PRIMORSKI DNEVNIK je .začel izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu,-kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
ST	dnevnil
3P 559 linije)
• 1
35723
05
£•
j?
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 700 lir - Leto XLIII. št. 43 (12.675)
Trst, petek, 20. februarja 19i
S seje skupščine Gorske skupnosti Nadiških dolin
Iz Špetra poziv za čimprejšnji začetek razprave o zaščiti slovenske manjšine
Resolucija o tem vprašanju, ki jo je predložila KPI, je bila soglasno odobrena
;>
O
ŠPETER V sredo se je v Špetru sestala Gorska skupnost Nadiških dolin, ki je obravnavala celo vrsto vprašanj povezanih z razvojem in ekonomsko krepitvijo Nadiških dolin. Tako so bili med drugim v središču pozornosti deželni zakon za gorata področja, vsedržavni zakon za obmejno sodelovanje in zakon za globalno zaščito slovenske narodne skupnosti v Italiji. Vsa-ta vprašanja je sprožila komunistična skupina, ki je že pred meseci predložila vrsto resolucij o teh vprašanjih. Razvila se je zanimiva in bogata razprava, ki sta jo označevali pozitivna politična volja vseh strank in stvaren pristop k problematiki. Resolucijo o potrebi, da se pospeši parlamentarni postopek za zakonsko ureditev slovenskega vprašanja, so v razpravi podprli poleg seveda komunistov, Marinig za socialiste, Namor za neodvisne, Pausa za socialdemokrate in Specogna za demokristjane. Slednji je, kot sicer ostali predgovorniki, poudaril, da ne gre več odlašati s tem vprašanjem, dodal je tudi, da je treba iskati tako rešitev, da bo zadovoljila večino prebivalstva. Kar pa zadeva besedilo resolucije je Specogna predlagal, naj bi ga dopolnili s stavkom, v katerem je rečeno, da obstajajo različna stališča strank o vprašanju zaščite slovenske manjšine.
Ta popravek je bil osvojen in resolucija je bila tako soglasno sprejeta.
Resolucija, ki jo je, kot rečeno, predložila komunistična svetovalska skupina, se glasi:
»Glavna skupščina Gorske skupnosti Nadiških dolin, na osnovi ustave italijanske republike in posebnega statuta avtonomne dežele Furla-nije-Julijske krajine, glede na slovenske etnično-jezikovne značilnosti velike večine prebivalstva, ki živi v Gorski skupnosti Nadiških dolin; upoštevajoč določila osimskega sporazuma, tako na področju gospodarstva in kulture kot tudi zaščite manjšin, slovenske v Italiji in itali-
janske v Jugoslaviji, ter kasnejše obveze za sprejetje vseh predvidenih in potrebnih ukrepov za popolno izvajanje tega sporazuma; ob ugotovitvi z zadovoljstvom, da je bila v finančni zakon vključena postavka, ki predvideva finančna sredstva v korist slovenske manjšine; ob ugotovitvi z obžalovanjem, da je večkrat prišlo brez uspeha do poziva k parlamentarni razpravi o tem vprašanju;
poziva — kljub različnim stališčem strank, ki so zastopane v tej skupščini — k čimprejšnjemu začetku razprave v senatni komisiji za ustavna vprašanja, ne glede na to, ali vlada
predloži napovedani zakonski osnutek ali ne, kar bi omogočilo nujno politično soočanje med parlamentarnimi skupinami o zakonskih osnutkih, ki so bili vloženi pred časom; poleg tega izraža upanje, da bi bilo to soočenje učinkovito, umirjeno in konstruktivno, ob upoštevanju zahtev enotne delegacije Slovencev v deželi Furlaniji-Julijski krajini z namenom, da bi končno zadostili zakonitim potrebam slovenske manjšinske skupnosti v interesu nadaljnege razvoja prijateljstva med obema državama ob meji in med prebivalstvom z obeh strani ter z namenom, da pride do plodnega sožitja na tem ozemlju.«
Zah< 1 v
o
Ti
denarne težave
WASHINGTON — V soboto se bodo v Parizu sestali finančni ministri petih industrijsko najbolj razvitih držav Zahoda, da bi skušali vnesti nekaj reda v monetarna vprašanja, ki jih povzroča nenehno nihanje vrednosti ameriškega dolarja. Po vsem sodeč so ZDA, ZRN in Japonska že dosegli okviren sporazum, s katerim bi osrednji nemški in japonski banki podprli dolar le do sedanje vrednosti in bi predvsem vsmerili svoje napore pri povečanju notranje kupne moči in tako razbremenili pritisk njunega blaga na ameriško tržišče. To bi morali potrditi v soboto, kasneje pa bi sestanek petorice razširili še na Italijo in Kanado.
Vsekakor pa bo kljub zadovoljstvu finančnih krogov ta sporazum pustil odprta skoraj vsa ključna monetarna vprašanja. Načelne obveze o odpravi kričečih nasprotij med tremi glavnimi državami z ameriškim trgovinskim deficitom v višini 170 milijard dolarjev in z nemškim presežkom (63 milijard •dolarjev) ter japonskim (89 milijard dolarjev) so le lepotilne pobude, če jim ne sledijo konkretni ukrepi.
Nedvomno pa to nekateri že ocenjujejo kot uspeh, in to ne samo politiki temveč tudi gospodarski operaterji. Dolar je namreč včeraj pridobil skoraj povsod na vrednosti. V Italiji je bil vreden približno 13 lir več kot dan prej, podobno je bilo v Frankfurtu in v Tokiu. Vsekakor pa bo treba počakati na izid pariškega sestanka za podrobnejšo oceno morebitnega sporazuma med petimi bogatimi z italijanskim in kanadskim priveskom.
Turinski župan Cardetti (PSI) odstopil
TURIN — Župan piemontskega glavnega mesta, 43-letni časnikar Giorgio Cardetti, je odstopil, ker se je na seji občinskega sveta v sredo zvečer odbor znašel v težavah. Na tajnem glasovanju o skupini manj pomembnih sklepov je "odbor prejel 27 glasov proti 28.
Župan Cardetti, ki je vodil petčlansko koalicijo od 25. janauarja 1985 leta, je odstopil v dogovoru s PSI.
Cardetti je z zaničevanjem sprejel odločitev svetovalcev, da vržejo odbor s samo dvema glasovoma. Razlika je bila zares majhna, res pa je tudi, da se je tisti večer od 80
svetovalcev udeležilo seje 55, od teh samo 29 večinskih. Bivši župan je nadalje pristavil, da je opozicija tokrat prvič složno in dosledno glasovala proti vsem predlogom koalicije, iz česar je sklepal, da se prosti strelci niso pojavili naključno.
»Pred 15 dnevi smo dolgo in poglobljeno preverili razmere in bili prepričani, da smo utrdili naše vrste.« Bivši prvi meščan je najbolj zameril republikancu La Malfi, ker se je pol ure po preverbi pojavil s predlogi, ki jih na pet-stranskih pogovorih ni omenjal.
V zbornici sprejeli resoluciji v tem smislu
Vlada napoveduje revizijo južnotirolskega paketa
SANDOR TENCE
RIM — Vlada si bo prizadevala za čimprejšnjo rešitev vseh odprtih vprašanj južnotirolskega »paketa« in bo istočasno spodbudila revizijo nekaterih spornih norm, ki niso v sozvočju ali celo nasprotujejo duhu ter načelom posebnega statuta avtonomne bocenske pokrajine. To je v glavnem politični smisel dveh resolucij, ki jih je včeraj zjutraj s široko večino glasov odobrila poslanska zbornica ob odkritem nasprotovanju južnotirolske ljudske stranke (SVP), kar že samo na sebi dokazuje, da velika večina nemške narodne skupnosti ne soglaša z vsebino teh dveh dokumentov. Po drugi strani pa je značilno, da so resolucijo, ki so jo predložile vladne sile, v določenih poglavjih podprli tudi neofašisti, ki po uspehu na občinskih volitvah v Bocnu vodijo šovinistično kampanjo v obrambo »ogrožene« italijanske skupnosti. Zato smo mnenja da predstavljajo sadovi včerajšnje parlamentarne razprave določen korak nazaj, ki ne bo pozitivno .vplival na situacijo na Južnem Tirolskem, ampak bo mogoče v marsičem zaostril itak že precej napete odnose med tamkajšnjimi komponentami. Zaskrbljujoča ni toliko vsebina resolucij, ki ostane do izvajanja sprejetih obvez konec koncev le kos papirja, ampak zlasti dejstvo, da je debata privedla do osamitve SVP.
Prvo resolucijo so predložili poslanci petstrankarske večine, drugo pa KPI, radikalci in neodvisna levica. Oba dokumenta se zavzemata za čimprejšnjo rešitev vseh spornih vprašanj »paketa« ter hkrati pozivata Rim in Dunaj, naj skupno posežeta pri pristojnih telesih za črtanje južnotirolske problematike iz seznama »odprtih mednarodnih vprašanj« Organizacije združenih narodov. Do tukaj nič posebnega, saj gre za načelna stališča, ki uživajo široko podporo med strankami ustavnega loka in SVP. Sporni pa so drugi aspekti resolucij, ki se nanašajo na ljudsko štetje, na tako imenovano etnično proporčnost v javnih službah, na jezikovno enakopravnost ter na pre-ustroj volilnih okrajev v bocenski pokrajini.
Vlada in levičarska opozicija soglašata, da je treba na neki način revidirati mehanizem ljudskega štetja in etnične proporčnosti, pri čemer bo treba očitno ukiniti člen, ki obvezuje prebivalce bocenske pokrajine, da se obvezno opredelijo za nemško, italijansko ali ladinsko narodnost. SVP odločno nasprotuje temu načrtu in to kljub temu da je pred nedavnim državni svet (v primeru slovenske družine Zgaga) določil, da se državljani lahko opredelijo tudi npr. za slovensko ali za francosko narodnost. Povsem odprto pa ostaja vprašanje enakopravnosti nemškega in ladinskega jezika v javnih telesih ter na NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Zakon ne zadeva Slovencev, Nemcev in Francozov
V parlamentu začeli razpravo o manjšinah
RIM — Kocka je padla. Parlament je po dolgem zavlačevanju končno pričel splošno razpravo o zakonskih predlogih za zaščito etničnih in jezikovnih skupnosti, na podlagi enotnega besedila, ki ga je svojčas izdelal pokojni socialistični minister Fortuna. Osnutek predvideva zaščito nepriznanih jezikovnih skupnosti, ki so posejane po polotoku, od Furlanov do Okcitancev, od Hrvatov pa vse do Sardincev in Albancev, ki živijo v Srednji in v Južni Italiji. Začetek razprave dokazuje, da si manjšinska problematika počasi vendarle utira pot v rimski politični stvarnosti, parlamentarni postopek za odobritev tega normativa pa bo gotovo zelo naporen in poln političnih zaprek. Minister za dežele Vizzini je namreč v komisiji za ustavna vprašanja skušal večkrat vsebinsko izvotliti Fortunovo besedilo in na zadnji seji komisije celo predlagal, da bi v uradnem nazivu osnutka jezikovne skupnosti »prekrstili« v lokalna narečja. Na srečo se je njegov po-
skus klavrno izjalovil, priča pa o njegovem vse prej kot pozitivnem razpoloženju do tega normativa.
Že iz prvih včerajšnjih posegov v poslanski zbornici je jasno, da bodo fašisti na vsak način skušali preprečiti odobritev tega zakona, saj so že najavili, da bodo v prihodnjih dneh predložili več desetin popravkov. Ostro opozicijo so napovedali tudi liberalci in predvsem republikanci, ki se, kot je podčrtal videmski poslanec Di Re, zelo bojijo, da bi ta zakon uvedel »oblike prikritega bi-lingvizma«, o katerem pa v osnutku pokojnega Fortuna ni ne duha ne sluha. .
V podporo enotnemu besedilu pa se je vsaj v pristojni poslanski komisiji ustvarila široka fronta političnih sil, ki združuje demokristjane, komuniste, socialiste, radikalce, neodvisno levico, proletarsko demokracijo, poslance jezikovnih in narodnih skupnosti ter nekatere predstavnike socialdemokratske stranke, (st)
Neuvrščeni iz Sredozemlja
BEOGRAD — V Beogradu bo od prihodnjega torka do četrtka sestanek na ravni visokih predstavnikov posvečen pripravam na konferenco zunanjih ministrov neuvrščenih sredozemskih držav.
To je na včerajšnji redni tiskovni konfrenci sporočil predstavnik zveznega sekretariata za zunanje zadeve Aleksander Stanič. Dodal je, da so sklep o pripravi ministrskega sestanka sredozemskih članic gibanja neuvrščenih v Jugoslaviji sprejeli na 8. srečanju na vrhu v Harareju. Srečanje teh držav sodi v okvir njihovih prizadevanj za odpravo napetosti v Sredozemlju in za poglobitev sodelovanja med neuvrščenimi in evropskimi sredozemskimi državami.
Na pripravljalnem sestanku bodo sodelovali tudi strokovnjaki za gospodarsko načrtovanje sredozemskih neuvrščenih držav.
Socialisti namigujejo na novo Craxijevo vlado Vse ostale stranke koalicije za »razčiščenje«
RIM — »Gasilec« Forlani je ponovno začel z gašenjem požarov znotraj petstrankarske koalicije. Včeraj se je sestal s socialističnim podtajnikom Mar-tellijem, da bi ugotovil, kot je dejal, »kako je mogoče razvozlati ta vozel«. Vendar nič ne kaže, da bi bil Forlani prepričal svojega sogovornika, ki je v članku, ki ga objavlja danes socialistično glasilo Avanti napisal, da ne bo predmet razčiščenja vlada do konca zakonodajne dobe, ki naj bi jo vodil demokristjan ampak vprašanje, ali še obstaja večina, ki je kos sedanjemu stanju. »Ni namreč mogoče črtati iz razprave prepričanja, da so možne tudi boljše rešitve,« je še napisal Martelli: zelo dvoumen stavek, ki pa ga vsi razlagajo kot hipotezo potrditve Craxija za predsednika vlade do konca zakonodajne dobe. Ta hipoteza je toliko verjetnejša, če povezujemo Martellijev članek z izjavo socialista Carmela Ponteja tiskovni agenciji ASCA: Socialisti morajo začeti pogajanja o celotni novi vladi, »tudi o predsedstvu, ki bi ga lahko zopet prevzel Craxi«.
Čas pa medtem hiti. Predsedniki parlamentarnih skupin poslanske zbornice so včeraj zjutraj sklenili, da bo razprava o resoluciji za nezaupnico vladi, ki jo je predložila KPI v prvih desetih dneh marca (prihodnji teden bo namreč konferenca o energiji). Besedo imajo sedaj socialisti: KD namreč čaka, da Cra-xi skliče petstrankarski vrh, kot je to zahteval načelnik demokristjanske parlamentarne skupine Marti-nazzolli v poslanski zbornici; s to zahtevo so soglašali vsi demokristjanski poslanci. Iz razprave parlamentarne skupine KD je jasno izšla zahteva, da Craxi pojasni svoje stališče in podpredsednik skupine Cristoferi je dejal: »Ali predsednik vlade razbije petstrankarske koalicijo ali pa spoštuje julijske dogovore.« Tokrat pa KD ni osamljena v tem svojem boju proti predsedniku vlade in socialistični stranki. Z njo soglašajo manjše stranke, od socialdemokratov, ki kljub dvoumnemu stališču na včerajšnji seji strankinega vodstva niso podprli Craxijevih stališč ampak so se tako kot demokristjani zavzeli za razčiščenje, do liberalcev in republikancev, katerih
vodstvi se sestaneta danes. Tajnik PLI Altissimo pravi, da konflikt med KD in PSI lahko povsem ohromi dejavnost vlade in republikanski tajnik Spadolini piše, da je razčiščenje, ki ga je zahtevala KD, nekaj neizbežnega. Republikanski voditelj pa se še zlasti boji, da bi prišlo do predčasnih volitev z namenom, da bi tako obšli referendume.
O tej možnosti piše tudi komunist D'Alema v današnjem Unita. »Napočil je čas, da prenehajo z mašenjem in resolucija KPI je bila vložena z namenom, da postane vse jasno. Pred časom so se celo širile govorice, da se glavni igralci v tej komediji pogajajo za dosego dogovora, s katerim bi pahnili državo proti predčasnim volitvam in tako odvzeli državljanom ustavno pravico, da bi glasovali na referendumih ter nato sestavili isto večino kot sedaj,« je napisal mladi komunistični voditelj. Vendar komunisti podčrtujejo predvsem nekaj: »zaželeni« odstop vlade naj ne pomeni avtomatično predčasnih volitev, saj je v tem parlamentu treba poskusiti sestaviti tudi drugačno večino.
G. R.
• Revizija paketa
NADALJEVANJE S 1. STRANI
sodišču, kjer še vedno kraljuje italijanščina. Prvič pa se je Rim uradno zavzel tudi za revizijo volilnega sistema na Južnem Tirolskem, po katerem so bili v parlament, spričo velike razlike v glasovih, doslej lahko izvoljeni le predstavniki Magnagove stranke.
Poslanec SVP Ronald Riz je bil med včerajšnjo debato zelo kritičen do vlade in do strank, ki so podpisale omenjeni resoluciji in ugotovil, da izraža njuna vsebina skoraj izključno »italijanska gledanja« na južnotirolsko vprašanje. Naše stranke ni nihče vprašal za oceno teh dveh resolucij, je podčrtal Riz, po mnenju katerega bomo na Južnem Tirolskem lahko govorili o resnični enakopravnosti le takrat, ko bodo razsodbe na sodišču napisane tudi v nemščini. V različnem tonu pa so bili posegi poslancev vladne koalicije in tudi nekaterih predstavnikov levice, čeprav so mnogi govorniki iz teh vrst dokazali, da precej površno poznajo zgodovinsko ozadje sedanjih razmer na Južnem Tirolskem. Predstavniki večinskih sil in KPI so vsekakor soglašali, da je treba v bo-censki pokrajini spet vzpostaviti vse pogoje za enakopravno in miroljubno sožitje tam živečih skupnosti.
Končala se je triletna nadvlada Berijevega gibanja Amal
Druži in njihovi zavezniki porazili šiite Sirija vsilila zahodnemu Bejrutu premirje
BEJRUT — Po štirih dneh krvavih spopadov je v zahodnem, muslimanskem Bejrutu končno zavladalo trhlo premirje. Protišiitska koalicija z druži, komunisti, morabitunovci, suniti in Palestinci v bistvu nadzoruje skoraj 90 odstotkov mesta, da je torej lahko brez večjih pomislekov pristala na premirje. Med drugim je bilo že vsem jasno, da bi dokončno likvidacijo šiitov preprečile sirske »mirovne sile«, prvi kontingenti so se namreč že postavili na stran Berijevih šiitov. Ti so se v glavnem umaknili v južno predmestje in sedaj se v svojem srdu in porazu znašajo nad palestinskima taboriščema Šatila in Burž el Baražne, ki sta ponovno obkoljeni.
Položaj pa je vse prej kot jasen. Do premirja je prišlo prav v trenutku, ko je Beri svoje šiite iz varnega Damaska pozval na protiolezivo za življenje ali smrt gibanja Amal. Džumblat je po ogledu položaja v Bejrutu sklenil, da pristane na premirje, ker so njegovi
borci v bistvu dosegli zastavljene cilje. Za vsak primer pa je s Šufa poklical ojačenja s protitankovskim orožjem, da bi bili njegovi borci kos morebitnemu sirskemu posegu in tankovskim enotam šeste, šiitske brigade libanonske redne vojske, ki se je pripravljala na protiofenzivo.
Sirija je že poklicala v Damask voditelja druzov Džumblata in libanonskih komunistov Georgesa Havija, da bi utrdili sedanje premirje in preprečili izbruh novega nasilja. Več kot 200 mrtvih in na stotine ranjenih pa predstavljajo v libanonskih razmerah nevarno vžigalno vrvico za novo eksplozijo slepega nasilja. Pomisliti je treba, da so šiiti v štirih dneh izgubili skoraj vse svoje pozicije, da je največ mrtvih prav v njihovih vrstah, da so druži in suniti žalili njihova verska čustva, ko so sežigali in teptali slike pokojnega imama Musa Sadra. Težko bo torej zatreti šiitsko hrepenenje po revanšu.
(voc)
Druži z netrzalnim topom pred nekdanjim osrednjim šiitskim sedežem v Hotelu Commodore	(Telefoto AP)
Teheran in Bagdad pristala
na premirje
v vojni mest
BAGDAD, LONDON — Irak je včeraj sporočil, da je od 12. ure pričelo veljati dvotedensko premirje v vojni mest: zanj se je Bagdad odločil svojevoljno in enostransko. Prekinitev letalskih napadov na iranska mesta v četrtek opoldne je odredil predsednik Sadam Husein.
Iz Londona pa je prišla vest, da Iran toliko časa ne bo bombardiral iraških mest, dokler bo Bagdad spoštoval premirje. Agencija Irna je sporočila, da je iraško letalstvo bombardiralo šest iranskih mest, ni pa navedla ure bombardiranja, niti ni Bagdada obtožila, da je prekršil premirje.
»Iran se toliko časa ne bo zatekel k povračilnim napadom, kolikor časa se bo sovražnik vzdržal svojih dejanj,« sporoča Irna, navajajoč vojaški informacijski urad generalnega štaba v Teheranu. Iransko obvestilo se nanaša na prvi sporazum med državama po juniju 1985. leta, ko sta tako Treheran kot Bagdad sprejela predlog OZN o preki-
nitvi vojne mest, izročen državama po trimesečnih napadih na mesta obeh držav.
Po trditvah Teherana naj bi predlog premirja služil Bagdadu, da preuredi svoje sile in kasneje nadaljuje z letalskimi napadi, zato je radio Teheran pozval prebivalstvo, naj nadaljuje z gradnjo zaklonišč in ne gre sovražniku na limanice.
Iranska agencija je nadalje sporočila, da je prejšnjo noč in včerajšnje jutro, do pričetka premirja v vojni mest, iransko letalstvo bombardiralo stanovanjske četrti v Širazu, Hamu, Pol Dokhtasru, Čuaru in Darrehšaharu. Zaradi represalije je do 12. ure iransko topništvo obstreljevalo 10 iraških obmejnih mest.
Napadi na mesta obeh držav z letalskimi bombami in njihovo obstreljevanje s topovi ter raketami zemlja-ze-mlja so zavzeli večji obseg pred petimi tedni, ob začetku iranske ofenzive na območju Basore.
Dvostranski odnosi v ospredju pogovorov med Vranitzkim in Mikulicem ter Šinigojem
BLED —- Avstrijski zvezni kancler dr. Franz Vranitzki, ki je bil na uradnem in prijateljskem obisku v Jugoslaviji, je včeraj popoldne odpotoval na Dunaj. Na železniški postaji Lesce-Bled se je od predsednika avstrijske vlade poslovil njegov gostitelj predsednik ZIS Branko Mikulič. Med dvodnevnimi pogovori se je visoki gost z Dunaja poleg široke izmenjave mnenj s svojim gostiteljem o različnih vidikih medsebojnih odnosov, kot tudi o mednarodni aktivnosti obeh držav, včeraj sestal tudi z Dušanom Šinigojem, predsednikom slovenskega izvršnega sveta. Branko Mikulič je ob zaključku pogovorov izjavil, da so bili z obiskom in vsebino pogovorov zelo zadovoljni, zato verjame, da bo obisk avstrijskega kanclerja prispeval k še tesnejšemu povezovanju med sosednjima državama. Predsednik ZIS se je ob koncu svoje izjave še posebej zahvalil svojemu gostu za razumevanje, ki ga je pokazal za zanimanje Jugoslavije, da se vključi v program znanstveno-tehnološkega razvoja Evrope, še posebej v okviru posameznih programov Eureke, kot tudi za pripravljenost reševanja položaja slovenske in hrvaške narodnostne skupnosti v Avstriji. Dr. Franz Vranitzki pa je med drugim dejal, da želi še posebej poudariti prijateljsko ozračje, ki je prevladovalo med pogovori »soglašali smo, ko smo se pogovarjali o človekovih pravicah ali o varovanju okolja, pa tudi o drugih vprašanjih, ki zadevajo dvostranske odnose. Kot je dejal avstrijski kancler so se na Bledu dogovorili o skupnih pripravah za sporazum o zaščiti človekovega okolja na območju obeh držav. Vranitzki se je
še zavzel, da je potrebno s takimi pogovori nadaljevati »zato sem predsednika ZIS Branka Mikuliča povabil, da obišče Avstrijo«. Avstrijski kancler je včeraj popoldne sprejel tudi predsednika slovenskega izvršnega sveta Dušana Šinigoja. Slednji je Vranitzkemu orisal sodelovanje Slovenije s štirimi avstrijskimi deželami in še posebej s Koroško v okviru skupnih jugoslovansko-avstrijskih odnosov. Lani je slovensko gospodarsko sodelovanje z Avstrijo na primer doseglo vrednost 230 milijonov dolarjev (kar predstavlja 36 odstotkov jugoslovanske menjave) med konkretnimi temami sta načela tudi težave v zvezi s tovarno celuloze Obir, kjer gre očitno za interes na obeh straneh, se bodo verjetno že kmalu dogovorili kako rešiti ta problem, predvsem tisti del, ki se nanaša na ekologijo. V zvezi s karavanskim predorom ni problemov, narobe gre za izredno pomemben prometni objekt za pretok ljudi in blaga, vendar pa morajo sočasno misliti tudi na _hitro cesto do Zagreba. Podobno velja za mejni prehod Šentilj in za cesto skozi Maribor. Zaradi bližine meje so Avstrijci zainteresirani tudi za hitro obveščanje, ko gre za okvare v jedrski elektrarni v Krškem. Glede položaja slovenske manjšine na Koroškem, pa je Dušan Šinigoj zaprosil avstrijskega kanclerja naj sprejme njihove predstavnike in se pogovori z njimi o tem perečem problemu, še posebej zdaj, ko je na Koroškem »na tapeti« sporno dvojezično šolstvo.
VAŠO GASAR
ČLAN YU SKI PODLA
■S?
Gv

'N






>\o
1




\>

SPECIALIST ZA JUGOSLAVIJO:
potovanja - počitnice - križarjenja -hoteli - apartmaji
Prireja jih Obalna skupnost Italijanov
Začenja se srečanje pisateljev ob meji
Kav dvakrat več udeležencev kot na lanskem prvem srečanju
BORIS ŠULIGOJ
PORTOROŽ — V Portorož so včeraj že začeli prihajati pisatelji, ki se bodo ta konec tedna udeležili drugega mednarodnega srečanja pisateljev ob meji. Organizatorji - Obalna skupnost Italijanov - računajo, da jih bo prišlo približno 60 (večina od 66 povabljenih se je namreč že odzvala vabilu), kar je približno dvakrat več, kot na lanskem, prvem podobnem srečanju v tem slovenskem obmorskem letoviškem kraju.
Jutrišnja prva tema, o kateri bodo po dopoldanskem odprtju (ob 10. uri v Grand Hotelu Palače) spregovorili udeleženci pisateljskega srečanja, bo »Alpe-Jadran - Mittel Europa ali Srednja Evropa? Duhovi iz preteklosti, resničnost ali upanje za prihodnost?«. Popoldanska tema pa bo »Narodi, narodnosti in meje - resničnost v luči naporov za združitev Evrope in tehnološkega razvoja.«
Portoroškega srečanja pisateljev se bo udeležil tudi Aleksandre Blokh, generalni sekretar svetovne organizacije književnikov PEN, saj bo portoroško literarno srečanje tudi neke vrste priložnost za poenotenje stališč literatov iz tukaj prisotnih držav za
svetovni kongres PEN, ki bo letos v Luganu obravnaval prav to temo (seveda na svetovni ravni) - o literarnem ustvarjanju ob meji.
Posebna žirija za podelitev dveh literarnih nagrad »Portorož - Portorose« za najboljši esej in novelo na temo ^»Pisatelj ob meji« je med 54 prispelimi deli v ožji izbor uvrstila eseja Karla Marka Gaussa in Živka Nižiča in novele, ki so jih napisali Gian-franco Sodomacco, Milan Rakovac in Rudi Šeligo. (Nagrado bodo podelili v nedeljo zvečer).
Portorož se bo tako te dni spremenil v pravo kul-turno-umetniško središče, saj srečanje pisateljev iz držav Srednje Evrope že od sobote spremlja vrsta zanimivih kulturnih prireditev. V koprski osrednji knjižnici so tako v okviru prireditve »En avtor - ena knjiga« vsak dan izredno uspešno predstavili knjigo enega avtorja (danes je bila na primer na vrsti »Dočakati privid življenja« Alessandra Damianija), zvečer je v portoroškem Avditoriju nastopil klavirist Aleksander Madžar, drevi bo nastopil mladi beograjski violinist Stefan Milenkovič, jutri pa italijanski kantavtor Sergio Endrigo. Povejmo še, da so vse prireditve javne in imajo vsi, ki jih to zanima, tako priložnost, da se srečajo z nekaterimi vrhunskimi umetniki.
Šmarski lovci uplenili
pet divjih prašičev
ŠMARJE - Albin Prodan, Danilo Forstnarič, Adelmo Viler in Albert Cer-golj (na sliki), sicer lovci LD Šmarje pri Kopru, so na nedeljskem skupnem pogonu na divje prašiče v revirjih Pomjan in Raven - Nova vas postavili rekord dnevnega uplena te divjadi v slovenskem delu Istre. Med lovom so šmarski lovci naleteli na dve skupini prašičev, od katerih je lovcem uspelo pet ustreliti. V slovenski del Istre so se divji prašiči preselili šele pred leti, očitno tudi zaradi boljših življenjskih razmer, kajti hrane zaradi milega podnebja nikoli ne primanjkuje, v nizkem grmičevju pa si poiščejo dovolj varno zatočišče. Z vse večjim številom divjih prašičev pa narašča tudi škoda, ki jo ta divjad povzroča na poljščinah in drugih kmetijskih pridelkih.
(Foto Iztok Umer)
»Gozd
človek
gospodarstvo
Furlanije«
VIDEM — V senčnem gozdu pod velikim steklom se veverica pripravlja, da bo vsak čas skočila z veje na vejo, kuna in gad pa bosta tudi v trenutku izginila v travi. Za drugim steklom se žolna, mojstrsko osvetljena, na deblu posveča svojemu običajnemu opravilu. V sosednji dvorani nam skoraj tri metre dolg izsek razkriva, kaj vse se dogaja pod gozdnimi tli, ko se mi brezskrbno sprehajamo po gozdu ali se podamo v hribe.
S takimi in podobnimi rekonstrukcijami, ki so istočasno učinkovite in poučne, je razstava z naslovom Gozd, človek, gospodarstvo Furlanije v videmskem Naravoslovnem muzeju (za pripravo je ponudila prispevek tudi Videmska občina) očitno dosegla zaželene učinke: obiskovalca privleče, vzbudi njegovo zanimanje in je istočasno poučna, kot so želeli organizatorji, ne da bi postala pedantna.
Ob velikih "slikah", ki prikazujejo živalstvo in sestavo tal, so zelo učinkoviti miniaturni prikazi posegov, ki naj zavarujejo gozdno in vodno-geološko ravnovesje, sekanja gozdov in prenosa lesa. Nadvse prepričljive so tudi makete, ki razlagajo razvoj gozdov v deželi, in prikaz drevesnih vrst v Furlaniji-Julijski krajini.
Učinkovitosti celotne razstave (ki bo odprta občinstvu do konca leta) je v prvi vrsti botroval dosleden pristop, ki ni zanemaril ne zgodovine ne narave, pa tudi gospodarstva ne. Znanstveni odbor (sestavljajo ga docenti z univerz v Firencah, Padovi, Vidmu in Trstu) je ob razstavi izdal tudi katalog, ki pojasnjuje in poglablja temo razstave. Pogosto se namreč govori, da je bila v preteklosti Furlanija prekrita z gozdovi, ki jih je uničila industrializacija. Slike, ki jih nudi razstava, so že same dovolj zgovorne: vrh Ragogna prekrivajo danes listavci, medtem ko je na risbi iz sedemnajstega stoletja popolnoma gol; v Terski dolini ni malo gozdov, v tridesetih letih so jo prekrivale le trate; Viškorša je v preteklosti ležala med pašami in njivami, danes pa sega gozd skoraj do hiš. Vzroke lahko iščemo v raznih smereh: prebivalci so se z višin spustili v doline, les je postal nadvse dragocena prvina, pastirstvo, ki je predstavljalo v prejšnjih stoletjih enega glavnih virov dohodka, je dandanes zelo omejeno. Katalog nam razlaga, da so avtoceste in turistični kompleksi le malenkost v primerjavi z vojskami ovac in koz, ki so pred dvesto ali tristo leti pustošile naravo kot kobilice. To še ne pomeni, da je stanje danes idilično, vendar glavni vzrok ne tiči v sekanju gozdov za ustvarjanje zazidljivih površin, temveč in predvsem v onesnaževanju, ki ga povzročajo industrijski obrati, avtomobili, upepelje-valniki, termoelektrarne. Onesnaženje ne grozi samo človeku, kot včasih zmotno mislimo, temveč grobo ogroža tudi zdravje rastlin.
ROBERTO PUSIOL
V deželi ponovno snežilo
VIDEM — V naši deželi se je vreme ponovno poslabšalo. V višjih predelih je včeraj zopet snežilo — od Trbiža do Pianca-valla — v nižini pa je deževalo.
Ponovno je začelo snežiti včeraj zjutraj, tako na Trbiškem kot po Karniji; opoldne je snežna odeja ponekod narasla že za 15 cm. Sneg je seveda razveselil turistične operaterje zimskošportnih središč, kjer je na progah že začelo primanjkovati snega.
S snegom so se tudi pojavile nove težave v prometu. Obvezna zimska oprema za avtomobile je bila potrebna na cestah Ampez-zo — Sedlo Mauria, Timau — Monte Croce Carnico (na avstrijski strani je sedlo zaprlo) in Kluže — Nevejsko sedlo. Cesta s Predila na Nevejsko sedlo je bila zaprta, kakor tudi tista, ki pelje na Mokrine.
Najnižjo temperaturo (-8 stopinj Celzija) so v prejšnji noči zabeležili v Ravasclettu, opoldne (-6) pa na Nevejskem sedlu.
V načrtu še drugi duty free shopi
V Bovcu je Kompas odprl brezcarinsko prodajalno
BOVEC — V tem turističnem središču Gornje Soške doline so včeraj odprli brezcarinsko prodajalno, bolj znano kot duty free shop. Odprli so jo v stavbi, kjer ima Turistična agencija Kompas svojo menjalnico ter tudi urad za turiste. Kompas je sicer v Bovcu tudi drugače angažiran, saj je prevzel skrb za najbolj znane hotele v tem predelu Soške doline. Sicer pa je treba dodati, da se je Kompas v zadnjem času pozanimal za številne druge turistične objekte na Primorskem, tako ob meji z Italijo kot v drugih večjih krajih.	_
V Bovcu letuje tako v zimskem kot v poletnem času veliko turistov. Veliko je tu tujcev, še zlasti Italijanov, Nizozemcev, Nemcev, pa še veliko drugih narodnosti. Gornja Soška dolina je v poletnem času cilj nedeljskih izletov Tržačanov, Goričanov in Furlanov. Številna gostišča, zasebna ali družbenega sektorja, ki so jih v zadnjem času odprli oziroma prenovili tako v Bovcu kot v vseh drugih krajih Tolminske, so vedno polna in nudijo gostom dobre usluge.
Prav zaradi tega bo duty free shop v Bovcu prav prišel tem tujim turistom, ki so vajeni na tako ali drugačno cigareto, na to ali drugo znamko žgane pijače, na to ali drugo žensko lepotilo. Seveda je treba vse to plačati v tuji valuti, pri nakupu je treba tudi predstaviti potni list ali kak drug tuji dokument. Brezcarinska prodajalna v Bovcu bo odprta ob delavnikih (razen torka) tako v dopoldanskem kot popoldanskem času, ob sobotah in nedeljah pa neprekinjeno ves dan. V tej trgovini bodo lahko kupovali vsi tuji turisti, ne le tisti, ki odidejo čez mejo.
Ker v Bovec prihaja največ italijanskih, tako stacionarnih kot nedeljskih turistov, bi bilo prav, da bi bile v tej brezcarinski prodajalni cene objavljene tudi v italijanskih lirah. Italijanski kupec ni namreč navajen račumiti v nemških markah. V Kompasovih brezcarinskih prodajalnah pa imajo obračunanje poenoteno v zahodnonemških markah, to pa brez dvoma zato, ker imajo največ opravka z nemškimi turisti.
Na včerajšnji otvoritvi je generalni direktor Kompasa Egon Conradi poudaril, da je Kompas doslej odprl osem brezcarinskih prodajaln, v glavnem v krajih na jugoslovansko—avstrijski meji. Pred kratkim so tako prodajalno odprli v Ratečah, nedaleč od meje z Italijo pri Trbižu. V načrtu ima Kompas tudi odprtje brezcarinskih prodajaln na mejnem prehodu pri Kozini (tu bodo gradili posebno stavbo) ter na mejnem prehodu pri Vrtojbi.
MARKO WALTRITSCH
O
referendumih tudi v FJK
TRST — Ožji odbor, ki je bil ustanovljen v okviru prve svetovalske komisije deželne skupščine (predseduje mu republikanec Gerardo Ciriani), da bi poenotil pet zakonskih osnutkov o vprašanju razpisa deželnih reieren-dumov, se je v tem tednu sestal kar dvakrat.
V ožjem odboru, katerega sestavljajo predstavniki vseh svetovalskih skupin v deželni skupščini, so prisotni tudi zastopniki pravnega urada Dežele.
Na dosedanjih sejah je razpravljal o številnih vprašanjih, začenši s problemom števila podpisov, ki jih morajo zbrati pobudniki, da lahko sploh predlagajo razpis referenduma. Govoril je tudi, kdo bi lahko ove-rovljal zbrane podpise in kateri organizem bi nadzoroval vse operacije za korektno izvajanje vseh določil, ki se tičejo izvedbe referendumov. V tem okviru je bil kot zgled postavljen primer Dežele Sardinije.
Ožji odbor se bo ponovno sestal 3. marca.
Prireditev bo letos v tednu od 24. do 27. junija
»Ohcet v Ljubljani« bo slovesnejša
LJUBLJANA — Na ljubljanski Turistični zvezi se že lep čas pripravljajo na letošnjo mednarodno turistično-fol-klorno prireditev Ohcet v Ljublj§ni. Tokrat niso le pohiteli, marveč se priprav lotevajo še bolj skrbno kot prejšnja leta, saj bo Ohcet letos slavila pomemben jubilej - dvajseto obletnico. Zato bo letos imenovan poseben častni odbor Ohceti, ki bo povezal predstavnike kulturnega, političnega, tu-
rističnega in gospodarskega življenja Ljubljane, pa tudi drugih jugoslovanskih mest, ki že leta sodelujejo na Ohceti.
»V dveh desetletjih je Ohcet doživljala vrsto sprememb in dopolnitev. Iz skromne turistično-folklorne prireditve je prerasla v pomembno in odmevno mednarodno prireditev, ki ni več samo v Ljubljani, marveč v tednu Ohceti popestri utrip številnih drugih
slovenskih in jugoslovanskih mest in krajev«, pravi Niko Jerman, sekretar Ljubljanske turistične zveze.
Poleg častnega odbora, bo v pripravah jubilejne Ohceti sodeloval poseben prireditveni odbor. Tudi ta je novost letošnje prireditve. Vodil ga bo Hrvoje Draškovič, predsednik mestnega Izvršnega sveta. Naloga odbora pa je usklajevanje dela različnih komisij, ki sodijo vanj, na primer komisije za programsko zasnovo, komisije za urejenost mesta, pa tudi koordinacija prireditev v času Ohceti. Odbor šteje 25 predstavnikov turističnega gospodarstva Ljubljane.
Tako kot vsako leto bo izvedbo prireditve prevzel organizacijski odbor, ki ga bo tudi tokrat vodil Alojz Šos-ter, predsednik Ljubljanske turistične zveze. V tem odboru šteje 21 posameznikov, ki so v njem večinoma sodelovali že prejšnja leta.
Ohcet bo letos v tednu od 24. do 27. junija. Krajev, ki jih bodo obiskali pari poleg Ljubljane, na Ljubljanski turistični zvezi še niso izbrali, pravijo pa, da se že dogovarjajo in da je zanimanje za sodelovanje precejšnje. Prav tako veliko je tudi zanimanje za sodelovanje v poročnem obredu. Nekateri poročni pari so izbrani, v večini sodelujočih držav jih še izbirajo. Niko Jerman pravi, da se je že »prijavilo« 26 poročnih parov, a bodo morali nekatere odkloniti, saj finančno in tehnično ohcet »prenese« od 20 do 22 parov. Največ »preglavic« turistični zvezi povzroča izbira parov iz ZR Nemčije, saj imajo prijateljska mesta prednost in vsako leto želita sodelovati tako Le-
verkusen kot Wiesbaden. Zaradi tega pari iz drugih (za nas prav tako zanimivih) nemških mest nikakor ne pridejo na vrsto. Na turistični zvezi razmišljajo, da bi odslej imelo prednost vsako leto le eno izmed prijateljskih mest - enkrat eno, drugič drugo.
Za prireditev se zanima veliko tujih novinarjev. Ti so doslej o Ohceti napisali vrsto zanimivih reportaž, ki presegajo propagandne finančne zmožnosti. Za prenos se zanima tudi Evrovizija.
Do tod vse lepo in prav. Takoj zatem pa se začenjajo stare ljubljanske težave, namreč prostorska stiska, saj številnih turističnih skupin, ki spremljajo poročne pare v Ljubljani, ni moč nastaniti.
Tudi letos ne bo bolje, saj se o novem hotelu še vedno zgolj pogovarjajo in niso natančno določili niti lokacije. Teh je sicer izbranih veliko, a prav ta množičnost lokacij še bolj bega investitorje, saj tako ni določena niti kategorija hotela. Ne gre namreč, da bi v sklopu prometne glave gradili hotel lux kategorije, kot tudi ne gre, da bi v bližini Cankarjevega doma gradili hotel B kategorije...
A. V.
Darujte v sklad
Mitje Čuka
V Križu strnjena in konkretna razprava o nerešenih problemih vaške skupnosti
ni vredno zvoniti in da je sedaj bolje biti konstruktivni. »Nihče se ne sme čutiti občana druge kategorije, zato se sedanja uprava obvezuje, da bo problemom vseh pozorno sledila in jih seveda reševala. Potrebno pa je sprotno preverjanje obvez in obljub, zato predlagam, naj postanejo ta srečanja stalna, tako da se ponovno vidimo jeseni,« je dejal. Član rajonskega sveta Edi Ukmar je v imenu vaških organi-
zacij vzel na znanje novo upravno-politično voljo tržaške uprave, spomnil na dolgoletno čakanje odobritve podrobnega načrta in zanemarjanje kriških problemov ter zaželel konkreten in obvezujoč poseg upraviteljev.
Če povzamemo dolgo razpravo, bi lahko naštete težave kriških prebivalcev strnili v dva pasova: v prvem sta problem kanalizacije in metanske mreže, v drugem pa vprašanja, ki so laže rešljiva tudi v krajšem obdobju.
Letos se bo odvijal avgusta v devinsko-nabrežinski občini
V Sloriju so že v teku priprave na Mladinski raziskovalni tabor
Ministrstvo grozi z zmanjšanjem prispevka za SSG
V kolikor Slovensko stalno gledališče ne bo imelo 150 dni predstav v Kulturnem domu v Trstu, bo prispevek ministrstva za turizem in prireditve zmanjšan. Tako so včeraj sporočili iz Rima.
Ministrska okrožnica za tekočo sezono namreč predpisuje stalnim gledališčem najmanj 150 dni lastnih predstav, pa še 150 dni predstav v matični hiši, od katerih lahko dve tretjini krijejo gostovanja. Naše gledališče nima tolikšnega občinstva, da bi uprizarjalo najmanj po štiri predstave na teden skozi vso sezono, nedavna skupščina stalnih gledališč pa je pokazala, da je v podobnem položaju vsaj še pet drugih ustanov, med njimi tudi gledališče iz Bočna in Venetote-atro. Na skupno prošnjo za zmanjšanje obveznosti, ki so jo podprla vsa druga gledališča, je ministrstvo odgovorilo z grožnjo zmanjšanja že itak premajhnega prispevka.
Slovensko stalno gledališče je doslej v eni sezoni v Kulturnem domu odigralo in organiziralo okoli osemdeset (lani 88) predstav. Razkorak med možnostmi in zahtevo je očitno prevelik, vendar se bo kolektiv potrudil, da stori vse, kar je v njegovih močeh, pri tem pa seveda mora računati na razumevanje - in prisotnost - občinstva.
Čeprav smo še v polni zimi, se v Slovenskem raziskovalnem inštitutu že resno pripravljajo na 7. mladinski raziskovalni tabor, ki bo avgusta meseca. Letošnji MRT bo v Devinu od 18. do 30. avgusta. Pokroviteljstvo nad pobudo je prevzela uprava občine Devin-Nabrežina, ki je že poskrbela za prehrano in prenočišče in sicer v prostorih Jadranskega zavoda združenega sveta in pa v novi šoli v Devinu.
Organizatorji so že začrtali tudi smernice za delo po skupinah, ki bodo letos raziskovale področja arheologije, etnologije, geografije, jezikoslovja, naravoslovja, sociologije in zgodovine. Poleg tega sta predvideni še video skupina ter skupina za računalnike.
Arheološka skupina bo dokumentirala antične napise, topografijo cest, gradišč, jam in drugih najdišč na devinsko-nabrežinskem področju. Etnološka skupina bo ugotavljala tipologijo hiš in naselij, razvoj odnosov v slednjih in ribištva. Na programu je še pregled razširjenosti in uporabe obeh jezikov, terminoloških posebnosti krajevnega narečja in slovenščine v uradnih aktih. Delo geografske skupine bo osredotočeno na proučevanje razvoja naselja in prebivalstva ter njegove strukture. Zanimivo bo tudi delo naravoslovne skupine, ki se bo ukvarjala z analizo sedimentov obale iz geološke-
V telovadnici občinskega rekreato-rija v Križu je rajonski svet za Zahodni Kras sklical predsinočnjim javno sejo, na katero je povabil tudi podžupana Segheneja in odbornika za javna dela Jagodica. Srečanje s predstavnikoma tržaške občinske uprave je bilo nadvse uspešno, saj se je na vabilo rajonskega sveta odzvalo res veliko Križanov, ki so v strnjeni in stvarni razpravi iznesli svoje težave. Velike, pa tudi manjše, o katerih je predsednik sveta Slavko Štoka dejal, da so lahko res majhne, vendar zato nič manj pomembne, saj nevšečnosti prizadenejo vse prebivalstvo in jih je prav zaradi tega nujno rešiti, toliko bolj, ker ne zahtevajo večjega finančnega napora, ampak le pozornost javnih upraviteljev.
Srečanje je bilo izrecno namenjeno problemom Križa. Osrednjemu, podrobnemu regulacijskemu načrtu, se je razprava v glavnem izognila, kajti napovedano je, da ga bo tržaški občinski svet na drevišnji seji odobril in s tem izpolnil 20-letna pričakovanja domačinov. Stoka je pri tem poudaril, da načrt ni podvržen odobritvi deželnega nadzornega urada, tako da je pričakovati, da bo že marca izvršilen. Stoka ni pozabil-omeniti, kako je občinska uprava v prejšnjih letih zanemarila probleme Križa in ga nekako potisnila ob rob, česar podžupan Seghene ni zanikal, vendar ob ugotovitvi, da po toči
ga in biološkega vidika, s favnistično in floristično raziskavo na obalnem pasu in s popisom naravne dediščine. Kakšno je stališče mladih o razmerah in načinu življenja v Devinu, bo ugotavljala sociološka skupina, medtem ko bo zgodovinska skupina poizvedovala o protifašističnem gibanju v letih 1920-30 in zbirala fotodokumentacijo o razvoju Devina in okolice v zadnjih sto letih. Predvidena avdiovizualna skupina bo dokumentirala dela posa-
meznih skupin in izdelala videokaseto o poteku dela na Mladinskem taboru. Končno bo računalniška skupina obdelala gradivo in podatke in izpeljala tečaj uporabe računalnika pri raziskovalnem delu.
O celotni vsebinski zasnovi se bodo prireditelji pogovorili že prihodnji mesec, in sicer v sredo, 11. marca. Na ta dan so namreč sklicali sestanek in občni zbor Društva mladih raziskovalcev, ki bosta v Gregorčičevi dvorani ob 17. uri.
Center za znanstvene raziskave o obisku parlamentarcev KPI
Delegacija komunističnih parlamentarcev, ki se je v začetku tedna mudila na obisku v Furlaniji-Julijski krajini, si je med drugim ogledala tudi strukture Področja za znanstvene in tehnološke raziskave pri Padričah. V skupini so bili posl. Franco Ferri, načelnik komisije KPI za šolstvo, posl. Cuffaro, član iste komisije, člani tržaškega vodstva Poli, Pessato in Iskra, sprejela pa sta jo izredni komisar za Raziskovalno področje Fulvio Anzellotti in direktor Mirano Sancin.
O obisku je včeraj - z nekajdnevno zamudo - objavilo tiskovno poročilo vodstvo Centra, ki med drugim navaja, da je Anzellotti seznanil goste z delovanjem centra in njegovimi problemi. V glavnem gre za probleme finančnega značaja in za pomanjkanja usposobljenega osebja. Kader, ki je zdaj zaposlen v Centru, je prištevan med navadne uradnike in torej ne dobiva ustreznega plačila. Poslanec Cuffaro je ob tem navedel nekatere možnosti, ki bi privedle do izboljšanja položaja, med temi tudi vključitev Področja v kategorijo raziskovalnih laboratorijev, kot predvideva zakon. Prav tako je svetoval promocijsko akcijo med krajevnimi srednjimi in majhnimi podjetji, ki bi se lahko vključila v sklop struktur, ki jih predvideva Raziskovalno področje. Na tak način bi si zagotovili tudi dotok potrebnih finančnih sredstev.
Začnimo pri slednjih in pri rešitvah, ki jih je nakazal odbornik Jagodic. Problem smeti: načrt za ustreznejše zbiralnike smeti se že izvršuje, prostor ob cerkvi sv. Roka pa bo občinska smetarska služba počistila čimprej; o pomanjkljivi javni razsvetljavi je Jagodic dejal, da je njena posodobitev primarnega pomena in da je že v triletnem načrtu javnih del. Skušali jo bodo anticipirati, vendar povezana je s precejšnjo investicijo, kajti v Križu je električna mreža zelo stara in jo je treba povsem obnoviti.
Tudi razširitev nogometnega igrišča je v triletnem načrtu in že dodeljeni prispevek 200 milijonov lir bo ostal na razpolago; v zvezi s gradnjo nove telovadnice je Jagodic priznal, da jo je odbor res nameraval postaviti v naselju pri Božjem polju, vendar strinjal se je. da je rešitev v Križu, kot jo je nakazal športni delavec Dudine, ugodnejša za prebivalstvo. Za obnovo oken in vrat v osnovni šoli Sirk in v občinski stavbi, tako kot v kriški cerkvi, ne bo, kot kaže, večjih problemov, kajti dela so v triletnem načrtu. Jagodic se je tudi resno obvezal, da bo uprava uredila prostor, kjer prirejajo vinsko razstavo, o vzdrževalnih delih na pokopališču pa si Križani raje ne delajo utvar, kajti odbornik je spomnil na ogromne in mnogo večje težave, v katerih so druga pokopališča, predvsem osrednje pri Sv. Ani. Med najsitnejši-mi težavami, ki jih mora velika večina Križanov prenašati, je verjetno čakanje na avtobus v deževnih dneh: rešitve bržkone ne bo treba čakati dolgo, kajti Jagodic je zatrdil, da bo uprava izkoristila osem milijonov, ki jih je rajonski svet dal na razpolago prav v ta namen in zgradila pred čakalnico pločnik.
Marsikdo od domačinov je spregovoril tudi o potrebi po drugi telefonski govorilnici in o avtobusni povezavi s katinarsko bolnišnico. To je stvar domembe z družbo SIP in prevoznim podjetjem ACT, je ugotovil Jagodic, vendar ugotovil, da je direktna povezava s Katinaro utopična, verjetno pa se da izboljšati povezava z mestom.
Z ureditvijo greznične in metanske mreže pa v doglednem času ne bo nič. Kakšen je namreč položaj? Tržaška občina (oziroma Acega) v tem času privilegira Vzhodni Kras, predvsem zaradi Raziskovalnega območja in bodočega sinhrotrona. Priključke za metan bodo speljali tudi v Trebče, Padri-če in Bazovico, nato do Opčin. Zato je po Jagodičevi oceni bolj verjetno, da bo metanska mreža speljana od Opčin do Križa, kot od Nabrežine gor. Vendar zaenkrat je ta problem takorekoč zamrznjen. Glede kanalizacije: v prihodnjih treh letih bo urejena za Vzhodni Kras, za Križ pa bi bilo potrebno vsaj to, da se sestavi načrt. Jagodic je glede tega prepričan, da bi za ureditev kanalizacije v Križu bilo najbolje, ko bi uprava speljala načrt v sodelovanju z devinsko-nabrežinsko občino.
Tako v glavnem s predsinočnjega srečanja. Jeseni bo čas, ko bodo Križani lahko preverili, koliko obvez se je uresničilo.
Danes in jutri simpozij ACLI o solidarnosti in spravi
V sklopu prireditev ob štiridesetletnici delovanja združenj ACLI v Trstu bo danes ob 16.30 v župnijski dvorani Don Bosco v Ul. delllstria 53 drugi simpozij na temo »Solidarnost in sprava«. Na simpoziju bodo obravnavali različne vidike in probleme solidarnosti v okviru skupnosti in Cerkve. Osrednje poročilo, s katerim bodo otvorili simpozij, bo imel vsedržavni podpredsednik ACLI Giovan-ni Bianchi na temo »Solidarnost in sprava: na Martini strani«, ki bo poglobil teološke in biblijske osnove vprašanja. Nekatere specifične aspekte solidarnosti v raznih sektorjih cerkvene skupnosti bodo s svojimi spremnimi poročili osvetlili p. Vittorio Belle, msgr. Mario Cividin, Sergio Galimberti, Peter Močnik, msgr. Mario Penco in Mirano Sancin.
Simpozij se bo nadaljeval jutri zjutraj s posegom pokrajinskega predsednika ACLI Tarcisia Barba, medtem ko bo zaključke dvodnevnega simpozija povzel pokrajinski tajnik ACLI Franco Codega.
Na pobudo Skupine 85 v sodelovanju z IRSSAE
Danes začetek tečaja o prisotnosti in prispevku slovenske kulture v Trstu
Dan slovenske kulture v Mačkoljah
V KD Primorsko so se poleg Prešerna spomnili tudi Trubarja in Gregorčiča
Danes se bo pričel tečaj z naslovom »Prisotnost in prispevek slovenske kulture v Trstu«, ki ga prireja Skupina 85 v sodelovanju z deželnim zavodom za poklicno izpopolnjevanje vzgojiteljev IRRSAE. Gre za prvo pomembnejšo pobudo, ki jo Skupina 85 izrecno namenja tržaškim učiteljem in profesorjem. Odziv nanjo je nadvse zadovoljiv: na tečaj se je vpisalo več kot 50 vzgojiteljev, kar je pri tečajih IRRSAE maksimalno število, in to v glavnem iz italijanskih šol.
Tečaj obsega osem predavanj in tri seminarje. Predavanja bodo od danes naprej vsak petek s pričetkom ob 16.30 v dvorani Ferrero na Stari univerzi (Ul. Universita 7). Danes bo predaval prof. Giuseppe Petronio na temo »Trst v italijanski družbi: znaki tržaške kulture v 20. stoletju«; 27. februarja bosta profesorja Darko Bratina in Emidij Susič govorila o pritrdilnem in nikalnem pomenu znakov; 6. marca bo predavanje prof. Pavla Merkuja »Večjezična stvarnost v Trstu od poznega srednjega veka do konca 17. stoletja — Zgodovinski dokumenti v pozitivu in negativu«; 13. marca bo škof Lorenzo Bellomi govoril na temo »Cerkev v večkulturni družbi Iz-
kušnje na Tržaškem«; 20. marca bo na vrsti predavanje »Stikanje narodnostnih in kulturnih identitet« prof. Neri-de Milani Kruljač s Fakultete za itali-anistiko iz Pulja; 27. marca bo ravnatelj Inštituta za srenjeveško in novoveško zgodovino Tržaške univerze prof. Paolo Cammarosano obravnaval temo »Kako gledati na zgodovino: metode in primeri v deželni stvarnosti«; 3. aprila bo predavanje »Znanstveno raziskovanje kot predpostavka: odnosi med dvema kulturama v Trstu in njih medsebojno vplivanje« prof. Elia Gu-agninija s tržaške leposlovne fakultete; 10. aprila se bo niz končal s predavanjem dr. Pavla Fonde »Družbeno-kulturna podoba tržaškega mesta s psihoanalitičnega vidika«.
»Odziv na tečaj dokazuje, da smo si z resnim delom v kratkem času pridobili znaten ugled,« nam je povedal predsednik Skupine 85 prof. Merku, ko nam je predstavil pobudo. »Kljub temu da razpolagamo z res skromnimi sredstvi, je naš glas očitno segel precej daleč.« Pristaviti velja, da tečaj predstavlja enega prvih resnejših poskusov, da bi tržaške italijanske vzgojitelje seznanili s slovensko kulturno prisotnostjo v Trstu.
S prireditvijo ob Dnevu slovenske kulture, ki je bila v društvenih prostorih v Mačkoljah, je KD Primorsko poleg Prešerna proslavilo še dve svetli imeni slovenske zgodovine: Primoža Trubarja, očeta slovenske knjige, in Simona Gregorčiča, goriškega slavca.
Slavnostni govornik je bil zamejski ustvarjalec, pesnik in dramaturg Miroslav Košuta. V svojem govoru je najprej orisal figuro »zasmehovanega dohtarja« Prešerna, ki je s svojo genialno pesniško dušo dotlej brezimnemu slovenskemu ljudstvu dal novo dostojanstvo. Iz njegovih pesmi, ki so še vedno dostopne in sveže, vejejo neizmerna ljubezen do tako majhnega naroda, globoka zvestoba in brezmejna vera v bodočnost svojih ljudi. To so plemenita čustva, ki jih še danes potrebujemo in ki jih lahko črpamo tudi iz Trubarjevih in Gregorčičevih besed. Miroslav Košuta je pri tem najprej opozoril na Trubarjevo misel, da mora slovenski jezik postati enakopraven drugim jezikom: sam je s svojim Katekizmom prvi dvignil slovenščino iz vsakdanjega pogovornega jezika na raven pravega pisnega jezika, ki zmore izražati plemenita čustva in ideje. Poudaril pa je tudi Gregorčičevo zvesto in neutrudno kljubovanje usodi, njegovo čutenje in razumevanje stiske malih ljudi, ki je uspelo prodreti v najpreprostejšega človeka, tako da je veliko Gregorčičevih pesmi naravnost ponarodelo. Tudi iz njegovih pesmi lahko še danes črpamo novih moči za boj proti razlastitvi in raznarodovanju.
Dobremu uspehu nedeljske proslave pa je nedvomno pripomogel tudi koncert mladinskega mešanega zbora Primorec - Tabor, ki je nastal iz združitve mešanega zbora Primorec iz Trebč in pa mladinskega zbora Tabor z Opčin. Začetno dirigentko Vilmo Padovan je pred letom dni zame-
njal Matjaž Šček, s katerim se je zbor v lanski sezoni tudi prvič predstavil občinstvu. Kljub temu, da je skupina stara šele dve leti in da se komaj oblikuje, lahko rečemo, da je to zbor, ki je že dosegel res zadovoljivo solidnost in homogenost. Nedvomno so k temu prispevali mladi in sveži glasovi, ki ga sestavljajo, gotovo pa gre velik delež zaslug tudi obema dirigentoma.
Zbor Primorec - Tabor se je predstavil s Pesmijo s Krasa, Kosovelovo poezijo, ki jo je uglasbil Pavle Merku, sledile so Vodopivčeva uglasbitev narečne poezije Atilija Kralja z naslovom Zima, spet Kosovelova poezija, Skica na koncertu, ki jo je v glasbeno impresijo prelil Vilko Ukmar, in pa Janeza Močnika sodobna skladba AM 65. Zbor je prvi del koncerta zaključil s spevnejšimi skladbami: najprej primorska ljudska v Rožančevi priredbi Dober večer, nato značilno melodično petglasje Koroške Ko b' jaz vedela v Kernjakovi priredbi in še belokranjsko, izrazito ritmično Tribučko kolo Ivana Ščeka.
Prvi dve pesmi drugega dela, in sicer Humarjevo priredbo idrijske ljudske pesmi, ki oponaša zvonove, in Gajdovo priredbo makedonske narodne Mamiče malo, je zbor zapel pod vodstvom Vilme Padovan. Nadalje so bile na vrsti še Pahorjeva priredba ljudske Pa se sliš, splet treh slovaških ljudskih pesmi, ki jih je Samo Vremšak mojstrsko prepisal za zbor, ne da bi jim pri tem odvzel bogato harmonijo ali globoko čustvenost. Mešani zbor Primorec - Tabor je svoj nedeljski nastop zaključil z venčkom medimurskih ljudskih pesmi v priredbi Vinka Žganca in tako spet dokazal, da zmore interpretirati različne zborovske skladbe, ne da bi pri tem upadli niti glasovna homogenost niti izrazna izpiljenost, (dam)
Včeraj v Rimu vrsta sestankov o Aquili
Predstavniki TOT AL zaostrili stališča
Posvetovanja za sestavo investicijskega načrta za obdobje 1987189
Predstravniki gospodarskega združenja na avdiciji pri komisiji Sklada za Trst
Na ministrstvu za industrijo v Rimu je bila včeraj na sporedu vrsta sestankov o bodočnosti žaveljske rafinerije Aquila, ki se kljub novembrskemu sporazumu med francosko družbo To-tal, sindikati in deželnim odborniš-tvom za industrijo še nahaja v zelo negotovem položaju. V središču pozornosti je bilo predvsem nerešeno vprašanje namestitve obalnih skladišč, ki pogojuje rešitev celotne problematike ter istočasno postavlja v dvom produktivno bodočnost čistilnice.
Na rimskih razgovorih so sodelovali predstavniki tovarniškega sveta rafinerije, zastopniki sindikalne zveze CGIL-CISL-UIL, predstavniki družbe Total ter ravnatelj deželnega odbor-ništva za industrijo, ki je zastopal odsotnega odbornika Francescutta. Med raznimi stališči je tudi tokrat posredoval predstavnik ministra za industrijo Zanoneja, podtajnik Cresco, ki je zvečer, po vrsti dvostranskih sestankov, sklical kolegialno srečanje vseh soudeležencev pri teh napornih pogajanjih. Kot smo lahko izvedeli, so predstavniki francoske družbe na popoldanskih razgovorih precej zaostrili svoja stališča in baje podredili problem dopolnilne blagajne pozitivni re-
šitvi vprašanja skladišč. V Rimu se je glede vprašanja Aguile včeraj mudila tudi delegacija tržaške občinske uprave, v kateri sta bila župan Staffieri in podžupan Seghene, miljsko upravo pa je zastopal podžupan Rossini.
Danes občni zbor Skupine 85
Danes ob 17.30 se bodo člani Skupine 85 zbrali v prostorih zavoda Villaggio del fanciullo na Opčinah na rednem letnem občnem zboru. Predsedniško poročilo bo prebral prof. Pavle Merku, blagajniško pa dr. Adriano Dugulin. Sledila bo razprava o opravljenem in bodočem delu. Obnovitve organov ne bo na dnevnem redu, kajti do nje je prišlo na lanskem občnem zboru, mandati pa po statutu trajajo dve leti.
Komisija Sklada za Trst, ki ji predseduje deželni odbornik Carbone, nadaljuje s posvetovanji, da bi sestavila investicijski načrt za obdobje 1987/89. Kot je znano, ima komisija na razpolago 165 milijard lir za tri-letno obdobje, za letošnje leto pa mora porazdeliti 45 milijard lir. Delegacijo Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, ki so jo sestavljali tajnik Marino Pečenik, predsednik nadzornega odbora Stanko Bole, blagajnik Karlo Grgič, ravnatelj Vojko Kocjančič in organizacijski tajnik dr. Odo Kalan, so sprejeli v sredo popoldne nekateri člani komisije, in sicer prof. Iskra, Vigini in Pellis.
Uvodoma je Marino Pečenik izrazil dvome o pravilnosti načelne porazdelitve sredstev, saj je namenjenih za javna dela, razne aktivnosti ter kulturne in socialne storitve več sredstev, kot za razvoj pristaniške dejavnosti ali za gospodarski razvoj. Predsednik Bole je poudaril predvsem nujnost, da se uveljavi mednarodna vloga Trsta kot sodobnega emporialnega središča. Ne gre torej le za razvoj pristaniških dejavnosti v širšem smislu, temveč za to, da bi s posegi valorizirali vse tiste
dejavnosti, ki tesneje povezujejo Trst z zaledjem in še posebno z Jugoslavijo. Poudaril je tudi, da bi morala komisija upoštevati stanje v Slovenskem stalnem gledališču in v Kulturnem domu ter težnje Glasbene Matice, da se ji prizna javni status. Te ustanove je treba finančno podpreti, saj s svojo dejavnostjo kulturno bogatijo ne le slovensko manjšino, temveč tudi vse mesto in pokrajino.
Kocjančič in Kalan sta orisala svoje poglede na konkretne in specifične probleme. Podčrtano je bilo, da pravilnik, ki je bil sestavljen za porazdelitev sredstev za leto 86, vrednoti vlogo Sklada za Trst. Hvalevredno je določilo, da prejmejo obrtna podjetja in konzorciji dodatnih pet odstotkov prispevkov in da so posegi Sklada za Trst združljivi s prispevki, ki bi jih upravičenci prejeli iz drugih državnih ali deželnih virov. Vprašljiv je minimalni plafon investicije (ki znaša 200 milijonov lir), kar avtomatično izloča možnosti obnovitve prevoznega parka, saj je cena sodobnega tovornjaka 120, 130 milijonov lir, in to pomeni, da bodo prav majhni prevozniki prikrajšani pri porazdelitvi sredstev. Upati
Resolucija s kongresa openske sekcije KPI
Člani sekcije KPI »Riko Malalan« z Opčin in od Banov so na svojem rednem kongresu, ki je bil 13. februarja, sprejeli resolucijo, v kateri med drugim ugotavljajo, da je vprašanje zakonske zaščite slovenske narodnostne skupnosti še vedno nerešeno, kljub številnim zagotovilom in obvezam, med temi tudi predsednika italijanske vlade Craxija ob priliki svojega obiska v Jugoslaviji. Člani sekcije odločno obsojajo neučinkovitost vladne koalicije, ki se je doslej že večkrat izkazala v negativni luči.
Obenem izražajo hvaležnost in priznanje komunističnim parlamentarnim predstavnikom, v prvi vrsti sen. Jelki Gerbčevi, za dragocen prispevek, ki ga nudijo za rešitev številnih vprašanj v zvezi z obstojem in razvojem slovenske manjšine. V resolucij^ sekcija nadalje ocenjuje pozitivno delo, prizadevanja in pobude komunistov na krajevni ravni glede vprašanj, ki zadevajo urbanistično ureditev, socilane usluge, dostojno ureditev spomenikov NOB, zaščito teritorija in druge probleme. Pri tem se sklicuje na nujnost enotnosti vseh demokratičnih komponent naše skupnosti. Posebno priznanje je v resoluciji namenjeno svetovalcem KPI in predsednici vzhodnokraškega rajonskega sveta za trud in prizadevanje v korist slovenskega in italijanskega tu živečega prebivalstva.
V avtu zakoncev Aidone so karabinjerji zaplenili 15 gramov mamila
V zaporu skupina mladih Tržačanov ki so v mestu razpečevali heroin
Michele Aidone, Annamaria Lagonigro, Vincenzo Steffč, Jolanda Petrina in Sergio Baccovich
Operativno jedro tržaških karabinjerjev je spet zadalo udarec trgovini z mamili. Tokrat je v sodelovanju z namestnikom javnega tožilca Staffo aretiralo pet razpečevalcev heroina, namenjenega tržaškemu trgu. Svojo pozornost so karabinjerji že pred časom osredotočili na 22-letnega Mic-heleja Aidoneja, po rodu je iz Benetk, in na njegovo 24-let-no ženo Annamario Lagonigro, ki je po rodu iz okolice Milana, a stanuje z možem že dalj časa v Trstu, v Ulici Fonte Oppia 10. Možje postave so jima dolgo časa sledili in tako ugotovili, da se pogosto srečujeta z nekaterimi osebami, ki so bile že v preteklosti osumljene, da razpečujejo mamilo. Poleg tega pa je zakonski par skoraj vsak teden potoval z vlakom ali z avtomobilom v Verono, Padovo ali Milan, od koder se je vračal - verjetno s kupljenim mamilom - pozno ponoči.
Preiskava je postala operativna 7. februarja, ko so karabinjerji opazili, da je njun fiat 500 ponovno parkiran pred železniško postajo. Poskrili so se v okolici in ju po dolgem
čakanju le pričakali: pripeljala sta se z zadnjim vlakom okrog 3. ure ponoči. Pustili so, da sta vstopila v avto, ko pa ga je hotel moški pognati, so ju obkolili in pregledali vozilo. Mamilo je bilo skrito pod gumijasto preprogo: v najlonski vrečki je bilo skoraj 15 gramov belega prahu. Koliko je bil vreden? Kar precej, če računamo, da je v Trstu heroin redek in zato dražji, saj stane gram tudi po 250 tisoč lir. V drugih mestih, kjer je bolj razširjen, pa znaša cena znatno manj, tudi samo 70 tisoč lir.
Namestnik državnega tožilca Staffa je proti njima izdal zaporni nalog zaradi sodelovanja pri trgovanju in razpečevanju mamil. Isto obtožnico je nato sestavil še proti 32-let-nemu obrtniku Sergiu Baccovichu iz Ul. Filzi 17, 32-letni Jolandi Petrina iz Ul. Farneto 38 in 27-letnemu pomorščaku Vincenzu Steffeju iz Milj. Trojico so aretirali 14. februarja, ko so preiskovalci zbrali dovolj dokazov, da so tudi oni vpleteni v razpečevanje heroina tržaškim narkomanom.
Dr. Nečak Luk predavala na Filozofski fakulteti v Trstu
Dvojezičnost kot predmet znanosti
O raziskovanju dvojezičnosti v jugoslovanskem in še posebej slovenskem prostoru je bil včeraj govor na na Filozofski fakulteti v Trstu, kamor je na vabilo Inštituta za slovansko filologijo ter Narodne in študijske knjižnice prišla predavat dr. Albina Nečak Luk z ljubljanskega Pedagoškega inštituta. Predavateljica, ki sodi med najvidnejše slovenske strokovnjake s tega področja, je povedala, da so v jugoslovanskem merilu posebno pomembni raziskovalni centri v Vojvodini, zlasti v Novem Sadu, od Hun-garološkega inštituta in Vojvodinskega zavoda za šolstvo do stolice za psihologijo in Inštituta za pedagogiko na tamkajšnji univerzi. Med vojvodinskimi raziskovalci izstopa prof. Lajos Goncz, ki preučuje pojav dvojezičnosti predvsem s psihološkega vidika. V jugoslovanskem prostoru je pomemben tudi Center za migracije in narodnosti iz Zagreba. Ukvarja se predvsem s problemi jezikovnega izobraževanja otrok izseljencev.
V Sloveniji se z vprašanjem dvojezičnosti sistematično bavijo Inštitut za narodnostna vprašanja, Inštitut za sociologijo in Pedagoški inštitut. Med prikazom njihove dejavnosti se je dr. Nečak Lukova posebej ustavila pri dvojezičnem šolstvu v Prekmurju, s katerim se sama neposredno ukvarja. Med drugim je poudarila, da je to šolstvo nastalo in se razvija ob tesni povezavi z znanstvenimi raziskavami, kar je svojevrstna redkost.
Predavateljico je predstavila prof. Ljudmila Cvetek Russi, predavanje pa bi zaslužilo številnejšo udeležbo.
Na sledi stanovanjskim mišim
Karabinjerji beležijo te dni lepe uspehe. Ob informaciji o aretiranih razpečevalcih heroina, so nam namreč včeraj posredovali tudi vest, da so na dobri sledi skupini stanovanjskih miši, ki so v zadnjih časih okradle kakih 30-40 stanovanj in trgovin. Vest bo razveselila oškodovance, ki lahko upajo, da bodo spet prišli do svoje lastnine, kajti karabinjerjem je uspelo odkriti tudi precejšnjo količino plena v vrednosti več kot 20 milijonov lir. Med ukradenimi predmeti, ki so na ogled v kasarni v Istrski ulici, je marsikaj: od usnjenih oblačil in avtomobilskih kasetofonov, do zvočnikov in električne naprave proti komarjem (!). Človek se sprašuje, čemu tatu slednji predmet? Vprašanje bo ostalo nerešeno, vendar prav po tej podrobnosti ga bodo lahko obtožili kraje v nekem lokalu. Imena priprtega tatu niso sporočili, ker so na tem, da izsledijo še druge člane tolpe.
Požar v stanovanju priletne ženske
Ker je iz pritličnega stanovanja v Ul. Machlig 26 uhajal gost črn dim, so nekateri stanovalci takoj obvestili gasilce. Vsi v hiši vedo, da v pritličnem stanovanju prebiva priletna ženska, zato jih je ob uhajanju dima zaskrbelo, da se ji je kaj hudega pripetilo, še zlasti ker iz stanovanja ni bilo glasu. Gasilci so zato vdrli v stanovanje, ki je bilo v plamenih, ženska, 79-letna Elisabetta Bartoli, pa je ležala v nezavesti. Dim bi jo bil prav gotovo zadušil, ko ne bi gasilci pravočasno posegli. Žensko so zaradi znakov zadušitve in opeklin po rokah sprejeli v splošni bolnišnici s prognozo okrevanja v petih dneh. Požar je nastal, ker se je menda prevrnila pečica.
»Naravna« dvojezičnost (ali celo večjezičnost) je z zemljepisnega vidika vse prej kot prezirljiv pojav. Območja, ki so z narodnostnega in torej tudi jezikovnega vidika mešana, prekrivajo dobršen del Evrope in domala vseh ostalih celin. Na njih se pojavljajo posebni jezikovni, psihološki, družbeni, politični in še drugi problemi, na katere postaja vse bolj pozorna tudi znanost. V tovrstnih študijah prednjačijo, kot sicer tudi na drugih področjih znanstvenega raziskovanja, ZDA in Kanada, v Evropi pa se z njimi na visoki znanstveni ravni ukvarjajo predvsem v Belgiji, Švedski, Veliki Britaniji in v — Jugoslaviji.
moramo le, da bo pravilnik za tekoče leto hitreje pripravljen in da ne bo prišlo do zavlačevanja pri izplačilu odobrenih prispevkov.
Po mnenju SDGZ bi morala komisija upoštevati za letošnje leto nekatere prioritetne posege. Predvsem Bi morala nameniti čimveč sredstev za ureditev obrtnih con v Dolini in v Nabrežini, kar seveda ne izključuje možnosti posegov tudi v drugih občinah, kar je treba izvesti v tesnem sodelovanju z upravo industrijske cone (EZIT) in s krajevnimi upravami. Istočasno pa bi morala komisija zagotoviti več sredstev Konzorciju za poroštvo nad krediti (CONGAFI) v korist vseh vej drobnega gospodarstva, vključno z maloprodajno mrežo. Posebno pozornost moramo posvetiti kamnarski industriji in obrti, ki je dejansko v kritičnem finančnem stanju. Morda bi komisija lahko finansirala posebno študijo o možnosti komercializacije ali pa predelave odpadnega kamna, saj teh stroškov ne morejo prevzeti v svoje breme obrtniki sami. Nadalje bi kazalopodpreti pobude preurejanja starih gostinskih obratov, kar bi povečalo turistične kapacitete na Krasu. Upoštevati bi bilo treba, da bo' Raziskovalni center baje zaposlil 700 do 800 oseb in da računajo na dotok preko tisoč stažistov, ki bodo bivali v Trstu le za nekaj mesecev. Ti prehodni gostje bodo potrebovali široko paleto uslug (socialne, obrtne, trgovske itd.). Važno je torej, da omogočimo krajevnemu gospodarstvu, da uredi oziroma posodobi že obstoječe strukture, ki bi bile v poletnih mesecih na razpolago turistom. Komisija naj bi po mnenju delegacije SDGZ razpisala tudi štipendije za postdip-lomski študij in s tem strokovno usposobila mlade znanstvenike, da bi se lahko zaposlili v Raziskovalnem centru.
Ravno tako je treba potencirati navtični turizem vzdolž vse obale. Posebno pozornost bi morali posvetiti se-sljanski obali in plaži, seveda izključno v turistične namene.
In končno je delegacija predlagala, da bi sklad finansiral študijo o možnosti realizacije posebno opremljenega »Inland Terminala« v okviru postajališča na Fernetičih, ki bi bil tesno povezan s pristaniško dejavnostjo. Tu bi namreč lahko zbirali blago, vključno s kosovnimi pošiljkami za prekomorske dežele, pripravljali zbirne kontejnerje ali palakizirali blago.
Član komisije Iskra je ob zaključku ugotavljal, da je delegacija podala globalno vizijo razvoja gospodarske dejavnosti, tudi če nekatere pobude ne sodijo po vsej verjetnosti v pristojnost Sklada za Trst. Predstavniki SDGZ so se obvezali, da bodo v teku prihodnjega tedna dostavili komisiji svoje napisane predloge. (Z. K.)
■ Krožek za politične in družbene vede »Che Guevara« prireja v torek, 24. t. m., konferenco časnikarja in biografa Prima De Lazzarija, ki bo predaval o aktualnosti idej politika in ustanovitelja mladinske fronte Euge-nia Curiela. Konferenca bo na sedežu krožka v Ul. Madonnina 19 ob 18. uri.
Po dolgi bolezni nas je zapustila naša draga mama in nona
Marija Furlan vd. Frassinelli
Pogreb drage pokojnice bo jutri, v soboto, 21. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na Prosek.
Žalostno vest sporočajo: hčerki Bruna in Marija, sinova Luciano in Silvano, zeta, snahi, vnuki, bratje in sestre in drugo sorodstvo.
Prosek, 20. februarja 1987
Ob težki izgubi mame Marije Furlan por. Frassinelli izreka moški pevski zbor V. Mirk iskreno sožalje svojemu članu Silvanu Frassinelliju in sorodnikom.
Ob izgubi dragega očeta Antona Cosme izreka iskreno sožalje sinu Mariotu in družini ter svojcem sekcija KPI občine Dolina.
SLOVENSKO V TRSTU
VVolfgang Kohlhaase - Rita Zimmer
Riba za štiri
Režija:	JOŽE BABIČ
Danes, 20. t. m., obv20.30 v Prosvetnem domu na OPČINAH
STALNO, „ GLEDALIŠČE
C/4SSA RUI?ALI£ IEI3 ARTICIAMA OI»ICIMA-TI«li:STIi:
MRAMILHICA IH l•OSO^ILHICA ORČIMIl - TRST
^ SLOVENSKO P STALNO, GLEDALIŠČE r V TRSTU
^ Miha Mate
Široka usta
Izvaja STANE STAREŠINIČ
Jutri, 21. t. m., ob 20. uri v Kulturnem društvu Rovte - Kolon-kovec.
V nedeljo, 22. t. m., ob 16. uri v baru Kulturnega doma.
gledališča
ROSSETTI
Nocoj ob 20.30 bo gledališče iz Genove ponovilo delo Marguerite Duras SU-ZANNA ANDLER. Režiser Marco Sciac-caluga. V abonmaju odrezek št. 6. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Jutri ponovitev ob 16. uri in 20.30.
Od 24. t. m. do 8. marca bo Teatro Slabile iz Bočna uprizorilo delo D. Wasser-manna LET NAD KUKAVIČJIM GNEZDOM. Igrata T. Schirinzi in Paola Mannom. Režija Marco Bernardi. V abonmaju odrezek št. 7. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
VERDI
Nocoj ob 20. uri (red C/A) na sporedu Puccini: LE VILLI in GIANNI SCH1C-CHI. Dirigent T. Severini in režiser F. Crivelli.
koncerti
Societa dei Concerti - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 23. t. m„ ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopil pianist E. ISTOMIN.
V Krožku RAS MUSIČA - Ul. S. Cate-rina 2, bo jutri, 21. t. m., ob 18. uri KONCERT DUA MARTA VALETIČ (kontra-alt) in ANNA LUCI SANVITALE (klavir). Na sporedu skladbe Čajkovskega, Rahmaninova, Rimskega Korsakova, Chopina in Dvoržaka.
Verdi - Teatro CRISTALLO. Nedeljski koncerti. Prihodnji koncert bo posvečen skladatelju Bachu. Komorni orkester gledališča Verdi bo pod vodstvom Severina Zannerinija izvajal Bachove skladbe. Kot solist bo nastopil Črtomir Šiškovič. Predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi.
kino
ARISTON - 16.00, 22.00 Peggy Sue si e sposata, dram., ZDA 1986, 104'; r. Francis Ford Coppola; i. Kathleen Turner, Nicholas Cage.
EKCELSIOR I - 16.30, 22.15 Noi uomini duri, kom., It. 1987, 100'; r. Maurizio Ponzi; i. Renato Pozzetto, Enrico Mon-tesano
EKCELSIOR II - 17.00, 21.45 Gothic, dram., ZDA 1986, 90'; r. Ken Russel; i. Gabryel Byrne, John Sands, □ GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Crocodile Dundee, kom., Avstral., 1986, 102'; r. Peter Fairman; i. Paul Hogan, Linda Koslowsky.
NAZIONALE I - 16.00, 22.00 Over The Top, pust., ZDA 1986, r. M. Golan; i. S. Stallone, R. Loggia.
NAZIONALE III - 16.30, 22.00 Ouesta e TAmerica, er., □
NAZIONALE II - 16.00, 22.00 Sexual Odyssey, porn., □ □
EDEN - 15.30, 22.00 Bestialita carnale,
pom., □ □
PENICE - Zaprto zaradi popravil.
MIGNON - 16.00, 22.15 Le avventure di Peter Pan, ris., ZDA 1953, 76', prod. Walt Disney.
CAPITOL - 16.30, 22.00 II nome della rosa, dram., It./Fr. 1986, 100’; r. Jean-Jacgues Annaud; i. Sean Connery, F. Murray Abraham, Michel Lonsdale.
ALCIONE - 16.30, 22.10 II grande fred-do, dram., ZDA 1983, 105'; r. Lawrence Kasdan; i. Tom Berengen, Meg Tilly, John Bailey.
LUMIERE FICE - 16.00, 22.00 Velluto blu, dram., ZDA 1986, 120'; r. David Lynch; i. Isabella Rossellini, Kyle Mac-Lachlan.
VITTORIO VENETO - 16.00, 22.10 7 chi-li in 7 giorni, kom., It. 1986; r. Luca Verdone; i. Renato Pozzetto, Carlo Verdone.
RADIO - 15.30, 21.30 Odissea del piace-re, pom., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -
18. letom □ □
šolske vesti
Na liceju F. Prešeren bodo jutri, 21. t. m., počastili PREŠERNOV DAN s slovesnostjo, ki se bo začela ob 10.30.
Osnovna šola O. Župančič priredi proslavo ob DNEVU SLOVENSKE KULTURE, ki bo jutri, 21. t. m., ob 11.30 v šolskih prostorih. Vabljeni!
SKD I. GRUDEN in
SK DEVIN
priredita
danes, 20. februarja, ob 20.30 Predavanje DUŠKA JELINČIČA
KARAK0RUM ’86
v dvorani I. Gruden v Nabrežini
---------®--------------
GLASBENA
MATICA
TRST
sezona 86/87
6. abonmajski koncert
V torek, 24. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
GODALNI KVARTET GLASBENE MATICE
ŽARKO HRVATIČ - violina ALEKSANDRA PERTOT - violina MARKO BITEŽNIK - viola PETER FILIPČIČ - violončelo
NA SPOREDU: Haydn, Lipovšek, Mendelssohn
Prodaja vstopnic v uradu UTAT — Pasaža Protti.
Kulturni dom
ŠPORTNA ŠOLA TRST in
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU
vabita v
PRAVLJIČNI SVET VILINČKA in
NA VELIKO
OTROŠKO PUSTNO RAJANJE
ki bo v nedeljo, 1. marca, od 15. do 19. ure.
ODBOR
SEKCIJE K P I
PROSEK-KONTOVEL
vabi
člane partije na
KONGRES SEKCIJE
ki bo v nedeljo, 22. t. m., ob 10. uri v Sosčevi dvorani na PROSEKU.
včeraj - danes
Danes, PETEK, 20. februarja 1987
MODEST
Sonce vzide ob 7.00 in zatone ob 17.38 — Dolžina dneva 10.38 — Luna vzide ob 0.05 in zatone ob 9.36.
Jutri, SOBOTA, 21. februarja
PETER
PLIMOVANJE DANES: ob 00.52 haj-višja 39 cm, ob 8.03 najnižja —24 cm, ob 13.40 najvišja 0 cm, ob 18.20 najnižja —13 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 7,1 stopinje, zračni tlak 1005,3 mb narašča, veter 15 km na uro vzhodnik-seve-rovzhodnik, burja s sunki do 46 km na uro, vlaga 64-odstotna, padlo je 2,8 mm dežja, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 7,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Elisa Farenga, Krizia Nardini, Giovanna Bednarz, Fiorella Gi-ovanna Rizzo.
UMRLI SO: 65-letni Bruno Rugo, 53-letni Giovanni Scarpellini, 65-letni Agos-tino Rebeni, 79-letni Michele Spadavec-chia, 87-letna Alberta Colsani, 75-letna Angela Marini, 73-letni Santo Tommasi-ni, 81-letna Clara Sancin, 68-letni Antonio Cosma, 72-letni Luigi Persi, 73-letni Daniele Vecchiet, 74-letni Agostino Fer-foglia.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 16., do sobote,
21.	februarja 1987 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Drevored XX. septembra 4, Ul. Bemini 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, Lungomare Venezia 3 (MILJE).
NABREŽINA (tel. 200466), BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 19.30 do 8.30
Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, Lungomare Venezia 3 (MILJE).
NABREŽINA (tel. 200466), BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
____________izleti______________
KD Rdeča zvezda priredi v nedeljo, 22. t. m., smučarski izlet v Sappado. Cena avtobusnega izleta 12.000 lir. Odhod ob 6.30 iz Zgonika. Informacije in vpisovanje na tel. 229121 in 229432.
razne prireditve
Sekcija VZPI-ANPI Boljunec priredi jutri, 21. t. m., ob 19. uri PARTIZANSKI DRUŽABNI VEČER v Hotelu Maestoso v Lipici. Zabavali bodo Veseli godci iz Boljunca. Vpisovanje v posameznih vaških sekcijah. Odbor.
Društvo naravoslovcev in tehnikov T. Penko prireja predavanje na temo: »POGLEDI ZNANOSTI NA GIBANJE OD GALILEA DO DANES«. Govoril bo dr. prof. Peter Petek. Predavanje bo danes, 20. t. m., ob 20. uri v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3.
SKD Vigred vabi na predavanje Stanka Flega »Arheološki sprehod po Krasu«, ki bo danes, 20. t. m., ob 20. uri v šempo-lajski osnovni šoli.
SKD Barkovlje vabi na srečanje z alpinistom Duškom Jelinčičem, ki bo ob spremljavi diapozitivov predaval o svojem rekordnem vzponu na osemtisočak v Himalaji. Predavanje bo v nedeljo, 22. t. m., ob 18. uri v Ul. Cerreto 12. Vabljeni!
KD Rovte-Kolonkovec, Ul. Monte Ser-nio 27, v sodelovanju s SSG vabi jutri,
21,	t. m„ ob 20. uri na PRAZNIK SLOVENSKE KULTURE. Na sporedu ŠIROKA USTA — izvaja Stane Starešinič.
Dom J. Ukmarja, KD I. Grbec in PD Kolonkovec - Ženjan priredijo v nedeljo, 22. t. m., ob 17. uri v Domu J. Ukmar SKUPNO PROSLAVO OB DNEVU SLOVENSKE KULTURE. Vabljeni!
KD F. Venturini priredi KULTURNI VEČER PD Slovenec iz Boršta in Zabrež-ca. Nastopata: mešani pevski zbor Slovenec in dramska skupina z veseloigro »Življenje, veselje, trpljenje« jutri, 21. t. m., ob 20. uri v Centru A. Ukmar pri Domju.
PD Mačkolje vabi na ogled Finžgarje-ve igre VERIGA v izvedbi dramske skupine SKPD Sedej iz Števerjana. Predstava bo v nedeljo, 22, t. m., ob 17. uri v Srenjski hiši v Mačkoljah.
SKD Primorec - Trebče vabi na kulturni večer z MPZ Primorec - Tabor in s harmonikaškim ansamblom Synthesis 4 ob praznovanju dneva slovenske kulture jutri, 21. t. m., ob 20.30.
KD Prosek-Kontovel vabi na proslavo OB DNEVU SLOVENSKE KULTURE, ki bo danes , 20, t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku. Vabljeni!
Godba na pihala Ricmanje vabi na DAN SLOVENSKE KULTURE v nedeljo,
22.	t. m., ob 17.30 v Kulturnem domu v Ricmanjih. Nastopata skupina Glas harmonike - KD Fran Venturini Donijo in godba.
Sklad M. Čuk priredi v torek, 24. t. m., ob 20. uri v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah predavanje prof. Darka Opare na temo: Vedenjske težave prizadetega otroka. Vabljeni vsi, ki bi radi pomagali otrokom premostiti težave.
Taborniki RMV Trst - Gorica vabijo na družabni predpustni večer s plesom, ki bo jutri, 21. t. m., ob 18. uri v Domu A. Sirk v Križu.
Krožek mladih komunistov Dolina
priredi jutri, 21. t. m., ob 20.30 ples z ansamblom Cik Cak. Vabljeni so mladi vseh starosti.
Glasbena matica - Trst v sodelovanju s KD Slovenec iz Boršta priredi v sredo, 25. t. m., ob 20.30 v srenjski hiši v Borštu KLAVIRSKI VEČER. Nastopajo Tatjana Jercog, Tamara Ražem in Marko Ozbič.
Vabljeni!
Mešani pevski zbor Sv. Jernej prireja ob Prešernovem dnevu, prazniku slovenske kulture, v nedeljo, 22. t. m., ob 17. uri v Finžgarjevem domu na Opčinah VEČER SLOVENSKE PESMI. Sodelujejo: dekliški zbor Vesna iz Križa, Maja Lapornik s priložnostno mislijo, dekliška skupina MPZ Vesela pomlad, mladi izvajalci s spletom motivov iz narave pri Prešernu in slovenski narodni pesmi, mešani pevski zbor Sv. Jernej. Povezovala bo Anka Peterlin.
__________mali oglasi________________
KUPIM majhen traktor s priključki za obdelavo vinograda in kletarske pripomočke. Tel. 299442.
PRODAM motor honda 750 CBX, letnik 85, v izredno dobrem stanju. Tel. med 8. in 16. uro na št. 772151 — Paolo.
NAJBOLJŠEMU KUPCU prodam odličen motokultivator bertolini 100 S, 16 k. s., komaj 100/150 delovnih ur, s fre-zo in raznimi priključki. Tel. 0481/78267.	‘
PUSTNE OBLEKE oddajamo v najem. Tel. 232265 od 20. do 22. ure.
PRODAM dyane 6, letnik 1976, po zelo ugodni ceni. Tel. na št. 228958.
PRODAM novo peč na drva in premog z možnostjo kuhanja. Tel. 200865.
PRODAM BMW 320, M 60, letnik '80, v odličnem stanju. Tel. 745613.
OSMICO ima odprto Ostrouška Zagradec št. 1. Toči belo in črno vino.
DAJEM v najem stanovanje, 100 kv. m, delno opremljeno, za nebivajoče v Trstu. Tel. 228390.
PRODAM 1.400 kv. m zemljišča za obdelovanje s cesto v Dolini. Tel. 228390.
KUKUKEVI v Doberdobu so odprli osmi-co. Gostom nudijo pristno kraško vino ter svež prigrizek lastne proizvodnje.
PRODAM nekaj stotov koruze. Tel. 0481/882048.
PRODAM po polovični ceni celotno količino 1.100 vrečk raznovrstnega cvetja in zelenjave. Tel. 226272.
PRODAM autobianchi primula po ugodni ceni. Tel. 822103.
15-LETNO pomočnico sprejmemo v službo - trgovina čevljev Mara, Ul. G. Va-sari 10, tel. 763129.
IŠČEM inštruktorja za matematiko (I. letnik strokovne šole). Tel. 228218 od 12. do 14. ure ali po 20. uri.
PRODAM akacijeve kole za trte in drva za kurjavo. Tel. v večernih urah na št. 0481/391637.
OSMICO je odprl Boris Primosi v Ul. Kobler 17 (pri Magdaleni). Toči belo in črno vino.
razna obvestila
Zadruga NAŠ KRAS vabi člane na REDNI LETNI OBČNI ZBOR, ki bo v četrtek, 26. t. m., ob 20. uri v prostorih restavracije FURLAN na Repentabru.
Zveza vojnih invalidov NOV, Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju, Društvo slovenskih upokojencev v Trstu obveščajo člane, da je do 15. marca odprt rok za sprejem prijav za 10-dnevne oddihe v letu 1987. Število mest je omejeno. Informacije na sedežu društva v uradnih urah.
KRUT obvešča, da se začne 5. marca tedenska plavalna ura v bazenu v Strunjanu. Vpisovanje in informacije od 9. do 12. ure na sedežu KRUT v Ul. Cicerone 8/B. Tel. 631084.
V Društvu slovenskih izobražencev -
Donizettijeva ulica 3 - bo v ponedeljek,
23.	t. m„ ob 20.30 predaval dr. Stane GABROVEC iz Ljubljane na temo POMEN PRAZGODOVINE ZA SLOVENSKO ZGODOVINO IN KULTURO.
SZSO - Trst vabi vse člane vej l/V in R/P, da se v popolnem kroju udeležijo praznovanj ob dnevu spomina, ki bo jutri, 21. t. m., ob 16.30 v dvorani v Ul. Ri-sorta 3. Ogledali si bomo diapozitive o Baden-Powellovem življenju. Ob 17.30 krenemo skupaj z italijanskimi skavtskimi organizacijami v sprevodu z baklami od Sv. Justa do Trga Unita. V primeru slabega vremena bo na sporedu samo predvajanje diapozitivov.
Ob 10. obletnici smrti Ivanke Grgič roj. Križmančič daruje hči Marija z možem 20.000 lir za KD Lipa.
Namesto cvetja na grob Teodora Zer-gola daruje Anton Marc 10.000 lir za TPPZ P. Tomažič.
Namesto cvetja na grob Teodora Zer-gola daruje družina Kjuder 20.000 lir za TPPZ P. Tomažič in 20.000 lir za mladinski zbor P. Tomažič.
Podporni člani TPPZ darujejo za TPPZ P. Tomažič: Franc Križmančič - Bazovica
10.000	lir, Milan Pangerc - Dolina 10.000 lir, Vittorio Stocchi - Trst 10.000 lir ter Olga in Zvonko Ostrouška - Zagradec
20.000	lir.
Namesto cvetja na grob Stanka Starca darujejo Adrijana in Vojko Brecelj 20.000 lir, Marija Brecelj vd. Scheimer 20.000 lir, Mito in Rita Pertot 10.000 lir, Majda in Danilo Gerdol 10.000 lir ter Boris Pertot 10.000 lir za TPK Sirena.
Namesto cvetja na grob pok. Teodora Zergola darujejo za Kulturni center — Lonjer: družina Danila Maverja 20.000 lir, družina Mirana Batiča 20.000 lir, Uči G la vina 10.000 lir, Giulio Maver 10.000 lir, Ivan Gombač 10.000 lir, Euro Foraus
10.000	lir, Stojan Sancin 10.000 lir, Miro Zudek 20.000 lir, Landi Čok 5.000 lir, Učo Pečar 5.000 lir, Marta in Darko Kobal
50.000	lir ter Radivoj Pečar 15.000 lir. Namesto cvetja na grob Filipa Miliča
daruje Milka Budin - Zgonik 10.000 lir za ŽPZ Rdeča zvezda.
V	spomin na Alojzija Briščika daruje Dragica Kapun 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Proseku.
V	počastitev spomina Danila Ugrina darujejo Elda in Štefka z mamo Marijo'
30.000	lir za popravilo oken SKD Barkov-
ije-
V	spomin na Darka Maverja daruje i družina 10.000 lir za Sklad M. Čuk in
10.000	lir za KD F. Prešeren.
V	počastitev spomina Lojzke Valoppi daruje Antonija Čandek 10.000 lir za TPPZ P. Tomažič.
V	spomin na Stanka Starca daruje družina Zora Starca 30.000 lir za SKD Barkovlje, 30.000 lir za TPK Sirena in 30.000 lir za pevski zbor M. Pertot.
Namesto cvetja na grob pok. Danila Ugrina darujeta Pina in Pavel Godnik
15.000	lir za TPK Sirena.
Namesto cvetja na grob Danila Ugrina daruje družina Sartori 10.000 lir za TPK Sirena.
Ob 9. obletnici smrti dragega brata Antela in v spomin na drage starše darujeta Ksenija in Laura 50.000 lir za Dijaško matico.
Nosilci krste pok. Srečka Štoke darujejo 100.000 lir za ŠD Kontovel.
V	spomin na Mirka Cibica darujeta Vinko in Anica 20.000 lir za ženski zbor Prosek-Kontovel.
Namesto cvetja na grob Srečka Štoke darujeta Ančko in Lučana Tence 20.000 lir ter Danica in Radivoj Verginella
10.000	lir za ženski zbor Prosek-Kontovel.
V	spomin na strica Srečka Štoko darujeta Marta in Sandor 50.000 lir za ženski zbor Prosek-Kontovel. V isti namen daruje Lojzka Guštin 10.000 lir za ŠD Kontovel.
__________razstave______________
V	galeriji Torbandena - Ul. Torban-dena 1 - so na ogled dela jugoslovanskega slikarja MIODRAGA DJURIČA -DADA.
V	galeriji Cartesius bo od 21. t. m. do 5. marca na ogled skupinska razstava številnih grafikov naše dežele.
V	Ljubljani - Bežigrajska galerija -je ves februar odprta antološka razstava MILKA BAMBIČA.
ZSKD obvešča, da sta na ogled v Kulturnem domu v Trstu vsako jutro likovni razstavi GOVORICA NAŠIH BARV ter dokumentarna razstava SLOVENCI TAM ZA GORO, ki prikazujeta kulturno delo Slovencev v videmski pokrajini.
V	TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, je na ogled razstava risb in grafik MIHE MALEŠA in TONA ZANCANARA.
V	občinski galeriji bo danes, 20. t. m., ob 18. uri otvoritev razstave slikarja NINA GERGOLETA. Razstava bo odprta do 4. marca po običajnem urniku.
KD Lipa vabi na ogled likovne razstave domačih ustvarjalcev jutri, 21. t. m., od 20. do 21. ure ter v nedeljo, 22. t. m., ob 11. do 12. ure v Bazovskem domu.
čestitke
Danes bo ugasil svojo prvo svečko EDVIN ŠTOKA. Iz vsega srca mu voščijo vse najboljše nona, nono, teti in strica iz Prečnika.
V	spomin na Argio Mahnič vd. Maver darujejo svojci 30.000 lir za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju in 30.000 lir za KRUT.
V	spomin na Stanka Starca daruje družina Aleksija Pertota 25.000 lir za MPZ
M.	Pertot in 25.000 lir za TPK Sirena.
V	spomin na Marijo Dolenc vd. Holl-stein daruje družina Rojc 10.000 lir za Sklad M. Cuk.
V	spomin na Rodolfa Colle daruje družina Osič 30.000 lir za mladinski pevski zbor Glasbene matice.
V	spomin na Rodolfa Colle daruje Zofka Obad 10.000 lir, Marta Rojc 10.000 lir ter Štefanija Peric 10.000 lir za mladinski pevski zbor Glasbene matice.
Namesto cvetja na grob Dorota Zergola darujejo Edi, Joško, Elena, Anita, Damjan, Nadja, Magda, Arnaldo, Daniela, Nataša, Dario, Alan, Klarisa, Elena, Dario, Tanja, Martina, Duško, Pia, Angela, Mario, Alessio, Ervino, Aljoša in Miran 200.000 lir za mladinsko skupino P. Tomažič.
Namesto cvetja na grob Mirka Škabarja darujejo družina Raubar (Repen 2)
10.000	lir, družina Škabar (Repen 18)
10.000	lir, družina Škabar (Repen 5)
10.000	lir, družina Doljak (Repen 11)
10.000	lir, družina Guštin (Repen 141)
40.000	lir, družina Škabar (Repen 32)
10.000	lir, Pavla Tavčar 10.0000 lir, družina Ravbar (Repen 89) 10.000 lir, Marija Škabar (Repen 4) 15.000 lir ter Marija Škabar (Repen 45) 15.000 lir za popravilo repentabrske cerkve.
V	spomin na pok. teto Pavlo Trobec daruje Škabar-Gomizelj (Repen 32)
10.000	lir za popravilo repentabrske cerkve.
V	spomin na Slavka in Marijo Šušteršič daruje družina Purič (Repen 164)
10.000	lir za popravilo repentabrske cerkve.
Namesto cvetja na grob Alojza Briščika daruje družina Kemperle 15.000 lir za pevski zbor V. Mirk.
V	spomin na Srečka Štoko darujeta Marija in Vasilij 15.000 lir za pevski zbor V. Mirk.
V	spomin na Srečka Štoko darujeta Marica in Neva 20.000 lir za pevski zbor V. Mirk.
Za Skupnost družina Opčine darujejo:
N.	N. 10.000 lir, Marija 10.000 lir, Josip
10.000	lir, družina Spada 10.000 lir, N.N.
10.000	lir, Šteti Bratina (Boljunec) 10.000 lir in Avguštin Čok (Lonjer) 12.000 lir.
V	spomin na Marcella Siego daruje družina 50.000 lir za ŠD Polet.
V	spomin na Srečka Štoko darujeta družini Caharija in Pahor 15.000 lir za ŠD Kontovel in 15.000 lir za ŠD Sokol.
Ob 10. obletnici smrti drage Ivanke Križmančič por. Grgič darujeta mož Srečko in sin Edi 15.000 lir za Dijaško matico in 15.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Namesto cvetja na grob inž. Stanka Starca darujeta Darij in Tamara Cupin
50.000	lir za Dijaško matico.
Ob 80. obletnici smrti pok. očeta Franca Pavliča daruje hčerka Magda z družino 20.000 lir za KD France Prešeren iz Boljunca.
menjalnica	19.2. i98?
Ameriški dolar			 1300,—	Japonski jen		7.90
Nemška marka 			 709,—	Švicarski frank 		837.50
Francoski frank			 211.50	Avstrijski šiling		100.20
Holandski florint 			 626.—	Norveška krona 		181.60
Belgijski frank			 33.30	Švedska krona		196.
Funt šterling			 1980,—	Portugalski eskudo		8.50
Irski šterling			 1870,-	Španska peseta		9.50
Danska krona			 185.40	Avstralski dolar 		810,—
Grška drahma 			 9.10	Debeli dinar		2.10
Kanadski dolar 			 945 —	Drobni dinar		2,—
Df*ll/D BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Tel : Sedež 61446 - 68881 bLJI\D TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-131
DOMA
wS^ IN V SVETU
SLOVENIJALES DOBRO POZNAN
darovi in prispevki
□ stran I
Meje
kot
rane
Na koži sveta je vsaka meja znamenje rane. Brazgotina, ki jo je rana zapustila, je lahko prastara, lahko obledela, toda druge so še odprte, še krvavijo, in nekatere se odpirajo vsak dan. Tudi najstarejše lahko začnejo srbeti, rdeti, se odpirati. Tam, kjer je različnost postala sovraštvo, kjer je človek gledal na človeka kot na drugačno bitje - kot na tujca ali sovražnika - je skalpel zarezal v živo meso vesoljne skupnosti, storil silo občutjem skupnih doživetij in skupne usode, razcepil srce solidarnosti: in znamenja tega nasilja še danes razbiramo v političnem zarisu mej, v ločitvi, povzročeni z barvo kože ali z nekim drugačnim odnosom do skrivnosti vesolja, najsibo verskim ali posvetnim, z lažnimi obeti najrazličnejših političnih dogem, s spremenljivo mero privilegijev ali bede. Obstajajo pa tudi rane in meje, ki potekajo skozi eno samo bitje, ga trgajo s protislovji in ga potiskajo v neko shizofrenijo, ki je privilegirano bojišče človeškega bitja in zveri v vsakem od nas: in nihče od nas ni videl v sebi dokončno zmagati duha ali živali, enkrat za vselej. Meja je človekova sovražnica, četudi se je dogajalo tudi, da so jo pomotoma imeli za cilj, ki ga je treba doseči in premagati: za tem tekmovalnim odnosom se je prepogosto skrival nekontroliran naboj agresivnosti. Samo prava beseda, samo pesniška beseda, lahko premaga ovire vsakršne meje, ki je hkrati obrambna kletka in zid jetnišnice. Osvoboditev se lahko porodi le iz miselne zrelosti: že Dostojevski je dejal, da človek, ki se je naučil misliti, nikoli ne bo mogel biti povsem suženj.
Jubilejno srečanje PEN, mednarodni kongres v Luganu, nas obvezuje k radikalni opredelitvi vesti: vabi nas, da se osvobodimo verig predsodkov, kletke fiksnih idej, prevare ideoloških lažnosti, strupa nestrpnosti. Obrnjeni od Alp k Sredozemskemu morju, živeči v srcu Evrope, smo prisiljeni razmišljati o tem morju, ki neprenehoma krvavi, a ki je bilo tudi utripajoče srce srečanja civilizacij treh kontinentov: Azije, Afrike, Evrope. Prisiljeni smo v Evropi, razbiti v sto nasprotij, prepoznati podobo nekega grotesknega Harlekina, ki je že zdavnaj prenehal biti oseba iz komedije in recitira kruti scenarij tragedije, ki se zrcali v vsakem kotičku sveta, od Daljnega vzhoda do Amerike.
Tam, kjer politiki, vojaki in mogočniki sveta niso znali najti nič drugega kot snov prepira, sovraštva ali nasprotovanja, morajo neoboroženi ljudje, ki še vedno verjamejo v prijateljsko krepost besede pri vzpostavljanju kraljestva pojasnjevanja in razumevanja, pisatelji in pesniki, dati občutiti visoko potrebo po posredništvu, ki naj premaga brutalne vzroke nasilja in egoizma. V Luganu bomo razmišljali o najstarejših brazgotinah in o ranah, ki se odpirajo vsak dan: koža sveta je utrujena od bičev, bodal in verig.
Čas je, da se vrne veter nežnosti in da osveži oznojeno čelo človeka, ponorelega v fanatizmu ali ponižanega v prisili k sramotnemu molku. Srečanje v Luganu je srečanje z resnico. Moj učitelj Max Horkheimer mi je večkrat ponavljal, da so - četudi se lahko dozdeva drugače - dobri ljudje številnejši od zlih, da pa imajo zli na svoji strani zmožnost, da se organizirajo. Kaj, ko bi enkrat to uspelo dobrim?
GRVTZKO MASCIONI predsednik centra PEN italijanske in retoromanske Švice
isr**

1
,	'stt dn „ razlivali bi ae naKU
* biJ'razli8n 1 taB naprej - bili P*vs*
fc# * N*. t*li \
3l£Ut V« za Meje, *»di 63 1)1
ai	zbran* J'
*'inderen. Seite ffedei da ni s J	>
_____ Yvri®n8r
b> — ,/ K- a“a'ua
l + " b/sturi hJŠ ]'ntato H m3* ha spa ^ ^9g/arrkgjl 'zione
^rsr
'O
, sondern um zuriick st ein unruhitr^fMensch,
' -učichtig, denn e
v8l vsakemu prianf
<?	/V.
hx;	A
^	^ cy
c^o	'U <r< K’
c» .. z
Les er auch jensei-^^^Ki s evejim ege
»«lina ne8t ^
wieder reicher zuriick^jtšc v«a* •
— h-Ui
Dvojnost ali shizofrenija meje
Pogovor z Erosom Bičičem, pobudnikom Srečanja pisateljev ob meji v Portorožu
— Ideja o Srečanju se je najbrž utrnila po naključju, kaj ste želeli z njo doseči?
Vsekakor po naključju. Ne verjamem namreč v kulturni fatalizem, naključja in fatalizma pa ne istovetim. Torej nam od ideje do uresničitve pripravljalcem Srečanja ničesar ni bilo od boga danega. Ista ideja bi se lahko zasvetila tudi komu drugemu, pa bi ne bila morda nikoli uresničena, če bi se porodila v skupini manj zavzetih, v našem primeru bi bil sinonim norih, manj gibkih in širokokotnih ljudi. Hkrati pa ideja ne bi mogla biti udejanjena, če bi ne bilo takšnih političnih in kulturnih razmer, kot so danes, tako v Evropi, kot tudi v Sloveniji, hkrati jo je uresničil tudi nov pogled na italijansko manjšino pri nas, v slovenskem političnem prostoru. Hkrati se je potrdila v zanimanju, odmevih, ki ga je imelo in ga ima portoroško srečanje. Pravzaprav tolikšnega odmeva nismo pričakovali, pa je vendarle potrditev, da je seme, ki smo ga vrgli, padlo na plodna tla. Z radostjo opažam, da je fenomen meje danes eden temeljnih pojmov zahodne civilizacije kot sicer boleče politične in ideološke stvarnosti, a tudi vzpodbuda ustvarjalnosti: kot vprašanje svobode in kompromisa, kot problem romantične nostalgije po sterilni politični preteklosti in nasproti temu iskanje novega, pa tudi kot problem strahu pred tehnologijo in aidsom. Torej fenomen meje kot svobodnega prostora v binarnem sistemu med »ja« in »ne«.
Po vaših besedah bi lahko sklenili, da je meja hkrati boleča, hkrati pa potrebna kot vzgib ustvarjalnosti. Katere meje kot humanist priznavate in katerih ne morete sprejeti?
— Ne priznavam nikakršnih mej, bi bil prvi I in spontan odgovor. A se hkrati zavedam, da si | tolikšne neodgovrnosti ne morem privoščiti,
predvsem zato ne, ker bi brisanje vseh mej pomenilo v tem svetu, kot ga dojemamo, kaos, entropijo, smrt neke civilizacije, navsezadnje konec različnosti.
— Kaj bi po vašem pomenil konec različnosti, katere se vedno bolj oklepamo kot nečesa nujnega, nečesa, kar mora ostati?
— Predvsem nedoumljivo osiromašenje. Kaj bi bila noč, če bi ne bilo dneva? Torej se ob ukinitvi različnosti postavlja pod vprašaj bistvo človeka. Toda, če se vrnem k vprašanju meje: eno je teoretično in poetično snovanje o meji, drugo pa so meje, ki so jih vrezale v našo kožo mednarodne vojaške komisije, ne da bi nas vprašale, ali nas bolijo. Obstaja torej dvojnost - shizofrenija pojma meje, in sicer meja kot zgodovinska in politična realnost in meja kot literarna fikcija. Slednja je v evropski literaturi ogromno prispevala: od Kafke do Musila, od Rilkeja od Chopina. In vselej je bila boleča, kar seveda odpira eno temeljnih estetskih vprašanj, ali je bolečina nujna za ustvarjalnost.
Roger Escarpit je dejal, da srečno ljudstvo najbrž ne bo imelo zgodovine, gotovo pa ne bo imelo literature.
Najbrž je res, da bi bila brez slehernih mej (beri ran) evropska literatura osiromašena, a prav tako ubožna, če bi ne bilo tudi srečnih umetnikov. Toda to je poglavje univerzalne svetovne bolečine, človekove determiniranosti, absolutne resnice, ki je veljala enako za Evripida kot Joycea. Toda nikakor nimamo namena portoroškega srečanja spremeniti v žrtveni kongres, pač pa naj bi pomenilo možnost preseganja bolečih meja, ki jih kot človek ne moreš sprejeti. Kajti človek ima v sebi neskončno veliko mej, ki pa pomenijo bogastvo njegove-
ga duha, predvsem zato, ker jih znova in znova skuša preskočiti. Ni nas treba biti strah, da bi čez noč odpravili vse meje in nenadoma postali neustvarjalni in osiromašeni. Tega se nam res ni treba bati; če porušimo tiste, ki rušijo človeško dostojanstvo, pa niso redek primer niti v Evropi. In srečanje je drobec, ki ga lahko prispevamo k temu. Ne gre torej za Sizifovo delo, temveč predvsem za poskus demistifika-cije problema in skupne odprtosti, kot neizpodbitnega pogoja za kakršnokoli reševanje prvega. Menim, da je bolje, da se odkrito pogovorimo tudi o tako imenovanih občutljivih temah, kot da le svetoboljno recitiramo pesmi z meje, ki samo zato, ker so nastale na prepihu, še nimajo nikakršnega zagotovila, da so tudi dobre.
— Torej verjamete v moč takšnega srečanja?
- Vzemimo hipotezo, da je velika večina ljudi na tem svetu za to premagovanje. Toda plašnice zmorejo veliko manj kot dober diktator, učinkovit general, menežer multinacional-ne družbe. O tem zares ne bi smeli imeti iluzij, če imamo v mislih neposreden učinek. Toda ne pozabimo, da je umetnost, literatura, vest človeštva, in da je veliko političnih idej nacionalnih zavesti črpalo svojo energijo prav iz umetnosti, še posebej iz literature. In res je tudi, da se je narod, ki se je znašel v zapletenem položaju, obrnil ali k umetnosti ali k religiji. Danes obstaja vse nevarnejše neskladje med tehnološkim razvojem in intelektualnim človekovim bistvom, in umetnost je morda prva, ki je zmožna blažiti to nesorazmerje, in upati je seveda, da bodo centri moči to razumeli.
MAJDA SUŠA
»Ljubezen je vedno svoboda odprtost, eros razdalje«
Pogovor s pisateljem in esejistom Claudiom Magrisom
— Kakšen je po vašem mnenju pomen srečanja pisateljev ob meji v Portorožu?
»Odgovor je seveda nekako obvezujoč: ta pobuda nudi možnost pisateljem različnih dežel, ki imajo podobne izkušnje, da se med sabo srečajo.Seveda pa nima smisla, da bi iz te vrednote delali neke vrste retoriko: kot je na primer retorika misliti, da imajo pisatelji, ki prihajajo iz tega območja, tudi zelo velike sorodnosti in podobne pisateljske izkušnje. Literatura ima namreč svoje poti. Morda je najbolje, če se srečamo brez programov in vidimo, kaj bo iz tega nastalo. Menim, da je najgloblji pomen te pobude prav v možnosti, da se srečamo. Za literaturo so najpomembenjše manjše priložnosti: pogovor med odmori je včasih pomembnejšiod poročil na simpoziju. Seveda so tudi simpoziji potrebni, ker ustvarijo okvir, v katerem nato nastanejo tiste nepredvidene novosti, ki jih noben program ne more predvidevati. Dejstvo, da je to mlada pobuda, "in fieri", ji daje tudi prednost, ker še ni zaznamovana. Z leti, ko bo postalae-tablirana manifestacija, se bo mogoče razvila v neke vrste institucijo, pomembno in sholastično, prav sedaj pa doživlja najpomembnejšo fazo. Ker še nastaja, je zanimivejša od že etabliranih srečanj.
Vsaki manifestaciji pa grozi nevarnost tavtologije. Pri vsaki podobni pobudi obstaja nevarnost, da v določenem trenutku spregledamo predmet naših pogovorov in odkrijemo, da med nami v resnici ni nič skupnega in se je pobuda ponesrečila. Ne moremo gojiti mesijanskega upanja, da bi s takim srečanjem lahko rešili temeljne probleme sožitja samo zato, ker smo avstrijskemu, italijanskemu in slovenskemu pisatelju dali možnost, da se srečajo. S tem ne bomo avtomatično rešili položaja Slovencev na Koroškem ali v Italiji. To bila le velika utvara. Saj literatura ni edino in najbolj privilegirano sredstvo.«
— Handke je pred kratkim v intervjuju v Književnih listih Dela trdil, da je Srednja Evropa samo zemljepisni pojem. Kaj po vašem danes pomeni pojem srednjeevropske kulture?
»Ta pojem v resnici danes ne pove nič natančnega, Handke ima v tem smislu popolnoma prav. Lahko bi bil celo radikalnejši. Niti z zemljepisnega vidika ta pojem nima povsem določenih okvirov; niti v preteklosti jih ni imel, čeprav sorazlični načrti nosili to ime. Lizstu je Mit-televropa pomenila nekaj drugega kot Constantinu von Franzu. Tudi danes ima, odvisno pač od zornih kotov, različne pomene. Nedvomno pa predstavlja pojem, na katerega se sklicuje neko fluidno občestvo, ki ga ne moremo določiti ali kodificirati, inki ga tvorijo kulturni, zgodovinski in civilizacijski elementi, ki delujejo kot background,vendar ne bi smel postati osrednja misel naše ustvarjalnosti. Govoriti preveč o tej skupni dediščini in se zavestno sklicevati nanjo lahko postane retorično opravilo. Pojem Mittelevrope je le del naše resničnosti, ki jo moramo doživljati kot neko nedoločeno družinsko skupnost, o kateri je bolje ne razmišljati preveč, na katero pa se konec koncev čutimo vezani.«
— Pa ste bili vendar med tistimi, ki so obnovili razmišljanja o Srednji Evropi. Se ne počutite nekoliko krivi, da razmišljanje trenutno zadohiva skoraj sejemski značaj?
»Glede tega vprašanja ni upravičena tista dialektika, ki je značilna za hitro potrošnjo kulturne ponudbe: takojšnje navdušenje in prav'tako hitra zavrnitev. Dejstvo, da nek pojav pride v modo, ne pove ničesar o pojavu kot takem. Ce potem vsak modni pojav ljudje površno sprejmejo in gojijo, je to stvar ljudi, in ne pojava. Vsak pojav je mogoče razvrednotiti, če ga obravnavamo površno. Zato sploh ne čutim krivde in sploh ne poskušam, kot je včasih napisal Cases, zaustavljati "golema", ki sem ga povzročil. Nevarnost za tiste, ki živijo v krajih, kjer se kulturna razprava osredotoča okrog pojma Mittelvrope, je predvsem v tem, da se pretirano ukvarjajo s tem problemom. To je slabo le v toliko, kolikor slabi zanimanje za druge pojave.«
— V nekem aforizmu iz leta 1945 Canetti pravi, da se nacionalizma ne dapremagati z internacionaliz-mom, temveč s plurinacionalizmom. Živeti ob meji pomeni za nekatere uresničevati plurinacionalizem (aktivna dvojezičnost, odprto in konstruktivno soočanje s sosedom), drugim pa je to le prilika za oživljanje in razpihovanje nacionalizma.
»To uvaja dva problema. Živeti ob meji je sreča ali nesreča: sreča, ker je nedvomno možnost bogatenja, odkrivanja drugega, različnega, ki ni drugačen samo zaradi narodnosti, temveč tudi zato, ker je nosilec drugačnih vrednot; večkrat pa je bilo predvsem nesreča, ker je razpihovalo napetosti, sovraštva, zamere, obojestransko nepoznavanje. V zgodovini kulture je prevladala kratkovidna perspektiva, da se je ignoriralo soseda, hkrati pa
oziralo po daljnjih kulturah. Situacija napetosti je večkrat privedla do zaprtosti, kar pomeni veliko nevarnost, tudi zato, ker je dovolj le majhen vzvod, da se sproži usodni mehanizem sovražnih zamer. Včasih imam občutek, da naravna pripadnost nekemu narodu, civilaziciji, jeziku, postane nepremagljiva lastnost neke kulture. Le če ne minimiziramo resnične nevarnosti nasprotij, lahko živimo prave možnosti odprtosti, srečanja, sožitja. To je pravi duh takšnih srečanj. Takšna srečanja nedvomno spremljamisel, da literatura lahko pripomore k sožitju, ne da bi jo pri tem izrabili.
Drugi problem je nacionalizem ali nadnacionalizem, saj Canetti nedvomno polemizira z marksizmom in vsemi kozmopolitskimi ideologijami razvetljenskega značaja, ki ne upoštevajo dovolj vloge in pomenanacionalne-ga elementa. Za vsako filozofijo miru, ki meni, da lahko zaobide pomen narodne pripadnosti, pomeni to le obu-božanje in polom. Potrebam miru v resnici služi lepluri-nacionalnost. Po mojem je zgrešeno in nemogoče iti mimo nacionalnega elementa, ker je del naše zgodovine, naše osebnosti, zato je popolnoma abstraktno odklanjati ga ali ga imeti za prirojeno čustvo. Mislim, da je sestavni del neke civilazicije. Grillparzer pravi: od človeškosti do živalskosti z nacionalizmom. Ta stavek nedvomno opisuje zgodovinski proces, vendarpa Grillaprzerja ne smemo sprejeti dobesedno, češ da mora nacionalizem nujno privesti do živalskosti. Mislim, da je legitimna navezanost in obramba naše narodnosti det naših pravic in dolžnosti. Kot pa je rekel Max Brod, se moje dolžnosti do mojega naroda končajo tam,kjer se začnejo moje dolžnosti do človeštva.
Po drugi strani pa obstajajo ljudje, ki so bolj ali manj plurinacionalni. Nedvomno so plurinacionalni vsi tisti, ki živijo ob meji; to bi lahko bil pravi argument tega srečanja, saj so, v primerjavi z ostalimi, ki živijo v notranjosti neke države, zares večnacionalni. Večnacionalni pa so tudi obsedeni nacionalisti, ker so občutljivejši za to vprašanje. Plurinacionalnost tako označuje vse tiste, ki živijo ob meji, in je lahko negativna ali pozitivna. Če pa govorimo o literaturi, mislim, da je jezik odločilnega pomena. Literatura ima narodnost in ima narodnost jezika, v katerem se pisatelj izraža. Tudi Canetti je kljub svoji večnarodnosti pisatelj v nemškem jeziku, zato je njegova "Kulturnation" nemščina. Večnarodnost je izredno zaželena, pomislimo le na pisatelje avstro—ogrskega cesarstva. Vsaka literarna izkušnja pa mora pri posameznem pisatelju postati nacionalna: tako je bila pri Kafki nemška, pri Čapku češka.«
— Katere so vaše dileme ustvarjalca ob meji oziroma v Trstu?
»To je zanimivo vprašanje. Mislim, da se pisatelj ne more imeti le za pisatelja ob meji.Vsakdo naredi in piše to, kar more. Vsakdo nosi s sabo svoje probleme, osebne, kakršnekoli že, in občutljivost, ki jo je v mojem primeru determinirala tudi stvarnost v Trstu in okolje, v katerem sem zrasel. Vendar ne čutim dilem samih po sebih, temveč se mi porajajo ob posameznmih zadevah, s katerimi se ukvarjam. Dejstvo, da sem pisatelj ob meji, lahko pogojuje mojo izbiro tematike. Ko sem se denimo v Turinu odločil, da bom pisal o habsburškem mitu, je bilo to pogojeno z občutljivostjo okolja, v katerem sem zrasel. Sicer pa si ne postavljam posebnih dilem, ker bi drugače obstajala nevarnost, da se delam pisatelja. Biti pisatelj ob meji ali se to delati, je velika razlika. Obsedenost, s katero nekateri Tržačani gledajo na svoje mesto, je pravo nasprotje ljubezni, ki mora biti vedno svoboda, vedno odprtost, platonični eros, se pravi eros razdalje.«
— Prav s svojo zadnjo knjigo »Donava« ste se podali na "sentimentalno popotovanje" po Donavi in raziskali daljnjo in bližnjo zgodovino, a tudi kulturne sorodnosti dežel, skozi katere teče ta večnacionalna reka. Kakšen pomen ima to popotovanje?
»To je res sentimentalno popotovanje. Sledim reki in potujem v času, poskušam brati pokrajino ne samo v sedanjosti, ampak tudi v preteklosti, ker zgodovina pušča svoje sledi na sedanjosti. In seveda je Donava zame izgovor, ker mi ta kultura, ki jo poznam dosti bolje od drugih, nudi govorico in način, s katerim mi je mogoče razumeti, ne toliko kulturo ob Donavi, kot pa svet in življenje. Popotovanje in pripovedovanjem o njem je potovanje eksistence, soočanje s problemi časa, časovnosti zgodovine, v katerem kultura ob Donavi postane jezik. Tako kot je zame jezik italijanščina, s katerim se izražam, vendar ne samo o Italiji, temveč o svetu nasploh, tako v eksistencialnem kot v zgodovinskem in družbenem smislu. Je poskus neposredne avtobiografije in popotovanja po svetu, s tisto perspektivo in potjo, ki sta mi edini dovolili, da govorim o svetu in o življenju.«
BARBARA GRUDEN
Brazgotine sveta
Že sama misel na mejo me spravlja v slabo voljo. Zato bi raje govoril o svetu brez meja, o svetu, kjer nihče nikomur ne bi bil v napoto, kjer bi vladal mir in sožitje med narodi, bila samoumevna enakopravnost jezikov, svobodno izražanje mnenj ter pravična delitev dobrin. Govoril bi o svetu, kjer ni sovraštva, ne lakote in ne orožja. Toda zdaj teče beseda o mejah kot brazgotinah sveta, o stvarnosti, s katero moramo živeti. Pot iz nje je najbrž neskončna, verjetno pelje v nove prepade, v nova razočaranja. In s tem občutkom naj napišem nekaj pametnih misli, ko pa vidim, kako sem pri tem utesnjen, zakaj meje so tudi meni prizadejale marsikatero rano in zapustile brazgotine, ki mi izzivajo neprijeten spomin.
A kljub temu me vedno prevzame dober občutek, kadar govorimo o odprtih mejah, o mirnem sožitju in o dobrem sosedstvu. Saj je na videz res vse lepo in idilično, kot da so meje samo še nekaj formalnega, da bi jih lahko odpravili, a jih puščamo iz gole navade. Vozimo se iz ene dežele v drugo , tam kupujemo potrebne ali nepotrebne reči in s tem prispevamo h krepitvi turizma in gospodarstva v obmejnih regijah. Čemu potem govorimo o mejah kot brazgotinah sveta, ki se nam zdijo tako nepotrebne, celo boleče?
Že v mladih letih sem moral vzeti na znanje, da je svet po dolgem in počez prepleten z mejami. Najprej sem zvedel za mejo sosedovega vrta, kjer so zoreli žlahtni sadeži, ki so vabili lačne oči. A nisem smel ponje, čeprav so čez čas popadali na tla in tam segnili. Kot pastir sem jih večkrat dobil po grbi, če mi je drobnica ušla v sosedovo deteljo. Potem sem spoznal občinsko mejo, okrajno in državno mejo. Vzel sem jih na znanje kot nekakšno nujno zlo, ki uravnava družbeno življenje. Tako gledano mi meje ne pomenijo velike ovire. Take meje gotovo ne sekajo ran in puščajo brazgotin, vsaj meni ne, čeprav vem, da zaradi njih pride tudi do sporov.
Boleče so druge, nevidne meje, tiste, ki človeka utesnjujejo od znotraj, ki mu ožijo njegov duhovni in kulturni prostor, ki mu jemljejo identiteto, prostor pod soncem, kjer bi lahko brez strahu govoril svoj materin jezik in razvijal svojo narodno kulturo. Te meje so odraz vsakodnevnega življenja, v katerem pride na površje vse tisto, kar sicer odklanjamo in obsojamo, v resnici pa počenjamo reči, ki povzročajo krivico in s tem huda nasprotja. Take meje so hujše od železnih zaves. To so škarpe prezira, ob katerih se ubije sleherna namera humanosti. To so brazgotine sveta, ki ovirajo, da bi svet bil lepši, brez narodne mržnje. Take meje ustvarjajo le močnejši, ki svoje početje opravičujejo s »strahom« pred šibkejšim, kar pa je po vsaki logiki popoln nesmisel in norčevanje in namerno zavajanje javnosti. Na žalost tako miselnost tu na Koroškem zagovarjajo tudi možje, ki imajo v rokah oblast. Sadovi take politike so kajpada vidni: manjši postaja vedno manjši, večji vedno močnejši. To pa je v nasprotju s tem, o čemer sicer vsi govorijo in kar je srčna želja vseh dobrih ljudi.
Čemu potem govorimo o svobodi, zakaj vehementno zagovarjamo človekove pravice in se hvalimo z odprtimi mejami in dobrim sosedstvom? Zakaj smo ustvarili prostor Alpe-Jadran in poudarjamo kulturno raznolikost tega zgodovinsko pomembnega predela v Evropi? Zakaj narodnim manjšinam pripisujemo pomembno vlogo mostu, ki naj bi odpravil nacionalna nasprotja, ki so nekoč naš kontinent pahnila v zločinsko morijo, ko pa politika ne ubira poti, ki bi pospeševala tak razvoj, ampak daje potuho tistim, ki sejejo sovraštvo in razdor.
Zato je prav, da se ustvaljamo ob takih vpršanjih in z odprtim in iskrenim dialogom skušamo odpraviti boleče sadove, ki nam jih je zapustila zadnja svetovna vojna. Če se s tem vprašanjem - meje kot brazgotine sveta - ubadajo tudi pisatelji, je to tem pomembnejše. Če to počno pisci, ki prihajajo iz treh sosednjih in drugih dežel, je teža takega posveta tem večja. Saj tako skupno doprinašajo k temu, da bi naš svet poslej imel manj mej, več svobode in več razumevanja za narodne manjšine, ki menda tvorijo bogat mozaik, katerega smo tako lepo združili v prostor Alpe-Jadran.
Vsake besede, ki bi doprinesla k zbližanju narodov in narodnih skupnosti ter njihovih kultur v tem prostoru, se je treba veseliti. Vesel bom, če bo prišlo do premika vsaj med pisatelji, ki živijo ob mejah različnih kultur. Mislim, da so najbolj poklicani spraviti v tek medsebojno kulturno izmenjavo. Zato si srčno želim, da bi vse lepe besede, povedane na tem srečanju, vsaj delno postale resničnost. Da bi bile učinkovita utež tistim, nič humanim in razdirajočim, ki ustvarjajo nove, boleče meje, katerih resničnost občutimo iz dneva v dan.
Ob tej priložnosti ne morem mimo tega, da ne bi pokazal na razmere na Koroškem, kjer hočejo razdreti skupno dvojezično šolo, slovenske otroke ločiti od nemških, da jih ne bi »zastrupljali« s slovensko besedo. To je huda namera, ki bi podobo naše dežele spremenila v območje nemške monokulture, saj v takih ločevalnih ukrepih slovenska beseda ne bi imela lepe prihodnosti, počasi, a gotovo bi utihnila in se znašla na robu Karavank, kamor nas, koroške Slovence, še vedno potiskajo. Zato z veliko zaskrbljenostjo gledam v prihodnost, ki posebno slovenskemu pisatelju na Koroškem ne obeta bralcev, ki bi segali po njegovih delih. Žarek upanja vidim v prebujanju tistih avstrijskih sodeželanov, ki se zavedajo takih posledic in zato vedno bolj odločno stopajo v javnost ter izrekajo svojo solidarnost naši narodni skupnosti. Upam, da bodo zbudili tudi vest odgovornih politikov, da bodo zavrgli smrtonosno namero, namreč vsiliti nesmiselno mejo med Slovence in Nemce na Koroškem. Posebna solidarnost pisateljev večinskega naroda mi daje upanje, da bodo politiki vendarle spregledali, da je naša bodočnost v skupni poti in ne tisti, ki nas razdvaja in ločuje.
Teh brazgotin imamo na svetu že dovolj. Prispevajmo k temu, da ne bodo nastajale še nove!
ANDREJ KOKOT
PRILOGO SO UREDILI MAJDA SUŠA — Primorske novice VOJMIR TAVČAR — Primorski dnevnik ANDREJ KOKOT — Slovenski vestnik JOLE NAMOR — Novi Matajur
Niti tržaška burja ne razpiha meglic
Niti ostra tržaška burja, ki kdaj pa kdaj zapiha nad mestom, ne zna in ne more prevetriti ozračja in očistiti pročelj in streh že postaranih stavb. Lestenci in svetilke oddajo malce nostalgično svetlobo, ki ostaja zamejena med štirimi zidovi in ji ne uspe, da bi zažarela širše, močneje. Takrat pa, ko se skuša iz meščanskih in malomeščanskih prostorov seliti v zračne širine, se luč očrni z nacionalističnimi zaprtostmi in životari v svoji nič kaj spodbudni barvi. Tak je pač Trst - navzven se kaže kot lepa gospodična, če pa jo pogledaš od blizu, vidiš, da ji obraz kazijo starostne črte. Navzven se kaže kot samozavesten gospod, ko pa govoriš z njim, takoj opaziš, da je siten in hoče le prosjačiti, da bi dobro živel, saj mu je ustvarjalno delo deveta briga. In tudi to je Trst - kjerkoli se predstavi, se hvalisa s svojimi raznorodnimi možgani, večplastno družbeno strukturo, z mnogimi narodnostmi, ki da jim daje domovanje, seveda s pripisanim klicajem, da je zadnji branik pred barbarsko civilizacijo, da je samo, od vedno, in zmeraj bo »italijanski«.
Tako je torej ta podoba. Za parolami demokracije in odprtosti se skriva neverjetna ujetost v preživeto mišljenje, da so vsi, ki govorijo in mislijo drugače, sovražniki, da ogrožajo ne vem kakšne ideale in celo ljudi. Kot da bi večznačnost siromašila in morila, ne pa narobe: bogatila, oplajala, rojevala univerzalne svetove, po katerih hrepeni vse napredno človeštvo.
Zato hodita tudi obe kulturi, italijanska in slovenska, vsaka svojo pot. Ne srečata se, nočeta si podati roke in se soočati, kar bi seveda privedlo do plemenite sinteze. Združitev seveda ni možna v unifikaciji, kar je
konec koncev nepojmljivo. Tu mislimo predvsem na sintezo v sožitju, ki je možno le takrat, ko so vsi strahovi poraženi. Do tega pa je še dolga pot... Medtem ko je slovenska narodnostna skupnost v Italiji vedno poudarjala in še vedno podčrtuje, da je sestavni del mesta in dežele Furlani-je-Julijske krajine, je večinski uradni krogi nočejo priznavati. Brezbrižni so do te problematike, nočejo pogledati v kulturno žitje manjšine. Ne vem, koliko tržaških italijansko govorečih meščanov zna, da imamo Slovenci razvejano kulturno,umetniško, gospodarsko, športno življenje. Krajevno časopisje domala ignorira ta obraz in se o Slovencih
razpiše samo zaradi tega, da nič slutečo večino opozori, od kod prihaja nevarnost, kdo ji streže po življenju... Kajti, pomislite, slovenska narodnostna skupnost hoče biti enakopravna in si celo želi uporabljati svoj materni jezik.
Eden izmed najbolj značilnih pokazateljev te zaprtosti in slabe vere je v zadnjem času vprašanje Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Prav te dni je njegov obstoj pod velikim vprašajem. Blagajna je prazna, tako da od 1. februarja zaposleni ne dobivajo več plač, poleg tega pa bo še težko zadostiti zahtevam ministrstva za prireditve, ki narekujejo, da morajo imeti stalna gledališča kar
150 prireditev. Nič se še ne ve, kako bo z zahtevo, da oblasti priznajo SSG status manjšinskega gledališča in naj gledajo na to problematiko skozi zorni kot posebne specifike. Zaenkrat je torej še vse ovito v meglo... Tržaško ozračje si seveda problema ne postavlja, čeprav gre za eno izmed treh najbolj reprezentativnih kulturnih ustanov v mestu (poleg Verdija in Rossettija). Kot da ne bi šlo za eksistenco ljudi in enega izmed pomembnih faktorjev v življenju tega mesta. Zakaj tako? O tem naj razglabljajo politiki ali celo sociologi in psihologi, mi lahko le ugotavljamo, da je ta ena izmed žalostnih resnic.
. Takih stvarnosti pa je še in še. Zato smo hoteli v tem zapisu opozoriti, da so razmere v prostoru, ki se oblači v svilo srednjeevropske duhovne razsežnosti, vse rej kot normalne. Seveda, raje bi pisali o ustvarjalnih dilemah in mejah, o cenzurah in avtocenzurah, o semantiki devalviranih besed. A tudi taki zapisi, ki imajo izrazito pragmatična obeležja, so potrebni, da se misel ne izogne goli realnosti. MAgtJ ČUK
2000 let
evropske civilizacije
»Sicer pa gre skoraj vsem nam, starim Evropejcem, zares slabo. Naš položaj je veliko preveč umeten in zapleten, naša prehrana in način življenja sta brez prave narave in naši družabni stiki brez resnične ljubezni in dobrohotnosti.«
To ni tarnanje sodobnega evropskega pesimista, temveč misel, ki jo je pred skoraj 160 leti, leta 1828, zapisal zvesti Goethejev tajnik J. P. Eckermann. Ostala je sploh edina misel, kar jih je nemški pesnik izrekel o Evropejcih. (Je očetu pojma »svetovna književnost« Evropa premalo obetala?).
Več je Goethejevih misli o Nemcih. Tako na primer v nekem pismu iz leta 1820: »Usoda Nemcev je pač, da se bodo dvignili kot predstavniki vseh državljanov sveta.«
Usoda se je izpolnila: Nemci so se dvignili, hoteli so postati predstavniki vsega sveta, sprožili so dve svetovni vojni, in če nič prej, se je najkasneje po obeh katastrofah uresničila Goethejeva trditev, da gre Evropejcem »zares slabo«, in da so razmere »preveč umetne in zapletene«. Kako naj bi bilo drugače?
Nemcem ostaja trpka misel, da so se - za nedoločen čas, morda za vedno - iz naroda protagonistov spremenili v narod statistov. Tako vsaj vidijo stvar nostalgiki. In še hujše je zanje in za ostale Evropejce spoznanje, da so v katastrofo pahnili ves kontinent, katerega položaj danes v mnogih pogledih spominja na položaj nekdanjih evropskih kolonij.
Evropejci po letu 1945 nimajo več v rokah svoje usode - o njej odločajo drugi.
Posnemanje in izvirnost
Neutemeljeno bi bilo govoriti o izključni krivdi enega od evropskih narodov, četudi se na njegovo ime v spominu milijonov še danes lepi kri. Nemci so se učili iz bogate evropske zgodovine, se temeljito naučili obrti, kako je treba vladati drugim, in izpopolnili vsa potrebna tehnična sredstva. Če odmislimo orožje in organizacijo, je v dvanajstih letih, ki so zapečatila usodo Evrope, Hitler pokazal prej veščino posnemanja kot izvirnosti. Navdih za parade in uniforme je lahko dobil pri Mussoliniju, za koncentracijska taborišča pri Angležih (in Stalinu), za kulturo totalitarne države pri srednjeveški inkviziciji, za holokavst, pobijanje narodov, pri Rimljanih... Italijanski fašisti so svoje imperialne cilje utemeljevali z geslom o dvatisočletni civilizaciji. (Ob tem so nemški pač morali skromno molčati). Kaj vse je bila ta civilizacija?
Vsakdo, ki ne verjame (več) v moč in poslanstvo enega naroda, ene države in enega vodje (kar je bilo zapovedano verjeti našim staršem), bi se moral podati na potovanje v dvatisočletno zgodovino evroske civilizacije. Ni dovolj, če o njej beremo, poslušamo, če jo gledamo na televizijskih zaslonih. Vsa čutila, kar jih imamo, ne zadoščajo, da bi jo doumeli in spoznali, zakaj je Evropa lahko toliko časa vladala svetu.
Vseeno je, kje^ začnemo to potovanje po krščanski Evropi, in tudi, kje ga končamo. Če človek živi na stičišču romanskega, germanskega in slovanskega dela kontinenta, je kronološko morda najbolj pregledno, če jo uberemo proti zahodu.
Včerajšnje žrtve - novi gospodarji
Mimo Redipuglie, ene od tolikih množičnih grobnic, naprej proti jugu, na Aeninski polotok. Mimo izbrisanih civilizacij, etruščanske na primer, ki je upala, da jo bodo ciklopska zidovja varovala pred sovražnimi Latinci. Niso. Kdove koliko je bilo pobitih starcev in otrok, posiljenih žensk, odpeljanih sužnjev pod ruševinami Cortone, Perugie, Orvieta ... Bolje se je godilo kristjanom, ki so se skrivali v Karakalinih katakombah v večnem mestu. Ne pa tistim, ki so jih za zabavo metali zverem v Koloseju. Takrat je etruščanska kultura, žrtev enega mnogih totalitarizmov, že tonila v pozabo.
A kristjani, včerajšnje žrtve, so se kmalu naučili veščin gospodarjev. Morda najbolje v Španiji. Katedrala v Salamanki: faraonska stavba, v kateri vzbuja turistom občutek tesnobe prostor, kjer je zasedala sveta inkvizicija, in ob njem pripravne jetniške celice. Zares krvava dežela -ni čudno, da je osvojila tolikšen del sveta. Pred pol stoletja so se Španci spet začeli pobijati med seboj. Danes državljanska vojna ne velja za priporočljivo temo pogovorov. Preveč je še živih, ki imajo slabo vest. Sprava bo, upajo mnogi, prišla sama po sebi.
Baskov španski problemi ne zanimajo. Ena od mnogih nerazumljivih evropskih usod je hotela, da so prišli v okvir države, ki je ne občutijo kot svoje. In ker majhne usoda najbolj tepe, jim je pripadla čast, da je njihova Guernica prišla v zgodovino kot mesto, v katerem so letalske bombe prvič padale na civilno prebivalstvo. Vojskovanje se je poslovilo od nekdanjih nenapisanih pravil.
Zveneča imena Evrope
Koliko je sploh vseh teh evropskih zatirancev - od Kataloncev, ki z zidnimi napisi po pirenejskih prelazih plašno izpovedujejo svojo pripadnost (»Sem catalans. Padem catald« - »Smo Katalonci. Govorimo katalonsko«), do francoskih Bretoncev in Okcitancev, britanskih Valiža-nov, Škotov in Ircev - vseh teh množic, ki so jih tolikokrat že poskušali pobijati, predrugačiti, prekrščevati, podjarmiti, ponižati ... Tako tudi Francija, »la grande nation«, domovina lažnih obetov revolucije, ki je govorila o svobodi, enakosti in bratstvu.
Koliko milijonov Evropejcev je umrlo na bojiščih, od Waterlooja do Verduna? Čudno, da premore Evropa toliko zvenečih imen bojišč - več kot katerikoli drug kontinent? Bojišč, morišč, uničevalnih taborišč, slavnih grmad in zažganih čarovnic, krivovercev, upornikov, oporečnikov, agentov, odpadnikov, partizanov, kulakov, banditov, esesovcev, pokopanih ob vojakih, vojakov, pokopanih ob civilistih. Nepravovernih znanstvenikov, kakršen je bil Galileo, in prekletih krivovercev, kakršen je bil Luter.
V zlati Pragi so se nasprotnikov reševali tako, da so jih metali skozi okno, ali pa tako, da so jih pred sodišči silili priznavati vse, kar jim je bilo zapovedano. Naprej po srednji Evropi, v prvo nacistično taborišče - Dachau. Niti ko so bili skupaj za bodečo žico, se pripadniki podjarmljenih evroskih narodov, če je verjeti pričevanjem, niso pretirano dobro razumeli. Naprej, v Buchemvald pri Weimarju, kjer je živel pesnik, ki je morda slutil usodo. Poljakom to taborišče ne zapušča globokega vtisa. Pravijo, da ni nič v primerjavi z Auschwitzem.
In v primerjavi z gulagi sovjetskega tipa? Arhivi še niso odprti, ljudje molčijo, in še mnogo let bo moralo miniti, preden si bodo Evropejci lahko - morda, morda - ogledovali tudi sovjetska taborišča. Angleži so poskrbeli, da od taborišč, v katerih so v Južni Afriki puščali umirati burske ženske in otroke, ni ostalo ničesar.
Miinchen? Pivnica, v kateri se je rojevala neka ideologija? Pozabljeno.
Spet na izhodišču potovanja, kjer se eni obmetavajo z Jasenovci in Rižarnami, drugi s fojbami, tretji z roškimi grobišči, četrti z Golim otokom ... Kjer so tisti, ki znajo en sam jezik, na to ponosni in terjajo to evropsko vrlino tudi od drugih (»tu se govori samo ...«) - kolikokrat že v evropski zgodovini!), drugi pa, ki znajo razen tega tudi misliti samo v enem jeziku, vrlino povzdigujejo na raven državotvorne ideologije.
Spet bi se, ko bi jim bilo le dano, radi obmetavali z bombami in granatami. Ničesar ne bi razumeli na potovanju v evropsko civilizacijo. Kvečejmu bi se morda še naučili kakšne nove tehnike komuniciranja na tem prekletem kontinentu.
VITKO KOGOJ
»Stari nacist je danes manj nevaren kot armada menežerjev...«
Pogovor z dramatikom Petrom Turrinijem
— V zadnjih letih vedno znova zasledimo v razpravah pojem Srednje Evrope, ki naj bi označeval željo po intenzivnejšem kulturnem sodelovanju v prostoru nekdanje Avstro-Ogrske monarhije. Kako ocenjujete tak koncept Srednje Evrope?
. » Mislim, da moramo razlikovati dve stvari. Če se srečujemo pisatelji, umetniki, misleči ljudje iz tega srednjeevropskega prostora; kjer danes najdemo tako kapitalistične kot socialistične države, da bi se pogovarjali o razlikah in stičiščih ter informirali drug drugega o kulturnem ustvarjanju in o razmerah, v katerih ustvarjajo, je to zame zelo lepa ideja. Povsem druga stvar pa je, če pride to govoričenje o Srednji Evropi z uradne strani. Temu načelno nasprotujem, ker s tem samo skušajo skriti zoprne vsakdanje posle pod duhovito, lepo zvenečo nadgradnjo. Vrhu tega so take ideje, če jih propagirajo uradni avstrijski zastopniki, večinoma samo post monarhistične sanje«.
— Kakšno pa je vaše stališče do projekta Alpe-Jadran, saj tudi tam poskušajo sodelovati preko meja -tako na kulturnem kot tudi na gospodarskem področju?
»Tu velja po mojem isto kot za koncept Srednje Evrope. Že dolgo mi je zoprno, da vedno znova konstruirajo lepe proslave preko meja, v lastni hiši pa imajo spredaj in zadaj popoln nered. Ne zaupam pobudam koroškega deželnega glavarja o postavljanju mostov, ko pa z lastno manjšino obupno ravna. Taki konstrukti tudi niso kaj prida vredni, če na Koroškem Italijane še vedno psujejo s »katzelmacherji«. Tako so skupne folklorne prireditve, pobratenja le lepa iluzija, saj manjkajo temeljni pogoji za pošteno srečavanje, obojestransko spoznavanje, priznavanje in spoštovanje. Ideja Alpe-Jadran v svojem bistvu ni zgrešena, toda v svoji praksi trenutno nepoštena, ker svoje lastne hiše nikoli niso uredili.«
— Toda, ali ne bi mogli s takimi prireditvami, ki povezujejo narode, poskusiti vplivati na prebivalstvo prav v tej smeri?
»To privede samo do navidezno liberalnega izpovedovanja, do nedeljskega pridigarstva. Ob določenih praznikih se pobratijo in »spoznavajo«, medtem ko doma neprenehoma negujejo dalje stare predsodke in reakcionarno vsakdanjo politiko.«
— Literatura je ena izmed možnosti premoščanja meje, če je seveda drugemu dostopna...
»Prva meja, ob kateri se znajde literatura, ni jezikovno-nacionalne narave, temveč je meja v srcih in mišljenju mnogih ljudi. V medijski družbi narašča hitro in površno informiranje ter elektronski impulzi. V taki družbi publicirajo literaturo samo še v nepomembnih nakladah. Tam ni prva meja lastni jezik, temveč je meja znotraj lastne družbe. Vprašljivo je, koliko ljudi literarno besedilo še sploh zanima, koliko ljudi literaturo še sploh občuti kot odgovor na svojo realnost. Ona je najbolj lokalni osnutek življenja. Literatura, ki išče svoje probleme v svetu nasploh, in ki hoče biti takoj svetovna literatura, je obsojena na propad.«
— Literarni kritiki najbrž ne bodo povsem vašega mnenja.
»Bolezen germanistov. Danes se moramo soočati z dejstvom, da živimo v svetu, v katerem regionalno, lokalno, provincialno vedno bolj uničujejo. Približujemo se genocidu estetike. Kraji tega sveta si postajajo vse podobnejši, eno predmestje postaja podobno drugemu, eno letališče drugemu. Literati razpravljajo o prekoračenju mej, tistih mej, ki pa jih je industrijska družba že množično zbrisala, da bi iztržila čim večje dobičke. Intelektualci in pisatelji smo včasih zelo naivni v naših pogledih na svet.«
— Torej so manjšine, ki poudarjajo svojo nacionalnost, zadnji partizani, ki se borijo proti tej kulturni enolončnici?
»Nedvomno. Danes me tudi reakcionarni narodnjaki ne motijo več tako močno. Mislim, da je reakcionarni stari nacist, ki se potepa po Ulrichsbergu, manj nevaren, kot ta moderna armada marketing-me-nežerjev, ki spreminjajo Koroško v zahodnonemški turistični raj. Na koncu bodo narodnjaškega heimat-dinstovca tudi degradirali v pokrajinskega vrtnarja.« t
— Toda takšen se sam ponuja kot sredstvo za cilje drugih?
»Seveda, toda kot historična nevarnost je šele na drugem mestu. Želja po dobičku izničuje meje in ti, ki se bojijo za dobiček, se vedno poslužujejo nacionalistov, hkrati pa jih neverjetno zaničujejo. Kar doživljamo, je sodobni fašizem, v katerem postopoma postaja vse mišljenje, čutenje, ravnanje "enako", in tako izmenljivo.«
— To goljufijo podpira najbrž še jezik politikov, ki ga je le težko razkrinkati kot elitnega, saj "se dela" tako "ljudskega"...
»Tudi politiki so prevzeli načelo reklame. Politični jezik sicer postaja vse prožnejši in prilagodljivejši, zato pa je politična praksa vse bolj okostenela. Danes tudi časopisni referent združenja industrialcev javno govori o ubogih delavcih, čeprav temu združenju ni nihče bolj deseta briga, kot prav delavec.«
— Pri zadnjih državnozborskih volitvah sem opazila, da mnogi umetniki, ki so doslej podpirali to ali ono stranko, tega tokrat niso storili. Med temi molčečimi ste bili tudi vi. Bi iz tega lahko sklepali, da naše stranke niso več zmožne verodostojno povezovati "nujne prakse" z vizijo boljše bodočnosti?
»Osebno se sicer vedno znova javljam k besedi, res pa je, da se nisem več zavzel za nobeno osebnost, za stranko se tako nisem nikoli. Kreisky je bil zame še nosilec neke vizije (pa čeprav je bila njegova vsakdanja politika včasih preveč pragmatična). To pri politikih, ki so trenutno na oblasti, pogrešam. Važna pa je zame druga stvar, o kateri smo že govorili. V izjavi nove vlade je zapisano za vsakogar vse - kot v sampostrežni-ci. To ni več politika, temveč reklama. Hkrati pa si je nova koalicija postavila nalogo, da pripravi stanje, v katerem določenega števila ljudi ne bo izločila samo gospodarsko, temveč tudi duševno. Da lahko 80 odstotkov ljudi gospodarsko preživi, morajo ostale odriniti. Da odpravijo sočutje z izobraženci, ki je danes med prebivalstvom še prisotno, govorijo o preobrazbi, socialni mreži, izboljšanju strukture. Proti politiki, ki si je postavila nalogo, da na račun delavcev sanira državo, se moram samo še boriti. Tu ni več nobenih simpatij, saj je tudi za umetnike minil čas liberalnosti. Pri saniranju politiki ih njihovi hlapci nočejo, da bi jih kdo motil - in mi motimo.«
— Je danes res že mogoče izhajati iz tega, da bodo izobčenci sprejeli to svoje izobčenje brez ugovora? Ali nima vsak človek poleg zgodovine prilagajanja tudi zgodovino upora?
»Isti človek je v veliki meri zmožen prilagoditi se svetu - takšnemu kot pač je - prav tako pa se mu tudi upreti. V tem se kuje bodočnost, in to daje upanje. Tako je. Nekega dne ima tudi najbolj prilagodljiv, potrpežljiv človek dovolj. Tudi obljube politikov potem niso več verodostojne.«
HELENA VERDEL
Iskati poti iz gluhe lože
Ne morem tajiti določene nelagodnosti ob temi srečanja, ker imam kot Korošica premalo distance do takih in podobnih problemov.
Ko razčlenjujem implicirane razsežnosti tematike, se sučem okoli starih, doslej nerešenih kulturnopolitičnih vprašanj, obenem pa se dotikam prostorov, s katerimi se mora avtor dnevno spoprijemati. To so nevarni obmejni pasovi, lebdeče, naelektrene meje konvencionalnosti, razuma, misli, jezika, biti itd.
Tema je dvorezna. Tudi če upoštevam raznorazne pristope avtorjev do nje. Da omenim samo dva, obremenjeni in prizadeti pristop ter lahkotni, igrivo nonša-lantni pristop. Kje vidim svoja izhodišča, sem že nakazala, četudi bi se najraje predajala imaginarnim mejam ter konec koncev spoznala, da meje v resnici sploh ne obstajajo.
Morda zveni antagonistično, ker se zastavlja vprašanje mej v času obče in svet zavzemajoče medijske komunikacije, v času stalnega in do neke mere širokega pretoka informacij. Verjetno pa tudi ne, ker je vsakemu jasno, da je ta svet poln antagonizmov.
Kljub temu in posebno zaradi tega je treba nanovo postavljati vprašanja oblasti, majhnosti, kulturnega in duševnega kolonializma, ki se je v teku časa civiliziral, nanovo je treba premlevati vprašanja nasilja, identitete majhnih narodov, iskati možnosti uresničevanja v majhnih, za širšo javnost nepomembnih kulturnih prostorih, je treba iskati poti iz izolacije in gluhe lože.
A kaj počenjajo avtorji v teh prostorih? Jih izpopolnjujejo, se njihova svoboda besede in misli meri po državnih razsežnostih in pomenu države v svetu? Kdor se nima namena pretvarjati, ve, da je tako. Vedno so
majhni narodi govorili o medsebojnem razumevanju, toleranci. Veliki narodi pogostokrat ne kažejo zanimanja za tako marginalna hotenja, saj skorajda nikoli ne sprožijo podobnih diskusij. Očitno pa sprejemajo argumente ogroženih skupin in svoja nasilja argumentirajo s strahom pred samozavedanjem majhnega. V imenu tega strahu so počenjali in še počenjajo strahotne stvari, o katerih govorimo s tradicionalno grozo.
In avtorji, ki s svojo ujetostjo v prostoru ponavljajo taka stanja, a so že zaradi svojega položaja v družbi in zaradi literature same prisiljeni, da prekoračijo duhovne in politične meje in se izpostavijo državnim in kulturnim shizofrenijam, če že drugega ne, da so vsaj glasniki pozitivnih vizij človeštva?
Treba je nanovo razčistiti pojme, stališča, kulturnopolitične razmere, iz katerih izhajamo. Tako, kot bi morala biti skrb kulturne politike, da s prevodi odpira nove kulturne in jezikovne prostore, da skrbi za kulturno komunikacijo, tako si mora biti tudi avtor na jasnem o mejah svojega delovanja, svoje vizije obče sreče, o mejah literature. Na papirju vsekakor ne bom mogla razrešiti zapleta in ugladiti antagonizmov. Zdi se mi pa potrebno, da vprašanje meje na srečanju v Portorožu ne izzove samo retorične želje po premostitvi meje, po skupnem in medsebojnem oplajanju in povezovanju ter po zanimivih obmejnih kulturnih in drugačnih zvarkih. Saj želja, ki samo sebe ponavlja, kmalu pozabi, da se je rodila iz potrebe po uresničevanju.
Morda, morda se tem mejam celo oddaljimo in od daleč gledamo na razmejene prostore, morda se nam zdi navsezadnje vse, kar vidimo, ljubko in očarljivo.
MAJA HADERLAP
»Tuje ne plaši in ne odbija...«
Očarljivost
različnega
Več načinov je, kako biti pisatelj ob meji. Meje kot zemljepisna črta, kjer se srečujeta—in včasih spopadata — dve kulturi, dva jezika, dve civilizaciji, dva življenjska svetova, včasih pa tudi različna politična sistema, je gotovo vredna izredne človeške pozornosti. Je območje, na katerem je vse bolj živo, izredno, očarljivo. Biti pisatelj ob meji je lahko srečen položaj, ki vzpodbuja in rojeva vtise in vplive, katerih si pisatelji, živeči v enoznačni kulturi brez dialektičnih nasprotij, ne zmorejo niti bežno predstavljati. Seveda pa je meja za tistega, ki jo živi in opisuje, lahko tudi izvor drame. Včasih meja namreč ne deli zgolj območja. Včasih gre čez srce in dušo pisatelja in počuti se razdeljen med dve kulturi, med dve etniji. Pisatelj tako občuti dramatičnost meje, jo uteleša, zaznava notranjo razcepljenost zaradi dveh duš (ali ene razdvojene), skorajda trpi nekakšno shizofrenijo kulture in čustev. Tako se je ponekdaj dogajalo v Italiji in Jugoslaviji znanemu piste-Iju Fulviu Tomizzi. Tomizza je obenem Italijan in Slovan, predstavnik dvojnosti in razdvojenosti kultur območij na obeh straneh meje, na katerih še vedno živi.
Druga zvrst pisatelja ob meji je pisatelj—nacionalist. Meja lahko včasih namreč tudi okrepi nesrečna nagnjenja in navade človeka, njegovo skrito nestrpnost,ki bi tudi ostala skrita, če ne bi našla plodnih tal v položaju ob meji. Tudi v tem primeru pa meja razkriva, obelodani globoka psihološka nagnjenja posameznika.
Je pa še tretje vrste pisateljev ob meji, med katere se sam prištevam. To so tisti, ki pripadajo dobro opredeljeni kulturi, ki ne dvomijo o svoji narodnosti in pripadnosti in izvoru. Toda prav zato, ker živijo ob meji, občutijo očarljivost in odmevnost tistega, kar živi poleg njih, na drugi strani meje. V vseh mojih knjigah je čutiti znamenje, čeprav včasih le bežno, vpliva slovenskega sveta. Name je vedno vplivalo dejstvo, da se že nekaj deset kilometrov od mojega mesta začenjajo govoriti slovanski jeziki, ki segajo čez dobršen del Evrope v Azijo — vse do Vladivostoka. Iz tega dejstva izvirajo dve od mojih najlepših in najbolj znanih knjig La conchiglia di Anataj( Anatajeva školjka) in L'ar-mata dei fiumi perduti( Armada izgubljenih rek); deli, v katerih skupaj nastopajo Rusi in Furlani, pomešani s čudnimi in nepredvidljivimi potmi zgodovine.
CARLO SGORLON
Brez mej bom ne-jaz
Brez meje ne bi mogel živeti. Mejejjmogočajo življenje. Si predstavljate, kako bi bilo, če bi se čez vso zemljo uveljavila ena in ista politična uprava, en in isti družbeni sistem? Takrat ne bi bilo mej... In da ne bi bilo mej... In da ne bi bilo različnih barv človeške kože, ne toliko bogov in svetih knjig, tolikerih jezikov in okusov za lepe in dobre? Razločkov, ki jih skušajo ljudje uveljavljati drug nasproti drugemu.
In če bi se človek ne ločil od drugega z enkratno zgradbo svojega telesa in z enkratno usodo? Da bi ga njegova koža ne omejevala več od ostale družbe in od predmetnega sveta. Bili bi, brez kože, brezoblična celična snov, razlivali bi se naključno in natekali v kake kotanje in od tam naprej - bili povsod vse in nikjer nič.
Sem za kožo, sem za razlike, sem za meje, tudi če bi jih moral s kredo sproti risati. Rad bi, da bi si jih zbrane in zagnane risali tudi vsi drugi in da bi vsi vsakemu priznali pravico do lastnih črt.
Čast in slava vsem mejam sveta! Edino določilo vsega živega so in vsi bi se jih morali oklepati in vsevprek spoštovati, ljubiti. Postaviti torej meji spomenik, oltar!
Meje briše in uničuje samo hudobija s’ svojim egoizmom, ki noče videti kraja svoji moči. Meje briše vesoljna noč, ko zravnava vse s črnim plaščem svoje nespameti. Briše jih neznanski čas, ki nas hoče zmleti spet v prasnov in antiduh.
Brez mej bom ne-jaz
MARKO KRAVOS
Meje v ljudeh
Ob meji sem se rodil, doraščal sem ob njej. Meje zame nimajo nič metafizičnega, meni so postale vsakodnevno fizično - mejno - doživetje.
Meje niso samo zunaj v pokrajini, meje so v človeku, v vsakomur. Meja človeka zasvoji, oblast izvaja nad njim, njen postane. Obmejni položaj ne pomeni omejenosti. Grebeni gora, potoki in reke niso samo ločnice, marveč tudi stičišča. Meja, vidna ali namišljena, s krvjo zapisana ali zarisana na zemljevidu, cepi osebo, njegovo zavest, na dve polovici, ki težita vsaka v svojo smer.
Peter Handke opisuje v Die Wie-derholung (Ponovitev) junaka Filipa Kobala takole:» Razkoračen stoji nad mejno črto, z eno nogo tostran, z drugo onstran. Andrej Kokot je nas, čudne dvoživke, v pesmi primerjal z živimi mostovi, po katerih hodijo ljudje in se je bati, da nas ne bi pohodili, ko jim služimo kot brvi nad potoki, vrvi nad brezni, ko jim pomagamo prekoračiti meje.«
Bivanje ob meji je nevarno in napeto. Obmejna bitja niso ne tič ne miš, ne krop ne voda. Nekaj vmes, nekaj od vsega, vodik in kisik, redka, protislovna mešanica.
Meji ni uiti, tudi z besedo ne, s seboj jo nosi vsakdo, vsakdo ima svoje meje, preko katerih bi rad in ne more. A meje niso nespremenljive, ne mislim na politične in gospodarske meje, ampak na duhovne, ki so nekakšne nadmeje. O njih je treba razpravljati, njih je mogoče in treba predstavljati. Meje oplajajo. Ovire izzivajo. Ze od nekdaj.
Pisanje je bitka z nemogočim, poseljevanje niča, širjenje meja. Srečanje obmejnih in neobmejnih bitij zbriše meje za nekaj časa, eni se nalezejo shizofrenije in jo drugim malo olajšajo, shizofrenijo hkratnega bivanja na obeh straneh meje. Samota je praoblika samote. Srečanje je začetek nenesreče.
FABJAN HAFNER
Andante
affettuoso
Nič ni bolj žalostnega kot če vidimo kulturne ljudi, kako plamenijo v nacionalističnih čustvih, izključujočih stvari, dejstva in ljudi, ki ne pripadajo njihovemu narodu. In toplo postane človeku pri srcu, kadar različnost jezika in narodnosti srečno preseže ponujena roka in volja po spoznavanju - volja, da človek občuti bratstvo, izhajajoče iz skupne
človeške usode. S tem pa je že povedano, kako zelo cenimo pobudo, namenjeno zbiranju pisateljev različnega porekla v okviru Mednarodnih srečanj pisateljev ob meji, ki se zdaj srečno odvijajo že drugo leto zapored.
Odprimo oči in v vseh človeških dejavnostih, od tehnologije do ekonomije, prispevajmo svoj delež prizadevanju, da bi bile presežene vsakršne meje, in da bi nujno sodelovanje steklo prek vsakršnih državnih razmejitev. Vsakdo, ki se ukvarja s kulturo, čuti odpor do ekskluzivizrpov in - če ljubi svoj narod in svojo deželo - daruje sebi in svojim najbližnjim vse, kar najlepšega počnejo ljudje drugih dežel. Tako meja izgubi vsakršen pomen kot ovira; postane stičišče in ne bojišče. Postane to, kar želijo ljudje, vredni svojega imena,- ljudje, ki tako ravnajo v praktičnem življenju, ne da bi čakali na uradne privolitve. Zato ni neprijetno, če zdaj že v vsej Evropi in v vsem svetu lahko slišimo pozdrav »ciao« (to pa smo zvedeli v neki japonski televizijski oddaji!) - pozdrav, ki ga v letih pred vojno ni bilo moč pogosto slišati niti v Toskani.
Zato naj bo dobrodošlo to Srečanje mednarodnega spoznavanja in prijateljstva. Želimo mu, naj bo tako uspešno, kot to univerzalno velja za glasbo. Vsi poznajo pomen besed »appassionato« in »allegro«. Naj Srečanje označuje najmanj »andante affettuoso«.
EROS SEOUI
Planetarna
kultura
Pojem planetarne kulture nosi v sebi nevarnost uniformizacije (ponekod predstavljene kot amerikanizacije), a ta nevarnost, po vsem sodeč, ni večja, kot je nevarnost samozadostnosti posamičnih kultur (literatur), njihove nepripravljenosti, da se odprejo in komunicirajo. Soočajoč se z legitimnimi odpori do asimilacije ali pa kulturne dominacije močnih nad šibkejšimi, razvitih nad manj razvitimi, se misel našega časa sklicuje na pravico do različnosti in na načelo pluralizma. Razmišljajoč o možnem sodelovanju kultur in alternativi kulturnih sintez v naši dobi, povzema antropolog Claude Levi-Strauss svoje misli v napoved, da »svetovna civilizacija ne bi mogla biti ničesar drugega kot koalicija na svetovni ravni - koalicija kultur, ki ohranjajo svojo izvirnost«.
Spoznanja, ki se stekajo iz različnih oblik akulturacije, proučevanih po novih in vse raznovrstnejših metodologijah, iz izkušenj pluralnih in
večnacionalnih kulturnih sklopov z manjšo ali večjo stopnjo notranje povezanosti, zanikujejo tradicionalne predstave o posebnostih in samobitnostih, o eni ali enotni nacionalni kulturi in književnosti. V novejšem času smo priče dejstvu, da na temeljih skupne nacionalne tradicije nastajajo različni sodobni izrazi: kulturni, umetniški, književni. V Evropi imamo nekaj takšnih primerov, boljših in slabših: dve nemški državi in njihovi kulturi danes; etnično in kulturno razdeljenost Madžarov, ki razen na samem Madžarskem živijo še v treh sosednih državah ali domovinah; Romunov (v Jugoslaviji in Moldaviji); naših Makedoncev, ki jim dve sosedni državi ne priznavata ne statusa manjšine ne jezika (celo nova socialistična vlada v Grčiji ravna tako); pa Albancev na Kosovu, v Makedoniji in v sami Albaniji itd. (V zvezi s tem recimo, da nismo dovolj razmišljali - nikjer v Evropi, verjetno tudi nikjer drugje v svetu - o tem, kakšne vezi med matično kulturo in kulturo druge domovine so najnaravnejše in najbolj stimulativnem tem odnosom so povezane nekatere posebne težave v konfrontacijah, ki so se odrazile v naši deželi, na Kosovu, in ki jih v tem kontekstu ne želim zamolčati.
Nadaljujmo s primeri. Dve južnoslovanski manjšini živita v Avstriji: gradiščanski Hrvati in koroški Slovenci. Slovenci živijo tudi v severovzhodni Italiji. (To razcepljenost posebej prizadeva slovensko narodnostno občutljivost). Podobne situacije najdemo v raznih delih sveta: tako v Aziji obstajata po dve, med seboj zelo različni, kitajski in korejski - do nedavnega pa tudi vietnamski - kulturi in književnosti. Obstajajo tudi različne nacionalne emigracije (poljska, kitajska, jugoslovanske; omenimo naj še latinskoameriške begunce po svetu, sovjetske oporečnike itd.).
Vsi ti pojavi, ki imajo povečini nenaravne vzroke in neugodne posledice, nas navajajo k ponovni proučitvi uveljavljenih pojmov o enotni nacionalni kulturi in njenem odnosu do države-nacije. Giinter Grass vidi na primer možnost ohranitve enotnosti nemške nacije in nacionalne kulture v dveh različnih državah pod pogojem, da bosta hkrati zavržena »nacionalizem in ideja o eni državi«. Težko je tudi reči, v kolikšni meri je alternativa, ki jo je nemški kulturi nakazal H.M.Enzensber-ger, uresničljiva v razmerah na našem kontinentu, sploh na planetu: »Doživeli smo veliko gibanje od nacionalne proti internacionalni kulturi, tako da danes sploh nimamo desničarske kulture.« Treba je, zlasti v manj razvitih deželah, računati z odporom konzervativne ali pa dogmatske tradicije.
PREDRAG MATVEJEVIČ
Mejač
Najboljše, kar je porodila meja, je mejač (nem. »Grenzganger«: človek, ki prehaja čez mejo, op.prev.). Mejač ne prehaja čez mejo, da bi se na drugi strani naselil, se udomačil in zadovoljil, temveč zato, da se vrača in spet odpravlja čeznjo, kajti nemiren človek je, ki ga žene radovednost do drugega, še nedomačega. Mejač je sumljiv duhovnim graničarjem vseh meja in režimov, kajti vedno ima pri sebi tihotapsko blago, in najsi pusti onstran meje še toliko stvari, se vendar vrača čez mejo bogatejši, kot je bil, ko se je odpravljal na pot. Je izvidnik tujega, in prav zato se onstran meje raje izogiba tistemu, kar je ravnokar pustil za seboj. Nič mu ni bolj tuje kot želja, da naj bi bilo povsod po možnosti enako in da nikjer več ne bi bilo mogoče odkrivati tujega in to pretapljati v svoje. Odpravo meja si predstavlja kot svobodno izmenjavo misli in ne blaga, in če sliši kšeftarje, komercialne profitar-je in duhovne bankroterje, kako se navdušujejo nad preseganjem meja, ve, da ne govorijo o njegovi stvari, temveč da se pogajajo njej v škodo. Mejač ima pogled tujca, ki mu onstran meje ni vse domače in ki zato še marsikaj opazi,- toda po drugi strani je vendarle že dovolj informiran, da ga tuje ne plaši in odbija, še preden se je natančneje razgledal. Sicer pa mejača v evropski kulturi sploh ni bilo najti tako redko, kot bi sklepali po mnogih mejnih stražnikih, ki se domišljavo mečejo v pozo svoje moči in smešnosti. Današnji mejač se počuti negotovega, saj včasih trpi za gotovo napačnim občutkom, da imajo onstran meje opravka z ravno takšno preproščino kot tostran nje,- ampak potem mejač le sklene, da bo raje spet pozorneje gledal okoli sebe in za vznemirljivimi stvarmi, kot da bi se melanholično izgubljal v takšnih mračnih teorijah.
KARL—MARKUŠ GAUSS
Dialog
brez
alternative
Sodbe o pobudi Skupnosti Italijanov in sonarodnjakov s slovenske obale nasploh, ki so svoje »Srečanje pisateljev ob meji« — čeprav šele drugo po vrsti — umestili kot dogodek visoke kulturne ravni? Menim, da imajo zamisel in njeni smotri vse možnosti in pogoje za prestop v živo in delujočo stvarnost.
Dva dejavnika sta odločilna za uspeh srečanja, da bo preseglo prostorsko in časovno uokvirjenost dogajanja in se uveljavilo kot predlog kulturne strategije, v katero bo vkljuičen najreprezentativnejši del inteligence narodov, ki so sestavni del zapletene družbene stvarnosti gornjega Jadrana in vzhodnih Alp. Prvi je samozavedanje vsakega naroda (kot sestavnega dela te stvarnosti) o lastni, a avtentični vlogi v njej; drugi dejavnik predstavlja pripravljenost načrtovanja takšnega doslednega skupnega scenarija, usmerjenega v tretje tisočletje, ki bo iz tradicije in zgodovinskih podukov črpal možnosti sedanjosti, ob tem pa zavračal ideološke usedline in nesporazume neumljivega obdobja.
Opažam, da portoroško srečanje ponuja v razpravo prav nekatera zgoraj omenjena vprašanja, da so portoroški dnevi v celoti obrnjeni prav v to smer. Videli bomo seveda, kako bo razprava potekala. Vsekakor — vsaj po mojem mnenju — v tem trenutku ni prave alternative širokemu, pogumnemu in kritičnemu dialogu. Vztrajanje na lokalnih omejenostih, uporaba kategorizacije (še huje — lepljenje etiket), značilne za prejšnja stoletja, na drugi strani pa podložništvo kulture in ustvarjalnosti hegemonizirajočim doktrinam — vse to je ne le znamenje zaostajanja, temveč celo idejnega razkroja. S tem želim reči, da nisem pripravljen biti izčrpujoče bitke v ozadju problemov, tratiti moči za prerekanje o obrobnih vprašanjih — torej za populistično in turistično—folklorno vizijo kulture, ki je konec koncev žalitev zdrave pameti današnjega časa in naših ljudi, katerih bogastvo jezikov je znamenje duhovnega bogastva. In kdor to bere, naj ne misli, da pri tem pretiravam. Dobro poznam kontekst našega položaja, njegove težave in možnosti.
ALESSANDRO DAMIANI
filmi na tv zaslonu
kinoatcljc
VRATARJEV STRAH PRI ENAJSTMETROVKI — Die Angst des Tormans beim Elfmeter — Prima del calcio di rigore, ZRN-Avstrija 1971.
Režija: Wim Wenders. Igrajo: Arthur Brauss, Kai Fis-her, Erika Pluhar, Libgart Schwarz.
Nocoj, ob 22.10, na RTV Ljubljana.
Z Wendersovim filmom, posnetim po istoimenski uspešnici Petra Handkeja, postane sugestivna detektivka metafora o nesmislu človekovega delovanja. Kot so vratarjevi gibi pred vrati pri enajstmetrovki odveč, saj ni on akter v dogajanju, tako je odvečen v življenju človekov beg, kajti človek nima pred čim bežati: obdaja ga le predmetna stvarnost, ki pogojuje njegova dejanja, tej pa se ne more izogniti. Zato se vratar, ki ga je sodnik med nogometno tekmo izključil, z begom pred tem doživetjem zapleta v vedno večje težave, do pretepa in uboja.
VVenders izrazito poudarja človekovo nemoč z uporabo irealnih barv in s pogostimi zatemnitvami. Odlična je montaža, ki v hitrem, skoraj paroksističnem tonu prikaže odnos obsedenega protagonista do realnosti in s tem povzema realistični stil Handkejevega romana.
IL GATTOPARDO, Italija 1963
Režija: Luchino Visconti. Igrajo: Burt Lancaster, Alain Delon, Claudia Cardinale.
V	nedeljo, 22. februarja, ob 15.55, na RAI 3.
OSSESSIONE — Obesdenost, Italija 1943
Režija: Luchino Visconti. Igrajo: Clara Calamai, Mas-simo Girotti, Juan De Landa.
V	sredo, 25. februarja, ob 20.30, RAI 3.
BELLISSIMA — Lepotica, Italija 1951.
Režija: Luchino Visconti. Igrajo: Anna Magnani, Wal-ter Chiari, Tina Apicella.
V	četrtek, 26. februarja, ob 20.30, RAI 3.
Anna Magnani v filmu Beliissima
Z mogočno fresko o socialnih in političnih spremembah v Siciliji po kritičnem letu 1868 (za film je režiser dobil zlato palmo na festivalu v Cannesu leta 1963) se pričenja niz osmih Viscontijevih filmov, ki ga bo v dveh tednih predvajala tretja televizijska mreža.
Filmska priredba romana Giuseppeja Tomasija iz Lampe-duse (izšel je leta 1958, torej le pet let prej) se dosledno drži predloge in v celoti ohranja kritiko političnega prilagajanja vodilnega kadra novim razmeram, ne da bi pri tem izgubila na zanimivosti. Vrh doseže v sekvencah s plesne prireditve, ko bogata in bleščeča scenografija uokvirja drobne psihološke podatke o kontrastu med aristokracijo in slutnjo smrti protagonista princa Saline.
V	sredo bo na sporedu Viscontijev prvenec Ossessione, s katerim je milanski režiser obračunal z osladnimi filmskimi melodramami iz časa fašističnega režima in krenilna pot neorealizma.
Naslednjega dne nam tretja mreža ponuja satirično melodramo o kinematografskih mitih - Beliissima. Zdaj v grotesknih, zdaj v patetičnih tonih Visconti opisuje prizadevanja vztrajne matere (sijajne Anne Magnani), ki bi rada po vsej sili napravila iz hčerkice zvezdnico.
VIA DEI POMPIERI 25 — Tuzolto utca 25 — Gasilska ulica, št. 25, Madžarska 1973.
Režija: Istvan Szabo. Igrajo: Rita Bekeš, Lucyna Win-nicka, Peter Mtiller, Andras Balini.
V	torek, 24. februarja, ob 20.30, na TV Koper.
Po režiserjevi izjavi film sloni na osebnih življenskih doživetjih, saj je stavba v Gasilski ulici Szabov otroški dom. Zgodba se odvija v stari mestni četrti v Budimpešti, kjer dotrajane stavbe drugo za drugo podirajo. Taka usoda bo doletela tudi stavbo v Gasilski ulici. V topli poletni noči njeni stanovalci ne morejo spati zaradi vročine, pa tudi zaradi spominov, neizrečenih in neuresničenih želja, ki jih venomer silijo v sanjarjenje o preteklosti in bodočnosti. V tej poslednji noči zaživijo življenske zgodbe starega urarja, šivilje, vratarice, gospe Gaskoy, mladega Andrisa in njegove nepotešene matere.
Szabo je z rahločutnim prikazovanjem spominov v raznih stanovalcev ustvaril koralen zapis, ki presega opisovanje hišne skupnosti same in se prelevi v metaforo o celem narodu in njegovem pomnjenju. Film je prejel grand prix na festivalu v Lokarnu leta 1974.
IL VERDETTO — The Verdict — Razsodba, ZDA 1982.
Režija: Sidney Lumet. Igrajo: Paul Newman, Charlotte Rampling, James Mason.
V	torek, 24. februarja, ob 20.30, RAI 2.
V	začetku predvsem režiser gledaliških del in njihovih filmskih priredb, nato pa dosleden zagovornik demokratičnih principov, se Sidney Lumet v filmih rad odloča za družbenokritične tematike.
Petdesetletnega odvetnika Galvina po dolgoletni uspešni karieri obtožijo, da se je dal podkupiti. Moralno strt se zapije. Le težak sodniški primer mu bo dal moč, da se izvleče iz svoje apatije in si ponovno pridobi nekdanjo zavest.
Lumet se mojstrsko odreče banalnim iskanjem fabulativnih napetosti in osredotoči svojo pozornost na psihološko poglabljanje človeške in moralne plati protagonista. Galvina res pretresljivo pooseblja Paul Newman, ki je v tem filmu ustvaril enega svojih najprepričljivejših likov.
IL FALCONE — Banovfč Strahinja, Jugoslavija 1981.
Režija: Vratoslav Mimica. Igrajo: Franco Nero, Dragan Nikolič, Sanja Vejnovič.
V	četrtek, 26. februarja, ob 22.25, na RETE 4.
Pradavni, že mitski spopad med Dobrim in Zlim se iz ljudske pesmi prelije v sugestivnem Mimičevem filmskem prikazu v humanistično misel o vrednosti individualne človeškosti.
Strahinja je skromen srbski fevdalec iz 14. stoletja, poročen s hčerko bogatega plemiča. Ko se nekega dne slučajno mudi na lovu, mu turški razbojnik napade grad, upleni imetje in ugrabi ženo. Strahinja išče pomoč pri tastu in svakih, naposled pa se sam loti zaledovanja sovražnika. Dvoboji, pobegi in zasledovanja se vrstijo do končne zmage človečnosti nad logiko maščevalne pravice močnejšega, kar pa pomeni za Strahinjo izgubo družbenega statusa.
Pripravlja: Boris Devetak
Nove plošče
HIRAM BULL0CK - FR0M ALL SIDES	LP
Mnogi se bodo vprašali, kdo je ta neznanec in od kod se oglaša. Kdor je poslušal in gledal orekester legendarnega Gila Evansa, bi se moral spomniti na fender-kitarista Mirama Bullocka, ki že vrsto let sodeluje v Evansovem ansamblu.
Končno se je Bullock odločil za samostojni album, ki ni povsem originalen, naj zajema sloge različnih znanih avtorjev, pevcev in glasbenikov, od Hendrixa do Davisa in še do Sinatre, torej kot govori naslov sam From Ali Sides - z vseh strani.
Moramo pa povedati, da je znal Bullock na podlagi večletnih izkušenj mojstrsko spojiti tradicijo afroameriške glasbe z modernejšo, v kateri je glavni protagonist fender-kitara.
Seveda je iskal pomoči pri svojih prijateljih in tako je pri snemanju sodelovalo več znanih imen jazzovskega ambienta: David Sanborn,
Michael Brecker, nato še Delmar Brown, Pastoriusov prijatelj in sodelavec^ ter leader ansambla Bus-hrock. Čeprav album From Ali Sides ni med najoriginalnejšimi, je kljub temu na zelo visoki kvalitetni
Z nagradami sodelujejo:
® Sr™
Glasovnica za Vročih 10
ravni, predvsem zaradi dobrih aranžmajev in seveda po zaslugi Bullocka in sodelavcev, ki so v tej stroki neutrudni profesionalci. Uspeh je bil torej neizbežen.
Pesmi albuma so: VJindovj Shop-pin, Until I Do, Hark! The Herald Angels, Really Wish 1 Could Love You, Say Goodnight Grade, Funky Broadway, Mad Dog Daze, Cactus, When The Passion Is PIayed.
Ime in priimek:............................................................
Naslov:....................................................................
Glasujem za:...............................................................
Moj predlog:...............................................................
Bralci Primorskega dnevnika ali Primorskih novic na Tržaškem in Goriškem naj pošljejo glasovnice na naslov: Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst; bralci obeh časopisov v Sloveniji pa na naslov: Primorske novice, OF 12, 66000 Koper. Vsi naj pripišejo oznako »Vročih 10«.
današnji televizijski in radijski spovedi
f RAI1	^
7.20	Rubrika: Uno Mattina
9.35	Nanizanka: Storie della prateria
10.30	Rubrika o gospodarstvu 10.50 Aktualnosti: Okrog nas
11.30	Nanizanka: I magnifici sei
12.05	Variete: Pronto... chi gioca?
13.30	Dnevnik
14.00	Pronto... chi gioca? (2. del)
14.15	Glasbena oddaja: Discoring
15.00	Aktualnosti: Primissima
15.30	Zabavna oddaja: Pista!
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Pista! (2. del)
18.30	Filmska oddaja: Laurel & Hardy - glavi brez pameti
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Film: II fantasma del pirata Bar-banera (kom., 1967, r. Robert Ste-venson, i. Peter Ustinov, Dean Jones, Suzanne Pleshette), nato risanka II clown della giungla
22.20	Nanizanka: La medicina giusta
22.45	Dnevnik
22.55	Dnevnik. Posebna oddaja
23.55	Dnevnik - zadnje vesti
0.10 Boks: Galici-Giappone (ital. prvenstvo v welter kategoriji)
4^ RAI 2	n
11.15	Dokumentarec: Človek in narava - Park v Toskani
11.30	Rubrika: Cordialmente
13.00	Dnevnik
13.30	Nanizanka: Ouando si ama
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Mladinska oddaja: Tandem
16.50 Dnevnik - Iz parlamenta
17.00	Dnevnik
17.05	Tedenska rubrika o turizmu in prostem času
18.15	Športne vesti
18.30	Nanizanka: L'ispettore Derrick -Due testimoni per Horst
19.40	Vreme
19.45	Dnevnik
20.15	Športne vesti
20.30- Petkov sejem: Portobello (vodi Enzo Tortora)
22.30	Dnevnik
22.45	Informativna oddaja: Mixer -kultura
23.30	Aktualnosti: Studio aperto
23.45	Film: Baltimore Bullet (kom., 1979, r. Robert Ellis Miller, i. James Coburn, Omar Sharif, Ro-nee Blakley, Bruce Boxleitner)
A RAI 3	|
13.00	Nadaljevanka: Delitto Notarbar-tolo (3. del)
13.55	Smučarski skoki (prenos iz Oberstdorfa)
15.00	Simfonični koncert z dirigentom Ivanom Fischerjem (Mozart, Mahler)
16.35	Dokumentarna oddaja: Zgodovinski dogodki - Leto 1946
17.05	Dokumentarna oddaja: Alicina knjižnica
17.35	Glasbena oddaja: Speciale Da-daumpa
18.00	Glasbena oddaja: Rockottanta
19.00	Dnevnik
19.35	Mednarodno filmsko srečanje v Sorrentu: angleški filmi (2. del)
20.05	Dokumentarec: Sredozemlje -Krščanska Italija
20.30	Gledališka predstava: Barbablu (avtor Max Frisch, r. Krzysztof Zanussi, i. Vadim Glowna, Eber-hard Feik, Hans Paetsch)
22.05	Dnevnik
22.40	Nadaljevanka: Doktor Faustus
23.35	Inf. oddaja: La Roma di... il mon-do nella citta
Ir RTV Ljubljana
9.00	Tednik
10.00	Dokumentarec meseca
13.55	Šport: Smučarski skoki (prenos iz Oberstdorfa)
16.45	Smučarski tek: 20 km ženske (povzetek iz Oberstdorfa)
17.25	Poročila
17.30	Otr. odd.: Zlatarjevo zlato
17.45	Lutkovna nanizanka: Fračjidol
18.15	Dokumentarec: Izkušnje in preizkušnje
18.45	Risanka
19.00	Danes. Obzornik in Jezikovni utrinki
19.26	Vreme in dnevnik
20.00	Nadaljevanka: Peter Veliki (E.
Anhalt, ZDA-SZ, r. Marvin J. Chom-
sky, 3. del)
20.55	Dokumentarec: Zgodba o tramvajih
21.25	Glas. odd.: Peters Pop Show
22.00	Dnevnik
22.13 Film: Vratarjev strah pri enajstmetrovki (ZRN-Avstrija 1972, r. Wim VVenders, i. Arthur Brauss, Kai Fischer, Erka Pluhar, Lin-gard Schvvarz)
ffiP) TV Koper
12.30	Smučarski tek: 20 km ženske
14.00	TV novice
14.10	Rubrika: Parola mia
15.25	Smučarski skoki (iz Oberstdorfa)
16.30	Otroški program
18.00	Nad.: I cento giorni di Andrea
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji med drugim: TRST — Težave stalnih gledališč v F-JK, še posebej v SSG TRST — Položaj na filozofski fakulteti
TRST — Razstava jugoslovanskega mojstra Dada
OPČINE — Priprave na Kraški pust GRADEŽ — Med na ogled in pokušnjo
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Hello, Larry
20.25	TV novice
20.30	Opera: La fanciulla del VVest (G. Puccini, dir. G. Badea)
23.15	Dok.: NOB v Sloveniji - Pred nevihto (1. del)
CANALE5
8.40	Nadaljevanka:	La
grande vallata
9.30	Nanizanki: Una vita da vivere, 10.20 General Hospital
11.10	Kviza: Tuttinfamiglia,
12.00	Bis
12.40	Variete: Il pranzo e servito
13.30	Nadalj.: Sentieri
14.30	Film: Un cappello pie-no di pioggia (dram., ZDA 1957, r. Fred Zin-nemann, i. Don Mur-raY)
16.30	Nanizanka: Aliče
17.00	Kviz: Doppio Slalom
17.30	Nanizanki: Love Boat,
18.30	Baretta
19.30	Variete: Studio 5
20.30	Nadaljevanki: Dynas-ty, 21.30 IColby
22.30	Variete: Maurizio Cos-tanzo show
0.30 Nanizanka: Sguadra speciale
^ RETEOUATTRO
8.30	Nanizanke: Ironside,
9.20	I giorni di Bryan,
10.10	Strega per amo-re, 10.30 Switch, 11.30 Vicini troppo vicini,
12.00	Mary Tyler Moore, 12.30 La piccola grande Neli
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Sui
monti con Annette, Mila e Shiro, Il giro del mondo di Willy Fog
14.30	Nadaljevanki: La valle dei pini, 15.20 Gosi gira il mondo
16.15	Dokumentarca: To je Hollywood, 16.40 Kanadska narava
17.20	Nad.: Febbre d'amore
18.15	Kviza: Cest la vie,
18.45	II gioco delle coppie
19.30	Nanizanka: Charlie's Angels
20.30	Variete: Un fantastico tragico venerdi
23.00	Film:	Todo modo
(dram., It. 1975, r. Elio Petri, i. Gian Maria Volonte, Marcello Mastroianni)
1.20	Nanizanka: L ora di Hitchcock
^|> IT ALI A 1	1
8.20	Nanizanki: Gli eroi di Hogan, 8.45 Fantasi-landia
9.30	Film: Splendore nelLer-
ba (kom., ZDA 1981, r. Richard Sarafian, i. Melissa Gilbert, Eva Marie Saint)
11.00	Nanizanki: La strana coppia, 11.30 Quincy
12.35	Nanizanki: T. J. Hoo-ker, 13.30 Tre cuori in affitto
14.00	Zabavni oddaji: Can-did Camera, 14.15 Dee-jay Television
15.00	Nanizanka: Time Out
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Holly e Benji, Ma-gica Emi, Lupin
18.00	Nanizanke: La časa nella prateria, 19.00 Arnold, 19.30 Happy Days
20.00	Risanka: Sandy dai mille colori
20.30	Film: Una 44 magnum per Lispettore Callag-han (krim., ZDA 1973, r. Ted Prost; i. Clint Eastwood, Hal Holbrook)
22.55	Športna oddaja: A tut-to campo
23.55	Šport: Košarkarsko prvenstvo NBA
1.15	Nanizanka: Riptide
[iMili TELEPADOVA
12.00	Nad.: Senorita Andrea
13.00	Risanki: Charlotte,
13.30	Capitan Futuro
14.00	Nadaljevanka: Pagine della vita
15.00	Nad.: Senorita Andrea
16.30	Risanke: Super Kid, Anna dai capelli rossi, Angie Girl, Carletto principe dei mostri, Moby Dick, Capitan Futuro
19.30	Nanizanka: Diego al cento per cento
20.30	Film: La ragazza fuo-ristrada (kom., It. 1971, r. Luigi Scattini, i. Zeu-di Araya, Luc Meren-da)
22.30	Športna oddaja: Euro-calcio
23.30	Film: Quel fenomene di mio figlio (kom., ZDA 1951, r. Hal Wal-ker, i. Jerry Lewis, Dean Marin)
1.00	Naniz.: Nero Wolfe
^ TELEFRIULI
13.00	Kviz: Stasera mi butto
13.30	Nad.: Rosa De Lejos
14.30	Dražba: Roberta pelle
15.30	Glas. odd.: Musič Box
17.45	Nadaljevanka: Cime
tempestose
19.00	Dnevnik
20.00	Ekološka rubrika: Re-gione verde
20.30	Zabavni spored: Bui-nesere Friul
22.30	Dnevnik
23.30	Nanizanka: The Cor-ruptors
0.30 Glas. odd.: Musič Box
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
14.00	Dogodki in odmevi
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00, 17.00 Kratka poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, pravljica, glasba; 8.10 Na goriškem valu (pon.); 8.40 Mozaik; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Pisani listi: Spoznavajmo naš mali nevidni svet, Ščedensko narečje, Glasbeni mozaik; 13.20 Zborovska glasba; 13.40 Glasbene skice; 14.10 Naš jezik, 14.20 Ne pre-zrimo!; 15.00 V svetu filma; 16.00 Osebno; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Glasbene skice.
LJUBLJANA
5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 21.00 Poročila; 4.30 Jutranji spored; 8.05 Radijska šola; 8.35 Glasbena pravljica; 8.47 Naši umetniki ; 9.05 Glasbena pravljica; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Vedri zvoki; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Iz glasbene tradicije; 13.30 Melodije; 14.05 Valček, romanca in mazurke; 14.30 Človek in zdravje; 14.40 Mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18.00 Glasba starih mojstrov; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Dnevnik; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Pojemo in godemo; 20.00 To imamo radi; 21.05 Morje in pomorščaki; 22.30 Iz glasbene skrinje; 22.50 Literarni nokturno; 0.05 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30, 14.30, 17.30, Poročila; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika in servis; 8.00 Prenos II. programa Radia Ljubljana; 13.00 Mladi val radia Koper; 14.30 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik;
17.00	Pogovor o...; 17.35 Glasbene aktualnosti; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.45 Koledarček; 7.00 Dobro jutro; 8.00 Prisrčno vaši; 8.35 Po vaši izbiri; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.05 Hit parade; 10.35 Vstop prost; 11.00 Jezikovna pravila; 11.15 Glasba; 11.30 Na prvi strani; 11.35 In tako dalje..,;12.00 Glasba po željah; 14.35 Glasbeni spored; 15.00 Kultura in umetnost; 15.45 Glasba;
16.00	Country mušic; 16.33 Blitz; 17.00 Bubbling; 17.33 Folk glasba; 18.33 Jazz spored; 20.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
10.00 Za vsakogar nekaj; 13.30 Kupim, prodam, podarim; 16.30 .Brez naslova; 19.00 V svetu fantazije; 20.00 Mix-Time; 21.00 Nočni val z Marijo in Tončkom Bebcem; vmes glasba.
Še vedno v ospredju bolnišnici v Gradežu in Krminu
Najbrž bo treba v kratkem času spremeniti načrt zdravstvene oskrbe
Ob dnevu kulture prireditvi na šolah v Doberdobu in Števerjanu
Vprašanje restrukturacije bolnišnic na Goriškem in vse zdravstvene službe še vedno buri duhove in povzroča skrb tukajšnjim politikom. Kot je znano je Deželna uprava sklenila zapreti bolnišnici v Gradežu in Krminu. V teh dveh krajih bi odprli nekatere nove, dopolnilne, zdravstvene službe. Istočasno bi tudi posodobili bolnišnici v Gorici ter Tržiču.
Proti zaprtju dveh omenjenih bolnišnic se je seveda izreklo prebivalstvo obeh prizadetih krajev. Tudi drugod so zbrali 16.000 protestnih podpisov in resolucijo izročili Deželni upravi.
Zaradi tega vprašanja je lani prišlo do krize v Gradežu, do ustanovitve nove koalicije (PRI, KPI, PSDI, Zeleni) z republikanskim županom na čelu. Ta koalicija se sedaj nahaja v škripcih, znotraj nje so vse večji spori. Republikanci pa si najbrž tudi nadejajo, da bi na predčasnih volitvah dobili precej glasov. Zaradi tega menijo, da bi bilo najbolje, da bi bil občinski svet razpuščen in da bi šli že v maju ali juniju na nove volitve. Proti temu so tako komunisti, ki so sedaj sestavni del večinske koalicije, kot tudi demokristjani, ki so v opoziciji.
V Krminu prihaja do podobnih trenj v koaliciji. Komunistična opozicija je trdno na braniku bolnišnice. Za nekaj podobnega se sedaj zavzemajo tudi demokristjani.
Demokristjani so pred dnevi, potem ko so republikanci zahtevali razpravo o zdravstvenem vprašanju v pokrajinskem merilu, izdelali zaokroženo stališče. Menijo, da bi se dalo doseči sporazum, tako, da se Krminu in Gradežu zagotovi stalna služba hitre pomoči, z
V	goriškem Kulturnem domu bo drevi, ob 20.30, svečana proslava stoletnice ustanovitve Goriškega Sokola. Bilo je telovadno društvo, ki pa je imelo tudi velik narodnostni in politični pomen v letih pred prvo svetovno vojno. V Gorici je bila v začetku leta 1887 sprožena ideja o ustanovitvi sokolskega društva, do odobritve takratnih oblasti je prišlo v maju istega leta, prvi občni zbor pa je bil v juliju 1887. Sokol je v Gorici z uspehom deloval tja do prve svetovne vojne. V vsej goriški okolici so kasneje zrasla številna sokolska društva. Delo Sokola je bilo, a le za nekaj let, obnovljeno po prvi svetovni vojni.
V	Kulturnem domu bodo odprli dokumentarno razstavo o Sokolu in o sedanjem delovanju tukajšnjih slovenskih športnih društev. V telovadnici Doma pa bo slavnostna telovadna akademija. Proslavo je priredila Zveza slovenskih športnih društev.
Interpelacija
Pokrajinski svetovalec KPI Silvio Poletto je postavil odboru vprašanje, v katerem želi izvedeti - sklicujoč se na prizadevanja za krepitev prijateljskih odnosov in sodelovanja ob meji - če in kdaj namerava Pokrajina objaviti troje zanimivih doprinosov na to temo. Gre za predstavitev aktov (ki naj bi izšli v kratkem) posveta sindikatov Gorice in Nove Gorice o Osimu, ki je bil točno pred enim letom v Novi Gorici, za po-
Italijansko šolstvo je že več let v velikem kaosu. Že večkrat se je govorilo o raznih šolskih reformah, kar se tiče univerze pa višje in nižje srednje šole. V zadnjih mesecih je bilo veliko govora o reformi tako imenovanega bieni-ja, to se pravi v obveznem šolanju vseh dijakov do 16. leta. Kaj bo torej novega v bližnji prihodnosti italijanskega višjega srednjega šolstva? O tem smo pokramljali z ravnateljico go-riškega slovenskeg[a učiteljišča S. Gregorčič Majdo Corsi.
Kaj se pravzaprav kuha novega v loncu italijanskega šolstva, ali bo namen učiteljišča ostal neizpremenjen?
»Profesorski zbor učiteljišča mora izpeljati dvojno ali bolje rečeno kar trojno »nalogo« pri učno-vzgojnem procesu. Glavni namen tega procesa je seveda usposabljanje bodočega učitelja. Po reformi zrelostnih izpitov, ki je nastopila v šolskem letu 1968/69, se lahko diplomirani učitelj vpiše na katerokoli univerzitetno fakulteto — in takih naših dijakov je že precej. Zato ima profesorski zbor tudi dolžnost pripraviti svoje dijake na bodo-
ambulantami, ki delujejo celih 24 ur. V obeh bolnišnicah naj bi ohranili še neke druge nujne službe, še zlasti ambulante. V Gorici naj bi na novo uredili stavbe nekdanje psihiatrične bolnišnice. Vse zdravstvene službe v tem mestu naj bi združili v stavbah v Ulici Vittorio Veneto. V Tržiču pa bi morali
V Novi Gorici je bil včeraj sestanek predstavnikov novogoriške in goriške občine. Sodelovali so predsedniki treh mešanih komisij, ki usklajujejo sodelovanje med občinama, župana Danilo Bašin in Antonio Scarano, podžupan Gorice Mario Del Ben in predsednik komisije za stike z zamejstvom pri novogoriški občini Lojze Lah.
Na tem prvem srečanju po dolgem času so sestavili in sprejeli predlog o prihodnjih stikih in sodelovanju med mestoma oz. občinama ob meji. Sklenili so, da je treba nadaljevati z vsemi že uveljavljenimi oblikami sodelovanja, kot so pohod in kolesarjenje prijateljstva ter druge, obogatiti pa je treba sodelovanje tudi z novimi pobudami. Tako je bila izrečena zamisel, da bi nekaj prireditev v okviru kanalskih Kogojevih dni prenesli v Gorico, ob zborovskem natečaju Seghizzi pa bi koncerte priredili tudi v Novi Gorici.
svet, ki ga je 19. maja 1984 priredila Pokrajina in za zanimivo študijo dr. Luigija Turela o kulturi italijanske skupnosti v Istri in na Reki v letih 1943-45.
Tekmovanje v teku pri Sovodnjah
V nedeljo dopoldne bo v Sovodnjah tek čez drn in strn, ki ga prireja Grup-po marciatori iz Gorice. Tek velja kot edino tekmovanje za deželno prvenstvo za atlete, včlanjene v kategorije FIDAL-amaterji. Tekmovanje bo potekalo po sovodenjskem polju med telovadnico in bregom Soče. Žbirališče za tekmovalce je ob 8.45 pred občinsko telovadnico v Sovodnjah.
Predvideni so trije teki. Ženske se bodo pomerile na razdalji približno 4 km s startom ob 9.30. Moški tekmovalci bodo razdeljeni v dve skupini: mlajši (kategorije od AJ-18 do AM-40) bodo tekmovali na 8-kilometrski progi, starejši (od AM-45 navzgor) pa se bodo pomerili na 6 kilometrov dolgem teku. Moška teka se bosta pričela ob
10.15	in ob 11.15.
Tekmovanje, ki nosi naziv 1. memorial Rodolfo Vuga, bo veljalo tudi za podelitev posebne trofeje najboljšemu društvu. Nagradili bodo šest prvouvr-ščenih društev in po prve tri posameznike v vsaki tekmovalni skupini, vsak tekmovalec pa bo prejel tudi steklenico kvalitetnega vina.
či univerzitetni študij. Pri tem imajo na učiteljišču vsi predmeti, okrog katerih se vrti ves pedagoški proces, in ne le pedagogika in psihologija, isto važnost.
Tretja naloga je usposobiti dijaka tudi za vstop v delovni svet. Ni nujno, da se dijak, ki dovrši učiteljišče, posveti učiteljskemu poklicu, saj mu diploma nudi možnost zaposlitve v široki pahljači državnih služb seveda po opravljenem natečaju. »Alternativna zaposlitev« je izraz, ki ga danes vedno pogosteje srečujemo v člankih sodobnih pedagoških delavcev.
Reforma višje šole pa je še daleč. Če bo šlo vse po olju, bo nastopila šele nekje okoli konca stoletja. Minister za šolstvo Falcucci pa napoveduje v kratkem reformo bienija, ki naj bi bil obvezen do 16. leta, in seveda nove programe za ti dve leti.«
V čem naj bi bile razlike s sedanjim sistemom; verjetno bo v šolo stopilo tudi poučevanje računalništva?
»Bienij naj bi zaenkrat deloval na vseh obstoječih višjih šolah. Podoben
zgraditi nove stacionarne paviljone v neposredni bližini novih laboratorijev, tako da bi lahko opustili stavbe nekdanje bolnišnice.
Pokrajinsko vodstvo KD zaradi tega meni, da bo treba prenoviti lani odobren načrt zdravstvene oskrbe na Goriškem.
Pomemben je tudi predlog, da bi v Gorici ustanovili mešano jugoslovansko-italijansko banko za pospeševanje obmejnega gospodarskega sodelovanja. Uvodoma je novogoriški župan Bašin uradno obvestil goste, da bodo letos pričeli graditi posamezne odseke osimskih cest, ki bodo Italijo povezovale z Jugoslavijo.
Včerajšnji sestanek je bil pripravljalnega značaja. Načelno so namreč potrdili željo in potrebo po sodelovanju ter nakazali predloge za njegovo uresničevanje. O teh predlogih in oblikovanju dokončnega programa skupnih pobud bo govor na srečanju delegacij obeh Gorič, ki bo prihodnji četrtek, 26. t. m., v Gorici. Ob predstavnikih sosednih občin so na ta sestanek povabljeni tudi predsednik goriške Pokrajine, generalni konzul SFRJ v Trstu in italijanski konzul v Kopru.
Po dveletnem presledku so se v ponedeljek zvečer ponovno zbrali člani SKD Hrast iz Doberdoba na običajnem občnem zboru. V lepem številu so se člani zbrali v župnijski dvorani, kjer ima tudi društvo svoj sedež. Člane in navzoče goste je pozdravil predsednik društva Mario Vižintin, ki se je tudi spomnil petdesetletnice tragične smrti Lojzeta Bratuža. Po uvodnih besedah so pozdravili številni zastopniki domačih in sorodnih društev s podeželja ter občinske uprave iz Doberdoba in krovne organizacije ZSKD.
Tajniško poročilo je podala Miriam Vescovi, ki je predvsem podčrtala nepretrgano in uspešno delovanje pevskega in glasbenega odseka društva. Finančno stanje društva je prisotnim razvel blagajnik Stanko Ferfolja. Predvsem zaradi vremenskih neprilik ob vsakoletnem pomladanskem prazniku, je trenutno blagajna dokaj na suhem.
bo sedanjim, spremenjena bo vsebina nekaterih predmetov, nekaj pa bo tudi novih. Med temi je tudi računalništvo — informatika. Te dni so imele vse šole možnost, da prosijo za finančna sredstva za nakup razreda za informatiko. Člani profesorskega zbora našega učiteljišča, ki jim je pri srcu bodočnost naše mladine in si prizadeva, da ne bi bilo šolanje samo »guljenje« klopi v pričakovanju diplome, so v duhu zgoraj omenjene reforme bienija vključili v izobraževalni načrt tudi pouk informatike.
Ta naj ne bi bil samostojen predmet, kot priporoča komisija za izvajanje zgoraj omenjenega plana informatike, ampak del programa matematike in fizike. Dijaki naj bi se tako najprej naučili operirati z računalnikom, kasneje pa bi računalnik postal stalni učni pripomoček pri didaktičnem procesu.
Na šoli je že nekaj mlajših profesorjev, ki ga znajo uporabljati, imamo pa tudi tehnika, ki se na računalnike dobro spozna. Dobili smo tudi finančno nakazilo za nakup osebnega ra-
Dan slovenske kulture so v prejšnjih dneh počastili s prireditvami na marsikateri naši šoli. Med temi sta tudi osnovni šoli v Doberdobu in Števerjanu, s katerih so nam posredovali informacijo o uspelih šolskih prireditvah.
V	osnovni šoli Prežihov Voranc v Doberdobu so učenci predstavili staršem res bogat spored. Za uvod je nekaj misli o pesniku Francetu Prešernu ter o prazniku naše kulture izrekel Boštjan iz 4. razreda.
Sledili so mu učenci tretjega razreda z recitalom Zdravljice, nato pa vsi drugi razredi. Prvošolčki so se predstavili s kratkimi prizorčki v obliki dvogovorov, drugi razred z recitacijami o Cicibanu in drugimi otroškimi poezijami, četrti razred je lepo podal Prešernovo Soldaško, najstarejši pa so v doberdobskem narečju podali prizorček iz šolskega življenja pred pričetkom pouka, skozi katerega so podali tudi sliko o življenju v vasi. Na koncu so se spomnili rojstnega dne sošolca Petra in mu čestitke zapeli v slovenščini, italijanščini in angleščini, Peter pa se je zahvalil tako, da je zaigral na trobento.
Sledili so še pevski nastopi. Učenci prvih dveh razredov so podali nekaj otroških pesmi, ostali pa so zapeli že nekoliko zahtevnejše. Program je sklenila glasbena točka učencev petega razreda.
V	šoli Alojza Gradnika v Števerjanu so prireditev imeli v prejšnjih dneh v šolski telovadnici. Poleg recitacij in petja domačih števerjanskih učencev so spored popestrili gojenci glasbene šole iz Gorice, ki so bogato prispevali k uspehu slovesnosti.
V	prvem delu sporeda so nastopili učenci posameznih razredov štever-janske šole z recitacijami. Drugi del je bil posvečen glasbi. Nastopil je kvartet s skladbami Bacha in Preka, posa-
Tudi iz razprave, ki je sledila, je prišla na dan predvsem potreba po denarnih sredstvih. Kar z obema rokama bo treba poseči v žep za popravilo strehe župnijske dvorane.
Po razpravi je starešina nadzornega odbora Arnaldo Ferfolja dal razrešnico staremu odboru, nakar so sledile volitve za novi odbor.
Novo vodstvo društva alkoholikov
V društvu alkoholikov na zdravljenju so na zadnji skupščini obnovili statutarne organe. Novi predsednik je Stenio Plazzotta, podpredsednik Tulilo Moimas, tajniške zadolžitve bodo opravljali Dante Matiz, Rodolfo Zotti in Luciano Rossi, blagajnik bo Guido ntonelli.
čunalnika — personal Computer —, na podlagi min. okrožnice št. 348/86 pa smo zaprosili za nadaljnja finančna sredstva, ki bi nam dovolila nakup celotnega razreda za informatiko.«
Ko že govorimo o novostih, prihodnje leto boste ponovno vpisovali v tečaj za vzgojiteljice?
»Če bodo predvpisi »zdržali julijsko preizkušnjo«, bomo res v naslednjem šolskem letu ponovno odprli prvi razred tečaja za vzgojiteljice. Kakor vse diplome višjih šol, tudi diploma za otroške vzgojiteljice ne privede avtomatično v službo, je pa enakovredna ostalim diplomam višjih srednjih šol. Tečaj se mi zdi pomemben tudi zato, ker nudi določeno izobrazbo ne samo bodočim vzgojiteljicam, ampak tudi bodočim gospodinjam in mamicam. Predmeti, kot so gospodinjstvo — v slovenščini ni izraz dovolj zgovoren, boljši je italijanski "economia delle comunitd" — higiena itd. pripravljajo življenje v vrtcu in v družini.« (mč)
mezni gojenci pa so nato zaigrali še nekaj narodnih in klasičnih skladb na kitaro, harmoniko in flavto. Za slovesni zaključek prireditve so vsi skupaj intonirali Zdravljico.
Zaključek tečaja Zelenega križa
V sejni dvorani trgovinske zbornice bo drevi ob 20.30 zaključno srečanje v okviru tečaja za prostovoljce na področju prve pomoči, ki ga je priredil Zeleni križ. Tečaj je obsegal deset predavanj o raznih aspektih delovanja prostovoljnega osebja humanitarne ustanove, kakršen je Želeni križ. Obravnavali so tako argumente v zvezi s prvo pomočjo in nudenjem zdravstvene oskrbe bolnikom ter ponesrečencem, pa tudi o problemih v zvezi z vožnjo reševalnih vozil in odgovornostjo v primeru nesreč in podobnega.
Nocoj bodo ob sklepu tečaja naredili obračun dela. Govoril bo primarij oddelka za anestezijo in oživljanje v goriški splošni bolnišnici dr. Giannino Busato, skupaj z nekaterimi zdravniki (dr. Carnelos, Danielis, Popazzi), ki so že govorili na prejšnjih srečanjih v okviru tečeja. O pomenu delovanja Zelenega križa v Gorici naj bi govoril župan Scarano.
razna obvestila
Občina Doberdob obvešča, da razdeljujejo do konca februarja nakaznice za sladkor in meso proste cone ob delavnikih, razen sobot, od 7. do 10. ure. Kasneje jih bodo delili samo ob sredah med 15. in 18. uro.
Občina Sovodnje obvešča, da občani lahko dvignejo nakaznice za sladkor in meso proste cone ob uradnih urah na županstvu.
Kmečka zveza v Gorici obvešča, da zapade 28. t. m. rok za predstavitev prošenj za dopolnilno odškodnino (indenni-ta compensativa) za leto 1987 za briško in kraško gorsko skupnost.
Kulturno društvo Oton Župančič v Štandrežu priredi 7.marca ženski praznik. Vpisuje Marta Zorn v Klancu.
Mladinski krožek obvešča, da je vstop na pustna plesa v Kulturnem domu v soboto, 28. februarja, ter torek, 3. marca, možen samo z izkaznico, do zasedbe razpoložljivih mest. Izkaznico si lahko nabavite le še danes pri odbornikik MK, pri Walterju Ferfolji, Nadji Fajt in Roberti Plet, ali od 20. do 21. ure na tel. št. 83495.
SPD obvešča, da se smučarski tečaj na Nevejskem sedlu nadaljuje v nedeljo 22. februarja. Odhod avtobusov po običajnem voznem redu.
razne prireditve
KD Briški grič v Števerjanu bo dan
slovenske kulture počastilo jutri, 21. t. m., s prireditvijo, ki bo ob 20.30 v Kulturnem domu na Bukovju. Na sporedu govor Marka VValtritscha, nastop noneta Sovodenjska dekleta, gojencev šole Glasbene matice v Gorici in recitacije števerjanskih učencev.
razstave
V	galeriji Meblo v Novi Gorici odprejo danes ob 18. uri razstavo del goriš-kega fotografa Giuseppa Assirellija. Odprta bo do 7. marca.
V	galeriji II Torchio v Gorici odprejo v nedeljo, 22. februarja, ob 11. uri razstavo furlanskega slikarja Luigija Callega-ra. Odprta bo do 6. marca.
kulturni dom
Danes ob 20.30 v počastitev stoletnice ustanovitve Goriškega Sokola slavnostna telovadna akademija in odprtje razstave o delovanju Sokola in današnjih goriških slovenskih športnih društev. Prireja ZSKD.
kino
Gorica
VERDI 18.00-22.00 »Over the top — (Braccio di ferro)«.
CORSO 18.00-22.00 »Mr. Crocodile Dun-dee«.
VITTORIA 17.30—22.00 »Liniziazione«. Serena Grandi. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
COMUNALE 18.00—22.00 »Salvador«. EKCELSIOR 17.30 —22.00 »Fantasia«.
Krmiti
OBČINSKO GLEDALIŠČE 19.00-21.00 »II cavaliere pallido«.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00 »Surova odiseja«, 20.00 »Kje so fantje«.
KULTURNI 18.15—20.15 »Šest junijskih dni«.
DESKLE 19.30 »Vrnitev Godzile«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Občinska, Ul. sv. Mihaela, tel. 21074.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Comunale, Ul. Terenziana 26, tel. 44387.
V Kulturnem domu proslava Uspešno delovanje pevskega stoletnice Goriškega Sokola in glasbenega odseka SKD Hrast
SKLIC
GLEDALIŠKE SKUPINE GORICA
v torek, 24. februarja 1987, ob 18. uri v študijski dvorani ZSKD, Ul. Croce 3.
Vabljeni dijaki višjih šol, študenti in zainteresirani člani okoliških dramskih društev in kulturnih skupin.
Podrobnejše informacije nudijo na sedežu ZSKD, Ul. Croce 3 tel. 84495.
Pogovor z ravnateljico prof. Majdo Corsi
Na učiteljišču tudi pouk informatike
Včeraj na sestanku delegacij obeh občin
Pomembni sklepi o sodelovanju med Gorico in Novo Gorico
Uspel abonmajski koncert Glasbene matice
Izvajanje Slovenske filharmonije med najlepšimi dogodki sezone
MIRKO SLOSAR
Navdušenje in dolg aplavz poslušalcev sta sklenila v Kulturnem domu v Trstu sobotni abonmajski koncert Glasbene matice. Publika je ploskala dirigentu Marku Munihu, solistom violinistu Primožu Novšaku, čelistu Milošu Mlejniku, sopranistki Olgi Gracelj in simfoničnemu orkestru Slovenske filharmonije, ki so izvedli dela Brahmsa, Lipovška in Mendelssohna.	„
Že izvedba prve točke koncertnega programa, Brahmsovega dvojnega koncerta v A molu op. 102 za violino, violončelo in orkester, je navdušila poslušalce, še posebno virtuozna in ubrana skupna igra solistov violonista Novša-ka in čelista Mlejnika. V solističnih delih sta solista nastopila kot celota nasproti orkestru in se interpretativno dopolnjevala v podajanju glasbenih misli, ki so nevsiljivo prehajale od enega solista k drugemu, v tuttih pa se vlila v orkester, ki ga je vešče vodil dirigent Marko Munih. Dirigent in solista so se združili v enako videnje Brahmsove glasbe, ki je zaživela v popoln glasbeni trenutek. Motila ga nista niti včasih približna intonacija in ne vedno homogen ritem orkestra.
Svežine v slovensko glasbeno ustvarjalnost je prinesel ciklus pesmi Sončece sij Marjana Lipovška, preprostost, neposrednost in slovenska občutenost dajajo ciklusu posebno mesto v slovenski glasbeni ustvarjalnosti. Na koncertu smo slišali sedem pesmi, ki jih je z lepim polnim glasom in z vsebinskim poudarkom oblikovala sopranistka
Olga Gracelj ob izredno domišljeni in prefinjeni orkestralni spremljavi.
Glasbeni večer je sklenila mladostna in poslušalcem znana koncertna suita Mendelssohna Sen^kresne noči, ki jo je Munih oblikoval lahkotno in tekoče. Zal pa orkester ni vedno sledil v polni meri dirigentovim interpretacijskim hotenjem (zaostajanje v tempu, virtuoznost igre). Izvedba skladbe pa je kljub temu navdušila poslušalce, saj so z aplavzom izprostili ponovitev sklepnega stavka suite znane Poročne koračnice.
Sobotni koncert je bil eden izmed najlepših glasbenih doživetij v okviru abonmajskih koncertov Glasbene matice Trst, za to ima veliko zaslug Munihova prefinjena glasbena intuicija in muzikalni temperament, ki se je zrcalil v živih in doživetih interpretacijah ter njegov pošten in delaven odnos do dirigiranja.
Simpozij o Vuku v Gottingenu
V znanem zahodnonemškem univerzitetnem središču Gottingenu je potekel velik mednarodni simpozij o jeziku in literaturi Vuka Karadžiča. Več kot trideset znanstvenikov z osemnajstih^ univerz ZRN, NDR, Velike Britanije, Danske, Bolgarije, Češkoslovaške in Jugoslavije je štiri dni razpravljalo o delu in življenju utemeljitelja srbskohrvaške-ga knjižnega jezika.
Na simpoziju so se tudi dogovorili, da veliko razstavo o Vuku, ki je trenutno na Dunaju, prenesejo kasneje še v Hannover, glavno mesto zahodnonemške pokrajine Spodnje Saške, s katero Srbija tesno sodeluje.
V
Taras Kermauner
MED HLAPČEVSTVOM IN SAMOBITNOSTJO
str. 270, 17.000 lir
Skozi slovensko dramatiko od Meška do Kmecla išče avtor poteze slovenskega narodnega značaja.
Naprodaj v
TRŽAŠKI KNJIGARNI, KNJIGARNI TERČON, Nabrežina KATOLIŠKI KNJIGARNI, Gorica
SSG s Cankarjem na Tednu slovenske drame v Kranju
Od 25. februarja do 8. marca bo v Kranju potekal 17. teden slovenske drame, ki ga organizira Prešernovo gledališče iz Kranja ob finančni pomoči občinske in republiške kulturne skupnosti. Program festivala zajema 12 izbranih uprizoritev, podelitev Nagrade Slavka Gruma za najboljšo dramsko besedilo, razstavo Avantgarda v slovenskem gledališču med obema vojnama, okroglo mizo Interpretacije Cankarja in sestanek skupnosti slovenskih dramskih gledališč.
Slovesna otvoritev festivala bo v sredo, 25. februarja, ob 19.30, ko bo ob podelitvi Grumove nagrade spregovoril slovenski pesnik in podpredsednik RK SZDL Ciril Zlobec. Zatem bo domači ansambel krstno uprizoril noviteto Jožeta Snoja Gabrijel in Mihael v režiji Matije Logarja. Letošnji selektor prireditve dr. Andrej Inkret je izmed 36 uprizoritev slovenskih dramskih besedil v letu 1986 izbral 8 uprizoritev. Pri izboru se je ravnal po treh kriterijih: upošteval je le tiste uprizoritve, ki so zasnovane na osnovi literarno strukturiranega slovenskega besedila, se ravnal po dramski in odrski izrazitosti ponujenih uprizoritev in skušal z izborom podati tudi izčrpno in nepristransko informacijo o vseh najznačilnejših dramskih novitetah, nastalih v zadnjem času. Značilnost slovenske gledališke produkcije v preteklem letu je po Inkretu v tem, da je nova slovenska dramatika manj izrazita kot v nekaterih prejšnjih sezonah, zato je po njegovem pomembnejši del ponudbe tisti, ki je skušal na osnovi starejših ali »klasičnih« slovenskih besedil odkrivati nove gledališke možnosti. Spored Tedna slovenske drame skuša biti po .mnenju selektorja kolikor mogoče v skladu z gledališkimi dogajanji, kakor so se odvijala od januarja do decembra lani.
Med izbranimi uprizoritvami iz minulega leta so naslednje: Kalevala Daneta Zajca in Dogodek v mestu Gogi Slavka Gruma, obe v režiji Mete Hočevar in izvedbi Drame SNG iz Ljubljane, Cankarjevo Pohujšanje v dolini šentflorjanski v režiji Jožeta Babiča in Za narodov blagor v režiji Dušana Jovanoviča, obe v izvedbi Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta, Večerja v vili P. Miloša Mikelna v režiji Francija Križaja in Prilika o doktorju Josephu Mengeleju avtorja in režiserja Vinka Mdderndorferja, obe v izvedbi SLG iz Celja, Če zmaj požre mamo Alenke Goljevšček v režiji Ksenije Murari in izvedbi Lutkovnega gledališča iz Ljubljane ter Justifi-kacija Toneta Partljiča v režiji Franceta Jamnika in izvedbi MGL iz Ljubljane, ki pa zaradi bolezni v ansamblu ne bo predstavljena v okviru Tedna.
Razen uprizoritev po selektorjevem izboru si bodo lahko gledalci ogledali še najboljšo uprizoritev slovenskih ljubiteljev po izboru ZKOS, letos Cankarjevega Kralja na Betajnovi v režiji Gregorja Tozona m v izvedbi Šentjakobskega gledališča iz Ljubljane, ter uprizoritve slovenskih dram v neslovenskih gledališčih. Narodno kazalište Ivan Zajc z Reke bo predstavilo Slovensko savno Rudija Šeliga v režiji Janeza Pipana, Italijanska drama tega gledališča pa Voranca Daneta Zajca v režiji Nauma Panovskega Festival slovenske drame bodo organizatorji sklenili z gostovanjem Satiričnega gledališča »Jazavac« iz Zagreba s hrvaško priredbo komedije Alenke Goljevšček Pod Krležinom glavom v režiji Želimira Oreškoviča.
Koncert simfoničnega orkestra RTV Ljubljana pod vodstvom našega dirigenta Stojana Kureta
GOJMIR DEMŠAR
V okviru koncertov Glasbene mladine Slovenije je pretekli petek nastopil v Ljubljani simfonični orkester RTV Ljubljana pod taktirko Stojana Kureta. Spored so v glavnem sestavljala dela, ki naj bi približala mladini, ki je do kraja napolnila Unionsko dvorano, lepote glasbene umetnosti.
Prva je bila na sporedu Mozartova MALA NOČNA GLASBA za godalni orkester, morda najbolj popularna in pogosto izvajana skladba velikega salzburškega ustvarjalca. Sledil je Hay-dnov KONCERT ZA VIOLONČELO IN ORKESTER op. 101, dokaj zahtevno delo klasične literature, v katerem pripada bistven delež solistu, ki utegne izpričati svoje izvedbene zmoglji-
vosti. Koncert je zaključila Brittenova skladba VODIČ K ORKESTRU ZA MLADE LJUDI, s podnaslovom Variacije in fuga na Purcellovo temo, za katero veljajo v polni meri ustvarjalne značilnosti tega priljubljenega angleškega skladatelja: veliko tehnično znanje, lahkota, toplina in poezija.
Vodič k orkestru za mlade ljudi je Britten napisal 1. 1945 po naročilu angleškega ministrstva za prosveto. Glasba naj bi bila bistven sestavni del kratkega filma o instrumentih v simfoničnem orkestru. Na značilno Purcellovo temo je skladatelj navezal 13 variacij, ki jih zapored igrajo pihala (flavta in piccolo, oboa, klarinet in fagot), godala (violine, viole, violončeli, kontrabasi), harfa, trobila (rogovi, trobente, pozavne) in tolkala. Zaključek
variacij je fuga na isto temo - igrajo jo instrumenti in instrumentalne skupine v istem vrstnem redu kakor prej. Skladbi se pozna, da je bila komponirana s poučnim namenom. Dodano ji je prav kratko pojasnjevalno besedilo vsake variacije, ki ga mladim poslušalcem pove govornik med samo izvedbo skladbe.
Čeprav skladbe dirigentu niso nudile posebnih priložnosti za uveljavitev svojih interpretacijskih sposobnosti, je Stojan Kuret dokazal, da je že zrel mojster taktirke in zna tudi v zahtevnem finalu Brittenove partiture orkestru zvabiti prepričljivo predstavitev v smislu avtorjevih intencij. Zelo lepo je bila podana prisrčna Mozartova Serenada s poudarkom klasično jasnih, lahkotnih in preprostih glasbenih zamisli. Žal ni prišel do pravega izraza Haydnov koncert, ker mu mladi solist ni bil kos ter je zato izzvenel nekoliko medlo.
Naj ob tej priložnosti spomnimo še na eno pomembno uveljavitev Stojana Kureta, ki je z Mladinskim zborom Glasbene matice v decembru nastopil v Pordenonu v tamkajšnji stolnici. Glasbeni kritik Gazzettina je tedaj med drugim napisal naslednje »... Program, ki je obsegal skladbe glasbenih mojstrov od renesanse do najnovejših stilnih smeri, je tehnično odlično pripravljen zbor predstavil z občutljivo muzikalnostjo in bil kos tudi najzahtevnejšim partituram obsežnega programa. Dirigentu Stojanu Kuretu je zlasti lepo uspelo doseči zlitost glasov in plemenit zvok celotnega zbora - uspeh, ki bi mu mogli zavidati marsikateri vokalni ansambli konservatorijev. Navdušeno občinstvo je toplo pozdravilo izvajanje in izsililo kar štiri "bis"...«
________radijski odmevi _____
Ciklus o Kraški ohceti
iz likovnih galerij
Razstava načrtov arhitekta Zaninija
JANEZ POVŠE
Naša radijska postaja je uvedla niz foklorno-dokumentarnih oddaj s ponazoritvijo Kraške ohceti v pripravi in režiji Adrijana Rustje, ki bo po vsej verjetnosti obdelal celoten ciklus podobnih prikazov. Najbrž z dobrohotnostjo in nekim posebnim zanimanjem spremljamo takšna in podobna oživljanja starega izročila, ki se seveda — vsaj v primeru Kraške ohceti — nanaša na temeljna poglavja človekovega življenja. Ravno dejstvo, da gre pri takšnem prikazu za zanimivo soočanje dveh svetov, nekdanjega in sedanjega, oba pa sta slej ko prej vpeta v nekaj prvenstveno pomembnih trenutkov vsakega in vsakršnega življenja, najbrž daje tovrstnim predstavitvam dodaten, da ne rečemo poglaviten mik in čar. Ne torej tolikanj folklora zaradi foklore, pač pa način, kako so bile nekoč temeljne življenjske prelomnice začrtane, podčrtane in poudarjene, to je bila tudi osrednja notranja zanimivost oddaje o Kraški ohceti.
Adrijan Rustja je poseg uvedel z dialogom med vnukinjo in nono, še prej pa z glasbenim uvodom, ki je posrečeno kombiniral kmečko harmoniko — igral je Zoran Lupine — ter »igro zvončkov« ali »Glockenspiel« — v tem sozvočju oziroma disonanci je bila že izrazito izpostavljena tendenca, komentar oddaje, namreč spoj med folklornim harmonikarskim in poetičnim-nostal-gičnim, kar je namreč pričaralo dobesedno nežno zvončkljanje. V plastičnem kontrastu poklicnih in nepoklicnih igralcev — tukaj velja našteti Miro Sardoč kot nono, Lučko Počkaj kot vnukinjo in Staneta Starešiniča kot duhovna — je pri-
šlo do verodostojnega spoja preteklega in sedanjega, starega in novega, minulega in vendar še vedno prisotnega.
V tem smislu je bilo mogoče znotraj oddaje meditirati o resnici, kako so ljudje že v prastarih časih podaljšali, razstavili, ali izpostavili toliko bolj tiste najpomembnejše dogodke, kolikor bolj so bili ali so slednji resnično »usodni« in temeljni. Rojstvo, poroka, smrt — trojica osnovnih postaj življenja, ki jih zato slavimo, jim odmerimo več časa in od časa samega, v nekem smislu čas ustavimo, ga razpotegnemo, ga »vrtimo počasi«, samo da se nam ne bi prelomnica izgubila v ne-povrat ali v prehitro pozabo. Rojstva ne morejo in ne smejo pozabiti starši in bližnji, poroke ženin in nevesta ter spet najbližji, smrti ne smejo in ne morejo ter ne želijo pozabiti kot izničenja svojci, vaščani, sorodniki, prijatelji.
In tako tudi v Kraški ohceti: kakšno očarljivo stopnjevanje postaj, ki vodijo v poroko in kaj je (bilo) vse potrebno, da je (bilo) vsem pravilom zadoščeno. Ne bomo rekli, da gre dandanašnji čas prehitro preko teh in podobnih stvari, res je, da čuti najpomembnejše trenutke, vendar jih razume in opredeli na drugačen način, marsikdaj pa nemara res prihaja do prehitrega brzenja iz trenutka v trenutek — kot da ne znamo več časa na pravi način ustaviti in iz njega vsaj za hip izstopiti.
Kot rečeno, je uvodna folklorno-dokumentar-na oddaja prepričala ravno zaradi prefinjenega in nežno izraženega občutka avtorja oddaje, in vseh izvajalcev. Upati je, da bo podobni izhodiščni ton prevladoval tudi v naslednjih prikazih.
MARKO VVALTRITSCH
V Vidmu, v tamkajšnji galeriji moderne umetnosti, kjer hranijo dragocene stalne zbirke furlanskih likovnih umetnikov, je v teh dneh odprta razstava načrtov in del enega najbolj znanih furlanskih arhitektov, že 91-letnega Pietra Zaninija. Na otvoritvi, ki je bila konec januarja, je govoril prof. Marko Pozzetto s tržaške univerze.
Pietro Zanini je eden najbolj prodornih furlanskih načrtovalcev. Pričel je delati takoj po prvi svetovni vojni, takrat sodeloval z znanim arhitektom Raimondom DAroncom, ki je pustil svoj pečat v obnavljanju Vidma po prvi svetovni vojni. Zanini se je kmalu osamosvojil, opustil DAroncov stil ter že ob koncu dvajsetih let, še bolj pa v tridesetih letih, s svojimi načrti dal svoj pečat sodobnemu arhitektonskemu načrtovanju v Vidmu.
Zanini je v tistih letih narisal načrte za več sodobnih stanovanjskih hiš v Vidmu, precej pa je bil prisoten tudi v načrtovanju večjih zgradb. Ni se omejeval samo na Videm. Risal je načrte za zgradbe širom po Furlaniji, drugod po Italiji in, v tistih letih italijanske kolonialistične prisotnosti v Afriki, tudi za stavbe in urbanistične ureditve v Libiji. Dobil je tudi precej nagrad.
Po drugi vojni je delo nadaljeval v glavnem v domači Furlaniji. Leta 1955 je naredil načrt za zvonik v Morteglianu. To je najvišji zvonik grajen iz železobetona v Italiji.
Na videmski razstavi je na ogled veliko originalnih načrtov. Arh. Pietro Zanini je vse te dokumente daroval videmskemu občinskemu
muzeju. V tem hranijo tudi zapuščine drugih znanih furlanskih arhitektov. Ob tej priložnosti je v založbi Casamassima izšla tudi lepa monografija o tem priznanem furlanskem arhitektu.
Razstava bo odprta do konca marca. Izlet v ta muzej v Videm pa daja priložnost ogleda bogate stalne galerije del furlanskih likovnih umetnikov.
Izšla revija Agras
Pri Zvezi kulturnih organizacij v Izoli je izšla druga številka literarne revije Agras. Revijo bodo predstavili prihodnji petek ob 19. uri v klubskem prostoru Kulturnega doma v Izoli
Na svetovnem prvenstvu v nordijskih disciplinafi v Oberstdorfu
Prvo odličje tudi za gostitelje
OBERSTDORF — Težnja, da se velika športna tekmovanja spreminjajo v psihološko vojno med organizatorji in tistimi, ki tekmovanjem sledijo, prispeva, da tudi prireditev kot je SP postane manj zanimivo. Včeraj so v Oberstdorfu podelili en sam naslov in sicer v malo odmevni nordijski kombinaciji ter dodatno še v ekipni konkurenci.
Do svoje prve kolajne so prišli gostitelji, ki so po zaslugi tekaških sposobnosti Weinbucha, Pohla in Muel-lerja dokaj jasno premagali Norveško, katere predstavnik je pred dnevi zmagal v konkurenci posameznikov. Italijanska ekipa, ki je bila po skokih na dokaj slabem 12. mestu, se včeraj ni predstavila na startu teka na 10 km in je seveda izpadla iz konkurence. Prav od tekaške preizkušnje je bilo od Italijanov pričakovati bistveno napredovanje v razvrstitvi.
Vrstni red ekipne kombinacije:
1. ZRN (VVeinbuch, Pohl, Mueller) 1.261,94 točk; 2. Norveška 1.244,98; 3. Sovjetska zveza 1.236,70; 4. Avstrija 1.201,88; 5. Švica 1.197,92; 6. NDR 1.183,34.
Iz tehničnega in tudi emotivnega vidika je bil včerajšnji dan važnejši zaradi druge skakalne preizkušnje specialistov, ki so svojo formo merili in uravnavali na 70-metrski skakalnici.
Najdaljši je bil drobni Vzhodni Nemec Jens Weissflog, ki je dosegel dolžino 89m in izenačil rekord skakalnice, ki je prej pripadal samo Nemcu Bauerju.
Jugoslovanski skakalni tabor je bil po včerajšnjem treningu optimistično razpoložen. Skoraj vsi skoki so bili primerno dolgi in Primož Ulaga je bil celo med boljšimi. Za njim se je odlikoval še M. Zupan, za konkurenco pa bosta danes skakala še M. Tepeš in M. Debelak. Imperativ slovenskih skakalcev sta dobra skoka v obeh serijah. Kopica njihovih dobrih uvrstitev govori v prid njihove vrednosti.
Ob skokih bo danes na sporedu tudi ženski tek na 20 km.
KOLAJNE
Z	S	B
Norveška	2	4	3
Finska	220
Švedska	212
SZ	12	2
Avstrija	10	2
ZRN	1	0	0
Italija	10	0
ZDA	0	1	0
Švica	0	0	1
smučarske varnostne vezi
TVROLIA®
PROIZVODNJA: (|) TITAN prodaja: SB6 Slovenijašport
Lineker izbrani strelec Evrope
Na tekmi s Španijo v Madridu je angleški golgeter Lineker dosegel vse štiri zadetke za svojo ekipo (na sliki, drugi gol, končni rezultat 4:2). Šlo je za prijateljsko tekmo, toda Lineker, ki je že bil med protagonisti SP v Mehiki, je dokazal, da je zdaj najboljši strelec v Evropi
Zmaga Zadra in poraz Tracerja v evropskem košarkarskem pokalu prvakov
Nepričakovana razpleta v Kaunasu in Milanu
Nogomet: kvalifikacije za EP
Presenetljiv poraz Škotske z Irsko
Žaljgiris - Zadar 70:88 (20:41)
ŽALJGIRIS: Brazis S (1:1), Visockas 9 (3:4), Venclavas 8, Čivilis 12, Krapik 4 (0:1), Kurtinajtis 5 (1:2), Homicjuš 9, Jovajša, Lekarauskas 16, Joulaskas 2.
ZADAR: Pahlič 21 (1:2), Popovič 22 (12:13), Matulovič 2 (0:2), Sarlija, Blaže-vič 6, Vrankovič 14 (2:2), Petranovič 9 (7:8), Komazec, Obad 14 (2:2), Skroče.
GLEDALCEV: 5.000. SODNIKA: Sa-vitšik (Polj.) in Cejzel (ČSSR). TRI TOČKE: Pahlič 4, Popovič in Homicjuš 3.
KAUNAS - Zadrčanom evropsko ozračje očitno bolj prija, kot prvenstveno. Na gostovanju v Sovjetski zvezi so spretno izkoristili odsotnost Arvi-dasa Sabonisa (poškodba na tetivi) in z odlično igro v prvem polčasu povsem nepričakovano dokončno izločili Žaljgiris iz superfinala. Zadrčani so bili stalno v vodstvu. V 7. minuti so že vodili s 15:5, v 17. pa 39:16. V tem delu je sijajno igral Pahlič, ki je dosegel 16 točk in kar štiri trojke, Vrankovič in Petranovič pa sta vsak pobrala po deset odbitih žog.
Arvidas Sabonis (Žaljgiris) proti Zadru zaradi poškodbe ni igral
V drugem polčasu so Sovjeti z agresivno igro poskusili zmanjšati zaostanek, toda sodnika grobe igre nista dovolila in igralci Zaljgirisa so kmalu dosegli »bonus«. Zadru so se najbolj
približali v 26. minuti, ko je bil rezultat 45:29, a nato je jugoslovansko moštvo znova silovito »potegnilo« in z delnim izidom 19:4 popolnoma strlo sovjete. V 30. minuti so tako Zadrčani vodili kar s 64:33 in tekme je bilo seveda praktično konec.
Tracer - Makabi 79:94 (34:42)
TRACER: Bargna 8, Boselli, D'Anto-ni 8, Premier 22, Meneghin 8, Gallina-ri, Barlow 4, McAdoo 29.
MAKABI: Lassof 13, Aroesti 4, Cor-nelius 2, Berkovitz 3, Lipin 2, Yamac-hy 16, Magee 36, Johnson 18.
GLEDALCEV: 9.000. SODNIKA: Kotleba (ČSSR) in Točev (Bol.). TRI TOČKE: D' Antoni 1, Premier 2, Yam-chy 2, Magee 1. PM: Tracer 20:27, Makabi 11:12. PON: McAddo (38).
MILAN - Padel je mit. Po 15 letih je milanski košarkarski klub doživel poraz na domačih tleh v evropskem pokalnem tekmovanju. Zadnjič je takratni Simmenthal klonil pred Ignisom iz Vareseja v sezoni 1972/1973.
S porazom proti Makabiju so Milančani praktično izničili prednost zmag v Zadru in Te Avivu in se bodo morali zdaj še pošteno truditi, če želijo priti do superfinala. Makabi je zmagal po-svem zasluženo. Dobil je boj pod košema, polastil se je vseh izgubljenih žog Milančanov,' pri katerih sta odpovedala oba Američana, še zlasti pa Barlow. Johnson je povsem nadkrilil Meneghina in celo D'Antoni ni imel lahkega dela proti Lipinu in Aroestiju, ki sta uspešno omejila njegovo običajno učinkovitost. Vseeno se lahko Tracer tolaži s pomembnim dejstvom, da je zgubil z manj kot 18 točkami razlike, kolikor jih je Makabiju zadal v prvem dvoboju.
LESTVICA
Tracer
Orthez
Makabi
Zadar
Real Madrid Žaljgiris
7	5	2	578:544	10
7	5	2	567:553	10
8	5	3	666:660	10
7	3	4	558:569	6
7	2	5	598:601	4
8	2	6	622:678	4
PRIHODNJE KOLO
Makabi - Orthez, Zadar - Real Madrid, Žaljgiris - Tracer.
GLASGOW — V tekmi 7. kvalifikacijske skupine za evropsko nogometno prvenstvo je prišlo do precejšnjega presenečenja. Irska je namreč z 1:0 (1:0) premagala Škotsko. Zadetek je že v 7. minuti dosegel Lawrenson.
LESTVICA 7. SKUPINE
Belgija	3 1	2	0	9:3	4
Škotska	4 1	2	1	3:1	4
Irska	3 1	2	0	3:2	4
Bolgarija	2 0	2	0	1:1	2
Luksemburg	2 0	0	2	0:9	0
Prijateljski tekmi					
SWANSEA (Wales) — Predsednik Juventusa Boniperti, ki si je ogledal prijateljsko tekmo med Walesom in Sovjetsko zvezo, je bil gotovo bolj zadovoljen z nastopom Britanca Hughesa kot pa z igro njegovega rojaka Rus-ha in Sovjeta Belanova. Za enega od treh se namreč Juventus poteguje. Srečanje se je vsekakor končalo brez golov. V Tel Avivu pa sta se pomerila Izrael in Severna Irska. Končalo se je neodločeno 1:1 (0:1).
Namizni tenis brez sunkov
NEW DELHI — Po uradni otvoritvi SP so se še z večjo vnemo nadaljevali ekipni spopadi, ki pa so bili večkrat igra mačke z mišjo. V turnirju žensk je na primer Jugoslavija samo trenirala z Jordanijo. Čisti 3:0 je bil neizbežen. Najvažnejša vest bo morda dejstvo, da si Jordanke (morda iz verskih razlogov) edine niso snele spodnjega dela trenerk. Italija je brez borbe dobila dvoboj proti Nigeriji, izgubila pa je z 0:3 proti Nizozemski in bo uvrščena v skupino za uvrstitev po 17. mestu.
Gladko zmago 5:0 so dosegli tudi Italijani proti Severnemu Jemenu. V nadaljevanju se bodo spoprijeli z ZRN, ki jih bo zanesljivo izločila iz kroga najboljših 16 ekip. Jugoslavijo čakata srečanji proti Španiji in Avstraliji.
Nogomet: Laudrup in Viareggio
TURIN, VIAREGGIO — Angleške vesti, da bo napadelec Juventusa
prestopil k Liverpoolu so po izjavah zainteresiranega brez vsake osnove.
V Viareggiu se medtem nadaljuje mladinski turnir. Včerajšnji izidi: Torino - Bologna 0:0, Roma - Dukla 0:0, Napoli - Vicenza 0:0, Milan - Samp-doria 2:2„ Atalanta - Bayern 1:0, Fio-rentina - Avellino 1:0,, Genoa - Pla-tense 1:0. Danes bodo nogometaši počivali.
Odbojka: evropski pokali
RIM — Danes se bodo začeli finalni turnirji evropskih pokalov. Za pokal prvakov (Hertogenbosch) bodo igrali Brother Martinus, CSKA Moskva, CSKA Sofija in Panini Modena; za pokalni pokal (Basel): Bosna Sarajevo, Levski Sofija, Tartarini Bologna in Resovia Rzeszow. V pokalu evropske zveze (Bruselj) bosta Italijo zastopala Enermix in Santal.
Rokomet: olimpijske kvalifikacije
BOČEN — Na kvalifikacijskem turnirju za OI (oziroma SP skupine B) je Romunija premagala Italijo z izidom 23:14.
Ferrari zdaj z obnovljenimi ambicijami
r*
[P£ '■""lOfimni yyhhi L ijL • 1	'	-M
*
- —<•* - -	' PH -
Berger in Alboreto med poskusnimi vožnjami v Jerezu
JEREZ (Španija) — Po zadnjih res ne bleščečihsezonah so zdaj v taboru avtomobilskega teama formule ena Ferrarija nadvse optimisti. Nova »nakupa«, britanski tehnik Barnard in avstrijski pilot Berger, sta ob potrjenem Alboretu, že trdno poprijela in te dni se na španskem dirkališču v Jerezu odvijajo poskusne vožnje.
Kljub povsem obnovljenemu vozilu (nov motor, nova struktura, menjalnik s šestimi prestavami) so že dosegli zadovoljive čase. Barnard ni le posegel v tehnično delo hiše, temveč je, včasih s trdo roko, spremenil delovne in življenjske navade italijanskih mehanikov. Kaže, da njegove metode osebja iz Maranella niso navdušile, vendar so se vsi podredili novemu režimu, saj zgleda, da so prvi rezultati že potrdili, da je Barnard najboljši strokovnjak v svetu formule ena.
Hiša Mclaren je medtem tisku predstavila novega pilota, bivšega ferrari-jevca Johanssona, ki se je tako pridružil svetovnemu prvaku Proštu.
Košarka: Dom pred važno preizkušnjo, derbi tokrat na Proseku
______________NA GORIŠKEM___________________
Domovci bodo v soboto gostili v »clou mat-chu« prvega povratnega kola promocijskega prvenstva na Goriškem ekipo Albe Gioia iz Krmi-na. Domovci trenutno zasedajo tretje mesto na skupni lestvici in to z dvema točkama zaostanka za Albo Gioia in Edero, vendar s srečanjem manj. Zato so belo-rdeči še vedno potencialno prav na vrhu lestvice, sobotno srečanje pa bo zelo pomembno za obe moštvi. Mislimo, da bo jutrišnji premaganec izločen iz nadaljnjega boja za napredovanje v D ligo.
Domovci so v zadnjem kolu prvega dela prvenstva nerodno klonili pred močno peterko Edere. Zato bo jutrišnje srečanje težje od pričakovanega, saj je zmaga zdaj nujna. Naši nimajo lepih spominov s prvega srečanja proti jutrišnjemu nasprotniku. V Krminu so namreč nerodno zgubili z dvanajstimi točkami zaostanka, potem ko so vodili skozi vse srečanje.
Semoličevi varovanci so se za jutrišnje srečanje vestno pripravili. Prepričani so, da bodo dobro igrali, kljub temu pa pravega favorita ni. Gotovo bomo lahko priča dobri košarkarski pred-
stavi, ki bo privabila v telovadnico goriškega Kulturnega doma veliko število košarkarskih privržencev. Srečanje se bo pričelo ob 20. uri.
1. MOŠKA DIVIZIJA
Po dveh zaporednih spodrsljajih nameravajo belo-rdeči doseči zmago na gostovanju z ekipo Basket Ronchi, čeprav to ne bo prav lahko. Igrali bodo v nedeljo v telovadnici v Ul. del Čampi s pričetkom ob 11. uri.
___________NA TRŽAŠKEM______________
Tudi v preteklem kolu so bile naše postave v košarkarskem promocijskem prvenstvu na Tržaškem razmeroma uspešne. V takem kontekstu je, žal, edinole Breg Adriatherm ostal izjema. Navadno je že tako, da samo tisti, ki točki najbolj potrebujejo, jih dosegajo s težavo. Openski Polet pa je po dveh kolih prilagajanja na znova vzpostavljene tekmovalne razmere prav suvereno že v kali zatrl zmagoslavne ambicije tržaškega Liber-tasa, ki tokrat res ni mogel uresničiti zastavljenega cilja. Na tretjem mestu je trenutno spet nekdanja gneča. Stella Azzurra pa ohranja polo-
žaj vodilnega in svojo prednost nad drugouvrščenim Borom Radenska, bolj po zaslugi zamujenih priložnosti nasprotnic, kot pa po lastnih vrlinah. Omembe vredna je trenutna forma Konto-velcev, ki so postopoma nadoknadili začetni zaostanek in se čedalje bolj približujejo peterici, ki se bori za vstop v končnico lige. Iz ozadja pa se je z nizom uspešnih nastopov vrinil v sredino tržaški Santos, ki ga odslej nikakor ne gre podcenjevati.
V	soboto se bosta na Proseku spopadla Kon-tovel Electronic Shop in Polet. Poleg dejstva, da je to slovenski derbi, bo hkrati osrednje srečanje kola ob dvoboju med Borom Radenska in Ala-bardo. Košarkarji Brega Adriatherm pa bodo to pot gostovali pri ligaški »usedlini« Green Star, ki se še vedno opoteka na dnu lestvice brez zmage. Za Korenove fante je to priložnost, ki jo je treba absolutno izkoristiti, sicer bo položaj brezupen.
1. MOŠKA DIVIZIJA
V	A skupini 1. divizije na Tržaškem bodo Sokolovi košarkarji preverili jakost moštva Edil-gest. Pupisove varovance pa čaka že naslednji
teden važen spopad s postavo Lavoratori del Porto. V skupini D za moštva brez pravice do napredovanja v višjo ligo bodo na Kontovelu odigrali derbi med domačo ekipo in Borom.
(Cancia)
SK DEVIN
obvešča, da bo v nedeljo, 22. t. m., izlet v AR-NODSTEIN in ne na KANIN, kot prvotno napovedano. Odhod avtobusa: ob 6.00 iz Opčin,
6.10	s Proseka, 6.20 iz Praprota-Šempolaja, 6.30 iz Nabrežine, 6.40 iz Sesljana ter 6.50 iz Devina-Nabrežine.
PRIPRAVLJALNI ODBOR za ustanovitev plavalnega kluba Bor vabi na ustanovni občni zbor kluba, ki bo v petek 27. t. m., ob 20.30 na stadionu 1. maj v Trstu, Vrdel-ska cesta 7, z naslednjim dnevnim redom: otvoritev občnega zbora: poročilo predsednika pripravljalnega odbora; branje statuta; razpravo in pozdravi gostov; odobritev statuta; izvolitev volilne komisije; volitve odbora; razno.
Drevi v Kulturnem domu v Gorici v priredbi ZSŠDI
Proslava ob 100. obletnici ustanovitve goriškega Sokola
Stoletnico organiziranega telesnokuiturnega delovanja na Goriškem bomo proslavili danes v telovadnici Kulturnega doma, kjer je Združenje slovenskih športnih društev v Italiji za to priložnost pripravilo slavnostno akademijo. Prav letos namreč poteka 100 let, odkar so v Gorici uradno ustanovili organizacijo Sokol, ki je tako obogatila gibanje, ki je leta 1862 nastalo v Pragi.
Kasneje so Sokole organizirali tudi na Slovenskem. Tako velja zapisati, da so leta 1863 ustanovili Južni Sokol, vTrstu pa so to organizacijo, ki je presegala meje telesnokuiturnega delovanja, ustanovili leta 1882. Povedati je treba, da smo v goriškem Kulturnem domu že pred letošnjo obletnico pripravili slovesnost ob razvitju sokolskega prapora. To je bilo 25. maja leta 1984, sedaj pa goriški sokolski prapor krasi gornje preddverje doma.
Za drevišnjo akademijo, ki se bo pričela ob 20.30, so prireditelji pripravili bogat in pester spored, ki bo razdeljen na tri dele. Prvi, osrednji, bo v telovadnici, drugi bo v preddverju doma, kjer so pripravili dokumentarno
razstavo o delovanju Sokola-ter današnjih goriških športnih društev. Tretji dogodek pa bo prihodnji četrtek, 26. februarja, ko bodo v mali dvorani KD predvajali kratko-metražne filme s športno tematiko.
Drevišnja akademija se bo pričela ob zvokih godbe na pihala Kras iz Doberdoba (letos slavi 40-letnico delovanja) in nastopu skupine mažoretk iz Nove Gorice. Občinstvu se bodo nato predstavili pevci moškega zbora A. Paglavec iz Podgore, po slavnostnem nagovoru pa bodo na vrsti športniki.
Za to priložnost so namreč povabili več skupin za športno ritmično gimnastiko in orodno telovadbo iz zamejstva in Slovenije. Med nastopajočimi bo tudi Dominika Kacin, jugoslovanska državna prvakinja v ritmični gimnastiki in ena najboljših v evropskem merilu.
Na drevišnjem večeru pa bodo nastopili tudi mladi odbojkarji (80 mladincev iz raznih krajev Goriške) ter kotalarice KŠD Vipava s Peči.
V Šentjakobu v Rožu na Koroškem
Zimski pohod na Arihovo peč
iilll	1	naše šesterice v	pokrajinskih ligah	lil
Rokomet: v moški D ligi
Kras Trimac - Cividin
Drevi bo ob 19.30 Krasova članska vrsta pred izredno težko nalogo, saj bo v zgoniški telovadnici gostila še nepremagano ekipo Cividina (veterani).
To bo že drugo srečanje v štirih dneh med obema sedmerkama, saj so
v	ponedeljek že poskusili srečo Kraso-
vi	mladinci, ki so nato utrpeli visok poraz s 24:34. Ta izid pa nas ne sme varati, saj ni bila razlika med ekipama tolikšna, kot bi lahko kdo sklepal po končnem izidu. Na dobro obiskanem zadnjem treningu so Lazarjevi varovanci še utrdili razne, predvsem napadalne kombinacije, ki naj bi se izkazale za najprimernejše orožje proti obrambi, ki jo povečini predvajajo Tržačani.
Spričo tega, da drevišnji nasprotnik Krasa Trimac ni v dosedanjih osmih prvenstvenih nastopih še okusil grenkobe poraza, bodo skušali krasovci odigrati tekmo s podvojenimi močni in elanom ter tako zadati nasprotnikom prvi prvenstveni spodrsljaj.
Prav ta elan je v zadnjih nastopih primanjkoval v krasovem taboru, zato bo tokrat treba stisniti zobe in se srčno boriti s polno mero požrtvovalnosti vseh šestdeset minut prav do konca tekme. Šele v tem primeru lahko v Zgoniku od njih pričakujemo prijetno presenečenje. (Z.S.)
Slovenska športna zveza, slovensko planinsko društvo Celovec in slovensko prosvetno društvo Rož v Šentjakobu v Rožu se skrbno pripravljajo na 9. zimski spominski pohod »Arihova peč in smučarski tek« v spomin na padle partizane 9. februarja 1945 leta pod Arihovo pečjo. Prireditev bo v nedeljo , 1. marca 1987, s pričetkom ob 10. uri pri Polancu na Če-mernici (Hodnina) nad Šentjakobom v Rožu. Udeležbo na tradicionalni množični prireditvi pa poleg Slovencev na avstrijskem Koroškem napovedujejo ljubitelji hoje in smučarskega teka iz vse Slovenije - posebno iz Gorenjske, Koroške in Štajerske.
Na programu letošnje prireditve je poleg pohoda na Bleščečo planino in kočo nad Arihovo pečjo (1084 m), tudi smučarski tek na 3 km dolgi progi za mlajše tekače in tekačice v devetih kategorijah in smučarski tek na 7 km dolgi progi za mladince in člane v 12 starostnih kategorijah. Organizatorji sprejemajo prijave za pohod na Arihovo peč in smučarski tek na dan prireditve med 9. in 10. uro. Startnina znaša 2.000 dinarjev (50 avstrijskih šilingov) za odrasle oziroma 1500 dinarjev za mladince.
Vsak udeleženec prireditve bo ob prihodu na cilj prejel spominsko diplomo in toplo malico, prav tako pa bodo organi-
zatorji poskrbeli za parkirne prostore za osebna vozila in avtobuse ter za zdravniško in servisno službo.
Za petkratno udeeležbo na zimskem pohodu Arihova peč bodo pohodniki prejeli posebno zlato spominsko značko.
Pred pričetkom prireditve bodo prizadevni organizatorji pripravili kratko spominsko svečanost v spomin na tragične dogodke pod Arihovo pečjo februarja 1945. leta.
Z udeležbo na tradicionalni spominski prireditvi na avstrijskem Koroškem se bodo še poglobila sodelovanja in prija--teljstva med - udeleženci z obeh strani meje ter ponovno izpričalo priznanje žrtvam narodnoosvobodilnega boja. (S. K.)
Atletika: dvoransko prvenstvo
V Celju tudi borovci
Jutri bo v Celju slovensko dvoransko atletsko prvenstvo, katerega se bodo udeležili tudi zamejski atleti. V Celje bodo potovali Borovi predstavniki Marjan Guštinčič, Igor Sedmak in Aljoša Škabar. Prvi bo tekel na 60 m, drugi se bo udeležil teka na 60 m in skoka v do-Ijino, Škabar pa bo tekel 60 m z ovirami. Konkurenca bo zelo močno, naši predstavniki pa imajo možnost, da se izkažejo.
NA TRŽAŠKEM
1. MOŠKA DIVIZIJA
Brežani so končno prišli do prve zmage, borovci pa so vknjižili drugi par točk.
IZIDI 4. KOLA: Pallavolo TS - Bor 1:3, ASSDI - Inter 0:3, Rozzol - DLFAC 2:3, La Marmotta - Breg 0:3, Le Volpi - Volley Club TS 3:1, Prevenire - CUS TS 3:2.
LESTVICA: Inter 8, Le Volpi, Volley Club in Prevenire 6, CUS, DLFAC, Bor in ASSDI 4, Breg 2, Rozzol, Pallavolo TS 2, La Marmotta 0.
1. ŽENSKA DIVIZIJA
Skupina B
Po zmagi slogašic v derbiju z borovka-mi, je zdaj najnevarneši tekmec Peterlinovih. varovank OMA Armes, ki je prav tako nepremagana. Vse kaže, da bo o prvem mestu v tej skupini odločal prav dvoboj med tema šesterkama.
IZIDI 4. KOLA: Prevenire - Breg 3:2, Blitz Vivai Busa - OMA Armes 0:3, Mon-tasio - Sokol 3:0, Bor Friulexport - Sloga Koimpex 1:3.
LESTVICA: Sloga Koimpex 8, OMA Armes 6, NPT, Bor Friulexport in Prevenire 4, Breg, Vivai Busa in Mohtasio 2, Sokol 0.
UNDER 16 MOŠKI
Tu je praktično že vse odločeno. Zdajšnji vrstni red bi lahko bil tudi končni.
IZIDA 3. KOLA: Sloga - CUS 0:3, Breg - Volley Club 3:0.
LESTVICA: CUS TS 6, Sloga 4, Breg 2, Volley Club 0.
UNDER 16 ŽENSKE
Skupina A
Z lepo zmago proti Volley Clubu so slogašice dohitele borovke, ki pa imajo kar dve tekmi manj. Derbi bo jutri na prvem maju.
IZIDI 11. KOLA: OMA Armes -DLFAC 3:1, Virtus - Ricreatori 3:0, Sloga B - Volley Club 3:0. Bor Friulexport je počival.
LESTVICA: Bor Friulexport in Sloga B 16, OMA Armes 14, Volley Club 8, Virtus in DLFAC 4, Ricreatori 4.
Skupina B
V zaostali tekmi z Julio so Kontovelke prišle do prve zmage, a Julia je hkrati brez boja dobila srečanje z Montasiom. Ostalo je vse po starem.
IZIDI 11. KOLA: CUS - Breg Agrar 0:3, Julia - Montasio 3:0, Inter - Sloga Koim-pex 1:3.
LESTVICA: Sloga Koimpex 18, Inter 14, Breg Agrar 12, CUS 8, Montasio 6, Julia in Kontovel Electronic Shop 2.
NA GORIŠKEM
1. MOŠKA DIVIZIJA
Po zadnjem kolu je prišlo do nekaterih sprememb na vrhu lestvice. Igralci Naše-
ga prapora so na domačem igrišču klonili pred ekipo iz Ločnika.
IZIDI 5. KOLA: Corridoni - Futura Torriana 0:3, Capriva - Cormons 3:1, Naš prapor - Arredo 1 0:3, Intrepida - Caldini 1:3, Pall. 86 - Fincantieri 0:3, počivala je 01ympia.
LESTVICA: Caldini 8, Arredo 1, Tomana, Fincantieri in Intrepida 6, Corridoni 4, Naš prapor, 01ympia in Capriva 2, Cormons in Pall. 86 0.
NAŠ PRAPOR VAL - ARREDOUNO
LUCINICO	0:3 (8:15, 7:15, 10:15)
NAŠ PRAPOR VAL: Vogrič, Štekar, Buzinelli, Zavadlal, Jarc, Mužič, Grav-ner, Klanjšček.
Proti solidnemu moštvu iz Ločnika ni uspelo združeni ekipi osvojiti niti seta. Največja hiba ekipe je blok. Šepa pa tudi uigranost zaradi stalne menjave igralcev v šesterki.
(M.V.)
_______E^ŽENSKA^DIVIZJJA___________
Presenečenje zadnjega kola je brez dvoma zmaga ekipe Sovodenj Agoresta na gostovanju v Mossi, kjer je premagala drugouvrščene gostiteljice. Ob tem je treba beležiti tudi zmago 01ympie, ki se je tako ponovno vključila v boj za napredovanje.
IZIDI 5. KOLA: Mossa - Sovodnje Agorest 1:3, Fossalon - Fincantieri 1:3, Intrepida - Ronchi 3:0, Capriva - Lucinico 1:3, Farra - Azzurra 1:3, 01ympia - Cormons 3:0, počivala je Torriana.
LESTVICA: Intrepida 10, 01ympia 8, Lucinico in Mossa 6, Cormons, Farra, Azzurra, Capriva in Sovodnje Agorest 4, Torriana in Fincantieri 2, Fossalon in Ronchi 0.
UNDER 16 MOŠKI
V tej konkurenci sta na vrhu lestvice še vedno Naš prapor Val in S. Luigi. Po vsej verjetnosti bo o končnem zmagovalcu padla beseda jutri, ko se bosta šesterki srečali v Štandrežu. Po zadnji zmagi si je Soča zagotovila 3. mesto, pomemben uspeh si je v zadnjem kolu zagotovila tudi goriška 01ympia.
IZIDI 13. KOLA: 01ympia - Turriaco 3:0, Soča Sobema - Torriana 3:1, Naš prapor Val - Fincantieri 3:0, Ronchi - San Luigi 3:0, počival je Cormons.
LESTVICA: Naš prapor Val in S. Luigi 22, Soča Sobema 15, Futura 14, 01ympia in Ronchi 12, Cormons 4, Fincantieri 2, Turriaco 0.
UNDER 16 ŽENSKE
Značilnost zadnjega kola je bila zmaga ekip na gostovanjih. Do konca prvenstva manjka še eno kolo, že sedaj pa je znano ime končnega zmagovalca, to je ekipa iz Krmina
IZIDI 13. KOLA: Farra - Sovodnje Agorest 0:3, Dom Agorest - Cormons 0:3, Morarese - Mossa 0:3, počivala je ekipa S. Luigija.
LESTVICA: Cormons 20, S. Luigi 18, Mossa 14, Sovodnje Agorest 12, Farra 8, Dom Agorest in Morarese 2.
danes igra za vas - danes igra za vas
				nlunimkeg	a sveta - iz planinskega sveta	lili	
Andrej Šik
Avellino - Ascoli	1	
Brescia - Como	1	
Empoli - Atalanta	X	
Milan - Juventus	1	X
Roma - Inter	1	X
Sampdoria - Verona	1	X
Torino - Napoli	X	2
Udinese - Fiorentina	1	X
Siena - Livorno	X	2
Massese - Novara	2	
Venezia - Pavia	X	
Vis Pesaro - Lanciano	1	
Nissa - Siracusa	X	
Andrej Šik (letnik 1966) igra košarko od leta 1977. Najprej je branil barve Bora v prvenstvih propaganda, naraščajnikov in kadetov, zadnja štiri leta pa je trener minibasketa pri Bregu. Šik je tudi drugače zelo angažiran fant. Univerzitetni študent prava, je tajnik ZKMI za dolinsko občino, odbornik v kulturnem društvu Valentin Vodnik ter poje v mladinski skupini Pinko Tomažič. Prejšnji teden je Vesna Lutman pravilno napovedala devet izidov.
V	Rimu (galop) bo dirka zelo negotova, saj nastopa mnogo dobrih konjev. V sk. 1 je Piccolo Cielo favorit, predvsem če pomislimo na zmage, ki jih je dosegel v zadnjem obdobju. V sk. X verjamemo v Šole Sabino, v sk. 2 pa bi lahko Petris bil presenečenje.
V	drugem galopu v Rimu res ne primanjkuje kandidatov za končno zmago. V sk. 1 poskusimo s Czarade-siom, ki je verjetno najbolj kvaliteten. V sk. X je treba paziti na Gratti-macco, ki je v formi, Jer v sk. 2 na Mirto del Pineto.
V	Bologni bo tekma zelo tehnična. V sk. 1 je najboljši Champ FC, kot njegovo alternativo pa predlagamo Escadrilia (sk. 2). Presenečenje je lahko Eden de Groria (sk. X).
V	Padovi poskusimo s sk. 1, ki ima favorita tekme: Cedrinco. Njen najnevarnejši nasprotnik je Dragee Bi (sk. 2). V sk. 1 pa se Bagankol, če je v formi, lahko poteguje za končno zmago.
V	Tarantu lahko ustvarimo bazo. Sk. 2 ima z Elfry Bi dober izhodiščni položaj, v sk. X pa moramo predvsem paziti na Blasusa, ki stalno
tekmuje zelo dobro. V sk. 1 moramo slediti Egaciku.
Dirka v Trstu bo zelo zanimiva, saj nima pravega favorita. Poskusimo s sk. X, ki ima v Epsom Om konja, ki je v izredni formi. V sk. 2 je Dadier (zmagovalec prejšnje tekme) zelo dober, v sk. 1 pa bi lahko bilo presenečenje Brunetto.
DIRKA IRIS
Naši favoriti so: Corato KS (8), En-tozon (10), Eving (17). Dodatek za sis-temiste: Elka LB (14), Bilplano (18), Draik (15).
iiiiiiiiiiiiiiiiiiilii
lili
totip__________
1.	—	prvi	1	2
drugi	X
2.	—	prvi	1
drugi	X	2
3.	—	prvi	1
drugi	X	2
4.	—	prvi	1	2
drugi	2	1
5.	—	prvi	2
drugi	X	1
6.	—	prvi	X	2
drugi	2
21. zimske športne igre
Tradicionalne, že 21. po vrsti, Zimske športne igre, ki jih od daljnega leta 1967 prireja Slovensko planinsko društvo iz Trsta, bodo letos v nedeljo,
l.	marca, ob 10. uri v Ravasclettu na progi Pascal. Vpisovanje je na sedežu ZSSDI (Ul. sv. Frančiška 20, 2. nadstr.) do četrtka, 26. t. m., od 10. do 12. ure. Tekmovalce lahko vpišejo le predstavniki društev, vpisovanje pa bo tudi v četrtek, 26. t. m, od 19. do 20. ure. Pri vpisu je treba priložiti seznam tekmovalcev razdeljenih po kategorijah z letnico rojstva in predvsem izpolnjene startne kartončke. Slednji po že narazpolago od 16. t. m. dalje. Člani SPDT se lahko vpišejo tudi telefonsko pri Devonu Cesarju (tel. 911433) in Pavlu Fachinu (tel. 742488). Žrebanje bo v četrtek, 26. t.
m.	, na sedežu SPDT po zaključku vpisovanja.
Dušan Jelinčič finalist Mericjianovega Športnika leta
Zamejski alpinist Dušan Jelinčič, ki je lani kot prvi v deželi osvojil himalajski osemtisočak, se je uvrstil v finalni izbor za najboljšega športnika leta na Tržaškem. Anketo prireja že od svoje ustanovitve tržaškitednik »II Meridiana di Trieste«. To pa je prvič, da se kak plezalec uvrsti v finalni izbor Športnika leta na našem območju. Vsekakor je lepo priznanje za alpinizem, posebno če pomislimo, da sta se za uvrstitev vse do konca potegovala tudi Marco Sterni in Mauro Pertonio, ki sta januarja lani preplezala prvenstveno smer na Fitz Royu v Patagoniji. Športnika letaza Tržaško bodo razglasili v prvi polovici marca.
»Halo, Tomo Česen, že spet v Himalajo?«
Da se Tomo Česen spet odpravlja v Himalajo) smo zvedeli čisto naključno, izdrobne časopisne vesti, saj ni hotel sam o tem kaj dosti razlagati. Cilj, ki si ga je zastavil, pa je izreden: še nepreplezani Srednji vrh Lotseja, ki je s svojimi 8430 metri najvišja ne-preplezana gora na svetu. Žal ne spada med uradne osemtisočake, ker je pač stranski vrh znamenite četrte najvišje gore na svetu Lotseja. Da bi zvedeli kaj več, smo ga pozvali kar telefonsko in se na hitro pogovorili o tem njegovem načrtu.
Njegov odgovor je bil nekako takšen: »Res je, spet se odpravljam v Himalajo in sicer z odpravo alpinističnega odseka PD Kamnik, ki jo vodi
Jerzy Kukuczka
Cene Grilc in katere se udeležujejo še Janez Benkovič, Cene Berčič, Janko Plevel, Marko Prezelj, Rado Nadveš-nik, Milan Gladek, Janez Šušteršič in zdravnik Vojko Pajntar, Njen cilj je osvojitev drugega stranskega Lotseje-vega vrha Lotse Šar (8400 m), kar bi bil vsekakor velik podvig. Na tej gori sta bili uspešni le dve odpravi (Avstrijci leta 1966 in Čehi pred tremi leti) na 21 poskusov.'
Glede na to pa, da so imeli Kamničani že dovoljenje za en stranski vrh Lotseja, si je Komisija za odprave v tuja gorstva priskrbela še dovoljenje za Srednji vrh te gore ter nato med alpinisti razpisala natečaj, ki smo ga zmagali Filip Bence, Silvo Karo, Andrej Štremfelj in jaz. Tako smo se priključili kamniški odpravi, cilj pa se je pravzaprav poenotil glede na to, da če hočeš osvojiti Srednji vrh Lotseja se moraš prej povzpeti na Lotse Šar in od tam nadaljevati grebensko pot. Računam, da bomo proč kake tri mesece, poudariti pa moram, da je osvojitev Srednjga vrha izredno zahteven cilj in da bo vsekakor že uspeh, če in ko bomo osvojili Lotse Šar.«
Tržačan Sergio Serra napoveduje podvig »Pireneisci ’87«
Prve dni marca se bo 27-letni tržaški alpinist, jamar, smučar in jadralec Sergio Serra podal v Španijo, kjer bo poskušal zimsko »prvenstveno« prečkanje vseh Pirenejev od Sredozemskega morja do Atlantskega oceana. Podvig bo opravil .popolnoma sam in sicer predvsem v turnosmukaški tehniki. Serra bo presmučal in prehodil približno 500 kilometrov ter »osvojil« kakih 20 gor med 2000 in 3404 m višine. Ta podvig se bo po vsej verjetnosti zaključil konec aprila, Serra pa bo
svojo pot dokumentiral s filmom in fotografijo.
Kdo je pravzaprav Sergio Serra? Že 13 let se bavi z vsemi mogočimi »avanturističnimi« disciplinami, med drugim se je spustil v najglobljo svetovno jamo »Sotano del Barro« v Mehiki, opravil celo vrsto prvenstvenih alpinističnih vzponov v Dolomitih in Julijskih Alpah ter opravil mnogo tur-nosmučarskih tur na Korziki ter prvo preko Tater v Češkoslovaški. Jadral pa je tudi po Karibskem morju, Atlantiku in Severnem morju.
Februarska številka Planinskega vestnika
Druga letošnja številka Planinskega vestnika očitno hoče (in je prav tako!) zgladiti latentne nesporazume med alpinisti in planinci ter torej poskuša spet približati plezalce k tej reviji. Že naslovnica je v tem oziru emblema-tična, saj prikazuje najboljšega jugoslovanskega prostega plezalca Tadeja Slabeta pri težkem raztežaju med plazenjem v znamenitem Mount Arapiles v Avstraliji, ki je pravi raj za športne alpiniste.
Intervju s Frančkom Knezom je posvečen nedavnemu prvenstvenemu plezanju na Torte Egger v Patagoniji, nato pa sledita dva sestavka o lanski odpravi v Karakorum. Prvega je napisal vodja Viki Grošelj in je vzet iz knjige »V prostranstvih črnega granita«, ki bo te dni izšla in bo na razpolago tudi v Tržaški knjigarni, drugega pa Matevž Lenarčič, ki v svojem izrazito liričnem stilu opisuje povratek izpod Broad Peaka.
Poljak Kukuczka
osvojil svoj 13. osemtisočak
Šestnajstega oktobra lani je Rein-hold Messner uresničil svoj sen osvojitve vseh štirinajstih osemtisočakov na svetu, vendar pa je to storil predvsem zato, ker je na vratu čutil dih Poljaka Jerzyja Kukuczke, ki se mu je nevarno bližal. Imel je namreč za sabo enajst osemtisočakov ter se je le malo po Messnerjevi osvojitvi Lotseja povzpel po normalni smeri na Manas-lu. Takoj nato se je odpravil pod Anapurne ter pred dnevi stopil na vrh 8091 m visoke Anapurne I. To je seveda storil pozimi, sedaj pa mu manjka, da izpopolni zbirko, le 8046 metrov visoka Šišapangma v kitajskem Tibetu. Gora spada med lažje osemtisočake, težave pa so z dovoljenji. Vsekakor si bo v tej nori tekmi za vse osemtisočake priboril »srebrno kolajno«, za Messnerjem, seveda.
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 120.- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000,- din, trimesečno 5.000.- din, letno 20.000.- din, upokojenci mesečno 1.500.- din, trimesečnp 3.750.- din, letno 15.000.- din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000.- din, letno 30.000.- din, nedeljski'letno 4.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
20. februarja 1987
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in tiska
LJ
ZTT
Trst
3
Član italijanska zveze časopisnih založnikov REG
Po odkritju rešilnega čolna s tremi trupli pri Pantellerii
Vse preveč odprtih vprašanj o brodolomu oceanske ribiške ladje Massimo Garau
MAZARA DEL VALLO — Italijanski minolovec Squalo, helikopter tipa SH3D in izvidniško letalo Breguet Atlantigue mrzlično iščejo v Sicilskem prelivu morebitne preživele z oceanske ribiške ladje Massimo Garau iz Mazare del Vallo. Iskanje se je začelo s precejšnjo zamudo, saj so trupla štirih mornarjev (umrli so zaradi splošne ohladitve), treh Italijanov in enega črnca našli na poškodovanem rešilnem čolnu predvčerajšnjim dopoldne kakih 22 milj severo-severovzhodno od Rta S. Leonardo na Pantellerii. O 31-metrski ladji in o preostalih 15 članov posadke pa niso do sedaj našli nobene sledi. Reševalci iščejo predvsem dva samodejno napihljiva rešilna splava, saj je lahko vsakomur jasno, da so ob morebitnem nenadnem brodolomu mornarji lažje spustili v morje splave kot rešilni čoln.
Vsa zadeva pa je do skrajnosti zapletena z vsemi značilnostmi prave kriminalke ali morda celo srhljivke. Massimo Garau je bila sodobno grajena oce-
anska ribiška ladja- s 175 BRT, splavljena leta 1983 v Anconi. Na krovu je imela najsodobnejšo navigacijsko opremo, dva radarja, dva sonarja in dve radijski postaji. Železna konstrukcija bi z lahkoto kljubovala tudi najbolj razburkanemu sredozemskemu morju, saj je bila grajena za oceanske razmere. Resnici na ljubo je bilo s ponedeljka na torek morje v Sicilskem prelivu precej razburkano, a ne tako, da bi lahko povzročilo brodolom. Poveljnik ladje je nekaj ur po ponedeljkovem izplutju radijsko sporočil, da je zaradi razburkanega morja spremenil kurz in se usmeril proti tunizijskemu Rtu Bon, ni pa izključil možnosti, da bi se vrnil. Kaj se je kasneje zgodilo, ne ve nihče. Nesporno je le dejstvo, da ladja ni dala radijskega poziva za pomoč, saj v takih vremenskih pogojih vse ladje in vsa pristaniška poveljstva budno poslušajo radijske kanale za klice v sili.
Seveda to pomanjkanje vesti ne preprečuje ugibanj, še več, domneve postajajo iz ure v uro bolj
fantastične. Po vkrcevalnih listinah bi moralo biti na krovu sedem italijanskih mornarjev, trije pa se niso zadnji trenutek vkrcali, za nameček je bilo na krovu 15 neprijavljenih temnopoltih mornarjev iz Senegala, Gane in Toga. Brodarska družba Ocean Pešca je priznala prisotnost te »črne delovne sile«, včeraj pa je skušala vso zadevo omiliti, češ da so bili to le potniki, namenjeni v ekvatorialno Afriko, saj bi morala Massimo Garau ribariti pred senegalsko obalo.
Kaj se je torej zgodilo z ladjo s štirimi Italijani in petnajstimi temnopoltimi mornarji. Možnosti, da bi ladjo ugonobilo razburkano morje, so malenkostne, nekateri domnevajo, da je prišlo do eksplozije, drugi spet, da je v ladjo trčil kak tanker, še najbolj fantastični pa sta domnevi, da je ladjo nekdo napadel, ali pa da so se uprli temnopolti mornarji. Vsekakor je ministrstvo za trgovinsko mornarico že uvedlo preiskavo. (voc)
Podmornica ZDA v ribiški mreži
LONDON — Potem ko so zahodne agencije predvčerajšnjim poslale v svet vest, da se je neznana sovjetska podmornica zapletla v mreže neke irske ribiške ladje in jo tri ure vlekla deset milj daleč preden so se ribiči osvobodili, so morale včeraj to vest demantirati. V, ribiški mreži je namreč ostal neizpodbiten dokaz o nacionalnosti podmornice, sonar z angleškim napisom in ameriškimi kraticami. Pentagon je pozno predsinočnjim priznal incident. Britanske oblasti pa so izključile, da bi bila podmornica oborožena z jedrskimi raketami, saj tega ne more nihče preveriti.
Nedvomno bi britanska admiraliteta in Pentagon raje ostala pri prvotni verziji o »neznani sovjetski podmornici«. V Irskem morju je bilo namreč v preteklosti vse preveč incidentov. z britanskimi in ameriškimi podmornicami. Leta 1982 jo je skupila neka francoska ribiška ladja, ki se je potopila in s sabo ponesla na dno vse člane posadke.
V Mozambiku zaradi lakote
lahko umre 3,5 milijona oseb
MAPUTO — Na stotisoče oseb, mladeničev in starcev, žensk in otrok se brez cilja potika po gozdovih in gorah Mozambika, same nedolžne žrtve neotipljive tragične gverile, suše in lakote.
V-Mozambiku jim pravijo begunci, dejansko pa so žrtve sabotažnih akcij gverilcev odporniškega gibanja Renamo, ki skuša zrušiti mozambiško socialistično vlado; njihovo število neprestano narašča.
Čez dan ne pridejo na spregled: skrivajo se pod akacijami in skalami, ponoči pa nadaljujejo pohod, da bi prišli do vode in hrane.
Po zadnjih statistikah je v življenjski nevarnosti 3,5 milijona oseb. Mnogi izmed teh na smrt obsojenih zaradi lakote in pomanjkanja, se skušajo prebiti čez naravni park Kruger, do meje z Južno Afriko, ker vejo, da jih nekaj lahko sprejme Homeland v Gazankuluju, pa tudi Pretoria je doslej zatisnila eno oko.
Begunci so spoznali, da jih vlada ne more nasititi, ker uporniške sile napadajo in oropajo njihova vozila. V spopa-
dih, ki potekajo v glavnem v kmetrijskih območjih, uporniki zažgejo tovornjak, hrano pa odnesejo v gozdove. V Que-limaneju ob Indijskem oceanu je bil včasih mir, zdaj pa so ljudje zapustili zemljo in spijo po cestah.
Po pisanju lokalnega tednika Tempo nujno pomoč potrebuje 3,5 milijona oseb. V pokrajini Maniaca ljudje jedo koreninice in se pokrivajo z velikimi listi in skorjo. Položaj je neprimerljiv s sušnim obdobjem 1983. leta, ko je umrlo na desetine tisočev oseb.
V centralni pokrajini Zambezia, ki je bila svojčas žitnica države, zaradi lakote umira 850.000 oseb, v pokrajinah Gaza, Maputo in Tete pa med 250 in 450.000. Izboljšanje razmer je še zelo daleč, čeprav So odobrili več načrtov vlade in humanitarnih organizacij.
»Kot ne dovolimo, da bi kjerkoli po svetu zaradi lakote umrla ena cela generacija, tako v teh časih kaj takšnega ne smemo dovoliti niti v Mozambiku,« je izjavil neki vladni funkcionar.
Londonske plešoče redovnice
Pet nun, ki pleše, ni vsakdanji prizor: tudi tokrat gre za prizor iz gledališke komedije, ki jo trenutno predvajajo v Londonu	(Telefoto AP)
Obisk iz Koreje
BEOGRAD — Podpredsednik vlade in zunanji minister LR Koreje Kin Jong Nam je včeraj dopotoval na delovni obisk v Jugoslavijo. Že popoldne so se v Beogradu začeli prvi uradni pogovori med zveznim sekretarjem za zunanje zadeve Raifom Dizdarevičem in gostom iz Pjongjanga. Pričakovati je, da bosta ministra izmenjala mnenja o žgočih mednarodnih vprašanjih posebej o dejavnosti gibanja neuvrščenih in o pripravah na ministrsko konferenco neuvrščenih in držav v razvoju, posvečeno odnosom in sodelovanju Jug-Jug, ki bo junija v Pjongjangu.
Okoli Eureke prava tehnološka evforija
MADRID — Okoli Arhimedovega vzklika Eureka in Mitterrandovega projekta z istim imenom se je doslej, dve leti po rojstvu ideje, zbralo kakšnih 300 podjetij iz 19 držav Zahodne Evrope. Poleg 12 držav Evropske gospodarske skupnosti se okoli Eureke zbirajo še Avstrija, Islandija, Norveška, Švedka, Švica, Finska in Turčija. Vse te države snujejo 109 projektov visoke tehnologije v skupni vrednosti dveh milijard dolarjev.
Kar je pred dvema letoma, ko je francoski predsednik Mitterrand ponudil zamisel Eureke kot evropski (miroljubni) tehnološki izziv ameriški vojni zvezd, bilo utopija, je zdaj stvarnost. Prvi izdelki Eureke bodo prišli na trg čez.tri leta.
Evropske firme se zanimajo za informatiko, telekomunikacije, robotiko, nove materiale, biotehniko, nova sredstva za varnost okolja in hitro analizo bolezni. Kot so rekli na hannoverskem ministrskem sestanku novembra 1985. leta je cilj povečati proizvodnjo in konkurenčnost nacionalnih evropskih industrij na svetovnem tržišču in ustvariti pogoje za dolgotrajni napredek ter nova delovna mesta.
Odkod takšen odgovor na že sedaj čudežno privlačno besedo Eureka, ki postaja simbol tehnološkega napredka Zahodne Evrope v konkurenčnem boju z ZDA in Japonsko?
Odgovor je zelo preprost, odgovarja direktor Eureke v Španiji Manuel Zahera, predstavnik države,
ki od lanskega oktobra predseduje projektu: projekt omogoča skupno delo dvema ali trem firmam okoli 'neke zamisli.
V Bruslju, kjer ima Eureka svoj sedež, je zaposlenih samo devet oseb, ki si predsedstvo izmenjujejo vsakih devet mesecev. Špansko podjetje denimo sodeluje z angleškim o hitrem odkrivanju kapavice: zdaj sta potrebna dva dneva, poslej pa samo dve uri.
Zahodno Evropo je zajela tehnološka evforija. Gesla so odprta meja, prednosti sodelovanja v načrtih Eureke in simbioza med firmami, ki sodelujejo v načrtih. Vse to bo pripeljalo, tako pravijo, do »Evrope brez mej«, seveda zapadne.
Biti suvereno v takšni tehnološki družbi je za proizvajalce prav gotovo prednost.
Poginili milijoni rib
V ameriškem naravnem parku Stillwater v Nevadi je te dni poginilo približno 7 milijonov raznih jezerskih rib. Znanstveniki še niso ugotovili, kako in zakaj je prišlo do tega pojava	(Telefoto AP)
Zemeljski plaz grozi Zagorju
ZAGORJE — Obsežen plaz jalovine, vode in mulja ter že delno naravno predelanih komunalnih odpadkov, ki se je sprožil v sredo popoldne, je do včeraj zvečer povzročil veliko materialno škodo, k sreči pa ni terjal človeških žrtev. Do ogromnega plazu, ki s svojimi nad milijon kubičnimi metri zemeljske gmote ruši prav vse pod sabo, je prišlo na področju Ruardija nad Pinterjevo kolonijo v vzhodnem delu Žagorja. Včeraj je gmota plazu do časa poročanja porušila že štiri stanovanjske hiše. Ob nujnih evakuacijah še ogroženih hiš, se je število zagorskih občanov, ki so trenutno brez lastne strehe nad glavo, povzpelo že na blizu 30.
Včeraj čez dan je sicer gmota plazu napredovala z nekoliko manjšo hitrostjo kot pa v noči od srede na četrtek, ko je kaj kmalu zajela in porušila tri stanovanjske hiše in dve večji obrtniški delavnici, da o številnih manjših gospodarskih poslopjih, last v bližini stanujočih občanov, sploh ne govorimo. Tudi rudarji zagorskega rudnika rjavega premoga so občutili posledice nenadnega zemeljskega plazu, saj je le-ta porušil kompresorsko postajo, ki uravnava prezračevanje dela rudniških rovov in delovišč in so morali aktivirati rezervno kompresorsko postajo, prav tako pa so s področja premogokopne jame Dole, ki leži nekako pod plazom, umaknili skupino učen-
cev rudarskega šolskega centra, ki je tu med praktičnim poukom pridobivala premog. Plaz je porušil tudi del desetkilovoltnega električnega daljnovoda v tem delu Zagorja.
Gmote drsečega materiala skoraj na začetku plazu široke kakšnih tristo metrov, so pretile še najmanj trem stanovanjskim hišam, pa regionalni cesti iz Zagorja proti Trbovljam ter proizvodnim prostorom Konfekcija Lisca Tozd Šivalnica Zagorje. Drseča gmota je kaj kmalu dosegla hišo Petra Božiča, ki je v sredo kasno opoldne prvi telefonsko obvestil pristojne v zagorski občini o začetku drsenja. Njegova hiša je kljubovala plazu tam do nekaj po enajsti uri, včeraj dopoldne pa je popustila naraščajočim pritiskom in - ni je več.
Nova nenavadna turistična pobuda na Kitajskem
Tisoč dolarjev za protitankovsko raketo
PEKING Ah ni enkratno doživetje možnost, da izstreliš protitankovsko raketo proti Kitajskemu zidu? Raketa v nekaj stotinkah sekunde preleti 800 metrov in se razstreli ob jekleno ploščo. Udarec odmeva daleč naokoli. Napad je mogoče izpopolniti z rafalom iz kitajskega puškomitraljeza.
To se zaenkrat dogaja samo na manevrih na vojaškem vežbališču kitajskega centra za raziskavo orožja. Direktor centra Guo Xun-guing pa pravi, da bo ta zabava na razpolago vsakomur. Od prihodnjega meseca bo namreč vežbališče. ki je sedaj namenjeno samo kitajski vojski, dostopno tudi za tujce in bo tako postalo prava turistična atrakcija. Turisti bodo lahko tudi preiskusili orožje, seveda proti plačilu primerne odškodnine, ki v pri-
meru raketnega izstrelka znaša 1.000 dolarjev. Poleg orožja pa bodo imeli turisti na razpolago tudi hrano, pijačo in bivališče.
Guo Xunguing v zvezi s tem pravi, da je to vežbališče drugačno od ostalih, saj je tu na razpolago vsakovrstno orožje, od lahkega orožja do protitankovskih raket. »Velika večina Američanov nima možnosti, da bi doma streljala s takim orožjem,« je dejal in poudaril, da bo pobuda nedvomno zanimala tudi japonske ljubitelje orožja. Številni japonski poslovneži so namreč že poudarili zanimanje za to novo »turistično« pobudo in domnevajo, da bo marsikdo prišel na Kitajsko samo zato, da bi lahko izstrelil protitankovsko raketo. Pomembno je tudi to, da je vežbališče lahko dostopno, le borih 50 kilometrov od
Pekinga in v neposredni bližini Kitajskega zidu, ki je takorekoč obvezni cilj vsakega turista na Kitajskem. Bližnje gorovje Janšan pa je naravna ovira za rakete, ki bi letele mimo cilja in bi eksplodirale med stenami pogorja ter ne bi ogrožale naseljenih predelov.
Da turisti, ki ne premorejo velike vsote, ne bi bili prikrajšani, so na razpolago tudi puške in pištole. Moč bo streljati tudi s protiletalsko brzostrelko (ki pa ne bo smela biti usmerjena proti nebu), za posebneže pa je na razpolago še pištola, ki obenem služi kot bodalo. Turisti bodo lahko tudi kupili orožje za zbiratelje, med katerimi je pištola s pozlačenim ročajem in z vgravirano Maocetungo-vo pesmijo. Cena je 13 milijonov lir.