
Za popravo, razširjenje in kanalizacijo ceste skozi Jttojstrano, občina T)ovjef politični okraj Radovljica, na 10.749 J( prora-Šunjena dela in dobave se bodo oddale
polom javne ponudbene obravnave.
Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedbo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna naj se predlože
do 31. avgusta t. I. ob 12. opoldne
podpisanemu odboru.
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane 8 kolkom za eno krono, doposlati je zapečatene z nadpisom : „Ponudba za prevzetje gradbe ceste skozi Mojstrano".
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno vkloni.
Razen tega je dodati kot vadij še 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarmh vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Podpisani odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo.
Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled v občinski pisarni na Dovjem.
Cestni odbor v Mojstrani,
dne 14. avgusta 1907.
Jože Košir
načelnik.
27H9 3
Bolte Gospar
Ljubljano, Rimska cesta 17
priporoča slavnemu občinstvu
svoje gSr sodavičarske izdelke, posebno iz zajamčeno pristnega
malinčnega soka, proizvajane pokalice (kraherle) in limonade.
2697-4
Za časa lesarja (tifusa) se zdraunKko priporoča sodaolca.
gospodično
ki je vešča trgovine s čevlji.
J MEDVED, Gorica.
Skladišče
In veliko podstrešje za skladišče
se da z novembrom v najem na ^Dunajski Cesti Št. 12. 2023-19
"Poizve se pri lastniku Ivanu Mathianu starejšem.
Zelo dobro vpeljana
žsanjekuharija
v bližini Ljubljane z mnogo odjemalci «te radi rodbinskih razmer takoj ugodno   proda.   Denarja  je treba
i2.000—20.0< 0 gld. 2,6 3
Ponudbe pod »Priložnost 224"
na upravnštvo „Slovenakega Naroda*.
se išče za dalj časa na posodo. Sprejme se tudi
isrnlec na klavir
ki bi igral pri predstavah vsak dan povprečno 3 ure. 27J-2 Naslov  pove   upravništro „Slov. Naroda44.
Služloo
stražia ozir. relarja
odda  županstvo Spodnja Šiška,
mesečna plača 60 K. Oziralo se bode na upokojene orožnike ali pa tndi doslu-žene vojake.
Županstvo u Spodnji Stiki
dne 19. avgusta 1907.
Jakob Burger
2787—1 žapan.
Jama zahvala
„Alllanci" del. zavarovalnici na življenje In rente na Dunaju.
Po mojem možu Tomažu Pesjaku iz Krope mi je izplačala zavarovalnica na življenje in rento „Allianca" na Dunaju po dobro enoletnem zavarovanju zakonito zavarovalno vsoto. Dolžna sem tedaj navedeno zavarovalnico vsakomur priporočiti najtopleje.
V Kropi  1. avgusta 1907.
2778 jVTarija pesjak.
Družba sv. Cirila in Metoda V Ljubljani razpisuje na svojih šolah v Trstu
Z novi prouizorični učiteljski mesti
ki jih je nastopiti pričetkom prihodnjega Šolskega leta.
Prošnje opremljene z dokazili o starosti, prebitih študijah in izpitih naj se vlože dO konca t. nt. pri družbenem vodstvu v Ljubljani. 2783
Vodstvo  družbe  sv. Cirila in Metoda v L ubijani,
dne 19. avgusta 1907.
M B
JUllanOel. zavarovalnici na življenje In rente na Dunaju.
Moja žena Ana Sadar iz Škofje Loke pristopila je 16. julija 1906 k ljudski zavarovalnici „Allianc" na Dunaju in je 17. julija 1907 že za jetiko umrla.
Ker mi je imenovana zavarovalnica dogovorjeno vsoto natančno izplačala, Čutim se dolžnega ji izreči javno zahvalo In jo občinstvu toplo priporočiti.
Škof ja Loka, 12. avg. 1907.
Oton Sadar.
konj (
močan in zelo leporasel dober za vožnjo in ježo. 2763—3
Zraven se proda tndi kompletna jahalna oprava in eleganten dvokolesen vprežni voz s celo opravo.|
Natančneje se izve v u prav-ništvn „Slovenskega Narodau.
Št. 30190.
Razglas.
2703-3
2777
C. kr deželna vlada v Ljubljani je z razpisom z dne 22. julija 1907.'leta št. 11150 dovolila mestni občini ljubljanski v snuslu sklepa občinskega sveta z dne 5 juliia 1904. leta, da so namesto dosedanjih letnih in živinskih semnjev in letnih semnjev za blago« ki se v bodoče popolnoma
OpustOf vršijo živinski semnji vsako sredo.
Ako je v sredo praznik, pade semenj na delavnik poprej. Na te Živinske semnje je dopuščeno prignati naslednja živinska plemena:
a) govejo živino in sicer: bike, vole, krave, junce, teleta in telice;
b) kozle, koze in kozliče:
c) ovne, koštrune, ovce in jance;
d) prašiče;
e) prvo   sredo vsakega   meseca je   dopuščeno   poleg  navedene živine prignati na trg tudi konje.
Dogon oziroma prodaja negodnih telet kot klalne živine je prepovedan. Prvi živinski semenj se bode vršil v sredo, dne 4. septembra 1907.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 6. avgusta 1907.
Štev. 193/pr.
Razpis službe.
2^69—1
Na kranjski kmetijski šoli na Grmu je podeliti
vodjevo službo.
S to službo so zvezani prejemki: letna plača 2800 kron s pravico do dveh v pokojnino vštevnih petletnic po 200 kron, prosto stanovanje in deputatni relutum letnih 250 kron.
Prosilci naj dokažejo poleg potrebnih znanosti v poljedelstvu tudi popolno teoretično in praktično usposobljenost ne le za pouk o vinarstvu in sadjarstvu ampak tudi za gospodarsko vodstvo v teh kmetijskih panogah.
Prošnje, ki morajo biti opremljene s krstnim listom, z domovnico, z izpričevali o posebni sposobnosti in zlasti z izpričevali o dovršeni višji vinarski šoli, potem z dokazili o daljši praktični delavnosti pri vinarstvu in sadjarstvu ter z dokazili o popolnem znanju slovenskega in nemškega jezika, je predložiti
do 1. oktobra t. I.
podpisanemu deželnemu odborn.
Dostavlja se, da je definitivno imenovanje vodje pridržano kranjskemu deželnemu zboru.
Deželni odbor vojvodine kranjske v Cjnbljani
dne 14. avgusta 1907.
Ces. kr. avstrijske državne železnice.
Izvod iz voznega reda.
Veljaven od dne 1. maja 1907. leta.
Odhod li Ljubljane jut. tel.:
4-08 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž (Samo ob nedeljah in praznikih od 2. junija do 8. septembra.)
7-O0 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica, Trst d. ž., Trbiž, Beljak, Celovec.
7- 07 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Ru-dolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
O-OO  predpoldne.   Osebni vlak v smeri:
Jesenice, Beljak, Celovec, Praga. (Samo
od 1. junija.) ii'40 predpoldne.   Osebni vlak v smeri:
Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel.,
Beljak, Celovec, Trbiž. i05 popoldne. Osebni vlak v smeri: Ru-
dolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 3.4-8  popoldne.   Osebni   vlak  v smeri:
Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel.,
Beljak, Celovec, Praga, Trbiž. 7MO zvečer. Osebni vlak v smeri: Rudolfovo,
Kočevje.
7 35"zvecer. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, Celovec, Praga, Trbiž.
10-40 ponoči. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, Trbiž.
Pohod v LJubljano Jut. tel.:
8.37 zvečer. Osebni vlak iz Straže-Toplic, Rudolfovega, Kočevja.
8- 40 zvečer. Osebni vlak iz Trbiža, Prage, Celovca, Beljaka, Gorice drž. žel., Trsta drž. žel.
liso ponoči. Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka, Gorice drž. žel., gTrsta drž. žel.
6-58 zjutraj. Osebni vlak iz Trbiža, Gorice drž. žel. Trsta drž. žel.
8*34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja^fRu-dolfovega.
11*15 predpoldne. Osebni vlak iz Trbiža Prage, Celovca, Beljaka, Gorice.
2-32 popoldne. Osebni vlak iz Straže-Toplic, Rudolfovega, Kočevja.
4*38 popoldne. Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka, Gorice drž. žel., Trsta drž. žel.
8- 50 popoldne. Oseb. vlak iz Jesenic, Prage, Celovca, Beljaka. (Samo od 1. junija.)
Odhod Iz Ljubljane dri. kolodvor:
7 28 zjutraj. Mešani vlak v Kamnik. 2-OS popoldne. Mešani vlak v Kamnik. 7IO zvečer. Mešani vlak v Kamnik. 10*50 ponoči. Mešani vlak v Kamnik. (Samo ob nedeljah in praznikih.)
Dohod v Ljubljano dri. kolodvor:
6-46 zjutraj. Mešani vlak iz Kamnika.
iO 59 predpoldne. Mešani vlak iz Kamnika.
6 i o zvečer. Mešani vlak iz Kamnika.
9- 55 ponoči. Mešani vlak iz Kamnika. (Samo ob nedeljah in praznikih.)
(Odhodi in dohodi so naznačeni v srednje-evropejskem času.)
C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trst«
(od katerega imam samo prodajo za Kranjsko)
za stavbe in kiparje kakor tudi za vsako drugo obrt,
Karbolinel Auenarius Mauec Oiyps) olja m mazila za stroje olje proti prahu
Adolf Hauptmann, Ljubljana
tovarna oljnatih barv, lirneža, laka In klela. 2isi 17
kakor tndi priznano najboljše
priporočam po tvorniških cenah
1*5
17 ^
i*
Prva domača slovenska pivovarna G. AUER-jevih dedičev
v Ljubljani, Wolfove ulice štev. 12
Ustanovljena leta 1854.
priporoča slavnemu občinstn in spoštovanim gostilničarjem svoje izborno
4012 116
Številka telefona 210
marčno pivo v sodcih in steklenicah
■
L. ..				
				
•ftcl<
Ui
hlapec
za vsako delo z daljšimi spričevali, Če mogoče vojaščine prost, se sprejme takoj Plača 15 gld. mesečno ter vsega prost. 2706—6 Ponudbe na npravništvo „Sloven. Naroda4- pod „hlapec 223''-
Proda se na reki Kulpi
nov na čigro (Turbine) napravljen
mlin m žasa
u najboljšem stanju.
Vodna mi na razpolago še za druga podjetja. 2710-2
Natančnejše podatke daje —— A. Božič, Juro vo p. Metlika.
Prva kr. tTornica klavirjev
Ljubljana
Bilšerjeue ulice 5     Blizu Gradišča
Rudolf A. Warbinek
(O
o
>
CD
E
Priporoča svoje prve vrste, za vsa podnebja   solidno narejene  planine,
klavirje ia harmonije tudi same-igralne
za gotov denar, na delna odplačila ali naposodo.
Poprave in uglaševanja se izvršujejo točno in računijo najceneje.     1706 16 Največja tvornica na jugu Avstrije.
I Vljudno se priporoča
1 trgovina
■ 1
Ivan Podlesnik ml.
Ljubljana,
Stori bi ste«. 10.
Velika zaloga, solidno blago.
3612      Gene zmerne.  . 94
\ Najboljši \       in najmodernejši
\ KLOBUKI
j vseh vrst v najboga-tejsi izberi po gL 1-20 in vato I   v LJubljani pri
Klobuki ae sprejemajo v popravo.
Oplikovan   z veliko   zlato   svetinjo In častno diplomo  na spomladni razatavl na Dunaju leta I906.
Naravni brinovec vorounlčar slivovec hrušeuec in draženo vinsho žganje
:    prodala :
Franc Pastotnik v Blagovici
pošta Lukovica, železniška postaja Domžale. 2505—9
Odlikovan z zlato svetinjo, zlatim križcem in  častno  diplomo  na  razstavi a Londonu I. 1906.
VVWwV
Direktna nemška poštna in brzoparniška vožnja.
Prevažanje oseb
na
vse dele sveta.
Hamburg-tiewyork
Hamburg-Brazilija      i Himburg-MehikaJ Hsmfiura-U P!ata       Hamburg-Kuba Hamburg-Kanada      I Hamburg-Vzh. Azija Hamkra-Afrih.
Ladje prve vrste
z izvrstno opravo za
popotnike na mzilkrovju.
Zmerne cene; dobra in obilna hrane med vso vožnjo.
Za izseljence židovske vere se ra parnikih, ki vozijo v Newyork, pripavljajo    jedila   po židovskem
obredu.
Natančnejša pojasnila dajo tuzemske družbene acenture in pa oddeiek za osebni promet
h Komfiurg-anierlhn LInie
Pila: hiamburg.
Glavno zastopstvo za Kranjsko: Ljubljana, Kolodvorske ulice štev.'28.
1589 2781—1
04
dobro dresiranoga knpl takoj
Janko Modic jun. Nova vas pri Rakeku.
Večje število
tesarjev
sprejema proti dobremn plačilu
Ivan Zakotnikj tesarski mojster, Dunajska cesta Št. 40. 1666—40
i
to blago ■§
higijenske,  kirurgiške in tehniške gumaste cevi vseh vrst, povoščeno blago in linolej, kilni
pasovi,  pasovniki, nogavice za krčne žile in pa
-I- vsi predmeti za bolniško postrežbo -|-
Lnstno delavnica za obvezila v trm.
Gal
TRST, Corso 4. GORICA, Corso Verdi 11.
2630—4
Oblastveno dovoljena razprodaja!
Nikar ne zamudite ugodne prilike za nakup!
se z dovoljenjem obrtne oblasti radi popolne
opustitve trgovine
moške srajce/M
manšefe
v zalogi,
Dvorski trg št. 3
ped Oarednc Kounrnc.
20C6-19
Knjigovodja
obenem tndi izurjen korespondent
vešč slovenščine in nemščine v govori; in pisavi, ae sprejme s 15. septembrom t. 1. Prednost imajo oni, kateri so italijanščine popolnoma vešči. 2542 -e Tozadevne ponudbe sprejme tvrdka
Janko Popovič,
Cerknica pri Rakeku.
steno materijala.
Pri   podiranja   starega   Župnišča pri Sv.  Jakobu v Ljubljani  in   dveh so sednjih biš v Florjanskih ulicah št. 18 se  prodajo  okna,  vrata, peči štedilniki, les in ielezje.
Natančneje   se  poizve  od 8- do
do 10- nre na licu mesta
Filip Supančič
mestni stavbnlk.
2773 2
Priporočilo.
Naznanjam slavnim tvornicam, gg. trgovcem, društvom in gostilničarjem, da sem pričel obrt za
plakatiranje - - -- - - in reklamo,
oddajo stanovanj
in prodajo zemljišč.
V to to svrho imam na razpolago 60 velikih reklamnih desk in 32 gledaliških stojal na najbolj iivshnik prostorih v mestu in v predmestju vse Ljubljane. Priporočam se tudi slavnemu občinstvu zunaj Ljubljane in jamčim za točno izvršitev.
Z odličnim spoštovanjem 2738—2
F. Perdan.
Ljubljana, Gosposke ulice št. 3.
U Stetinu, T. junija 1907. ?alfcenwalderstr. 23VI.
Gospod
CJo b r i c I picecli
lekarnar v Ljubljani.
Vaša 2163 9
Želodčna iinhtfura
je na meni napravila prav dober učinek in si ne morem kaj, da Vam is hvaležnosti ne Orečem priznanje in povsod ne pohvalim Vaše želodčne tinkture.
2 velespoštovanjem
gospa Jflara ffierer.
Hodna trgovino Pavel NMK, Ljubljana, Prešernove ulice št. I
Svilnato blago, bariuni. plisi in tenčlce.
Čipkasto blago, pajčolani, čipkasti ovratniki, čipke, vložki, svilnate vezenine.
Jabots, Fichus, damski ovratniki In kravate. Svilnati in baršunasti trakovi.
Posamenterija, porte in vrvice, resice, krepince in vrvice za tapetnike.
Krepi in nori za žalovanje.
Zlate in srebrne resice, čipke in vrvice. —
Šerpe Iz svile, čipk In volne.
Nogavice za dame, dekleta in otroke.
Jopice, nlačko, otročje perilo in odele za vozičke«
Oprava la novorojenčke, posteljne podloge te kavčuka.
Sukanec za šivanje, pletenje in vezenje-
Gumbi in različne igle.
Različne podloge in potrebščine za krojače In
šivilje.
Idrijska čipke, vezane čipke in vloiki. Pajčolani za neveste, mirtovl venci.
Damako perilo, spodnja krila, predpasniki in kopalne
obleke. 2618 3
Modrci In potrebščine za modrce.
Glace rokovloe In rokovlce za unlformlranoe, pletene, letne In zlmeke rokovloe.
Kopalno perilo, dllave, milo in ustna voda.
= Krtače za obleko, glavo in sobo. ■
Srajce za gospode in dečke, spodnje hlače, ovratniki,  zapestnice,  naprsniki  in  žepne rute
Pravo J&grovo normalno perilo, srnice Tricot, jopice in hlače.
Mrežaste in potce, jopice, srajce, čepice in pasovi za sport.
Nogavice, naramnice, odeje in blazine za potovanje.
Kravate, gumbi za mančete.
Za lovce: telovniki, nogovice, rokovlce in dokolenice.
Ogrevalcl za kolena, meče, pral, hrbet, trebuh in glavo. Nahrbtniki, ovratniki, robci.
Narodni trakovi in zastave, narodne čepice, torbice in drugi domači narodni iidelki itd. itd.
Gospodi Citalte novosti, ker so za Vas važne in koristne. Razpoailjtm po postnem povzetju za K 12 50 krasno dobro in moderno opravo, obstoječo iz sledečih stvari: fina bela ali barvasta srajca poljubne številke, dobre spodnje hlače, lepo spalno srajco, •vratnik po telil, krasno kravato, par trpežnih nogavic, močno brisalbo, Izvrstne naramnice, 3 dobre žepne robce, vse v eni škatlji lepo aranžirano. Pošiljam z obratno pošto. *a nengajajoče povrnem denar.
~~«m» Wh» <^K^fWf* *SJj- -VS*.   >Sp« *eS.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Basto Pnstos lemiek.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne11.