PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
Cena 60 lir
Leto XXV. St. 148 (7342)
TRST, sobota, 28. junija 1969
KONGRES KRŠČANSKO DEMOKRATSKE STRANKE V RIMU
OBŠIRNA IN PONEKOD V NOVI LUČI POSTAVLJENA PROBLEMATIKA V REFERATU TAJNIKA PICCOLIJA
Kot poglavitni cilj delovanja stranke je Piccoli postavil trdno ohranitev miru Govoril je o nerešenih vprašanjih narodnih manjšin, vendar pa je omenil samo južne Tirolce - Formula leve sredine je za stranko vedno veljavna
(Od našega posebnega dopisnika)
RIM, 27. — «Odprimo novo poglavje politični akciji nafte stranke.« Te besede, ki jih je spregovoril danes dopoldne predsednik izrednega 11. kongresa Krščanske demokrat, stranke Amintore Fanfani v kongresni palači EUR, naj bi pomenile geslo za delovanje in za ves potek kongresa.
Komaj poldrugo leto je minilo od zadnjega kongresa v Milanu,
toda mnogi notranji razlogi v sami stranki in splošno politično stanje v deželi so terjali predčasni kongres, ki na/j odpre novo poglavje V dejavnosti krščanskih demokratov. Fanfani je med drugim dejal da morajo priti na površje nove sveže moči, ki bodo sposobne delovati v korist ljudstva. Poudaril je tiudi, da utegnejo pozitivna hotenja, led se pojavljajo v sedanjem trenutku, doseči svoj smisel le tedaj, če se bodo opirala na vrednote osvobodilnega boja in na vrednote, ki jih vsebuje republikanska
ustava.
Obširen govor, ki ga je popoldne prebral strankin tajnik Flaminio Piccoli pred 670 delegati, ki so prišli na kongres razdeljeni na osem struj, naj bi vseboval vse tisto, kar je narekovalo predčasno sklicanje kongresa in kar naj bi odprlo novo stran delovanju kr-ščanskdlh demokratov kot pomembne politične sile, ki prav letos proslavlja 50-abletnico svojega nastanka. V sedanjem izredno občutljivem trenutku, v katerem živi italijanska družba, se mora stranka notranje usposobiti za izvajanje
■HiiiiiiiiiimiiiiiiiiinniiiiniiiiiiiniiiinliiiuiunnimiiiiiiiMiiiiniiHiuiuiiiiHiiiMiHiililiiiiuiuiuiniiimin
britanska spomenica španski VLADI
Zaostruje se spor zaradi Gibraltarja
Komisija Commonwealtha razpravlja o novih sankcijah proti Rodeziji
jen-
ido-
n«
,ži5-
,ain
do-
,We
in
>
id»!
i«!1*
LONDON, 27. — Britanski zunanji minister Stevvart je izročil danes španskemu poslaniku v Londonu spomenico v zvezi z Gibraltarjem. Spomenica poziva špansko vlado, naj se zaveda, da politika sovražnosti do gibraltarskega prebivalstva ne bo mogla imeti nobenega uspeha. Spomenica pravi tudi, da «španska vlada si ne more misliti, da britanska vlada namerava izročiti Gibraltar vladi, ki je toliko storila, da mu škoduje». Britanska politika ne stremi za tem, da se ošibijo tradicionalne vezi med Gibraltarjem in Španijo, toda isto ni moč reči o politiki španske vlade. Britanska vlada Upa, da se bo španska vlada zavedala nujnosti prvih korakov za u-»tvaritev ozračja, v katerem bo mogoča rešitev.
Po razgovoru s Stewartom je Špansko poslaništvo objavilo izjavo, ki poudarja, da je obvestilo Stewarta, da je španska vlada vedno pripravljena pogajati se o ysem, kar je povezano z Gibraltarjem v okviru zahteve, ki je bila Večkrat izražena v OZN. Izjava dodaja, da je bila španska vlada : Prisiljena braniti svoje zakonite ko.
Usti zaradi akcije britanske vlade, i Na koncu pravi izjava, da tedaj, ko bo sedanje britansko trmasto stališče premagano, bo prevladal zdrav razum in bo mogoča zadovoljiva rešitev za obe strani.
| Spor med Španijo in Veliko Britanijo se je zaostril te dni, ker lie Španija sklenila ukiniti progo s I trajekti med Algecirasom in Gi-
-	braltarjem.
f Poslanci vseh parlamentarnih skupin so danes predložili resolucijo, s katero obsojajo «poskus ‘ španske vlade, da bi uklonila Gi-, braltar». Poslanci obžalujejo, ker j® španska vlada sklenila ukiniti Progo med Algecirasom in Gibraltarjem in zahtevajo od zunanjega ; jhinistra, naJ začne «povračilne u-
-	kfepe proti španski politiki, ki ho-; omejevati svobodno gibanje».
1 Danes se je v Londonu sestala I komisija Commonvvealtha za sank-I c‘ie proti Kodeziji. Sklenila je u j stanovih delovno skupino, ki naj I Prouči nove sankcije proti Rodeziji.
1., V komisiji bodo predstavniki Ve-kke Britanije, Kanade, Indije, Ja-I JPajke, Kenije, Pakistana in Zam-51)1 je. Na današnji seji so izrazili faskrbljenost, ker je Rodezija ime-;a lani uspeh s svojim izvozom,
| |Sko da je njen izvoz znašal 44 mi-j kjonov šterlingov. Rodezija je iz-j v®žala tudi v nekatere države, ki !° sprejele sklep OZN o sankcijah.
Posvetovanja
Tepavac-Spuehlcr
I h Bern, 27. Državni tajnik za zu-J ?oje zadeve Jugoslavije Mirko *®Pavac je danes drugega dne i *v°jega bivanja v Švici, izmenjal 5 švicarskim zunanjim ministrom j ^PUehlerjem misli o mednarodnih jijjrašanjih, posebno o raznih vidi-! ''k evropskega sodelavanja, o |Fedlogih za sklicanje evropske
jasne politike. Podobni napori so očaitnd po besedah Piccolija tudi v drugih koalicijskih strankah, ko na primer socialisti s težavo iščejo pot k svojemu notranjemu ravnotežju. Hccoli je omenil tudi novosti v delovanju KPI, kar se je pokazalo taiko na kongresu v Bologni kot na sestanku v Moskvi.
mednarodna vprašanja, posebno o evropskem sodelovanju ter da Švica s svojo nevtralnostjo in Jugoslavija s svojo politiko nepovezo-vanja istočasno služita na najboljši način interesom svetovnega miru.
Skupščina konference žena Jugoslavije
BEOGRAD, 27. — S slovesno sejo, ki je bila posvečena 50-let-nici Zveze komunistov Jugoslavije In -naprednemu gibanju žena Jugoslavije, se :'e pričela danes v Beogradu druga redna skupščina konference žena Jugoslavije, na kateri je bil med drugimi navzoč tudi glavni tajnik zvezne konference SZDL Jugoslavije Beno Zupančič.
Na seji so prebrali pozdravno pismo predsednika Tita, v katerem predsednik republike poudarja velik prispevek žena Jugoslavije v revolucionarni borbi pred vojno, njihovo množično udeležbo v narodnoosvobodilni vojni in v povojni gradnji in razvoju Jugoslavije na vseh področjih. Tito ugotavlja, da žene danes niso u-strezno svoji udeležbi v gospodarstvu in drugih področjih zastopane v samoupravnih organih in da bo v bodoče to protislovje potrebno odstraniti. Uresničenje popolne enakopravnosti žena v družbeno - političnem, gospodarskem ln kulturnem življenju je obveznost vse skupnosti, poudarja Tito. To je istočasno uresničenje tistih idealov, za katere so se ramo ob rami s svojimi tovariši do končne zmage borile žene Jugoslavije.
Nagrade «4. julij»
BEOGRAD, 27. — V Beogradu je bil danes objavljen odlok žirije zveznega odbora zveznega združenja borcev NOB Jugoslavije o dodelitvi nagrad «4. juli'j», ki se bodo odslej dodeljevale vsako leto avtorjem, katerih ustvarjanje je pomembno za negovanje revolucionarnih tradicij narodnoosvobodilne borbe na področju književnosti, arhitekture, kiparstva, slikarstva, glasbe, filma, zgodovine, publicistike in medicinske rehabilitacije. Pr ve nagrade po 10.000 dinarjev so bile dodeljene 12 zaslužnim osebam in ustanovam, med njimi književnikoma Branku Čopiču, Vladd-miru Kavčiču, Mateju Boru, kiparju Francu Miheliču, filmskima u-metnikoma Francu Stigliču in Veljku Bualajlču in partizanskemu invalidskemu pevskemu zboru v Ljubljani.
Flaminio Piccoli
Toda vse to, po njegovi sodbi, še ne pomeni, da bi te novosti mogle imeti konkretne posledice v notranjem življenju dežele. Glede na, vlogo, ki naj jo kongres določi stranki, pa je Piccoli dejal, da je za vsako politično silo bistvena, ds se zna stalno soočati s stvarnimi problemi in da zna najti zanje tudi ustrezne rešitve.
V referatu je dobila poudarjeno mesto zunanjepolitična usmeritev v dejavnosti Italije. Piccoli je v tej zvezd citiral izrek De Gasperija rekoč: «Smo tu, ker so tu naše med
V takem položaju pa dobiva pomembno mesto in vlogo Organizacija združenih narodov.
Piccoli je posebno zavzeto tolmačil potrebo po evropski enotnosti in poudaril naloge, ki jih ima Italija kot pomembna evropska sila pri uresničevanju tega cilja. Med delnimi koraki k odpravi vsega tistega kar ovira pot k evropski enotnosti in varnosti, so po besedah Piccolija tudi nerešena vprašanja etničnih manjšin. Zato se bo Italija zavzemala, da z razumevanjem reši vprašanje Južne Tirolske. Drugih manjšin v Italiji pa referat ne omenja. Hkrati pa je Piccoli poudaril še posebno vlogo Italije v razvoju odnosov med Vzhodom in Zahodom.
Zelo obširna je bila v referatu razlaga vseh problemov in nalog v notranjepolitičnem, gospodarskem in kulturnem življenju Italije. Med posebno pomembna vprašanja, ki so znana iz programov levosredinskih vlad, je Piccoli zlasti omenil neskladje v razvitosti severa in juga in vse probleme, ki izhajajo ! iz tega neskladja. Obširno je go-1 vo/ril tudi o nujnosti raznih re-! form, ki naj gredo tudi v smeri demokratične udeležbe državljanov pri urejanju družbenih in vseh drugih zadev: šola, socialno zava-j rovanje in skrbstvo, sodna uredi-] tev, družina, teritorialna razdelitev, l To so po Piccoli ju nekateri naj-! nujnejši problemi sedanjega časa. ! Zavzemal se je zlasti za široko avtonomijo. Delovati moramo tako, je dejal, da bodo prevladale težnje po avtonomiji nad centralističnimi težnjami. Glede veljavnosti oziroma privrženosti stranke k politiki leve sredine je Piccoli trdil, da veljavnost formule leve sredine v nikakršni obliki ne more biti stvar diskusije na kongresu. Ta formula ostaja veljavna z.i stranko na vseh ravneh.
Obširna in ponekod dokaj v novi luči zastavljena problematika v referatu utegne v naslednjih dneh vzbuditi živo razpravo, kjer se bodo pokazale tudi vse razlike v stališčih posameznih struj do vpra-
nairodne zveze«. Piccoli je postavil sanj, ki jih je zajel kot poglavitni cilj delovanja stran-	DRAGO kosmulj
ke trdno ohranitev miru. Vojna je v sedanjih pogojih postala, je dejal Piccoli, objektivno nemogoča.
Ostali pa so mogoči, oziroma postajajo čedalje bolj resni razni spori, tudi oboroženi, ki pa se vedno gibljejo v mejah takih okvirov, da ne bi iz njih mogla nastati splošna vojna. V sedanjih razme
Objavljen odlok o cej^ah dnevnikov
RIM, 27. — Uradni list objavlja sklep medministrskega odbora za cene, ki določa, da se bodo dnevnih so po sodbi Piccolija vsi na- niki od 1. julija dalje prodajali po
rrsrlii rw4(TAnrvi*nl rrn Tr-7/-4 riovo nio ivi r7A 1*  _1   “ l : l	i___:
Osvobodilne sile še vedno oblegajo oporišče v Ben Hetu
SAJGON, 27. — Južnoviefcnam-ske osvobodilne sile še vedno oblegajo zavezniško oporišče v Ben Hetu ob tromeji med Južnim Vietnamom, Kambodžo in Laosom. Kljub temu, da so ameriški bombniki «B 52» v zadnjih 36 urah kar sedemkrat bombardirali položaje osvobodilnih sil, so te z raketami in minometi obstreljevale oporišče, ki je po a-meriških poročilih utrpelo le «laž-jo škodo«. Vsa vojaška dejavnost se je v zadnjih dneh osredotočila okrog oporišča, medtem ko je drugod po Južnem Vietnamu razmeroma mimo.
Na severu države, v bližini demilitariziranega pasu, je bila danes razstreljena še zadnja železniška zveza, ki je tam delovala, namreč proga Danang - Hue. Mina je eksplodirala na pragi, ko je vozil mimo vlak, ki je prenašal petsto ton živeža m vojaške o-prame. Deset oseb je bilo pri tem ubitih, sedemindvajset pa ranjenih.
Oddajnik FNO «radio osvoboditve« je danes spremenil svoj naziv in se preimenoval v «glas začasne revolucionarne vlade«,. Tudi tiskovna agencija «Giai Pong« (osvoboditev), se je preimenovala v «uradno glasilo začasne revolucionarne vlade«.
RAZGIBAN POLITIČNI POLOŽAJ V FRANCIJI
Odmevi na programske izjavo vladnega predsednika Deimasa
Narodna skupščina odobrila predlog o amnestiji - Ustanovljena parla. mentarna skupina «prisotnost in akcija golizma» ■ Sestanek CK KI*F
PARIZ, 27. — Francoski tisk obširno komentira včerajšnjo programsko izjavo novega predsednika francoske vlade Cha-bana Deimasa: ugotovitev, s katero se skoraj vsi strinjajo, je, da je glavna sprememba v «stilu» vladanja, medtem ko program kot talj ne vsebuje bistvenih novosti. Tisk ugotavlja dalje, da je Delmas zamolčal nekatere probleme, predvsem vprašanje francoske «force de frappe« oziroma francoskega jedrskega oboroževanja, ki je bilo ena od glavnih točk programa generala de Gaulla. «Aurore» v tej.—---------—-—	„
da gre za «čuden h v prihodnosti novo vlado«. Po-
zvezi trdi, da gre za molk« ter ugotavlja, da gre še vedno za vprašanje, o katerem nimata niti vlada niti parlament pravice, da bi bila obveščena. Po mnenju lista je to vprašanje odvisno samo od predsedni-štva republike, če ne celo od «bivšega predsedništva republike«.
Ostro kritičen do programske izjave je komunistični list «L'Huma-nite«, po katerem se «v ambicijah kapitalizma ni prav nič spremenilo«. Filogolistični «La nation« seveda odobrava «napovedano reformo, ki daje misliti, da bomo ime-
dobno se izraža «Paris jour«, ki v vladnem programu ugotavlja «vo-ljo po prelomu s preteklostjo in po pomiritvi Francozov«.
Narodna skupščina je medtem o. dobrila osnutek o amnestiji, ki zadeva predvsem prekrške prometnega zakonika. Z amnestijo pa se bodo okoristili tudi pripadniki «bre-tonske osvobodilne fronte«, ki so trenutno v zaporu zaradi atentatov, do katerih je prišlo v preteklih mesecih, ter višješolski in univerzitetni študentje, ki so se udeležili demonstracij pretekle spomladi.
Golistična skupina v narodni
....„„„....................lillMllIllllll.lllimm.Illlllllllli.........."""
OB KONGRESU KRŠČANSKE DEM0KRAGIJE
Bertoldi, Ingrao in Pieraccini o vsebini Piccolijevega referata
Protestno zborovanje v Rimu proti fašističnemu nasilju
RIM, 27. — Podtajnik PSI Bertoldi je v zvezi s poročilom Piccolija na kongresu krščanske demokracije izjavil med drugim: «Pic-
poljski delavci. Prav tako ni čutil potrebe omeniti nujnosti zvišanja mezd in zahteve po pravici do zborovanja v podjetjih Prav tako ni kritiziral italijanskih delodajal-
colijev govor vsebuje zanimiva iz- cev aočirn je izrazil očitne pri-hodišča, toda tudi nekatera temelj- j držite in nezaupanje, (poleg kritina protislovja. Govor predstavlja	J_	*
bolj analizo notranjega in mednarodnega stanja kakor pa politično platformo, ki bi odpirala bolj na predne perspektive v deželi. Primanjkuje poglobljenost vzrokov socialnih napetosti, ki označujejo sedanje politično stanje. Govor vsebuje važna priznanja glede nuj-nosti obnove politično upi&vnih struktur, toda poročilo v celoti pogojujejo problemi notranjega ravnotežja krščanske demokracije in skrb, da ne bi izgubili naklonjenost zmernih sil v deželi.«
rodi odgovorni za vzdrževanje in ohranitev miru. Drugi nauk sodobnega časa pa je ta, da z vojaško silo ni mogoče rešita nobenih problemov, zato so nujni kom-
70 lir ne glede na število strani. Poleg tega bo predložena medministrskemu odboru za gospodarsko programiranje možnost, da se določanje cen dnevnikov z več ka-
promisd celo med velikimi silami, kor 8 strani sprosti določb o cenah.
Komunistični poslanec Ingrao je izjavil, da je «zaključek poročila očiten že v analizi, ki je polna zadržkov, bojazni, starih «pridig», ki se zamenjujejo z grožnjami do novih pojavov oporekanja, ki so prišli v ospredje v teh letih. Zaostalost pa postane zelo očitna, ko preidemo k predlogom«.
Zatem je Ingrao izjavil, da Piccoli ni našel niti besede v podporo zahtevam po svobodi, osamosvojitvi, oblasti v tovarni, ki jih danes postavljajo delavci, mladina,
ziranja ACLI) do najvažnejšega dejstva v teh tednih, ki je stremljenje po sindikalnih enotnosti. Ingrao je govoril zatem o pomanjkljivosti reterata rlede mednarodne politike.
Glasilo skupine Ferri-Preti ugotavlja, da je poročilo Piccolija ((nedvomno zadelo v sredino bistvenega političnega problema«. Strinja se tudi s Piccoli jem glede morebitnih sporazumov s komunistično stranko, ki jih Piccoli odklanja, ne strinja pa se s Piccolijem, ker je postavil na prvo mesto svojega poročila vprašanje razporoke,
Predseariik senatne skupine PSI Pieraccini je izjavil, da je poročilo Piccolija «prdv go-tovo doku
sodnikov, ki jo je bila lanskega maja določila vlada Papadopulosa. Ta je izjavil, da je sklep državnega sveta »skrajno huda žalitev«.
Medtem je vlada že imenovala novega predsednika državnega sveta. Predstavnik ministrstva za informacije je izjavil, da je «Stassi-nopulos izgubil svoje mesto v trenutku, ko so zahtevali njegovo o-stavko«, in da «je kakršna koli njegova dejavnost kot predsednika državnega sveta odslej nezakonita«.
Obsodbe v Španiji
MADRID, 27. — Madridsko sodišče za javni red je danes obsodilo na šest let zaporne kazni dva mlada Baska, fanta in dekle, zaradi ((ilegalne propagande« in ((nedovoljenega združevanja«. Pod
SSkrTB5k3r5,,Sa 'EC	£ ‘"S:
italijanske mednarodne družbe ze- dušče obsodilo na težke zaporne lo živa«. Nato je dodal, da je šib- [ kazni še druge tri obtožence, kejši del poročila nakazovanje peterico je španska policija a-konkre-tnih poti za rešitev te glo- retjraia še leta 1967 v pokrajini
iiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiHiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirrmiiiiiiiiiiimimi
NA ZAHTEVO JORDANSKE VLADE
V ponedeljek seja varnostnega sveta zaradi preganjanja Arabcev v Jeruzalemu
Egiptovski in izraelski diplomati obiskujejo razne države - Novi spopadi ob prekopu
S ponedeljkom iz obtoka stari bankovci
RIM, 27. — S ponedeljkom, 30. junija ne bodo več v obtoku stari
lit
. hference in pobudi italijanskega jlisnkovci po 1.000, 5.000 in 10.000 !inanjega ministra Nennija. Dober Vr, vendar pa ne bodo zgubili ve-JJJ razgovorov je bil posvečen dvo- liave. Od 1. Julija se bodo lahko - anskim odnosom, posebno o so- l r^enjali pri vseh podružnicah Italijanske banke za nedoločen čas. To so pristojne oblasti sklenile spričo dejstva, da druge države dovoljujejo zelo dolg rok za zame njavo, in zaradi dejstva, da je v preteklosti zlasti v majhnih centrih zapadlo veliko število bankovcev, ker ljudje niso vedeli za zakon. Računa se, da je sedaj v obtoku še 15 do 20 milijonov komadov omenjenih bankovcev za skupno vrednost 100 do 120 milijard lir.
lob- « »nsKim oanusom, puscuuu u n« i, °Vanju na gospodarskem in kul-- v | Khem področju, industrijskem so. Juvanju, turizmu in drugim obijam sodelovanja. Pred razgovo-u? ->e Mirka Topavca in njegove x j fžJJGavce sprejel predsednik kon riTacije Von Moos.
11' zdravicah, ki sta ju ministra ?J®».iala na kosilu, ki ga je pri-I švicarski zunanji minister, sta ,1 bistra poudarila podobnost po-Wedov obeh držav na najvažnejša
NEW YORK, 27. — Danes so uradno javili, da se bo v ponedeljek sestal varnostni svet in razpravljal o jordanskem protestu proti Izraelu zaradi preganjanja Arabcev v Jeruzalemu. Izraelci so namreč Izgnali arabske stanovalce iz petih hiš blizu ((zidu' vzdihljajev« in vanje so se vselili izraelski vojaki. Izraelski minister za obrambo, ki si je danes ogledal omenjene hiše, je izjavil, da so ta ukrep sprejeli «iz varnostnih razlogov«.
V	Kairu so javili, da je bil danes nov topniški dvoboj med Egipčani in Izraelci ob južnem delu prekopa, ki je trajal 2 uri in pol. Včeraj zjutraj je pri letalskem spopadu južno od Sueza sodelovalo okoli 50 izraelskih in egiptovskih letal. Spopad je trajal 50 minut.
V	Amanu so sporočili, da so Izraelci danes začeli znova streljati na istem področju kakor včeraj, streljanje je trajalo pol ure.
Predstavnika organizacije Al Fatah in Fronte za osvoboditev Palestine sta zanikala trditve, da nameravajo palestinske organizacije ustanoviti začasno palestinsko vlado v izgnanstvu.
Danes sta odpotovala iz Kaira v Afriko in Skandinavijo član izvršnega odbora Arabske socialistične zveze Husein Safei in podtajnik Gohar. Prvi je odpotoval v Pariz, od koder bo nadaljeval pot v Brazzaville In v Kinšaso. Zatem bo obiskal še Mavretanijo, Senegal, Nigerijo, Gvinejo tn Slonokoščeno obalo. Državnim poglavarjem teh držav bo izročil Naserjeva pisma.
sko, Norveško in Finsko. Naloga Predsednik se je peljal z avtomoči veh diplomatov je obrazložiti bilom po ulicah prestolnice v
stališče egiptovske vlade in sedanje stanje na Srednjem vzhodu.
Izraelski zunanji minister Eban pa je prispel danes v prestolnico Ugande Kampalo in se je pogovarjal s tamkajšnjim predsednikom Obotejem. V nedeljo bo odpotoval v Kenijo, zatem pa v A-dis Abebo. Pred odhodom je iz-jaivil, da držaive, ki jih bo obiskal, «z naklonjenostjo sledijo izraelskemu stališču In so odbile arabski pritisk«. Eban bo med svojim potovanjem predsedoval tudi konferenci izraelskih poslanikov v državah vzhodne Afrike.
Švedska navezala odnose z Albanijo
STOCKHOLM, 27. — Švedska vlada je sklenila navezati diplomatske odnose z Albanijo in Malto. V Tirani bo zastopal Švedsko sedanji poslanik v Beogradu, na Malti pa švedski poslanik v Rimu; oba bosta imela dvojno akrediti-ranje. Albanija in Malta sta bili edini evropski državi, s katerima til imela Švedska diplomatskih odnosov, poleg Vzhodne Nemčije, ki je Švedska ne priznava.
spremstvu zambijskega predsednika, ko ga je napadel moški iz množice; zagrabil je predsednika za vrat. Ture ga je sam pahnil lz avtomobila. Zatem so ga zgrabili pristaši Turejeve stranke ln ga linčali. Predsednik ni bil ranjen.
Gvinejski radio je javil, da je atentator pripadal gvinejski narodnoosvobodilni fronti, ki se bori proti sedanjemu režimu. Atentator je bil povezan z drugimi tremi sodelavci, «ki so se vežbali na Slonokoščeni obali proti afriški revoluciji«.
Neuspel atentat na Seku Tureja
DAKAR, 27. — Gvinejski radio Je potrdil, da je bil 24. junija iz-Gohar pa je odpotoval v Stock 1 vršen poizkus atentata na pred-
holm. Pozneje bo obiskal še Dan- 1 sedmika republike Seku Tureja.
Preiskava proti teroristom v Zahodni Nemčiji
BONN, 27. — Preiskava pirati emigrantskim terorističnim skupinam v Zahodni Nemčiji se nadaljuje. Zaenkrat pa še niso znane podrobnosti te preiskave in ali bodo oblasti pridržale v zaporu Anteja Penavioa v pričakovanju jugoslovanske note o njegovi izročitvi. Jugoslavija rima z Zahodno Nemčijo konvencije o izročitvi zločincev. Toda po zagotavljanju bonskega pravosodnega rmnistrstva, Zahodna Nemčija nima interesa dovoljevati, da se na njenem ozemlju pripravljajo teroristične akcije. Poleg tega predvideva izročitev samo zahodnonemška zakonodaja. V primeru, da sodišče ugotovi u-pravičenost ekstradidje sprejme končni sklep pravosodno ministrstvo sporazumno z zunanjim mi nistrstvom.
boke krize. Po njegovem je tudi pozitivna odklonitev povratka k centrizm-u. in poudarjanje veljavnosti levosredinske politike.
Podtajnik PRI Salmoni je dejal, da je treba v poročilu «ceniti zavest o problemih, ki označujejo sedanjo krizo in odklonitev možnosti premaganja te krize s spremembo večine«.
Danes je bila na Trgu Ottavilla v Rimu zborovanje, ki sta ga organizirala ANPI in ANPPIA 'z protesta proti včerajšnjim nasiljem fašističnih skupin.
Govorila sta senatorja Terradni in Parn ter predstavnica PRI, PSI, PSIUP in Delavske zbornice. Vsi govorniki so odločno obsodili fašistično nasilje.
Po zborovanju so zborovalci šli v sprevodu po mestnih ulicah ter vzklikali protifašistična gesla. Zborovanje je poteklo brez incidentov.
Danes se je nadaljevala «bela stavka« uslužbencev ENPAS, ki se je bila začela pred dvema dnevoma. Stavkajoči so zasedli več sedežev zavoda v raznih mestih. Stavka se je začela, ker se zavlačuje izvedba reforme tega zavoda. Avtonomni sindikati, ki so vključeni v «Intesa della scuola« so napovedali vsedržavno stavko neuč-nega osebja, ku bo 2. julija. Stavko so napovedali, ker se niso začela pogajanja za ureditev nekaterih vprašanj, ki se tičejo tega osebja.
Predsedstvo vsedržavnega združenja univerzitetnih stalnih profesorjev je sklenilo, da se profesor« ne bodo štiri dni od 1. julija dalje udeležili izpitov na univerzah, če ne bodo sprejete njihove zahteve za razne izboljšave.
S 1. julijem se bo začela štiridnevna stavka uslužbencev umobolnic. Sindikati poudarjajo, da je bila stavka določena «zaradi neobčutljivosti, ki so jo pokazali odgovorni v vladi do glavnih zahtev te kategorije«.
Grška vlada odstavila predsednika državnega sveta
ATENE, 27. - Grška vlada je danes sporočila, da je predsednik grškega državnega sveta Michel Stassinopulos podal ostavko. Ta pa je izjavil, da je zavrnil zahtevo vlade, naj odstopi.
Stassinopulos je sklical davi člane državnega sveta in jim prebral pismo, ki ga je poslal pravosodnemu ministru in v katerem izjavlja, da odklanja svojo ostavko «v korist pravice«.
Vlada ga je odstavila, ker je dr žavni svet razveljavil r/-7rriu- "
Guipuzcoa, ko je delila lepake protirežimske organizacije ETA.
Sodišče je obsodilo na tri mesece zapora tudi tri delavce tz pokrajine Guipuzcoa, ker so se septembra 1967 udeležili «ndeovolje-nt manifestacije«.
skupščini je danes izvolila svojega novega predsednika, ki bo nadomestil dosedanjega predsednika Henryja Reya, novega ministra za prekomorske pokrajine. Izvoljen je bil bivši minister za prevoze Marc Jacquet, ki je dobil 123 glasov. Golistična skupina šteje 290 poslancev in ima v narodni skupščini absolutno večino. Po izvolitvi je Jac-quet izjavil, da bo skušal uskladiti metode skupine s politiko ^odpiranja«, ki sta jo napovedala Pom-pidou in Chaban Delmas.
V	samem golističnem gibanju pa se je danes ustanovila nova parlamentarna skupina, ki nosi ime «prisotnost in akcija golizma«: pobudniki te nove skupine hočejo «po-trditi v narodni skupščini potrebo po akciji, ki bi jo navdihovala načela, ki jih je orisal general de Gaulle, ter po uresničevanju temeljnih ciljev golizma«. Ustanovnemu sestanku nove skupine je predsedoval zet generala de Gaulla, bivši predsednik zunanjepolitične komisije narodne skupščine Jacques Vendroux. Neprikrit namen nove »ortodoksne« golistične skupine je, da prepreči pretirane težnje po »odpiranju«, ki bi se pojavile med Pompidoujevim predsedstvom.
Pobudnik skupine Vendroux je dal ostavko od funkcij predsednika zunanjepolitične komisije narodne skupščine po referendumu, ki je spravil z oblasti generala de Gaulla. Na njegovo mesto je bil prav danes imenovan »neodvisni republikanec« Jean de Broglie, ki je med drugim tudi član evropske, ga parlamenta.
V	Parizu se je danes sestal centralni komite francoske komunistične partije, ki je obravnaval francoski politični položaj po predsedniških volitvah ter rezultate moskovske svetovne komunistične konference. Na začetku sestanka so bili člani CK obveščeni o zdravstvenem stanju sekretarja KPF \Valdeck-Rocheta. ki se mudi v SZ na zdravljenju in je bil pred kratkim operiran. Njegovo stanje je se. da.i zadovoljivo.
Član CK Etienne Fajon je po sestanku izjavil, da smatra KPF za uspeh izid prvega turnusa predsedniških volitev, kjer je dobil komunistični kandidat več od predvidenih glasov, ter tudi drugega turnusa, ko je KPF pozivala k vzdr-žanju. Glede drugega turnusa volite je na CK govoril Georges Plissonnier, ki je poudaril pravilnost komunistične izbire. Po njegovem mnenju je KPF ob tisti priliki utrdila svojo avtoriteto, istočasno pa je ohranila »persepktive za akcijsko enotnost«. Delavske in demokratične sile — je dejal Plissonnier — so pripravljene, da nadaljujejo boj proti oblasti monopolov, katere nosilec je Pompidou, in proti centristični reakciji ter za postavitev temeljev demokratične in socialistične bodočnosti«.
niiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiii||||||||||||||||||||||||||||,||||||||||||lm,|nill|l||||||||||
PROTI ROCKEFELLERJEVEMU OBISKU
Argentinski sindikati napovedali splošno stavko
BUENOS AIRES, 27. — Protest proti politiki ZDA do Latinske A-merike in proti napovedanemu o-bisku Nixanovega posebnega odposlanca, guvernerja države Nev.’ York Nelsona Rockefellerja, se je preteklo noč izredno zaostril: demonstranti so zažgali, kot smo že včeraj poročali, štirinajst od enaindvajsetih veleblagovnic v Buenos Airesu, ki so last Rockefellerjeve družine. Sedem veleblagovnic je bilo popolnoma uničenih, škoda pa znaša po prvih računih več lcot milijardo in osemsto milijonov lir. Tempirani bombi sta včeraj eksplodirali tudi na sedežu podružnice newyorške «First national city bank ii in v poslopju, kjer ima svoj sedež ameriška trgovinska zbornica
Na univerzi v Buenos Airesu je prišlo do spopadov med študenti in policijo, vsedržavni sindikati pa so za torek napovedali splošno stavko.
Veleblagovnice, ki so jih včeraj uničili, so last ameriške družbe /(International basic economy cor-pora/tion«, ki jo je leta 1947 ustanovila družina Rockefeller. Njen sedanji predsednik je Rodman Rockefeller, sin Nixonovega odposlanca. Ta bo dospel v Argentino v nedeljo. Obisk bi moral po prvotnih načrtih trajati tri dni, po včerajšnjih neredih pa so ga omejili na šestin trideset ur.
Ob priliki obiska je vlada gene rala Onganie pripravila izredno var nostno službo, za katero je bilo dodeljenih več kot dvajset tisoč policijskih agentov in vojakov.
Proti Rockefellerjevemu obisku se je danes medtem izrazilo tudi štiristo katoliških duhovnikov, ki so objavili sporočilo, v katerem ostro kritizirajo ameriško politiko v Latinski Ameriki ter protestirajo zaradi napovedne ega obiska Nixono
Položaj v Argentini je že več časa izredno napet: protest prot! sedanjemu režimu je silovito izbruhnil pretekli mesec, ko je v številnih argentinskih mestih prišlo do krvavih spopadov med demonstranti in policijo. Računajo, da je Mo med takratnimi neredi ubitih najmanj triindvajset oseb.
Čile bo nacionaliziral rudnike bakra ki so last ZDA
SANT1AGO, 27. — Rudnike bakra v Čilu, ki so last ameriške družbe »Anaconda«, bodo leta 1972 nacionalizirali. Sporazum v tej zvezi je bil danes dosežen med ameriško družbo in čilsko vlado po petindvajsetih dneh tajnih pogajanj.
Na podlagi sporazuma bo čilska vlada že prihodnje leto odkupila 51 odstotkov delnic od družb «Chile explorations» in «Andes Copper«, čilskih podružnic »Anaconde«, v naslednjih treh letih pa bo odkupila še drugih 49 odstotkov.
Rudniki «Anaconde» dajejo več kot polovico čilske produkcije bakra, ki znaša okrog 620.000 ton letno. Gre najbrž za najbolj pomembno nacionalizacijo, do katere je prišlo po sporazumu v zgodovini Latinske Amerike. Sporočilo o doseženem sporazumu je dal po televiziji čilski predsednik Eduardo Frei.
WASHINGTON, 27. — Bivšd pomočnik ministra za obrambo Nitase je bil imenovan za svetovalca Pentagona za pripravo nameravanih razgovorov med ZDA in SZ o jedrskem orožju: Domneva se, da se bodo razgovori začeli med 31	,u-
in 15. avgustom.
Poletje... Kam? V gore ali k morju? Povsod je lepo, toda gora in mir na livadah more užiti samo ta, ki ga je vsakdan#
NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR ZDA
Upor proti vojski
Letošnja ameriška pomlad mineva v znamenju upora proti vojski. Izraža ga naraščajoče nezadovoljstvo zaradi vietnamske vojne, naraščanje števila dezerterjev, ukinjanje pouka predvojaške vzgoje po univerzah m vedno večja skeptičnost, s katero sprejema vlada priporočila, ki prihajajo iz Pentagona. Vsa Amerika obtožuje Pentagon, da jo je porinil v nesmiselno džunglo Vietnama in da zahteva za obrambo Amerike vsa tista sredstva, ki bi bila tako n_obhodno potrebna za socialno senacijo dežele.
Vietnam in novi protiraketni sistem sta vprašanji, zaradi katerih civilisti tešče in ostreje napadajo Pentagon. Besede generala Fisen-hovverja, ki je v svoji poslovilni poslanici leta 1968 dejal, da se mora Amerika brezkompromisno boriti ,da armada ne bo hote ali ne-
Informacije turistične zveze Slovenije
GORENJSKA
tuje. Letno kopališče v Kranju je
ljuje javnosti nove, nepotrebne tipe oborožitve. Vse to naj bi dajalo! današnji Ameriki vtis varnosti, go- i tovosti in lastne moči. Vendar to navidezno moč že desetletja dolgo1 od znotraj razjedajo notranja na-1 sprat ja. Samo nezaposlenost bo po mnenju nekaterih strokovnjakov v tem letu porasla na 5 odst., medtem ko že danes marsikje med mladimi črnci presega 30 odst. Položaj v mestih se po nemirih ni zboljšal, temveč poslabšal. Izseljevanje belega prebivalstva v predmestja se nadaljuje, črno prebivalstvo se zbira v svojih getih, kjer lahko nezadovoljstvo bruhne na dan vs&k trenutek .
Vsem tem problemom se je v! zadnjem času pridružilo še škan-! dalozno odkritje:	v najbogatejši
deželi sveta strada deset milijonov ljudi. Mnogi med njimi so zaradi lakote že bolni: črnci, Indijanci,
V Bohinju je še prostor v vseh odprto vsak dan od 9. do 19. ure, hotelih in v zasebnih turističnih zimsko kopališče pa je odprto vsak sobah. Samo hotel Stane žagar bo , dan, razen ob ponedeljkih od 9.
hote dobila popolnega vpliva nad Mehikanci itd. morajo živeti z manj političnim življenjem, ter da se je | kot 1000 kalorijami na dan. V de-treba boriti zato, da bo ogromni i želi, kjer dobijo kmetje 4,5 mili-stroj lahko v mirnem sožitju živel j jarde dolarjev subvencij, je za z ^enrokračričndmi svoboščinami, te ‘ borbo proti lakoti namenjeno samo
imel od 30. junija dalje vse zasedeno. Delno je zaseden tudi Mladinski dom, ki 'bo imel prostor samo 28. in 29. junija, žičnica na Vogel redno obratuje. Turistično društvo Bohinj je odprlo v Srednji vasi gostilno Rupa, kjer imajo na voljo bohinjske specialitete. Na Bledu je prostor v zasebnih turističnih sobah, v gostilnah in v počitniških domovih; za hotele priporočajo rezervacije. Na Bledu so odprli Golf hotel, to je objekt A kategorije s 300 posteljami. Med drugim ima hotel tudi kopalni bazen na prostem in bazen v zaprtem prostoru. Oba bazena bodo polnili s termalno vodo. V Ratečah je dovolj prostora v gostilnah in v zasebnih turističnih sdbah. Počitniški dom Gorenjka ima še 10 prostih postelj. Dovolj prostora je v Domu v Planici. Planinska koča v Tamarju
do 19. ure. V Škofji Loki je prostor v hotelu Krona in v zasebnih turističnih sobah. Prostor je v planinskem domu na Lubniku, v Loški koči na Starem vrhu in pri zasebnikih v Ratečah. V Poljanski in Selški dolini je povsod še prostor. Dovolj prostora je tudi v Litostrojskem domu na Soriški planini.
Prireditve: V petek 4. julija bo v Škofji Loki izseljenski piknik. Osrednja prireditev se bo začeta ob 11. uri na Loškem gradu.
Eno najstarejših in najbolj znanih slovenskih turističnih središč, Bled, s? je letos kar dobro pripravilo na novo sezono. Posebno pozornost so posvetili tudi raznim kulturnim prireditvam, saj si brez teh ni mogoče zamisliti sodobnega letovišča. Med prvimi večjimi prireditvami, ki so predvsem športnega značaja, velja
galeriji v Portorožu bo od 1. do 30. julija odprta razstaiva društva likovnih oblikovalcev Slovenije. Večer istrskih in gorenjskih narodnih plesov in pesmi bo 2. julija ob 21. uri v restavraciji Jadran v Portorožu, naslednjega dne pa ob istem času v restavraciji Lucija. Zadovoljni Kranjci bodo priredili 4. julija ob 21. uri na punti v Piranu večer valčkov in polk. V restavraciji Jadran v Portorožu bodo 4. julija ob 21. uri priredili barske atrakcije.
LJUBLJANA Z OKOLICO
V Ljubljani je prostor v hotelih Lev, Slon in Turist. Hotel U-nion ima do 30. junija dovolj prostora, potem pa bo imel prostor samo po sobah brez kopalnic. Hotel Bellevue je zaseden. Hotel I-lirija bo imel prostor samo 2. in 3. julija, v ostalih dneh pa bo zaseden. Hotel Ljubljana Transport ima dovolj prostora, zase-
odprli prenovljeno kopališče. Dot? na Govejku v Polhograjskih Dolomitih ima dovolj prostora.
Prireditve: V okviru XVII. poletnih kulturnih prireditev v Križankah v Ljubljani bo uprizori* la Opera SNG iz Ljubljane 27.. junija zvečer in 4. julija zvečer Verdijevega Rigoleta, 2. julija. Bi* zetovo opero Carrnen in 3. juilj* Puccinijevega Turandota. Dram* SNG bo uprizorila 1. julija Machiavellijevo Mandragolo. Razen stalnih in občasnih zbirk v ljubljanskih muzejih je v Modemi g** lerliji v Ljubljani odprt 8. mednarodni grafični bienale, v Mestni galeriji pa bo do 28. junij* odprt I. mednarodni bienale karikature brez besed. Novo odkrit* ostanke stare Elmone ob Gregorčičevi ulici v Ljubljani si lahko ogledamo vsak delavnik od 15. do 18. ure in vsako nedeljo od 8. do 18. ure. Čebelarska družina v Pri"
besede danes znova dobivajo večji pomen.
Kako se je v kratkem času spremenil po'ožaj, nam kaže dejstvo, da je po>Vni predsednik Kennedy direktno po svojem ses.anku s Hru-ščovom na Dunaju, okrepil ameriške čete staciomirane v zahodnem Berlinu. Danes pa — komaj 10 mesecev po praških dogodkih — se v Ameriki znova oglašajo ljudje, ki zahtevajo, naj se število ameriških vojakov v Evropi bistveno zmanjša. Tudi za časa svojega uradovanja
546 milijonov. Letno bi stalo tri milijarde dolarjev, da bi ugonobili lakoto. Za to ne najde nihče denarja, toda za razvojne načrte nekega tanka, ki verjetno nikoli ne bo resnično vozil, sta bili v lanskem letu nakazani 2 milijardi.
V tem je jedro problemov, s katerimi se mora ukvarjati Nizon. Pri valitvah je izgubil borbo v mestih, le 10 črncev je glasovalo zanj. Kaij bo leta 1972, ko bo Ted Ken-raedy zmagal v mestih, Wailact pa na jugu? Bodo Nixonove sanje o
je predsednik Kenmedy z lahkoto ponovnem predsednikovanju potep-spravil skozi Kongres svoj predlog . tame? o obrambi, veliko vprašanje pa je, i
Na riževih poljih poleti spet završi. Kot nekdaj morajo ženske kolena v blato za nekaj bornih tisoč Ur
prostor v hotelu Pošta, hotel Korotan pa je zaseden. Prostor je v Domu pod Golico, v Smučarskem domu na črnem vrhu in pri zasebnikih v okolici Jesenic. V Begunjah in y okolici je prostor v zasebnih gostilnah in v zasebnih turističnih sobah. Stalno so odprti domovi na Jelovici, pod Stolom in Roblekom dom na Be-gunjiščici. Sankaški dom na Sv. Petru je odprt samo ob sobotah in nedeljah. V Kranju je prostor v obeh hotelih in pri zasebnikih. Dovolj prostora je na Joštu, na Šmarje tnl gori, na Krvavcu in v hotelu na letališču. V Preddvoru in na Jezerskem je še prostor, žičnica na Krvavec redno obra-
kalko se bo to z novim protaraket nim sistemom posrečilo danes Ni-Xonu.
Amerika je že narvePičana večnih obljub svojih generalov o koncu klanja v Vietnamu. Civilisti vedno bolj opozarjajo javnost na tistih 551 milijard dolarjev, ki jih je vlada v desetletju 1959-1968 porabila za obrambo. Ta znesek je dvakrat večji od tistega, ki so ga zvezna in vse državne vlade namenila za izobraževanje. Samo za leto 1969-1970 je za obrambo namenjeno 80 milijard dolarjev, kar znaša celih 10 odstotkov celotnega družbenega dohodka v Ameriki, ter več kot polovico celotnega predračuna zvezne vlade.
Vendar ameriških ekonomistov ne vznemirjajo samo dnevni stroški. Vsako le» postaja očitnejše in bolj zaskrbljujoče dejstvo, da nastaja

«JAZ SEM, POKLIČITE SPOVEDNIKA*
Upokojenec Alfredo Bosco priznal strašni umor 7-letnega Antonia
Ob 2 ponoči v prostorih turinske kvesture - Starec je bil priljubljen in spoštovan Antonio ga je klical «dedek» - Podrobnosti zločina v kleti hiše v Ul. Patetta
TURIN, 27. — Malega, sedemletnega Antonija CasteUucdja je na gnusen način umoril mirni, priljubljeni, prijazni upokojenec Al-
_____ . .	.	fredo Bosco, star 63 let, Id ga je deček večkrat klical »dedek*. Sko-
jo v celotnem gigantskem komplek- j ra j neverjetno in hkrati strašno se je zdelo vsem v hiši in Ulici Pet-su ameriške industrije velikanske tetta, kjer je mali Antonio živel z družino, mamo, očetom in nedo-sestavne spremembe, tako je zaTadi ia.s 1 o sestrico.
povečane proizvodnje obrambnega materiala čelotna industrija bolj ali manj odvisna od naročil Pentagona. To nam potrjuje tudi dejstvo, da sta vladpi ustanovi NASA m Pentagon v zadnjih letih financirali kvr 70 do 80 odstotkov vseh znanstvenih raziskav, ki so jih o-pravl jali ameriški instituti. Toda ni ostalo samo pri tem, Pentagon je iztegnil svoje lovke tudi v Evropo. Prav v zadnjem času je prišlo na dan, da je Pentagon v zadnjem letu financiral veliko posebnih raziskav na mnogih zahodno-nemških univerzah in inštitutih.
Tako je danes ameriška mi itari-zem neločljivo povezan z doktorskim klubom. Varno počiva na zveza, ki sta jo med seboj sklenila kapital in znanost. Zato se Američani borijo proti sramotni zvezi, ki jo je Pentagon sklenil s kapi tatom, ter sedaj vedno znova vsi-
Ura je bila dve po polnoči. Policisti so že sumili mirnega upokojenca, čigar deščice in kose čašo piša so našli na trupelcu za veliko pečjo v kleti. Bosco je mirno gledal na vse, tajil, pripovedoval, kako je šel v trgovino, srečal malega Antonia, ki ga je — kot navadno — prijazno pozdravil, nakupil po trebno za kosilo, šel domov in še le tam izvedel za strašni zltčin. Ni si znal tolmačiti dejstva, da je na truplu bil kos njegovega dnevnika, kakor tudi ne, kako so iz njegove kleti prišle deščice na zadavljenega in slečenega otroka.
Zasliševanje je vodil dr. Monte-sano skupno z dvema podčastni koma. Za trenutek sta ta dva odšla, ko je Bosco milo pogledal šefa letečega oddelka in izustil: »Nisem ga hotel ubiti. Koliko bom prejel?* V sobo, kjer so potekala zasliševa-
•iiiiiiiiiiinniiiiiMniiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiii|tnimiiiui*ii*iiiiHiii|ii|iiimiiii"tii*iiiiiiiii*iiiiiMi*Mitiaii
VPRAŠANJA IN ODGOVORI
Plača, na katero se računa pokojnina
Novi pokojninski zakon velja že kojnine. Obveznim _ socialnim jiajat-
skoro dva meseca in v teoriji bi morale biti že v veljavi vse njegove določbe. V resnici vlada pri vsem velik kaos, ki se je še bolj zapletel po stavki uslužbencev IN PS. Dva sta bistvena problema, o katerih nimajo do danes še vsi jas ne slike, kako priti do njih praktične izvedbe. Gre za to, kako se odtrguje Dlača upokojencem, ki še nadaljujejo z delovnim razmerjem, in kaj se pravzaprav šteje kot plača, na katero se s pomočjo odstotnega razmerja računa pokojnina. Danes se bomo dotaknili tega zadnjega problema in bomo s tem odgovorili tudi čitatelju Aldu M., ki nas sprašuje:
V jeseni bom šel v pokoj in me zanima, kakšna bo višina moje pokojnine. Točno poznam, kolikšna je dolžina moje delovne dobe, saj so vsi tedni navedeni v knjižici o plačanih socialnih dajatvah in zato tu di vem, kakšen bo moj odstotek na plačo. Zanima pa me, kateri prejemki se zaračunajo v prid plače, za določitev višine pokojnine. O tem sem slišal z raznih strani različna mnenja zato bi vas prosil, če bi o tem obširneje nekaj napisali.
Preden sploh odgovorimo na gor nje vprašanje moramo vsem našim čitateljem omeniti sledečo predpostavko: Višina pokojnine se zaracu na na tisti del plače, za katero delodajalec plačuje socialne dajatve. Tu pa bodo morali biti sami zava-
vam pa so podvrženi sledeči prejemki zavarovanca:
1.	prejemki v zvezi z rednim delom, izrednim, nočnim in delom ob praznikih.
2.	draginjska doklada in še vsi dodatki, ki so z njo v zvezi (caro-pane, carovita itd.).
3.	vsi prejemki v zvezi z akordnim delom, nagrade za večjo produktivnost in podobno, trinajsta plača, božičnica in ostale dodatne plače).
4.	letne nagrade na delu, dodeljene iz kakršnega koli vzroka.
5.	provizije in delne partecipacije pri dobičku.
6.	različni prejemki v naravi, kot tudi dodatki za menzo.
7.	vsi prejemki v zvezi z dopusti in prazniki, vštevši praznike, ki padejo na nedeljo ali v času dopusta.
8.	različne odškodnine (v breme delodajalca) v primeru, da zavaro vanec iz kakršnega koli razloga ne dela.
9.	dodatki, ki jih plača delodajalec v primeru bolezni.
10.	50“.o prejemkov zavarovanca, ki gre na službena potovanja.
Niso pa podvrženi obveznim socialnim dajatvam sledeči prejemki zavarovanca:
1. razne nagrade za doseženo starostno dobo v podjetju, ki niso pogojene na rentabilnost zavaro vanca, 2. družinske doklade in podobni poviški plač, 3. odpravnina
nja je takoj pritekel še drugi častnik in sedel k stroju, prepričan, da bo moral zapisovati priznanje morilca. Toda zaman. Starec je samo za trenutek izgubil mir in uravnovešenost, takoj nato pa se bridko zasmejal in dejal: »Saj mi vendar ne boste verjeli, kajne7 Šalil sem se, ker sem mislil, da boste tako zadovoljni*.
Spet nekaj mučnih trenutkov. Prvo, sicer polovično a vsekakor jasno priznanje je spet osredotočilo nanj vse sume. Dr. Montesano. šef policijskega letečega oddelka je spet poskusil kot prej ostati sam z osumljenim upokojencem, ker je vse kazalo, da le njemu zaupa. In res, takoj ko sta častnika odšla, se je starec skrčil in priznal. Pro si. je le, naj mu pokliče dunov-nika, ker bi se rad spovedal, češ da se kesa.
Takoj nato se je vest raznesla po domovih v nižjem delu turinske periferije, ki se spušča k Pa du in kjer živijo predvsem družine priseljencev z Juga. Tistega večera je bilo povsod tiho. Matere niso puščale otrok na cesto in očetje so se gledali s sumom v očeh in ugibali, za katerim obrazom se skriva strašna duša spolnega manijaka, ki je na tako gnusen način prestrigel mlado življenje otroka.
Marsikomu je ob priznanju upokojenca odleglo, čeprav je na vse legel mučen občutek, da so starca spoštovali in mu dovolili, da se je igral z otročadjo na dvorišču. Kaj,' ko ni nihče vedel za bolezensko poželenje, ki ga je dolga leta zakopal v svoji duševnosti in ki je samo včeraj izbruhnila z vso zločinsko nasilnostjo.
Starec je med drugim zasliševanjem priznal svoj zločin in opisal vse do skrajne podrobnosti.
Njegova prvotna pripoved je bila točna. Kazalci na uri so se bližali poldnevu, ko se je bil odpravil v veletrgovino z jestvinami po kruh in zelenjavo. Na cesti je srečal malega Antonia, ki ga je večkrat imenoval »dedek*. Prijazno ga je pozdravil, na kar mu je Bosco pomignil, naj pride z njim v klet, ker mu bo nekaj pokazal. Nič hudega sluteč mu je otrok sledil. Na stopnišču ju je objel mrak. V poltemi
je starca razburilo strašno in gnusno poželenje, sklonil se je k malemu Antoniu in ga objel. Tedaj je malček zakričal. V duši starca se je nekaj utrnilo, verjetno spoznanje, da bo otrok povedal vse materi in da bodo vsi zvedeli za njegovo početje. Z roko je Antoniu zamašil usta, z drugo strgal vrvico, ki je visela na vratih, jo zadrgnil okoli vratu in stisnil. Stiskal je toliko časa, dokler ni mali Anto nio klecnil in mrtev obležal. Kaj se je potem zgodilo ve samo starče va zločinska pamet, kajti policistom je priznal do tu. iTuplo je nato skril pod deščice, zraven velike peči za ogrevanje stavbe. Na vprašanje, nako je otroka slekel, starec ni hotel odgovoriti. Zamomljal je, da tega ni opazil, in da se je majčka spustila med rvanjem.
Počakal je nekaj trenutkov, nato mirno odšel v trgovino, kupil potrebno, se vrnil v svoje stanovanje, kjer je skuhal kosilo in se vedel, kot če m se medtem nic ne bilo pripetilo. Pozno popoldne ga je policija odvedla na komisariat zaradi najdenih strani < asopisa.
Starec je v Ul. Patetta živel več let. Z njim je živel tudi pet iet stari vnuček Valentino, o katerem so vsi trdili, da je dedkov mi-ljc-nec.
Ko so policisti na kvesturi končali z zasliševanjem in odoeljali gnusnega starca, ki je vse življenje znal kriti svoj bolezenski in zločinski nagon, v turinske »Nove* za-[>ore, je v srcih vseh ostala le bolest za izgubo malega Antonia in strašna zavest, da je v hiši stanovala ob splošnem spoštovanju taka »človeška zver*.
je oskrbovana. Na Jesenicah Je i omeniti veliko mednarodno regato,
- ' ■ -- ki je za Bled postala že tradicionalna prireditev. Tekmovanja te vrste so se začela v nedeljo, 21. t.m., in so se nadaljevala tudi v ponedeljek.
Med prireditvami kulturno-zabav-nega značaja pa kaže na prvem mestu omeniti vrsto folklornih predstav, ki bodo tekle tako rekoč vso sezono. Zlasti veliko pozornost posvečajo nastopu češkoslovaškega folklornega ansambla »Mladi* iz Karlovih varov, ki bo nastopil 3. julija. Deset dni pozneje bo na Bledu veliki mednarodni plesni turnir. V istem času bodo priredili tudi mednarodni jahalni turnir, za katerega so prijavili sodelovanje tek movalci iz 5 držav, med njimi tudi iz Italije. Sredi julija bo na Bledu veslaška regata za prvenstvo Jugoslavije. Takoj zatem bodo priredili koncert popevk pod naslovom Pesem poletja. Nastopilo bo okoli deset najboljših jugoslovanskih pevcev lahke glasbe. Posebna zanimivost v okviru letošnjih blejskih pri reditev bo vsekakor grajska sred njeveška pojedina, ki jo bodo pri pravili gojenci tamkajšnje gostinske šole. Prireditev bo na blejskem gradu. V prvih dneh avgusta bodo na Bledu priredili veliko modno revijo, združeno s koncertom mehi-kanskih pesmi, ki jih bo izvajal znani skopski ansambel «Magnifico». Hkrati bodo volili tudi najlepše de kle Bleda.
Vrsta raznih kulturnih, zabavnih in športnih prireditev se bo na Bledu zavlekla tja v oktober, tako da bodo tudi posezonski obiskovalci tega priljubljenega letovišča de ležni zabave in razvedrila. PRIMORSKA IN GORIŠKA V Piranu in Portorožu imajo še prostor v zasebnih turističnih sobah. Za vse hotele pa priporočajo rezervacije. V Novi Gorici je prostor v Park hotelu, v notelu Sabotin in pri zasebnikih. Dovolj prostora je v Bovcu, Tolminu in Mostu na Soči. Od 28. junija dalle bo odiprta tudi koča na Mangartu. Temperatura vode v kopalnem bazenu v Kromberku pn Gorici je 22 stop. C. Hotel žuster-na pri Kopru ima dovolj prostora. Temperatura morja je 23 stopinj C.
Prireditve: V restavraciji Lucija v Portorožu bo 26. junija ob 21. uri večer istrskih in gorenjskih narodnih plesov in pesmi.
V GORE ALI K MORJU?
za 15 dni 70 litrov in tisti, ki bodo izkoristili ves svoj dopust (več kot 15 dni) pa kar celih 100 Mitrov.
Število turistov, ki prihaja letno v Bolgarijo v poletnih mesecih pre sega dva milijona, medtem ko prihaja s svojimi prevoznimi sredstvi v Bolgarijo 500 tisoč ljudi.
Okrožnica SVP in 1500 lir
BOČEN, 27. — Več kot eno uro je tajnik južnotirolske ljudske stranke SVP Silvius Magnago moral odgovarjati na vprašanja preiskovalnega sodnika dr. Martina o posebni poravnavi stroškov volivcev nemške narodnosti.
Preiskovalni sodnik meni namreč, da je SVP kršila volilni zakon ,ki prepoveduje dajanje kakrš-
tem življenja utrudil. Na sliki motiv iz Visokih Tater, (ceskoslov
den do samo 27. junija. V cam-pingu na Ježici je še 30 prostih postelj. Nekaj prostora je še v gostilni Ctrman in v motelu Medno v Mednem. V Ljubljani je dovolj prostora v zasebnih turistič
hovem gradcu priredi v nedejP 29 junija ob 15. uri »čebel*1* tabor*. Igra ansambel Lojz® Slaka. V Tacnu bo v sobot«*®' in v nedeljo 29. junija mednaro« ni slalom s kanuji. Pričetek
nih sobah. V Kamniku je nekaj ! v soboto ob 13. uri, v nedelj« P*
prostora v hotelu Planinka in v Domu na Starem gradu. Prostor je v Kamniški Bistrici, na Veliki planini in pri zasebnikih. Dovolj prostora je v Domžalah, Litiji in okolici, na Vrhniki, v Logatcu, Rovtah in na Goropekah. Temperatura vode v kopalnem bazenu
Brezplačno bencin turistom v Bolgariji
SOFIJA, 27, — Turisti, ki bodo letos obiskali bolgarska počitniška središča, bodo ob povratku prejeli določeno količino bencina brezplačno. Gre za nov način stimuliranja turistov, ki ba z avtomobilom prišli v Bolgarijo na počitnice. Bencin jim bodo izročili na povratni poti, če bodo dokazali, da so prebili 10, 15 ali več kot 15 dni na bolgarskih tleh. Tisti, ki so deset dni svojin počitnic prehdii v kakem bolgarskem hotelu ali penzdjonu na morju, bodo prejeli na povratku 50 litrov bencina v brezplačnih bonih,
_ _	...	Na Tartinijevem trgu v Piranu
nih koli podpor, denarnih nakazil !bo 29. junija ob 12. url nastopil ali hrane na dan volitev ali v bli- | pihalni orkester «V. Parma* Treb-žini volilnih sedežev, ker da to če iz Trsta. V Fijesl bo 29. ju-
omejuje svobodno izbiro posamez- nija ob 12. uri nastopil pihalni	na	Vrhniki	Je	23	stop	C	V	Viš-
mh volivcev.	orkester Gorje pri Bledu. V Mali	nji	gori	bodo 29. junija	ob	14. uri
.....................................................m.............
POLEMIKE OB ZGODOVINSKEM DOGODKU
Kdo bo prvi stopil na Mesec: Neil Armstrong ali Edvin Aldrin?
Armstrong je, kot vse kaže, izkoristil kapitansko funkcijo in izsilil svojo kandidaturo - Nevarnost okužbe z Meseca?
CAPE KENNEDY (Florida), 27 j Medtem ko se vrstijo zadnji teh-— Eno minuto po polnoči se je i nični poskusi in vežbanja, pa se Cape Kemnedy pričelo vzvratno
v
štetje, ki bo veljalo kot poskus, da se ugotovi, če sta kapsula «A-pollo 11» in nosilna raketa »Saturn 5» nared. Vse kaže namreč, da bo zgodovinski start proti Luni dne 16. julija.
Prvi del vzvratnega štetja se bo nadaljeval do prihodnje srede, ko bo izveden simuliran spust rakete in bodo napolnili njene rezervoarje z gorivom. Nadaljnjega dne, v četrtek, bo skupina kozmonavtov, ki se pripravljajo na polet, vstopila v raketo, kjer bo v namišljenih kozmičnih pogojih preživela nekaj ur simuliranega poleta.
rovanci pozorni, da jim delodajalec pri odpustu iz podjetja, 4. posebno res plačuje vse obvezne dajatve na nakazilo v primeru .poroke, 5. po
vse prejemke. Po novem zakonu bo kontrola toliko lažja, ker bo delodajalec moral izročati zavarovancu skupno s plačo tudi potrdilo o vi-š ni plačanih socialnih dajatev. Pro blem se torej obrne v toliko, da se ne vprašamo, kolikšna je plača, temveč kateri prejemki so podvrženi obveznim socialnim dajatvam, kajti višina teh prejemkov je tista plača, katero se nato v določenem odstotku zaračuna višina po-
vračilo stroškov za službena potovanja.
Navedli smo prejemke zavarovanca, ki so podvrženi obveznim socialnim dajatvam in tako odgovorili na vprašanje o plači, na katero se zaračuna višina pokojnine. Zavarovanci sami pa morajo biti pozorni, da jim delodajalec res plačuje vse obvezne socialne dajatve, kajti od tega je odvisna višina njih pokojnine.
, 22
' ob 8. in ob 14. uri.
DOLENJSKA
V Novem mestu je še nekaj Pjv, štora v obeh hotelih. Hotel Otočec je zaseden, v motelu Pj je še nekaj prostora, čateške > plice so zasedene, samo na žu je še nekaj prostih P051 j6 pri zasebnikih. Nekaj prostor*• ‘ v Dolenjskih in Šmarjeških L, plicah. Prostor je na gradu ce, v Črnomlju, Metliki, Se”L, in Krškem. V Dolenjskih, 6nLj-ješklh in čateških Toplicah so^ prti bazeni na prostem. R jj-je v planinskih domovih na -ji, sel, Bohorju, Frati. Mirni pri Miklavžu ln Gospodič«1 j. Gorjancih; za večje skupine P poročajo rezervacije.	m-
Prireditve:	Na Vinici Prl -u
nomlju bo 29. junija 3. sre^n* dolenjskih Izseljencev. Istega bodo popoldne v števerjanu ske dirke. V šmarjeških a jo, cah bodo Imeli 28. junija oBa<ju uri večer opernih arij. V * uf| Otočec bosta 5. julija ob ^ nastopila pevski zbor »Zvo«’ ^ delno spremeniti prvotni j folklorna skupina Iz Heerle«9
logov
načrt za pristajanje «Apodla 11» na povratna poti z Meseca, ker bi bilo treba vesoljsko kabino razkužiti, Ni namreč izključiti sicer malenkostno možnost, da bi na Mesecu bile nižje vrste nevarnih bakterij, ki bi lahko v dotiku z zemeljsko atmosfero predstavljale nevarnost za človeško zdravje. Za-
Nizozeimskem.
ŠTAJERSKA
V Celju
prostora v hotelih in v *""jh0r* turističnih sobah. Na ^‘^je* skem Pohorju bo 28. junij* ^o-den Kagarjev dom; v dru?1« or0-telih in domovih je še dovod gostom Prostor je v Ptuju, v po-
ln Marlbo-ru
je razvila pomembna polemika o tem, kdo bo pravzaprav prvi človek, ki bo stopil na Lunino površino. Gre seveda za dejanje, ki bo zapisano v človeški zgodovini, dokler bo sploh obstajal človeški rod in so polemike med člani posadke «Apollo 11» popolnoma razumljive.
Tako je bivši glasnik ameriške ~	imj nnaaivnuu oisvnci, v uovrei*-- - m:
vesoljske ustanove NASA Paul Ha- poskrbi za popolno sterilizacijo ve-1 horju, Lenartu v Slovenskih ney človek, ki bo prvi vtisnil svo- soljske kabine še preden bi iz nje'cah in na gradu Štatenberg- J(Vo jo sled na Lunini površini kapitan ' izstopili trije kozmonavti.	j Prireditve:	Turistično ®Tju*
posadke Neil Armstrong, ki je Iz- j Resnici na ljubo so ameriški ve- Maribor priredi v nedeljo * 1 v koristil svojo funkcijo kapitana; soljski strokovnjaki mislili tudi na posadke in porinil v ozadje svoje- to možnost in organizirali polet, ga stanovskega tovariša, vesoljca oziroma pristajanje, tako, da bo Edvina Aldrina, kateremu so to j vesoljska kabina najprej prepleska-
te predlagata biofizika, naj NASA! venski Bistrici, "v Lovrencu n* Lp
obljubili že pred dva na letoma in1 na s posebno antiseptično maso, kademskega slikarja Ru<"L0 iiUe' ga v ta namen tudi usposobili s I nato pa se ji bodo približali do- n!lla- v Rogaški Slatini N*" ■ v®'
....................... 1............................... U v petek 27. Jun! a bale1«
čer, v četrtek 3. julija	9*
1 ni 1	/\U OA (««•! trnArif
posebnim vežbanjem (seveda ne naltapljači, ki bodo vesoljski posad-to, kako je treba stopiti na Luno,: ki izročili nova oblačila in posebne
Tako si zajedljivi francoski karikaturist Sinč predstavlja nedavno zaključeni volilni spopad med Pom-
pidoujem in Poherjem
temveč na vse, kako mora reagirati na prijetna in neprijetna presenečenja, ki doletijo vsakogar, ki se poda v neznano).
Neli Armstrong naj bd po izjavah bivšega glasnika NASA pritiskal na svoje nadrejene ln zahteval, naj bi mu bila dodeljena čast prvega človeka, ki bo teptal Lunina tla
Haney je v zvezi s tem izjavil samo, da ve to, da ga bo Armstrong nadomestil in da meni, da se je pač njegov kapitan zaveden zgodovinske važnosti tega zaporedja.
EAST LANSING (Michigan), 27. — Skupina ameriških biologov, ki jih vodita znana biofizika Leroy Augenstein in Bamett Rosenberg sta pisala predsedniku Nlxonu pismo, v katerem ga opozarjata na sicer povsem majhno, toda vseeno pomembno možnost, da bi na Luni bila kaka bakteriološka oblika življenja. S tem v zvezi bd morala NASA — po mnenju ameriških bdo
kombinezone. Od tod bodo vesoljci stopili na ladjo, kjer jih bodo nemudoma zaprli v »karanteno«. Prav tako bodo izolirali vesoljsko kabino.
V Šnaniji (udi «Mistcr odvratnosti
LEJONA, 26. — Španija ima svojega »misterja* odvratnosti. V ta namen so v španskem mestecu Lc-joni organizirali poseben natečaj, katerega se je — kot po izročilu — udeležilo več konkurentov. Tokrat je lovoriko »najgršega* odne sel mladi, komaj 15-letni Jose Ra-mon Learra, ki je v odvratnosti prekosil dosedanjega prvaka Joseja Parolo, znanega pod vzdevkom »Dracula*. Vsekakor pa je »Dra-cula* poraz sprejel kavalirsko, saj je publiki zaklical: »Prednost mladim*.
plesov, ki ga priredi	/
skupina Emona lz Ljub*. j)I)Sl-Celju bo 28. In 29. JuniJ* ^#»1 no tekmovanje za atlets*0 Jugoslavije.
POMURJE	prt'
dovoiJL-
v V
je dovolj prostora v	P*
V Murski Soboti je dovojJ štora v obeh hotelih- V ^.1Vl tu'
nija ob Mariborskem ^n\a. ^ Bresternlci 4 turistični P1*1 tja' razstavnem salonu Rotovž Uj 8-riborti je o-dprta razstava^ ^gt-
je dovolj prostora v zas, rioni P" rističnlh sobah, zdraviliški n8se' Je zaseden. V letoviške«1 ^e-lju Imajo nekaj prostora hodne goste. V Moravcih J®lstič«J® prostora v zasebnih tu . g*«' sobah. Prostor je v G«rnJ, Pe' goni, Ljutomeru, Lendava f trovclh ln v Lovskem	Jje
Cankovi.	Temperature	cm	v
kopališčih	znašajo v R*«	, st«P'
stop. C, v Murski Soboti ? j>r C, v Moravcih 37 stop. Pl c,; tlšovcih pri Lendavi 33 s stoV. Banovcih	pri Ljutomeru	_,	V
C in v Negovskem stop. C.
jezer«

NEOGIBNOST PROCESA PREBUJANJA LATINSKE AMERIKE
Odločen in enoten nastop «zelenega kontinenta»
Dokument, ki je nastal v Fort of Spainu, je še en kamen spotike v odnosih med ZDA in deželami Latinske Amerike, ki so se prvič čvrsto združile v odporu proti diskriminacijski politiki severnega soseda
oli
>1*1
se'
l,0'
ro'
510'
pr
jfi'

S'
me'
ve'
»od0
ŽS
Pr0'
i
$
S?
„0 f
ie »3
;V-
•r«
Na rednem letnem sestanku Mednarodnega gospodarskega in socialnega sveta, ki se je vršil v Fort of Spainu, glavnem mestu Trinida-da in Tobaga, so delegati 21 latin-skjt-ameriških držav v dokumentu devetih točk enoglasno od ZDA zahtevali, da javno izrazijo «svojo politično voljo, da se še pred kon-re.n leta angažirajo v trajnem dialogu z deželami članicami organizacije ameriških držav.
V tem dokumentu se omenja, da so se ZDA in latinsko-ameriške države sporazumele glede obvez in programov razvoja latinsko-ame-riških dežel, vendar je glavni učinek teh nepopolno osuvarjenih programov v teku zadnjih desetih let bil ta, da so se še bolj poglobile tehnooške, gospodarske in znanstvene razlike med ZDA in Latinsko Ameriko. Spričo tega dokument dokazuje, kako je nujno potrebno kar najhitreje revidirati sedanje metode medameriškega sodelovanja in postavili nove, ki bodo dejansko vodile računa o sklepih, ki jih bodo zainteresirane vlade siv obodno sprejele v skladu s svojimi nacionalno-regionalnimi zahtevami in ki bodo spoštovali politično, gospodarsko in kulturno neodvisnost vsake dežele.
Ta dokument predstavlja še en kamen razdora v odnosih med ZDA latiiuko-ameriškimi deželami: delegati teh zadnjih so zatrjevali, da omenjeni dokument ne presega o-kvira sestanka, vtem ko so ameriški delegati smatrali, da postavlja vprašanja, o katerih se Nixo-nova vlada v tem trenutku ne more izreči.
Latinsko-ameriške države se že davno v nobenem vprašanju niso tako odločno in enotno združile kot v omenjenem. Vladni strokovnjaki in ministri latinsko ameriških dežel so na nekaterih zasedanjih sadnjih nekaj mesecev doiočili program bodoče potitike v gospodarskih odnosih z ZDA. V tem programu so zajeli obstoječo in vse bolj naraščajočo krizo teh odnosov, a tudi nekatere pojave nove Nixo-tove politike do dežel ameriške Poloble, ki jih latinsko-ameriške dežele niso z navdušenjem sprejele.
_ Pred kakimi desetimi dnevi je čilski zunanji minister Gabriel Val-des, v spremstvu poslanikov 21 latinskoameriških dežel, predal v ^ashingtonu predsedniku Nixonu dokument, ki so ga ministri teh dežel sprejeli na sestanku od 15. do 17. maja v čilskem letovišču Vita del Mar. Valdes je jasno povedal, kaj latinsko-ameriške dežele Jdslijo o svojih odnosih z veli; kini sosedom:	»Sedanji interesi
razvoja Latinske Amerike niso e-haki interesom ZDA. Ti interesi postajajo celo zelo nasprotni... zaivedamo se obstoja globoke kri-v idejah, dejstvih ter institucijah medameriškega sistema. Kri-*a težko prizadeva odnose na tejj Polobli. Splošno razširjeno mnenje! jc> da naš kontinent prejema stvar-P° finančno pomoč. Dejansko star številk dokazuje nasprotno. Lahko ce o trdimo, da je Latinska ^hierika tista, ki finančno prisp«-va k razvoju ZDA in drugih indukcijskih dežel... Vsote denarja, ki ^ tja zlivajo z našega komtinep-S znatno presegajo obseg inve-
st*cij...>.
Jo diplomatsko in obenem ostro Pjjtorilo ne vsebuje niti pol tiite ‘iPrizadetosti oziroma grenkobe, ki j? mnogi predstavniki latinsko-a-1 soriških dežel vnašajo v svoje iz-o gospodarskih odnosih z Kaplja, ki je napolnila ča-
šo, je, po domala popolni brezbrižnosti Johnsonove administracije za njihove probleme, bil Nixonov odnos do teh dežel že prve mesece njegove uprave.
Bilo je treba čakati polna dva meseca, preden je Nixon napravil prvi konkreten korak v med-ameriških odnosih. Toda tega koraka latinsko-ameriške države niso pozdravile. Za pomočnika med-ameriških vprašanj v State De-partmentu je bil postavljen Charles Meyers, človek brez kakršnih koli diplomatskih izkušenj, ki si je bil pridobil ime le na osnovi plasiranja kapitalov v latinskoameriških deželah. Prva Meyerso-va izjava je bil? da želi nova administracija zm salti gospodarsko pomoč latinskc-ameriškim deželam in postaviti nove odnose na izključno trgovinskih temeljih.
Sledili so Nixonova obsodba Zveze za napredek, poslabšanje odnosov s Perujem zaradi nacionalizacije ameriške družbe, Rockefellerjevo potovanje, Id ga latinsko-ameriške dežele niso razumele kot pomoč, temveč kot odložitev končnega sklepa, ker je ta na svoji poti lahko slišal samo to, kar je že bilo dobro znano. Vse to je čašo gneva napolnilo do roba. Zakaj številke in podatki o gospodarskem položaju Latinske Amerike ter njenih odnosih z ZDA govore, da ni več moč čakati.
Ko jo Kemnedy leta 1961 otvoril Zvezo za napredek kot novo obliko pomoči deželam ameriške pol-obe, je bilo predvideno, da bo pomoč tem deželam znašala dve milijardi dolarjev letno, vtem ko je ta pomoč dejansko v vseh osmih letih znašala 1,9 milijarde dolarjev. To je, povezano z demografsko eksplozijo, privedlo dežele tega področja v brezupno gospodarsko situacijo.
Povečanje dohodka na prebivalca je med 1. 19a0 in 1960 zna šalo 2,1 gos.., a po 1. 1960 1,6 odst. inozemski dolgovi konunenta so znašali 1. 1960 10 milijonov dolarjev, a L 1968 so se podvojili. Ocenjujejo, da je danes v Latinski Ameriki okrog 23 milijonov brezposelnih, v začetku tega desetletja jih je bilo osemnajst rmii.onov.
In dalje: 1. 1960 je latinsko-a-meriški izvoz znašal 11 odst. svetovne izmepjave, lani samo 5,1 odst. Na tržiščih ZDA je bilo leta 1962 moč najti 21.2 odstotka latinsko-ameriških proizvodov, a 1. 1968 samo 13,2 odsto-ka. Pogoji odplačila kreditov, ki jih ZDA dajejo Latinski Ameriki, so dvakrat slabši od pogojev za Azijo in trikrat od onih za Afriko, pač pa so ZDA v Latinski Ameriki za vsaki izvestirani dolar izvlekle pet dolarjev.
Vse to je rezultat diskriminacijske politike ZDA do teh dežel. Nixon je le enkrat imel prav, m sicer, ko je dejal, da je Zveza za napredek mrtva, toda ne zaradi njene »birokracije in neučinkovitosti*, marveč zaradi tega, ker je dejansko izdala cilje in se izneveril obljubam z ameriške strani. Latinsko-ameriške dežele so se s tem strinjale in ne žele oživljati mrtveca. Zavedajo se le ene stvari. da namreč samo s skupno ak djo lahko dosežejo enakopraven položaj v odnosih z ZDA.
Zaradi tega tudi delujejo skupno. V dokumentu, ki je bil sprejet na konferenci v Vina del Mar, so le-te s šestimi tisoči besed dobro argumentiranih obtožb na račun sedanjega stanja postavile zahtevo po doslednejši prilagoditvi sklepov konference Združenih narodov
o trgovini in razvoju. Sestanek v Port of Spainu je natančneje razčlenil te zahteve, dogovor v Vina del Mar pa je bil potrjen kot o-snova za vzpostavitev resnično u-činkovite politike medameriškega sodelovanja. ZDA so bile pozvane, da ta dokument ratificirajo pred 30. septembrom letos, tako da bi se pred 31. decembrom 1969 mogel sprejeti _ program, ki bi premagal težkoče, do katerih prihaja na_ notranjem in zunanjem področju razvoja latinskoameriških dežel.
Latinsko-ameriške dežele so pripravljene tudi na uresničitev napovedane ameriške politike, kp naj bi ta od oblike pomoči prešla na trgovinske odnose, čeprav vidijo v tem povratek k politiki pred rooseveltovske dobe. Vendar zahtevajo pri tem korektne odnose, ki jih ne bodo postavljali v neenakopraven položaj.
Zraven dolin in vrtač in ostro dišeče kraške goličave, poleg škržatov v poletnih dneh in školjev in razpokane zemlje — kakor nam je Kras ostal v spominu iz mladih dni — si ga komaj lahko predstavljamo tudi brez značilnih kalov. Na sliki kal pri Gropadi.
iiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifniiiMiriiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii m Hlinili n Hlinili n iiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii na
ORJAŠKI SPOPADI TEKMECEV V SVETU NAFTE
Pritisk Petroleum»naAlaski in na ameriških cestah
Prodor britanske družbe na ameriška tržišča - Ali se lahko evropske firme same in na osnovi načela «svobodnega tekmovanja» upirajo «ameriškemu» - Možnosti «evropskega izziva»
V mednarodnem pridobitniškem svetu so »petrolejske vojne* med »najbolj razburljivimi*. Znani so nastopajoči in prizorišča. Britanske družbe so desetlet.a bile v ospredju na področju Srednjega vzhoda, ameriške pa doma in v Latinski Ameriki. Interesi so se prepletali, v teku časa so se pojavila še nova imena na petrolejski karti sveta, vendar so še ostali nekateri velikani, ki se med sabo nenehoma bore ne samo za nova nahajališča, temveč tudi za nove kupce tekočega črnega zlata.
Taka vojna se je zadnja leta vodila na severnih obalah Aljaske, v predelih večnega letu, točneje v kraju Prudhoe Baya, visoko nad arktičnim krogom. Po vsemu sodeč se je ta vojna zaključila v prid družbe «British petroleum* (BP). V londonskih poslovnih krogih to ocenjujejo kot dokaz, da britanska družba — dasiravno čedalje bolj poredkoma — vendarle uspeva odgovarjati ra »ameriška izzivanja*.
Tekočega goriva je svetovnemu tržišču potrebno vsak dan več, raziskovanja pa se nepretrgoma vodijo celo tam, kjer obstaja tudi samo slutnja, da bi se ga ute-j gnilo najti. Ko je BP zaprosil za koncesijo na Aljaski, so mnogi smatrali, da gre za čisto navadno pustolovščino, brezplodno razmetavanje denarja, drznost, ki zbuja občudovanje, a tudi posmeh.
Pa tudi če bi se tu nafta našla — so govorili — je v teh polarnih krajih pretežko organizirati stalna bivališča za vrtalce, pripeljati na sam kraj opremo in delati ob izredno nizkih temperaturah. In to niso edine težkoče, zakaj nato se postavlja še vprašanje odpošiljanja nafte do rafinerij s pomočjo
f .1
J Ul

TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Pomočila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slov. narodne; 12.20 Za vsakokar tokaj; 13 30 Glasba po željah; 11-45 Glasba z vsega sveta; 16.10 ' tričetrtinskem taktu; 16.30 F. °ovk: »Kresna noč*: 17.00 Enri-fluez in njegov ansambel; 17.30 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Revija *borov z Goriškega; 19.10 Družinski obzornik; 19.25 Orkestri in an-
sambli; 20.00 Šport; 20.50 J. Tavčar; »Nepozabni večer*; 21.30 Va-lo na ples; 22.30 Zabavna glasba.
TRST
12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; '1.00 Med prijatelji glasbe; 14.40 Ramous: »Un quasi cliente*.
KOPER
,7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 15.30, 17.00 [J> 20.15 Poročila; 7.40 Glasba za j°bro jutro; 8.40 Prijetna glasba; '•Ofl p(Kj senčnikom; 10.00 Uspeli Motivi; 10.45 Pesmi; 11.30 Današ-Mi pevci; 12.00 in 12.45 Glasba & željah; 14.35 Danes pojo...; J5.05 V ritmu z mladimi; 16 30 Od Joto do Drave: 17.40 Nove p!o-5fe; 18.00 Izbrali ste; 19.00 in 20.30 ftenos RL; 20.00 Poje Bobby Vin-V 23.10 Plesna glasba.
Nacionalni program
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Po-ir.-i!?.; 8 30 Jutranje pesmi: 9.06 i^sbene slike; 9.30 Zvočni trak;
in 11.00 Ura glasbe; 11.30 ahi ugaja klasika: 12.05 Kontra-lUhkt; 1315 Radijske kronike; ,10 in 15.10 Plošča za poletje; ^O Znanstvena oddaja; 17.10
SOBOTA, 28. JUNIJA 1969
XVn. »Mimi*; 18.00 Veliki variete; 20.15 Plošče in skeči; 21.00 Pogovor o glasbi; 22.00 Glasbeno potovanje: v Rimu.
II.	PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 8.40 Plošča za poletje; 9.40 in 11.35 Telefonski pogovori; 10.40 Glasbeni variete; 13.00 Program z Vimo Lisi; 13.35 Ornella Vanoni in plošče; 14.05 Juke box; 14.45 Glasbeni kotiček: 16.00 Poje A. Lionello; 16.35 Resno, vendar ne preveč; 17.40 Plošče za najmlajše; 19 00 Glasbeno-govorni spored; 20.11 Radijska priredba; 21.10 Jazz; 22.40 Ital. folklora.
III.	PROGRAM
10.00	Koncert za začetek; 11.15 Baletna glasba; 12.20 Madrigali; 12.35 Mozart: Variacije; 13.40 Vio linist Guido Mozzato; 14.30 G. Puccini: «Tosca»; 16.35 Chopin: Sonata štev. 2; 17.20 Nemščina',
18.30	Lahka glasba; 18.45 Gleda lišče in kino; 19.15 Koncert; 20.20 L. Goldman: «11 nemico sulla gio-stra»; 21.00 Ob stoletnici smrti Berlioza: Requiem op. 5.
FILODIFUZI JA
8.00	Koncert za začetek; 8.45 Na sporedu Prokofjev; 9.20 Bach, sonata op. 17 št. 5; 9.30 Od gotike do baroka; 9.50 Ital. sodobna glas ba; 10.10 Na sporedu Fasch: 10.45 S. Scheidt in Beethoven, variacije; 11.55 Pianist M. Campanella;
12.30	Na sporedu je Busoni.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 11.00, 14.00, 16.00, 20.30 Poročila; 7.50 Danes za vas; 8.25 Telesna vzgoja; 8.45 Inform. od daja; 9.08 Glasbena matineja:
10.05	Počitniško popotovanje; 10.20 »čez travnike zelene*; 10.50 »Naš avtostop*; 11.15 Pri vas doma; 13.10 Skladbice Blaža Arniča; 13.30 Kmetijski nasveti: 13.40 Domači ansambli in pevci; 14.30 Priporočajo vam...; 15.05 Kruno Cipci: »Lažnivi Kljukec*; 15.25 Polke in valčki; 16.40 Tenorist Attilio Planinšek; 17.00 Vsak dan za vas;
18.05	Gremo v kino; 18.35 Zbor Roger Wagner iz Amerike; 19.15 «Top-pops 11»; 19.50 S knjižnega trga; 20.00 Lahko noč, otroci!; 20.15 Trio Lojze Slak; 21.00 Sobotni večer; 21.30 Wolfgang Ecke: Gospod v sivih hlačah; 23.15 Za izseljence; 24.05 S pesmijo v novi teden.
ITAL. TELEVIZIJA
10.00	Ancona; XXIX. mednarodna razstava ribolova; 13.00 Komični filmi: 13.30 Dnevnik; 17.00 Gio-cagio; 17.30 Dnevnik; 17.45 Program za mladino; 18.45 Film: »D gioielliere e lo psichiatra*; 19.10 O Španiji; 19.35 Nabožna oddaja;
19.50	Šport in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Glasbeni spored z Or-nello Vanoni; 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
21.00	Dnevnik; 21.15 R. Viviani: Napoli notte e giorno; 22.15 »The Harkness Balet* iz New Yorka.
JUG TELEVIZIJA
16.65, 21.00 in 24.10 Poročila (JRT); 17.00 Finale za atletski pokal Jugoslavije; 19.45 Ansambel Borisa Franka; 20.15 Jug. revolucija — filmska serija; 20.45 Cikcak; 21.35 Zabavno glasbena oddaja; 22.35 Rezervirano za smeh;
22.50	Orion — film; 23.50 TV kažipot.
čilna bilanca z Ameriko deficitna. In verjetno je to samo začetek prodora. Ljudje iz BP dobro vedo, da je najzanimivejši vzhod ZDA, potemtakem bo treba, kar zadeva bencinske postaje, tudi tja prodreti. Težkoču je le v tem, da je nova področja moč izbojevati le z novimi knpitali, teh pa ni na pretek. Spričo tega se postavlja tole bistveno vprašanje: ali se lahko neka družba — ne glede na to, kako je znana in velika — spušča sama v take posle? če žele zahodnoevropska ali katera si bodi druga podjetja zdržati »ameriški izziv*, ah lahko to dosežejo samo na osnovi načela »svobodnega tekmovanja* ali pa jim je, vrhu tega, še potrebna tudi državna pomoč?...................
Tudi lo je eden od razlogov, zaradi katerega se v Britaniji govori o potrebi pristopa k Evropski gospodarski skupnosti, kjer bi se v tehnološken in finančnem
pogledu ustvarile takšne skupine, ki bi bile sposobne organizirati tudi kak «evropski izziv*. Nafta je že od davna internacionalizirana glede na kapitale, ki se v tej gospodarski panogi obračajo, vendar pa italijanske, francoske in angleške družbe še niso tako močne, da bi se uprle, še manj pa, da bi v tem pogledu prevzele vodstvo.
PravKar obravnavani primer, pa je dokaz uspešno zaključenega posamičnega primera »petrolejske vojne*, na kar so Britanci lahko ponosni, ker je tudi njim uspelo vsiliti svojo igro, uveljavivši BP na ameriških cestah. Naposled — je rekel neki komentator — lahko tudi mi dokažemo, kako smo v ZDA nekoga požrli, če se že moramo tako pogosto pomiriti z neugodnimi vestmi, da šo Ameri-kanci ponovno odkupili eno od naših družb ter uveljavili svoje interese v naši lastni hiši.
pokrajinski muzej > koper museo regionale - capodistria
galerija „loxa"
avgust Černigoj
retrospektivna razstava
neizmerno dolgih naftovodov, ki gredo čez vso Aljasko, ali pa po morski poti severno od Kanade, ki je pretežni del leta zaledenela.
Kljub temu se je BP odločil za podvig in — uspel. Ameriške družbe so bile presenečene in nenaklonjene prihodu novega konkurenta na «njihova področja*. Ko pa je kmalu zatem bilo prvič javljeno, da je bilo odkrito bogato ležišče, je bilo čuti škodoželjne komentarje, kako ta nafta ne bo potrebna nobenemu, ker da je predraga in ji bo težko zagotoviti plasma: dostavljati jo do Britanije ali zahodnoevropskih dežel je neekonomično, sosedje pa je ne žele.
Vendar so Britanci imeli zelo natanfiie* načrte in šo medtem* organizirali pravcato vohunsko vojno, da bi kje staknili kake šibkejše ameriške partnerje, s pomočjo katerih bi prodrli na to tržišče. Naposled so uspeli: pred kratkim je BP na ameriških cestah odkupila celo vrsto bencinskih postaj, ki so jih imele v rokah nekatere tamkajšnje družbe.
Dramatičnost te «igre* — v javnost so prodrli le njeni odbleski — dokazuje, kako Amerikanci, ki že leta prodirajo s svojimi kapi-tali in blagom v druge dele sveta, uporabljajo drugačne metode, ko se nekdo pojavi pred njihovimi vrati. Z zakonskimi in carinskimi zaprekami onemogočajo drugim to, kar zahtevajo zase na tujih tržiščih.
«Standard Oii of Ohio* je relativno majhna družba z vsega nekaj tisoči bencinskih postaj na ameriškem Srednjem zahodu. Bila je že davno osnovana, ni pa dosegla uspehov, kot so jih nekatere druge, tako da je njeno sodelovanje v »svetovnih petrolejskih poslih* neznatno. Britanci so' se z njo srečali v Iranu, kjer je še najmočnejša. To poznanstvo, se zdi, je bilo odločilno.
Pogajanja so se vodila v popolni tajnosti, pa tudi pogodba o sodelovanju je morala biti podpisana v salonu nekega newyorškega hotela, da bi se ognili agentom nekaterih vsemogočnih velikanov.
Cele ekipe pravnikov so se ukvarjale z odkrivanjem pravnih možnosti, manevri in taktiziranja pri tem pa so bila tako zapletena, da je bilo končno zelo težko ugotoviti, kdo je pravzaprav resnični zmagovalec.
Rafinerije »Standard Oil of Ohio* bodo zdaj predelovale tudi nafto z Aljaske. V začetku samo o-krog 170.000, kasneje pa do 600 tisoč sodčkov dnevno, kolikor pričakujejo, da bo znašala proizvodnja omenjenega nahajališča. Če računamo, da znaša poprečni dobiček okrog 75 dolarskih centov za sodček, potem bo BP z ameriškega tržišča letno potegnila okrog 166 milijonov dolarjev dobička.
To ni majhna vsota, tembolj, če upoštevamo, da je britanska pla-
.......................................................................Hill HIIHIMHIIIIIIIIIIHIIIIHIIIIIIII IHIIIIIIHHIimmilllllllllllllllllll
NOVOST NA KNJIŽNI POLICI
Tržaški slikar Avgust Černigoj vas vabi na ogled razstave v prostorih Pokrajinskega muzeja v Kopru, natančneje v galeriji »Loža*. Razstava je odprta od 6. junija do 10. julija vsak dan od 9. do 13. in od 17. do 19. ure.
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Dan je zelo primeren za katero si bodi kolektivno akcijo. Srečanje z nekaterimi iskrenimi osebami vas bo navdalo z novim pogumom.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Postavite se po robu nedločnosti svojih sodelavcev, tako da jim boste sami za vzgled. Samo s trdno voljo se lahko izvlečete iz neprijetne duševne potrtosti.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Do bro se pripravite za vsako morebitno presenečenje. Izvrstno se boste znašli v novem okolju.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Zelo boste upoštevani zaradi svoje delovne hitrosti in natančnosti Zadoščenje spričo nekega trdnega prijateljstva.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Primorani boste reševati nekatera neprijetna vprašanja v nesimpatični družbi.
HOROSKOP
Edino v družini boste našli razumevanje, ki vam je potrebno.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ne !>odcenjujte nasvetov prijateljev in kolegov kar zadeva denarna vprašanja. Odpravili se boste na neko potovanje.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Ugodne finančne perspektive v zvezi s podvigom, ki ste se ga pravkar lotili. Vaše notranje življenje bo postalo bogatejše.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Vsi, ki se ukvarjajo z znanostjo in sociologijo, bodo danes polni dobrih idej. V družini ne bo pravega miru.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Neki posel, ki ste se ga pred kratkim lotili, vam bo omogočil nekoliko pozen, zato pa nadvse uspešen rezultat. Trenutno čustveno razmerje vas še dolgočasi.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Po krivdi nekaterih napačnih informacij se bo na delovnem mestu u-stvarilo zelo napeto vzdušje. Bodite bolj realistični v ocenjevanju svojih čustvenih možnosti.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ni priporočljivo, da bi se pri delu preveč utrujali. Nekdo se vam močno prilizuje, kar utegne biti za vas zelo nevarno.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Po nekem dolgotrajnem razgovoru, se bo vse začelo ustrezneje razvijati. Zaradi svojih izredno poštenih pobud boste deležni najširših simpatij.
Willard Motley:
Potrkaj' na vsaka vrata
Mesto je svet v malem. Mnogo vrat se odpira v mesto. Za mnogo vrati se skriva mnogo stvari. Več kot eno življenje utripa v mestu, več kot ena smrt živi znotraj mestnih vrat. Mesto se ne spreminja. Ljudje, obiskovalci prihajajo in odhajajo. Ti vidijo le zunanjost. Toda kaj se dogaja znotraj v uličici? Kdo pozna življenje in misli ljudi, ki živijo v ulici. Potrkaj na vsaka vrata v tej ulici, v tej uličici.
Pisatelj Willard Motley pravi tako v mottu svojega romana Potrkaj na vsaka vrata. On sam je potrkal na taka vrata in razgrnili pred bralcem podobo sodobnega ameriškega velemesta. Tako je prikazal ameriško življenje, ki na zunaj ni vidno, ki pa se skriva za zidovi mesta. Prikazal usodo ameriške mladine in včasih naravnost strahotne razmere v katerih ta mladina živi. Tako je napisal kritičen in obtožujoč tekst o sodobni ameriški družbi, tekst kakršnega morda zlepa že nismo dobili na našo knjižno polico. Morda zadnjikrat pred desetletji, ko so prišli na knjižni trg prvi prevodi Uptona Sinclaira, Crondna in nekaterih podobnih pisateljev.
Pisatelj Willard Motley je sicer neznano ime in ga založba Lipa, ki je izdala slovenski prevod romana (prevajalec Mirloo Napast) Potrkaj na vsa vrata prvič predstavlja slovenski javnosti. Na žalost nam založba podrobneje ne predstavlja avtorja romana in si bo pač o njem vsak slovenski bralec ustvaril sodbo le na podlagi tega teksta. Vsekakor pa je po tem obsežnem, morda preobsež-nerp romanu (702 strani) treba priznati, da tako družbeno kritičnega teksta že dolgo nismo dobiti na naš knjižni trg. Res je sicer, da ima ta roman kot literarna stvaritev določene hibe. Vendar pa roman ni le delo, ki bralca informira o življenju ameriških velemest, ki se skriva za zidovi, temveč je tekst, ki pogumno razkriva vso bedo, vso stisko in moralno problematiko, ki se skriva za bleščečo fasado. Omenem pa je to tudi roman, ki je napisan tako pretresljivo, tako obtožujoče, da spodbuja bralca k razmišljanju nad strahotami in problemi sodobne ameriške družbe.
Vsebina romana ni zapletena in je pravzaprav zelo preprosta. Zato tudi roman nima običajnega zapleta in razpleta in se bere bolj kot kronika, tudi malce dolgovezna in nenapeta kronika. Vendar pa nam roman vseeno pretresljivo pripoveduje o mladem fantu, italijanskih staršev Nicku Romanu, ki razen telesne lepote nima ničesar drugega. Prvotno so ga celo namenili, da se bo šolal za duhovnika. Toda že iz prvih razredov je krenil na pot kriminala. Ta pot ga je pripeljala sprva samo v poboljševalnico, potem v zapor in slednjič na električni stol. Tako nam roman pripoveduje o kratkem zgrešenem življenju mladega fanta, ki ne najde prave polti v življenju, ki se vdaja potepanju, tatvinam, nasilju, igranju za denar, sleparijam, ki končno začne ropati in slednjič ubije policista, kar ga privede na električni stol. To je pravzaprav vsa zgodba. V njej se srečamo v glavnem skoraj s samimi takimi ljudmi, ki jih je življenje zaneslo na stranpot. Srečamo se z mladimi
nepridipravi v poboljševalnici, < nemogočimi vzgojitelji, ki s svojim ravnanjem naravnost vodijo mladino v kriminal, potem z mladimi izsiljevalci, igralci na sredo, gangsterji, prostitutkami, ki jih je polno ameriško velemesto. Tako je prikazano mesto Chicago, takšna so druga ameriška mesta. Spoznamo tudi nemogoče razmere v ameriški policiji, čudne razmere ameriške justice. Razen nekaj svetlih izjem, matere in žene glavnega junaka, od katerih pa slednja v svoji ljubezni do Nicka izbere rajši smrt kot sramoto, nam pisatelj predstavlja skoraj same negativne like sodobne ameriške družbe, njene žgoče probleme, njene nemogoče razmere in zato tudi tragične usode, kakršna je usoda prikazanega junaka Nicka.
Roman Potrkaj na vsaka vrata je pisan malce dolgovezno. Manjka mu notranje gradnje in napetosti, zapleta in razpleta. Pisatelj pač opisuje življenje za katerega že vemo. kako se bo zak.jučuo. Na vsej poti ni namreč ničesar svetlega, kar bi vzbudilo nad e, da se bo glavni junak poboljšal in se znašel v življenju. Morda ja nesorazmerno prikazano tudi eno in drugo v Nickovem življenju. Sodna razprava sama obsega na primer skoraj sto strani. V bistvu pa je to le prepričljivo napisan, pretresljiv, močno družbeno angažiran tekst o propadli mladini, o nemogoči vzgoji mladine in o nemogočih razmerah v sodobni a-meriški družbi. Tekst, ki nam veliko razkrije in ki nas tudi globoko pretrese.
Sl. Ru.
Nevarno ime
Neki Grk stoji na nekem križišču v Atenah. Pravkar se je na semaforu pokazala rdeča luč. Tedaj začne na vso moč žvižgati na drugo stran ulice. Približa se mu stražnik: »Zakaj pa zganjate takšen hrup?*
«žvižgam ženi na drugi strani, da me počaka.*
»Pokličite jo po imenu.*
»Bojim se. da me potem zaprete.*
»Zakaj neki, ne bom vas, častna beseda.*
Grk nato na ves glas zavpije: »Elefterija, Elefterija!* Ne ve se, kako se je stvar potem končala, zakaj to ime je pod polkovniško diktaturo najbolj osovraženo: E-lefterija pomeni namreč v prevodu svoboda.
Natančen
ocenjevalec
Ftramcozi podelijo vsako leto nagrado za delo, ki obdeluje temo zdravniške etike. Pisec je lahko zdravnik ali pa tudi ne. Letošnja nagrada je pripadla Christianu Bamadacu za knjigo »Zdravniki nemogočega*.
Izmed članov ocenjevalnega odbora je dal 85-letni dar. Marcel Ha-mon še dodatno, vendar strogo zasebno oceno. »V njej je tudi več lepih strani. Knjigo smo nagradili kljub 41 stavčnim in stilističnim napakam, kolikor smo jih odkrili.*
Razstava ročnih del osnovne šole v UL Donadoni
Zbrani malčki otroškega vrtca v Ul. Donadoni po svojem nastopu
Mladi glasbeniki na svojem prvem glasbenem nastopu v Slomškovem domu v Bazovici
PRIMORSKI DNEVNIK
4 -
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 23.7, najnižja 18.8, ob 19. uri 23.8 etap., zračrai tlak 1017,7 stanoviten, veter 11 km za hodnik, vlaga 54-cd-tlo-tna, nebo 6/10 pocblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 23.3 stopinje.
za*
n
tev
Danes, SOEO^A, 28. Janija
ZORANA .
Sonce vzide ob 5.18 in zatone ob 20.53 — Dolžina cn.eva 15.40 — kuna vzide ob 20.,13 in zatone ob 3.0»
Jutri, NEDELJA, 23. Junija PETER in PAVEL
VČERAJŠNJI DAN NA TRŽAŠKEM VELESEJMU
Razprava o uporabi telefonskih storitev na raznih toriščih
Trst je po številu telefonskih naročnikov na enem izmed prvih mest, saj je tu nad 100.000 telefonskih aparatov

Odločna obsodba fašističnega napada v Rimu
Napad fašistov na antifašiste v Rimu je povzročil med vso demokratično javnostjo globoko ogorčenje tudi pri nas, in sicer tem bolj, ker .je Lino Zocchi, ki teži hudo ranjen v bolnišnici. v naši deželi zelo znan, saj .je bil partizanski poveljnik garibaldinskih oddelkov v Furlaniji. Takoj ko je zvedel za grobi fašistični napad v Runu, je poslal tajnik tržaške federacije KPI inž. Antanino Cuffa-ro naslednjo brzojavko:
«Dragi tovariš Zocchi, pošiljam Ti v imenu tržaških komunistov izraze naše popolne solidarnosti ter odločno obsojam podlo fašistično dejanje. Tebi in drugemu ranjenemu tovarišu želim skorajšnje okrevanje ter da bi se kmalu vrnila na naše Skupno bojišče.«
Podobne brzojavke so poslal Linu Zocchiju poslanec Albin škerk senatorja Vidali in Šema, župani zgoniške. dolinske in mrliške občine Guštin. Lovriha in Millo ter sekcija iz Milj.
DANES ZAKLJUČEK ŠOLSKEGA LETA
V TOREK SE ZAČNEJO ZRELOSTNI IZPITI
Tudi v tem šolskem letu smo zaman čakali na ustanovitev slovenskih strokovnih zavodov
Seja CRES
Deželni gospodarsko-sooialni odbor (CRES) je na svoji zadnji seji pod predsedstvom prof. Casola soglasno sprejel kot formulacijo dokument predsedstva, ki povzema stališče posameznih članov na desetih sejah, ki so bile posvečene proučitvi gospodarskega in socialnega položaja v Furlaniji-Julijski krajini. Toda sindikalne organizacije so izrekle pridržek, češ da bodo predložili svoj dokument o go-spodarsko-socialnem položaju, ki bo izražal mnenja delavcev. Seveda bodo zdaj tudi drugi člani odbora predložili svoje dokumente.
Nove in sodobne telefonske naprave, ki so jih prikazali na tržaškem velesejmu
Slike, ki jih je posnel naš urednik na izletu po Bolgariji in Turčiji, so na vpogled v Tržaški knjigami. Kdor želi, lahko naroči ustrezne kopije.
Včeraj dopoldne so se v dvorani za konference na sejmu sestali šie-Vuini strokovnjaki s področja telefonije: na programu je bila razprava o uporabi telefonskih storitev v industriji, trgovini in zasebnem življenju. Za italijansko telefonsko družbo SIP sta bila prisotna inž. Davescovi, ravnatelj odseka za pro-i met pri tržaški SIP, ki je obširne-I je poročal o razvoju telefonije od prvih poizkusov do današnjih te-feselekcijskih zvez v vsedržavnem in mednarodnem prometu ter do 'številnih drugih storitev na tem področju (med katerimi naj na primer omenimo telefonske tajnice, filodifuzijo in podobne usluge). !kar zaideva teleselekcijsko službo, je inž. Davescovi naglasil, da se ta v zadnjem času naglo širi v vsej Italija, predvsem pa v severnih in srednjih predelih države. Strokovnjaki računajo, da se bo obseg tele selekcijskih storitev v razdobju pičlih pel let podvojil. Do oktobra prihodnjega leta pa naj bi telese-fekcijska mreža povezala čisto vse pomembnejše kraje v Italiji.
Kar zaideva Trst, je inž. Devo sovi naglasil, da je danes na n^-šem področju okoli 85.000 imen n ročendh na telefonske storitve, t da skupno število inštaliranih tel tonskih aperatov prekaša 100.00 Glede telefon-ke gostote zavzema Trst eno izmed n a/vidne :š ih mest v Italiji, ker ga v tem pogledu prekašajo le nekatera \telika mesta, kot so na primer Rim, Milan ih Genova. Tukajšnje telefonske na prave pa se venomer izbokšutejp in še v tem letu bodo vključili v telefonsko povezavo med Trstom in Nabrežino poseben elektronski elabarator vrste PCM.
Prisotni strokovnjaki so se strinjali glede razmaha, ki ga je v
zadnjem času zabeležil razvoj notranjega telefonskega omrežja, vet ljudi pa je poudarim, da bi zate kazalo v prihodnje posvetiti več.r pozornost povezavam s tujino, Hi so danes vse prej nego na zaželeni ravni. Tako se namreč dogaja, dn morajo poslovni ljudje in sploh u-porabniki telefonskih storitev čakati tudi 1» več ur na zvezo z--------1
n.iim svetem, pogosto tudi z bližjimi deželami Avstrijo in _ slavijo, da o zvezah z deželarrti vzhodne Evrope sploh ne govorimo.
Glavni ravnatelj drugega področja pristojnosti SIP inz. Foffa.ji je v tej zvezi poudaril, da bo italijanska telefonska mreža vložilp samo v letošnjem letu v nove nč prave 200 milijard lir ter da tildi sicer prizadeva, da bi izboljš T la tudi zunanje zveze. Povprašava -nje po novih povezavah v državi j: še vedno zelo razgibano in v ter i pogledu pri nas znatno bolje kako; na primer v Zahodni Nemčiji; pr nas mora namreč vsak prosile: počakati na povezavo poprečno po mesec dni. v Zahodni Nemčiji pa traja to čakanje včasih tudi četo leto. Nekoliko bolje je v drugih zahodnoevropskih deželah, povsod
pa je treba za telefonsko povezavo znatno več časa kakor v Italiji.
Nekoliko šibkeje pa je v Trstu glede telex zvez; pri nas je danes vsega skupaj kakih 150 abonentov, medtem ko je v tujini ta služba znatno bolj razširjena. Tudi na tem področju pa skuša družba SIP kolikor mogoče izboljšati svoje storitve in razširiti obstoječo mrežo. Tudi za to pa so potrebne znatne finančne investicije, predvsem pa zanesljivo sodetovanje drugih industrijskih vej, ki dobavljajo telefoniji potrebne izdelke. Tako ima SIP več dogovorov z italijanskimi tovarnami, ki ji dobavljajo razne vršite potrebnih materialov, v nekaterih primerih pa se dobave iz najrazličnejših razlogov zatikajo, kar ima seveda za posledico večje ali manjše zamude v predvidenem programu.
Na koncu so si strokovnjaki ogledali razstavo telefonskih naprav, ki .jo je SIP pripravila na- sejmu, in ki obsega med drugim razstavo novih aparatov, sistem «time she-ring», ki ga je pred kratkim uvedla CGE in nekaj drugih novosti. Ogleda so se med drugimi udeležili inž. Tonolo (SIP), inž. Marzari (Siemens), dr. Albamese (združenje tržaških industrijcev), inž. Bartol (Tržaški Llyod), dr. Barison od trgovinske zbornice in številne druge osebnosti.
Po sinočnjem nastopu Alighiera Noscheseja, ki je ponovno privabil na sejem veliko množico obiskovalcev, bo današnji dan predvidoma potekal v bolj umirjenem vzdušju. Tudi uradni spored je manj zahteven kakor sicer. Ob 10. uri se bo v kongresni dvorani pričel seminar o sodobni tehniki «Au-diting« in o tehničnem posvetovanju v podjetjih. Na seminarju, ki ga organizira družba Peat Marwick Mitchell & Co. bodo spregovorili dr. G. Azzeilino in dr. G. De Gen-naro od omenjene družbe in dr. N. Pellizzari od družbe Sooieth del Plasmon iz Milana. Zvečer ob 21. uri bodo v dvorani za konference zavrteli dva sredmjemetražna filma s turistično vsebino.
Dobitki na velesejmu
Izžrebane dobitke na velesejmu v petek 27. junija so prejeli: 1. Pisalni stroj: Spagnoletto, Ul. S. Giovannd 9, Milje; 2. Zapestna ura: Aldo Doz, Ul. Piša 10, Trst; 3. Likalnik »Philips«: Gianfranča Rustia, Ul. Revolteilla 73, Trst; 4. Konfekcija likerjev: Luisa Bonelto, Ul. Mazzini 23, Trst; 5. Pralni prašek Dixan (3 sodčki); Serglo Mirelll, Ul. Romagna 9; 6. Vrečka za led: Natalia Maghet, Ul. Commercdale, 16/3; 7. Konfekcija kave »Miscela d’oro>»: Giorgio Perisich, Ul. Re-volteOtta 32; 8. Konfekcija kave »Ml scela d’oro»: Maria Loss, Ul. Conti 8; 9. Izbor svinčnikov in peres: Aldo Doz, Ul. Piša 10.
Na svoji zadnji seji je deželni svet soglasno odobril zakonski osnutek o ponogpiem finansiranju zakona št. 19 z dne 10. avgusta 1966, ki se tiče prve pomoči pri cestnih nesrečah. Ta odobritev pomeni, dt so pozitivno ocenili to službo. Kot je znano, so odobrili za letos 230 milijonov lir deželnega prispevka, za prihodnje leto in leto 1971 pa bo 150 milijonov lir. Naša dežela
S šolsko mašo za učence osnovnih šol se danes zaključi šolsko leto 1968 - 69. Zaključni izpiti na srednjih šolah (mala matura) so končali, v torek pa se začnejo zrelostni izpiti, ali velika matura, na višjih srednjih šolah.
Velika novost pri letošnjih zaključnih in zrelostnih izpitih je ta, da ni več popravnih izpitov v jesenskem roku. Dijaki bodo torej imeli mirne počitnice. Kdor opravi zrelostni izpit, je brez skrbi, kdor ga ne opravi, prav tako, le da bo moral prihodnje leto spet vse po navijati. Nekaterim se to zdi nepravično, vendar je treba priznati, da v dobrih dveh mesecih ni mogoče zahtevati in pričakovati, da bo kandidat obdelal in obvladal snov, za katero je dobil pri izpitih slabo oceno. Popravni izpiti so za dijake prava muka med počitnicami, za starše pa nadloga in skrb.
Kandidati, ki bodo letos polagali zrelostne izpite na nov način, se te dni mrzlično pripravljajo. Nekoliko so zaskrbljeni in radovedni, kakšen bo način izpraševanja in ocenjevanja. Verjetno ne bo šlo vse tako, kot določajo in svetujejo novi predpisi, saj je to tudi za profesorje, dane izpitnih komisij, novost. Novi predpisi so namreč prišli zelo pozno, skoraj ob koncu šolskega leta. Novi način izpraševanja in ocenjevanja bo bolj kot do sedaj upošteval osebnost dijaka in potek učenja v zadnjih letih. Kandidat, ki ima mirno vest, se take preizkušnje na bo bal, zabu-šamti pa bodo računali «na srečo«, če jim bo uspelo. Maturanti naj se te dni pred izpiti in med sa-
. ________ ,	___ _____________________________________- mirni izpiti ne mučijo. Spoditi in
........................................iiiiiiiiiiiiniiiuiiiiiiiiiiiiiliiiiniiiiiifiiiiiiiimimiiiiMiiiiiiiiiiimiilimii....
PO ODOBRITVI ZADEVNEGA ZAKONA V DEŽELNEM SVETU
Služba prve pomoči ob cestnih nesrečah se je zelo dobro obnesla
V deželi deluje 19 centrov za prvo pomoč in samo lani je bilo skupno 3674 posegov pri cestnih nesrečah
vem mestu v državi, saj ta pomoč že sedaj zelo dobro deluje in v nekaj mesecih se bo služba zelo izboljšala. Odlbomištvo za zdravstvo in higieno namreč pričakuje od ministrstva za pošto dovoljenje za namestitev radijskih telefonov na rešilnih vozovih, nakar bo začel delovati nujno potrebni in toliko pričakovani radijski
________ ________________ most z relejnikom na neki višini
je glede prve cestne pomoči na pr- blizu Humina.
VPRAŠANJA OBČINSKIH SVETOVALCEV
V Bazovici je ulica z naslovom Srečko in ne Srečko Kosovel
Otežkočen dostop v dopoldanskih urah v kopališče železničarjev . Kmalu bodo popravili Ul. dello Scoglio
vozu. To pa bi jih pnslilo na daljšo pot in na prečkanje številnih železniških tračnic, kar je skoraj nemogoče zlasti za ženske
Ta ukrep utemeljujejo s tem. da je poveljstvo finančnih straž sporočilo, da nima zadostnega števila osebja, da bi ga postavilo na vhod v luko pri kopališču že ob 8. uri zjutraj. Svetovalec ugotavlja, aa bo poveljstvo finančnih straž zelo malo prihranilo s tem ukrepom, hkrati pa da bodo zelo oškodovani številni meščani. Zaradi tega vpra-
Občinska svetovalka Jelka Grbec je poslala odborniku za toponoma-stiko Ceschii vprašanje, v katerem pravi, da je občinska uprava, ko je v Bazovici poimenovala ulico po slovenskem pesniku Srečku Kosovelu, napisala na uličnih tablah in na tablicah hišnih številk ime brt-r strešice na «c». Na osnovi zadevnega vprašanja komunistične svetovalske skupine, pravi Grilčeva, je občina poskrbela za pravilen napis imena na uličnih tablah, medtem
ko ni poskrbela za pravilen napis _________________________________
imena na tablicah _ hišnih številk. šuj€ župana, ali namerava posre-Zato Grbčeva vprašuje_ odbornika, dovati pri poveljstvu linančnih ali odbor namerava čimprej po- straž da nrekliče omenjeni ukren. praviti to napako.
Svetovalec Monfalco.i pa je naslovil na županu vprašanje, v katerem ga opozarja, da so pred dobrim tednom dni spremenil: urnik otvoritve kopališča železničarjev v Trstu, v katere zahajajo družine in uslužbenci železniške uprave, od 6. na 10. uro dopoldne. To je precej prizadelo kopalce in je povzročijo negodovanje predvsem med družinami z otroki, ki gredo na kopanje v dopoldanskih urah Res jc, pravi svetovalec, da bi sli prizadeti lahko v kopališče skozi vhodna vrata v pristanišče pri železnisKem nad-
21
TRŽAŠKI VZORČNI VELESEJEM
15.-29. JUNIJA 1969
Nad 30 držav razstavlja avojo najboljšo proizvodnjo — Bogat prikaz proizvodov in novosti za delavnice, urade, dom in za vsakršno aktivnost in potrebe podjetja kakor tudi za potrebe vsakdanjega življenja.
Razstave, srečanja In specifične manifestacije za sektor lesa in lesnih izdelkov, pohištva in kave.
Razstava marmorja iz dežele Furlanije ■ Julijske krajine.
Prireditve in razne privlačnosti.
Dnevno žrebanje nagrad za obiskovalce avtomobil »FIAT 500».
in zaključno žrebanje za
V deželi je 19 centrov za prvo pomoč, in sicer pri ambulatorijh RK v Trstu, Vidmu, Tržiču in Trbižu ter v civilnih bolnišnicah v Pordenonu, Huminu, San Daniele-joi, Mamiagu, Tolmeču, Gorici, Čedadu, Palmanovi, Gradežu, Krminu in Avianu. Deželna uprava nosi vse stroške za vzdrževanje teh središč ter je dala tudi po dva rešilna vozova Rdečemu križu v Trstu in Vidmu ter po en rešilni voz drugim 17 centrom. Prav talko skrbi za plače 62 šoferjev in 42 bolničarjev.
Samo lani je bilo na vseh deželnih cestah 3674 posegov, odkar pa je začela delovati služba, pri čemer so morali premostiti številne tehnične in birokratske težave, pa je število posegov preseglo 5000. Kar se tiče določenega nesorazmerja pri posegih raznih centrov, je reba ugotoviti, da bodo morali po popolni uvedbi naprav radijskih telefonov in z začetkom dejavnosti »radijskega mostu« vsi centri od primera dio primera pomagati bližnjemu centru, če se pokaže za to potreba.
Treba je tudi naglasiti, da prevažajo še preveč ponesrečencev, pa čeprav v resnem stanju, v centre za hitro pomoč in v sprejemne oddelke bolnišnic z neprimernimi vozili namesto z rešilnimi vozovi, kar ima včasih smrtne posledice za ponesrečence. Tako so na primer v bolnišnico v Palmanovi sprejeli 460 ranjencev prometnih nesreč in od teh so jih samo 78 pripeljali bolnišnico z rešilnim vozom. Zaradi tega je tudi potrebno, da se vedno bolj okrepi kampanja za cestno vzgojo, tako da se ljudje privadijo osnovnim predpisom o ravnanju z ranjenci, kajti vedno je bolje, da peljejo ranjence v bolnišnico z rešilnim vozom. Odfbor-ništvo za zdravstvo proučuje program. na podlagi katerega bodo bolj pogostoma uporabljali rešilne vozove. V ta namen bodo namestili na cestah, kjer se najbolj pogostoma dogajajo hude nesreče, telefone, tako da bodo lahko podnevi, zlasti pa ponoči v primeru nesreče lahko klicali na pomoč.
sproščeni naj gredo k izpitom: lahka hrana, mirno in zadostno spanje, nič kave in cigaret!
Našim maturantom želimo, da bi uspešno opravili izpite, vsem drugim dijakom pa želimo vesele počitnice.
In kaj naj rečemo o preteklem šolskem letu? Ponoviti bi morah stare pritožbe. Tudi v preteklem šolskem letu smo zaman čakali na ustanovitev slovenskih strokovnih zavodov. Tudi v preteklem šolskem letu so naši šolniki zaman protestirali in stavkali, da bi se rešili njihovi problemi itd itd.... Popolno priznanje enakopravnosti slovenskega šolstva v Italiji gre po dolgi, polževi poti.
Občni zbor delničarjev Tržaškega Lloyda
Na sedežu družbe je bdi včeraj občni zbor delničarjev Tržaškega Lloyda, na katerem je predsednik ing. Bartoli kratko prikazal poslovanje družbe v preteklem letu. Zbor je nato odobril poročilo u-pravnega sveta ter obračun za poslovno leto 1968.
Iz poročila upravnega sveta izhaja, da so Llovdove ladje — lastne in najete — opravile v letu 1968 106 potovanj, in to 32 na potniških in 74 na blagovnih progah, ter preplule skupno 503.000 milj, pri tem pa prepeljale 61.000 potnikov in 826.000 ton blaga. V primeri z letom 1967 se je število potovanj zmanjšalo za šest. Tudi obseg prevoženega blaga je bil manjši, pa tudi število potnikov ni doseglo predlanskega. V nasprotju s tem pa se je znatno povečalo število prevoženih milj. Vse to, naglasa poročilo upravnega sveta, je treba pripisati zapori Sueškega prekopa.
Ker ni družbino Ladjevje zadostovalo, so tudi lani pri Lloydu najeli nekaj ladij ter opravili z njimi vrsto potovanj, od tega nekaj tudi okoli sveta. Tarife za ta potovanja so bile zelo zanimive za širši krog koristnikov, prav tako pa so bili zanimivi pogoji, ki jdh je družba med letom ponujala za kratkotrajna {»tavanja po znižani ceni, pogosto v povezavi z letalskimi storitvami, zlasti na področju masovnega turizma.
Lloyd se je lani sporazumel z družbo «Safmarine», da bosta skupno vzdrževati trgovinsko progo med sredozemskimi deželami in Južno Afriko - Mozambikom. Podoben sporazum je bil dosežen tudi z družbo «Oompagnie Maritime Congolaise«. Na splošno vzeto so Lloydove ladje lani bolje poslovale kakor v preteklem letu, saj je bil prostor na njih v poprečju bolje izkoriščen kakor v letu 1967.
Tudi v ostalem je bilo lansko poslovanje družbe uspešnejše kakor v preteklosti. Delničarjem bodo zato izplačali dividendo v višini 6,5 od sto nominalne vrednosti vsake delnice. To je najvišja dividenda zadnjih let; tudi v letih pred zaporo Sueškega prekopa so bile Lloydove dividende nekoliko nižje.
ZVEZA PARTIZANOV — A N P I OPČINE vljudno vabi na
IV. partizanski tabor
......
id bo v nedeljo, 6. julija v prosvetnem domu
Ob 10. uri otvoritev razstave slik iz NOB.
Nadaljevanje programa bo ob 16. uri s kulturno zabavnimi točkami.
Nastopili bodo: ansambel «Veseld kosci« iz Ljubljane, godba na pihala «Kras» iz Doberdoba, pevski zbor.
Sledila bo plesna zabava do 24. ure.
Igrali bodo »Veseli kosci«.
POSKRBLJENO BO Z DOBRO ZALOŽENIMI KIOSKI
Nesreča na delu
48-letni kamionist Gino De Mar-co iz Remanzacca v bližani Vidma, ki je usluiben pri avtoprevoznem podjetju «DamenicheUi.> s sedežem v Ul. Tominz 11, je bil včeraj po-
nnlrinu noivvcl	»\i>i noinvonioniii
Gledališča
Plautov «Amfitruo» v Rimskem gledališču
S Plautovim Anfitruom bodo v torek, 1. julija otvorili v tržaškem Rimskem gledališču poletno gledališko sezono 1969. Predstava, ki jo je zrežiral Mario Ferrero, se bo pričela ob 21.30 in jo bodo ponovili še v sredo in četrtek ob isti uri. V njej bodo nastopili znani i-gralci kot Vittorio Congia, Nando Gazzolo, Adriana Innocenti, Giulia-na Lojodice, Marcello Mando, Ren-zo Montagnari, Aroldo Tieri in drugi. Scenarij je pripravil Lucio Lu-centini.
Tej prvi predstavi bodo sledile druge v ravno tako pomembni zasedbi. Za prihodnji mesec je že zagotovljena predstava Schillerjevega »Don Carlosa«.
Vstopnice za omenjene predstave so na razpolago v Pasaži Prot-ti. Za vse abonente Stalnega gledališča pa je predviden precejšen popust.
Razstave
V	prostorih Avtonomne letoviščar-ske in turistične ustanove v Sesljanu
je odprta osebna razstava zagrebškega slikarja Eda Murtiča. Razstava bo do 29 t.m.
V	galeriji »La Lanterna« v Ul. S. Nicold 6/a je od 14. Junija do 4. julija razstava del beneškega slikarja Maria Baldana.
V	prostorih Delavske zbornice CISL
na Trgu Papa Glovanni XXIII. Je odprta 11. kolektivna sindikalna razstava v stalni umetnostni dvorani «Cesare Sofianopulo«. Razstavljajo člani deželnega sindikata likovne u-metnosti CISL. Razstava bo odprta ob delavnileh od 18. do 20. ure.
V	galeriji »Torbandenai je kolektivna razstava, na kateri so razstav, ljena dela umetnikov, ki so v galeriji razstavljali med letom. Zastopanih je 25 avtorjev. S to razstavo galerija zaključuje letošnjo razstav-no sezono Nova sezona se bo pri čela v soboto, 27. septembra z oseb no razstavo Emilia Vedove. Kolek tivna razstava bo odprta do 10. julija
Prosvetno društvo v Skednju organizira dne 20 . 7. 1969 izlet na Jezersko. Vpisovanje vsak dan, razen ob sobotah in nedeljah od 20.30 do 22. ure v društvenih prostorih.
SPDT obvešča izletnike za Bohinj in na Vogel, da je odhod v nedeljo ob 5.45 z začetka Ul. Severo.
Odbor za proslavo 80-letnice ustanovitve šol družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu sporoča, da je izlet dijakov nižje srednje šole na Belo-peška jezera (Fužine) določen za danes, 28. junija t.l. Odhod z avtobu-
MIRAMARSK1 P A H K Predstave
«LUČI IN ZVOKI*
Urnik tedenskega sporeda Ponedeljek: ob 21.30 «Maximilian of Mexico» v angleščini; ob 22.45 »Massimiliano e Carlotta« v italijanščini Torek: Tedenski počitek.
Sreda: ob 21.30 «Der Kaisertraum von Miramare« v nemščini; ob 22.45 «Massimiliano e Carlotta« v italijanščini.
Četrtek: ob 21.30 «Maximilian ol Mex'co» v angleščini; ob 22.45 «Massimiliano e Carlotta« v l-talijanščini.
Petek; ob 21.30 «Der Kaisertraum von Miramare« v nemščini: ob 22.45 «Massimiliano e Carlotta« v italijanščini.
Sobota: ob 21.30 ln ob 22.45 dve predstavi «Mass'miliano e Cah lotta«, obe v italijanščini. Nedelja: ob 21.30 «Der Kaisertraum von Miramare« v nemščini; ob 22.45 «Massimiliano e Carlotta« v italijanščini. Avtobus «M» s postajališča tramvaja «6» (Barkovlje) do parka ob 21. in 22.15. Od parka k postajališču tramvaja «6» (Barkovlje) odhodi po obeh predstavah.
poldne zaposlen pri natovarjanju som točno ob 8. uri zjutraj izpred železja na neki tovornjak. Nenado- sodne palače — Foro Ulpiano. Po-— — t._ — i. -..i—j,i	u vra(eic približno ob 20. uri zvečer.
straž, da prekliče omenjeni ukrep.
Odbornik za javna deli Mocchi >a je nedavno odgovoril na vprašanje svetovalca Pahorja v zvezi z ureditvijo Ul. dello Scoglio, ki je bila poškodovana po velikem nalivu 1965. Odbornik pravi, da j'e že svoj-čas sporočil, da je načrt o popravilu cest poškodovanih po nalivu iz leta 1965 predvideval obnovitev samo malega dela Ul. delto Scoglio. Dela, ki so bila določena, pravi odbornik, niso mogla biti v tej ulici izvedena, ker je izvid, ki ga je napravil krajevni civilni tehnični urad ugotovil, da so bile druge ceste bolj poškodovane in da se je med tem časom cestišče še bolj poškodovalo, zamdi česar so ta dela zahtevala več stroškov.
Ker pa je nujno popraviti Ul, dello Scoglio, zagotavlja odbornik, da bodo ta dela napravili v okviru vzdrževalnih del mestnih ulic, ki so bila že dana na dražbo.	—_------------
<iiuaiiiiaai»»i»ii»«iiiii«i»»ia»»iB«»M»i«iii>i«i*iiiii>ii>»iiiii*iiaii*iaaf>aalf.....■inmuillll
SPOROČILO ŽELEZNIČARSKIH SINDIKATOV
V PONEDELJEK STAVKA OSEBJA NA VLAKIH
S stavko zahtevajo, da se poveča število železničarjev, ker so sedaj tako preobremenjeni z delom, da sploh ne uživajo nobenega počitka
Okrožna tajništva železničarskih. tl tedenskega počitka niti rednih tSSSS SFI - CGLL, SAUFI - *&»*”'*"	in 46
ma pa, ko se je Sklonil, da bi vzdignil železen drog, mu je padel na glaivo neki drug drog, ki ga je malo prej naložil na tovornjak in je nepričakovano zdrsnil z njega.
V	bolnišnici, kamor so ga pripeljali ob 1530, so De Marcu zdravniki ugotovili lažji možganski pretres ter ga zato pridržali na zdravljenju na nevrokirurškem oddelku, kjer se bo moral zdraviti 10 dni, razen če ne nastopijo komplikacije.
Včeraj popoldne ob 15.30 so na oddelku za oživljanje splošne bolnišnice sprejeli 76-letnega upokojenca Damiana Papagna iz Ulice Zorutti 16, ki mu je na kopanju pri miramarskem križišču nenadoma postalo slabo.
V	bolnišnici so upokojencu ugotovili prve znake zadušitve, vendar njegovo zdravstveno stanje ni zaskrbljujoče. Po mnenju zdravnikov bi si moral opomoči v 6 dneh.
Danes se v Ljubljani poročita ZORKA OREL in
JANEZ BEČAJ
Ob prvem koraku na novi življenjski poti jima kličejo na dolgo srečo starši, sorodniki, prijatelji in znanci. Čestitkam se pridružuje tudi uredništvo «Primorskega dnevnika».
CISL In SFIUF - UIL so napovedala stavko osebja vlakov v tržaškem železniškem okrožju, ki bo trajala 24 ur od polnoči 19. t. m. do polnoči 30. t. m.
Uslužbenci stavkajo zaradi premajhnega Števila osebja, tako da
v večji meri za letos.
Sindikalni predstavniki železničarjev so že večkrat razpravljali o tem z okrožnim ravnateljem železnic In ga opozorili na pomanjkljivo Število osebja. Ravna-
ihnega Števila osebja, tako da	°
zelo preobremenjeni z delom telj je sicer storil nekatere ko-rto mnrein več Drenašatl na-' rake, vendar mu ni uspelo rešiti
zadeve.
SO z,eiu pi	•	—_________
in ne morejo več prenašati naporov. Osebje ne more uživati ni-
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 27. junija 1969 se je rodilo v Trstu 8 otrok, umrlo pa je 6 oseb.
UMRLI SO: 71 letni Mario Verte-m, 60-letni Edoardo Ukmar, 55-letni Vladimiro Marchesich Techernatsch
_______, 83-letna lole
____________ 79-letni Antonio Pon-
tini, 70-letm Francesco Colombin.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13 do 16. ure)
Croce Azzurra, Ul. Commerclale 26. Dr. Rossettl, Ul. Combl 19. Dr. Sl-gnori, Trg Ospedale 8. Tamaro A Ne. rl. Ul. Dante 7.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19 30 do 8 30)
Godina. Trg S. Giacomo 1. Grlgo-lon, Trg Vlrgilio Giotti L Al Due Mori, Trg Unita d'Ita! a 4. Nicoli. Ul. dl Servola 80 (Skedenj).
Osnovna šola v Borštu vabi na zaključno šolsko prireditev, ki bo soboto. 28. t.m. ob 20. uri v prostorih šolskih sester.
Ljudska prosveta
Prosvetno društvo »Ivan Cankaf
obvešča, da bo v ponedeljek, 30. Jd' n/ja odborova seja ob 21. uri. Pr ' poroča se točna in polnoštevilna deležba.
PARK MIRAMARSKEGA GRADU' »Luči in zvoki*. Ob 21.30 in 22.45 dve predstav/ «MassimiH«h e Carlotta« v italijanščini. Av| bus «M» vozi iz Barkovelj, PoSt’’ jališče tramvaja «6» in od Mirama* ra pred in po predstavi.
* * m
Nazionale 16.00 «Goldfinger». Sca« Connery. Technicolor.
Grattactelo 16.00 «Stuntman». GI(T Lollobrigida, R. Vihard, Mar Dubois.	.
Fenice 16.00 »I 4 che non volevan morire«. Gina Lollobrigida, Fra Sinatra, S. McQueen, R. Johns j Eden 16 30 «Appuntamento sotto letto«. Lucille Bali, Henry Fond«-Van Johnson. Technicolor.	,
Excelsior 16.00 «1 sei della gratlJJ, rapina«. Ernest Borgnine, Jul Harris.	_
Ritz 16.30 »Slida negli ablssi«.
Technicolor.	„
Filodrammatico 16.30 «Testa di so co per 8 implacubiH*. Eriča Blan*-p T ,awrpnre	_
Alabarda 16.30 «Se incontri Sarta« prega per la tua morte«. Techm^ lor. Prepovedano mladini pod letom.
Aurora 16.30 «Fino a farti mm Technicolor. Prepovedano mla° pod 18. letom.	,0
Cristallo 18.30 «Per un pugno d “ lari«. C. Eastvvood, E M. Volon Technicolor
Capitol 16 00 »Teorema«. Sil''«* Mangano, Tererice Stampf. vedano mladini pod 18. !ri°m. lmpero 16.30 »Cerimonia segre . Technicolor. Prepovedano n»* pod 18. letom	jel
Vittorio Veneto 17.00 «La brigata dlavolo«. VVilliam Holden. Cl u bertson. Technicolor.	e#l
Astra 16 00 «007 Licenza dl uccidc^ ideale 15 45 »Commandos«. Lee Cleef. Jack Kelly. Technicolor-Abbazia 16.30 «Lo sbarco di A" A[. R Mitchum, R Ryan. Ells® bani Technicolor.
PREDEN GRESTE NA DOPUST naročite se na
PRIMORSKI DNEVNIK
Pošlj’emo vam ga v kafer! koli kraj’,
tudi v inozemstvo
15-DNEVNA NAROČNINA L 600 Telefonirajte na št. 37-338 ali 95-823
KINO NA OPČINAH
danes ob 18. uri barvni
LIANA FIGLIA
DELLA FORESTA VERGIN*'
Igrajo: Mey-Chen, Evi Morah1®
KINO <|R|$» PR0SJK
danes ob 19.30 barvni bril.i®04' ni film:
1NDOVINA CHI VIENE
A MERENDA-
Igrata: Franco Franchi hi Ingrassia.	____
KONZORCIJ PRIDELOVALCEV VIN TRŽAŠKE OBČINE
SPORED
VABI 28. IN 29. JUNIJA V KRIZ NA
PRAZNIK VINA IN RIB
sobota, 28. junija ob 18. uri otvoritev
lil. RAZSTAVE IN POKUŠNJE DOMAČIH VIN
ob 21. uri nastopi Trio Bordon iz Doline, pojeta Dario in Darko nedelja, 29. junija ob 9. uri otvoritev razstave
ob 17. uri spored domače gbulbe in petja v lundbi ansambla «VeseU rudarji« i* Trbovelj
ob 18. uri na nogometnem igrišču začetek finalnih tekem za trofejo «B. Chizzo«-Prireditelj: SD «Vesna» od 20.30 dalje PLES
RIBE - DOMAČE KLOBASE IN PRŠUT - ČEVAPČIČI
V dneh 28. ln 29. junija Je v prostorih prosvetnega doma »A. Sirk« odprta osebna raaašava slikarja Mira Dovšaka ter prikaz fotografij in pokalov športnega društva »Vesna«.
Novi seznam plačevalcev družinskega davka za leto 1969 in prejšnja leta
Nadaljujemo Z. objavo seznama Imen plačevaloev družinskega davka za leto 1969 iz prejšnjega leta. Prva številka se nanaša na obdavčljivi dohodek, številka med oklepajem pa na vsoto davka.
Po 4.800.000 lir obdavčljivih dohodkov in 521.183 lir d&v.ta imata zdravnik Paolo Loser in odvetnik Fernando Romano; po 4.700.000 ( 504 tisoč 965) cvetličar Osvaldo Guidi, uradnik Federico Maldini, inž. Mario Petrucco, po 4.600.000 ( 487.058), kapitan Silvio Lucovich in upokojeni gostilničar Ettore Pizzagalli;
4.550.000	(481.764) kemik dr. Gianni Signori; po 4.500.000 ( 469.463) zdravnik Salvatore Coppolino, trgovec Carlo Glavina, urar Gabriele Ma-gnaghi, zdravnik prof. Sergio Nor-dio, inženir Paolo Russi, zdravnik Glauco Tagliaferro; po 4.450.000 ( 464 tisoč 247) profesorica Fulvia Giosef-ft in r,'f. Frarcesco Kneznurek; po 4.400.000 ( 452.179) zastopnik Sta-nislau Budin, upokojenec Emesto Celli, zasehnik Luciano Scotti; 4 milijone 350.000 ( 447.04!) profesor An-tonino Fronte; po 4.300.000 ( 435.207) lekarnar dr. Bruno Benussi, lekarnar Vlado Dukcevich, trgovec Renato Gentile, upravnik Mario Man-tini, pomorski agent Antonio Mot-tuzzi, trgovec Stefano Vlahovich;
4.250.000	( 430.147) obrtnik Marino Piscaneč; 4.200.000 ( 418.546) uradnik Luciano Dreossi; 4.150.000 (413.546) uradnik Oliviero Mogno; po 4.100.000 (402.197) uradnik Luciano Belli, danski konzul Ffarry Katomerjs, obrtnik Mario Marzari, uradnik dr. Francesco Urero; po 4.050.000 ( 397 tisoč 292) zidar Antonio Lubich, odvetnik Pierpaolo Venier, zastopnik Francesco Vilelia, upravnik hiš Pa-squale Zudenigo; po 4.000.000 ( 386 tisoč 159) zdravnik Aldo Bonifacio, kemik Giuseppe Bucher. kemik dr. Franco Collino, lekarnar dr. Carlo D’Ambrosi, gradbenik Valentino Del-la Toffola, zdravnik Sergio Iacono, zdravnik Marco Macor, trgovec Aldo Mirengo, arhitekt Edoardo Rou-ther, uradnik Renzo Segulin; po
3.900.000	( 370.432) ravnatelj konservatorija «G. Tartini» Orazio Fiu-me, odvetnik Carlo Ongaro, trgovec Ezio Ravenna, profesor Carlo Viez-zoli, uradnik Corrado Zucchini; po
3.850.000	( 365.682) zdravnik Cosimo Modugno in uradnik Mario Starc; po 3.880.000 ( 355.017) trgovski zastopnik Vincenzo Arlia, pomorski mehanik G. Battista Celotto, zasebnica Anna Elias, inženir Giannet-to Farci, gostilničar Enrico Mara-spin; 3.750.000 ( 350.346) obrtnik Fe-lioe Melli; po 3.700.000 ( 339.913) policijski inšpektor dr. Vincenzo Bel-larosa, gospodinja Norma Pontelli, zdravnik Ettore Zacche; 3.650.000 (335.320) pomorski agent Pietro Schiavuzzi; po 3.600.000 ( 325.121) trgovec Mario Cbiandussi, upravnik niš dr. Ettore Locuoco, trgovec Giordano Lunardi, trgovski zastopnik Franco Montanari, odvetnik Massimo’ Retta. zemljemerec Giulia-no Smareglia, obrtmi Limo Sticot-ti; po 3.550.000 ( 320.605) sodnik dr. Bruno Cinelli, obrtnik Benito Pon-te; po 3.500.000 ( 310.640) zobozdravnik Marco Bibiča, uradnik Placddo Furlan, zdravnik Alberto Marchl, trgovec Giorgio Salvagno, -upokojenec Emanuele Stranges, zdravnik Sergio Strunkelj, gradbenik Vitto-rio Vuerich; po 3.450.000 ( 306.202) upravnik hiš Narciso Cuppo, univ. Prof. Francesco Romano, sodnik Stefano Rosano; po 3.400.000 ( 296 tisoč 470) zastopnik Ermanno Cam-panella, zastopnik Romano Cerchio-
li, kmetovalec Luigi Danieli, zdravnik Domemico Del Prete, zdravniK Filippo Iadanca, trgovka Silvana Lenardon, trgovec Giulio Petrucco, gostilničarka Alba Pregazzi, uradnik dr. Carlo Vascon; po 3.300.000 (282.612) industrijec Romolo Bru-nelli, zdravnik Pasquale Gamba, uradnik Alfredo Gregori, barist Ni-coi.6 l-vamuissevich, kemik Bruno Lol-lis, uradnik Rosario Orlando, gospodinja Silvana Zollia; po 3.250.000 (278.330) zasebnik Guido Bucci in Giuseppina Caizi; po 3.200.000 (269 tisoč 66) trgovec Mario Conestabo, uradnik Vinicio Degrassi, zastopnik Mario Dubrovich, zasebnica Nives Kozmann, trgovec Bogomiro Luin; zasebnica Giuseppina Miceu, zastopnik GuaMero Peliomi, upokojenec Roberto Riehardson, gostilničar Antonio RoHi, obrtnik Donato Sapien-za, uradnik Mario Sidona, zobni tehnik Oreste Steila, ekktromehanik Giovainni Tomaselti, arhitekt Piero Vascoblo, policijski inšpektor Etto-rlno Vaitta, gradbenik Carlo Vigini; po 3.150.000 (264.861) zastopnik Renato Flamimio, učitelj Pietro Muel-ler, kapitan Egra-tos Nicoli, uradnica Ebe Rossolini, cbčinski uradnik Mario Žari; po 3.100.000 (255.830) uradnik Artu.ro B-urian, podjetnik Alfonso Caitania, časnikar Fulvio Molinari, trgovec Giorgio Rosmam, trgovec Gaeta.no Speranza, trgovec Milziade Stocca; po 3.050.000 (251 tisoč 104) Gaetano Gabaldi in Vincenzo Venchiarutti; po 3.000.000 (242 ti-'">č 906) trgovec Bruno Barnaba,
©Svetnik Attilio Coen, inženir Gregork) Di Brazzano, gospodinja En-rica Gardi, trgovec Luigi Gatfene, profesor Onorio Gubertini, gostilničar Silvio Micol, uradnik dr. Giorgio Negrelli. zemljemerec Silvano Pittija, zasebnik Marcello Pitton,
iiimiiiiiiiiiiiiimiiiitiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiirNiiiiitiiiiitiimiiiiiiimiiJiiiiiiiiiiiiiiiiimmiimiiiiiiiimiiiiiii
NOV USPEH JAMARSKE SKUPINE «CARL0 DEBELJAK»
V Glinščici so jamarji odkrili novo jamo s čudovitimi kapniki
Rovi se v jami raztezajo v dolžini 240 m
trgovec Sahin Kazim, trgovec Giorgio Salvador, odvetnik Francesco Sferco, mesar Marcello Svageiy; po 2.950.00U (238.858) občinski iunk-ciomar inž. Fausto Polacco in odvečnih Leonardo Saivastano; po
2.900.000	(230.294) uradnik Guido
Candani ,uradn,k Guido Corsa, gostilničarka Maria Mase, uradnica Teresa Piraino, uradnik dr. Gas-one Rocco; 2.850.000 (226.323) profesor Arialdo Morassi; po 2.800,000 (217 tisoč 993) krznarka Maria Blasi, gradbenik Viltorio Bonivento, trgovec Guido Grando, zavarovalni u-radnik Alceo Lorenzutti, odvetnik Mario Schivi, gostilničar Angelo Stefani; po 2.750.000 (214.100) gostilničar Antonio Borsi, šivilja Ar-gia Giacomini, profesor Romano Logar, obrtnik Attilio Leon, upravnik hotela Livio Luci, tiskar Edoardo Ricci; po 2.650.000 (202.189) upokojenec dr. Ruggero Bressani, obrtnik Aldo Ferluga; po 2.600.000 (193 tisoč 920) mehanik Salvino Catta-rini, električar Giuseppe Gregori, uradnik Silvio Maizan, profesor dr. Bruno Pettarin, upokojenec Arrigo Potonio, uradnik Antonio Smundin; po 2.550.000 (190.191) uradnik Giu-seppi Cc 'Lni, odvetirk dr. Ubal-do Uiti ; po 2.500.000 (182.180) upokojene Giuseppe Čendak, gostilničar Kligio Di Bartolo, upokojenec San e De Gavardo, upokojenec Amselmo Gomiero, uradnik dr. Antonio Magarelli. trgovec Evaidi Marcuzz:. šofer Giorgio Medizza, trgovec Remigio Micol, trgovec Pa-squale Nicotra, uradnik Maniio Peruzzi, trgovec Rinaldo Polencich, lekarnar Leone Postogna, zasebnik Vittorio Rimaboschi, trgovec Bruno Serbo, trgovka Rosa Serrava.Te, trgovec Mario Sestan. inženir Ferruc-cio Zanino.
Ljubezen do čudovite kraške narave ter vztrajne in načrtne raziskave znane jamarske skupine «Car-lo Debeljak» so v noči _ med 14. in 15. junijem obrodile zaželene sadove. Skupina je namreč te dni z zadoščenjem in ponosom sporočila, da so nekateri njeni člani omenjene noči odkrili pri Glinščici novo jamo, ki bo brez dvoma nov doprinos k ovrednotenju tega lepega kraja, najbolj priljubljene izletniške točke nedeljskih priložnostnih izletnikov ter vobče turistov iz vseh krajev sveta, ki se zadržujejo v naši pokrajini.
To odkritje, ki izpodbija že za koreninjeno mnenje, da so naši kraji dodobra raziskani do najskrivnej-šega kotička in da se ne da nič več odkriti, se pridružuje tistemu izpred nekaj let, ko je ista jamarska skupina odkrila na istem področju podobno jamo in ji nadela ime «Vetma razpoka*. »Vetrna razpoka* je v tistih časih marsikoga prijetno presenetila. Slednje presenečenje pa presega prvo, posebno če pomislimo, da je vhod v novo
HUDA NESREČA V PREDORU PRI SENENEM TRCU
Vrtnar se je z vespo zaletel v ustavljen avto
Sprejeli so ga na nevrokirurški oddelek s pridržano prognozo
Na pol poti dolgega predora, ki Se začenja pri Senenem trgu, se je včeraj zjutraj okrog enajste ure pripetila huda prometna nesreča. Pri kateri je dobil neki starejši ve-spist hude poškodbe, zaradi katerih so si zdravniki splošne bolnišnice strogo pridržali prognozo. Ponesrečenec, 56 letni vrtnar Romano Pe-tronio iz Ulice dell’Acqua 23, je bil v nezavesti, ko so ga z rešilnim avtonl RK pripeljali v glavno bolnišnico, ter ga, kot rečeno, sprejeli na nevrokirurški oddelek s poškodbami resnejšega značaja. Zadobil .je namreč močan udarec v glavo, številne globoke rane po obrazu in temenu ter zlom desnega kolena.
Orožniški podčastnik Roggi, ki je kmalu nato prispel na kraj nesreče, je izjavil, da je do nesreče prišlo, ker je Petronio trčil s svojo vespo 50 v neki ustavljen avto ter padel na asfalt, kjer je nezavesten obležal. Lastnik ustavljenega avtomobili. fiata 850, z evidenčno tablico TS 84210, 58 letni Ruggiero Trevisi-ni iz Ul. Mantegna 1, je s svoje strani izjavil, da si je za trenutek Ustavil, da bi pobral kos platna, ki je med vožnjo padel s strehe avtomobila. Ravno tedaj pa je .privozil nesrečni vespiist ter treščil v avto.
Zaradi nesreče je bil promet skoti predor ustavljen, dokler niso o-tožniki z glavne postaje v Istrski Ulici ugotovili vseh podrobnosti v tvezi z žalostno zadevo.
Nalezljive bolezni od 10. do 22. junija
, Občinski oddelek za zdravstvo m higieno sporoča, da so v tržaški občini od 16. do 22. Junija u-gotovlli stedeče število primerov nalezljivih bolezni: škrlatinka 6 U izven občine); tlfoidna mrzlica 2; ošpice 31; norice G: oslovski kašelj 3; epidemtona sllnovka * (1 izven občine); rdečke 9; garje 1 izven občine; akutni sklepni ievmatlzem 2; infekcijsko vnetje Jeter 9.
Sedem aretacij
Tržaška policija je v četrtek naletela na izredno plodovit dan. ^a podlagi zapornega naloga, ki 8a je izdala sodnija, je aretirala 'er pospremila v koronejske zapore 7 ljudi.
Osebe, ki so tako za rešetkami so 48-letni Valeriar.o Gorela iz Ul. G Gozzi, lu bo moral presedeti v zaporu dva meseca zaradi pijanosti; 40-letni Nicolo Ivanisevich iz Ul. Bellosguardo, obsojen na dva meseca in 10 dni zapora zaradi upiranja javnemu funkcionarju ter_ pijanosti. Nadalje so bili izročeni sodnim oblastem 21 - letni Walter Slavez iz Ul. G. Reni, ki je bil svoj čas obsojen zaradi tatvine na 14 dni zapora ter na globo 70.000 lir; 70-letna Maria Perini iz Ul. Crosada, obsojena na 10 dni pripora zaradi kršitve zakonov javne varnosti; 58 letni Gino Piazza iz Ul. S. Sebastiano, obsojen na 15 dni pripora zaradi groženj, 49-letna Pia Warthbuchler por. Grimm iz Ul. Ghirlandaio, ki bo morala presedeti 10 mesecev ter 20 dni v zaporu zaradi ponarejevanja. Poleg teh so organi javne varnosti pospremili na kvesturo tudi 40-letne-ga Renata Filistuna iz Milj, ker je večkrat prekršil cestni zakonik in je bdi zaradi tega obsojen na 2 meseca ter 15 dni pripora.
Od 1. do 4. julija stavka uslužbencev pokrajinskih umobolnic
Sindikalne organizacije uslužbencev psihiatričnih bolnišnic CG-IL, CISL in CISNAL iz Trsta sporočajo, da so vse državne sindikalne organizacije napovedale po vsej državi stavko uslužbencev pokrajinskih umobolnic ter uslužbencev podpornih ustanov, ki se u-kvarjajo z duševno bolnimi. Stavka bo trajala od 1. do 4. julija letos. Napovedali so jo, ker niso bili izdani odloki, ki jih predvideva zakon št. 431 z dne 18. marca 1968, na podlagi katerega bi morali zvišati število uslužbencev za psihiatrično oskrbo, sai so tudi že nakazana sredstva za višje izdatke v državnem proračunu v breme ministrstva za zdravstvo.
Od uresničenja tega zakona )e odvisno tudi uveljavljanje sporazuma o novih prejemkih uslužbencev pokrajinskih umobolnic ln o-menjenih podpornih ustanov.
Stavko bo podprla tudi pokrajinska sekcija združenja zdravnikov italijanskih umobolnic v Trstu v znak solidarnosti z uslužbenci.
jamo, pa čeprav ozek ter okrog in okrog obdan z bujnim grmičjem, le nekaj metrov od steze, kjer ob lepem vremenu kar mrgoli izletnikov to je kakih 30 metrov nad potokom.
Številni rovi in vijuge nove jame s 140 metri nadmorske višine pričajo, da se v njeni notranjosti pretakajo podtalne vode; posebno važnost pa predstavlja odkritje ostankov na prvih metrih vhodnega rova, ki pričajo, da so v daljni preteklosti tu živele divje živali.
Člani nočne jamarske odprave so med drugim povedali, da je bil vhodni del rova po nekaj metrih zamašen z ilovnato zemljo in so morali zato dolgo časa kopati, da so lahko nadaljevali svojo pot po temačni notranjosti jame, ki jo krasijo čudoviti Kapniki. Po tem naporu se jim je odprla vrsta rovov, raztezajočih se v različne smeri, v skupni dolžini 248 metrov.
Davčni seznami na vpogled
z uradnimi spremembami
županstvo sporoča, da je od 27. t. m. in za nadaljnjih 20 dni na vpogled javnosti na občinski oglasni deski, Trg Granatieri 3, pritličje, sklep občinskega odbora z 12 priloženimi seznami, ki so sestavljeni po abecednem redu in po višini davka in ki se nanašajo na spremembe seznamov davkoplačevalcev občinskih davkov za leto 1969, izvedene na o-snovi uradnih ugotovitev. Skupno z omenjenim sklepom in navedenimi seznami so na vpogled tudi zadevni davčni seznami za lansko leto
Prometni ukrepi župana
Občinska uprava sporoča, ua se bodo 30. junija začela dela za ureditev Ul. Rotnagna na odseku med hišno štev. 50 in Ul. Mon-tello. Zato bo ta del ceste zaprt za promet čo konca omenienin del.
Poleg tega pa občina sporoča, da so postavili ograjo v Ul. Nor-dio, kjer bodo začeli podpirati in nato obnoviti hišno številko 11 v Ul. Ginnastica. Zato je župan sprejel sledeča prometna ukreoa-vzpostavitev prepovedi pariti ran ja za vsa vozila v Ul. Nordio na strani lihih števil, med Ul. Ginnastica in Ul. Slataper, ter vzdolž postavljene ograje; preklic ukrepa o dovoljenem časovnem parkiranju v delovnikih na istem kraju.
............................umu
Nesreča na delu v tovarni piškotov
Včeraj dopoldne nekaj po 9. uri se je ponesrečila pri delu v tovarni piškotov Cohama-Sorini v Gorici 26-letna Silvana Ciini por. Ca-ruzzi iz Ul. Žara 13. Ko je upravljala neki stroj ji je povleklo roko med dve kovinski plošči ter ji stisnilo prstanec na desni roki in ga verjetno tudi zlomilo. V splošni bolnišnici so jo pridržali za 15 dni na zdravljenju.
Prometna nesreča ženske iz Nove Gorice
Včeraj popoldne nekaj po 18 .url se je peljala 64-letna Emilija Bratuž, ki je doma iz Nove Gorice, šolska uldca 10, s kolesom iz Ul. Carducci na Travnik. V bližini cerkve sv. Ignacija pa jo je podrl z vrati svojega avtomobila šofer, ki je v tistem trenutku odprl vrata, ne da bi pogledal okrog sebe. Že no so odpeljali v splošno bolnišnico kjer so ji nudili prvo pomoč za rano in odrgnjen ja na desnem kolenu in na desni nogi. Okrevala bo v osmih dneh.
PO DVEH TEDNIH OSTRE SINDIKALNE BORBE
V tovarnah SAFOG in Nuova San Giorgio začnejo zopet redno delati v ponedeljek
Večina delavcev je sprejela sindikalni sporazum - To je doslej najboljši sporazum v teh dveh tovarnah
«To je najboljši sporazum, kar smo ga delavci dosegli v naši tovarni verjetno odkar obstoja,* so nam dejali nekateri slovenski delavci tovarn SAFOG in Nuova San Giorgio v Gorici, ki so v njih zaposleni že več kot desetletje. Omenili so nam primere iz prejšnjih let, ko so se morali še več časa boriti za sporazume, ki so jim dajali manj kot so dosegli s sedanjim. Tega mnenja so bili delavci in uradniki obeh tovarn, ki so včeraj popoldne, na zelo številni skupščini v tovarniški menzi z veliko večino glasov odobrili okvirni sporazum, ki so ga v noči od četrtka na petek dosegli goriški sindikalisti na ministrstvu za delo v Rimu.
Na skupščini je bilo prisotnih nad 80 odstotkov vseh zaposlenih delavcev in uradnikov. Sindikalni voditelji so ponovili svoja izvajanja prejšnjega večera, ker so temu sestanku prisostvovali številni delavci, ki jih ni bilo v petek zvečer.
Zahtevali so 50 lir poviška na uro .dosegli so jih 35. To pomeni
6.000	do 7.000 lir na mesec. (Naj tu omenimo, da so prejšnji ponedeljek podpisali sporazum po katerem dobijo delavke in delavci podgorske predilnice od 25 do 30 lir poviška na uro. Sindikalni voditelji kovinarske stroke so šli takoj po skupščini v Tržič, kjer imajo pogajanja za povišanje plače v državnem podjetju ASGEN: tam so zahtevali po 30 lir na uro poviška). Važna delavska zmaga je prilagoditev akordnega dela na sedanjo plačo. Sedaj so računali a-kordno delo v odstotkih na podlagi plače, ki so jo dobivali pred več kot desetimi leti. V šestih mesecih pa bodo uredili to vprašanje tako, da bodo akordno delo računali v enakih odstotkih na podlagi sedanje plače. To bo pomenilo povišanje akordne premije za več kot 60 odstotkov.
Sindikalni voditelji, pa tudi delavci, so nam poudarili izredno važnost točke sporazuma, ki določa možnost sindikalnega zborovanja ob prisotnosti izventovarniških sindikalnih funkcionarjev v notranjosti tovarne same. O tem ni hotelo vodstvo tovarne nič slišati, je .pa morglo kloniti. .........
Večina delavcev je torej ugodno
Prispevaj!p za
DIJAŠKO MANCO!
sprejela sporazum. Edino kar je ostalo nekam nejasno je sicer zelo važno vprašanje, za katerega pa je podtajnik Toros obljubil vse svoje zanimanje; zagotovilo o obstoju in preosnovi produkcije tovarne Nuova San Giorgio, ki je danes v nevarnosti, ker njena produkcija ne gre več v prodajo. Sindikalni voditelji so nam dejali, da je to stvar tako sindikatov kot političnih strank in javnih forumov. Javne ustanove kot so občina, pokrajinska uprava, trgovinska zbornica, dežela, bodo morale prikazati vladi in podjetju za državne udeležbe IRI nujnost obstoja te tovarne za goriško gospodarstvo. V prihodnjih mesecih bodo morale te ustanove razviti precejšnjo koordinirano dejavnost na tem področju.
Po končani skupščini so člani zasedbenega odbora pričeli čistiti tovarno, da bi jo čimprej izročili ravnateljstvu. Dela sicer ne bo dosti, kajti delavci so zelo pazili, da se ne bi kak stroj poškodoval. Razne delavnice so bile zaprte, ob izhodu iz tovarne so vestno nadzorovali avtomobile, ki so prihajali iz tovarne, teko da se je skoro zdelo, da smo na meji pri pregledu s strani carinikov.
Pred tovarno se je zbrala kolona avtomobilov ,ki je z zvočnikom šla po mestu, da bi prebivalstvu naznanila delavsko zmago- Pred vhodom so bile zbrane več časa skupine, ki so debatirale o doseženem rezultattu. Edini, ki niso bili zadovoljni s sporazumom so bili nekateri maoistično nastrojeni štu-dnetje, ki so trdili, da ne bi smeli delavci nikdar sprejeti sporazuma. Večina delavcev, ki so bili tam prisotni, pa je bila nasprotnega mnenja.
Zasedba tovarn SAFOG in Nuova San Giorgio se je torej zaključila. Delavci so zmagali tudi v tem, da so se pogajanja vršila v času, ko so bili oni v zasedeni tovarni, saj je znano da ni hotelo ravnateljstvo pričeti pogajanj pred izpraznitvijo tovarne. Delo v tovarnah se prične v ponedeljek zjutraj.
Zasedbeni odbor, ki je te dni vodil tovarno, se potom tiska zahvaljuje vsem delavcem, ustanovam, krajevnim upravam, osebam, ki so se v teh dveh tednih borbe zavze-Ij za, to, da bi_ se zadeva ugodno rešila, fstočašno' se zahvaljuje Vsem posameznikom, tvrdkam in ustanovam, ki so v denarju ali blagu pomagali, zato da so lahko vzdržali v svoji borbi.
Sporočilo o delavski zmagi so izdale tudi tri sindikalne organi-
OKRAJNO SODIŠČE V GORICI
Pod obtožbo, da je šoliral vinjen je moral mesar pred sodnika
Ribje konserve 'in svinec so spravili tri Tržačane pred sodnika
Okrajni sodnik dr. Laudisio je na zadnji razpravi obravnaval med drugimi tudi zadevo 67-letnega Gio-vanndja Riavitza mesarja iz Gorice, Ul. Formica 4. Obtožen je bil, da je dne 8. avgusta lani vozil svoj avto iz Ločnika proti Gorici v pijanosti. Prijavili so ga mestni stražniki, ki so ugotovili, da ni imel prižganih luči (bilo je ob 20.30) ter so ga hoteli ustaviti v Ul. Delto Berca. Mož pa je vozil kar naprej in z motocikli so ga dohiteli ter ustavili šele v Ul. Ra-batta, kjer naj bi ugotovili, da je bil plj-an ter so mu odvzeli tudi avto, ki so ga shranili v mestnem skladišču, kamor ga je prišel Ria-vitz iskat naslednji dan.
Obtoženec, ki ga je branil odv. Cesare Devetag, je zanikal, da bi bil tisti večer pijan, ker da ni pil. Povedal je tudi, da ima sladkorno bolezen ter predložil tudi zdravniški izkaz in dodal, da ga vino takoj spravi ob zavest. Povedal je nadalje, da ima sklepni revmatizem v nogi in da zato težko hodi. Ker tudi pričajoči stražnik, ki ga je takrat ustavil, ni imel konkretnih dokazov za njegovo pijanost, je branilec predlagal popolno oprostitev. Sodišče pa je obtoženca oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov.
Pred sodiščem bi se morali zagovarjati tudi trije Tržačani 76-let-ni Luigi Salvador z Rive Grumu-la 2; 44-letni Giorgio Salvador z Opčin, Ul. Hermada 30 in 59-letni Edoardo Cibin iz Trsta, Ul. Mado-lica 1. V obtožnici Je rečeno, da so rabili v Trstu konzervne škatle, ki so bile zaprte s kovino v kateri je bilo več kot 10 od sto svinca. To so ugotovili v neki trgovini v Latini dne 8. marca 1967 in dne 22. januarja lani.
Pri razpravi je bil prisoten samo Cibin, ki ga je zagovarjal odv. Sadar iz Trsta, dbdn je Izjavil, da zakon dovoljuje za konzervne škatle zmes v kateri je lahko 50 odst. svinca in prav toliko cina. Pokazal Je tudi nekatere vzorce njihovega tovrstnega blaga. Dodal da so vsi trije obtoženci člani upravnega odbora podjetja z različnimi funkcijami.
Sodišče je njegove razloge upoštevalo in vse tri obtožence oprostilo ker dejanje ni kaznivo.
Državni tožilec dr. Battelio in
odv. Pascoli; sodnik dr. Laudisio; zap. Magda Massi.
Ribijev vozni red kopalnih avtobusov
Jutri, 29. junija stopi v veljavo pri podjetju Ribi poletni vozni red za avtobuse, ki vozijo v obmorska kopališča.
Gorica - Gradiška - Sesljati: ob
delavinikih odhod iz Gorice ob 8. in 13.30; iz Sesljana ob morju odhod ob 12. in ob 19. uri. Ob nedeljah in praznikih: odhod iz Gorice ob 8„ 13.30 in ob 17.15; odhod iz Sesljana - kopališče: ob 12.30, 18.40 in ob 19.30.
Gorica • Doberdob . Sesljan kopališče: ob nedeljah in praznikih odhod iz Gorice ob 13.30 in ob 18.45; odhod iz Sesljana kopališče ob 14.30 in 19.30.
Gorica - Gradiška - Tržič (s podaljškom do Marine Julie); ob delavnikih odhod iz Gorice: 7.45, 12.15 in ob 17.15; odhod iz Marine Julie: 10.45, 13.45 in ob 18.45. Ob nedeljah in praznikih iz Gorice:	8.,
12.30,	19.; iz Marine Julde:	8.50,
13.20 in ob 19.55.
Gorica - Knnin - Gradež: samo ob nedeljah in praznikih: odhod la Gorice ob 7.45.
zarije.
Pokrajinski tajnik PSI Dellago je poslal stavkovnemu odboru v obeh tovarnah brzojavko, v kateri jima čestita k doseženemu uspehu in izraža zadovoljstvo PSI spričo odločnosti in enotnosti vseh delavcev v tej borbi.
Zasedanje o zaostali deci v Gorici
Danes ob 16. uri se začne v palači pokrajinske uprave v Gorici študijsko zasedanje o psihično zakasnelih otrokih. Zasedanje prireja goriška ANFAS v sodelovanju z odborništvom za higieno in zdravstvo. Trajalo bo dva dni in se konča jutri popoldne. Zasedanja se bodo udeležili italijanski in tuji strokovnjaki, ki bodo v svojih poročilih povedali marsikaj novega za rešitev tega resnega vprašanja. Deželo bo zastopal na zase-
danju odbornik za higieno in zdravstvo odv. Devetag. V zvezi s tem je treba poudariti, da se deželno odborništvo za zdravstvo in higieno stalno ukvarja s tem vprašanjem in daje prispevke za rehabilitacijo psihično in fizično zaostalih otrok. Prav te dni je deželni svet odobril zakonski osnutek, ki določa 450 milijonov v ta namen. Ravno v to prizadevanje se najbolje uvršča goriško zasedanje.
Dnevna počitniška kolonija v Gorici
Občinska uprava iz Gorice obvešča prizadete čkmžine, da bo tudi letos urejena počitniška kolonija za otroke občinskih otroških vrt cev v «Vil!a Serenan v Drevoredu XX. septembra v Gorici, Delovala bo od 3. julija do 13. avgusta od 9 do 17. ure razen ob nedeljah in praznikih.
iimiiiiuiaaiumiiiiiiiiiimmimiiimuiimmiitnmiimiiiMiiniiiiiiiiiiitiiiHaiiiiiiiiHitiiiiiiuiimuiiiiiiiii
NA RAZSTAVI V MILANU
Oskar Kogoj iz Mirna je zmagal pri natečaju
Njegova igrača je namenjena
Rdeči projekt> zlasti najmlajšim
na Trg svetega Marka v Benetkah (v Benetkah se je Kogoj tudi izšolal). Mimoidoči otroci so se razveselili srečanja z novo igračo, njen avtor pa jih je opazoval pri igri in si je tako pridobival novih izkušenj.
SaS
Nagrajeni industrijski oblikovalec Oskar Kogoj pred plastičnim razstavnim paviljonom v Milanu
Široko znana italijanska revija za probleme notranje opreme ABI-TARE je lani razpisala natečaj za nove ideje za otroške igrače. Ker je na trgu toliko neprimernih igrač, bolj namenjenih odraslemu kupcu kakor pa majhnemu porabniku, je sklenila s tem natečajem sprožiti majhno revolucijo v 'svetu o-troških igrač, zavedajoč se, da se otrok z igranjem pripravlja za življenje. Natečaja se je z velikim uspehom udeležil tudi mladi industrijski oblikovalec Oskar Kogoj iz Mirna pri Novi Gorici. Njegov »Rdeči projekt* je konkuriral med več kot 500 na natečaj prispelimi izdelki in mu je prinesel eno izmed 16 enakovrednih nagrad.
Dne 13. junija je revija ABITA-RE odprla razstavo na tem natečaju nagrajenih del. Razstava bo odprta ta in prihodnji mesec, prirejena pa je v plastičnem, napihnjenem paviljonu s štirimi kupolami, postavljenimi v parku v neposredni bližini stare milanske trdnjave. Ob otvoritvi razstave so prireditelji podelili tudi nagrade in izrekli pohvale. Tedaj je doživel mladi slovenski industrijski o-blikovalec sredi Milana aplavz mednarodne publike. To pomembno priznanje ga bo prav gotovo spodbudilo v njegovem nadaljnjem delu.
«Rdeči projetk* Oskarja Kogoja je namenjen najmlajšim otrokom^ ki še ne znajo hoditi. Toda mož V nosti igranja s to »igračo* rastejo' obenem s fizičnimi in umskimi sposobnostmi otroka. Iz razmeroma preprostih elementov, med katerimi je najvažnejši plastični sedež. lahko otroci sestavijo različne objekte, vozila, z njimi si u-stvarijo možnost skoraj neomejene, ga poleta ustvarjalne fantazije. Dolgotrajna pot študija in eksperimentov je privedla Kogoja do njegovega odkritja. Ko je imel izdelan prototip, ga je nesel preizkusit
Protest ANPI zaradi fašističnega napada
Pokrajinski odbor ANPI za Goriško je potem, ko je izvedel za fašistični napad v Rimu na lina Zopcbiije-Nincija, ki je bil bivši poveljnik garibaldincev ter je sedaj državni sekretar ANPPIA, ter za napad na študenta Marrocchina, poslal protestno brzojavko pristojnim organom v Rim spričo faši stičnega izzivanja. Drugo brzojavko je naslovil na poveljnika Nin-cdja, kateremu izraža solidarnost ter mu želi naglo okrevanje.
Jutri sestanek kmetov iz Štandreža
Kmečko društvo iz Štandreža pripravlja za jutri ob 11. uri v župnijski dvorani sestanek tistih kmetov iz Štandreža, ki imajo svoje parcele na področju, ki pride v poštev za tovorno pristanišče (au-toporto). Gre za zemljišče, ki sega od glavnega mestnega pokopališča do železniške proge Gorica — Šempeter pa od Tržaške ceste do meje pri Vrtojbi. Na sestanku se bodo pogovorili o odkupnih cenali za zemljišča, ki jih bodo na tem področju razlastili in odkupili ter o drugih pogojih, ki so s tem v zvezi. Zato priporočajo prizadetim zemljiškim lastnikom, da se v njihovem interesu udeležijo sestanka.
Jutri cvetličarne odprte
Pokrajinska zveza trgovcev sporoča, da bodo jutri, na praznik sv. Petra in Pavla, cvetličarne v Gorici odprte dopoldne od 8. do 13. ure.
PROSVETNO DRUŠTVO <SOVODNJE>
priredi v soboto, 28., nedeljo, 29. lin ponedeljek, 30. junija
PLES in KONCERT
na igrišču v Sovodnjah
Danes ples od 21. ure dalje
Jutri: od 16.30 tekma v briškoli (I. nagrada 2 pršuta; II. 1 pršut; III. 50 1 vina ln IV več salam) ob 20. uri:
KONCERT GORIŠKEGA OKTETA
iz Nove Gorice
Sledi ples.
v ponedeljek od 21. ure dalje ples s tekmo v valčku.
Igral bo odličen orkester.
Deloval bo bifč z dobrim vinom, čevapčiči, kranjskimi klobasami itd.
NA POBUDO ACLI V LOČNIKU
Drugi deželni natečaj umetniške fotografije
Krožek ACLI v Ločniku v goriški pokrajini prireja v sodelovanju z revijo »Iniziativa Isontina* drugi deželni natečaj za umetnostne fotografijo. Tečaja se lahko u-deležijo vsi poklicni in amaterski fotografi v deželi in lahko pošljejo v ta namen največ do pet belo-črnih fotografij. Tema razstave je: «Človek na delu*. Na hrbtni strani slik morajo navesti ime, priimek, naslov in morebitni krožek, v katerega so včlanjeni. Slike se lahko pošljejo do 27. julija na naslov: Tuzzi Paolo, Via Giulio Cesare 8 — 34070 Ločnik (Lucinico), pokrajina Gorica. Vpisnina znaša 1000 lir.
Briškoia v Grojni
Jutri, v nedeljo ob 17. uri bo v gostilni pri Miricotu v Grojni tekmovanje v briškoli. Za par, ki bo zmagal prvo nagrado, je določeno lepo tele; druga nagrada je velik pršut; nadaljnji dobitniki bodopre-jdli po več salam.
V Raštelu
mu je postalo slabo
Včeraj nekaj pred 14. uro je postalo slabo v Raštelu v Gorici 39-letnemu Pavlu Vončini iz Ul. Mon-tesanto št. 133. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer so ga pridržali za 8 dni na zdravljenju, ker se je pri padcu ranil na čelu.
Umrla je učiteljica Gizela Rucmmler por. Vižin
Pred nekaj dnevi so v Gorici pokopali Gizelo Ruemmler por. Vižin, ki je dolgo vrsto let po drugi svetovni vojni poučevala na slovenski osnovni šoli v Sovodnjah.
Rodila se je v Cvetrežu pri Trnovem pred 72 leti v družini nase-Ijencev-gozdarjev, ki so v naše kra. je prišli iz nemških Sudetov. Starši Nemci so se tako vživeli v slovensko okolje, da so mlado dekle poslali v slovenske šole. Po opravljeni ljudski šoli je prišla študirat v Gorico na slovensko učiteljišče; v našem mestu je bivala pri zna. ni Koršičevi družini, kjer se je izobrazila v slovenskem jeziku in duhu. Med vojno se je z družino vred umaknila v notranjost cesarstva in maturirala kot begunka v Ljubljani.
Njeno prvo učiteljsko mesto je bilo na štajerskem, kjer pa je o-stala le eno leto. Vrnila se je na Primorsko, poučevala dve leti v Števerjanu, na Vratih pri čepova-nu šest let, tri leta na Lokvah, dokler jo ni fašistični režim premestil kot zavedno Slovenko leta 1930 v Lombardijo. Tam je ostala celih petnajst let, po osvoboditvi se je vrnila na Goriško. V Desklah je učila dve leti, po razmejitvi pa je prišla na slovensko osnovno šolo v Sovodnje, kjer je o-stala enajst let, do upokojitve.
Njen mož, Anton Vižin, je bil didaktični ravnatelj za slovenske osnovne šole na Goriškem in je danes upokojen. V službi je bila zelo vestna, kjerkoli je službovala so jo spoštovali. Diplomirana je bila za poučevanje v treh jezikih.
Možu in drugim sorodnikom naše iskreno sožalje.
Vozni red avtobusov na pokopališče
Občinsko avtobusno podjetje javlja, da se spreminja vozni red ob praznikih na progi štev 6 (Travnik. Popokapišče) za ves čas veljave legalne ure takole:
Odhodi s Travnika: ob 9., 10., 11., 12., 16., 17., 18. in 19. uri.
Odhodi s pokopališča: ob 9.30,
10.30,	11.30, 12.30, 16.30, 17.30, 18.38 in 19.30.
Umik ob delavnikih ostane nespremenjen.
CORSO. 17.15: «Citty, citty, bang, bang», D. Van Dyke in S. An Howens; kinemaskopski barvni film.
VERDI. 17.00: «Probabilitš zero», H. Silva; italijanski barvni film.
MODERN1SSIMO. 17.30-22:	«L»
colleziomstan, H. Politoff, P. Baucman; barvni film, mladini pod 18. letom prepovedan.
VITTORIA. 17.15:	«La rivoluzdon*
sessualen, M. Mantovani ln R. Miti. Kinemaskope v barvah; mladini pod 18. letom prepovedan.
CENTRALE. 17.30-21.30: «Zan, r« delto giungla-), S. Hawkes in K Swan; italijansko-španski kine maskopski film v barvah.
Iršič
AZZURRO. 18.00:	«Indovina chi
viane a merenda«, F. Franchi in C. Ingrassia. Barvni film.
EXCELSIOR. 17.30: «Le meraviglie dell’amore», M. Mell. Kinemaskope v barvah.
PRINCIPE. 18.00: «La morte sul-l'alta collinaii, P. Lee, L. Lawren-ce in L. Dawsson. Barvni film,
S. MICHELE. 18.00: «Un maggior-domo nel Far West», R. McDonall. Dodatek Wait Disneyeva barvna slikanica.
A n ra (lorica
Soča (Nova Gorica); »Neukročena Angelika«, francoski barvni film — ob 18.30 in 20.30.
Svoboda (Šempeter): «Lawrence a-rabskio, angleški barvni film — Ob 17. in 20.30.
Deskle: «Joanna», angleški barvni tilm — ob 20.30.
Prvačina: «MaščevaJcd iz Rim Rocka«, ameriški barvni film — ob
20.30.
Šempas: »Tujec v hiši«, angleški barvni film — ob 20.30.
Kanal: «Gangsterji iz Milana«, italijanski barvni film — ob 20.30.
Renče:	«Ranč smrti«, ameriški
barvni film — ob 20.30.
DEŽURNE LEKARNE
GORICA
Danes ves dan in ponoči bo prta lekarna S. Giusto, Korzo lija 244, tel. 35-38.
TRŽIČ
Danes v»s dan in ponoči j, Tržiču odprta lekarna dr. Risn do — Ul. Joti -52 — .t*!. .Tino
ii«MiaiiiM»a./^c-! ,i rSn py	P Vn
11 i jjjpMMpifci sag
bJIs^»Ml

lilij—^
PRIMORSKI DNEVNIK
28. Junija 1969
ATLETIKA
ITALIJANSKO PRVENSTVO T969
Pamich, Asta in Camaioni osvojili prve naslove
Prvi je zmagal v hoji na TO km. drugi v metu krogle, tretji pa v troskoku
MILAN. 27. — Danes so v milanski Areni dodelil: prve naslove letošnjih italijanskih prvakov v atletskih disciplinah. Naslove otvoritvenega dne atletskega prvenstva so osvojili A»bdon Pamich v hoji na 10 km, Flavio Asta v metu krogle in Rinaldo Camaioni v troskoku. Izidi prvega dne atletskega prvenstva Italije so naslednji:
Hoja na 10 km
1.	Abdon Pamich (Esso Club Roma) 45:04”2 (ital. prvak)
2.	Busca (FF. GG. Roma) 46'27”2
3.	Višini (Carabinieri BO) 46'47”8
Met krogle
1.	Asta Flavio (Carabinieri BO) 18.32 m (ital. prvak)
2.	Meceni (Assi Giglio Rosso) 17,37
3.	Sorrenti (FIAT) 17,00
Troskok
1.	Camaioni Rinaldo (CS FIAT
TO) 15.72 m (ital. prvak)
2.	Gatti (CUS Roma) 15.56
3.	Coriani (Italsider GE) 15,38
100 m
V	polfinale so se uvrstili:
1.	predtek
1.	Cialdi Olaudio (Ati. Pištola) 10”5
2.	Rietti Giorgio (FIAT Torino) 10”7
S. Vicardi Ambrigio (Ati. Ric-cardi) 10"9
2.	predtek
1.	Laii Giovanni (Esperia Ca-gliari) 10”6
2.	Ostani Lino (FF. GG.) 10 ’7
3.	Sguazzero Angelo (Lilion Snia) 10”9
3.	predtek
1.	Preatoni Ennio (Aeronautica) 10”7
2.	Zandano Franco (CUS Torino) 10”7
3.	Perbellini Gino (Bentegodi VR) 10”9
4.	predtek
1.	Alberti Gabriele (FF. GG.) 10”6
2.	Roscio Vifctorio (Aeronautica) 10”7
3.	Abeti Pasqualino (Unipol RE) 10”7
200 m
V	finale so se uvrstili:
1.	predtek
1.	Abeti Pasqualino (Unipol RE) 21”6
2.	Rietti Giorgio (CS FIAT TO) 21”8
2.	predtek
1.	Berruti Livio (CUS Torino) 21”6
2.	Cecchinato Roberto (OUS Palermo) 21”9
4. predtek
1.	Calvo Gaetano (FF. GG.) 21”7
2.	Simonoelli Nello (Betegadl VR) 21”8
400 m
V	finale so se uvrstili:
1.	predtek
1.	Bello Sergio (Lilion Snia MI) 47"7
2.	Cellerino G. Lorenzo (Aeronautica M. Rama) 48"i
3 Costa Antonio (FF. GG. Roma) 48”2
2.	predtek
1.	Fusi Furio (Lilion Snia MI) 48”0
2.	Trachello Claudlo (Lilion Snia MI) 48”0
3.	Dell’Omodarme Luigi (FF. GG. Roma) 48”9
800 m
V	finale so se uvrstili:
1. predtek
1 Arese Francesco (Ati. Balan-gero) 1’52”0
2.	Jannucci Gino (AOLI Cam-pidoglio) 1’53"0
3.	Bonetti Dario (Carabinieri BO) 1'53”3
3.	predtek
1. Leone Giovanni (FF. GG.)
2.	Pazzi Roberto (Carabinieri BO) 1'52”6
3.	Dal Corso Francesco (Lib. AOLI Mirano)* 1'52"9
400 m ovire
V	finale so se uvrstili:
1.	predtek
1.	Frinollj Roberto (OUS Roma) 51”0
2.	Mazzi Paolo (Ati. Massa) 52”4
2.	predtek
1.	Ballati Giorgio (Ati. Pistoia) 51”8
2.	Martinello Flavio (FF. GG.) 53"0
3.	predtek
1.	Giordano Carlo (Carabinieri BO) 52”9
2.	Joan Arveno (FF. GG.) 53"4
Štafeta 4x100 m
V	finale so se uvrstili:
1.	predtek
1.	FF. GG. Roma (Ostani, Calvo, Costa. Alberti) 41”2
2.	Esperia Cagliari (Pili, Pisto-ri, Avaneato, Lai) 41”7
2.	predtek
1. Aeronautica Roma (Laverda, Preatoni, Celberino, Roscio) 4i”3
Sguazzero, Sardi, Bianchi) 41”4
3. predtek
1.	Carabinieri Bologna (Rion-dato, Fabbi, Cavalieri, Arri-ghi) 41”3
2,	CUS Torino (Aurini, Balsano, Vallet, Ferrero) 41”6
2. Lilion Snia Milano (Agostini, |Dell - R. Dell.
LONDON, 27. — Tudi v tretjem in četrtem dnevu wimbledonskega teniškega turnirja so bile nekatere borbe zelo napete. Tudi presenečenj ni manjkalo: Američan Bob Lutz je nepričakovano premagal nosilca četrte skupine avstralskega profesionalca Kena Ro-sewalla. V tekmi drugega kola je Franulovič, ki je odpravil močnega Sovjeta Lejusa, klonil Britancu Wilsonu in se tako poslovil od turnirja.
Vsi favoriti so srečno in brez težav prebredli ovire tako v moškem singlu kot v tekmovanju moških parov. V tej skupini sta Francoz Barthes in Jugoslovan Pilič izločila ameriško dvojico D.
Borovi košarkarji danes na Opčinah
Borovci zaključujejo letošnjo bogato sezono s tremi medsebojnimi tekmami
Danes bodo Borovi košarkarji zaključili letošnjo sezono in to tako, da se bodo med seboj pomerili vsi igralci na igrišču Prosvetnega doma na Opčinah. Na ta način bodo spet nastopili vsi igralci, čeprav so se vsa prvenstva zaključila že pred dobrim mesecem.
Najprej se bodo oo 17. uri pomerili med seboj naraščajniki. Ta de1, sekcije je najbolj razvit, saj jahko vodstvo v vsakem trenutku postavi na igrišče dve ekipi. Seveda bodo ekipe sestavljene tako, da si bodo enakovredne. Nastopili pa bodo Harej, Starc A., Starc F., Žetko, Semec, Vukotič, Marc, Umek, Francia, Colja, Oblak, Pahor, Ba-razutti, Deško, Tul, Kopič, Kosmi-na in Milič. Obenem pa bo ta tekma poslovilna za Vukotiča, ki bo zapustil Trst, ker se bo vrnil v domovino. Seveda ga ne bomo zlahka pozabili za njegov doprinos ekipi, posebno na turnirju najrnlajših, na katerem je bil brez dvoma najboljši.
V drugi tekmi bomo imeli priložnost videti mladince. Do sedaj Bor ni nastopil še na nobenem mladinskem prvenstvu in je torej ekipa nova, čeprav so igralci že nasto-
V nedeljo ob 19.30 bo v Križu finale nogometnega turnirja veteranov za Trofejo B. Chizzo. V finalu za 1. mesto se bosta spoprijela Triestina in Udinese. Napovedujejo, da bosta v finalni tekmi oblekla tržaški dres tudi trener italijanske reprezentance Ferruccio Valcareggi in znani Memo Trevi-san. Na slikah: zgoraj veterani Triestine, spodaj pa Udineseja
pili na drugih prvenstvih. Tem so se seveda pridružili še novi igralci. Vodstvo razpolaga trenutno s petnajstimi igralci, ki bodo gotovo i-meli besedo na prihodnjem prven stvu. Tudi tu seveda bo vodstvo poskrbe o, da bosta na sobotni tekmi	ekipi	enakovredni.	Igralci	pa
so	sledeči: Pertot A.,	Pertot	L.,
Kralj M,,	Hrvatič S., Hrvatič	V.,
Zavadlal D., Štokelj, Daneu, Sosič A., Ljubič, Širca, Bogateč ter dva igralca, ki sta se izkazala na med šolskem tunirju «Bor Senior*. Gre ze.	Škrlja	ter Sosiča.
Kot zadnje srečanje je na sporedu dvoboj med igralci prve ekipe ter «1. divisione*. Ker pa bi bila lazlika prevelika, je vodstvo razdelilo igralce na stare in mlade. Razmejitveno leto je 1948. Za stare bodo nastopili rojeni 1948 in prej, za mlade pa obratno. Za prve bodo nastopili Sirk, Kralj R., Kafol, Spacal B., Fabjan., Zavadlal A. in Prinčič, za druge pa Starc P., Čermelj, Tavčar, Rudež, Sancin in Ambrožič.
Seveda pa se ne oo ta praznik končal s tekmami. Kot se spodooi bo sledila skromna zakuska, na katero so povabljeni Borovi odborniki ter starši najmlašjih igralcev. Posebno na te daje veliko važnost košarkarska sekcija, da bi prišlo do nekega združenja. Kot častni gost pa bo predsednik deželne košarkarske federacije g. Norino Ja-cobucci, ki je z zadovoljstvom spre jel vabilo. S tem je namreč hotel dokazati, da se tudi drugi zani majo za slovensko zamejsko košarko. Med zakusko pa bo sledila predaja «1. Borove nagrade* to je pokal, ki ga bodo odslej naprej podelili vsako leto igralcem ali tre nerju, ki se je med sezono posebno izkazal.
Spored:
(Prosvetni dom Opčine)
ob 17. uri naraščajniki
ob 18. uri mladinci
ob 19. uri stari proti mladim
Mladi nogometaši Brega
2T. istrska regata od Reke do Lošinja
REKA, 27. — Jutri zjutraj se bo ob šesti uri začela na Rek: tradicionalna 21. istrska jadralna regata. Proga te regate je rezdeljena na tri dele. V prvi etapi bodo jadralci prispeli do otoka Krka. JNa slednjega dne bodo nadaljevali p« do Raba. Ta del poti bo najtezj1, saj piha v Senjskih vratih skoraj vedno zelo močan veter, ki je prejšnjih letih prevrnil že marsikatero jadrnico. Tretja etapa pa končno udeležence privedla oc1 Raba do Malega Lošinja in tum “
del poti ne bo brez nevarnosti. Jadralce bo namreč proga vodila med otoka Velika in Mala Orjula, kjer so številne plitvine in nespretnem krmarju ter slabemu poznavalcu tistega dela proge se lahko zgodi, aa s svojo jadrnico nasede.
milil....milimi................................................i..nmimimuiiniiiniHiinini'1111’
NOGOMET
Je Pele res vreden skoraj milijardo lir?
RIO DE JANEIRO, 27. — Sloviti brazilski nogometaš Pele je takoj po svojem povratku iz Italije Izjavil časnikarjem, da je prejel ponudbo za podpis pristopnice k Interju. Za ta podpis naj bi mu predsednik Interja Fraizzoli ponudil 940 milijonov lir. Po Pe-lejevih besedah mu je njegov ma-nažer Sanella svetoval, naj bi pristopil k Interju šele prihodnje leto po svetovnem prvenstvu v Mehiki. Pele je tudi dodal, da v Italiji sicer velja prepoved nakupovanja tujih igralcev, vendar pa bi zanj storili izjemo. — Baje pa je Pele prejel tudi izredno vabljivo ponudibo iz Mehike.
MILAN, 27. — Glavni tajnik Interja Franco Manni je danes z velikim presenečenjem izvedel za Peleijeve izjave. «To je le šala» je dejal. Po njegovem mnenju namreč za igralca ki bo imel prihodnje leto 30 let, ni mogoče plačati tako visoke vsote, razen tega pa v Italiji verjetno ne bodo še tako kmalu odpravili prepovedi nakupovanja tujih igralcev, zlasti ne, če italijanska reprezentanca na prihodnjem svetovnem prvenstvu ne bo dosegla vidnejših rezultatov.
PO LETOŠNJEM USPEŠNEM PRVENSTVU
V
Športno društvo Breg za nogometni naraščaj
Tudi letos se je športno društvo Breg udeležilo a svojo ekipo nogometnega turnirja za začetnike. Turnir je bil razdeljen v več skupin po štiri moštva, ki so odigrala po šest tekem. Moštvo Brega je tekmovalo v B skupini s Trdestino B, Liibertas B in Gipo Viani. Mladi Brežani so zasedli tretje mesto, a so zapustili najboljši vtis. Pokazali so veliko smisla za skupno igro, ki so jo dopolnjevali z dobro indi-riduaino tehniko. Požrtvovalni trener Milan Mikuš, ki je letos vodil najmJaijše Brežane, je mnenja, da bi se lahko še boljše izkazali ko ne bi zagrešili določenih, v več primerih prav naivnih, napak. To velja zlasti za obrambo, ki se je premikala preveč naprej in omogočila nasprotnim napadalcem, da so se v protinapadih premnogokrat znašli sami pred našim vratarjem., medtem ko so bili naši napadalci obzirni in premalo prodorni. Toda upoštevati je treba kratkotrajno predpripravo in to, da so nekateri nastopali prvič in bili za to obremenjeni z začetniško tremo. Nad rezultati je ta turnir stremel po
jan—
ŠPORTNI DOGODEK S POLITIČNIMI POSLEDICAMI
Vladi Salvadorja in Hondurasa prekinili diplomatske odnose
Spor med obema državama so povzročili razgreti nogometni navijači
SAN SALVADOR, 27. — Srednjeameriška republika Salvador je prekinila diplomatske odnose s sosednjo državo Hondurasom, potem ko je slednjo obtožila ((genocidnih« dejanj, naperjenih proti salvadorskim državljanom, ki prebivajo v Hondurasu. Salvadorska vlada je zahtevala od komisije za človeške pravice pri organizaciji ameriških držav naj ta zaradi «genooida» opra vi preiskavo.
Do politične krize med obema državama je prišlo zaradi izredno ostrega in neozdravljivega nasproti stva, ki vlada med obema deželama na nogometnem področju. G Ije na ogenj tega sovraštva pa sta prilili kvalifikacijski tekmi za svetovno nogometno prvenstvo. Fo prvem srečanju, v katerem je v Tegucdgalpi Honduras zmagal z 1:0 so navijači Salvadorja obtožili nasprotne navijače, da so jih napadli s palicami in kamenjem, poleg tega pa so razbijali po ulicah tudi vse tiste avtomobile, ki so imeli salvadorsko tabMco.
Naslednjo nedeljo Je v San Sal-
vadorju Honduras doživel poraz in seveda salvadorski navijači so po tekmi brez posebnega pomišljanja začeli s povračilnimi ukrepi. Med incidenti sta bili dve osebi ubiti, reprezentanca Hondurasa pa je mo. rala zapustiti Salvador kolikor je mogla hitro, da si je rešila celo kožo.
Ker v Hondurasu niso mogli povrniti Saivadorcem njihove ((gostoljubnosti« je honduraška vlada izgnala iz svoje države 12.000 sal vadorskih državljanov.
Bojne selaire so bille tako izkopane in obe državi sta se začeli medsebojno obtoževati. Zunanji minister Hondurasa, CastLIlo, je obvestil komisijo za človeške pravice pri organizaciji ameriških držav, da so v Salvadorju posilili več hondu-raških žensk, razbili veliko Ste vilo avtomobilov, obenem pa so Žalah honduraško zastavo in himno.
Salvador pa je po svoji strani naštel sledeče «zločine» Hondurasa: genocid, umori, preganjanje, napadi na salvadorske državljane in njih lastnino, izgon Salvadorcev.
Drevi bi se morah obe ekipa srečati na nevtralnem igrišču v Mehiki, toda pred tem srečanjem je Honduras pretrgal diplomatske odnose. Salvador pa je v preteklem tednu celo vpoklical pod orožje svoje rezerviste in oklical izjemno stanje.
Češkoslovaška torej ni edina država, za katero so imeli letos športni dogodki politične in vojaške posledice.
265 atletov v Celju za jugoslovanski pokal
CELJE, 27. — Jutri in v nedeljo bo v Celju na sporedu finalno atletsko tekmovanje za jugoslovanski pokal in za prehodne pokale predsednika Tita. Nastopilo bo kar 265 najboljših jugoslovanskih tekmovalcev od tega 177 atletov in 88 atletinj. Ti tekmovalci so člani 35 društev.
tem, da se širi ta lepa športna P* noga med najmlajšimi in jih j®to-časno vključuje v športna družW • Športno društvo Breg je tudi i' ,tos napravilo vse, kar je bil0 njegovi moči, da bi izpolnilo važno nalogo. Od njihovega nadaJ njega prizadevanja pa je odvisbjt če bodo zadovoljili navijače vodstvo društva.
K. M.
NOGOMET
REKA, 27. — Finalista 17. mednarodnega mladinskega nogometnega turnirja ((Kvarnerske riviere« sta Crvena zvezda, k' J* v polfinalni tekmi premagala Hajduk 1:0 (0:0) in Partizan, ki s streljanjem enajstmetrovk Pomagal Dinamo 7:5. Tekma se J namreč v rednem času konca1 neodločeno 3:3.
DANES IN JUTRI
Košarka in ^ na italijanski TV
RIM, 27. — Na prvem sporeda
italijanske televizije bodlo , v soboto, prenašali zaključni de košarkarske tekme Ignis -(ZDA). Prenos tekme iz ChietU®! kjer je mednarodni košarkar®® turnir, bo po oddaji «Napoli no*' te e giorno«, ki se bo začela 00 2U5.	,
Tiskovni urad RAI javlja, 0 bodo v -nedeljo ob 18.30 dlrefcto prenašali na drugem sporedu n°' gometno tekmo za Italijanski P° kal Foggia - Roma.
V tekmovanju za italijanski P°ka*
Danes Torino-Cagliari
Nogometno tekmo Torino -gliarl, ki bi jo morali odigrati okviru tekmovanja za i talija-11®^ nogometni pokal v nedeljo, so an ticlpirali za en dan. Odigrali J bodo namreč drevi, začela pa bo ob 20.45.
jutri-
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
tesiraaBiMiBiiiHM^
GEORGE SAND
Indiana
«Porazi naju z zdravjem, draga sestrična, bodi spet vesela, rosna, živahna kot nekdaj; spomni se otoka Bour-bona in najinega prelepega zaklonišča, najine tako vesele otroške dobe in najinega prijateljstva, ki šteje toliko let kot ti...«
«Tudi svojega očeta se spominjam...« je rekla Indiana z žalostnim poudarkom v tem odgovoru, ter položila svojo roko na sir Ralphovo roko.
Zopet sta se pogreznila v globok molk.
Cez čas je spregovoril sir Ralph: ((Indiana, sreča nam je vedno dosegljiva. Včasih zadostuje stegniti roko, pa jo zagrabiš. Česa ti manjka? Živiš v poštenih dohrih razmerah, ki so boljše kot bogastvo, imaš odličnega soproga, ki te ljubi iz vsega srca, in upam si trditi, odkritosrčnega in vdanega prijatelja...«
Gospa Delmarejeva je rahlo stisnila sir Ralphovo roko, vendar ni spremenila drže; glava ji je visela na prsih, mokre oči pa so strmele v čudovito igro žerjavice.
«Vaša žalost, draga prijateljica,« je nadaljeval sir Ralph, «je čisto bolezenska; kdo izmed nas more ubežati žalosti, dolgočasju? Poglejte niže, pa boste videli pod seboj ljudi, ki vam po vsej pravici zavidajo. Človek je tako ustvarjen, vedno hrepeni po tistem, česar nima...«
Prizanesem vam s kopico drugih plehkosti, katere je govoril dobri sir Ralph prav tako enakomerno in težko kot je mislil. Sir Ralph nikakor ni bil bedak, toda bil je po-
polnoma izven svojega elementa. Ni mu manjkalo ne zdrave pameti ne znanja, toda sam je priznal, da vloga tolažitelja žensk presega njegove zmožnosti. Tako malo je razumel žalost svojega bližnjega, da ga je pri najboljši volji, da bi mu pomagal, z vsakim dotikom le še bolj zastrupljal. Tako si je bil v svesti svoje nerodnosti, da si je upal le redko kdaj opaziti bridkosti svojih prijateljev, in to pot je z nezaslišanimi napori poskušal spolniti tisto, kar je imel za najbolj mučno dolžnost prijateljstva.
Opazil je, da se gospa Delmarejeva muči, ko ga posluša, zato je umolknil; ničesar drugega ni bilo več slišati razen tisočerih drobnih šumov, ki šelestijo v razžarjenem lesu, žalostni pesmi polena, ki se segreva in širi, pokanja skorje, ki se krči, preden poči, in rahlega svetlikanja, ko se kolje belina lesa in požene modrikast plamen. Zdaj pa zdaj se je pomešalo pasje lajanje s slabotnim živžganjem vetra, ki se je zaganjal v špranje vrat, in s štropotanjem dežja, ki je bičal šipe. Ta večer je bil eden najbolj žalostnih, kar jih je preživela gospa Delmarejeva v svojem malem brijskem dvorcu.
Sam ne vem, katero nedoločljivo pričakovanje je bremenilo njeno preobčutljivo dušo In njene tanke čute. Slabotna bitja živijo samo od groz in slutenj. Gospa Delmarejeva je imela vso vraževernost živčne in bolehne kreolke; ob nekih nočnih blagoglasjih, igrah mesečine, so se ji vsiljevala pričakovanja hudih dogodkov, skorajšnjih nesreč, in noč je imela za to sanjavo In žalostno žensko skrivnosti in prikazni polno govorico, katero je razumela samo ona in si jo je razlagala po svojih bojaznih in mukah.
«Zopet boste rekli, da norim,« je dejela In umaknila roko, katero je še vedno držal sir Ralph, «ne vem, toda zdi se mi, da se pripravlja tod okoli nesreča. Nekomu grozi nevarnost... gotovo meni... poglejte, Ralph, vsa sem presunjena, kot da se bliža pomemben preobrat moje usode... Bojim se,» je pripomnila drhte, «slabo mi je.»
Ustnice so ji prav tako pobledele kot lica. Sir Ralph se je zgrozil, pa ne zaradi slutenj gospe Delmarejeve, ki jih je imel za znamenja hude moralne medlevice, temveč zaradi njene mrtvaške bledice; popadel je zvonec in pozvonil na pomagaj. Nikogar ni bilo na spregled, Indiana Je bolj in bolj slabela, prestrašen jo je Ralph odmaknil od ognja in položil na divan ter odhitel na slepo srečo, klical služabnike, iskal vodo, dišave, ni našel ničesar, razbil vse zvonce, se zgubljal v blodnjaku temnih soban, nestrpen in sam nase jezen vil roke.
Nazadnje se je domislil, da bi odprl steklena vrata proti parku, in zaporedoma klical Lelifevra in Noun, kreolsko hišno gospe Delmarejeve.
Nekaj hipov nato Je prihitela Noun po enem najtemnejših drevoredov parka in zaskrbljeno vprašala, ali je gospe Delmarejevi morda hujše kot po navadi.
«Zelo hudo,« je odvrnil sir Brown.
Skupaj sta se vrnila v salon in se posvetila nezavestni gospe Delmarejevi; on z vso svojo nekoristno in nerodno prizadevnostjo in vnemo, ona pa z vso spretnostjo in učinkovitostjo ženske predanosti.
Noun in gospa Delmarejeva sta imeli isto dojiljo; mladenki sta rasli skupaj in se nežno ljubili. Noun, je bila postavna, krepka, prekipevajoča zdravja, živahna, urna, polna vroče in strastne kreolske krvi ter je s svojo bleščečo lepoto močno prekašala bledo in krhko lepoto gospe ‘ Delmarejeve; toda srčna dobrota in moč njune navezanosti sta zatrli med njima vsako čustvo ženske tekmovalnosti.
Ko se je gospa Delmarejeva osvestila, je na prvi mah opazila, da je obraz njene hišne spremenjen, da ima raz-mrščene vlažne lase in da z vsakim gibom izdaja razburjenje.
«Pomlri se, ubogo dete,« ji je rekla dobrotljivo; «moja bolezen te podira bolj kot mene samo. Odidi, Noun, poskrbi zase; hujšaš in se jokaš, kot da ti ni živeti, pa imaš pred seboj radostno in lepo življenje, moja dobra Noun!«
puš*e
prič®'
Noun je prekipela, pritisnila roko gospe DelmarejeV na ustnice in se v nekakšnem bledežu zbegano ozirala naoK0*1' «Moj bog,« je rekla, «gospa, ali veste, zakaj je g°sp0 Delmare v parku?«	..
«Zakaj?» je ponovila Indiana in mahoma je zginila r®ue rdečica, ki se ji je bila prikazala na licih. ((Počakaj no, vem več... Plašiš me! Kaj se je zgodilo?«
((Gospod Delmare trdi,« je sunkovito odgovorila «da so v parku tatovi. Z Lelievrom sta na obhodu, imata...«
«Kaj tedaj?« je vprašala Indiana, ki je očitno kovala kako grozno novico.
«Kaj tedaj, gospa,« je povzela Noun in vsa iz sebe s® nila roke, «ali ni strašno, če pomislimo, da bosta ubil® veka...?«	2
«Ubila!» je kriknila gospa Delmarejeva in skočila na no8 nejeverno grozo otroka, ki so ga hišnine pripovedke prep1®® ,e. «Oh, da, ubila ga bosta,« je rekla Noun in požirala ihte * «2enski norita,« je pomislil Ralph in ves osupel °P vai nenavadni prizor. Sam zase je dodal, da so pač vse ske takšne!	. v9,
«Kaj pa govoriš, Noun?« je vprašala gospa DelmareJ «Misliš, da so res tatovi?«	et,
«Oh, ko bi bili tatovi! Toda morda Je kak ubog * ki nabira malo dračja za svojo družino.«	tj)c
«To bi bilo zares strašno!... A ne verjamem; tukaj 0 ob fontainebleuški hosti, kjer tako lahko kradeš drva, ^ bi se le upal nastavljati v obzidanem parku... Ej, v P	»
ne bo dobil gospod Delmare žive duše, le pomiri	V|0
Noun Je ni poslušala, hodila je od salonskega okna ^ divana svoje gospodarice, prežala na najrahlejše Sum	.
očitno kolebala med željama, da bi stekla h gospodu mareju ali ostala pri bolnici.
(Nadaljevanje
sledi)
TOcrr	_	unmOTtl	„	„ telefon	93-808 in 94-638 - Poštni predal	559 - PODRUŽNICA GORICA: Ulica 24 Maggio l/l, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL SV.	FRANČIŠKA St. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA, meseCno HOO US
UREDNIŠTVO:	TRST -	UL	MONTECCH1	b,	II, rE -	t (L.	tednu m nedello 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100	din (10.000 starih dinarjev) — Postni tekoči račun: Založništvo tržaškega 4U	lir
2.250	lir,	poUetna 4.400	tir,	celoletna 8.100	Ur SFRJ posamezna Številka *	tednujn nedelJo_ 80 .pTOJt^stann	r^La^rl^nw, 7r v^k mmJv Jlrlnt eneea	stotnc.a: trnovski 150 flnanfino-unravnl 250. osmrtnice 150 Ur - Mali oglasi
vnaprej, četrtletna ------- , ,	______
Tret 11-6374 — Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Start trg 3/1, telefon 22-207, tekoči račun beseda — Oglasi za tržaško ln gortško pokrajino ne naročajo pri upravi.
tednu ln nedeljo' 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din pri Narodni banki v Ljubljani — 601-3-270/1 — OGLASI: Cena oglasov: Za - Iz vseh drugih pokrajin ItaUje prt (tSocletk
vsak mm v Sirim enega stolpca: trgovski 150, flnančno-upravnl 250, osmrtnloe 150 Ur Publlcitk Itallana* — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja tn tiska Založništvo tržaškega tiska, Tret
J