260. številka. Ljubljana, v petek 13. novembra XXIV. leto, 1891. Izhaja vsak dan ive^er, izimfti nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman ca avstro-ogerske dežela za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 8 gld. 30 kr , za jeden mesec 1 gld. K) kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znafiu. Za oznanila plačnje se od četiristopne petit-vrste po t> kr., fe se oznanilo jedenkrat tiBka, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvoli frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniltvo je v Gospodskih ulicah ftt. 12. Oprav niitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. „Siidsteierische Post" in „Slovenski Narod«. Zgoraj omenjeni list nam v zadnji svoji številki odgovarja na članek, s kojim smo zavračali napade njegovega prvega članka. Ne bomo odgovarjali preobširno, ker se sploh neradi prepiramo z ljudmi, ki so v svojo atnrost zaljubljeni ter proti nam nemajo druzega argumenta, nego da neprestano kličejo.; „Vi Bte mladiči, vi Bte Ljubljanski mladici." Starost, če je zdrava, je prijetna, ali iz tega pa še ne sledi, da je mladost pregreha. Naj nam gospodje v Mariboru ne štejejo za zlo, ali odkritosrčuo jim povemo, da to vedno očitanje, da smo premladi, diši po prepirih v šolskih klopeh. Kaj se je vender tacega zgodilo, da se je morala ravno „Sii Isteierischo Post*4 drgniti ob nas ter nas napasti prav tako, kakor nas včasih napada njena polusestra Celjanska vabtariua? Spisal se je članek v našem listu, ki se je obračal proti delovanju slovenskih državnih poslancev. — Ne tajimo, da je bil članek pisan s kipečim mladostnim ognjem ; ali vse, kar se je zapisalo, izviralo je iz poštenega prepričanja in ne iz hudobije. V bo, kar je bilo zapisano, bilo je pisano s fiuim tak* tom. Brez uspeha bili bi v dutičnem članku iskali osebnega Žaljenja in niti najmanjša žaljiva besedica se ni zapisala niti proti štajerskim državnim poslancem, še manj pa proti štajerskim Slovencem! Naš list stoji na neodvisnem stališči in tudi glaBilo slovenskih državnih poslancev ni ; vsak trenotek ima torej pravico, pisati proti poslancem, če se z njihovim delovaujem ne striuja. Pisali smo proti slovenskim poslancem tudi v tem trenotku, ali žttlili nesmo nobene osebe! Kdor se z nami ni strinjal, prosto mu je bilo, da nas je pobijal s stvarnimi argumenti. Mi smo se sami izrekli, da nočemo več priobčiti niknkih pritrjalnih izjav, kojih smo dobili od vseh strani slovenske domovine. S tem pokazali smo, da nam je samo za stvar in ne za osebe. Kaj pa stori nemško pisano glasilo štajerskih Slovencev? — Spustilo je nad nas z verige najetega dopisnika, ki je vrgel nam v obraz psovko „Laibucher Juugen" ter BmeŠU našega lista revščino na štajerskih ubouentih ! Da take psovke ne utakuemo v žep, to je umevno, najmanj pn od glasila tako kvalitete, kot jo „Siidsteiuiisehe Post" v Mariboru Tri ravno tisti priliki zakadil se je dopisnik v obče spoštovanega deželnega poslanca Ljubljanskega mosta, Ivana Hribarja. Omenjeni gospod v Času, ko so je pisal članek proti slovenskim državnim poslancem, niti v Ljubljani bil ni; o u z našim I i h t o m že dve leti v u i k a k i dotiki ni in tu d i no s p a d a več mej naše s o -t r u d n i k o. Ali vzlic temu moral se je tisti znani „Hauptagent" uplesti v članek Mariborskega lista, češ, s tem se bo nekaj efekta doseglo v Pragi tor gospodu Ivanu Hribarju nekaj kruha sne d 1 o. Tako postopaujo ugaja pegastim značajem, kakor je dopisnik v „Siidst. Post", num pa, ki smo mladi, vročekrvni, zdi 80 tako pi-sarenje skrajno perfidno in umazano! »Stidst. Post" pa naj bo povedano, da nas z OBebnimi napadi ne bo v kozji rog ugnala, naj nas imenuje „Laibacher Jungen" ali pa samo „Jungeu", kakor to stori v svojem zadnjem v Celovcu naročenem dopisu. To nas od njene strani žaliti ne more! Taki napadi razburijo nas samo v prvem trenotku, a pomirimo se kmalo, ker smo navajeni, da nas Celjska „Deutsche NVacht" časih še neotesanejše opsuje! Konečno spravi se BSUdst. Post" tudi nad naše delničarje ter jih hujska nam na vrat. Menimo pa, da naši delničarji tacega zastopnika ne potrebujejo in kakor kažejo občni zbori, so ti gospodje z našim gospodarstvom zadovoljni. Na delniški kupon se je zadnje leto v resnici izplačalo samo 2 gld., ne da bi se bil iz kroga delničarjev oglasil kak protest. Zategadelj se je pa tudi reservni zaklad pomnožil, tako da se „Narodna Tiskarna" že lahko peča z namero, pridobiti si lastno poslopje, da bode delovala prihodnje pod svojo lastno streho. Za sedanje obrestovaoje delnic pa je primerno, če premislimo, kako velikanska je konkurencija in če pomislimo, da je obilo delniških društev, ki muogo nižje obresti plačujejo. Perfidno zavijanje je zopet, če kriči „Siidst. Post", da so glavne delnice po 100 gld. Vsaj mora ravno Mariborska gospoda vedeti, da se je moralo pri vsaki delnici odpisati 40 gld. iz uzrokov, ki nam jih ni treba dalje razpravljati. Toliko v odgovor oblastnemu širokoustenju Mariborskega organa ! Na stvarne argumente, če jih bomo zasačili kaj v tem glasilu, hočemo še odgovarjati. Če boste pa neprestano pregrevali našo mladost ter udrihali po narodnjakih, ki niso tako stari kot Vi in ki imajo jedino napako, da časih brezplačno kaj za naš list napišejo, potem bodemo molčali. Veljakom, ki imajo v resnici uplivno besedo, pa prepuščamo presojo, je li res koristno za naše brate v južnem Štajerji, če si glasilo Mariborskega tiskovnega društva prisvaja pisavo, kakor jo nahajamo dan za dnevom pri težakih Ljubljanskega škofa, t. j. pri gospodih, ki pišejo Ljubljanskega ,,Slovenca" in ki so še mnogo mlajši od naših so-trudnikov! Slovensko-stajerska inteligencija pa žurnalistika naša. (Vije, dne 11. novembra 1891. .Slovenski Narod" jo v št. 25G. z dne 9. novembra kratko pa odločno odgovoril na poloticijoz-nega Mariborskega lista oticijozni napad. Samo jeden stavek se nahaja v „Narodovem" odgovoru, s katerim so uobeden nezaviseu Štajersko-sloveueki rodoljub ne moro strinjati. „Narod" piše: , Naš list ima princip, da se ne meša v spo d nje štajerske zadeve, ker smo ravno prepričani, da si štajerski Slovenci sami vedo utrditi svoje javno življenje tako, kakor jim najbolje ugaja.4 Ta izjava bi kazala, kakor da hoče Liti „Slovenski Narod" izključno kranjsko-alovonski organ, kazala bi, da smatra „Narod" uapad takozvane „Južuoštajerske Pošte" samo kot napad na sebe; da, iz omenjene izjave .Narodove" bi Človek utegnil celo Bklepati, da „Narod" misli, da so vsi štajerski Slovenci zadovoljni z lokalno žurnalistiko svojo in da se morda še posebe strinjajo s tendencimi iu s .'tališčem lista a la „SUlsteir. Post". — Mislim, da govorim v soglasji s prepričanjem vse nezavisne slovenske štajerske inteligencije, ako rečem: Tudi slovensko-stajerska inteligencija, kakor sploh narodna nezavisna inteligencija vseh slovenskih p o krajin Binatra „SlovonBki Narod" svojim organom, ker glasilo vsake nezavisne stranke pri vsakem narodu sme biti zavisno samo od javnega mnenja iste narodove inteligencije, a od nikogar drugega ne t Ako „SUdsteir. Post" napada nezavisni list, kakeršen ie bil in je „Narod", izdaje že s tem samim faktom svojo — otieijoznost, in napad na „Narod" je ob jednem napad na vso nezavisno slovensko štajersko inteligencijo. Južnoštajerska narodna inteligencija ne more nestrinjati bo z mnenjem .Narodovim", da se poBtopasje slovenske delegacije v državnem zboru nikakor ne da opravičiti, ako se ozremo na uprav kričeče razmere, v katerih nam je životariti. Pomislite samo to, na pr., da ima pol milijona štajerskih Slovencev samo dva za l/, slovenska razreda gimnazijska, da mora slovensk študent v Celji 9 let pohajati gimnazijo, Nemec pa samo 8; da je gospodarska šola v Mariboru, namenjena za slovenski Štajer, čisto nemška, da je učiteljišče naše, iz katerega izhajajo leto za letom učitelji, namenjeni slovenskemu kmetskomu ljudstvu, skoro čisto nemško itd. itd. itd. Iu naši poslanci naj bi se dali potisniti v takšen položaj, v katerem ne bi smeli črhniti niti besedice v obrambo vsegdar lojalnega Slovenca ?! Mi južnoStajirski narodnjaki Brno v tistem svarilu napisanem na adreso naših zastopnikov pa tudi umeli čitati — mej vrslami ln mej vrstami stoji zapisano, da tisto svarilo velja pred vsem prav za prav tistim članom našo parlamentarne delegu-cije, ki tirajo samo svojo kranjsko provincijalno politiko ne da bi se ozirali na druge slovenske pokrajine; čitali smo mej vrstami ukor in nezaupnico javnega mnenja našega zlasti tistim poslaucem, ki še vedno mislijo, da brez načeluištva nemških grofov Bloveuski poslauci kot taki v državnem zboru niti nastopiti ne morejo ; mej vrstami smo brali jasen in glasen protest zoper mnenje Dunajske vlade, kakor bi mi v narodnem oziru večih pravic uiti ne imeli ali jih zahtevati ne smeli Kajti po te) poti samo-zatajevanja, po kateri nas hoče voziti v najnovejšem času politični voz zlasti na slovenskem Štajerskem, pridemo z matematično gotovostjo do popolnega rasnarodenja I Kdor tega ne verjame, ta naj se ne šteje mej rodoljube! — Tudi mi „Šta-jerci" dobro razumemo, kakšne težave imajo naši poslanci, o milujemo značajno in idealne može, katerih je Še nekaj mej njimi iu ravno ti značajni možje mej poslanci našimi ne morejo zameriti ne-zavisuemu časniku, ako govori nsnico; in sama resnica je, ki nas more rešiti. Ako pa slovensko Štajerska nezavisna inteligencija izjavlja, da se v bistvu iu principu popolnoma strinja s tendencami „Slov. Naroda" iu ga Binatra svojim organom, mora slediti iz tega, da nikakor ni zadovoljna z novejšimi nazori lokalne štajersko-slovenske žurnalistike, posebej še poudarjamo, da „S ii d 8 tei riscbo Post" ne more biti glauilo slovonsko-štajerske inteligencije. Kako je sploh prišlo do tega, da „Siidsteir. Post" iu nekoliko tudi „Slo/. Gospodar" napadata nezavisno politiko .Slovenskega Naroda"? Naj se dotaknem samo poglavitnih rečij. .Siidsteir. Post" 80 osnovali nekateri domoljubi štajerski, ki bo mislili, da bodo z nemško pisauim časuikom najlagljo direktuo odbijali napade takozvanih liberalnih nemških listov, v prvi vrsti Gra-Ških, Mariborskih in Celjskih. Namen je bil dober in „SUlsteir. Post" je prva leta tudi res odločno in brez vsakih diplomacijskih fraz branila pravice štajerskih Slovencev. To bo je godilo zlasti tako dolgo, dokler je bil glavni urednik „Poste" in »Gospodarja" g. dr Gregorec Kmalu po odhodu tega rodoljuba iz Maribora začela se je Mariborska politika že nekako kisati. V „Sudst. Pusti" začeli so se pojavljati tedaj in tedaj jako sumnjivi članki sredi člankov odločnih. Uganka tešila bo je kmalu: tiati nekateri čndni članki bili bo poslani „od zgoraj". List se je na pr. parki at odločno branil čisto slovenskih gimnazij in poudarjal, da je zadosti, ako imamo samo nižje gimnazije nekoliko slovenske. Pred par leti je tudi na pr. „Post" hudo pisala zoper hlovensko-katoliško liturgijo, čeS, mi Slovenci o staroslovenski Čeprav katoliški liturgiji Še skrivnih želj ne smemo imeti, ker — -tam gori" tega ue slišijo radi. Napadi na značajne „Mludočehe" so istotako bili navdihnjeni „od zgoraj". Položaj postal je pri uredništvu „SiiJsteier. Post" pa še bolj „kritičen" v najnovejšem času — izza tiste dobe, odkar je slavni „Rimski Katolik" tudi Mariborskim hogoslovBkim politikom začel po-sojevati svojo filozofsko-estetično in politično pamet. Od tistih „usodepolnih" dnij, odkar je Goriški katoliški Roulunger vse slovenske nezavisne pisatelje obrizgal s svojo .strašno" anathemo, od tistih dob ne upa se „Siidst. Post" naznaniti nobene knjige, kateri tir. Mahnič ni dal svojega „imprimatur" ; do-čim je prejšnja leta prinašala „Post" v feuilletonu prevode slovenskih romanov, sedaj ničesar tega ne najdeš v njej, ker je vsa novejša literatura slov. „hudičeva". „Siidsteier. Post" kleči torej z jednim kolenom pred vlado, z drugim pa pred brezdomo-vinskim „Rimskim Katolikom". „Siidsteier. Post" je pa v resnici čisto nepotreben list, prava potrata v narodni ekonomiji. Nepotreben je, ker je vladen in nam torej ničesar koristiti ne more za vzhujenje narodne samozavesti. Osrednje glasilo nam hodi „Narod", lokalni štajerski listi pa morajo biti pisani samo v našem jeziku. Dajte nam, dajte tudi ljudstvu na Štajerskem popularno pisan list, kakoršen je bil „Gospodar" dokler ga jo urejeval še g. dr. Gregorec. Sedaj se tudi „Gospodar" ravna po inahnieevsko-vladuih principih in utegne uerazsodnemu čitatelju več škoditi nego koristiti. „Siidsteier. Post" dela pravo potrato 8 tem, da prinaša svojo „Obstzucht-Zoitung" za prilogo. Ako bi 86 članki te stroke podajali ljudstvu v našem jeziku, koliko bi 8e moglo koristiti! Kdor hoče v gospodarskih rečoh imeti nemški pouk, naj si ga išče po Čisto nemških časnikih! Za slovenski Štajer pišite tuko poučne stvari v našem jeziku, ako ste Slovenci iu ne pravi nemškutarji! Se ve, da je še pri nas mnogo takih narodnjakov i/ predpotopne dobe, ki mislijo, da bomo marsikaterega nasprotnika našega spreobrnili z nemško pisanim listom. Vsak izgovor iu zagovor pa je jalov. Rajni Einspieler je bil izkušen publicist. Izdajal je veliko let svoje „Stimmen aus Inner-osterreich" nadejajo se, da pridobi ž njimi Nemce za našo pravično stvar, a kakor je sam pripoznal, motil se je! Nemcev ni pridobil, nemškntarjev pa ne spreobrnil, zato je spoznal, da je za koroške Slovence samo slovensk časopis kaj vreden. — Mi nismo Irci, da bi morali imeti časnik, pisan v tujem jeziku Ako bomo imeli na Štajerskem dober slo-venak lokalen list, kakor imajo Primorci svojo „Edinost" in „Novo Sočo", koristili bodemo s tem narodno-kulturni stvari več, nego s kakim sumnjivim listom & la „Siidst. Post". Nezavisna slovensko-šta-jerska inteligencija, katera je bila dozdaj še morda naročena na Mariborsko „Pošto" ravna samo logično in dosledno, ako obrne hrbet temu listu. Kajti resnično resnično Vam povem: Ne morete služiti ob jed nem na jedni strani Mahničizmu, ki z blatom ometava vso novejšo literaturo našo, brez katere smo pred izobraženim svetom ničla — in vladi, ki nas ne mara: na drugi strani pa narodni svobodi! Kdor bi hotel obema tema gospodarjema ob jednem služiti in gmotno podpirati njih organe, bil bi brezznačajen . . . II koncu še nekaj. „Siidst. Post" naznanja v isti številki, v kateri napada „Slov. Narod", da namerava štajersko „Slovensko polit, društvo" nekaj ukreniti zoper „Narod" še tega meseca. Na kako take „ukrepe" smo pa res radovedni. Ali mislijo Mariborski politiki s kakim bivšim železničnim in-žcuerjem vred, da imajo kakšno oblast nad „Narodom", ali pa zapreti dati vsakogar, ki bi bil naročen na „Narod" V Bog ve! Ako po farizejski pišete, da hoče „Narod" zasejati „ prepir" tudi na Štajersko, pazite, da ga s kakimi nerodnimi „ukrepi" sami ne ztsejete. Štajerska inteligencija, slava Bogu, ne obstoji iz samih bogoslovskih profesorjev in penzijonirania železničnih inienerjev! Pisateli teh vrst je prepričaš, da bi na shoda .Slovenskega društva" našel bo človek, ki bi imel poguma dovolj završiti aspiracije in reakcionarne tendence vladnih in mahničevskih klečeplazov. Caveant conBules ! Dixi. Politični razgled. iVotrauJe dežele. V Ljubljani, 13. novembra. llohenivortOv klub bavil se je v zadnji seji z vestmi, ki so se bile razširile glede njegovega razpada. Podpredsednik grof Deym in za njim tudi nekateri drugi poslanci, tudi neizogibni kanonik Klun, pridušali so člane na vse mogoče načine in izjavljali, da je obstanek Hohenvvartovega kluba državna potreba. Dokaza zato seveda niso ponudili. Sklenilo se je tudi, da bo bode klub osmešil s slovesno izjavo, v kateri bode bobnal ob to, da je .potreben za državo". Da bi se le kdo usedel na te limanice! Zanimivo je le to, da je časih, ko so naši poslanci še kaj delali, trdil „Domoljub", da mlatijo prazno slamo, sedaj pa, ko molče, jih slavi in vzdiguje v nebo. Čudna doslednost to. — „Slovenčevi" sotrudniki priredili so mej seboj pravo pravcato dirko, kdo bode Hohen-vvartov klub bolj pohvalil, in ni je številke, da se ne kvasi kaj o njem. Tako tudi predvčeranji „Slovence" trdi, da se v Hohenvvartovem klubu postopa z vsemi člani jednako. To je očitna bedarija. Jugoslovanski poslanci bo v manjšini in ne morejo ničesar storiti. Grof Iiohenvvart se kakor kakšen utopljenik lovi za škiijce Taaffea in Plenerja. Vsak predlog, vsaka pritožba jugoslovauskih poslancev se v klubu odkloni in zato nimajo naši poslanci kaj pokazati, kar so dosegli. Pač, dosegli so nekaj, omogočili so delovanje okrajnih glavarjev v Beljaku, Gelji, Novem mestu, Kočevji, Radovljici in Poreču in to je gotovo nekaj posebnega. Poljaki in MladočeJt L Prekanjeni Poljaki vedo dobro ceniti veliko važnost, katero ima llohenvvartov klub zanjo. Da jim je mogoče sestaviti z nemške-liberalno stranko trdno večino, storili bi bili to že gotovo, a ker vedo, da to ne gre, Bkušajo si izkoristiti Hohen-wartov klub in so skrajno razžaljeni, ker so začeli Slovenci, Hrvati iu Mladočehi pobijati ta klub. nCzas" in „D/ienuik Polski" se zlasti jezita, da zagovarjajo iu podpirajo Mladočehi tudi Maloruse, kar je poljskim poštenjakom seveda smrten greh, in pravita, da s stranko, ki bi rada razdvojila Houenvvartov klub, ni nobenega porazumljeuja. Seveda se Poljaki potezajo za Hohenvvartov le dotlej, dokler si obečajo kaj koristi od njega, n. pr. glede decentralizacije železnice, kadar bi pa izprevideli, da Ilohenvvartovci nemarajo več podpirati s samo-zatajevaino nesebičnostjo sebičue Poljake, rekli bi jim tudi ti hitro: Z Bogom. S Poljakom treba po-litikovati tako, kakor je tržiti z Židom. Xemcl v škripcih. Vlada predložila bode v kratkem predlog za podporo Dunavski parobrodni družbi, glede katerega predloga se je unela huda novinarska borba. Neodvisni listi se obračajo odločno proti nameravani podpori, in nemški nacijonalci in antisemiti napovedali so jej že boj, katerega bodo bojevali z znano odločnostjo. Tudi nemško-liberalna stranka se ne ogreva za ta predlog kar nič in zato bode zanj glasovala samo tedaj, če bode vlada to ljubeznivo potrpežljivost dobro plačala. Razeu nekaterih miniaterBkih sedežev žele Nemci še olajšanje doho-dariue ali pa volilro reformo. Vso vkupe hi jim bilo pa najljubše, kajti če ne dosežejo ničesar, izgubili bodo še ono malo zaslombe, kar \*t imado mej narodom. Zanimivo je to, da zahtevajo liberalni Nem:i za tako stvar lepe koncesijo, dočim časih že niso vedeli, s kakimi psovkami bi obkladali staro desnico, če je zahtevala kaj, makari jej je to šlo po božjih in človeških pravicah. Zagrebški natlško/'. Pokojnemu kardinalu Mihalovieu še sedaj ni imenovan naslednik. Ogerska vlada pripomogla bi rada do tega dostojanstva odličnemu Madjaronu, Zagrebškemu kanoniku Vuchetichu in .Pester Lloyd" je celo javil, da je Vuehetich Že imenovan. To pa ni res, a glede nad, katere sme gojiti Vuehetich, je zanimiva izjava vatikanskega oiicijoznega lista „Mo-niteur de Rome", ki pravi, da je pooblaščen izjaviti glede Vucheticha, da je njega imenovanje za nadškofa nemogoče. V nanjo države. Srebrna poroka carja ruskega. Ruska carska dvojica praznovala je v ponedeljek v Livadiji petindvajseto obletnico svoje poroke. Zjutraj bila je v kapelici carsko palače slovesna služba božja, kateri so prisustvali razen carja in carico samo še sorodniki in povabljeni gosti. — Petiudvajsetletnica slavila se je tudi še povsod drugod na Ruskem, a imuviti ljudje poklanjali bo uprav ogromne vsote v dobrodelne namene, zlasti za stradajoče Beljake. Nemški socijalisti razdvojili so se konečno res v dve stranki! Jedna, ima sedaj Se ogromno večino, odobrava postopanje državnozborskih svojih poslancev, draga pa hoče socijaldemokratizmu obraniti revolucijonarni značaj in ae je zato odcepila. Pred kratkim bil je v Be-rolinu prvi shod teh nezavisnih socijalUtov, katerega m je udeležilo do 500 oseb. Govorniki napadali so sedanje vodstvo stranko in jeden teh juua-kov je celo rekel, da smatrajo drlavnozborati poslanci delavce za Hun ah-Cauaille. Shod je sklenil, da je osnovati poseben liat. Anglija in Egipt. Priobčili smo te dni brzojavko, ki nam je sporočila, da je ministerski predsednik angleški, lord Salisburv, govoril kakor vsako leto na banketu, prirejenem lord-majorju Londonskemu na čast. Razen občnega položaja, katerega sodi Salisburv zelo ugodno, bavil se je zlasti z Egiptom, ker je to za Anglijo sedaj najbolj pereče uprašanje. Salisburv je rekel, da je ne glede na njegovih prednikov neumestne izjave, držal se vedno tradicijonalne politike, kateri se tudi v bodoče ne kani odpovednti, kakor se je sploh noben Anglež ne bode odpovedal, ker na taka uprnšanja no uplivajo izpremembe mej strankami in vladami čisto nič. Domače stvari. — (Naša resnicoljubnost.) „Slovenec" brska celo po konftskovanih številkah našega lista in odgovarja ua notice, ki so bile ondu natisneue. Taka lojalnost je v navadi samo pri „Slovencu", drugod nikjer. Kar se pa dostaje našega poročila o namerjani akciji proti kipom in slikam za novo gledališče (tudi proti nemško-kranjskemu grbu?) poročali smo golo (!) resnico, kajti to, da smo na-mestu „Katoliška družba" zapisali „Katoliško politično društvo" pač ni nikaka posebna pomota, zaradi katere bi se bilo rogati „radikalni resnicoljubnosti", saj so si klerikalna društva podobna kakor jajce jajcu. To, kar trobi „Slovence" o „ne-estetični nuditeti", je gotovo posneto po ekspekto-racijah onega nemško-štajarskega kmeta, ki se je z jednakim blebetanjem osmešil v državnem zboru. Ker nimamo namena spuščati se b „Slovencem" v estetično polemiko, omenimo le to, da je jedna največjih in najznamenitejših zbirk takih „neestetičnihi nudidet" baš v — Vatikanu! Sicer so pa gospodje pri „Slovenci" le v teoriji tako goreči, v praktičnem življenji se ravnajo po drugih načelih. — (Dolenjski železnici.) Ker so se obravnave za koncesijo Dolenjskih železnic dognale do konca, podpisala se je te dni pogodba, ki se je sklenila mej vlado, kranjskim deželnim odborom in konsorcijem, katerega zastopuika sta knez Auers-perg in baron Schvvegel. Razglašenje koncesijskega pisma pričakovati je v kratkem. Financiranje prevzela je kranjska hranilnica, in sicer po kursu za štiriodstotne prijorite. Z zgradbo se bode torej pričelo lahko takoj in utegne v dveh letih delo biti dokončano. — (Družbo sv. Cirila in Metoda) je njena nuj mlaja podružnica, t. j. 8. t.m. osnovana ženska podružnica v Št. Juriji ob južni železnici, vzradostila že koj sv. Martina dan z dopošiljatvijo v resnici velikega doneska 200 goldinarjev, koju si je kot svoj čisti dohodek nabrala do 9. t. m. — Ko ta požrtovalni čin svoje prve Ženske podružnice med štajarskimi Slovenci oznanjamo Slovenstvu, izrekamo najtoplejo zahvalo domoljubnemu njenemu prvemu častitemu načelništvu ter njega bodrilo i izgled priporočamo Slovenkam in Slovencem v po-snemo. — Nedoseženo pa so dosedaj na listih naše kroniko Šentjurske Slovenske v tem, da so — sicer brezdvombeno nevešč latinščini, — veuder do danes najbolje prevesti znale latinskega reka istinitost v slovenski jezik — namreč: „Dvakrat da, kdor hitro da " Vodstvo družbe sv. Cirila iu Metoda. — (Naš rojak g. Josip Tertnik) biva sedaj za nekaj dnij v To tisu na Ogerskem, kjer je v grajskem gledišči svojega mecOua, grofa E s z-storhiizv-ja sodeloval v dveh velikih koucertih iu vrhu tega v neki novi jeduoaktni operi pel glavno ulogo tenorja. — (Polž kot d onašalec brzojavk.) Pod tem naslovom so pritožuje Graška „Tagespost", kako kasuo se dostavljajo v Gradci telegrami, zaradi pomaDkanja raznašalcev doslih brzojavk. Tudi v Ljubljani v tem oziru nesmo nič na boljem, o tem bi vedeli marsikaj povedati tudi mi, ker se tudi nam mnogokrat dostavljajo brzojavke jako počasno. — (Popravek.) Po zmoti bilo je natisnjeno V telegramu, došleitu iz Št, Petra „Slovenskomu društva" v Postojno pri nedeljskem Bbodu ime PovŠe nmmestu Po v h- Naprošeni smo konštatovati, da naj se čita Po vb, kar s tem storimo rade volje. — (.Popotnik1*) glasilo .Zaveze slovenskih učiteljskih društev" ima v 21. štev. nastopno vsebino: I. Vzgojni pomen otroške igre. (Za nagrado.) (I.) — II O preobilnem uradnem pisanji. —a--). — III. Nove tiskovine k uradnim Bpisom ljudskih Šol na Primorskem. (III.) — IV. Pedagogiški razgled. (Rusko in Ćubonsko.) (V.) — V. Listek. (Pisma iz Sibirije.) (III.) (Sib) — VI. Društveni vestnik. — VII. Dopisi in druga veBti. — VIII. Natečaji. — (Vreme.) Po mrzli burji, ki nas je tako nenadoma zagnala v zimo, nastopili so jesenski deževni dnovi. Že nekaj dnij je nebo oblačno in vreme prav pusto in deževno. Nezdrave moče ne manka se torej nikjer. — (Tedenski izkaz o zdravstvenem stanji mestne občine Ljubljanske) od 1. novembra do 7. novembra: Novorojencev je bilo 22, mrtvorojena 2. Umrlo je 13 oseb, mej njimi za jetiko 2, za različnimi boleznimi 11. — Mej umrlimi so bili tujci 4, iz zavodov 5. Za iufekci-joznimi boleznimi so oboleli: za ošpicami 2, za škar-latico 3. — (Pri pogrebu) monuignr. Račića pokazal se je, kakor čujemo, župnik Št. Ileleuski v jako čudni luči. Na izrecno željo pokojnika imel je obaviti pogreb vojaški duhovnik g. Kuralt, ki je navlašč zato semkaj dospel, a omenjeni župnik ni tega dovolil in tako ni g. Kuralt mogel ustreči želji pokojnikovi. — Navzlic temu pa je resnicoljubni .Slovenec" poročal, da je monsigor. Račića pokopal g. Kuralt. — (Nesreča.) Predvčeranjim prišel je 74-letni Matej Vampelj v Brezovici nad Ljubljuno po ueprevidnosti pod kolesa tovornega voza iu je bil takoj mrtev. — (Osobne vesti.) G. dr. A. Brenčič, odvetniški kandidut v Celji, vsprejet je v listo zagovornikov c. kr. nadsodišča za Kranjsko, Koroško in Šajersko. — (Železnica Celje-Velenje. ) Južna železnica izdelala je vozni red za omenjeno progo in ga predložila mintsterstvu v potrjenje. Vozila bodeta po dva mešana vlaka gori in doli. Iz Celja bi odhajal vlak ob 10. uri 15 min. zjutraj in ob 6. uri 5 min. zvečer. Iz Velenja pa ob 6. uri zjutraj in ob 2. uri 45 min. popoludne. Vožnja trajala bode nekaj nad pol t tet jo uto. — (Mariborska čitalnica) priredi v nedeljo 15. t. m. bvojo prvo zimsko veselico, to je plesni venček. — (,Sokol" Tržaški) pričel jo preteklo soboto svojo zimsko zabavno dobo s prav lepo veselico v Malijevi dvorani. Vspored obsozal je igro, petje in tnmburanjo in se izvel povsem eksaktno in dovršeno. V igri „Dragoeenn ovratnica" odlikovala se je posebno g. Ščukova in g. Kobalova ne manj pa tudi vsi ostali. Pevski zbor .Sokolu" (12 pevcev) pod vodstvom g. Bartla pel jo prav lepo iu precizno dvu zbora. Glavni del vsporcda pa je imel tamburaški zbor, ki je že slavno zuau. Sviral je nov komad svojega člana g. Mačaka jun., ki je 12 narodnih pesmi povil v prav krasen venec. Ta točna našla je živo odobravanje. Mladina jo potem plesala iu je bilo pri četvorki 30 parov. Pozabilo se tudi ni na družbo sv. Cirila in Metoda in se je nabrala izdatua vsota. — (Umrlo je v Trstu) od nedelje 1. novembra do ušteto sobote, 7. novembra, 103 oseb; moj temi 48 moških in 55 ženskih. V tein tednu prešlega leta je umrlo samo 80 oseb, torej jo zdravstveno stanje neugodnejše nego v odgovarjajoči dobi lanskega leta. — (A kade m i č u o društvo „S lovo ti i j a") na Dunnji priredi v nedeljo, 15. novembra 1891, svojo drugo redno zborovo sejo v zimskem tečaji s sledečim vsporedom : 1. Čitanje zapisnika. 2. Poročilo odborovo. 3. .Podatki", čita g. stu 1. iur. Filip Go-rup, 4. Slučajnosti. Lokal: Kastnega Restauration »zum Magistrat" I. Lichtenfelsstraase 3. Začetek ob 7. uri zvečer. K obilni udeležbi vabi odbor. — (Zavod za gluhoneme v Zagrebu.) Na hrvutskem deželnem zavodu za gluhoneme pričel se bode pouk 16. t. m. Nekdanja vila Socias so je že priredila popolnoma in bodo te dni se dovršila poslednja dela ter se bode poslopje izročilo svojemu novemu namenu. — (Električna razsvetljava na Rek i.) Po daljnih poskušnjah in raznih manjih popravah bilo je predvčeranjem pristanišče na Reki prvikrat električno razsvetljeno. Instalacija obnesla se je prav izborno. — (.AmerikanskegaSIovenca") došla nam je 9. številka, ki je izšla v Chicagu dne 29. oktobra. V uvodnem članku zahvaljuje se uredništvo vsem časopisom v stari domovini, ,ki bo podvzetje bratovsko pozdravili in svojim čitateljem gorko priporočali." To bode po našem mnenji tudi nadalje Btoril rade volje vsak slovenski časnik. Da se pošiljanje lista za evropske naročnike vrši brez ovir, prevzel je gosp. Anton Obreza, tapetnik v Ljubljani, glavno zastopništvo za Ljubljano ter sprejema naročnino, kateri naj so pridene 10 kr. za poštnino. On tudi na željo pošilja list na ogled. Do njega naj se torej obrne, kdor želi kacega pojasnila. Telegrami „Slovenskemu Narodu": Dunaj 12. novembra. Pri posvetovanji o etatu trgovinskega ministcrstva bode se baje v poslanički zbornici zahtevalo energično, da država vzame v najem južno železnico. Zagreb 12. novembra. Za deželni zbor, ki se suide v ponedeljek, pripravila je vlada kot predlogo zakon o pokojninah. Potem pride na vrsto budget. Beligrad 12. novembra. Kriza baje se ni dokončana in se bode, predno se snide skupščina ali pa še prej, kabinet na novo rekonstruiral. Beligrad 12. novembra. Govori se, da bode Garašanin v skupščini stavil predlog, da se kralj Milan stalno iztira. Štirideset poslancev podpiralo bode ta predlog. Cherbourg 12. novembra. Na čestitko župana došel carjev odgovor, ki pravi: Prijazni vsprejem ruskega brodovja v Cherbourgu vzbudil je čut vedne hvaležnosti v meni. Pariz 12. novembra. Francoski listi izražajo se povoljno o nagovoru cesarja avstrijskega v delegacijah. „Figaro" pravi, cesarjeve jasne in odkritosrčne izjave bodo storile v Evropi bolji utisek, nego pa Salisburva prisili jeni in nejasni optimizem. Omenjeni list meni, da se pripravlja približanje Avstrije k Rusiji. Dunaj 13. novembra. Po poročilih časnikov se je sklenilo v včeranjem skupnem mi-nisterskem svetu, ker so se od vojaške strani naznanili pomisleki, da ostane obratno vodstvo državnih železnic v Karlovu a da se primerno razširi delokrog vseh obratnih ravnateljstev. Dunaj 13. novembra. Jutranji buletin o zdravji nadvojvodi nje Margarete: Po precej mirni noči z dovoljnim spanjem splošno počutje bolje, slabost malo manja. Jutranja remisija brez groznice 37'5. Varšava 13. novembra. Dosedanji načelnik generalnega štaba šestega voja v Varšavi Kaulbars imenovan je načelnikom generalnega štaba za okraj Finlandski. Peterburg 13. novembra. „Journal de Pctersbourg", pravi o nagovoru cesarja v delegacijah, da se bodo cesarjeve želje in nade povsod tam uvažale, ker se zmatra vzdržanje evropskega miru, s pridržkom, da se branijo legitimni interesi, po vsej pravici za najbolje poroštvo sreče in blagostanja narodov, Razne vesti* * (Turčija se o bo rož u je.) Turčija naročila je baje pri Kruppu več sto večjih topov za utrjenje Dardanel in Bospora. * (Zgodnja zima) Dan 8. novembra bodo posebno zaznamovan v zgodovini prijateljev sporta na ledu. Preteklo nedeljo namreč je bilo na Dunnji toliko ledu, da se jo pričela zimska sezona na drsališči ki je bilo ves dan polno. * (A n d r a s s y e v spomenik v Budimpešti.) Odbor za postavljenje spomenika Andra-Bsvovega sklenil je, da se bode postavil spomenik v mestnem gozdiču na konci Andrassyeve cesste. Spomenik predstavljal bode Andrassva na konji. * (Strajk tiskarjev v Berolinu.) Pri shodu lastnikov tiskarn v Pnrolinu so je poudarjalo, da imajo vsi časopisi navzlic štrajku mnogih stavcev in tiskarjev, dovolj novih stavcev, da Be ni treba bati daljnega razvijanja štrajka. * (Oropana galerija slik.) Neznani tatovi ulomili so v galerijo slik v Demestru v Beigiji in pokradli več dragocenih slik, mej njimi tudi jedno Rembrandtovo. Vrednost ukradenih slik se ceni na 500 000 frankov. * (Napadalec ruskega carjeviča,) ki je bil obsojen na dosmrtno ječo, umrl je, kakor so poroča iz Jokohame, v ječi za sušico. * (Z golažem zadušil se je) v Gradci te dni neki mož v gostiluici. Navzlic hitri pomoči ni bilo mogoče nesrečneža rešiti. Kos mesa zašel mu je v sapnik, kjer ga je bilo čutiti a odstraniti ga ni bilo mogoče. Ko je prišel rešilni oddelek ognjegasnega društva, ki posluje pri raznih nesrečah, bil je mož že mrtev. * (Turnir na biljardu.) Profesor biljarde -vanja G. Etscher priredil bode te dni v Gradci turnir na biljardu. Najboljemu igralcu da 700 na 1000 pointov .naprej". V slučaji stave hoče narediti 200 karambolov zapored. * (Hudi viharji.) Kakor z Angleškega, poroča Be tu s francoske severno obali o hudih viharjih, ki so divjali te dni in se je potopilo več maujih ladij. * (Ladja se potopila.) Mej hudim viharjem potopil se jo v pristanišči] v Port. Blairu v Indiji angleški parobrod „Entreprise". Od moštva utonilo jih je 77 oseb, samo G se jih je rešilo. * (Trojno nam rte nje v Sibirije.) Pretekli mesec našli ho blizu Vladivostoka v vzhodni Sibiriji umorjenega necega francoskega pomorskega častnika Roussella. Umor zvršili so trije kaznenci ki so brez dovoljenja zapustili svoje odkazano bivališče in napadli ter oropali častnika. Postavili so jih pred vojno sodišče ter obsodili na smrt in obesili še isti dan. Narodno-gospodarske stvari. Slovenske posojilnice. Po „Lctoj)i8ii slovenskih posojilnic", sestavil J. Lap a j no, izdala ,.Zveza slovenskih posojilnic". (Dalj o S svojimi dolžniki ravnajo milostno naše posojilnice. To jim do zdaj ni bilo v škodo, a utegnejo imeti sčasoma vender kaj zgube, če bodo pro-milostno ravnale. Morebiti imajo vse sloveuske posojilnice okrog 15 000 dolžnikov, pa 1. 1890 ni bilo čez 100 tožeb po vsem Slovenskem. Največ tožeb je bilo proti nedružuikom naperjenih pri posojilnici, ki skoro jedino Je nedružuikom posojuje. Do prodaje pa je prišlo po vsem Slovenskem komaj v 10 slučajih. Tu so je pa in bo bode še večkrat pripeti lo, da poroki za dolžnika plačajo, pa vender bo to le majhne svote, do 1. 1890 so v 32 slučajih poroki plačali. L"ta 1890 je imela Celjska posojilnica v po-Bojilih čez 1 a milijona, blizu toliko Mariborska, potem Ptujska. Čez 1/i nnliioua ima tudi Metliška posojilnica, o kateri biho že ]>oveduli, da vse podaljšanje posojila zmatra za vrneno iu ob jednem za novo posojilo. Radi tega ima tako visoka števila v dotiču h predalih. V resnici jo pa — na podlagi došlih odgovorov — Metliška posojilnica leta 1890 posodila samo 1295 (?) gld. *) in vrneno dubila 90.557 gtd. Nekatere posojilnice imajo tudi redno amortizacijo kapitala uvedeno, na priliko Celjska terja vsako leto 10% glavnice nazaj, Makolska Posojila so pri posojilnicah prav pogostoma in redno podaljšujejo. Tega podaljšanja na menicah ni treba izrecno poudarjali, to je na menico za-zspisovati jiodalšek. To se izvrši nekako molče. Obresti se morajo seveda tudi pri podaljševanji naprej plačati, in pri tej priliki pobirajo n- katere. poaojUnice nekaj odstotkov za upravno stroške, na primer oa* puiojila, drugo samo male izueske, ki so jednaki meničnemu kolku Kolikor smo mogli jioizvedeti, dajo kncib 20 slovenskih posojilnic posojila na menice, 18 na za-dolžnice, 15 na menice in zudolžnice, 12 posojilnic vknjižuje posojila. I z p os o; i la. Najbolje je za sleherno posojilnico, ako deluje s svojim denarjem, to je z lastnim zadružnim zakladom iu z deleži. Previdnejše mora postopati, ako posejuje hranilno uloge. Najtežjo stanje ima pa posojilnica, ki mora sama izjiosojevati si, da ustreže svojim družnikom, ki na posodo iščejo. Takih posojilnic ni veliko. Na Koroškem n. pr. ni nobene, kar nas posebno veseli, ker to kaže, tla stojo koroške posojilnice na svojih nogah. Dobile so menda pa od drugih slovenskih zavodov dovolj hranilnih ulog. Od drugih posojilnic, ki imajo izpnsojilu, za-pazimo 2 na meji Slovenstva; ti sto vzeli gotovo iz domoljubja na posodo, da rešita narodno čast s tem, da sta baš z izposojilnimi novci mogli začeti nekoliko obsežno delovanje. Pri izposojilih je le to neprijetno, ako se morajo od ujih višji odstotki plačevati, kakor od hrauiluih ulog. In to nam je od dveh posojilnic znano: 5% plačujejo hranilnim ulogam, ]>o 5'/a% pa od izposojil. Ker jemljejo od dolžnikov te 6°/0, delujejo toroj pri izposojeni svoti le z */■%• Ako bi bile izposojene svoto velike, ne bi mogla uspešuu delovati. I/, tega razvidimo, da je Še pri nas predrag denar in da nimamo Slovenci Be zavoda, iz katerega bi ga vsaj posojilnice dobivale po dosta nižjih odstotkih. *) To Jo inendu pisna pomota. (Daljo prih ) s= Anatberinova ustna vođa in zobni prašek s ohrani usta, krepča čeljustno meso ter odpravlja slabo sapo iz ust. Jedna Bteklonica ustne vode velja 40 kr.; jedna ikatlja sobnega pruska 20 kr.; 12 steklenic 4 gld.; 12 fikatelj samo 2 gld. (bi—140) Lekarna Piccoli, „prl angelju", v Ljubljani, Dunajska cesta. NaroČila se izvršujejo z obratno posto proti povzetju zneska. Družba sv. Cirila in Metoda. Letne doneske so poBlalo podružnice: Kainnogoriska-kropiriHka...... . 53 gld. Sv. Kaucijau »h Koroškem...... 46 „ Brdo.............. 10 „ Skofja loka........... 4 „ Poljanska dolina......... 165 „ Velike PireSico.......... 19 „ Apače na Koroškem........ 29 „ Kibnica............. 5 „ Konjice ............. 32 „ Št. Jur na Štajerskem ....... 12 , 1'. 11■ 11 in okolica.......... 30 n Podgrad............. 37 n Sv. Ivan pri Trstu......... 100 „ Gornjigrad............ 37 „ Vipava............. 14 „ Vuhred............. 7 „ Mokronog............ 110 10 25 50 20 50 kr. Krlko IMiberk in okolica......... Darovali so: Učitelji radovljiškega okraja pri k on terene ij i............. Ob godovanji J. Tomšiča na Vrhniki . . Pri novi masi F. Pavlina v Vipavi . . . Otmoska posojilnica........ Oosp. J. Gruden na Vihniki mesto venca za Fr. Kotnika......... Slovenski in hrvatski abiturijenti 1. 1891 V Velikih Laščah zbrani učitelji . • . . Gosp. S. K............ Elčka in Milčka Novakova v KonBtanjo-vici nabrali........... Neimenovau v Postojini....... Dijaška veselica v Velikih Laščah 18 32 19 6 20 15 10 174 3 1 6 5 16 3o 90 81 8 20 29 Dohod Vipavsko besede.......15 „ — „ Križančnni pri Mariboru....... 4 „ 21 „ Zakasneli pevci v Celji....... 6 „ 60 „ Ob slovesu g. učitelja Dimnika v Postojini 30 „ 30 „ G. A111 > i l i k j. Vrhovnik ob nastopu župnije f)0 „ — „ Odbor za slovesni vsprejem gosp. župnika Vrhovnika...........100 „ — „ Gosp. prof. S. K.......... 2 „ — „ Vesela družba v Kamuiku...... 6 „ 60 „ Tugomer v Mariboru........ 2 0 35 „ Podpora Ljubljanskega mesta..... 200 „ — „ Gosp. A. Flis na Vrhniki nabral ob slovesu prijatelja.......... 8„ — „ Vesela družba .pri Cenetu" v Ribnici. . 4 , 16 , Za prodane Vodnikove pesmi iz Gorice 7 „ 90 „ Ker Se IrldcNet podružnic ni poslalo letnih doneskov za tekoče leto, nujno prosimo, da se spominjajo glavne družbe, katera brez dohodkov ne more doseči preblagoga svojega namena. V Ljubljani, začetkom novembja 1801. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. Tomo Zupan, prvuini-stuik. Dr. J. Vo«njak, blagajnik. Ijoterljne srečke 11. novembra. V Brnu: 17, 37, 40, 83, 3. Tujci: 11. novembra. Pri Mali Al : Grois, VVesten, Ranzenhofer, Oresnik, Schubert, Brauner, Just a Dunaja. — GlUck iz Budimpešte. — Gruber iz Brna. — Kreiiier iz Bolcana. Pri Slona i Gettman, Zak, Berger, Weiss z Dunaja. — Pemriček iz Beljaka. — Groznik, Domicelj iz Zagorja. — Kosar z Dobrove. — Schollmavor s Snežnika. — Dem-scher iz Postoj ine. — Gianetti it Zadra. — Schilbach iz Gradca. Pri AvutrlJnUcMi eeanrjl: Aljančič iz Bistrice. Pri lmvaraltem dvoru: Omahen iz Iatre. Umrli so t 1 JulfIJanl: 11. novembra: Anton Zupan, hlapec, 53 let, Ulico na Grad flt. 12, jetika. — Ana Vesel, perica, 66 let, Krakovski nasip št. 4, pvaemie. 12. novembra: Štefan Lenček, posestnik, 53 let, Poljanska cesta št. 34, otrpnenje pluc. V deželni bolnici: 10. novembra: Marija Pfeifer, učiteljeva hči, 14 let, djraentoria. 11. novembra: Kaiol Benedikt, agentov sin, 16 dnij, oslabljenje. Meteorologično poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrimi v mm. 12. nov. | 7. zjutraj 2. popoi. 9. zvečer 7311 mm. 730 6mn. 732 4 a«. 3 2° C 14 2° C 12 4« C si. jzh. si. jzh. si. jzh. dež. obl. obl. 10 60h. dežja. 1 Srednja temperatura 9'9°, za 5'54 nad normalom. ZD-ia^aJelsa, borza dne* 13. novembra t. 1. (Izvirno celegrafično poročilo.) Papirnu renta.....gld Srebrna renta ..... Zlata renta ...... 6°/, marčna renta .... Akcije narodne bttnko Kreditne akcije..... London ....... Srebro ........ Napol......... C. kr. cekini...... Netniko marke..... 47, državne »ručke it I. 1854 Državne srečke iz I. IttBi Dunava reg. srečke . Budolfove srečke . . Akcije anglo-avstr. banhe včeraj — danes gld. 9080 — gM. 91 15 90 55 ■ 90-85 , H 8 46 108 60 „ 10185 101 »5 , 1004 -- ' n 1000 — i 27175 273-50 „ U7 95 * 118 05 9 36 ' ji 9 37 5 61 5 62 „ 57-90 f»8" — Uftfl gld. 134 gld, 25 kr 100 . 181 n • 100 . 60 . . 10) gld. 121 n • Kast. listi . 115 n 50 . 100 giu. 18f> » • 10 „ 1 ' . lao „ 147 . 50 „ 221 WWW Na prodaj ~mm sta po nizki ceni dva lepa, plemenska, za vožnjo izvrstna, po pet let stara vola in tudi nov voziček (kales). Kdor želi kupiti kaj, oglasi naj se pri £ Cesniku (964-2) v Knežaku pri Št. Petru. Večja tovarna išče samostojnega knjigovodjo veščega slovenskemu, nemškemu in italijanskemu jeziku. Ponudbe pod Šifro P. m. vsprejema uprav-nidtvo našega lista. (989—1) ttffvvf??f?f??y?Tv Ineem koncipijenta z večletno legalno prakso, zmožnega slovenskega in nemškega jezika, pod ugodnimi pogoji. Ustop 1. |it n livarju 1S02. (954—2) odvetnik na Ptnji. KAROL TILL Špitalske ulice 10. Ljubljana. Špitalske ulice 10. 1'IhoI papir in zHvltkl v kasetah in zavojih. Če-trtinkn ali osmerka z naglavnimi okraski ali napisi. Vlzlliilct> litografo^ane ali tiskane (najbolj moderna oblikaV Vsakovrstne potrebščine mm pl-nnrulee »II planina inliei podloge za pisanje, tintniki. podstavki za držala, obtežuiki, ravniki, sušilni zvitki, pečatila iz proževine, sušilni kartoni itd. itd. Trgovske knlU'*'. kopirne knjigo, be-I«'/.ul<-«', glavne knjige, ozke strazze, folijo knjige, kvart-knjige, kazala, upisne ali povzetne kujige, knjige beležnice, beležnice za perilo. Ljudski kolediarjl, pisni iu stenski koledarji, koledarji za beležke, koledarji z listki in za listnice, žepni in denarnični koledarji, patentovani stebrični koledarji, dijaški koledarji iu Bklndni koledarji v veliki izberi. (456 3j Zahvala. Za vsestranski izkazano presrcno sočutje povodom smrti svoje presrcno ljubljene soproge, oziroma matere, gospe Franje Lapajne roj. Šinkovec za lepe darovane vence in časteče spremstvo k poslednjemu počitku izrekamo najiskrenejso in najpresrčnejšo zabvalo. V Idriji, dnu u. novembra 1891 Valentin Lapajne, soprog. (900) Pavla in Davorinka, hčeri. M. NEUMANN prodaja \>*> goldinarjev goldinarjev moderne, ^0 centimetrov dolge Ealcete «o iiamc. iz črne adrije, z atlasovim podŠivom ■ in dobro podvlečene. ■ -952-6) OOOOO Štev. 21.466. (98b) Cesar Fran Josipove jubilejne ustanove za uloge. V 2. dan decembra meseca je oddati mestne cesa/ Fran Josipove jubilejne ustanove, namenjene mestnim revežem, ki ne dobivajo redne podpore iz mestnega ubož-nega zaklada. — Teh ustanov je dvanajst: dve po 25 gld. in deset po 20 gld. — Prošnje za njih podelitev je uložiti do dne 26. t. m. pri mestnem magistratu. V Ljubljani, 10. dno novembra 1S91. Župan: Grasselli 1. r. 96 Zahvala in priporočilo. Podpisaliec se najtopleje zahvaljujem časti-tiin svojim gostom za, dosed&pji obisk moje gostilne nu ISr<^'ii St. fl ter se ob jednem tudi priporočam aadaJjši naklonjenosti. Naznanjam slavnemu oboinstvu, da bodem odprl v sollo<4» ilii€k 14. I. lil. gostilno v svoji lastni hiši na voglu Špitalskih ulic. Skrbel bodem za najboljša vina in uknsosa j<*«lila ter dobro postrežbo. Za mnogobrojni obisk priporoča se najtopleje Izdajatelj in odgovorni urodaik: Josip No 11 i. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".