LETO lil.
CENA 20 DIN
10. OKTOBER 1963
ŠTEVILKA 6
Milil 111 hHflD
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE LJU B LJ AN A - B E Ž IG R AD
Sedemletni načrt naše občine
Med najpomembnejše naloge bežigrajske občinske skupščine v novem mandatnem obdobju nedvomno sodi načrtovanje sedemletnega razvoja občine, ki naj bi v svojem okviru zajel vse bistvene elemente od gradnje novih stanovanj in vzporednega urejanja komunalnega standarda do rekonstrukcij in modernizacije in razširitve industrijskih in obrtnih obratov.
Pri načrtovanju sedemletnega razvoja občine gre predvsem in v prvi vrsti za enotne kriterije planiranja. Le-ti naj bi izvirali iz dejanskih potreb krajevnih skupnosti in realnih možnosti gospodarskih organizacij. O sistemu planiranja perspektivnega razvoja bežigrajske občine razpravljajo odborniki nove občinske skupščine že dlje časa in želijo, naj bi v prihodnje krajevno politiko usmerjale predvsem krajevne skupnosti same v sodelovanju z občinskimi skupščinami, gospodarsko politiko pa sveti občinske skupščine na osnovi analiz in planov posameznih gospodarskih organizacij.
Mesečni, tromesečni, polletni, še posebej pa letni plani proizvodnje in izvoza posameznih gospodarskih organizacij, naj bi postali zares plod realnih možnosti podjetij, s čimer bi se izognili vsakemu preoptimističnemu oziroma preskromnemu načrtovanju proizvodnje za določeno obdobje.
ki ima predvsem značaj lahke predelovalne industrije, zaradi česar se lahko izredno hitro prilagaja zahtevam trga. Prav zaradi tega je zelo rentabilna in ima vse možnosti za nadaljnji razvoj in povečanje proizvodnih zmogljivosti, kakor tudi plas-man svojih proizvodov.
Glede rekonstrukcij industrijskih obratov za Bežigradom pa je bila doslej politika nekaterih gospodarskih organizacij in
ZA BEŽIGRADOM ŽIVI 40 TISOČ OBČANOV
Za Bežigradom je pred desetimi leti živelo 20.800 občanov, letos pa jih živi že dvakrat toliko. Bežigrad sodi med tiste ljubljanske mestne občine, kamor se vsako leto priseli največ novih ljudi — 1500 do 2000. Tu sedaj stalno živi 34 tisoč občanov in nad šest tisoč študentov in sezonskih delavcev. Po sedanjih predvidevanjih pa se bo v naslednjih sedmih letih prebivalstvo v naši občini povečalo še za 14 do 15 tisoč novih ljudi.
Prav zaradi intenzivnega doseljevanja, močne gradbene dejavnosti, živi za Bežigradom več kot 4500 ljudi v barakah in skrajno neprimernih higienskih in življenjskih pogojih. Da bi lahko vse barake podrli in njihove stanovalce preselili v no-
Z VSEBINE
Arondacije zemljišč
Janez Železnik - novi sekretar občinskega komiteja ZKS
Pri Podgorici jedrski reaktor
Doslej že nad 100 milijonov pomoči za Skopje — Vpisovanje ljudskega posojila
Telesna kultura pod drobnogledom
Komuna v sliki
v večletnem prizadevanju prebivalstva
bil nt Vni Sku,pnosti »Savsko naselje« je bd otvorjen dom družbenih organizacij
D°m 50 P°žrtvovalno nrpK‘ ' rnarsikatero uro prostega časa so
dom V^‘Ci naselja Prispevali, da bi bil
konfan Prej .^ograjen. Dom še ni do-končan zmanjkalo je časa in denarja, ven-
menu vputaj .OClUČno služi svc™ na-kot ion ei‘ka dv°rana lahko sprejme več risa X an0Vl sestanki v avli šole »Bo-rane i« ri^<< 80 odPadli. Razen velike dvo-stori "v*0™ tudi kii® in poslovni pro-sedaj nf h-drUŽbenih organizacij, ki do
razgovor lrne'® UJtrtBnih Prostorov, (prvi •govor v novih prostorih.'
va, primernejša stanovanja, bi potrebovali najmanj 4 in pol milijarde dinarjev. Za vse komunalne potrebe pa letos občinski proračun razpolaga s 520 milijoni dinarjev.
Devet bežigrajskih osnovnih šol obiskuje nad 4500 šoloobveznih otrok. Na vseh šolah poučujejo v dveh izmenah, nekaterim pa kljub novi razdelitvi šolskih okolišev in popolni dograditvi nove osnovne šole v Stožicah še zmeraj grozi tretja izmena. V prve razrede osnovnih šol se vsako leto vpiše najmanj 180 do 200 novih . otrok. Z nenehnim naraščanjem števila prebivalstva pa se bo število šoloobveznih otrok tudi v naslednjih letih še občutno povečalo, kar nujno terja gradnjo nove šole na Briju, (novo naselje — 600—700 stanovanj v naslednjih dveh letih.)
5 MILIJARD ZA INDUSTRIJO
V prihodnjih sedmih letih je razen tega predvidena rekonstrukcija in modernizacija velikega dela bežigrajske industrije,
MED PRVIMI — Takoj, ko se je vpisovanje posojila pričelo, so uslužbenci občinske skupščine Ljubljana-Bežigrad sklenili, da vpišejo posojilo takoj. Rečeno — storjeno. Postavili so vpisno mesto in polnoštevilno prišli podpisat svoje deleže, »Najboljša pomoč je hitra pomoč,« so dejali. Gneča na vpisnem mestu dolgo ni ponehala.
Več o posojilu berite na tretji strani.
ne nazadnje tudi občinska politika precej kratkovidna, zakaj skoraj vse so istočasno težile po obnovi, kar pa bi občutno prizadelo proizvodnjo in s tem gospodarsko in finančno moč občine. Vse to pa bi sa potem lahko negativno odrazilo tudi pri urejanju komunalnega standarda, ki je za slehernega občana kar najbolj občutljiv in konkreten problem: ceste, šole, trgovine, stanovanja, itd.
Za postopno obnavljanje in modernizacijo bežigrajske pretežno predelovalne industrije bomo v naslednjih letih potrebovali okrog 5 milijard dinarjev, ki jih bomo morali delno ustvariti sami, delno pa jih bomo skušali dobiti kot dolgoročna posojila pri narodni banki.
Vsi ti in še vrsta drugih problemov in vprašanj, kot so arondacija zemljišč, zaposlovanje nove delovne sile, boljše izkoriščanje turističnih in rekreacijskih možnosti v naši občini itd, bodo zahtevali pri načrtovanju sedemletnega razvoja komune od nove občinske skupščine kar največ resničnih prizadevanj in temeljitega dela, od občanov pa zavestnega sodelovanja pri vsklajevanju dejanskih potreb in možnosti.
PROIZVODNJA DOBRA —
IZVOZ SLABŠI
Zbirno poročilo o gibanju gospodarstva v naši občini nam pove, da so gospodarske organizacije v zadnjih osmih mesecih tega leta dosegle 69 odstotkov predvidenega letnega plana. Industrijska podjetja so v osmih mesecih skupaj dosegla 65 odstotkov letnega plana. Med njimi so se najbolje izkazala: Belinka, čeprav je v rekonstrukciji, Juh, Cementar, Kuverta, in TKG-Tovarna kovinske galanterije; najslabše pa Tonosa, Triglav film, Planica šport in Ljubljanske mlekarne. Tudi gradbena podjetja so v osmih mesecih zadovoljivo izpolnila plan, in sicer 67 odstotno glede na letni plan za letošnje leto. Najboljše je podjetje inštalacije, najslabše pa gradbeno podjetje Črnuče.
Nadaljevanje na 2. strani
Pisma
bralcev
ZAKAJ TAKŠNA MALOMARNOST?
TOVARIŠ UREDNIK!
Rad bi v vašem časopisu, ki je hkrati tudi naš, mislim vseh Beiigrajčanov, opozoril na veliko nepravilnost oziroma skrajno malomarnost in nevzgojenost, ki so jo v primeru, ki ga bom opisal, pokazali nekateri naši občani
Ker te Vodovodna cesta precej neprometna in ker je zavijanje s Titove vanjo dovoljeno itak le z ene smeri, so odcep vanjo do križišča s Samovo ulico zaprli. Da bi bilo vsakomur jasno, da je zdaj s Titove ceste zavijanje prepovedano, so napravili na Titovi cesti robnik in pločnik, za pločnikom pa uredili lepo zelenico s travo. Mislim, da je bilo tako vsakomur jasno, da preko zelenice in preko pločnika ne sme in ne more zapeljati, pa naj bo to s Titove na Vodovodno ali obratno. Zal ni bilo in ni tako. Ce si zdaj ogledate zaprti odcep, ne boste mogli verjeti, da je bila tam kdaj kakršnakoli trava ali celo zelenica. V betonskem okviru, ki je zelenico omejeval, ni niti ene travice več. Avtomobilisti, ki so neusmiljeno in kljub prepovedi neusmiljeno vozili z Vodovodne na Titovo in obratno, so zelenico uničili in jo spremenili talcoi, da je podobna zelo prometni poljski poti, ki je v dežju polna luž in blata, ko je sonce pa prahu. Stanovalci Vodovodne ceste vedo povedati, da ni čudno, da je tako, saj vozijo tu (predvsem z Vodovodne na Titovo) celo s kamioni. Miličniki so take brezobzirneže in nesramneže že večkrat kaznovali, vendar je videti, da še premalokrat. Ker tako ne more več naprej, mislim, da bi bilo treba poiskati primerno rešitev.
-	LADO Lucu
Ogrinčeva 5
KAJ BO S CESTAMI?
TOVARIŠ UREDNIK!
Območje med Titovo cesto, Triglavsko, Vodovodno in Glavarjevo ulico je bilo v zadnjih letih pa tudi še sedaj eno samo veliko gradbišče, število prebivalstva na tem območju se je naglo povečalo in je v občutnem neskladju z nerazvitim omrežjem trgovin kakor tudi uslužnostnih obratov. Poseben problem je komunalna ureditev, ki je močno zaostala za naglo stanovanjsko gradit ijo. . Naj omenim samo ceste, od katerih so nekatere, posebno Glavarjeva in Vodovodna, v deževnem vremenu skoraj neprehodne. Hoja po teh cestah pa je skoraj nemogoča ponoči, ker je tudi javna razsvetljava pomanjkljiva. Zanima me, če in koliko se bo stanje glede komunalne ureditve našega območja pred zimo spremenilo oziroma kakšni so načrti za naslednje leto.
Boris Pervan
Kot smo zvedeli, so v dopolnilnem načrtu komunalnih del za letos predvidena tudi nekatera dela na območju o katerm pišete. Tako naj bi se še letos v celoti uredila Triglavska ulica, medtem ko je predvidena na Glavarjevi ulici, ki je še vedno v gradbenem območju, le makadamska utrditev cestišča. Po tem načrt unaj bi tudi del Vodovodne ceste od Samove do Dravske ulice letos delno uredili. Izdelali naj bi robnike in, če bo uspelo, asfaltirali tudi levi hodnik. Okrepili bodo tudi javno razsvetljavo na tej cesti Kaj več o predvidenih komunalnih delih v naslednjem letu na vašem območju pa lahko preberete v poročilu iz skupne seje krajevnega odbora SZDL in komunalne komisije Krajevne skupnosti »Stadion«, ki ga objavljamo v današnji številki na četrti strani.
Uredništvo
	

Bmzmdki 9» j«la. i>rU s>.
Oi-zttmvm 3AVK2U
ifiiJATsuA Quu.mm
Srd«č no zahvaljuj«® p Ioni rim oa ao v-nlh Akola opštlne Heilgrad na ll^pota plsao ko^e sa sl uj>utlll povodom zakl jočenjs prvog ■dijela Jugoslovanskih pionirskih igara,
foplo posslrevlja* »ve pionirke i pionir« vaše opitih« »a žel^cin da i ub ulite e poeti*«te vidne oapjehe u svojoj mnorostrafeoj aktivno«ti.
I-
Bežigrajski pionirji so praznovali
Pionirji vseh pionirskih odredov na naših šolah so se kar najbolj vestno pripravljali na svoj praznik. >Na praznovanje so se pripravili s pestrim in bogatim sporedom: kulturnim programom, pevskimi in recitacijskim točkami. Bazen tega so bili na več izletih v naravi, kjer so priredili ‘tudi več medsebojnih športnih tekmovanj. Ob svojem prazniku so z obiskom Gramozne jame in Rašice počastili tudi spomin na padle borce med narodnoosvo-
bodilno vojno.
Zastopnike vseh občinskih pionirskih odredov je ob zaključku njihovega praznovanja sprejel v novem domu družbenih organizacij v Stožicah podpredsednik občinske skupščine Janez Vinkler in se z njimi zadržal v krajšem prijetnem razgovoru. Z lepim šopkom cvetja so se pionirji zahvalili podpredsedniku za sprejem in pogostitev ter obljubili, da se bodo tudi letos v šoli kar najbolj marljivo učili.
ŽELEZNIK
novi občinski sekretar ZKS
Sedemindvajsetega julija letos je začel' delati nov sekretar ZKS občine Ljubljana—Bežigrad. Na to mesto je bil imenovan Janez Železnik. Marsikoga bo zanimalo, kakšna je bila njegova življenjska pot,-
Janez Železnik se je rodil 12. februarja 1923 v Zagorju. Njegov oče je bil rudar, ki je v rudniku oslepel in je z majhno pokojnino težko preživljal pet otrok, sobe in ženo. Najstarejši, Janez, je takoj po končani osemletki poiskal službo v steklarni, kjer je delal do svojega osemnajstega leta, ko je šel delat v rudnik. V začetku leta 1944 je odšel v partizane. Junija 1945, ko je bil demobiliziran, se je vrnil v rudnik. Takrat je bil imenovan za sekretarja mestnega komiteja SKOJ in za člana mestnega komiteja KPS. Leta 1946 je odšel v Ljubljano v šolo CK KPS nato pa v Trbovlje za organizacijskega sekretarja OK SKOJ. Zatem je bil do leta 1952 z mladinskimi delovnimi briga-' dami. Na progi Samac—Sarajevo je bil namestnik komandanta III. sekcije, sodeloval je pri izgradnji Nove Gorice in vodil izgradnjo proge Sežana—Dutovlje. 1952 je šel v enoletno pedagoško šolo in potem eno leto učiteljeval v Mlinšah pri Zagorju. Nato je bil vzgojitelj in kasneje upravnih v vzgojno-poboljševalnem domu Rateče do leta 1959, ko je postal najprej organizacijski, potem pa sekretar ObK ZKS Trbovlje. To dolžnost je opravljal do junija 1961, ko je šel na visoko šolo za politične vede v Ljubljani. To šolo je letos absolvirnl. Za diplomsko delo je napisal delo »Nekateri politični in ekonomski aspekti socializacije vasi v domžalski občini«. Razenj tega, da je sekretar ZKS Ljubljana—Be-. žigrad je še član glavnega odbora SZDL in predsednik sveta za šolstvo pri okrajni ljudski skupščini.
Na novem delovnem mestu mu želimo mnogo uspehov in mnogo osebnega zadovoljstva.	. -j
E. J. I
Sedemletni načrt naše občine
Nadaljevanje s 1. strani V kmetijstvu — osemmesečna realizacija 75 odstotkov — sta Kmetijska zadruga Črnuče in Vodna skupnost gospodarski načrt- izpolnili, medtem ko je Agroobnova tokrat za 7 odstotkov pod povprečno osemmesečno realizacijo letnega plana. Tudi pri Gozdnem gospodarstvu so doslej realizirali 64 odstotkov letnega plana, in tudi nobeno drugo obrtno podjetje za Bežigradom ni slabše izpolnilo letnega plana v tem obdobju.
Pri realizaciji planiranega izvoza so se
bežigrajske gospodarske organizacije občutno slabše izkazale. Ob osemmesečnem pregledu doseganja planskih obveznosti so zabeležile 61 odstotkov planiranega izvoza. Med boljšimi so: Adria Aviopromet 74 — Gozdno gospodarstvo 98, Triglav film 72, ter Elma in Belinka 55 oziroma 54 odstotkov realiziranega plana Izvoza. Ostale gospodarske organizacije, ki so v svojih planih predvidevale izvoz, le-tega niso izpolnile. Med naj slabšimi sta Edilit in Soča s komaj 13 oziroma 19 odstotki realiziranega izvoza. Kljub temu je letoš-
nja 8-mesečna realizacija izvoza za 48 odstotkov večja ko lani.
Predvsem občutno zaostajanje pri realizaciji planskih obveznosti izvoza v naši občini — razen nekaterih objektivnih težav — ponovno dokazuje, da letni plani nekaterih gospodarskih organizacij še zmeraj niso bili povsem realni, že leto« bodo morali zato posamezni delovni kolektivi temeljito proučiti vse možnosti z* kar najbolj realno planiranje proizvodnje in izvoza v prihodnjem letu, da se neizpolnjevanje planskih obveznosti ne bi več ponavljalo. Takšno neizpolnjevanje planirane proizvodnje ne gre samo v škodo posameznih delovnih organizacij, temveč tudi v škodo komune in skupnosti nasploh.
N. Lapajne
Za Skopje
KAR NA CESTI JE VPISAL POSODILO.
Na Črnučah so v nedeljo vpisovali ljudsko posojilo za porušeno Skopje. Vpisovalec je na cesti srečal kmeta in kar tu sta uredila. »Vem, kako hudo je biti brez strehe nad glavo,« je dejal mož s konji, »Čeprav težko, popravljam hišo in zato delam tudi danes, bom vpisal posojilo. Njim v Skopju je še teže. Vsi jim moramo pomagati. Le mnogo naberi te«.
V ENEM DNEVU VEC KOT 1,600.000 DIN
so vplačali v podjetju »Instalacija« v Kamniški ulici za Bežigradom. 240 delavcev in uslužbencev tega podjetja je vplačalo ves denar takoj. Na množičnem sestanku so za posojilo glasovali kot en mož, saj so celo vajenci vpisali po več tisočakov. Upravni organi podjetja so razen tega sklenili, da podjetje vpiše še posebno poso jilo v višini dveh milijonov dinarjev.

PRVI REAKTOR V SRS Z MOČJO 10 kW BO ZAČELOBRATOVATI 1964. LETA
PRI PODGORICI-JEDRSKI REAKTOR
— Teren pri Podgorici, kjer bo zrasel jedrsko raziskovalni center, smo začeli odkrivati že avgusta meseca. Pred kratkim so delavci gradbenega podjetja Obnova začeli tudi betonirati temelje za stavbo, v katero bomo vgradili reaktor. To je prostor v trikotniku med vasmi Beričevo, Podgorica in Pšata dobrih 600 metrov severno od Save, kakih 12 km od Ljubljane. Za gradnjo in opremo reaktorskega raziskovalnega centra smo dobili milijardo dinarjev zveznih in 400 milijonov dinarjev republiških sredstev. 200 tisoč dolarjev pomoči, pa bomo dobili iz posebnega sklada ameriške atomske komisije »Atomi za mir«, ki je namenjen kot pomoč jedrskim centrom v gradnji.
Temelji za reaktorsko stavbo so že zabetonirani
Prvi reaktor v SR Sloveniji z močjo 100 kW bo začel obratovati pred koncem 1964. leta.
O gradnji jedrskega reaktorja v Sloveniji so znanstveni sodelavci Nuklearnega in štitut; »Jožef Štefan« v Ljubljani razmišljaj! več kot deset let. Ker so jedrski reaktor začeli že graditi, smo zaprosili načelnika reaktorskega oddelka na Inštiru-tu Jožefa Štefana dr. Milana čopiča, naj nam pove nekaj besed o našem reaktorju in njegovem pomenu za znanstvene in praktične namene.
—	Kje gradite jedrski reaktor in kdaj bo začel obratovati?
—	Povejte nam, prosim, nekaj osnovnih podatkov o reaktorju.
—	To bo šolsko—raziskovalni reaktor z močjo 100 kW na oplemeniten uran in navadno vodo. V Jugoslaviji, in sicer v nuk-learno-raziskovalnem središču v Vinči imamo že dva reaktorja: večjega na težko vodo in oplemeniten uran ter manjšega na težko vodo z močjo nekaj kW. Razen reaktorske dvorane, ki bo visoka 18,5, bomo pr' Podgorici zgradili tudi laboratorije za kemijske in fizikalne raziskave pa-viljonskega tipa in pomožne objekte z lastnim črpališčem za vodo.
— Kakšen bo reaktor in koliko ljudi bo zaposlenih pri njem?
— Sredica reaktorja bo valj s stranicama 36x36 cm, ki ga bo oddajal grafitni reflektor. Sredica ali reaktor v ožjem smislu, ki ga bomo dobili kot tehniško pomoč, bo na dnu šest metrov globokega ba-
Lprava »Zbora občanov« išče akviziterje in kolporterje za pridobivanje novih naročnikov in raznašanje časopisa. Zglasite se osebno na upravi časopisa »Zbor občanov«, Parmova 41/1.
zena, zaščitenega z dva metra in pol debelim baritnim betonom. V sredici — jedrskem reaktorju — bo izgoreval uran 235 pod vplivom nevtronov. Iz reaktorja bomo dobivali nevtrone in gama žarke, Le-te uporabljamo za fizikalne in kemijsko raziskavo in za proizvodnjo radioaktivnih izotopov.
V tem raziskovalnem in znanstvenem središču za nuklearno energijo pri nas bo v naslednjih letih pri nas zaposlenih 30 do 40 znanstvenikov raziskovalcev: fizikov, kemikov in elektrotehnikov. Iz današnjega inštituta »Jožef Stefan« se bodo v Podgorico preselile skupine za radiokemi-jo, reaktorsko in jedrsko fiziko in fiziko trdne snovi.
Bežigrad, 10. okt. Prve dni vpisovanja ljudskega posojila za obnovo porušenega Skopju se je tej širokogrudni in vsejugoslovanski akciji odzvalo v naši občini 10 tisoč 38 občanov, ki so skupaj vpisali za nad 100 milijonov dinarjev posojila. V gospodarskih organizacijah in v posameznih krajevnih skupnostih pričakujejo, da se bo ta znesek v naslednjih dneh še znatno zvišal.
^>ovPre^nb nad 15 tisoč dinarjev posojila so prispevali delavci in uslužbenci naslednjih gospodarskih organizacij in ustanov: Industrijski biro, Visoka šola za Politične vede, Zavod za produktivnost e a, Adria aviopromet. Revizijski zavod ‘n Kmetijski inštitut, zneske v višini med 10 in 15 tisoč di-rJev so vpisali naši delovni ljudje na
—	Kakšne praktične oziroma znanstvene prednosti si lahko obetamo od novega reaktorja v Sloveniji?
—	Kakor že rečeno — naš jedrski reaktor bo imel predvsem šolsko-raziskoval-ni pomen. Hkrati bo pomenil neprecenljivo vrednost pri vzgoji strokovnjakov, ki prihajajo iz šole, in gredo naprej v proizvodnjo. Gre torej za izpopolnitev praznine med teorijo in prakso pri osvajanju sodobnejših tehnoloških in uvajanju novih znanstvenih dosežkov v najrazličnejših gospodarskih panogah. Mislim predvsem na naravoslovno tehniške in biotehniške vede ter podobno. Razen tega bomo v reaktorju pridobivali kratkožive izotope, ki jih uspešno uporabljajo v medicinski terapiji, diagnostiki, v kmetijstvu,
Gospodarskem razstavišču, Projekt nizke gradnje, Zavod za zdravstveno in tehnično varnost, Zavod za farmacijo in kontrolo zdravil, Zavod za statistiko ter občani v krajevnih skupnostih Bežigrad in Boris Kidrič in KZ Črnuče.
V 39. delovnih organizacijah so delavci vpisali povprečno 7.500 do 10 tisoč dinarjev, medtem ko so pod občinskim povprečjem ostali naslednji: Kamin, Opekarna Črnuče, Modna oblačila, GP Obnova, GP Črnuče, Tapetdekor, Slaščičarna Bežigrad, Ključavničarstvo, Gostinsko podjetje Bežigrad, Edilit, Agroobnova, Avtoobnova, Soča, JUB in še ostalih 15 gospodarskih organizacij, ki pa se približujejo občinskemu povprečju.
Med najboljšimi so vsekakor upokojenci, ki so kljub svojim razmeroma nizkim pre-
kakor tudi pri kontroli različnih procesov in merjenjih v industiji: papirni, kovinski itd.
Uporaba izotopov v sodobnem tehniškem svetu je zelo vsestranska. Pri nas pa v praksi izotope še zmeraj premalo izkoriščamo. Zato bo ena izmed osnovnih nalog novega jedrskega reaktorja in njegovih sodelavcev, da bodo s svojimi znanstvenimi raziskovanji in delom skrbeli za modernizacijo in tehnični napredek proizvodnih metod v industriji, zdravstvu, kmetijstvu in gospodarstvu nasploh. Gradbena dela uspešno napredujejo, zato lahko pričakujemo, da bomo začeli z delom v novem jedrsko-raziskovalnem središču jeseni prihodnje leto.
N. Lapajne
jemkom povprečno vpisali po 10 tisoč dinarjev posojila. Prav tako se je v krajevnih skupnostih Stadion in Bežigrad vključilo v to akcijo nad 50 odstotkov obrtnikov, ki so vplačevali do 50 tisoč dinarjev. Neki kmet na Črnučah je prispeval 100 tisoč dinarjev, medtem ko so se ostali kmetje slabše odzvali tej človekoljubni akciji, saj so doslej prispevali le' 168 tisoč dinarjev (31 vpisnikov).
Vse delovne ljudi v naši občini še enkrat pozivamo, posebno tiste, ki še niso vpisali posojila, in tiste, katerih prispevek se giblje pod povprečnim občinskim prispevkom, naj se odzovejo tej vsejugoslovanski človekoljubni akciji za obnovo porušenega Skopja.
POMOČ
V	občini Ljubljana-Bežigrad smo prispevali za Skopje takoj po potresu nad 65 milijonov dinarjev.
Vsa Jugoslavija in ves svet je po katastrofalnem potresu v Skopju pokazal takšno pripravljenost za pomoč, kakor le redkokdaj. Danes roke in stroji iz vseh republik in iz vsega sveta že obnavljajo porušeno mesto. Pomoč je prihajala in še prihaja. Tej humani akciji so se med prvimi odzvali tudi bežigrajski občani. Začeli so zbirati pomoč v denarju in materialu in se v velikem številu odzvali krvodajalski akciji. Tudi marsikateri bežigrajski mladinec je z delovno brigado odšel in prijel v Skopju za kramp ali lopato. Ob tej priložnosti se je spet pokazala velika bratska pripravljenost in zavest skupne pripadnosti jugoslo-
NAŠE
vanskih narodov.
V	bežigrajski občini smo zbrali skupaj 65 milijonov 704 tisoč dinarjev. Akcija zbiranja pa še ni končana in sredstva še vedno prihajajo in se zbirajo. Gospodarske organizacije z našega področja so prispevale 14 milijonov 738 tisoč dinarjev, medtem ko se je zbralo nadaljnjih 37 milijonov 330 tisoč dinarjev iz prispevkov bežigrajskih delavcev, ki so se odrekli eno ali dvodnevnemu zaslužku. Gospodarske organizacije so razen tega tega zbrale za 1 milijon 846 tisoč dinarjev razne obutve in tekstila in za 9 milijonov 814 tisoč dinarjev različnega drugega blaga.
Precej so prispevale tudi posamezne krajevne skupnosti, saj so zbrale kar 1,580.000 dinarjev gotovine in za 396.000 dinarjev raznih oblačil. Največ so zbrali v krajevni skupnosti Savsko naselje,
OBČINE
kjer so zbirali prispevke hišni sveti. Zbrali so 705.000 dinarjev. Tudi v drugih krajih skupnosti so zbirali. V Sto-žicah so zbrali 263.000 din in za 346.000 dinarjev oblek, v stanovanjski skupnosti »Boris Kidrič« so zbrali 251.000 din in za 50.000 din tekstila. Stadion je zbral 230.000 din, Bežigrad 120.000 in Črnuče 13.000 din. Posamezni občani Bežigrada so razen tega, da so pomagali s sredstvi že v delovnih kolektivih, darovali še od 300 do 1000 din, privatni obrtniki pa so prispevali po 10.000 do 15.000 din.
V zelo velikem številu so se že prve dni po nesreči odzvali Bežigrajčani krvodajalski akciji. Nekateri so šli oddat kri s podjetji, katerih so zaposleni, drugi pa so odšli na sprejemne
SKOPJU
postaje sami. Le iz podjetij je oddalo kri 1538 bežigrajskih delavcev.
Maketa jedrskega reaktorja, kakršen bo začel prihodnje leto obratovati
Vpisovanje ljudskega posojila v naši občini Doslej že nad 100 milijonov dinarjev
Bežigrajsko šolstvo na boljši peti
Obiskali smo predsednika sveta za šolstvo občine Ljubljana—Bežigrad Slavka Oblaka. V zvezi s problemi in nalogami, s katerimi se v občini že več let bore, smo mu zastavili nekaj vprašanj.
— »Letos se nam je po več letih prvič posrečilo pouk v osemletkah vskladiti tako, da je v dveh izmenah (razen enega oddelka v šoli Milana Jarca), in ne v treh, kot je bil prejšnja leta kaj pogosten pojav. Pri tem smo naleteli na precej nerazumljiv odnos staršev do naših ukrepov. Prej so negodovali nad tremi izmenami, zdaj pa jim ni prav to, da morajo njihovi otroci menjati učiteljice in šolo, ne ozirajo pa se na to, da so morali prej njihovi otroci hoditi v šolo preko najprometnejših cest in bili zaradi treh izmen pouka močno utrujeni, zaradi neugodnega časa pouka. Tudi pedagoški kader je bil pri tem. načinu dela ponekod močno obremenjen in se ni mogel tako posvetiti otrokom, kot bi bilo to treba. Iz osnovne šole Vita Kraigherja smo 40 otrok priključili šoli v Stoži-cah, 40 učencev iz šole Mirana Jarca (učence višijh razredov) pa smo priključili šoli Vita Kraigherja, saj je' bilo tu preveč učencev predvsem v nižjih razredih. Sola v Stožicah je edina šola, v kateri je le ena izmena«.
»Kako je s šolskimi okoliši letos za Bežigradom?«
»V naši občini je več popolnih in nekaj nepopolnih osnovnih šol. Osnovni šoli na Vodovodni cesti smo letos združili (»Vita Kraigherja I. in II. druga pa je šola »Milana Jarca«, kjer smo določili nove okoliše. Stara meja med tema področjema je bila Ptujska cesta, nova pa gre po Topniški ulici. Razen tega smo imeli do sedaj dve niže organizirani šoli v št. Jakobu in na Ježici, ki smo ju zdaj priključili črnuški, oziroma stoženski osnovni šoli. Te ukrepe terjajo predvsem boljše pedagoško delo, ki je nujno, in premajhni kolektivi učnega osebja. Težave so tudi s samoupravljanjem in z delitvijo osebnih dohodkov. Seveda pouk v teh šolah še vedno poteka, vendar so zdaj le izpostavni oddelki matičnih šol.«
»Kakšne probleme ima še bežigrajsko šolstvo?«
»Sole imajo premalo razvito samoupravljanje. Sicer imajo pravilnike o delitvi osebnih dohodkov, vendar premalo pazijo na kvaliteto in prizadevanje učnega oseb-
ja. Tudi idejnost pouka je dosti premalo poudarjena, kadri niso dovolj strokovno razvrščeni itd. Da je tako, je v precejšnji meri krivo tudi to, da ne moremo pridobiti novih sodelavcev, ker pač ne razpolagamo s stanovanji zanje. Že sedaj je 15 na-
nadaljnjih sedem let, upoštevajo pri tem stanovanjsko in industrijsko gradnjo. Treba bo urediti tudi ustreznejše statute šol, saj sedanji ne ustrezajo več. Zal tudi sklad za šolstvo ni stalen, ampak v veliki meri odvisen od narodnega dohodka, katerega
del je. Sčasoma bodo premajhni tudi otroški vrtci in bo treba misliti na povečanje obstoječih ali celo gradnjo novih. Kje so najpotrebnejši, bomo ugotovili z dobro organizacijo socialnega varstva.«
La-Ge
BEŽIGRAJSKI UČENCI, DIJAKI! PIŠITE NAM — LIST JE TUDI VAŠ. PRISPEVKE HONORIRAMO.
ših pedagogov brez ustreznega stanovanja.«
»In perspektive?«
»V naši občini je le ena gimnazija, ki ima 900 dijakov, ki bi potrebovali več prostora in novo opremo. Mlade so v naši občini strokovne šole, ki jih je več. To so gradbeni šolski center, center strokovnih šol in šola »Iskre«. V teh šolah bi morali bolj paziti na družbeno-ekonomsko vzgojo, saj učenci teh šol stopijo naravnost v poklice, v življenje. Občinski svet za šolstvo je sklenil, da bo v svoji mandatni dobi rešil več vprašanj, s katerimi se bo bežigrajsko šolstvo v svojem bodočem razvoju nujno srečalo. Ugotovil bo število otrok na posameznih šolskih okoliših za
Kako boste oblekli vašo šolarko? Na primer takole:
»V »Modni hiši« ali v kakšni drugi trgovini kupite praktično in trpežno blago »dralon«. Meter tkanine stane od 1300 do 1 500 din. Odvisno pač od barve. K blagu pa ne pozabite zahtevati navodila za pranje in čiščenje blaga.
Ko boste izbrali živahen škotski karo, boste sešili obleko po priloženi skici. Pod to obleko, ki jo bodo lahko šolarke nsile brez plašča in pod plaščem, bodo ■ lahko oblačile visoko zaprte puloverje in zelo debele barvaste volnene nogavice. Tako šolark ne bo zeblo, obenem pa bodo oblečene povsem po modi in praktično ter toplo. Seveda pa je potrebno paziti na skladnost barv med puloverjem in obleko in med puloverjem in volnenimi nogavicami.
Za obleko, ki je skicirana na sliki, za deklice od 10 do 14 leta, je potrebno 3 do 3,5 m blaga.
ŠOLSKO LETO SMO ZAČELI TAKOLE...
zavrteli smo telefon in povprašali vodstva vseh šestih bežigrajskih osnovnih šol:
»Kako ste začeli letošnje šolsko leto?«
Odgovarjali so:
OSNOVNA SOLA »BORIS KIDRIČ«. Tako je kot lani. Otroci so, le več jih je kot lani. Zato ne moremo imeti vseh učilnic v novi šoli. Dve učilnici imamo pri sosedih, v »Mladem rodu«. Sola je narejena tako, da lahko v njej lepo dela 28 oddelkov. Mi jih imamo pa 38. Otrok je 1300.
OSNOVNA SOLA »DR. VITA KRAIGHERJA«. Največji problem je s Šolskimi malicami. Nimamo prostora, kjer bi lahko pripravljali malice. Do sedaj jih ni bilo, čez nekaj dni pa nam bodo »Ljubljanske mlekarne« začele pošiljati mleko, čokoladno mleko in jogurt. Kruh bodo morali šolarji še naprej nositi od doma.«
OSNOVNA SOLA »JEZICA«. Pouk smo začeli kar v redu. Ne moremo trditi, da imamo kakšne posebne probleme. Z denarjem je za zdaj vse v redu, pionirska organizacija dela v redu. Le stranišče imamo že skoraj sto let staro, suho, in pogosto dokaj neprijetno smrdi iz njega.«
OSNOVNA SOLA »ČRNUČE«. Začeli smo zelo žalostno. Nismo imeli kadrov. Manj- ■ kal nam je pedagog za telesno vzgojo in tehnični pouk. Sedaj se je to že uredilo, telovadnica bo nared verjetno do 15. novembra. Nujno pa rabimo nekaj samskih in družinskih stanovanj za prosvetni kader.
OSNOVNA SOLA »STOZICE«. Pri nas so letos boljši pogoji kot lani. Učilnice so urejene, prav tako kabineti. Vse to nam omogoča še bolj kvaliteten pouk na sodobnejših osnovah. Opremiti moramo le še delavnico za tehnični pouk. Treba pa je zgraditi še telovadnico, da bo šola povsem lahko služila svojemu namenu.«
««nKu~ nL |	Novi zakon o socialnem zavarovanju, ki ga je spre-
|g! tNSk 8 /iMk Jela zvezna ljudska skupščina, pomeni velik korak na-P16-' v sist;emu socialnega zavarovanja in prilagoditvi BS_- g g	zdravstvenega zavarovanja gospodarskemu in komunal-
nemu ustroju.
Najvažnejše naloge komunalnih skupnosti socialnega zavarovanja so: organizacija potrebnih sredstev (iz socialnih in dodatnih prispevkov), uveljavljanje pravic zavarovancev, sodelovanje z gospodarskimi organizacijami in skrb za invalide.
Med najbolj dejavnimi skupnostmi socialnega zavarovanja v Ljubljani je prav gotovo bežigrajska skupnost. Letos ima planiranih nekaj nad milijardo dinarjev. Večji del teh bo šlo za nadomestilo osebnih dohodkov, nekaj za preventivno zdravljenje, za preglede šolskih in predšolskih otrok, za gradnjo novega zdravstvenega doma itd.
Ker se da z dobro preventivo prihraniti mnogo denarja, nameravajo Beži-grajčani čimprej začeti z načrtnim preventivnim zdravljenjem. Za izboljšanje te službe je bilo dodeljenih 12 milijonov dinarjev, število nesreč pri delu je tako veliko, da jih je treba nujno zmanjšati. Tudi HTZ službe v podjetjih so slabe. Kontrolirati bi bilo potrebno tudi bolezenske dopuste in izostanke z dela. Le za raziskave varnosti pri delu so namenili 1 milijon dinarjev.
Novi zakon določa tudi to, da plača gospodarska organizacija svojim delav-
MILIJARDA
cem nadomestilo za prvih 30 dni bolezni. Izdana sredstva jim kasneje refundi-rajo v višini lanskih povprečnih v te namene izdanih sredstev.
Marsikateri dinar bi z izvajanjem vseh teh ukrepov ostal delovnim organizacijam. Torej je res zadnji čas, da se bolje uredi higiensko-tehnična zaščita, da se z uporabo zaščitnih sredstev zmanjša število obratnih nesreč, in da se zmanjša število izostankov od dela, ki niso nujno potrebni.
Vsak občan si po novem lahko izbira zdravnika in zdravstveni dom. V zadnjem času je občinska skupnost socialnega zavarovanja tudi sklenila, da se prispevek skupnosti za opremo dojenčka poveča z 8.000 na 10.000 din, pogrebnina pa z 18.000 na 34.000 din.
Letošnja polletna bilanca poslovanja občinske skupnosti je bila v celoti pozitivna, saj je bilo prihranjenih nad 50 milijonov dinarjev. Za Bežigradom bo po besedah Vinka Kastelica, predsednika komunalne skupnosti socialnega zavarovanja občine Bežigrad, dodatni socialni prispevek verjetno najnižji v vsej Sloveniji.	Geno
4 ZliOR OBČANOV
10. OKTOBRA 1963
POTREBE PO NOVIH TRGOVSKIH IN USLlfŽHOSTHIH OBRATIH
Krajevna skupnost »Stadion« ima sedaj približno 8000 prebivalcev, predvideno pa je, da se bo to število v naslednjih sedmih letih povečalo za več kot 2000. Zmogljivosti trgovskih obratov in obresti so že za sedanje število prebivalstva premajhne. Na območju skupnosti sta le dve prodajalni kruha, dve prodajalni mleka, tri manjše trgovine z živili, ena prodajalna s sadjem in zelenjavo, dve mesnici, štiri gostišča, dva čevljarja, ženska česalnica, trafika in po eno moško in žensko krojaštvo. Omenjeni podatki dovolj zgovorno kažejo, da sedanje zmogljivosti ne zadoščajo niti za redno pokrivanje potreb prebivalcev, ki že stanujejo na območju stanovanjske skupnosti, še manj pa bi zadoščale za povečano število prebivalstva.
»Krajevna skupnost »Stadion« je zato predlagala, naj bi zgradili ob Triglavski ulici večji trgovski center s prostori za prodajo živil in zelenjave, za mesnico, za prodajalno kruha in mleka obenem z mlečno restavracijo ter za trafiko. Poleg omenjenega trgovskega središča naj bi zgradili na območju Brinja še eno ali dve samopostrežni trgovini. Severno od Posavske ulice bi bilo treba v naslednjih letih zagotoviti tudi lokale za brivnico in če-salnico, pedikerski salon, manjšo drogerijo, kakor tudi prostor za večjo krojaško delavnico. Krajevna skupnost je svoj predlog poslala oddelku za gradbene in komunalne zadeve občinske skupščine, ki pripravlja osnutek sedemletnega plana tudi za omenjene dejavnosti.
RAZGOVORI 0 KOMUNALNIH DELIH
Pred dnevi je bila skupna seja krajevnega odbora SZDL in komunalne komisije Krajevne skupnosti »Stadion«, katere so se udeležili- tudi vsi člani občinske skupščine, izvoljeni na območju te krajevne skupnosti. Na sestanku so najprej razpravljali o komunalnih delih, ki naj bi bila po dopolnilnem načrtu na območju krajevne skupnosti opravljena še letos. Tako je predvideno, da bodo še letos uredili makadamsko cestišče v Triglavski in Glavarjevi ulici. V Podmilščakovi naj bi uredili kanalizacijo in postavili robnike V Ptujski ulici naj bi uredili kanalizacijo in razsvetljavo. V Samovi se dela na popolni ureditvi razsvetljave že izvajajo. Na Vodovodni cesti od Samove do Dravske naj bi okrepili razsvetljavo, postavili robnike m če bo mogoče, asfaltirali tudi levi hodnik. Ureditev razsvetljave je predvidena tudi v Dravski ulici.
k-mnnninm0 'i®, pri sestavljanju osnutka komunalnih del na območju krajevne
skupnosti najdlje zadržali pri obravnavanju cestnega omrežja, ki je še vedno pretežko makadamsko, poleg tega še slabo vzdrževano, m ga je treba čimprej modernizirati. Predvideli so, naj bi se v naslednjem letu najprej popolnoma dokončale tiste ceste, ki so jih ali pa jih še bodo pričeli modernizirati letos. To so Podmil ščakova, Posavskega, Ptujska Triglavska in Vodovodna, do križišča s Podmilščako-vo. Poleg popolne obnove omenjenih cest naj bi pričeli naslednje leto modernizirati še Koroško, Žolgajevo in Glavarjevo ulico. Dan je bil tudi predlog, naj bi se v plan komunalnih del za naslednje leto vključile tudi Kamniška—Kolarjeva in Di-mičeva Vojkova, če bi se dosegel s podjetji in ustanovami iz te okolice sporazum o primerni udeležbi pri stroških modernizacije teh cest.
Na sestanku so se dogovorili tudi za prioritetni vrstni red, po katerem naj bi se naslednje leto urejala na območju krajevne skupnosti kanalizacija, javna razsvetljava in vodovod.
Na okrog 7000 kvadratnih metrih površine med Titovo cesto, Turnerjevo, Hubadovo in Ulico Pohorskega bataljona za Bežigradom raste novo stanovanjsko naselje, ki ga na kratko imenujejo S-6, kar pomeni Soseska-6. To naselje gradi sklad za zidanje stanovanjskih hiš občine Ljubljana—Bežigrad.
»Soseska-6« bo združevala, ko bo dograjena, kar bo predvidoma 1965 leta, okrog 650 stanovanj, več trgovin in lokalov, vse to bo tvorilo zaključeno celoto. Gradbeno podjetje Obnova, ki je prevzelo gradnjo naselja, prav sedaj dokončuje štiri štirinadstropne stavbe, v katerih bo 99 eno-, dvo-, in trosobnih stanovanj ter garsonjer. Prav kmalu pa nameravajo postaviti še te-
„SOSESKA 6“ - NOVO NASELJE
melje za dva štirinadstropna bloka, kjer bo 250 stanovanj. Ta bodo predvidoma vseljiva že prihodnje leto. Na zahodnem delu naselja pa nameravajo zgraditi še dva štirinadstropna bloka za 150 družin ter eno osemnadstropno, dve desetnadstropni in eno štirinajstnadstropno stolpnico za 280 družin.
Poleg stanovanjskih poslopij je v načrtu še gradnja polsamopostrežne delikatesne trgovine z bifejem. Predvidena je tudi
ogrevalna naprava. Ob Titovi cesti bo 60 m dolga in 12 m široka pritlična stavba s trgovinami z živili, poleg te pa bo še zgradba s trgovinami za tekstil, galanterijske predmete in drugo. »Sosesko-6« bo prav tako krasil lep park.
Na južnem delu naselja bodo zgradili tudi dve dveetažni garaži za 250 avtomobilov, pripravljenih pa je tudi več nih prostorov.
G. S.
MOTEL, KAMPING, BAZEN...
V okviru zamisli o ureditvi in zaščiti bregov Save od Medvod do entjakoba, je tudi ureditev rekreacijskega centra na Ježici. Tam nameravajo že obstoječe objekte preurediti in popraviti. V načrtu pa je tudi gradnja novega motela, ki je ob mednarodnem kampingu prvega razreda nujno potreben. Ta gradnja naj bi istočasno predstavljala tudi prvo fazo urejanja rekreacijskega centra na Ježici.
Motel nameravajo zgraditi ob kampingu. To bo enonadstropna stavba s 50 ležišči. Na razpolago bo tudi 25 garaž. Po predvidevanjih bi moral biti motel, ki bo stal okrog 60 milijonov dinarjev, pod streho že letošnjo jesen. Vendar kot kaže, se to ne bo zgodilo. Denarna sredstva bo Bežigrajska občinska skupnost dobila z natečajem pri Gospodarski banki.
Na porajajočem se gradbišču so že pri-
čeli z gradnjo vodovoda, napeljavo elektrike in kanalizacije. Graditi so tudi že začeli sanitarne prostore za kamping in motel. Hkrati bodo uredili tudi novo cesto od križišča Titove ceste s kamniško progo do motela. Ker motel ne bo imel svojih gostinskih prostorov, bodo adaptirali staro gostišče.
Da bi bil motel lahko finančno uspešen, nam pove že nekaj številk: od začetka junija do konca julija so v mednarodnem kampingu zabeležili rekordno število nočitev in to 3200 tujih in 1400 domačih turistov. Pri vsem tem pa je treba upoštevati dejstvo, da kamping nikakor ni zadovoljivo urejen.
Več kot 15 let se že tudi govori o gradnji bazena v Ljudskem kopališču na Ježici. Urbanistični načrt za ureditev rekreacijskega centra pa predvideva več takšnih objektov. Vendar je pomanjkanje denarja važen faktor, ki preprečuje gradnjo ba-
zenov. Zato so se odločili za začasno rešitev: del Save pri hipodromu nameravajo prihodnje leto zajeziti, vodo pa speljati v okrog 1000 m dolg mrtev rokav-bazen, v katerem se bo voda s posebnim sistemom pretakanja čistila in segrevala.
G. S.
Z vpisom ljudskega posojila dokažimo našo solidarnost in pripravljenost pomagati drugim v nesreči
Uspehi v komunalni graditvi
Letos ugotavljamo v naši občini viden napredek pri izvajanju komuna'nih del. Ker smo zvedeli, da je letošnji plan komunalne graditve že skorajda izpolnjen, smo obiskali tovariša Poznika, predsednika Sveta za komunalne zadeve, da bi zvedeli, kje je vzrok za tako razveseljiv napredek na tem področju, ki tako ali drugače zadeva interese vsakega očana in je prav zaradi tega pogosto tudi predmet raznih razgovorov, mnenj in kritik.
— Predvsem bi omenil, je dejal tovariš-Poznik, da smo imeli pri načrtnem urejanju komunalnih problemov do letos nekakšen zastoj. Vsa zbrana sredstva smo morali uporabiti predvsem pri gradnji zbiralnega kanala Al in pa posredno pri urejanju ljubljanskega vozlišča. Zbiralnik Al je pravzaprav stvar Mestnega sveta in bi ga moral ta finansirati. Ker Mestni svet ni imel na razpolago potrebnih sredstev, zgraditev zbiralnika pa je bila nujna, se je občina pred dvema letoma odločila vložiti v gradnjo lastna sredstva, računajoč, da jih bo Mestni svet kasneje vrnil. Za letos smo že prejeli od Mestnega sveta 60 milijonov dinarjev tako, da bo s prispevkom občine najnujnejši del zbiralnika Al tudi zgrajen.
Letos je pričel Svet za komunalne zadeve bolj načrtno urejati komunalna' vprašanja občine. Povezal se je s predstavniki krajevnih skupnosti, ki so dali Svetu osnovni material za izdelavo programa iaj-nujnejših del. Tudi osnutek družbenega plana je pred sprejemom v občinski skupščini doživel še nekaj sprememb glede na pripombe in dopolnilne predloge, ki so jih dali organi krajevnih skupnosti, pa tudi zbori občanov. Predlogi krajevnih skupnosti bodo omogočali tudi lažje načrtovanje komunalnih del za naprej.
Svet za komunalne zadeve je zavzel stališče, naj bi gradili nove objekte predvsem na območjih, ki so komunalno že kolikor-toliko urejena. Vztrajal je tudi na tem, da morajo investitorji redno poravnati svoje komunalne obveznosti, pa tudi aktivno pomagati pri urejanju okoliša v kate-nalnih del je zato narastla tako, da nismo več daleč od izpolnitve oziroma realizacije vseh komunalnih del, ki so bila predvidena z družbenim pianom komunalne ureditve za leto 1963.
Da bi dobili jasen pregled nad obsegom opravljenih del, smo zaprosili še za podatke o predvideni potrošnji finančnih sredstev za komunalna dela, kakor tudi o doslej zbranih in potrošenih sredstvih v te namene. Podatki, ki nam jih je posredoval tovariš Poznik, so nedvomno ugodni. V letošnjem družbenem planu je predvidena za komunalno ureditev v občini precejšnja vsota 246,227.000 dinarjev. Od tega naj bi prispeval komunalni sklad 203. milijone, cestni sklad 37,107.000 dinarjev; iz proračuna občine pa bi bilo v te namene porabljenih okoli 6 milijonov dinarjev. 2e ob koncu avgusta je bilo zbranih 282 milijonov dinarjev, kar pomeni, da je bil plan predvidenih sredstev že prekoračen za skoraj 40 milijonov dinarjev. Do konca avgusta je bilo za komunalna dela porabljenih okoli 182 milijonov dinarjev. Za dela, ki so v teku,, pa še niso obračunana; kakor tudi za ostala dela, ki so v planu, in ki bodo končana do konca leta, bodo porabili še okoli 40 milijonov dinarjev. 2e ob doslej ustvarjenih dohodkih, obstaja okoli 60 milijonov dinarjev presežka. Glede na to, da je na razpolago še precej sredstev, bo moral Svet za komunalne zadeve pripraviti predlog spremembe plana letošnjih komunalnih del in v njem predvideti še nove naloge, ki bi jih bilo mogoče uspešno opraviti še letos, z ozirom na to, da so sredstva že zagotovljena. V poštev prihaja več nalog, o katerih bo moral razpravljati Svet za komunalne zadeve. To je naprimer gradnja plinovoda na Brinju, Triglavske in Bežigrajske ceste, nadalje. ureditev hodnika z asfaltom za šolske otroke na Vodovodni cesti kakor tudi ureditev razsvetljave na Samovi ulici in nekaterih območjih Brinja.
ORGANI OBČINSKE
X X
Člani:
MLAKAR Jernej, BATIČ Marjan, BIZILJ Zlatka, KUNOVAR Ivan, LUKANČIČ Karel, KAPUN Hinko, KUNAVER Drago, ROZMAN Franc
BROVOLJC Lojze, KRGAR Franc, OBERCKAL Jasna, MILOŠEVIČ Milena, DOBOVICNIK Janez, SIVEC Janez
SKUPŠČINE
Komisija za prošnje in piritožbe
Predsednik:
BUKOVEC Ivo Člani:
AVBELJ Marija, ZINAUER Milan, BRAS Vladimir, ZORMAN Ivan, GRA-DIŠAR Borut
člani upravnega odbora družbenega sklada za šolstvo
Člani:
JURAK Božo, BUKOVEC Ivo, RAVNIKAR Janko, HOČEVAR Marinka, LEKIČ Danilo, DOLENC Stane, BERČIČ Miro, ŠKANDALI Zvonimir, ROTAR Metod
Svet za obrt
Predsednik:
KUŠAR Karel Člani:
LUKEŽIČ Ivo, VODNIK Anten, ZALOKAR ing. Boris, AD2AGA Božo, MERCUN Andrej, ŠEFIC Vinko, JAN-CER Jože, PANJAN Jože
Svet za turizem in gostinstvo
Predsednik:
PIRNAT Janez Člani:
MEDJA Franc, ČELAN Brane, ROT Franc, OZIMEK Anton, RADILOVIC Ivan, WOLLE Rudi, MAGISTER Martin, PLAZAR Franc
Svet za prosveto in kulturo
Predsednik:
TRČEK Ciril Člani:
SEVER Štefka, INKRET Bojan, KRAŠNJA Srečko, KOZINA Mladen, KER2E Ančka, ARTNAK France, SNOJ Vinko, KOVAČ Božo
Svet za splošno varstvo
Predsednik:
LEŠNJAK Peter člani:
ŽAGAR Fanči, AVBELJ Marija, LOGAR Karel, KASTELIC Anica, ZAJC Terezija, LESJAK Štefka, OBLAK Olga, HVASTIJA Nikolaj
Svet za telesno kulturo
Predsednik:
KAVČIČ Franc Člani:
KERNJAK Bojan, ČEBULJ Silvo, BE-SLIC Jože, FINDERLE dr, Mirko, KUNSTELJ Zvone, ERJAVEC ing. Marjan, BRAJNIK Dušan, JERMAN Mirko
Svet za zdravstvo
Predsednik:
HVALE Stane člani:
JEREB tSane, PETELIN dr. Miklavž, DEČMAN Francka, BUDIHNA Lovro, MOČNIK Franc, LEBAR Štefan, JERŠIČ Miro, MAROLT dr. Jože
člani upravnega odbora sklada skupnih rezerv gospodarskih organizacij
Predsednik:
KRIŽAJ Marjan Člani:
KER2AN Anton, GUTMAN Slavko, OBERSNEL Oskar, ŠAVOREN Lojze, KRUMPAK Stane, STARE dr. Leon
UO sklada za zidanje stanovanjskih hiš
Predsednik:
OBRSNEL Oskar
LUKEŽIC Jože, CRNUGELJ Jože, ME LE Ivo, LUKEŽIC Ivo, ZDEŠAR Mar jan, GERZINIC Davorin, GJURA ing Janko, HROVAT Štefan, ZDOVC ing Zvone, NOVAK Leopold, PAJK Silvo JERMAN Mirko, BREGAR Franc
Svet za trgovino
Predsednik:
DRAME Jurij člani:
STADLER Boris, BALAŽIČ Anton, ŠTAJDOHAR Anton, AMON Miro, JANČIČ Danilo, CURK Ivan, ŠKOF Slavko, ŠAVOREN Lojze
Svet za kmetijstvo in gozdarstvo
Predsednik:
KRIŽAN ing. Oton Člani:
DEČMAN Franc, SLABANJA Franc, MESOJEDNIK ing. Milan, DIMNIK Ivan, BAJEC ing. Viktor, KUHAR Vinko, STVARNIK Jože, KOLAR ing. Jože
Svet za šolstvo
Predsednik:
OBLAK Slavko Člani:
PERBIL Fani, IVANUŠ Heda, DO-
Svet za varstvo družine
Predsednik:
ČERIN Ančka Člani:
BARDIJAN Marlenka, DOLENC Francka, cernivec živka, matic Slavko, BANOVEC Minka, HUTIN Jelka, OTRIN Milena, LULIK-PETERNEL Marija
Svet za komunalne in stanovanjske zadeve
Svet za industrijo in gradbeništvo
Predsednik:
SMERKOLJ Darko, Tovarna kovinske galanterije Člani:
KLOPČIČ mg. Mitja, PIŠKUR ing. Lojze, LEBAR Peter, BERNETIC Boris, CERTANEC Herman, LUKEŽIC Jože, ZAPLOTNIK ing. Janez, KLEŠNIK Ivo
Svet za delo
Predsednik:
LESKOŠEK Roman Člani:
MARINKO Janez, ZORMAN Ivan, MIKLIČ Janez, SOTLAR Franc, ZDEŠAR Marjan, MARKOVIČ Ivan, KMET Silva, JU2INA Zinka
Predsednik:
POZNIK Ivo Člani:
BRATOŽ Lado, ČERNE Janez, GJURA ing. Janez, DREMELJ Janez CRNUGELJ Jože, LAPAJNE ing. Danilo, JE-LAŠIC ing. Boris, PORENTA Anton, KUMAR Matevž, OBREZA ing. Janez
Svet za urbanizem
Predsednik:
KRAIGHER ing. Miloš Člani:
BRAS Vladimir, HRIBERNIK ing. Radoš, MUŠIČ ing. Miklavž, ČAČEVIC ing. Franc, PEČAN Bogomir, RUPNIK Jakob, KALIN-VEHOVAR ing. Nives, MEJAČ Janez
Svet za splošne in notranje zadeve
Predsednik:
MENART Janez

GOSPOMJ&TM V 8 MESECIH
Razširitev površin Agrokombinta
Agrokombinat Ljubljana je pri občinski skupščini Ljubljana-Bežigrad zaprosil za dovoljenje za arondacijo zemljišč na levem bregu Save od Črnuč do Dola. Gre za obrežni pas ob Savi pod cesto Črnuče, Šentjakob in Šentjakob Dolsko. Zemljišča predstavljajo danes razmeroma neurejeno sliko, katastrsko so razvrščena v najnižje razrede, to je v 6. in 7. razred, travnik 6. in 7. razreda, pašnike 2. razreda in gozdove. Pedološko so zelo mlada tla. V bistvu, so rečni nanosi z občutnim pomanjkanjem osnovnih elementov, prehrane rastlin, nudijo pa dobre osnove za ureditev. Tudi fizikalne lastnosti so zadovoljive. Primanjkuje sicer humusnih substanc, ki pa jih ima Agrokombinat v obliki gnoja ogromne količine. Z maksimalnimi dozami umetnih gnojil in ob uporabi hlevskega gnoja je mogoče zemljišče spraviti v stanje, ki bo dalo zadovoljive rezultate.
Agrokombinat je v zadnjih letih pospešeno gradil živinorejske objekte na desnem bregu Save. Trenutno imamo 1200 goved, za kar pa je obstoječih zemljišč v posesti Agrokombinata občutno premalo. S priključitvijo zemljišč na levem bregu pa bo mogoče postaviti solidno osnovo za obstoječo čredo, hkrati pa izdatno povečati število goveda. Predvidemamo, da bomo na teh zemljiščih preredili nadaljnjih 1000 glav goveje živine. Ne smemo mimo dejstva, da Je razširitev proizvodnih zmog-;Uvesti nujna, spričo pomanjkljivega inte-rr.lt privatnih kmetijskih proizvajalcev, ki svojo dejavnost očitno preusmerjajo. Za vso družbo je priključitev novih površin zelo pomembna. Prišli bomo od sedanjega neopredeljivega načina gospodarjenja k velikemu smotru — rediti čimveč goved.
sliko brezobzirnega izkoriščanja tal, ne meneč se za posledice, ki jih prinese poplavljajoča Sava.
Z arondacijskim postopkom bomo pričeli v začetku leta 1964. Arondacija 600 ha zemljišč bo razdeljena v več faz. Najprej bomo vključili zemljišča vzhodno od šentjakobskega mostu do Bistrice. Ta zemljišča bomo spomladi 1964 tudi pričeli izkoriščati. Zemljišča bomo vključevali do konca 1964. leta v celoti pa jih bomo izkoriščali že v letu 1965.
Ker so za ureditev tako velikega kompleksa zemlje potrebne zeo visoke investicije, in ker je ureditev nujno vezana na časovno daljše obdobje, smo se odločili, da bomo prva leta pasli 800, in ko bodo arondirane vse površine, 1500 govedi. V petih letih po vključitvi bomo zemljišča usposobili za visoke njivske pridelke. Uredili bomo 540 ha njiv, kjer bomo pridelovali lucerno, žita in silažno koruzo. Uvedli
bomo U-etni koobar s tremi pojščinami. Po ureditvi bo posejanih 200 ha lucerne, 200 ha žit in 140 ha silažne koruze.
Ob uporabi 800 do 1000 ha umetnih gnojil na ha bomo oskrbeli pašo za 1500 govedi. To bodo plemenske živali, ki bodo služile za potrebe Agrokombinata, višek pa bo na razpolago ostalim interesentom, ki jih je zadnje čase vse več. Cez zimo bodo živali v hlevih na Dolskem in nekaterih novih objektih, del pa jih bodo oddali našim pitališčem v Smledniku in Crnelem.
živina bo v prvi fazi prirasla za 70 ton. Ko bomo število izpolnili, bomo imeli 140 ton prirastka, omejeno samo na pašne dni leta. V prvem letu bo vrednost prirastla 50 milijonov din, kasneje pa preko 100 miijonov din. To je utemeljeno pričakovan uspeh. Vlaganja pa bodo znašala za ta pašni sistem okrog 9 miijonov din. Ta sredstva bomo potrošili za gnojenje,
pni
Z ureditvijo teh površin se bomo izognili nevarnemu črpanju gradbenega materiala, to se je do sedaj izrazito dogajalo, predvsem pa v zadnjem času, ko je razpisan arondacijski postopek. Odprto je nešteto peskokopov, ki nudijo žalostno
ograje in podobno. Paša hkrati predstavlja soliden prehod od sedanjega stanja h kasnejšemu njivskemu gospodarjenju.
Za ureditev njivskih površin pa so po-trebna znatnejša sredstva. Gre za krčenje ■; zemljišč, planiranje, gradnjo nasipa vzdolž obale Save in humificiranje zemljišč. Računamo, da nam bo zadostovalo 500.000 1 din sredstev na ha. Kar pa le predstavlja 300 miijonov din, in to brez gospodarskih objektov. Zaradi tako visokih izdatkov je ; postopno vlaganje več kot utemeljeno.
Ko bomo uredili vse njivske površine j arondiranega kompleksa, bomo pridelali 100 vagonov žita, 80 vagonov slame, 1000 , j vagonov lucerne zelene in 800 vagonov si- ’ lažne koruze v skupni vrednosti preko j 200 milijonov dinarjev.
Po ocenitvi katastrskega stanja in kata- > sirskega dohodka je moč priti do zaključ-ii ka, da dohodek danes ne presega 20 milijo- I nov din. Ker so zemljišča katastrsko razvrščena v zelo nizke razrede, je družba i obliki davčnih obveznosti doslej zelo ma- < lo prejemala. Menimo, da je zato akcija Agrokombinata utemeljena in zasluži podporo vseh političnih organov občine.
Arondacijska komisija bo reševala vsa primere. Vsi prizadeti bodo vabljeni, da iz-razijo svoje želje glede odškodnine za aron-dirano zemljišče. Kmetom bo na razpolago druga zemlja. Nekmetje pa bodo do-ločili denarno odškodnino v skladu z obstoječimi predpisi.
Kot vsak ttko bo tudi ta arondacijski postopek sprostil del delovne sile. Agro-1 kombinat se obvezuje, da bo vso to delov no silo zaposlil na svojih obratih. Tu bo mogoče priti do ustrezne kvalifikacije pr®' ko raznih izobraževalnih tečajev. Prepriča-ni smo, da bo sleherni, ki želi izpopolniti naše vrste, našel svoje osebno zadovolJ' stvo, svoji družini pa zagotovil zadovoljivo gmotno osnovo.
Istočasno se bo pojavilo tudi nekaj soc*’ ; alnih problemov, ki bi se pokazali tudj
brez arondacije. Tudi te želimo skupal
J®
z občinsko skupščino reševati, kar Končno naša dolžnost m osnovni hiter®5 naše socialistične družbe.
»AGROKOMBINAT« LJUBLJANA obrat ZADOBROVA
ZBOR OBCA.NOV-
10. OKTOBRA 1963
Slabosti in zamujene priložnosti
Zadnja leta smo priče dokaj uspešnega dela telesnokulturnih organizacij v bežigrajski občini. Napredek, bodisi glede množičnosti ali kvalitetnih dosežkov, je Očiten. Se več, društva bi lahko dosegla večje uspehe z bolj zavzetim delom, z iskanjem novih oblik dejavnosti in izkoriščanjem vseh možnosti, ki so se pokazale. Organizacijski spodrsljaji, kot posledica subjektivnih slabosti, pa so krivuljo napredka čestokrat potiskali k tlom.
Pet društev za telesno vzgojo »Partizan«, šest strelskih družin, samostojni košarkarski in balinarski klub ter odredi tabornikov, so pod okriljem občinske zveze za telesno kulturo osnovne celice telesno-kul-tumega gibanja v naši občini. V tem okvi-
ru najdemo abecedo dejavnosti: od poudarjene skrbi za splošno telesno vzgojo pri »Partizanu« Bežigrad do zavidanja vrednih uspehov strelcev, odbojkarjev Črnuč in smučarjev Dola, dopolnijo pa jo še dvigalci uteži Partizana Ježica, orodni telovadci P. Bežigrad, kolesarja Part. Dol in specifične dejavnosti tabornikov. Imamo organizacije z nekaj desetinami članov in močne kolektive s 500 člani. Pestrost oblik in vsebine dela je tolika, da je težko najti skupni imenovalec. Ce k temu dodamo še šolsko telesno vzgojo, delavske športne Igre, ki so pred leti — sicer kampanjsko — razgibale športnike v delovnih kolektivih, občasna športna tekmovanja, ki jih pripravijo organizacije Zveze mladine
ter aktivnost atletskega in nogometnega kluba »Olimpije« na področju naše občine, dobimo zelo pester mozaik telesne kulture v bežigrajski občini.
STIHIJSKI RAZVOJ TELESNE KULTURE
Prav precej opazimo, da se telesna kultura ni razvijala načrtno. Posamezni predeli občine so brez telesno-kultumih organizacij novih je vzniklo malo, sestav članstva pa je nezadovoljiv. V društvih je premalo mladincev, mimo ženske košarkarske ekipe Partizana Ježice pa so mladinke tako rekoč prava redkost med članstvom naših organizacij. Tudi o resničnem sistematičnem delu, o množičnosti in trdnih načrtih razvoja, je kaj malo sledu. Res, da je za to potrebna materialna osnova: telovadnice, igrišča, finančna sredstva. Ko pa iščemo vse vzroke, ki zavirajo napredek telesne kulture, pa slej ali prej pridemo tudi do ovir subjektivnega značaja.
Linija najmanjšega odpora, ki včasih premaga naše telesno-kultume delavce, je često vzrok številnih slabosti. Kako si je sicer mogoče razlagati, da društva Partizan — z izjemo Ježice in Dola — ne pri-
rejajo krosev in raznih drugih tekmovanj na prostem, za katere imajo pogoje, temveč se zapirajo le v svojo preizkušeno de javnost. Društva Partizan imajo pri šir jenju telesne kulture najpomembnejšo na logo. V naših društvih pa so se — z redki mi izjemami — kaj malo posvetili nam tenisu, smučanju, odbojki in drugim pa nogam, prav tu pa bi lahko z malo sredstvi in truda močno okrepili svoje vrste z novimi člani.
Občinska zveza za telesno kulturo ne more predpisovati društvom program in način dela, vendar pa z določeno jasno politiko pri razdeljevanju finančnih sredstev lahko krepko usmerja razvoj telesne kulture, pa se s tem prav nič ne oddalji od usmerjevalne in usklajevalne vloge.
DOTACIJA MORA VZPODBUJATI
Telesno-kultume organizacije so prejele lani preko občinske zveze iz občinskega proračuna 6 milijonov dinarjev. Ne morejo se pritožiti, da jim po tej plati niso bili zagotovljeni vsaj minimalni pogoji za obstoj in redno delo.
Financiranje društev pa do zdaj ni bilo prav nič spodbudno. Društvo, ki je hotelo razširiti svojo dejavnost, uvesti nove panoge in nova tekmovanja, si je samo nakopalo večje izdatke; dotacija občanske zveze je ostala ista. Spremembe v načinu financiranja so torej nujne: dotacije društvom morajo biti neposredno odvisne od dela društev.
Nadaljevanje prihodinjiič
Se letos 250 kg...?
V telovadnici TVD Partizana na Ježici je zadnje čase zelo živahno. Dvigalci uteži domače težkoatletske sekcije se namreč zelo intenzivno pripravljajo na bližnje ligaško tekmovanje. Letos bi radi bili bolje pripravljeni kot lani.
Med najuspešnejšimi je vsekakor osemnajstletni rjavolasi fant Mitja Zatler iz Stožic, ki dviga v perolahki kategoriji. Letošnje leto je bilo za njega vsekakor
zelo uspešno, sicer pa, naj sam pove, kaj misli o svojih začetkih dviganja in o svojih uspehih.

Da. Udeležil sem se vseh štirih letošnjih tekem za posameznike. Sodeloval sem na republiškem in državnem mladinskem in članskem prvenstvu.
Kakšni so bili tvoji uspehi?
Kdaj si se začel ukvarjati z dviganjem?
Prvič sem prijel za utež aprila leta 1962. Med počitnicami sem prekinil. Z resnim treningom pa sem pričel septembra istega leta.
Si morda kaj pričakoval od tega športa?
V začetku ne. Dvigal sem, ker mi je bil ta šport všeč. Vendar se mi zdi, da sem pozneje pod vodstvom trenerja Dobovška in ostalih dvigalcev precej napredoval.
Morda se spominjaš, kdaj si prvič tekmoval?
Moj prvi nastop v domači ekipi je bila tekma z Velenjem oktobra 1962. leta. Takrat sem dvignil 197 kg, (62,5 kg tezno 60 kg poteg, 75 sunek). Vsi ti trije rezultati so bili takrat moji osebni rekordi.
In tvoj prvi večji uspeh?
Ta pa je bil na tekmi z Litostrojem, ko sem prvič v življenju dvignil preko 200 kg, točneje 202,5 kg. Morda je k temu pripomoglo tudi domače občinstvo.
Ali si tekmoval tudi kot posameznik?
Na republiškem mladinskem prvenstvu sem dvignil 232,5 kg (72,5 kg 70 kg 90 kg) S tem rezultatom sem zasedel prvo mesto. Istega meseca je bilo prav tako v Ljubljani državno mladinsko prvenstvo. Z re-
zultatom 235 kg sem si priboril drugo mesto. Junija letos sem sodeloval tudi na republiškem članskem prvenstvu in prav tako zasedel drugo mesto s skromnim rezultatom 227,5 kg. Spodletelo mi je pri teznem dviganju. No, člansko državno prvenstvo je prišlo za mene malce nepričakovano. Po republiškem prvenstvu sem namreč že prenehal trenirati, takrat sem pa dobil vabilo za državno prvenstvo, ki je bilo 22. in 23. junija v Sremski Mitroviči. Prekinitev treninga, utrujenost zaradi celodnevne vožnje, spodrsljaj pri sunku in nabralo se je le 225 kg, kar pa je zadoščalo le za peto mesto.
Katere tekme se najraje spominjaš?
Državnega prvenstva za člane in to kljub sorazmerno slabemu rezultatu. 2e sam nastop je bil zame veliko doživetje, poleg tega sem se pa še delno seznanil s tehniko najboljših jugoslovanskih dvigalcev.
Ali bi v triatlonu rad izboljšal posamezne rezultate?
Z rezultati v potegu in teznem dviganju sem še kar zadovoljen. Le sunek mi ne »leži« prav dobro. Moral bi sunita vsaj
Intervju z Mitjo Zatlarjem
30 kg več od teznega, danes pa dvigam le okrog 20 kg več. Vendar bi rad tudi to izboljšal. Še letos bi rad sunil okrog 100
Ob rob letošnjim uspehom
Športniki naše občine so nam letos pripravili te vrsto prijetnih presenečenj. Zma-ea mladinske štafete Partizana Dol na državnem smučarskem prvenstvu, uvrstitev odbojkarske ekipe Partizana Črnuče v
republiško ligo, odlična uvrstitev n dvigalcev uteči z Ježice na republiški državnem prvenstvu, tretje mesto na r liškem prvenstvu za odbojkarje Čn mladinski konkurenci ter četrto mesi šarkaric Ježice na republiškem prve mladink — to so dogodki, ki so razv vse bežigrajske športnike. Takšni di so le še doka) občasen spremljevalec nosti naših telesno-kultumih organ Kvalitetnemu športu velja zato posvet koliko več pozornosti.
Uspehov bežigrajskih športnikov belečih na evropskih ali svetovnih j stvm, zato ne gre govoriti o nekem letnem športu, ki zahteva zlasti prei nančmh sredstev, temveč gre za na aosežfce članov telesno-kultumih o ež!fnjs?ce občine, o dosežkih, IreristTu1; Vendar ^ Ie na ncki
Ze v omni.USPehe Cel°tne telesne
koTVr*?™ bol> kvalitetnih , kov, brez možnosti, ki so vsakom,
voljo, da napreduje, se pomeri z vedno boljšimi nasprotniki in se uvrsti v vedno bolj in bolj kvalitetno sredino, izgubi enega temeljnih vzvodov, ki mladega človeka in njegov kolektiv potiskajo vselej le naprej. »Umetno zaustavljanje« kvalitete je lahko usoden udarec razvoju neke športne panoge. Odveč je zato vsak strah pred kvalitetnim športom, če le-ta ob danih pogojih in možnostih raste iz zdrave podlage: množičnosti, rednega in sistematičnega dela ter nepretiranega trošenja sredstev.
Bežigrajska občina nima centralnega športnega društva, ki bi bilo nekakšen nosilec kvalitete. Pri sedanji zaostalosti telesne kulture takšnega društva prav nič ne pogrešamo, če bi ga imeli, bi se njegovo delovanje zelo verjetno izrodilo v tisti negativni lov za kvaliteto, v merjenje sil z močnejšimi društvi iz drugih občin, p dir-ko do uspehov za vsako ceno, ki ne bi predstavljali uspehov bežigrajskega športa, temveč bi z vsemi posledicami (nabiranjem igralcev, razplamtevanjem klubaštva, razsipanjem denarja) predstavljalo dejansko korak nazaj v razvoju telesne kulture. To velja poudariti, ker bi tudi »umetno for-siranje« kvalitete (bodisi, da bi zbrali vse
najboljše bežigrajske športnike v enem društvu ali da bi zavirali razvoj večjega števila klubov iste panoge) ne rodilo sadov; omrtvičilo bi obstoječe organizacije, ki bi jim vzeli voljo do dela, po nekaj takšnih udarcih pa bi se težko opomogle.
Vesti o boljših rezultatih športnikov prihajajo z raznih koncev bežigrajske občine. Poleg že naštetih uspehov smučarjev, dvigalcev uteži, odbojkarjev in košarkarjev, so tu še strelci z množico pokalov in priznan) z republiških tekmovanj, mlada telovadna vrsta Partizana Bežigrad pa obeta, da bo kmalu spet segala po lovorikah. Precej trnova pot je vodila športnike do teh uspehov. Kakorkoli že pa so odsev skrbnega ter bolj ali manj načrtnega dela. Prav v tem pa je pomen kvalitetnejših športnih dosežkov.
Računati moramo, da imajo društva s kvalitetnimi ekipami večje stroške. Kvalitetne dosežke ekip in posameznikov velja bolje izkoristiti za propagando telesne kulture. Pomembno priznanje najboljšim športnikom je tudi sprejem pri predsedniku občinske skupščine, ki naj postane stalna praksa.
Boljšim pogojem za razvoj telesne kulture morajo slediti boljši uspehi športnikov. Pri tem ne mislimo na mednarodno konkurenco. Uveljavitev bežigrajskih športniki-kov v okrajnem merilu bo zadosten obet, da so na pravi poti.
kg.
Kaj pa poškodbe?
Za zdaj imam še srečo, da me poškodbe ne ovirajo. Le sem in tja mi zapestje malo ponagaja.
Ali misliš še naprej dvigati pri Ježici?
Vsekakor. Z ostalimi dvigalci in pa z upravo se zelo dobro razumem, pa tudi v marsičem sem dolžan zahvalo za svoje dosežke prav matičnemu društvu.
Kot je znano, obiskuješ še šolo. Ali te dviganje pri študiju ovira?
Da, elektrotehnika je moj bodoči poklic. Treningi me pač ne motijo, ker so zvečer.
Kolikokrat na teden treniraš?
Treniram trikrat na teden po dve uri.
Zakaj po tvojem mnenju ni dovolj zanimanja za ta šport?
Verjetno zato, ker je to dokaj statičen šport, ki zahteva veliko dela in treninga. Marsikdo se pa tudi boji poškodb.
Ali te zanimajo še drugi športi?
Da, vendar predvsem kajakaštvo.
Ali imate v društvu kakšne težave?
Da, predvsem s stalno ekipo, s katero bi resno posegli v boj za boljša mesta v ligaškem tekmovanju.
In tvoje želje?
Da bi še letos dosegel rezultat 250 kg. S takim rezultatom bd lahko posegel v boj za boljša mesta tudi na državnem prvenstvu. Sicer je pa vse odvisno od časa in pa da ne bi bilo poškodb. Mislim, da bi bilo potrebno več tekmovanj, na katerih bi si mi mlajši tekmovalci nabirali rutine,
G. S.
KOMUNA V SLIKI - KOMUNA V SLIKI - KOMUNA V SLIKI - KOMUNA V SLIKI - KOMUNA V SLI
Z dograditvijo železniškega prelaza se je začelo gospodarsko življenje za Bežigradom odvijati še hitreje. Ne samo ob Titovi cesti (na sliki zgoraj desno) temveč tudi v obrobnih delih občine se je gospodarsko življenje v letošnjem letu hitreje zavrtelo. Med najbolj uspešnimi tovarnami izven centra Bežigrada je nedvomno tovarna »Belinka«, ki Je sedaj v rekonstrukciji (na sliki med rekonstrukcijo). »Belinka« je edina tovarna v državi, ki proizvaja vodikov peroksid v vseh koncentratih in ga prodaja skupaj z ostalimi elektrokemičnimi izdelki več kot 400 gospodarskim organizacijam v naši deželi. Po rekonstrukciji bo začela »Belinka« nekatere svoje proizvode tudi izvažati. Med najbolj pomembnimi izvoznimi artikli bo nedvomno boraks, ki ga doslej v Jugoslaviji sploh še nismo proizvajali. V prvo etapo razširitve in obnovitve tovarne elektrokemičnih izdelkov »Belinka« sodijo letos: gradnja novega vodovoda, napeljava
drugega daljnovoda visoke napetosti s črnuške razdelilne postaje, nova kotlarna in naprave za povečanje proizvodnje v obratih vodikovega peroksida ter novem obratu boraksa, ki bo začel obratovati julija prihodnje leto.
V zadnji etapi izpopolnjevanja proizvodnje v »Belinki« bodo po sedemletnem planu proizvajali persoli, organske perokside, borovo kislino in še več drugih proizvodov.
Vzporedno s hitrejšim gospodarskim razvojem se je spremenilo tudi lice same Titove ceste. V nekdanjih sivih izložbah so zaropotala gradbena orodja in spremenila marsikatero obličje sicer potrebne, a vsaj na zunaj zapuščene trgovine. Med novimi izložbami so izložba »Modnih oblačil«, »Lekarna«, »Astra« itd. Novo bo tudi pročelje trgovine z mešanim blagom (slika levo). Jeseni pa niso samo stroji zahrumeli bolj bučno. Tudi šolske sobe, kabineti, telovadnice in
šolske knjižnice so oživele. Mladi se spet sklanjajo nad knjigami in nabirajo novo učenost ali pa se uče držati peresnik (zgoraj). Tudi starejši so vestni pri delu. Tako na primer z veliko natančnostjo kontrolirajo različne vrste števcev v posebnem merilnem oddelku elektromerilnega centra v Glavarjevi ulici.
Hllllil
ZBOR OBČANOV
Izdaja Občinski odbor SZDL Ljubljana-Bežigrad — Ureja uredniški odbor — Glavni in odgovorni (irednik France Šušteršič — Za upravo odgovarja Justina Repar — Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Parmova 41/1 — Tisk CK Delo