. Stran 90__________ANGELČEl^^^^   Leto ^^
Gnjevoš:                 Mucek.
fa ima rcs veliko skrbi naša Zofka, odkar so ji mama prinesli mucka! Vedno je pri njem. Boža ga in se pogovarja ž njim mnogo bolj prijazno kot celo s svojim bratcem. Vse, kar ima Zofka, mora imeti tudi mucek. Kadar je ona, ji pomaga tudi mucek; pa če prav stopi na krožnik — nič ni huda. Še celo spat ne gre Zofka brez svojega mucka.
Nekoč je pa vendar prišlo nekaj vmes med njima.
Zofki je bilo dolgčas. Navcličala se je že ved-nega božanja, in zahotelo se ji je kake nove zabave. V prebrisani glavici se ji je porodila misel, da bi mucka malo podražila. Po kratkem premišljanju se-zuje vezanke, vzame iz njih trakove, jih zvežc in jih vlači pred muckom. Mucek pa skače in grabi s tačico za trak, pa Zofka ga mu vselej sprctno od-tegne.
»Plim, plim!« se smeje Zofka in teka po sobi. Mucck pa z veliko vztrajnostjo lovi trak. Naenkrat pa Zofki izpodrsne, pa pade na tla kot cmok. Mucek pa skoči, da ulovi trak, in opraska Zofko po licu. To je bilo potem joka in jeze, ko je Zofka zagledala kri. Kar skriti se je moral ubogi mucek, tako je bila Zofka huda nanj. Cel dan ga ni hotela videti.
Zvečer je šla pa tudi spat brez mucka. A ko se je zjutraj vzbudila, je bila že njena prva beseda:
»Mama, zakaj pa mucka ni?«
»Pa saj si bila včeraj tako huda nanj,« jo po-dražijo mama.
»Pa danes nisem več,« se odreže Zofka.
In od tedaj sta z muckom spet prijatelja.
Doklej — pa ne vemo.
Take  ljubezni jc  kmalu  kraj.