"t -M. •^ImrHti.MVT-
■ Ir i » ■
stppdlzione u> abbonamento postale — Puit»iu»
Leto XXIII., št 211
LjuUjna, tonk tL septembra 1943
Upravništvo: Liubliana. Huccinijeva ulica 5. Telefon št. 51-22. 31 J3 31-24
Inseratm oddelek: Ljubliana, Puccinijeva ulica 5 - Telefon št. 31-25. 31-26
Podiužmca Novo mesto: Ltubljanska cesta 42
Računi: za Ljubljansko pokrajino pn poštno-čekovnem zavodu št. 17.7-19, za ostale kraje •t; !ije Ser.izio Conti Con. Post. No 11-3118
Prezzo; cent. 99
Izhaja r a a k dan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno Lir 18.—, aa noMBStvo vključno s »Ponedeljskira Ju-tromc Lir 36.50.
Uredništvo : Puccinijeva nlica št. 5. — Telefon štev. 31-22, 31-23, 31-24.
Rokopisi se ne vračajo.
Erfolgreiehe Gegenangriffe im Osten
Daisrchgestcssene feindliche Kampfgruppen vernichtet — Vergeblishe tritische Angriffe auf deutsche Stellungen
bei Salerno
Aus dem Fiihrer-Hauptquartier, 20 Sept.
Da..- Oberkommando der Wehrmacht gibt
bak3irmt:
Gegen unsere Front vom Asovvschen Mc r bls uoriUich Smolensk fiihrte der Feind heft ge Angriffe, die von unseren Truppen zusammen mit starken Verban-den der Luftwaffe abgesclilagen oder auf-geiangcn \vurd n. Dabei gelang es mehrere durebges+ossene feindliche Kampfgruppen durch sofort eingesetzte Gegenangriffe /u verničhten.
Von der iibrigsn Ostfront wird nur leb-hafte ortlic>.e Kampftiitigkeit gemeldet.
Im Raume von Salerno griifen britisehe Krifte un sere Stellungen vergebiich an. VVeiter ostiich folgt dar Feind unseren Be-vvegungen nur zogeind. Vor der Kiiste vvurde ein feindliches Schnelboot durch Flak-feuer versenkt. Jagd. und Schnellkampf-
flugzeuge vernichteten 24 feindliche Flugzeuge.
Deutsche Truppen haben die Insel Sardi-nien befehlsgemass und vom Feinde un. gestort geraumt. Nur Truppen des Ver-raters Badoglio folgten in respektv oller Entfernung den Bevvegungen der elgenen Abteilungen. Erst gegen die allerletztcn Nachhuten vvagten sie vereinzelt das Feuer zu eroffnen.
Eine kleine Einiieit der Kriegsmarine besetzte vor einigen Tagen im entschloss?n Zupacken einen adriatisehen Kafen, stelite dorr ein grossere AnzahI von Kriegs_ und Handelssehiffen sicher und nahni 4.009 Soldaten des Badogliohseres mit dem Ober-<cfils;.aber und mehreren hoheren S.ibs. cfflzieren g-fangen. In der Zitadele der Stadt vvurden grosse VVaffen- und Muni-tionsbestande erbeutet.
Kaka §1 Američani
Ženeva, 19. sept. Kako ameriški gospodarski imperializem dela s tujimi narodi, kaže poročilo kanadskega obzornika »Ma-gazin-Digest«, v katerem je obrazložen način. kako so si Zedinjene države ustvarile v republiki črncev v Liberiji prvo oporišče v zapadni Afriki. Ko je bila po prvi svetovni vojni vlada predsednika Kinga do vrh glave zadolžena, je prejela leta 1926 od Harveya Firestonea 5 milijonov dolarjev posojila, toda v resnici je šlo v blagajne republike samo četrt milijona dolarjev, ostanek pa so zaplenili upniki. Za to posojilo pa je zahteval in tudi prejel Fire-stone hipoteko na celotno republiko, kar mu je omogočilo, da se je polastil tamkaj ogromnih posestev, ki bi jih po normalni poti ne mogel nikoli nakupiti. Tako je zgradil tudi svoje »Firestone Gummi Company«. Črnci so postali brezpravni in sužnji Američanov, vojaki zamorske republike so bili poslani v pragozdove, kjer so požgali naselbine domačih plemen in nad pogorelimi razvalinami ustvarili podjetja za Firestonea. Bivši lastniki teh naselbin morajo sedaj za neznatno odškodnino opravljati suženjske posle za ameriške milj arder je.
Atneriš!u načrt za prehrano
sveta gola sleparija
Ženeva, 20. sept. DNB. Kakor poroča londonski »Dailv Express«. so se ameriške obljube. da bodo vsa »osvobojena« področja bogato oskrbeli z živili, pokazala kot čimdalje bolj neizpolnjiva. Ameriški prehranjevalni urad je sporočil pomožnemu uraou za prehrano sveta, ki ga vodi Žid Lehman, da se morejo nakazati živila za »osvobojene« samo na račun prehrane prebivalstva in vojske v Zedi-njen;h državah ali pa preskrbe Anglije in Sovjetske zveze. Odbor sednrh ameriških in angleških generalov v Washingtonu je zato sklenil. da naj ne rešijo vprašanja prehrane »osvobojenih« civilni prehranjevalni uradi, temveč vojaške oblasti, to se pravi, da se imajo urediti s sredstvi iz mnogokrat zaplenjenih vojaških zaleg nasprotnika ali pa rekvizicij na navidezno osvobojen h področjih ali iz zaleg vojske Zedinjenih držav. »Dailv Express« pristavlja: Ostajamo pri geslu, da se bo- s prehrano dobila vojna, ki pa se pretvarja v drugo, da bo prehrana dosegla mir. in sicer za onega, ki bo izročil živila. Živila bo torej dobil samo tisti, ki bo sodeloval z vojsko Zedinjenih držav, pa tudi ta nakazila ne bodo zadostovala. Ves tako imenovani načrt za prehrano sveta se je vnovič pokazal kot slab sleparski manever, na katerega naj bi nasedli bedaki.
Roosevelt molei o zunanjepolitičnih problemih
Washington, 19. sept. Roosevelt je ob sestanku kongresa objavil svojo običajno poslanico, v kateri na kratko polaga račun o ameriškem sodelovanju v vojni. V posla
niči podčrtava resnost položaja in velike težave, na katere je naletela Amerika v Evropi in na Pacifiku. Previdno pa je zamolčal pereče zunanjepolitične probleme.
Hud f*<?raz ameriškega letalstva
Tokio, 20. sept. Neka avstralska radijska pc staja je priznala, da je ameriško letalstvo pri svojem napadu na Bugandi izgubilo 60 letal. četrtino vseh letal, ki so sooelovala pri napadu. Janonc' pogrešajo samo 5 letal Avstralska radijska postaja je na ta način potr-dila uradno japonsko poročilo, medtem ko so Američani te izgube enostavno zamolčali.
T°kio, 20. sept. Japonski lovci in protiletalske
baterije so v petek pri napadu šestih »Beuafighteriev« na otok Abo sestrelile pet sovražnih letal, šesto pa je bilo poškodovano. Japonski letalci so razen tega dosegli pri velikem napadu na Gilbertove otoke 22 zadetkov.
Tokio. 19. sept. Japonska protiletalska obramba je sestrelila nad Salamonskim otočjem v zadnjih treh dneh 130 severno-srneriških letal.
šanghaj, 20. sept. J&pcrski strmoglavci so potopili na Jangceju tri sovražne ladje, dve nadaljnji pa poškodovali, neko 1000-tonsko lacTo pa zažgali.
Tokio, 20. sept. Japonski glavni stan Javlja, da je japonska mornarica z mornariškim letalstvom uničila od začetka vojne z Anglijo in Ameriko v južnem Pacifiku okrog 7000 sovražnih letal.
Ameriške izgube na pacifiškem področju
predstavljajo narodov
tisoč mož. Samo na področju Pacfika so izgubili 250.000 mož.
Fuhrerjeve čestitke
tajskemu kralju
Berlin, 20. sept. Fiihrer je poslal tajskemu kralju ob njegovem današnjem rojstnem dnevu brzojavne čestitke.
čangkajškove pritožbe
Čungking, 20. sept. Maršal Čangkajšek se je ponovno' pritožil zaradi nezadostne podpore s strani AngFje in Amerike. Kitajska mora še nadalje nositi na Daljnem vzhodu najtežje breme vojne, kljub temu pa je London in \Ya-shington ne upoštevata v zadostni meri
Ameriška pohlepnost na Pacifiku
Washington, 20. sept. Neki demokratski senator se je zavzemal za to, da bi Amerika obdržala vsa svoja dosedanja in bodoča oporišča na Pacifiku. Tudi letalska in pomorska oporišča v Avstraliji bi morala biti po vojni na razpolago Ameriki.
Rooseveltova propaganda za volilno borbo
New York, 20. sept. O poslanici Roose. velta kongresu je izjavil vodilni član kongresa, da ta poslanica ni nič drugega kakor propaganda za volilno borbo prihodnjega leta
Borba za osvoboditev Indije
Bangkok, 20. sept. Vodja indijskih nacionalistov Bose je v nekem svojem govoru dejal: »Upam, da bom kmalu zopet stopil na indijsko materinsko ozemlje in od tam vodil nadaljnjo borbo za osvoboditev Indije. Indija se bo borila, dokler ne bo zadnji Anglež izginil z indijskega ozem. lja«.
Protiangleške demonstracije v Indiji
New Delhi, 20. sept. V raznih pokrajinah Indije je prišlo do velikih protianglešk h demonstracij, pri katerih so zahtevali izpustitev zaprtih čanov kongresa.
Protiarabska politika Angležev
Berlin, 19. sept. V Kairu izhajajoči Ust »Times« piše o arabskem pokretu za združitev vseh arabskih plemen in pravi med drugim: »če bd Angleži priznavali pravico samoodločbe narodov, potem bi morala na Bližnjem vzhodu že davno obstojati velika Arabija, ki bi jo tvorile Palestina. Transjordanija Sirija in Libanon. Temu nasproti pa Angleži še zmerom vztrajajo v svoji tradicionalni prof arabski politiki.«
Bolgarska zunanja politika ostane nespremenjena
Sofija, 19. sept. Predsednik nove bolgarske vlade Božilov je imel po radiu govor, v katerem je obrazložil program vlade. — Nova vlada bo nadaljevala dosedanjo zunanjo politiko. Odkritosrčno želi poglobiti sodelovanje z Nemčijo in njenimi zavezniki. prav tako pa njegova vlada iskreno stremi za tem, da ohrani že obstoječe prijateljske odnošaje z vsemi nevtralnimi državami.
Sofija, 20. sept. Novi bolgarski notranji minister Hristov je izjavil na nekem zborovanju: Zmaga bo na strani Osi. Bolgarski 'ist »Duma« piše, da bo nova bolgarska vlada nadaljevala dosedanjo zunanjo politiko, navdahnjeno z odkritosrčno voljo po sodelovanju z Nemčijo in drugimi zavezniki. Prizadevala si bo tudi poglobiti prijateljske odnose z nevtralnim! r*-'i-vami, zlasti s sosedno Turčijo.
Velik uspeh berlinskega Filharmoničnega društva v Bordeauxu
Pariz, 19. sept. Berlinsko filharmonično društvo pod vodstvom Hansa Knappertsbuscha je nedavno nastopilo v prenapolnjenem gledališču v Bordeauxu, kjer ga je občinstvo sprejelo z burnim odobravanjem. Po končanem sporedu, ki je obsegal dela Handla, Richarda Straussa in Brahmsa, so morali nemški godbeniki na izrecno željo poslušalcev dodati še več komadov in so med drugim mojstrsko izvedli tudi ovor-turo Pevcev mojstrov.
Uspešni protinapadi na vzhodu
Prodori sovražnikovih bojnih skupin uničeni — Brezuspešni angleški napadi na nemške postojanke pri Salernu
Iz Fiihrerjevega glavnega stana, 20. septembra. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
Proti naši fronti od Azovskega morja do severno od Smolensku je sovražnik izvedel silne napade, ki so jih naše čete skupno z naočnimi oddelki letalstva odbile ali prestregle. Pri tem se je posrečilo s takoj uvedenimi protinapadi uničiti več so. vražnih bojnih skupin, ki so se prebile.
Z ostale vzhcdne fronte poročajo samo o živahnem krajevnem bojnem delovanja.
Na področju pri Salernu so angleške čete zaman napadale naše postojanke. Dalje proti vzhodu sledi sovražnik le okleva-je našim pokretom. Pred obalo je protiletalsko topništvo potopilo sovražni brzi čoln. Lovska in brza vojna letala so uničila 24 sovražnih letal.
Nemške čete so izpraznile ofok Sardinijo po izdanem povelju in nemoteno od sovražni Samo čete izdajalca Badoglija so v spoštljivi oddaljenosti sledile pokretom lastnih oddelkov, šele prdSi prav zad-nj?m za ščitnicam so si upali posamič otvo-rlti ogenj.
Majhna enota vojne mornarice je pred nekaj dnevi z odločnim udarom zasedla neko luko ob Jadranu in zajela tani večje število vojnih in trgovskih ladij ter ujela 4000 vojakov BadoglJjeve armade z vrhovnim poveljnikom in več višjimi štabnimi častniki. V meSčni trdnjavi je bilo zaplenjenih mnogo zalog orožja in streliva.
Ponesrečen anglosaški načrt
Berlin, 20. sept. Na področju pri Salernu je prišel sovražnik kljub najtežjim borbam ob pričakovani operativni uspeh. Z združitvijo nemških čet iz Kalabrije in Apulije z onimi, ki se bore pr Salemu, je propadel načrt, ki so ga skovali Angleži skupno z izdajalskim Badoglijem. V Kalabriji in Apuliji so nemške čete pred svojim odhodom sistematsko poru-š"le vse vojaške naprave. Izgube sovražnika so brezprimerno večje kakor pa izgube nemških čet.
Madrid, 20. sept. Zadnji vojaški dogodki v Italiji se tolmačijo v španski javnosti kot blesteča izpopoln tev političnega poraza, ki ga Je prizadel Fiihrer anglosaškim silam. List »In-foTmaciones« piše- Tudi cb upoštevanju vseh činiteljev bi si pač :;ihče ne b;l upa! prerokovati poraza zadveznikov na področju pri Salemu. Zadnje ure so bile izredno trde. Nemške čete, ki stoje na višku vojaške sposobnosti ;n ki jih preveva brezprimeren borbeni duh. so zaveznike prisilile k umiku. Zaključek te akcije je naravnost osme.:il tako zvano drugo fronto. Bitka pri Salemu in Neaplju se bliža svojemu koncu in zaveznvke čete so tu prvič naletele na nemške vojake in njihovo polno bojno moč. List »Pueblo« ugotavlja: Reakcija nemških čet v Italiji je dokaz za to. aa ima nemška oborožena sila še vedno isto prožnost in bojno silo, s kakršno je razpolagala pr po hodu na Poljsko in Norveško.
Nauk Saknta
Berlin. 19. sept. Nek' turški list piše o ogromnih izgubah, ki so jih utrpeli Angleži in Američani pri svojem izkrpauju v južni Italiji, če je žc izkrcanje na kraju, ki ni bil utrjen, tako nadaljuje isti vir, zahtevalo tako visoke izgube, kakšne bi bile potem šele izgube, če bi se Angleži in Američani poskušali izkrcati na področjih ki jih imajo Nemci utrjene.
Stockholm, 20. sept. V Londonu je opažati znatno vznemirjenje zaradi položaja pri Salernu, peroča londcnski dopisnik švedskega lista »Nya DagFgd Alehanda«. Nemški napadi naraščajo po sili in ogorčenosti. Borbe se po svoji srditosti in po svo. jem obsegu ne morejo niti primerjati z borbami na Siciliji in v Tumisu. Vedno znova se sprašujejo anglo-ameriški vojaki: Kaj je vendar s premirjem? Vojaški krogi v Londonu svare tudi pred upanjem na nova anglo-ameriška izkrcanja ki se brez brodovja in letalstva re dajo izvesti. Nade, ki jih je izzvala kapitulacija Badoglia za nagel razve j dogodkov, so uničene po trdnem in ogorčenem odporu Nemcev.
Poškodovane vojne ladje v Gibraltarju
Lizbona. 20. sept. V Gibraltar so včeraj zopet prispele s Sredozemskega morja tri hudo poškodovane angleške vojne ladje. V gbral-tarski luki jc že poprej čakalo 12 vojnih ladij in ena velika tankovska ladja, da jih potegnejo v popravljalnice
Angleži priznavajo barbarstvo letalsk h napadov
Berlin, 20. sept. V pregledu o terorističnih napadih na Hamburg priznava uradna angleška obveščevalna agencija povsem odkrito da ?o bila največja razdejanja po-vzrečena v stanovanjskih okrajih Hamburga. Uradno sc priznava, da so bombe v Hamburgu uničile cele stanovanjske bloke. še pred nedavn'm so skušali v istih uradnih kregih prip:vedovati svetu, da so angleški letalski rapadi usmerjeni samo na vojaške cilje, še pred tremi dnevi je zatrjeval ameriški predsednik širokoustno, da angleški in ameriški letalci niso nikoli bombardirali bivaTšč civilnega prebivalstva v Nemčiji in ostalih evropskih državah. V svojem poročilu o terorističnih na-pad'h na Hamburg ugotavlja sedaj uradna angleška porcčevalsl-a agencija nedvoumno, da so v Angliji z zadovoljstvom slišali o namernem in zavestnem bombardiranju stanovanjskih predelov v nemških mestih. To dejstvo je treba pribiti posebej.
Žrtve anglosaških bombardiranj v Franciji
Pariz, 20. sept. število tmrtnih žrtev v zapadnem franooskem mestu Nantesu, ki
so ga nedavno bombardirali Anglosasi. se je dvignilo na 700. Včeraj so 300 žrtev pokopali.
Vichy. 20. sept. Maršal Petain je izjavil glede angleške-ameriških terorističnih napadov na francoska mesta na zborovanju francoskih županov: Namen teh napadov je, da bi nas prisilili k popuščanju. Ne smemo sc dati ustrahovati. marveč moramo nadaljevati odpor.
Slabo ravnanje Aagležev s kanadskimi vojaki
Ottava, 20. sept. Kanadski ministrsk' predsednik Mackcnzie King se je v kanadskem parlamentu pritoževal nad slabim postopanjem Angležev s kanadskimi vojaki. Kanadska armada je imela največje izgube, kljub temu pa je angleška vojna poroč la nit; nc omenjajo. Kanaaska vlada prejema tako malo obvestil o vojnih dogodkih, da ji ne preostaja nič drugega. kakor da iz easop sja izve, kje se uporabljajo kanadske čete.
Španska sodba o anglosaških načrtih
Barcelona, 20. sept. Proti angleško-ame-riškemu priznanju sovjetskih zahtev v Evropi nastepa ugledni španski list »La Prenza« z naslednjimi besedami: Anglija in njeni pomagači v Ameriki so spravili v tek drugo svetovno vojno, da bi Evropo spremenili v ognjišče boljševiških nemirov. London in Washington se ne borita za osvoboditev Evrope, marveč za to, da bi bili njeni narodi izročeni sovjetski požrešnosti.
Angleško spoznanje
Buenos Aires, 20. sept. Bivši angleški vojni minister Žid Hoare Belisha priznava v listu »Rasson«, da je Nemčija v Italiji nastopila naglo in učinkovito. Nemški načrti so bili bliskovito preusmerjeni. Hitlerju je uspelo, da je dogodke v Italiji naglo izkoristil v svoj prid.
General, major Raapke fašističnim odšMkem
V	soboto 18. septembra je sprejel nemški poveljnik generalni major Raapke poročilo fa-stičnega generala Miccihorellija, ki je s tem svoje čete podredi! nemš&emu poveljstvu.
V	govoru, prežetim z močnim vojaškim duhom, je poudaril generalni major Raapke brezpogojno gotovost nemške zmage, ki je zagotovljena z nezmanjšano udarnostjo nem-ke vojske.
Sadov te zmage in bodočega miru morejo biti deležni vsi narodi v Evropi, kolikor so voljni, da po svojih možnostih sodelujejo v boju Nemčije za svobodo Evrope ali pa ga podpirajo.
O nalogah nemških in italijanskih čet g^ede na slovensko prebivalstvo je general jasno poudaril, da je skupna naloga, napraviti najprej na tem področju mir in rea ter s pristojnim slovenskim narodom živeti in v-1a<lat; v najboljšem soglasju.
Duce pri Fiihrerjts
Berlin, 20. septembra Iz Fiihrerjevega. glavnega stana poročajo: Du<v jc takoj po sv^ji osvoboditvi bil na večdnevnem obisku pri Fukrerju v njegovem glavnem stanu.
General Nedič pri Fiihrerju
Fiihrerjev glavni stan, 20. sopt. Fiihrer _»c sprejel v svojem glavnem stanu srbskega ministrskega p-edsecinika generala Milana Nediča. Pred tem je imel nemški zunanji minister Ribbentrop s srbekim ministrskim predsednikom daljši razgnvor o bodičem razvoju v Srbiji.
Dnevno povelje M.IId
Rim, 19. sept. Poveljnik fašistične Milice, general Renato Ricci, je izdal pripadnikom fašistične milice dnevno povelje, v katerem pravi:
»Strnite svoje vrste v železni disciplini. Naloga Črnih srajc je, da zopet obnove čast in slavo Italije pred svetom in pred godovi no !«
Contrattacchi di successo all'Esf
Vani attascfci britannici alle posizioni tedesehe presso
Salerno
Dal Quartier generale del Fiihrer 20 settembre. II Comando Supremo delle Forze A rmate comunica:
Contro il nostro fronte dal Mar d'Azov fšiio nI nord di Smolensk il neinico porta-va forti af.acchi che venrvano respinti o trattenuti dalle nostre truppe in unione a forti contingentj della Luftwa ffe. Alle no. stre truppe rinscfva di distmggere me-diante tempestivi contrattacchi alcuni gruppi nemici p^netrati nelle nostre linee.
Dalle rimanenti parfi del fronte si an-nunzia solamente vivace attivit-j operati-va loonle.
Nel settore di Salerno forze hritanniche attaccavano invano le nostre posizionf. Piu ad oriente il nemico segue indeciso i nostri movimenti. Davanti alla costa un HUas nemico veniva affondato dalla contro-aerea. Velivoli dn caccia e rapidi distruge-vano 24 aerei nemici.
Truppe tedesehe hanno evacuato indi-sturbate dal nemico 1'isola d i Sardegna se. comlo j piani prestabilit». Solamente le truppe del traditore Badoglio seguivano a rispettabšle distanza i movimenti dei singoli reparti. Appena contro le ukime rvtro-guardie osavano singolarmente aprire il fuoco.
Una piccola unita della Marina da Guer-ra occupava alcuni giorni fa con un ''eci-so colpo di mano un porto adriatico e cat-turava una grande quantita di navi da guerm e conimerciali, facevano prigionieri 4000 sos da t i dell'Eser«4o di Badoglio col Comandaute in Capo e molti alii uffi-ciali dello Stato Maggiore. Nella cittadel-la della citta veniva fntto bntt;nn »li srrrvi-de guanfta di armi e muni/.»<»•""'
GSobok vtfs Mussolinijeve poslanice v Italiji
Rim, 20. sept. s. Jtalija.nski listi obširno in pod vel kimi naslovi poročajo o včerajšnjem Mussolinijcvem govoru. V mestih in na deželi so se zbirale pred zvočniki množice ljudstva, ki so pazljivo poslušale Ducejeve besede. Ko se je Duce prvič zopet obrnil s svojim pozivom na narod, si je oddahnila vsa Italija. Po mestih so priredili zborovanja, na katerih so izražali zvestobo Duceju
Buenos Aires. 20. sept Vs listi pnna;ajc na prvih straneh poročila o Duccjevem aovoru. Pri tem nc poudarjajo samo hvaležnosti italijanskega naroda Fiihrcrju. marvtč tudi prisego zvestobe fašistične ItaMje Nemč'ii n Japonski.
Bodočo ptfbegnii
k Anglosasom
London, 20 sept. Po vesti angleškega glavnega stana iz Kaira je maršal Bado. glio kot vrhovni glavar italijanske kapitu-lac'jsike vlade nekje za pngrleško-amerški-mi črtami.
Nov dokaz Badoglijevega izdajstv
London, 20. sspt. Nov dokaz za izdajstvo Badogiieve klike da;'e angleško poročilo, po katerem sta. ca dva ameriška oficirja taikoj po sk"erit*/i premirja mudila en dan in eno i-oč v Rimu, kjer sta imela razgovore z jezikoslovce'
Badoglijem. Badoglio je pri tej priliki podčrtal "željo po popolnem sodelovanju Italije s sovražniki Italje. Pozabljajoč prisego, kateri je posvetil 55 iet svojega vojaškega službovanja, je Badoglio naglasil, da je njegova edina žolja, da bi ŠU Anglija in Italija skupno. Ob odhodu omenjenih amerišidh oficirjev je ponovil zagotovila svojega prijateljstva do Anglije in dejal, da k-.maj čaka na ugoTri trenutek, da hi !ahko Angležem podal roke.
Hrvatska sodba o BadogUfeveni izdajstvu
Zagreb. 20. sept. Hrvatsk: propagandni minister Kovačevič je imel po radiju govor o izdajstvu Badoglijevega režima. V svnj'h izvajanjih se je bavil predvsem s postopanjem Badoglijevih generalov na Hrvatskem, v Dalmaciji in Primorju. Minister Kovaeevič je med drugim ugotovil, da so italijanski generali že dolgo prej skrivaj sodelovali s partizani in Mihajlovičev:mi četniki ter rovarili preti neodvisnosti Hrvatske. Pri vkorakanju nemških in ustaških čet v Zader so našli v tamošnjem poveljništvu italijanskega armadnega zbora velikansko število pripravljenih letakov, v katerih pozivajo ita'ijanski generali partizane in mihajlovičevce k skupni borb: proti Nemcem in ustaški vojski. Enako dvolične igro so igrali italijanski generali tud: v Sloveniji, kjer so patrizanom omogočali, da so se umakmli iz Hrvatske v Slovenijo, kadar so jih na Hrvatskem prijeli v klešče, in obratno Tako postopanje. je dejal nvnister Kovačevič. mora slehernemu Hrvatu odpreti oči. Ob koncu je pozval vse hrvatske partizane, naj se vrnejo iz gozdov in pridružijo hrvatski ustaški vojski, da končno obračuna z vekovnim sovražnikom hrvatskega naroda
V azijskih vodah zanlenfene itallianske Sadfr
Tokio, 20. sept. DNB. Kakor je razvidno iz poročila japonskega glavnega stana, so zaplenile 'anonske vojaške oblasti v raznih vzhodnoazijskih lukah skupno 19 itakiianskih ladij. Gre za 12 nrevoznih ladij s skunno 46.000 tonami in zi T manjsh vojnih ladij. Znam' italijanski parn k »Conte Verdi« in en iskalec min so posadke potopile na Jangceju. vendar pa bodo te dve ladji že v kratkem dvignili. Dela so se žc pričela Razoroženih je bilo tuo" okrog 500 mož italijanske mornarice pehote, ki je bifa nameščena v Sanghaju. T:encinu in v dru-g:h kitirisk:h lukah.
Mednarodna filmska
razstava v Lizboni
Lizbona, 20. sept. DNB. Preteklo sredo so v Estorilu pri Lizboni otvorili mednarodno filmsko razstavo. K otvoritvi je pri. šel tudi državni predsednik dr. Carmona. Na razstavi je nemška filmska industrija odlično zastopana
Finska jezikoslovna akademija
Helsinki. 20. sept Na Finskem je bil ustanovljen poseben sklad za ureditev jez'kovne m leposlovne akademije. Za člane te akcije je bilo imenovanih dvanajst finskih pisateljev in



»JUTRO« št. 211

- ToreE, 2T.IX.T945
Kronika
Ob grehu Ivana Starmana
Včeraj popoldne je množica prijateljev :n znancev spremila g. Franca Starmana, učitelja, zaslužnega glasbenika in humanitarnega delavca, na njegovi poslednji poti iz kapelice sv. Frančiška na Žalah na pokopališče k Sv. Kržu.
S Franom Starmanom so vr*te naših uč te-ljev in kulturnih delavcev izgubile moža. kakršni so nekoč dajali pomen in veljavo našim starim generacijam m kakršnih je dandanes zmerem manj med nami. Bil je veder, vesel, prostodušen pa skoz in skoz značajen človek, ki mu dobre volje in nravi niso mogle streti niti največje nesreče, kakršne so lahko prinašali razburkam časi med dvema velikima vojnama. Bil jc s Krasa doma, a ko je kot mlad fant prišel v ljubljanske šole, je zdoma prinesel pesem s seboj Imel je lep. bogat tenor, da je pevovodja na učiteljišču kmalu postal pozoren nanj. Že kot učiteljiščnik je postal član frančiškanskega cerkvenega zbora Medtem ko se je z vnemo pripravljal na poki c. k' si ga je b;l izbral za življenje, je zmerom naše! dovolj časa. da se je posvetil tudi šolanju svojega glasu in vobče g'asbcnemu študiju. Obvladal je več instrumentov in povsod, kjer jc služboval. «e je uveljavil tudi kot izboren, priljubljen orgamst.
Dolga leta jc služboval na šoli v H ruševju pri Postojni. Ves čas je bil tudi vnet član učiteljskega pevskega zbora v Trstu, ki ga je vodil Srečko Kumar. Bil je to eden najboljših slovenskih zborov svojega časa in je zmagovito penesil lepoto slovenske pesmi tudi po glasbeno razvajenih mestih Italije. Starman je bil v njem prvi tenorist in jc bil po svojih pevskih sposobnostih in glasbeni naobraženosti eden njega glavnih stebrov. Pozneje se jc preselil v našo ožjo domovino in je bil vrsto let učitelj na osnovni šoli v Polhovem gradcu. Tam pa' si jc nakopal bolezen, ki mu je za stalno izpodkepala zdravje. Zaprosil je za premestitev. nakar je b;l imenovan za referenta k_ organizaciji podmladka Rdečega križa v Ljubljani. Tcda niti bolezen ni mogla načeti njegovega vedrega, veselega, pesmi zapisanega temperamenta. Pozneje 'je bil imenovan na osnovno šolo na Viču, a do kraja je ostal, kakršen je bil: zmerom delaven, vesel, neugnan.
Franu Starmanu ohranimo časten spomin,
gospe vdovi in rodbini pa naše iskreno sožalje! *
*	Visoko odlikovanje policijskega generala. Gcnsrairi polkovnik nemške policije Kurt D a1 u e g e jo prejel viteški križec vojnega zaslužnega križca z meči. Visoki policijski funkcionar je še mlad. rodil se je 1. 1897 v Zgornji šleziji. V prvi svetovni vojni se je boril kot prostovoljec nc, zapadni in vzhoc-ni fronti in je bil hudo ra-n*er.. Po vojni se je pridruži! Adolfu Hitlerju in jc vodil oddelke SA v Berlinu Ko je nastopil rovi režim, je Ml poklican " notranje ministrstvo in je oiganisiral deželno policijo. Po Heydrichovi smrti je bil postavljen za r.adome:fcr-ega državnega protektorja na češke-Mora »"kem, kjer ga je nedavno nadomestil novi protektor dr. Frick. Z-1- generalnega polkovnika policije je bil Daiuege povišan lani v aprilu.
*	Na vzhodni fronti Je padel 21. avgusta polkovnik Friderik Frieamann, poveljnik polka planinskih lovcev. Za odločno nastopanje pri raznih prodorih je bil že svojčas odlikovan z viteškim križcem železnega križa.
*	Med najbolj razdejanimi italijanskimi mesti, ki so jih uničevali anglosaški letalci, je "staro pristaniško mesto papežev Civitavecchia, kjer so šele zadnji čas pogasili tleče požare. Ob poslednjem letalskem napadu, ki je bil izvršen tik pred Badoglievo kapitulacijo, so močni oddelki štirimotornikov pri belem dnevu napadli središče mesta in stanovanjske dele. Uničene so bile poleg drugega cerkve, dragocene zgodovinske palače in starinska kaznilnica, ki jo je bil dal zgraditi papež Pij IX. Po odletu sovražnih letal je ostal kup razvalin, med katerim je valoval ogromen požar, ki so ga opazovali tudi iz Rima. Ogenj je zdaj zatrt, toda starega paneeke^a mesta ni več.
*	Davčne olajšave za žrtve letalskih napadov. Nemški državni finančni minister je izdal posebno odredbo, po kateri se morajo svojci žrtev letalskih napadov obravnavati v pogledu davkov enako kakor svojci padlih vojakov. Zakonski drug je po padlem svojcu deležen davčne olajšave v vsem letu smrti. Starši padlih otrok imajo po njih pravico do posebnih ugodnosti v letu smrti in še naslednje leto, nadalje pa do njihove polnoletnosti. Vdova po padlem možu dobiva za svoje otroke posebno pripemoč od tistega meseca, ko je mož p3drl kot žrtev letalskega napada. Svojci žrtev letalskih napadov ne plačajo nobenega zapuščinskega davka, že vplačane vsote se jim vrnejo.
*	Kacioniranje zdravil na Bolgarskem. Bolgarske lekarne in drogerije so prišle pod neposredno nadzorstvo ministrstva za zdravstvo. Namen te odredbe je redna razdelitev zdravil po potrebah prebivalstva in vojske.
*	Vpisovanje v Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti v NOvem mestu se vrši dnevno. Javni nameščenci plačajo polovič-
no šolnino. Sprejemajo se tudi prijave samo za stenografijo ali strojepisje. Začetek pouka 20. septembra.
IZ LJUBLJANE
Predaja oblačilnih predme* tcv in racl&nlranega blaga
Vabijo se združenja (Združenje trgovcev, Združenje industrijcev in obrtnikov), da opozorijo svoje člane, da se sukna, oblačilnih predmetov, pletenin, obutve in sploh vsakršnega racioniranega predmeta ne sme prodajati nobeni osebi brez vsake izjeme, razen tistim, ki imajo oblačilno nakaznico in le proti odvzemu predpisanih oarezkov Kakor predpisi, ki urejajo porazdelitev oblačilnih predmetov, ostanejo neizpremenjene v veljavi tudi vse naredbe sploh, ki urejajo proizvodnjo, prodajo in potrošnjo kontroliranih predmetov. Istočasno se združenja obveščajo, aa sc pripravlja objava naredbe, po kateri bo veljavnost oblačilnih nakazn:c podaljšana do 30 junija 1944.
Pokrajinski svet korporacij
ŽivMe nakaznice za oktober
V torek 21. septembra bodo raznašalci mestnega preskrbovalnega urada začeli dostavljati živilske nakaznice za mesec oktober strankam kar po hišah in stanovanjih.
S posebnim poudarkom spet opozarjamo preb;valstvo, da je upravičen za dobivanje živilskih nakazn*c samo oni, k» se dejansko res nahaja v Ljubljani. Tudi začasno odsotni nimajo pravice do živilske nakaznice ter jo bcdio dobili v uradu mestnega preskrbovalnega urada v I. nadstropju palače Bata, čim se vrnejo v Ljubljano. še posebej pa epominjamo stranke, da so d nižinski glavarji ali člani družine, ki bodo prevzeli živilske nakazraice in potrdili nj'h prejem, popolnoma odgovorni, da so člani, za katere so prevzeli živilske nakaznice, dejansko v Ljubljani.
Obenem pa opozarjamo občinstvo na težke posledice, ki bodo zadele vsakogar, kdor bi prevzel živilsko nakaznico za osebo, ki ni v Ljubljani. Za osebe, ki se ne nahajajo v Ljubljani, mora družinski glavar ali oni član družine, ki prevzema živil, ske nakaznice, nakaanico odsotne osebe vrniti dostavljalcu in to vpisati v zadevno rubriko seznama. Da je treba vsako vrnjeno nakaznico posebej vpisati, na to še posebno opozarjamo občinstvo, naj pri vračanju kart natanko pazi, ker bo vsak odgovoren za toliko kart, za kolikor je potrdil prejem, če bi stranka živilsko nakaznico vrnila, a bi tega ne vpisala niti sama niti raznašalec. je pač odgovorna za toliko nakaznic kot jih je v seznamu vp'sanih.
Raznašalci so dobili nalog, naj izročajo živilske nakaznice samo članom družine, me pa tudi drugim tujim osebam* Zato vabimo občinstvo, naj bo po 21. septembru vedno vsaj en član družine doma, dokler družina ne prevzame nakaznic.
Samci, ki niso člani družin ter imajo svoja samostojna stanovanja, naj napišejo na vrata stanovanj: kje so v službi ali kje jih^jc mogoče zanesljivo najti. Ce tudi tam ne bodo dosegljivi, bedo raznašalci živilske nakaznice vrnili uradu, kjer j'h bodo lahko dobili upravičenci sami.
Za informacijo sporočamo, da bodo živilske nakazrice dostavljene tako, da pridejo najprej na vrsto ulice z začetno črko
A in tako "dalje po abecednem redu. *
u— Vreme je še nadalje suho in sončno,
vendar jesen bolj in bolj na gosto razgrinja sive pajčolane. V prepričanju, da bodo poslej pač le še redke nedelje ustrezne s soncem in zadostno toploto, so kopalci in sprehajalci pridno izkoristili preteklo nedeljo. Vsa kopališča so bila dobro obiskana, zlasti na Iliirji se je popoldne zbralo mnogo kopalcev, mladih in starejših. Sonce je toplo prigrevalo, saj je bila najvišja dnevna temperatura v senci 28.4 stop. C. Pozno popoldne so se kopičili na nebu oblaki in obetala se je sprememba vremena, vendar je. davi spet za-grinjala mesto in okolico gosta megla, i» katere se je izluščil sončen in prijazen dan. Danes goduje Matej, jutri Mavricij, 29. t. m. pa bo godoval Mihal, ki je v vremenskem pogledu našemu kmetu posebno pomemben. O današnjem godovnja-ku pravijo naši kmetje: Ce je Matevž ve-dren. bo prijetna jesen. In drugi rek: Na sv. Matevža vreme ugodno, tako bo ostalo štiri tedne prihodno. Jutršnji godovnjak pa je našemu kmetu že napovedovalec zime. Saj pravijo o njem: Mavricija dan če sonoe sije, pozimi huda sapa brije. Druga inačica pa se glasi: Mavricija dan jasno nebo, vetrovi pozimi hudo brijo.
u— Promocija. Na pravni fakulteti ljubljanske univerze je bil promoviran za doktorja prava gospod Bradaška Peter iz Ljubljane, čestitamo!
u— Nov grob. Za vedno je zapustila svojce posestnica ga. Frančiška Marinči-čeva. Za njo žalujejo hčerka, štirje sinovi in drugo sorodstvo. K večnemu počitku bodo blago pekojnico spremili v torek ob pol 15. iz kapele sv. Jožefa na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Naj v miru počiva! Užaloščenim svojcem izrekamo naše iskreno sožalje!
u— Pomanjkljiva hišna zaklonišča. Hišna zaklonišča pregledujejo v Ljubljani tehnični organi mestnega poglavarstva. Pri tem so z zadovoljnostjo ugotovili, da je veliko število hišnih posestnikov že uredilo primerna zaklonišča za stanovalce. Poleg tega so pa opazili zlasti dve pomanjkljivosti: nezadostno ali neprimerno so urejeini zasilni izhod', ki so poleg zadostne trdnosti zaklonišča najvažnejši del zavarovanja. Vsako zaklonišče mora razen vhoda imeti vsaj še en zasilen izhod, ki naj bo čim bolj oddaljen cd vhoda. Zasilni izhod mora biti tako pripravljen, rta je mogoč izhod iz zaklonišča, če bi bil glaven dohod zasut. Zelo so se obnesli zasilni prehedi med kletnim prostorom sosednjih hiš v strnjenem sistemu, posebno pa tam, kjer primernega zasilnega izhoda ni mogoče napraviti. Taki prehedi maj bodo tako zgrajeni, da se prebije zid med obema kletnima prostoroma ter na eni stran? napravi z uporabo apnene (ne cementne) malte previzorna medsteca, debela 6.5 do 12 cm. V tej steni naj se vstavi primerno število opek kar suho, t. j. brez malte, da ta opeka služi ket začetek za moreb'tni proboj stene v vili. Te opeke naj bodo posebno označene. Nadalje je bilo tudi ugotovljeno, da je po zakloniščih premalo ali pa sploh nič orodja, pri tem opozarjamo, da orodje za gašenje ni isto kot oredje v zaklonišču, ki je namenjeno za to, da si prebivalci hiše sami pomagajo, če bi b:i vhod ali izhod deloma zasut. Vsa podrobna navodila dobe hišni posestniki in hišni starešine protiletalske zaščite pri tehničnih pregledovalcih ali tehničnem oddelku mestnega poglavarstva. Spet pa opozarjamo, da je gradnja zaklon'šč absolutno obvezna za vse, ki so dobili tak poziv, nujno pa je priporočeno tudi za druge zgradbe v mestu Ljubljani. Nadalje še opominjamo, da v primeru dejanskega zračnega napada ali pa tudi le v pr'meru alarma ne bo dovoljeno zadrževanje pod milim nebom, po vrtovih, parkih itd., je pa tu-li zalo revarno, ker je pod lnir.n nebom zaradi zračnega priteka, drobcev in izstrelkov nevarnost za življenje in zdravje veliko večja kot cd samega za detka.
u— Krastavost kumar je glivična bolezen, ki povzroča jeseni na kumarah nepravilne poglobljene rjave pege. Posebno razsaja, kadar je jesen vlažna, vendar je treba nanjo tudi letos opozoriti. Ob vlažnem vremenu pokrije pege gost zeleno-črn puh iz glivinih trosonoscev s trosi, često se na pegah pokaže kapljica lepljive tekočine. Mlade plodovo bolezen docela ugonobi, bolj dorasli plodovi pa so krastavi, se zgrbančijo in postanejo raa-lovredni. Ker gliva povzročiteljica bolezni prezimi na odpadkih kumanrh rastlin, moramo te jeseni čim prej odstraniti in sežgati.
u— Pokvarjene mesne konzerve sleparji že nekaj tednov razširjajo no Ljubljani za drag denar ter tako cgražajo tuli zdravje in življenje prebivalstva. Tako je pred 14 dnevi neki učiteljski družini v Mostah neka ženska prinesla kar 15 konzerv, češ, da so naročene. Ker je bila sama hčerka doma. jih je v naglici prevzela in plačala, nato je pa družina zvedela, kako ie osleparjena. ker je kup la pokvarjene Konzerve. Samb t'sti teden je bilo csleparjenih nad 30 družin. Ljubljanskega prebivalstva pač ri treba več poučevati, kako zdravju nevarne so pokvarjene mesne konzerve, zato pa opominjamo vse gospodinje, naj ne nasedajo gcljuficam in sleparjem.
u— Na šoli Glasbeno Matice bo deloval tudi v letošnjem letu šolski zbor pod vodstvom ravnatelja Mirka Poliča. Namen šolskega zbora Je. tati pravilno podlr.go za zborovo pelje sploh. Vavnateljstvo vabi mladino, ki je že odmutiraia. t!f. vstopi v zbor ki bo začel z vajami prve dni n eseca oktobra. Pouk ie brezplačen, prijavit: se Jt do 28. t. m. v pisarni Glasbene Matice.
u— Kuharski in šivalni	Kuhar-
ski in šivalni tečaji železničarske menze N. Z. ž., ki traja 4 mesece, sc prične 1. oktobra. Vse informacije se dobe v pisarni železničarske menze, Praž-kova 19 (bivši Ljubljanski dvor).
RADIO LJUBLJANA
Torek 21. SEPTEMBRA 1943.
8 30—9.00: Jutran. j pozdrav. 9.00—P 20: Poročila v nemščln in slovenščini. Naredbe in objave v nemščini slovenščini in itiPJanščlnl. 9.20—12.20: Preklnnev oddaje. 12 20—12.30: Uvod. 12 30—12.50- Pore Čl Jn v nsmšcini in slovenščini Navedbe ln oblavr- v nemščini. slovenš*iht in ItalHarščini. 12.50—1400: Prll.1ubli»ne melo^He — izvaja Rodtlfkt orkester, vodi dirigent D M. šijanec. 14.00—14.15- Pomočila v n^mš-lni. Naredbe ln ob lave v nemščini, sloverščini in iti-IHnnščini 14.15—15.00: Sere^ade ln romance. ••3 00: Poročilo NemSt«"« Vihovne^a Povellstva. PreVnltev oddale 19.00—19.30: Instrumentom soUst.1. 19.3"—19.jO: Poročila v slovenščini. P"-pnfiio Nemške«?? V)hovneea Pove'l«t.va v lta't-lenščini. N-ireHct It objave v n»mščinl. sloven-**lni in Ir»li1ar.f'r ni. k« no ved nr^pr^ma */•>
naslednii H„n. ,<..50—20.00- Mai- me*""-« ?<vnn
c'o 20 ?n- P<-vroč'la v r<-mšč'n'. 20—TM0: Prenos prr,<TrBmfl -n^orajske vojaške oddahne p->-
Dolenjske novice
Povodenj v Krški dol-nL Ob zadnjem deževju je Krka močno narasla in preplavila več krajev ob svojem toku. Pr zadete
lijona kun. je pa še 9 premij po 100 000 kun. žrebanje petega kela se bo začele 9. cktobra in bo trajalo do 20. oktobra Najstarejši zagrebški gasilec umrl. V
VATCSgfSK i	vsPJLJFSZ
Bele cerkve in ravnina od Mrseče va3 do Kostanjevice. Voda je bila t3ko visoka, da je pekrila most pri Mršeči vasi. Prehod je bil mogoč le na desnem bregu Krke po močno dvignjeni cesti med Kostanjevico in st. Jernejem. Povodenj je naredila veliko škode zlasti zaradi tega, ker je uničena aida, ki je letos lepo obetala. Tudi na koruzi je precejšnja škeda. Voda se je čez dva dni cdtekla, tako da so kmetje lahko pričeli z jesenskimi deli. Nadalje poroča »Slovenski dom«, da je v tamoš-nje kraje prišla nemška vojska.
Iz št. Jerneja na Dolenjskem poroča »Slovenski dom«, da so te dni pokopali naslednje vaščare: učitelja Kovačiča, Jan-ževičevega gospodarja, njegovo ženo in sina Karla, tri Jankcvičeve in Godino iz Dolnje Stare vasi. Pokopal jih je novernaš-nik in rovi šentjernejski kaplan Slapšak.
Iz Kostanjevice je v »Slovenskem domu« obiavljeno poročilo svojcem vseh Ljubljančanov, ki so se zadnji čas mud'li v Kostanjevici ali v bližnjih krajih, da so lahko brez skrbi zanje.
Iz Hrvatske
Začetek šolskega pouka na srednjih šolah. Iz hrvatskih listov povzemamo, da so tr3jali popravni in drugi izpiti na državnih in zasebnih gimnazijah. učiteljišč'h in drugih srednjih šolah do 7. septembra. Do tega časa so se morali tudi vpisati vsi učenci za prihodnje šolsko leto. 8. septembra so bile šolske maše, 9. septembra pa se je začel reden pouk.
Načrt za peto kolo državne razredne loterije je takšen, da zadene vsaka tretja srečka. Medtem ko je v prvem kolu zadela vsaka deseta srečka, v tretjem in četrtem pa že vsaka četrta, je za peto kolo določeno, da bo izžrebana vsaka tretja srečka. V prometu bo 60.000 srečk z 20 tisoč dob: tki v skupni vrednosti 36 milijonov kun. Najvišja premija aeaša 2 mi-
član mestne gasilne straže Matija Pre-stel. V gasilsko službo je stopil leta 1885., prostovoljen gasilec pa- je bil od 16. leta starosti.
Dober uspeh na mosSirski oimnaziji. Realna g;mnazija v Mostaru je imela konec leta 1088 učencev- in sicer 673 moških in 415 žensk. Razred je končalo 29 učencev z cdličnim uspehom. 113 s prav dobrim, 440 z dobrim, 458 z zadostnim, 25 učencev je imelo popravni izpit, 8 učencev razredni izpit, 14 učencev pa bo moralo ponavljati razred. K zrelostnemu izpitu se je prijavilo 50 učencev in učenk in so ga vsi položili.
Nov o veselo gledaPšče v Zagrebu. Hrvatsko gledališko društvo »Zagreb«, ki prireja vedre večere v prostor'h kina »To. mislav«, je sklenilo uprizarjati vesele večere tudi v Trnju. Prva prireditev je bila pred 14 dnevi, nadaljnje pa se vrstijo vsak petek zvečer. Razen članov hrvatskega gledališkega društva »Zagreb« sodelujejo tudi popularni komiki in pevci zagrebškega gledališča.
Povratek gojencev Gospodarske šoie iz Nemčije. V začetku meseca so se vrnili domov' gojenci 1. letnika in nekaj maturam tov gospodarske šole v Križevcih, ki so bili skoro dva meseca na praktičnem delu v Nemčiji. Za časa svojega bivanja so bili zaposleni ra raznih velikih gospodarstvih, kjer se kmetuje na najsodobnejši nač'n.
Varaždin je dobi! poštni avtomobil. V
začetku tega meseca je dobil Varaždin novost- in s;cer poštni avtomobil za dostavljanje paketov. Doslej so imeli v Varaždinu v ta namen vozove s konjsko vprego. Med meščanstvom je bilo za novi avtomobil precejšnje zanimanje.
Mali oglas!
IZPRAŠANA KUHARICA
z gospodinjsko šolo, poštena, išče službo v boljši hiši ali gostilni. Ponudbe pod »Večletna praksa« na ogl. odd. Jutra.
15949-1
HIŠNICA
išče mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hišnica 10«.	15950-1
Službo dobi
POSTREžNICA
z znanjem kuhe in ostalih gospodinjskih del se sprejme za ves dan k tričlanski družini s 1 oktobrom. — Vprašati: Mirje 6. 15773-la
DEKLE za vsa hišna dela sprejme Mencinger. Sv. Petra 43-1 ">964-la POSTREŽNICO za 3krat tedensko iščem za 1. oktober. Ponudbe na ogl odd. Jutra ped »Urna in pošteni«. 159»81a
SLUŽKINJO pridno in pošteno sprejmem takoj. Pl.iča dobra. Kohlarjcva ul. i. 15953-la
BREZOVE METLE držaje za lopate, omela itd. dobite pri Gospodarski zvezi. Bleiweiso-
va 29 in Maistrova 10.
15.803/6 PRAZNE SODE rabliene, ro 30—50 litrov, za kislo zelje prodam. B. Guštin, Vodnikov trg 2.
319-6
ZVOČNIK
din.imičen za kino ali radio, prodam. Nemška znamka. Ogicd od fi—10. Podmilščakova ul. 19
15960-6
VITRINO
otomano in omaro, prodam. Ogled od R. do 14. La-pame. Tržaška c. 10.
1*958-6 GLOBOK VOZIČEK otroški, nrodam. Pražakova ul 8. Slapir.	15962-6
VOLNO ZA ZIMNtCE prodaia R. Sever. M.iriiin trB 7	154*16
MOŠKI DEŽNI PLAŠČ nov. prodam. Dolinar, pred Škofijo 11. pekarna.
1*943-6
KNJIGE
raznih založb napirodai. Naslov v ogl. odd. Jutra.
15945-6
stare ure
zapestne in žepne, še dobro ohranjene, kupim. lanko lazbec. urarski mojster, Miklošičeva c. 12. 15682-7
PRAZNE STEKLENICE
vseh vrst kupim in plačam po najvišji ceni. Guštin B., Vodnikov trg 4. 318-7
PISALNI STROJ dobro ohranjen, kupi Gerovac. Kolodvorska 8.
15.806/7 DEŽNI PLA5ČEK za 2 in pol leta starega otroka — še predvojni material, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Plašč«.	15963-7
SOBNE IN KUHINJSKE oprave, stroje, preproge in druge uporabne predmete stalno kupuje trgovina »Ogled«. Mestni trg 3 — (vhod skozi vežo.l 1*695-7
ŠIVALNE STROJE vseh vrst, kupimo. Plača,-mo res dobro. Ponudite trgovini »Ogled«, Mestni trg 3 (vhod skozi vežo).
15696-7 STARO HIŠO MALO (tudi taka za popraviti), kupim znotrai bloka. Ponudbe pod »Takojšnje plačilo« na, ogl. odd. Jutra.
1191S 7
PLAČAMO ZELO DORPO za stare biciklje. bicikelj-gume, motorna kolesa ter gume za motorna kolesa. Gasogcno - Merkur, Pu-harjeva 6.	15957-7
MAJHEN LOKAT.
trgovino, iščem. Ponudbe na oel. odd. Jutra pod »Za takoi«.	15945-17
"parcelo
za visoko stavbo v stedišču prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj pro dam«.	15935-20
< III.
brezplač. stanovanje
in kurjavo oddam starejši skromni ženski, ki ie zmožna šivanja in pranja. Zglasite se dnevno od 6.30 do 8. ure zvečer. Naslov v vseh posl. Jutra.
15941-23
I li'.
dvosobno
stanovanje v šiški iščem, event. zamenjam. Ponudbe pod »Komfortno« na ogl. odd. Jutra.	15947-21a
S55EE$3353
opremljeno sobo
s posebnim vhodom oddam bolišemu gospodu. Naslov v ogl. odd. Jutra. 15954-23
OPREMLJENO SOBO
v bližini komisarijata, oddam samo redni ;n stalni osebi. Naslov v ogi. odd. Jutra.	159'5-23
L&
SVETLO SOBO
išče poštena gospa brez doma pri boljši družini aii stari gospej, ki bi even-tuelno pomagala v gospo-dinstvu, francoske konver-zacije. Znam tudi dobro šivati. Ponudbe pod »Boljša« na ogl. odd. lutra.
15961-2.'a
SOBO
za 2 osebi išče gospodična v bližini mesta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poseben vhod«. 15965-23a
6 LET STARO KOBILO
oddam v reio. Eventuelno jo tudi prodam. Naslov \ ogl. odd. Jutra. 15956-37
NALIVNO PERO in svinčnik v etuiju sem našel v Gradišču. Goru-pova 16-1.	15942-37
DENARNICO sem izgubil na giavnem kolodvoru pri blagajni. Pošten najditeli sc naproša, da jo vrne proti nagradi na ogl. odd. Jutra.
15944-37
LISTNICO
7. večjo vsoto denarja, o-sebno legitimacijo in drugimi papirii sem izgubil od Trž.;ške do Pol lanske ceste. Pošten najditelj naj jo proti nagradi vrne lastniku	1*951-57
ŠOP KLJUČEV je bil izgubljen 20. t. m. zjutraj : Rožna dolina — Stan in dom — tramvaj. Vrnite proti nagradi v oel. odd. Jutra.	159'2-57
CILINDRIČNI KLJUČ znamke Zeis Ikon <«il našel na Bleiweisovi (Tvr-ševi) cesti. Dobi se ga v pisarni tt. Schneider & Ve-rovšek proti navedbi številke.	159*9-37
KUPUJTE
edino pri našib OGLAŠEVALCIH!
ELEKTRODELAVNICA DRŽAVNIH ŽELEZNIC V LJUBLJANI sprejme na delo
ELEKTROMONTEKJE
Predstaviti se v računski pisarni elektrodelavnice v novem poslopju na glavnem kolodvoru.
f
Umrla nam je naša ljubljena mama, stara mama, sestra, teta in tašča, gospa
Frančiška Mariitčie
posestnica
Pogreb drage pokojnice bo v torek, dne 21. t. m. ob %3. uri popoldne z Zal — kapele sv. Jožefa — k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 19. septembra 1943.
Žalujoči: JOŽEFA, hčerka, MATEJ, ANTON, FRANC, LUDVIK, sinovi — in ostalo sorodstvo
timilio Salgari:	60
:CEALJI€A KARIB9\
Ko je stala pred njim, je spustila plašč z ramen... Zaradi naglega giba so se ji bujni plavi lasie razvezali in usuli po ramah in gornjem trupu.
Nosila je srajčasto haljo iz modre svile, ki jo je okrog ledij stiskal zlat pas. Lakti je imela pokrite z zlatim lišpom, med tem ko je na prsih nosila znamenje sonca iz suhega srebra.
Ventimiljski je videl njeno rožnato polt, njene velike, svetle oči... Zgrudil se ji je k nogam.
sHonorata!« je zaklical z dušečim glasom.
Dolgo, žalostno ga je pogledala.
»Odpusti mi, Honorata!« je zaprosil ln iztegnil roke po nji.
Kraljica se je sklonila k njemu, ga vzdignila in tiho izpregovorila:
»Odpustila sem ti... že tisto noč, ko si... maščeval svoje brate!«
Razjokala se je in skrila lepi obraz na kapitanovih prsih.
»Ljubim te!« je zašepetala. »še vedno te ljubim!«
Ovil jo je z roko. Toda po trenutku blažene pozabe se je odmaknil od nje.
»Komaj sva se našla, naju okrutna usoda že trga vsaksebi...! Tvoj oče je----1
»Mrtev?« je vzkriknila.
»Večno spanje spi, v istem grobu na dnu zaliva, kjer počivata moja brata!«
»Ti si ga ubil?«
»Ne, potopil se je s svojo ladjo vred, ko je hotel pognati mojo v zrak!«
»In ti si ušel smrti!«
»Bog ni hotel, da bi umrl, ne da bi prej videl tebe!«
Honorata se mu je prestrašena izvila iz objema.
»Misliš, da je sovraštvo tvojega očeta
»Odpusti mojemu očetu!«
»Kdo ve, ali bodo imele zdaj duše mojih
kllern ga s^vfalKVve^preaL1S | ugasndo?« je "nadaljeval »Da so moji naj moje^naščevanje ne sega!« „ .	bratje, ki sem ^prisegel uničenje vsega
»Kaj pa tvoja ljubezen do mene?« je Honorata tesnobno vprašala.
Namesto odgovora jo je gusar za roko potegnil čez prag.	.
»Pojdi z menoj, da vidim morje.«
Molče jo je odvedel v gozd.	_
Indijanski glavar in njegovi vojščaki, ki so hoteli kreniti za njima, so na kralj čino znamenje ostali zadaj.
Bila je krasna tropska noč. Z jasnega, brezoblačnega neba je mesec sipal sinjka-ste žarke po velikanskih smrekah in žalnih cipresovcih. Mlačni zrak je b'l prepojen z dišavo magnolij, rumenih korepsid in mučenk.
Skrivnostna tišina je vladala v gozdu. Le kdaj pa kdaj ti je udaril na uho sum morskih valov.
Gusar je b:l znova ovil roko okrog vitke mlade žene, ki mu je naslanjala plavolaso glavo na ramo.
»Oh, da bi mogla takole umreti sredi vonja cvetlic!« je dihnila. Da bi mogla zdajle za zmerom zapreti oči...«
»Da, umreti... pozabiti!...« je mračno dodal.
Izza drevesnih debel se je zalesketalo morje.
še malo, pa je ležalo pred njima v vsej krasoti, podobno veliki srebrni ploskvi, žarki mesečine so podrhtevali na njegovem zrcalu.
Gusar se je kakor v strahu zagledal na svetlo morje. Bilo je, kakor da nečesa išče v srebrnem valov ju.
»Tam doli spita!« je rekel. »Morda že vesta, da sva združena! Morda ... naju preklinjata!«
tvojega rodu, zadovoljni?... Glej tamle, kako vstajajo iz morskih globočin in plavajo na svetlikajočih se valovih! Prihajajo, da me opomnijo prisege in nama povedo ... da naiu ločijo mrtva trupla in kri!... Po-glei Honorata!«
»Opametuj se!« mu je Honorata z grozo segla v besedo. »Sam ne veš, kaj govoriš!«
j-Ostani pri meni!« je rekel, kakor da bi blodil z duhom kdo ve kod. »Povedati iim hočem, da te ljubim... da te moram dobiti za ženo!«
Pokorno se mu je dala odvesti...
Mesec se je pravkar potapljal v morje. Velika srebrna proga je padala po vodi, ki je bila mahoma vsa prozorna na oko.
S pogledom srepo uprtim v valove je stopal naprej... kar naprej... in stiskal Honcrato k sebi. .
Valovi so ju opljuskavali. 2e jima je segala voda do pasu ...
Kaj hočeš: življenje ali smrt?« jo je vprašal zdaj.
»Tvojo ljubezen hočem, bodi v življenju, bodi v smrti!« je dahnila mlada ženska.
Ko je drugo jutro zvesta trojica z Indijanci iskala no obali sledov za Črnim gusarjem, je našla v pesku kraljičino krono ' -pernati plašč ter kapitanovo bodalo ...
Prešteli so čolne ... Enega ni bilo.
KONEC
Tri mesece po tem dogodku je neka gu-sarska ladja pribežala pred viharjem v zaliv, kjer so živeli ljudojedi. Na nji je bilo 60 flibustirjev pod vodstvom Sharpa, enega izmed pomorščakov, ki so se kasneje pri drugem podvzetju proti Panami ovenčali z veliko slavo.
Komaj so bili zasidrani na skrajnem koncu zaliva, so opazili čoln, ki je odriral od brega in zaveslal proti njim. Veslači, dva belca in črnec silne rasti, so prosili, naj jih vzamejo na ladjo —
Bili so Carmaux, Stiller in Moko.
Po kraljičinem in gusarjevem skrivnostnem izginjenju so b:li prosti, ker jih je bil »dobri duh« proglasil za svete in nedotakljive. Tajinstvena tema, ki je zdaj obdajala kapitana, je delala, da so se jih Indijanci plašno ogibali. Porabili so torej svojo prostost in neutegoma odrinili na gusarsko ladjo, da bi jih ponesla nazaj k tovarišem.
Od Sharpa, ki so ga poznali že s Tor-tuge, so v svoje radostno presenečenje zvedeli, da so imeli Morgan in večina njegovega moštva srečo: ne le. da so se bili rešili, ampak tudi -.Folgore« so bili pripeljali nazaj na otok, čeprav je bila od vzbuha in viharja na pol razdejana.
Čez štirinajst dni so Carmaux, Hambur-žan in črnec dospeli na Tortugo.
Prinesli so nadporočniku glas o skrivnostnem izginjenju Ventimiljskega in Van Gouldove hčere.
Kmalu so zaplule po morju odprave najslavnejših flibustirjev, da "bi ju poiskale, toda zaman. Niti Grammontu, niti Lauren-tu, Van Hornu, Sharpu in Morganu se ni posrečilo, da bi ju bili našli, črni gusar je bil izginil, ne duha ne sluha ni bilo o njem ...
šest let kasneje se je Morgan po srečnem podvzetju zoper Panamo umaknil na Jamajko, da bi tam užival svoje bogastvo. Tedaj mu je neki flamski kapitan, ki je prihajal iz Evrope, izročil majhen zlat šči-tek z grboma Ventimiljskih in Van Goul-dov. Kapitan je trdil, da ga je dobil od starega italijanskega pomorščaka.
PRESELITEV V PALERMO
»Kaj misliš, Badoglio, bo Eisenhower
vesel tudi naju samih?«	______________