SVOBODNA SLOVENIJA
AÑO (LETO) XXXII. (26)
No. (štev.) 35
ES LO VENI A LIBRE
BUENOS AIRES
30. avgusta 1973
ZDA in latinska Amerika
POGLED NAZAJ Usoda Ljubljanskih vrat
V zvezi z odstopom dosedanjega severnoameriškega zunanjega ministra Williama Rogersa in Nixonovim imenovanjem Henryja Kissingerja na njegovo mesto se vsiljuje vprašanje, kakšno politiko bodo sedaj ZDA zavzele do južnoameriške celine, čeprav imajo ZDA. kakor vsaka velesila, v bistvu vedno nespremenjeno zunanjo politiko, naj se njene vlade in zunanji ministri menja-jo kakor hočejo, pa se za spremembo, ki se je sedaj izvršila na zunanjem ministrstvu v Washingtonu vsekakor skriva želja, poživiti severnoameriško zunanjo politiko tudi na drugih delih sveta v podobnem smislu, kakor se je to zgodilo v odnosih med ZDA in ZSSR ter ZDA in Kitajsko.
Zunanja politika ZDA je bila doslej napram latinski Ameriki usmerjana skozi Medameriško organizacijo, iz katere je bila po Castrovem prevzemu oblasti zaradi komunizma izključena Kuba. Vztrajnost Castrovega režima je ob sovjetski podpori dosegla, da se je odpor posameznih latinskoameriških držav proti Havani začel krhati ter so postopoma ena za drugo vzopstavljale najprej trgovske nato pa diplomatske stike s Kubo. V Medameriški organizaciji sami je prišlo do razkola med članicami glede nadaljnega postopanja s Kubo in njenega morebitnega ponovnega sprejema v organizacijo, kljub temu, da je Castro sam večkrat zatrdil, da Kuba ne bo vstopila v organizacijo, dokler ta ne bo iz članstva izključila ZDA.
Tudi ta Castrova politika je ob sovjetski podpori dala rezultat ter je danes Medameriška organizacija torišče protiameriške retorike in zakulisnih manevrov za ponovno včlanjen je Kube. Na ta način razni latinskoameriški režimi menijo, da dokazujejo svojo „neodvisnost in naprednost“, zlasti še, ko se ta in oni proglaša za pripadnika politične ideologije tkim. tretjega sveta, skupine narodov in držav različnih kultur, ekonomij in ras na različnih kontinentih, ki imajo med seboj samo eno stvar skupno: da so nerazviti. Vsiljuje se pri tem zgodba o dveh slepcih, ki vodita drug drugega in oba v jamo padeta. Te države namreč predpostavljajo politiko ekonomiji, to drugo, se pravi ekonomijo po navezujejo na politiko še večjega osiromašenja z naslanjanjem na socializem, z ustrahovanjem tujega kapitala in s propagiranjem delitve dobrin, ki jih nimajo.
Brezdvomno velik del odgovornosti za tak razvoj na latinskoameriškem kontinentu nosijo ZDA, ker so kazale majhno ali pa nobeno zanimanje za ta del zemeljske oble. Nedavno je ameriško zunanje ministrstvo celo proglasilo, da bo vodilo posebno politiko do vsake posamezne latinsko-ameriške države. To pomeni, da imajo v Wasihngtonu 2! latinskoameriških politik, kar je v resnici isto, kakor reči, da nimajo nobene politike.
Že Nixonova odn. Kissingerjeva politika zbližanja med Moskvo in Wa-shingtonom.ki sta na vse štiri vetrove objavila, da je „živčne vojne konec,“ dalje zbližanja med Washingtonom in Pekingom, dokazuje, da se je doba bipolarnosti končala in da prihaja obdobje transformacije mednarodne politične strukture v policentrizem velesil. V takem svetu pa, menijo zagovorniki r->. forme Medameriške organizacije, ustanove z enotno ideologijo nimajo več obstanka. Nič namreč ne bi bilo čudnega, če se bi novi ameriški zunanji minister Kissinger lepega dne pojavil v Havani, kakor se je v Pekingu, ker da ZDA ne smejo biti zadnje, ki bodo obnovile odnose s Kubo.
Tak korak Washingtona bi sicer zaprl usta nasportnikom ZDA v Medameriški organizaciji, bi pa zamajal temelje organizaciji sami in celo spravil v nevarnost njen goli obstoj. Danes namreč to organizacijo ohranja pri življenju prav povezanost med južnoameri
Po opisu položaja v prvem delu te razprave o razmeroma ugodnih iz-gledih, da bo izpeljan Churchillov načrt vojaške operacije zahodnih zaveznikov skozi ljubljanska vrata v Podonavje preden pridejo tja Rusi, imamo sedaj pred seboj jedrno vprašanje: zakaj je ta načrt propadel in ni bil nikoli niti resno vzet v pretres pri vrhovnem glavnem stanu zapadnih vonjih sil?
Že ob koncu prejšnjega članka smo nahmignili na podlagi pričevanja R. E. Sherwooda (Roosevelt and Hopkins), da je že na konferenci v Teheranu dec. 1943 Stalin takoj izrazil pomisleke zoper razmetavanje sil za razne operacije po vzhodnem Sredozemlju“ in odločno podprl načrt invazije v južno Francijo. Šlo mu je očividno za to, da se vežejo zapadne sile na zapadni del Evrope in se jim prepreči udor v osredje, zlasti pa v strateško in politično odločilno podonavsko kotlino. Koliko je tako odločno stališče sovjetskega mogotca vplivalo na ameriške vojaške kroge in na Roosevelta samega, ni mogoče zanesljivo in zgodovinsko trdno ugotoviti, a nobenega dvoma ni, da je imelo močan odmev.
Že na drugem mestu smo navedli, kako ameriški generali niso hoteli slišati o kakih operacijah ,na Balkanu1, kakor so površno označevali Churchillovo idejo o vdoru z zapada v donavski bazen. Vse kaže, da ta celotni načrt ni bil v njihovih očeh niti vreden resnega študija, sicer bi ga ne imenovali balkanska kampanja', kar sploh ni bilo nameravano. Sam Churchill v svojih spominih označuje tako masovno invazijo na Balkan — nesmisel.
Politično modri in dalekovidni angleški državnik pa kljub temu ni odnehal; pripovedujejo (J. A. Lukács — The great powers and Eastern Europe), da. je po zavzetju Rima papež vprašal gen.
M.	W. Clarka glede zavezniških vojaških načrtov v zvezi s srednjo Evropo in obdonavskimi državami in izrazil zaskrbljenost glede ruskih načrtov in izgledov. Ko je angleški kralj julija obiskal zavezniške čete v Italiji, je priporočil visokim ameriškim oficirjem čez - jadransko operacijo skozi ljubljanska vrata. Churchill torej ni bil čisto osamljen. Vrhovni komandant zavezniške vojske na sredozemskem prostoru Sir Maitland Wilson je zato izdal po zavzetju Rima ukaz, da je naslednji cilj zavezniških armad hitra zasedba doline reke Pada in je predvideno amfibijsko izkrcanje v Istri, od koder
W.WAWAVV'AVAWAW/A’
škimi državami proti ZDA. Izključitev ZDA iz Medameriške organizacije ali ameriško priznanje Kube z njenim včla-njenjem pa bi težko imelo za posledico kaj drugega, kakor razdor med latinskoameriškimi državami samimi. Politične ideologije režimov, kakor so perujska levičarska vojaška diktatura, čilska marksistična demokracija, bolivijska desničarska diktatura in kubanska komunistična diktatura, nimajo same v sebi sredotežnih sil, za kar sta doslej vztrajno skrbeli Havana in Moskva po načelu ribarjenja v kalnem. Castro sam se je bil pred časom odločil decentralizirati prevratniško aktivnost v latinski Ameriki in ustvariti več središč za urjenje in koordiniranje gverile na tem kontinentu. Ker navidez te prevratniške skupine delujejo neodvisno ena od druge po različnih državah, jim kljub vzpostavljanju rednih diplomatskih odnosov med Havano in posameznimi državami ni treba prenehati z akcijami.
Proces prebujenja zavesti množic pred nevarnostjo pa je zgodovinsko dokazano silno počasen, na latinskoameriški celini pa izgleda, da še bolj kakor - drugje.
bo šla invazija skozi ljubljanska vrata v .ogrske ravnine'.
Kljub vsemu temu, so načrti propadli. Ameriški generalni štab je sporočil vrhovnemu poveljniku vseh zapadnih vojnih sil Einsenhowerju, da Roosevelt soglaša z operacijo ,Anvil-Dragoon' za invazijo v južno Francijo in nasprotuje, da bi ameriške sile sodelovale v boju za zasedbo severne Italije in ,še čez naprej'. Angleški premier je ostal osamljen in obupan, ko je sprevidel, da ne more vplivati na vojaške kroge, da bi upoštevali velike politične implikacije na srednje - evropskem področju.
Ameriški captain Butcher (My there years with Eisenhower) opisuje Churchillov sestanek z Eisenhowerjem tik pred udorom v južno Francijo in pravi, da je Anglež „objokoval izgled Alexan-drove (angleški poveljnik, ki ga begunci poznajo iz Vetrinj) kampanje v Italiji. Videl je, kako italijanska fronta umira ravno, ko se nudi tako odlična priložnost za vstop v Jugoslavijo." Spet je rotil Eisenhowerja, naj upošteva njegov načrt prodiranja proti severni Italiji in naprej, a general mu ni mogel pomagati, da bi šla zapadna vojska skozi tista vrata, (gap), katerih imena1 niti ni mogel izgovoriti. Zgodovinar, ki epizodo popisuje, dostavlja, da je to bila Ljubljana Gap in da bi pozneje milijoni Avstrijcev in Madžarov, Slovencev, Hrvatov, Čehov in Slovakov bili zelo zadovoljni, če bi bil ameriški vrhovni poveljnik znal izgovoriti ime tistega nesrečnega mesta Ljubljane in ožine okrog nje-
15.	avgusta 1944 se je začela invazija v južno Francijo, ki ji je Anglež tako vztrajno pa brezuspešno nasprotoval. General Fuller (The second world war, New York 1949) strne v svoji knjigi razpravo o tem v sledeči zaključek: Francija v tistem času, čeravno je bila s strateškega vidika odločilna točka na zapadu, že zdavnaj ni bila politično odločilno področje, kar je bila Avstrija in Ogrska, če je bilo na tem, da zasedejo ta strateški center Evrope Rusi pred zapadnimi zavezniki, potem so slednji bojevali to, vojno zastonj. Kar bo namreč sledilo, bo vzpostavitev ruskega ,Lebens-rauma v vzhodni Evropi, namesto nemškega.
Kot smo doživeli, se je to res zgodilo; in izid je bil toliko bolj usoden, ker je po celem prostoru ruskega .Lebensrauma' zavladala komunistična diktatura in nasilno vlada do današnjega dne.
še zadnje bilke se je oprijel angleški politični bistrovidec takoj po invaziji v južno Francijo. Ko se je armada izkrcala v ustju reke Rhone, namesto da bi prodirala proti severu po dolini te reke, naj bi se obrnila proti vzhodu in po zgledu Hanibala in Napoleona čez ma-ritimske Alpe udrla v dolino Pada in po nji drvela proti vzhodu, prekoračila mejo Slovenije in prek ljubljanskih vrat prehitela Sovjete v zasedbi podonavske kotline. Še bi bil čas. ..
Zgornji podatki imajo zgodovinsko veljavo. Povzeti so iz knjig in razprav zgodovinarjev, katerih dognanja so podprta z obsežno zgodovinsko literaturo. Zbrani pa so zato, da se nesporno, znanstveno dokaže, da slovensko pričakovanje prihoda zapadne vojne sile v Slovenijo ni bilo enostavno pobožna želja ali neutemeljen privid. Bila je realna stvarnost in Slovenci so se je oprijeli zaradi tedanjega obupnega položaja razbitega in okrvavljenega naroda z velikim pričakovanjem in upanjem. Toda slovenskemu človeku na široko rojenice očividno niso položile v zibelko darov blagostanja in sreče. Namesto Angležev in Amerikancev so ga .osvobodili' partizani s pokolom najboljših sinov naroda, in mu naložili jarem diktature, ki ji ni videti konca — dokler se čas ne dopolni.
L.	P.
¿Hasta cuándo?
Los últimos hechos de violencia, que se han registrado en nuestro país, dicen a las claras que aún hay fuerzas, ocultas entre las sombras del anonimato, que, no conformes con el camino de institucionalización, emprendido por las fuerzas populares, tratan de crear el caos y la confusión, para así llegar a sus metas inconfesables.
Tanto los atentados perpetrados contra las fuerzas de seguridad el 22 de agosto, al cumplirse el primer aniversario de los hechos de Trelew, como los distintos golpes que se atribuye la guerrilla, en nada condicen con el ansia de paz y libertad que es común a todo el pueblo. También el asesinato del dirigente gremial Marcelino Mansilla, perpetrado por un grupo guerrillero en Mar del Plata, demuestra cuales son los medios de aquellos, que ya se han quedado sin ningún argumento valedero.
Frente a tanta violencia inútil y absurda sólo cabe la pregunta: ¿ Hasta cuándo? ¿Hasta cuándo el país y su gente tendrá que seguir soportando a estos profetas del odio? ¿No es tiempo ya, da poner los hechos en claro, llamar a cada cosa por su nombre y proceder, para que el odio y la violencia sean definitivamente erradicados del suelo patrio y haya para todos paz y libertad?
Zahteva polnosti pravic
Dr. Drago Štoka v Deželnem zboru
Ob izvolitvi Antonia Comellija za predsednika novega odbora v deželi Fur-lanija-Julijska krajina, je imel govor tudi predstavnik Slovenske skupnosti, deželni poslanec dr. Drago Štoka. Potem, ko je uvodoma govoril v Slovenskem jeziku, in s tem ponovno opozoril na nujnost priznanja slovenskega jezika kot enakopravnega in enakovrednega večinskemu jeziku, je nadaljeval v italijanščini in izrazil željo o uspehu tretje zakonodajne dobe, ki jo je dežela začela.
Dr. Štoka je ponovno obrazložil položaj slovenske manjšine, ki se mora, kot druge manjšine, a z manjšimi sredstvi, ker je maloštevilna, boriti za svoje pravice, ki ji po naravnem in državnem pravu pripadajo. Poudarjal je, da demokratična politična večina ne oi smela čakati na zahteve manjšine, temveč ji iz lastnega nagiba nuditi izpolnitev pravic, ker se seveda ne dogaja. Pohvalil je nadalje, da je novi deželni predsednik obljubil postopno rešitev manjšinskih problemov v vsej deželi. Doslej se je namreč na deželni ravni govorilo le o Slovencih na Goriškem in Tržaškem, o ostalih pa se je molčalo.
Slovenska skupnost zahteva
Za sodelovanje Slovenske skupnosti z večinskimi strankami v okviru deželnega zbora, pa je dr. Štoka stavil sledeče zahteve, ki se tičejo pravic slovenske manjšine:
1.	Odobritev s strani deželnega sveta popravek deželnega zakona o gorskih ščiti slovenske manjšine, ki ga je predložil svetovalec dr. Štoka.
2.	Odobritev s strani deželnega sveta popravek deželnega zakona o gosrkih skupnostih, po katerem bi mogli slovenski predstavniki uporabljati slovenski jezik.
3.	Ustanovitev avtonomnega urada, ki naj bo pristojen za vprašanja, ki se tičejo slovenske manjšine.
4.	Nastavitev v uradu „Ufficio ta-volare", ki trenutno zavisi od dežele, zadostnega števila uradnikov, veščih slovenskega jezika, da se olajša tako stik z lastniki zemljišč, ki prihajajo vsak dan zaradi informacij v ta urad.
5.	Zagotoviti vsem Slovencem, ki se poslužujejo ustanov deželne uprave, sporazumevanje v slovenskem jeziku z U-radništvom, ki je v njih zaposleno.
6.	Ne zapostavljati gradnjo novih šolskih poslopij, ki so za slovenske o-troke, zlasti v goriški pokrajini.
7.	Končati z razlaščanjem, ki je špekulativnega značaja. Vsaka manjšina nujno potrebuje svoj življenjski prostor, zato bi morala deželna uprava paziti, da pride samo do takih razlaščanj, ki jih zahteva splošni gospodarski napredek.
8.	Deželni odbor naj pospešuje kulturni in družbeno-gospodarski razvoj Beneške Slovenije, imajoč pred očmi prebivalstvo slovenskega jezika. Obenem naj vse stori, da preneha nenehno izseljevanje tamošnjih ljudi v tujino.
9.	Kulturna, šoprtna, gospodarska, sindikalna, verska in dobrodelna ter slična združenja in organizacije, ki delujejo med slovensko narodno manjšino, naj deželna uprava podpira s primernimi prispevki, saj predstavljajo veliko obogatitev za vso deželo.
10.	Odobriti primeren deželni zakon, ki bo zagotovil na področju oznake krajevnih imen enakopravnos slovenskih nazirov z italijanskimi.
11.	Povečati v raznih deželnih komisijah število zastopnikov, veščih slovenskega jezika.
„čas bi že bil," je poudarjal dr. Štoka, „da po 25 letih obstoja demokratične italijanske republike po 15 letih raznih levosredinskih vlad in po desetih letih, odkar je stopil v veljavo deželni statut ,pridejo Slovenci v deželi Furlanija-Julijska krajina do polnosti svojih civilnih, političnih, kulturnih in narodnostnih pravic."
Na ta izvajanja je predsednik Co-melli odgovoril, da bo vlada reševala probleme slovenske manjšine „z vedno večjim čutom odgovornosti in brez nekdanjih predsodkov, ki so že premagani. Manjšine so zaradi svojega kulturnega bogastva in izročil za nas veliko bogastvo." Kar pa se tiče konkretnih predlogov je nekatere priznal, o drugih pa, da jih bo treba še preučiti. Dr. Štoka je nato ponovno zahteval globalno in popolno zaščito vseh slovenskih vprašanj.
Mladina med Marxom in Kristusom
POROČILO S KONGRESA „CERKVE V STISKI", KOENIGSTEIN, NEMČIJA
Bil je že 23. kongres Cerkve molka, kar pomeni vseh dežel, kjer vladajo komunisti. Zato se kongres bavi z aktualnimi vprašanji, ki se tičejo teh držav, komunizma in seveda tudi zapadnega sveta, ki živi v svobodi. Bilo je okoli 300 udeležencev, med njimi vsaj tretjina mladih. Ni manjkalo hierarhije in pozdravov. Tudi krajevni župan je pozdravil, saj je Koenigstein danes turistično mesto.
Kongres se je začel 9. avgusta in se Zaključil 12. avgusta. Prvo predavanje po običajni otvoritvi s strani pomož. škofa Kindermanna, je imel urednik lista „Reinischer Merkur“ Paul W. Wen-ger o temi „Mladina današnjega časa." Mladina danes trpi pod pritiskom industrijske družbe, ki se hoče nepre-
stano širiti, ki pa obenem prinaša fizično in duševno razdejanje, kar vedno nastopa ob razkroju življenjskih elementov. Res je svet, v katerem živi danes mladina, zrcalo kreposti, a tudi o-bremenjenosti prednikov. Našla je svoj osvobodilni idol v motoriziranju, ki hoče neprestano gibanje, v Nemčiji pa tudi letno 20 tisoč mrtvih. Mladina vidi, kako se eros v kioskih in kinematografih ubija s seksom. Izpostavljena je podobam globalne katastrofe, ki zbuja občutek osebne nemoči v svetu in njegovi borbi. Raste pač brez družinskega gnezda, ko morajo matere zaradi večjega življenjskega standarda iti v tovarno ali urad, očetje pa izmučeni po delu brez besede se vračajo pravta-(Sledi na 2. str.)
SOVJETSKA AATIDEMOKRACIJA
SAHAROV ROTI SVOBODNI SVET
„Nedvomno najboljši človek je tisti, ki najprej vse premotri in pretehta, da odkrije, kaj je v jedru prav. Dober je tudi tisti, ki naredi, kar mu drugi prav svetujejo. Kdor pa sam ne razmišlja, pa tudi si ne jemlje k srcu, kar ga drugi uče, tak, samo tak, pa ni za nobeno rabo.“
Hesiod, Opravila in dnevi 293—297
Iz življenja in dogajanja v Argentini
Andrej Saharov, svetovno znani sovjetski fizik in „oče“ sovjetske vodikove bombe, ki je danes eden od sovjetski!, vodij v boju za človečanske pravice v ZSSR, je pretekli teden v Moskvi organiziral svojo prvo tiskovno konferenco za tuje časnikarje, ki je trajala 70 minut.
Saharov je časnikarje in ves svobodni svet opozoril, da „bi bilo brezpogojno zbližan j e s Sovjetsko zvezo zelo nevarno. Ne sme se svobodni svet približati Moskvi, ne da bi istočasno zahteval demokratizacijo sovjetskega režima in likvidacijo sovjetske izolacije,“ je dodal Saharov, in nadaljeval:
„Nihče noče imeti za soseda državo, ki se skriva za maskami, zlasti, če je ta sosed do zob oborožen. Zahod ne bo rešil nobenega problema, če bo pristal na zbližanje pod pogoji, ki jih narekuje Moskva. To bi bila kapitulacija pred našo dejansko ali navidezno silo ali pa poskus izkoristiti naš petrolej in naš plin, pozabivši na ostale okoliščine problema. Tak postopek ima lahko zelo' nevarne posledice v naši državi in okuži ves svet s sovjetsko antidemokracijo,“ je pribijal Saharov.
Saharov je tudi opozoril Zahod, da bo ZSSR s trgovanjem z Zahodom morda lahko rešila svoje ekonomske probleme, ki jih sama ne bi mogla, bo se pa v tem slučaju lahko „ves svet znašel pred birokratskim aparatom, ki ga ne bo mogoče kontrolirati“.
Saharov je tudi dejal, da soglaša s tkim. Jacksonovim zakonskim predlogom, po katerem naj bi ZDA paralizi-
rale svojo trgovino s ZSSR, razen pod pogojem, če bo Moskva dovolila svobodo emigriranja svojim državljanom. „Uveljavitev Jacksonovega zakona bi bil minimalen ukrep, toda važen tudi zato, ker bi pomenil, da mora zbližanje s ZSSR tudi kontrolirati to državo, da se ne bo mogla spremeniti v nevarnost za njene sosede,“ je dejal Saharov.
Saharov je na tiskovni konferenci tudi izjavil, da sovjetski oblastveniki izvajajo hud pritisk proti njemu, toda ne naravnost nanj, temveč proti njegovim prijateljem in na njegovo družino. „Posameznike aretirajo, sodijo in pošiljajo v umobolnice.“
Saharov je zaradi svojega odločilnega sodelovanja pri izdelovanju sovjetske vodikove bombe bil odlikovan z Leninovim redom in je bil trikrat proglašen za „heroja Sovjetske zveze“.
Zaradi njegove velike popularnosti v ZSSR in svetovnega slovesa kot fizika ga sovjetske oblasti doslej niso upale aretirati. Sovjetska agencija Tass je ponatisnila napad francoskega partijskega glasila L’ Humanité in avstrijskega partijskega glasila Volkstimme na Saharova, da skuša preprečiti zbližanje med Zahodom in Vzhodom. „Samo po sebi se razume, da morejo take prerokbe navdušiti tiste kroge v naši državi,“ piše L’ Humanité, „ki skušajo preprečiti proces zbližanja. Saharov izpoveduje čudno obliko humanizma, ki namesto, da bi opozarjal na nevarnost vojne, opozarja na nevarnost zbližanja,“ zavija resnico francosko partijsko glasilo in z njim Tass.
Mednarodni teden
William Rogers, severnoameriški zunanji minister, je podal ostavko ter je Nixon na njegovo mesto imenoval svojega zunanjepolitičnega svetovalca 50 letnega Henryja Kissinger ja, po rojstvu nemškega juda. Kot 15 leten fant je Kissinger pribežal pred Hitlerjem ? ZDA. Kissinger bo obdržal svoje dosedanje mesto predsedniškega svetovalca za državno varnost ter bo tako najmočnejši zunanji minister v ameriški zgodovini, razen znanega Fosterja Dullesa, ki mu je takratni predsednik grab Eisenhower izročil vodstvo severnoameriške zunanje politike brez slehernih omejitev.
V	Čilu so iz Allednejeve vlade odstopili doslej vsi ministri generali, ki jih je bil marksistični predsednik Allen-de postavil, da bi tako morda strl že nad mesec dni trajaojčo stavko čilskih prevoznikov tovornjakov, kar pa se mu ni posrečilo. Allende se sedaj trudi sestaviti novo vlado spet iz samih civilistov. Kljub težkemu položaju v državi namerava Allende odleteti v Alžir na zasedanje držav tkim. tretjega sveta. Nekateri opazovalci omenjajo možnost, da bi v Allendejevi odsotnosti opozicija izkoristila priliko in spremenila režim, odn. da bi se Allende na ta način umakni s čilske politične pozornice. Nihče pa ne zanika možnosti državljanske vojne.
V	Indiji zaradi suše in drugih vremenskih neprilik grozi velikim predelom lakota ter nekateri poznavalci razmer primerjajo sedanje stanje s tistim leta 1943, ko je v Indiji zaradi lakote pomrlo nad 3 milijone ljudi.
Proces do volitev, ki bodo 23. septembra, je nekoliko težji, kot se je splošno pričakovalo. In to ne toliko v območju političnih strank, katerih delovanje je utirjeno, kolikor v dogodkih, ki to delovanje spremljajo in mu dajejo okvir.
Upor novemu buenosaireškemu županu, ki je dosegel zelo široke poteze, gotovo ni bil v računih vlade: prav tako kot je presenetil umor glavnega tajnika CGT v Mar del Plati, Marcelino Mansilla. Delovanje gverile kakor tudi „divje“ stavke delajo silne preglavice vladi, ki ima že tako dovolj drugih problemov, katerih rešitev je kaj težka.
Primer župana Debenedettija je tipičen primer „divje“ stavke. Ko je novi župan odstavil interventorja v direkciji za pokopališča, se je ta uprl odloku in svojega mesta ni zapustil. Podobno se je zgodilo še z nekaterimi drugimi direkcijami. Uslužbenci teh direkcij so se mimo sindikata izjavili za stavko. Ta je prišla tako daleč, da na buenosaireških pokopališčih sploh niso pokopavali mrličev. Prvotna novica, da je župan odstopil se je izkazala za neutemeljeno, konflikt pa se je nevarno razširil. Opazovalci se sprašujejo, kako je do konflikta prišlo, ko je vendar bilo mnogo govora, da je bil župan nastavlejn na izrecen Peronov namig. Končno je Debenedetti odstopil, na njegovo mesto pa je bil imenovan up. gen. Jose Embrioni.
Umor sindikalista Marcelina Man-
Aleksander Solženicin, Nobelov nagrajenec za literaturo, ne dobi dovoljenja od sovjetskih oblasti, da bi se smel preseliti v Moskvo, kjer bi mogel živeti pri svoji družini. V ZSSR se prebivalci ne smejo samovoljno seliti ter imajo posebne interne potne liste v katere sovjetska policija sproti vpisuje vsakokratno bivališče. Solženicin je protestiral proti temu postopku in izjavil, da „internih potnih listov nimajo niti v kolonijah.“ Prav tako je javno izjavil, da on „ni suženj nikogar“ in da „tudi najvišji oblastniki v Moskvi nimajo nad menoj lastninske pravice“.
V Beogradu je po poročilih Reuterja policija minule dni odkrila po raznih pisarnah in stanovanjskih poslopjih v središču mesta več kot pol ducata bomb ter jih pravočasno odstranila.
sille v Mar del Plati pa je dokaz delovanja gverile in notranjega spora pe-ronizma. V teh dveh območjih je iskati krivce. Uboj si je prilastila delno pero-nistična gverilska organizacija FAR (Fuerzas Armadas Revolucionarias — Revolucionarne oborožene sile). Ta naj bi bil prvi izmed štirih atentatov, proti desničarskemu peronističnemu vrhu. Ostali trije naj bi bili še Osinde, glavni tajnik zvezne CGT, Rucci in minister za socialno skrbstvo López Rega. Ta zadnji je pred dnevi prosil za poldrugo mesečni dopust, t. j. do konca volilne kampanje. Proti Rucciju so pa že večkrat skušali atentirati, seveda brez uspeha. V enem teh atentatov je umrl šofer sindikalnega vodje.
Spričo tega atentata, pa tudi sicer pospešene gverilske dejavnosti in splošnega kriminala (zlasti ugrabitev oseb) se javnost zaskrbljeno sprašuje, kje je mir in red, ki sta bila obljubljena med zadnjo volilno kampanjo. Sicer pa noben resen opazovalec ni jemal v poštev peronističnih izjav, da bo gverila končana takoj, ko bo peronizem prevzel oblast.
Glede bodočih predsedniških volitev je novost ta, da je Manrique ponudil nasprotnima kandidatoma (Peronu in Balbinu, kajti Córala nihče ne jemlje resno), naj bi tradicionalno kampanjo, ki precej stane, nadomestili z vrsto televizijskih razgovorov med kandidati za predsednika in za podpredsednika. To je bila bolj politična kot efektivna poteza, kajti Manrique sam gotovo ni pričakoval, da bo njegovemu predlogu ugodeno. Peronizem namreč nima skrbi s financiacijo, po dragi strani pa podpredsedniški kandidat (gospa Estela Martínez de Perón) nikakor ne more tekmovati v kaki debati z mladima radikalom De la Rua, ali demoprogresi-stom Martínez Raymonda. Ostalo je pri ponudbi in eventualnih simpatijah, ki jih je Manrique žel.
Gospodarsko stanje medtem, prihaja v kritično fazo. Ukrepi, zlasti o maksimiranju cen, kreditih in procentih pri komercializaciji, niso dosegli predvidenih gospodarskih rezultatov. Res so zlasti nižji sloji prišli do kratkega oddiha, a marsikatera industrijska področja se nahajajo v težkem finančnem stanju. Gospodarski minister Gelbard je sicer zatrdil, da ni recenzije, a do te še lahko pride, če vlada ne bo podvzela zadovoljivih ukrepov. Ti pa v nekaterih primerih zahtevajo vsaj delno zvišanje nekaterih cen.
Ameriško žito za ZSSR
PREVLADUJE ČRN KRUH
Kakor mnoge druge komunistične države, tako je tudi ZSSR morala zadnjo zimo uvoziti žito, da ima sovjetsko prebivalstvo kruh. Kakor vedno, se je Moskva po žito zatekla v „kapitalistične“ ZDA ter ga je iz Severne Amerike in drugod uvozila 28 milijonov ton.
Kakor je običajno v komunističnih državah, v ZSSR vlada določa cene vsem proizvodom, tako tudi kruhu. Ceno kruha v ZSSR držijo nizko, kljub temu, da ga mora režim uvažati po dnevnih cenah na svetovnem trgu. Sovjetskemu prebivalstvu partija skriva, kolikor more, da žito prihaja iz ZDA ter. je možno najti poročila o uvozu žita samo v specializiranem tisku, kakor so uvozne in izvozne statistike.
V ZSSR pojedo največ črnega kruha, ker je veliko cenejši od belega, črn kruh v različnih stopnjah prodajajo od 16 do 22 kopejk za 900 gramov (240 do 330 argentinskih starih pesov), 450 gramov belega kruha pa stane 25 kopejk (375 argentinskih starih pesov). Ker
povprečen industrijski delavec v ZSSR zasluži mesečno okrog 133 rublov (200.000 argentinskih starih pesov), porabi za hrano nad 40 odstotkov svojega mesečnega dohodka.
Kitajski režim je v pekinškem Ljudskem dnevniku napadel starodavnega kitajskega filozofa Konfucija, ki je živel med 551 in 479 pred Kristusom, češ da je bil trodvraten zagovornik suženjstva. „Tu imamo razlago, zakaj je reakcionarni vladajoči razred na Kitajskem nad 2000 let slavil Konfucija -kot naj-večjega filozofa,“ piše Ljudski dnevnik.
Boj za vodstvo „nevezanih“ držav
MOSKVA NAPADA PEKING
Prihodnjega 5. septembra bo v Al-žiru zborovanje držav tkim. tretjega sveta, za vodstvo katerega se potegujeta Moskva in Peking. Nekatere članice te umetne skupine držav sicer menijo, da one vodijo to organizacijo, pa se v ozadju vseh bijeta za dokončno vodstvo ZSSR in Kitajska.
V Moskvi so se nad Kitajsko spet zdivjali s člankom v Pravdi, v katerem obtožujejo Peking, da mu gre za nuklearno dominacijo Azije. Članek, ki odseva poglede vrhovnega sovjetskega vod-
stva, med drugim pravi: „Kitajska se hitro spreminja v nuklearno velesilo. Peking se že dolgo bavi z idejo o ustvaritvi vojaško-politične organizacije v jugovzhodni in južni Aziji.“
Omenjaje nedavne kitajske poskuse z vodikovo bombo, Pravda nadaljuje: „Maoisti že dolgo smatrajo vojno za eno najvažnejših sredstev za dosego političnih ciljev na mednarodnem polju.“
V Alžiru se namerava na zborovanje zbrati 74 tkim. nevezanih držav.
MLADINA MED MARXOM IN KRISTUSOM
(Dalje s 1. str.)
ko domov. Tako je danes marsikdaj mladina otrok mrzle dediščine brez o-četa in matere.
Beg v levico
Na šolah, zlasti na univerzah, je danes eksplozija študija in študirajočih, kar naj bi zožil „numerus clausus“ — določeno število dijakov, ki so pri-puščeni k študiju —, a se kmalu pokaže posebna nervoza osamljenosti. Zato danes velik del mladine beži v skrajno levico, ki pa ji vzame življenjsko veselje s tem, da jih nauči posebnega slovarja, jih politično zaposli, ko ne morejo najti zaradi pomanjkanja zaposlitev v svojih poklicih, kar posebej velja za pomožne znanosti kot so politična sociologija ali socialna psihologija itd., kar vse ustvarja poklicne revolucionarje in jh postavlja na odločilna mesta na univerzah ob volilni lenobi desinte-resirane množice. V zunanji politiki od lanskega leta ni našla nikakega elana, pač pa le razkroj ob novo nastajajoči združeni Evropi, skuša okrepiti vpliv svoje unije in gleda na moralni razkroj Združenih držav.
Kdor opazuje porast zločinstev, se ne more čuditi, da se socializem ne čuti varnega iz življenjskega strahu, če se zapadu ne bo posrečilo izrastkov gospodarstva ukrotiti, bo mladina zlasti v Nemčiji podlegla vzhodnemu pojmovanju kapitalistične države, saj ji množična obveščevalna sredstva nepresta-
no trobijo, da je kapitalizem hudičevo delo, socializem pa dobra stvar. Do ozdravljenja bo moglo priti le, če bodo nove pobude v združeni svobodni Evropi dobile nov zanos. Zato mora biti dana svoboda osnovnih človeških pravic, Cerkev mora še bolj odpreti metafzični pogled na življenje in gospodarske osnove, ki so bile dosedaj zapostavljene, spet vrnjene na moralne in krščanske osnove.
Marksizem skuša razbijati družine, vzgaja v anti-avtoritetnosti nap ram staršem in ubija idealizem v mladih in pripelje mladega človeka v egoizem, da niha med kremeljsko in betlehemsko zvezdo.
Dr. Wolf Oschlies, profesor na zveznem institutu za vzhodne znanosti in mednarodne študije v Koelnu, je govoril o mladi generaciji v komunističnih državah.
Pod rdečimi režimi
Na zapadu je dokaj razširjeno mnenje, da je mladina na vzhodu popolnoma komunizmu zvesta, kar pa dvomijo v vzhodni Evropi. Le KP na Češkem je imela pred petimi leti pogum izjaviti, da prisiljena ideološka indoktrinacija mladih ne interesira, jih napravi cinike in za politično delo nesposobne. Tako ne moremo reči, da bi bil dosežen ideal novega človeka. Daši se u-radno še vedno zatrjuje enotnost, pa so že zazijale globoke razpoke med njihovimi vzgojnimi pravili in vsakdanjo resničnostjo, ki se je mladina zaveda, česar se mladi zavedajo in se s tem tudi okrepe v odporu proti dejanskemu stanju. Zato je v vseh deželah ojačena
mladinska sociologija pripravljena po svoje pripraviti kritiko in predstavo mladih.
Za mladino ne velja socialni altruizem, saj dela le zase. V prvi vrsti misli na osnovanje družine, na dobre dohodke, na zanimiv poklic v življenju in, na življenje brez vznemirjanja. Kako vse to uresničiti, jo zanima, zato najdemo povsod beg z dežele v mesta in odstotek inteligenčnih poklicev je vedno večji.
Socialistična pot in pritisk znan-stveno-tehnične revolucije vodita v lastno kariero. Zato se študij visoko ceni med mladimi Evropejci. Končni doseg in konec študijev pa ovirajo pomanjkljivosti kot preveč izpitov, visoko število nedokončanih študentov, ideološka in druga bremena. Mladina tudi kritizira ono, česar uradna propaganda rada izpušča, kot birokracijo, zapravljivost vladujočih, uničenje kritike itd. Radi pokažejo, da se za politiko ne zanimajo, kritizirajo negativne strani državnih mladinskih organiazicj, se posmehujejo „formalizmu“ pri delu v partiji. Manj pa je med to mladino zahtev, da bi mladi in stari sodelovali in bili vključeni v socialistično življenje.
Na vzhodu socialogi neradi govore o „subkulturi“ mladih, ustvarjajo pa mladini poseben svet. K čemur spada navdušenje za „beat“ muziko, za dolge lase itd., kar tudi zapad tolerantno sprejema. Nov je na vzhodu problem ljubezni — seksa, kar se posebej občuti v Vzhodni Nemčiji. Povsod priznajo potrebo, da se očistijo stalinizma ter da vzamejo tudi seksualno življenje z resne strani. Iz mnogih kra-
jev, zlasti iz češke prihajajo poročila o naraščanju uporabe mamil, o zloupo-rabi zdravil in o mladinski kriminaliteti.
Na splošno moremo reči, da je mladina v vzhodni Evropi razočarana nad „socialistično“ resničnostjo. Probleme skuša reševati s potovanji, kamor pač more. Upanje pa je, da se bodo lahko jutri vključili v zdravo družbo.
Mladina na vzhodu ve, da socialistična družba ni rešila nobenega človeškega vprašanja, zato ne verjame ideološki indoktrinaciji, čeprav jo mladinska sociologija podpira.
Na evropskem zapadu
Tretji predavatelj je bil prof. dr. Helmut Kuhn z univerze v Muenchenu in govoril je o mladini na evropskem zapadu. Ko govorimo o sodobni mladini kot delovni enoti in o njeni medsebojni skupnostni zavesti, mislimo predvsem na revolucionarno gibanje, ki se je začelo pred 10 leti in se še docela dosedaj ni pomirilo. Nihče še nima poguma napisati njeno zgodovino. Razširilo se je čez ves svet, čeprav je najmočnejša na zapadu, igra pa marksizem tudi svojo vlogo pri tem. Ne moremo pa tega gibanja navesti na posamezni vzrok. Prvi vzrok je nemir, ki leži v krizi šolstva in predvsem na univerzah. K temu je pripomoglo vedno večje število študentov, da moremo danes govoriti o prenasičenju. Povzročilo je nezadovoljstvo, kar je spet podprlo politično ideologijo. Nova levica na katero je vplival komunizem in maoizem, je prevzela marksizem, ki se je končno formuliral v študentovsko mladinsko
gibanje, ki je nastalo na Angleškem, nato v Združenih ameriških državah kot posledica vietnamske krize in se je končno vrnilo v Evropo, v London in Berlin in kmalu tudi v zapadno Nemčijo. Danes ne moremo še dobro videti posledice tega gibanja. Marksizem nove levice nosi podobo religijske ideologije s hiliazmom in s privlačnostjo, ki se kaže v razkristjanjenju sedanjega sveta. Namesto božjega kraljestva prihaja prekletstvo godpodstva in oblasti in lastnine osvobojene nove družbe. Razlika, ki se krije s takoimenovano „teologijo revolucije“. Mladine ne more pritegniti, kakor more to napraviti religija. Tudi mladina se vprašuje, kaj hoče Bog.
Kongres je vedno poudarjal poročila iz posameznih dežel. Tudi letos so poročali posamezniki iz Baltiških držav, s Poljske, iz češkoslovaške, iz Vzhodne Nemčije, Romunije, Bolgarije, Madžarske, Kitajske, Ukrajine, iz Sovjetske zveze in seveda tudi iz Slovenije. Zelo živahne so bile debate, zlasti poročilo o mladinskem festivalu v vzhodnem Berlinu.
j*
Pogosto je bilo poudarjeno, da pomeni primera med Marxom in Kristusom pravzaprav bogokletje, saj je Kristus začetnik religije, Marx pa le politične ideologije.
Tudi ekumensko bogoslužje je bilo in posebna molitvena ura. Končno je bil na programu folkloristični večer, kjer so nastopili Romuni in Letonci s plesi, petjem in igranjem na narodnih inštrumentih. Zaključil pa je kongres prof. dr. Franc Gypkens iz Frankfurta po liturgiji vzhodnega obreda.
I.	Kunstelj

CERKNICA — V Zelšah so v obnovljeni cerkvici priredili že drugi koncert. V prvem je nastopil Slovaški godalni kvartet; drugi koncert samospevov slovenskih, čeških in slovaških avtorjev od zgodnjih romantikov do modernih impresionistov pa sta izvajala tenorist Rudolf Franci in sopranistka Ileana Bra-tuž-Kacianova ob spremljavi pianista Andreja Jarca. „Komorna scena“ iz Ljubljane pripravlja v istem okolju še štiri koncertne nastope. Na enem teh nastopov sta nastopila violinista Igor Ozim, sedaj profesor na konservatoriju v Kolnu, in njegov učenec Primož Nov-šak, sedaj profesor na konservatoriju v Bielu v Švici. Umetnika sta izvajala dela Boccherinija, Haydna, Bartoka in Prokofjeva. Ista umetnika sta 3. avgusta izvajala v križevniški cerkvi v Ljubljani dela Leclaira, Boccherinija, Spo-hra in Kreka.
ŠKOFJA LOKA — Domačin Miloš Mlejnik, nadarjeni violončelist, je ob spremljavi pianistke Vlaste Doležal-Rusove priredil v Loškem gradu koncert del Boccherinija, Brahmsa, Pendereckega in Debussyja.
PTUJ — Geološki zavod je v Ptuju vrtal v globino 1064 metrov. Iz vrtine je pritekla topla voda, ki ima na površini 32,2 stopinj. Vodo je nato analiziral zagrebški zavod za fizikalno medicino in rehabilitacijo in ugotovil, da spada ta topla voda v sam vrh evropskih zdravilnih vod. Po sestavi in vrednosti je enaka vodi slovitega nemškega zdravilišča v Wiesbadnu, toda ptujska voda je nekoliko toplejša.
LJUBLJANA — Pred kratkim so obnovili znano ljubljansko gostilno „Pod lipo“, istočasno pa so v njej uredili tudi — „pizzerijo“, ki so jo odprli v začetku avgusta.
JESENICE — Tehnični muzej jeseniške železarne je pripravil na prostem pred železniško postajo razstavo povečanih fotografij. Pod naslovom „Jesenice včeraj, danes in jutri“ prikazuje začetek in razvoj ter načrte za nove gradnje na Jesenicah.
RADOVLJICA — V zgornjih prostorih radovljiške graščine so 4. avgusta odprli prenovljeni in povečani čebelarski muzej, ki je ena redkih tovrstnih institucij na svetu. S tem se je radovljiška občina pridružila raznim prireditvam, ki jih prirejajo to leto v Sloveniji ob 200-letnici smrti čebelarskega svetovnoznanega pionirja Antona Janše, ki se je rodil V Breznici pri Radovljici.
SLOVENSKA BISTRICA — Na gradbišču nove hitre ceste so naleteli na ostanek rimskih hiš iz začetka 3. stoletja. Arheološka ekipa Zavoda za spomeniško varstvo je pod vodstvom dr.
Ive Curk raziskala tlorisa dveh hiš, ki sta sodili k manjšemu obcestnemu zaselku ob stari rimski cesti. Hiši sta bili delno zidani delno leseni, tako da ohranjeni temelji opozarjajo verjetno na prastare tradicije, ki so se ohranile še v vaških hišah polpretekle dobe.
BREGINJ — Tolminska občina je v svojem srednjeročnem programu sklenila v sklopu kobariške tovarne igel postaviti manjšo tovarno v Breginju tik ob italijanski meji. S tem in pa z urejevanjem cest in kmetij naj bi zaustavili prenaglo izseljevanje ljudi s podeželja.
Umili so od 30. julija do 4. avgusta:
LJUBLJANA — Anton Brilli, arhitekt; Marija Pibernik; Lucija Krašovec r. Petrič; Pavel Dolinšek, 85, up. mesarski mojster; Dragica Višček; Janez Teršelič, 83; Baldomir Rebek, uo. prof. T. E. šole; Marija Lukež r. Mehle, 72; Alojzija Gregorc r. Egger; Jože Fekonja, 93; prof. Stane Kregar, duhovnik in ak. slikar; Angela Krečič r. Uršič; Marija Brabec r. Kosec; Jožica Wihlmann r. Mauser; Marija Steli e-kar, up. uradnica; Tone Tonkli; Andrej Bricelj in Danijel Murn (nesreča na žel. prelazu pri Vnanjih goricah) ; Amalija Zupan r. Pavič; Josipina Gliha r. Kastelic; Karel Kačar; Tone Prelc, gr. inženir; Marija Hočevar r. Močilnikar, 83; Angela Mesarko r. Hartman, med. sestra; Pavla Malalan r. Horvat; Vladimir Strniša; Karel Kozjek, kroj. mojster; Marija Vene r. Dvojmoč; Frančiška Grubič r. Bernik.
RAZNI KRAJI — Nace Klemenčič, p. d. Bokalov oče, 82; Radohova vas; Janez Topolovec, Kidričevo; Avgust Mejač, up. zav. zastopnik, Kamnik; Jakob Habjan, posestnik, 72, Domžale; Eva Grbec r. Mihelič, Kamnik; Jernej Kozjak, Kranj; Emilija Kramer, Celje; Janez Čeh, 70, Ptuj, p. nesreča; Jože Rudolf, 66, Debre pri Laškem, p. n., Štefan Jošt, 28, skedenj pri Ločah, p.
n.; Ljubo Ravnikar, ak. slikar, Kranj; Cecilija Golmajer, 79, Bled; Marija Kovač r. Peterlin, Zagorje ob Savi; Alojz Šunta, Laško; Jernej Cimerman, 70, D.
M.	v Polju;Franc Mihelčič, Logatec, Alojzija Grčar r. Tavčar, Ribnica; Janez Miklavc, up. livar, Bizovik; Otilija Rauter, up. učit., Planina pri Sevnici; Oto Savicki, 61, up. učitelj, Ruše; Igor Šink, Škofja Loka; Marija Goričar, Šmartno ob Paki; Marija Divjak r. Štih, 86, Ribnica; Andrej Sajko, 74, mlinar, Majšperk (nesreča pri delu); Ivan Klakorčar, 33, Kaplja vas in Marija Slatnar, 20, Mozirje ter Irena Grum, Maribor (prometna nesreča p.'i Kronovem); Jelica Miklavc r. Marinič, učiteljica, Dobrovo v Brdih; Vera Fras r. Sinic, Maribor; Franc Kamničar, Dravlje; Andrej Obersnel, Lokev; Frančiška Fine r. Zgonc, 83, Vrhovci pri Lj.; Amalija Supan r. Renečelj, Zidani most; Jože Jezeršek, Kranj; Ivana Rožič, 85, Črna vas; Janez Šuštar, zidar, Sela pri Kamniku; Jože Škof, 76, Metlika; Izidor Miklavčič, up. učitelj, Tolmin; Anton Oprešnik, Dol pri Hrastniku; Gabrijela čelepič, Cezanjevci: Blaž Koren, Celje; Igor Hink, prvanik, Škofja Loka; Ivan Ribič, Vače; Valentin Manfreda, 57, pastir (nesreča pri delu na planini); Pavel Breznikar, 48, Vrh pri Šentrupertu (strela udarila v podboje hlevskih vrat in ga ubila).
Srebrni jubilej slovenske maše v San Martinu
Pred 25 leti, 15. avgusta 1948, je rajni g. duhovni svetnik Karel Škulj prvič maševal za Slovence v Sanmar-tinskem okraju. Odtej je bila v farni cerkvi vsako nedeljo slovenska sv. maša, prej v latinščini in v zadnjih letih, po spremembah v bogoslužju, v slovenščini.
Po smrti g. svetnika Škulja so bili med Slovenci v San Martinu ti slovenski izseljenski duhovniki: dr. Starc Alojzij, Jurak Jože, župnik Mali Gregor in sedaj Rode Jurij. S slovensko mašo je združeno dušnopastirsko delo med rojaki, kolikor je to mogoče v izrednih izseljenskih razmerah.
Odbor Slovenskega doma v San Martinu, pevski zbor, slovenska šola in rojaki so se v nedeljo, 26. avgusta, hoteli Bogu zahvaliti za naš 25-letni obstoj s slovesnejšo jubilejno zahvalno mašo. Veselo bi bilo videti vsako nedeljo tako naponjenjo cerkev kot ob tej priliki!
~ Delegat za dušnopastirstvo med Slovenci v Argentini, msgr. Orehar Anton je somaševal z g. župnikom Gregorjem Malije in J. Rodetom. V pridigi je poudarjal namen in potrebnost slovenskih nedeljskih sv. maš. V kasteljanščini se je zahvalil navzočemu domačemu župniku za gostoljubnost in razumevanje, s katerim nam dajejo na razpolago svojo farno cerkev.
Lep je bil pogled na polno farno cerkev. Spredaj narodne noše, v prvih klopeh šolski otroci in nato do vrat polne klopi. Pevski zbor tudi slavi letos svojo 25-letnico. Pod vodstvom g. Slavka Rupnika je mogočno spremljal sv. mašo, pri kateri smo se spomnili vseh bivših živih in rajnih dirigentov in pevcev. Bog plačaj zboru vse delo, stroške in čas!
Po maši smo šli na skupni zajtrk v Sovenski dom. To je bila bolje rečeno zahvalna prireditev, ki jo je organiziral odbor doma in pa srečanje vse slovenske farne družine v San Mrtinu in rojakov iz drugih krajev. Pri tej proslavi smo se spomnili raj. g. svetnika
Škulja. Pri slovenskem delu prireditve je bila na programu zahvala msgr. Ore-harju za razumevanje in ljubezen, s katerima 25 let spremlja naše življenje. A je po maši moral takoj oditi na pogreb g. dr. Alojzija Voršiča, ki je s tolikšno ljubeznijo in veseljem prihajal na naše prireditve — naj nam njegovo navdušenje za slovenstvo daje moči v slovenskem izseljenskem življenju!
Sedanji dušni pastir se je zahvalil vsem, ki so sodelovali ali še pomagajo pri slovenski maši. Pevski zbor, slovenska šola, mežnarji, bralci, ministranti — vsak je na svojem mestu potreben in težko nadomestljiv. Verniki premagajmo komodnost! Če je le mogoče, da bi bila vsaka družina vsako nedeljo zastopana vsaj pb enem članu pri slovenski maši. Bog daj, da bi se srečali ob 50-letnici slovenske sv. maše v San Martinu!
Domači župnik, msgr. dr. Clovis Fernández Mendoza se je z velikim veseljem odzval povabilu, da bi prišel v Slovenski dom na naš zajtrk. Fantek v narodni noši mu je z zahvalnimi besedami izročil slovenski šopek. Prav tako je deklica v narodni noši v slovenščini izročila lep šopek sedanjemu katehetu Na besede, s katerimi se je Rode Jure zahvalil msgr. Clovisu za vso naklonjenost skozi 25 let, je on primerjal našo usodo s težko borbo irskih emigrantov v Argentini pred približno 100 leti in kako so oni še po treh rodovih spoštovali delo svojih duhovnikov. Želel nam je, da bi še dolgo vztrajali v našem verskem in narodnem življenju. Predsednik odbora Slovenskega doma, Žagar Anton je podaril v imenu rojakov msgr. Clovisu lesen križ v zahvalo in spomin na 25-letnico slovenske maše. Križ je naredil in brezplačno podaril znani slovenski rezbar Jože Žerovnik. Za konec je vsa dvorana zapela zdravico msgr. Clovisu.
V nedeljo je bilo lepo... Bog daj, da bi bilo tako večkrat v letu! In tudi čez 25 let!
SLOVENCI V
OlKebne novice
Krst. V slovenski cerkvi je bil na praznik Marijinega vnebovzetja krščen Gabrijel David Vrečar, sin Gabrijela in Tončke roj. Uštar. Za botra sta bila ga. Pavla Uštar in g. Tine Vrečar, krstil pa je g. Danijel Vrečar.
Krščena je bila Andreja Vivijana Zupanc, hči Franceta in ge. ¡Ivanke roj. Klemenčič. Botrovala sta gdč. Marija Uštar in Ivan Zupanc. Krstil je g. dr. Alojzij Starc.
Zakrament sv. knsta je prejel Vinko R. Bavec, sin Vinka in ge. Slavke roj. Mehle. Botrovala sta ga. Marija in Ivan Mehle; krstil pa j e g. dr. Alojzij Starc.
V družini dr. Janeza Trudna in ge. Delije roj. Savnik so kjrstili hčerko na ime Ana Marija. Botrovala sta gdč. Mija Malrkež in Savko Truden. Krstil je g. Primož Langus.
Vsem srečnim družinam naše iskrene čestitke.
Nk»va slovenska diplomanta
Na agronomski fakulteti buenosaire-ške univerze je 22. avgusta t. 1. diplomiral za inženirja agronomije Slavko Devjak. Naše čestitke.
Na vseučilišču Profesorado p. A. Elizalde v Ciudadeli je diplomirala za pjrofeisorico zemljepisa gdč. Alenka Per-horič. Iskreno čestitamo.
DR. ALOJZIJ VORŠIČ — umrl
Komaj dva meseca je minilo, odkar smo poročali, da je dr. A-lojzij Voršič letos 16. junija obhajal čil in zdrav 85. obletnico svojega rojstva. Poudarili smo kako se vztrajno udeležuje slovenskih prireditev in ga pri tem ne ovirata ne čas ne razdalja. Bil je tako vkjučen v slovensko izseljensko družino v Argentini, da smo ga res pogrešali, če se kdaj ni pojavil ta visoko zravnani mož v družbi svoje gospe Zinke na kulturni ali družabni prireditvi. Bil je vedno prijazen do vsakega in poln optimizma in bodrilnih besed.
Tudi v soboto, 18. t. m., se je udeležil z gospo slavnostne večerje v Slomškovem domu, ki je bila v proslavo 25-letnice našega pevskega zbora Gallus. V nedeljo, 26. avgusta, je bil še v Lour-desu na slovenskem romanju, da se je priporočil Materi božji. Od torka dalje pa se je počutil slabo. Po zdravniški odredbi so ga odpeljali v sanatorij Ota-mendi, kjer je v noči od petka na soboto umrl zadet od kapi. Na mrtvaški oder so ga položili v soboto dopoldan na njegovem domu v Buenos Airesu, številni prijatelji in znanci - iz Velikega Buenos Airesa so ga hodili kropit in molit za pokoj njegove duše. V nedeljo,
26.	avgusta, je delegat msgr. Orehar daroval na domu pokojnega sv. mašo, med katero je v govoru opisal pokojnika kot vernega moža, ki je pogosto pristopal k obhajilni mizi. Po opravljenih molitvah ob krsti, sc je razvil pogrebni sprevod na pokopališče Chacarita, kjer je msgr. Orehar molil ob odprtem grobu pogrebne molitve. Od pokojnika sta se poslovila z govori Miloš Stare predsednik NO in načelnik SKD-SLS in Božo Stariha, predsednik osrednjega društva Zedinjena Slovenija, i življenjska pot dr. Voršiča je tesno povezana z usodo slovenskega naroda. Rojen v Bratoničicah v Slov. goricah je moral že v ljudski šoli občutiti, da je sin slovenskih staršev. Prav tako v gimnaziji, katero je obiskoval v Mariboru in v Ljubjani. Nemštvo je tedaj gospodarilo v Sloveniji v namenu, da načrtno zatre slovenski živelj. Slovenci takrat nismo imeli svoje univerze. Zato je moral dr. Voršič v Gradec in Prago, kjer je diplomiral na pravni fakulteti neposredno pred prvo svetovno vojno, štiri leta je bil na fronti in doživljal tudi sam, kar je moral naš narod prestali pred to vojno. Po končani vojni je promoviral za doktorja prava v Pragi >'n se je po kratki dobi v upravni službi posvetil odvetniškemu poklicu v Celju. Bil je delaven v organizacijah, zlasi.i Dri Orlih, v gospodarskih podjetjih in leta 1938 je postal župan mesta Celj a. Ko je začela druga svetovna vojna, so ga nacisti kot zavednega Slovenca takoj zaprli. Le s težavo se je rešil, da ni bil odpeljan v Dachau in se je umaknil v Ljubljano, kjer je bil 3. maja 1945 tudi član prvega slovenskega parlamenta. Begunska leta je preživel na Koroškem. Tudi on je daroval enega sinov na žrtveni k svobode za slovenski narod. Bil je vrnjen v domovino in umorjen od komunistov. Po begunskih letih na Koroškem je leta 1948 prišel v Argentino. Takoj je postal delaven pri Slovenskem katoliškem akademskem starešinstvu, v Slovenski krščanski demokracii — SLS, kier ie bil član načelstva, pri Društvu Slovencev in tudi v odboru za Slovensko hišo.
Zapušča ženo Zinko roj. Tomšič, hčerko Bogdano por. Zupan in sina Vladko ta z družino Vsem izreka tudi Svobodna Slovenija iskreno sožalie. Pokojnika na bomo ohranili v hvaležnem in spoštljivem spominu.
DRUŠTVENI OGLASNIK
Seja referentov ZS bo 6. septembra ob 20 v društvenih prostorih.
Vseslovenska tombola za izdajo učnih knjig bo 2. decembra v Slomškovem domu.	' I
Slovenska radijska oddaja jte vsako nedeljo ob 14.30 na radio Antártida.
Pisarna in knjižnica ZS je odprta vsak dan, razen ob sobotah, od 16—20.
ARGENTINI
SLOVENSKO ROMANJE V LOURES
V nedeljo, 19. avgusta popoldne, so se kot tradicionalno zbrali Slovenci iz Velikega Buenos Airesa pri lurški votlini in cerkvi v Santos Lugares. število romarjev je bilo letos izredno. Prišli so novi naseljenci, pa tudi rojaki, ki so prišli v Argentino še pred drugo svetovno vojno.
Po molitvi rožnega venca pred lurško votlino in procesiji v gornjo cerkev, je bila romarska maša, katero je daroval delegat dušnih pastirjev za Argentino, msgr. Anton Orehar. V cerkvenem govoru je zlasti poudarjal, da moramo v spremenjenih razmerah današnjega časa najti smer našega življenja, da bomo srečni na tem in onem svetu.
„Iščimo trdnih temeljev tega našega življenja,“ je poudarjal, „da bo v miru potekalo in rodilo sadove posameznikom, družinam in^ vsej naši slovenski skupini.“ Naglašal je nato tri dejavnike, ki naj nas vodijo v tem iskanju: 1. zdrava pamet, v katero je Bog vsejal prve smernice; Božja beseda, zlasti sveto pismo, pa beseda naših nadpastirjev in pastirjev; 3. Odpreti oči ljudem in razmeram, zlasti skrb za mladino, da bo hodila po pravi poti.
Mogočno je donela slovenska molitev in pesem po prostrani cerkvi in pričala, da se v svojih vsakdanjih težavah, katerih ni malo, Slovenci še vedno radi zatekamo k Mariji in porsimo Njene pomoči.
Prireditev Medorganizacijskega sveta „Gallusu“ za srebrni jubilej
Medorganizacijski svet Zedinjene Slovenije je v soboto, 18. avgusta, organiziral v proslavitev srebrnega jubileja našega reprezentativnega pevskega zbora Gallus slavnostno večerjo v Slomškovem domnu. Dvorana in balkon sta bila povsem zasedena.
r ,V°dst™ Prireditve je imel Marijan Loboda, ki je napovedoval posamezne točke sporeda. Gospodar Slomškovega doma Franc Vester je pozdravil člane zbora m vse občinstvo, nakar je moški zbor iz San Martina (solist Ivan Zore;) Gallusu na čast zapet tri pesmi. Slovenski fant in dekle sta nato Gallusove™, dirigentu dr. Juliju Savelliju izročila šopek rdečih nageljnov, nakar se je dr. Savelli zahvalil za čestitke in obenem sam čestital sanmartinskema zboru, ki že tudi slavi 25 let obstoja.
Sledil je govor predsednika Zedinjene Slovenije Boža Starihe, ki je podal zgoščen pregled Gallusovega delovanja, naštel vse predstavnike zbora, poudaril, da „živi Gallus z nami v vese-Ru v*n žalosti“ in posebej omenil pevce, ki ze vseh 25 let pojejo v zboru: gdč. Rozo Golob, Anico Rode, Vido Bedenčič, Ivana Rodeta in Jožo Vombergarja
Medorganizacijski svet je nato Gallusu podelil častno diplomo. Vinjeta na pergammu je delo arh. Jureta Vombergarja, besedilo: „Dokler bomo Slovenci, bomo slovensko peli — dokler bomo slovensko peli, bomo Slovenci“, pa dr. Tineta Debeljaka.
Takoj zatem je spregovoril msgr. Anton Orehar in se zahvalil Gallusu „v imenu našega cerkvenega življenja“ in zboru želel še dolgo življenje, „da bo sodeloval tam, kjer je najbolj potrebno. ‘
Sledila je zahvala sedanjega preči-sednika zbora Silva Lipuščka vsej slo-venski skupnosti, ki spremlja Gallusovo deiovanje skozi 25 let, posebej pa Še Slomškovemu domu, kjer ima Gallus že dolga leta prostor za pevske vaje.
France Pernišek je pozdravil Gallusa _ kot predsednik Društva Slovenska Pristava, Stane Mustar kot predsednik Našega doma, Jože Vidmar kot predsednik Slovenskega doma v Berazategui, za Slovenski dom v Carapachayu je spregovoril Edi Škulj, za San Martin Davorin Kahne, Stane Jerebič pa je podal vsem v smeh in dobro voljo parodijo na naše pevske tradicije.
Za konec sporeda je tajnik Zedinjene Slovenije Vilko Cuderman prečital
pismene čestitke, ki jih je Gallusu poslala SKA izpod peresa dr. Tineta Debeljaka.
Sledila je okusna in obilna večerja. Gostje so ob kramljanju in petju prebili lepe večerne ure in v prijetnem vzdušju proslavili srebrni jubilej Slovenskega pevskega zbora Gallus.
Predavanje o naših velikih možeh
Prosvetni večer Zedinjene Slovenije
Dne 24. avgusta je bilo v Slovenski hiši predavanje, čigar namen je bil seznaniti poslušalce z dobo, ki se vedno boj odmika od nas, ki je bila v življenju našega naroda izrednega pomena v vseh panogah našega narodnega razvoja. Predavatelj, g. Košiček, eden od vedno bolj redkih med nami, ki je to dobo doživljal in imel oseben stik z vodilnimi osebnostmi te dobe, je bil na-prošen, naj nekaj svojih spominov na te velike može nam pove. Predavatelj je iz obširne množice mož, ki bi zaslužili, da bi se njihova dela ohranila zanamcem, pa jim sedanji režim ne privošči niti besede, izbral tri: dr. Janeza Ev. Kreka, dr Korošca in dr. Kulovca, ki so v našem javnem življenju, kot voditelji političnega slovenskega gibanja imeli odločilno vlogo. Podal nam je najprej v zelo skrčeni obliki sliko naših narodnih problemov tam ob začetku našega stoletja in potem, ko smo zaživeli v novi obliki v naši novi državi in ob tem karakteriziral vodilne osebnosti teh dob, zlasti na podlagi osebnih stikov z njimi izven oficielnih prilik, ko se ti pokažejo dostikrat v nam oddaljeni podobi in nam ni mogoče spoznati v celoti njihovih umskih, moralnih in družabnih lastnosti. Predavanju, ki je bilo v maio drugačnem slogu podano, kakor so navadno predavanja, je občinstvo pozorno sledilo, škoda, da mladih, katerim je bilo namenjeno, skoro ni bilo nič.
ORV E S T I J, A
SOBOTA, 1. septembra 1973:
Koncert mladih lanuških pevčkov ob
8 zvečer v Slovenski hiši pod vodstvom ge. Zdenke Janove v dobrodelne namene Zveze slovenskih žena in mater.
Na Pristavi ob 20.30 pomladanski družabni večer.
V	Slovenski hiši v priredbi SKA VI. kultulni večer ob 20. Predaval bo ing. Martin Povše: „Jedrna sila za miroljubno porabo“. Predavanje, ki je v okvira prirodoslovno tehničnega odseka, bodo spremljale projekcije.
NEDELJA, 2. septembra 1973:
Misijonska prireditev v Slovenski hiši ob 17 s predavanjem s. Silve žužek.
V	Slovenski hiši ob 9 ¡spominski dan generalu Leonu Rupniku.
V	Našem domu v San Justu Mladinski dan.
SOBOTA, 8. septembra 1973:
V	Slovenskem domu v San Martinu
družinski večer z večerjo in družabno prireditvijo.
NEDELJA, 9. septembra 1973:
V	Slomškovem d,omu ob 15 prva velika tombola v korist zavetišču dr. Gregorija Rožmana.
SOBOTA, 15. septembra 1973:
Sloveniski buenosaireški oktet prireja koncert v Slovenski hiši ob 20.30. NEDELJA, 16. septembra 1973:
V	Slovenski hiši proslava šolskih otrok^ na čast škofu Antonu Martinu ¡Slomšku. Na sporedu isv. maša in pravljična igra „Od pastirja do cesarja.“ SREDO, 19. septembra 1973:
V	Slovenskem domu v San Martinu ob 18.30 redni sestanek Lige Žena-mati. SOBOTA, 29. septembra 1973:
Na Pristavi večer slovenske pesmi ob 20. Izvajajo Slovenske mladenke. NEDELJA, 30. septemba 1973:	~
Celodnevna prireditev ob tobletlnici Slomškovega doma.
SOBOTA, 6. oktobra 1973:
Slovenski pevski zbor Gallus pripravlja koncert samo narodnih pesmi. NEDELJA, 7. oktobra 1973:
Velika sanmartinska tombola.
Sodelujte pri izdaji Zbornika Svobodne Slo-veni je, najbolj reprezentativne knjige slovenskih izseljencev. Ne odlašajte. Naročite to knjigo in plačajte še pred izidom. Cena 70.- pesov. Za pošiljanje po pošti doplačilo (za Argentino) 5.— pesov. Možno je tudi plačilo v obrokih: vsaj do konca avgusta 40.— pesov, ostanek ob prevzemu.
V soboto, dne 1. septembra, ob 8 zvečer bo v Slovenski hiši
KONCERT MLADIH LANUŠKIH PEVČKOV
pod vodstvom ge. Zdenke Janove
Vabi Zveza slovenskih mater in žena, katere dobrodelnemu fondu je namenjen dobiček koncerta.
SDO — SFZ Morón	Te vabita na
POMLADANSKI PLES
1. septembra ob 20.30	Sovenska Pristava, Castelar
Slovenski dom v San Martinu
vabi 'vse rojake na
DRUŽINSKI VEČER * večerjo in družabno prireditvijo
ki bo v soboto, 8. septembra ob 20.
Za večerjo se p)rijavite pri odbornikih ali pri gospe, Potočarjevi.
Sodeluje orhester iiDuc in altum99
<
t

Naš dom	San Justo
Nedelja, 2. septembra 1973
MLADINSKI DAN
0 Ob 8.—: v cerkvi mladinska sv. maša, nato zajtrk v Našem domu in odbojka.
•	Ob 12.—: kosilo, po kosilu še tekmovanje v odbojki.
•	Ob 16.30: kulturni plogram in razvedrilo.
Igra poznani orkester „DUC IN ALTUM“
£L
:
c/>
O
Slovensko zavetišče dr. Gregolrija R:žmana vabi vse Slovence, da se v nedejo, 9. septembra, udeleže prve velike
tombole
na prijaznem vrtu Slomškovega doma.
•	Dobrodelna prireditev je namenjena gradnji ene najpomembnejših ustanov slovenske emigracije.
•	Glavna dobitka sta: 1. Družinski šotor za 6 oseb znamka 1. vrste); 2. Hladilnik znamke Bled.
@ Slovenska mizarska, pletilna in druga podjetja pripravljajo izredna presenečenja.
® To bo gotovo ena najlepših tombol; že sedaj je zbranih nad 50 tombol, okoli 200 kvatern in 200 čin-kvinov.
9 Kupumo tablice, darujmo dobitke!
•	Udeležimo se prireditve skupaj s svojimi znanci.
•	V rekordnem številu prihitimo v nedeljo, 9. septembra, v Slomškov dom in v dejanju pokažimo svojo pomoč pri gradnj zavetišča vseh potrebnih!
Pričetek po 15. uri.
ESL0VEN1A UBRE
Editor responsable: Miloš Stare Director: Tone Mizerit
Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aires T.E. 69-9503 Argentina Uredniški odbor:
Miloš Stare, Pavel Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit
Correo Argentino Central (B)	FRANQUEO PAGADO Concesión N9 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N9 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual Np 1.149.713	
PROŠNJA
Nujno potrebujem knjigo „Turjak,“ ki je leta 1944 izšla v Ljubljani. Knjigo bom po nekaj tednih uporabe vrnil lastniku. Kdor mi jo more posoditi, naj j ) na ime podpisanega izroči ali v pisarni Svobodne Slovenije ali Dušnopastirske ■pisarne.
Dr. Filip Žakelj, Adrogviž
SPZ Gallus se zahvaljuje slovenskemu mizarskemu podjetju STANKO MARINIČEK v San Martinu za izredno naklonjenost ob zborovem jubilejnem koncertu — 25-letnici — s katero je omogočil, da je ta v-vseh pogledih lepo uspel.
I selo
ïveza —
sfz !
Zahvaljujemo se vsem, ki so pripomogli k uspehu
VEČERA VALČKOV IN POLK
posebno pa sanjuškemu odboru.
JAVNI N OTA P
FRANCISU© RAUE CASCANTE
Escribano Público Cangallo 1642 Buenos Aires Pta. baja, ofic. 2 T.E. 35-8827
Sporočam, da organiziram posebno
POTOVANJE V EVROPO ZA KONEC LETA
ki je namenjeno predvsem za slovenske rojake — ODHOD je predviden v prvi polovici decembra tega leta, povratek pa sredi februarja 1974. — Ker je število prostorov omejeno, si čimprej rezervirajte prostor v avionu.
MAJDA SOSIČ, Córdoba 645, 1. nadstr. B T.E. 392-7220 Buenos Aires
DR. JUAN JESUS
RLASNIK	:
:	:
Specialist za ortopedijo
in travmatologijo
:	:
■	C.	Jose	E. Uriburu 285,	Cap.	Fed	•
■	■
Zahtevajte določitev nre na
telefonu 49-5855 in 628-4188
■
■	Ordinira v torek, četrtek	in soboto	■
od 17 do 20
Lepote slovenske zemlje v slikah
ŠTIRJE UETNI ČASI
bo v nedeljo, 2. septembra, ob 16.30 v Slovenskem domu v Carapachayu
Svoji k svojim! Pod enakimi pogoji Vam SLOGA plača večje obresti kot katera koli banka. In Vaš denar bo pomagal pri gospodarskem napredku slovenskega človeka v Argentini. Pomislite tudi na to, predno se odločite za naložbo svojih prihranitev!
Kreditna zadruga „S* U. O. G. A.<4 z o. z.
Bartolomé Mitre 97	T. E. 658-6574	Ramos Mejía
Uradne ure: ob torkih, četrtkih in sobotah od 16. do 20. ure
2. septembra
10. obletnica Carapa-chayskega balinišča
Program
Ob 11.30: sv. maša za umrlega botra g. Lada Medena in člana g. C. Ažmana. Ob 13.—: Skupni asado za vse prijatelje doma.
Za šolsko mladino polovična cena.
Popoldne tekma v balinanju s san-
martiniskim moštvom.
Prijave na tel. 796-421 vsaj do sobote, 1. septembra.
Sporočamo žalostno vest, da nam je po dolgem trpljenju v 82. letu starosti dne 25. avgusta preminula naša dobra in zgledna krščanska mati, teta in babica
7	**
Francha Rode roj. Breznih
Upajmo, da je Bog vsa njena dejanja in prizadevanja v dobro obrnil in ji bil milostljiv v sodbi.
Vsem, ki so nam v težkih urah bili kakor koli ob strani naj dobri Bog obilno poplača. Iskrena zahvala našim slovenskim duhovnikom, ki so v tako velikem številu molili za pokojnico vse dni ob njenem mrtvaškem odru in maševali zanjo.
Posebna zahvala g. delegatu msgr. Antonu Oreharju za vodstvo pogreba, ki je bil 27. avgusta, opravljeno sv. mašo na domu in molitve1 na pokopališču v Moronu. Prav tako g. superiorju Ladislavu Lenčku za lep in ganljiv poslovilni govor na pokopališču. Vsem Bog plačaj!
Žalujoči:
Hčeri: Mara z družino in Francka, misijonarka; sinovi: Nace, Tone in Vinko z družinami in France duhovnik lazarist;
nečaki, nečakinje in ostalo sorodstvo.
27. avgusta 1973
Ituzaingó, Veliki Buenos Aires, Rodica, Ljubljana, Tabriz — Irán
VELIKA IZRIRA NAJBOLJŠEGA POHIŠTVA
MUEBLES
Podružnice
Frente Estación EZEIZ/‘ Ruta 205 T.E. 295-1197
LUKA MILHARČIČ
Električni aparati
Izključni zastopniki: Hitachi — National — Crown — Ranser — Panoramic — Aurora — Saccol — Columbia — Westinghouse — Godečo — Tonomac — Gamuza — Olivetti — Kenia — Champion — Marshall
PORAVNAJTE ZAOSTALO NAROČNINO!
Naročnina Svob. Slovenije za leto 1973 za Argentino $ 75.— (7.500.—) — Pri pošiljanju po pošti $ 78.— (7.800.—). ZDA in Kanada 13 USA dol'.; za Evropo pa 15 USA dol. za pošiljanje z avi-onsko pošto. Evropa, ZDA in Kanada za pošiljanje z navadno pošto 9 USA dol.
Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estados Unidos 425, Buenos Aires. T. E. 33-7213
CARLOS SPEGAZZINÍ Avda. 25 de Mayo 136
SAN JUSTO Almafuerte 3230
SLOVENSKI PROTIKOMUNISTIČNI BORCI
Spominski dan generalu Leonu Rupniku
ustanovitelju in pokrovitelju Slovenskega domobranstva Slovenska hiša, nedelja, 2. septembra
ob 9.00: pred spomenikom junakov, nagovor Srečko Rus ob 9.30: isv. maša, ki jo bo daroval msgr. A. Orehar
KONCERT
SLOVENSKI BUENOSAIREŠKI OKTET
Sobota, 15. septembra, ob 20.30 v dvorani Slovenske hoše
Po pričetku programa vstop v dvorano ne bo dovoljen.
Vstopnice v predprodaji pri članih okteta
Slovenska krščanska demokracija — Slovenska ljudska stranka sporoča Slovencem v izseljenstvu, zamejstvu in v domovini, da je 25. avgusta umrl v Buienos Airesu v 86. letu starosti bivši župan, goispod
Dr. Alojzij Voršič
član načelstva SKD-SLS
Vise življenje je bil neuklonjiv Slovenec, zvest krščanskim načelom in vztrajen javni delavec. Bog mu bodi plačnik!
Ohranimo ga v hvaležnem spominu !
Za SKD SLS:
Miloš Stare, načelnik;
Jože Melaher, tajnik;
Pavel Fajdiga, podpredsednik za Južno Ameriko
Zahvaljujemo Boga Očeta, ki nas je usposobil za delo pri dediščini svetih v svetlobi (Iz pisma sv. Pavla)
Vdani odločbi Vsemogočnega sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je spravljen z Bogom nepričakovano odšel k svojemu Stvarniku moj dragi iz srca ljubljeni mož, naš dragi oče, dedek, pradedek, brat, stric, tast in svak
Dr. Alojzij Voršič
advokat in bivši župan celjski
Po božji milosti 'in dobroti je dosegel starost 85 let, v mislih in v viseh svojih dejanjih vedno1 zVeist Bogu in domovini.
Ob težki uri slovesa, ločitvle in osamelosti se iskreno zahvaljujemo predvsem g. delegatu msgr. A. Oreharju, g. Gregoriju Maliju za opravljeno sv. mašo na domu pokojnika, molitve na grobu, kakor vsem ostalim gg. duhovnikom, prav tako predsedniku Narodnega odbora Milošu Sta-retu in predsedniku Zedinjene Slovenije Božu Starihi za poslovilne besede in vsem, ki so nas v težki uri ločitve tolažili in z nami delili grenkobo slovesa.
Sprejmi ga, Oče, v svojo večno Dobroto.
Sveta maša za dragega pokojnika bo v slovenski cerkvi v soboto, 1. septembra, ob sedmih zvečer.
Žalujoči: Terezika Voršič roj. Tomšič, žena
Bogdana Zupan roj. Voršič, hčerka z družno Vladimir Voršič, sin z družino vnuki in vnukinje
sestri Lizika in Katika in brat Franček Ivo Adamič, nečak z družino.