KNJIŽNICA DOMŽALE Ljubljanska 58 61230 DOMŽALE
GLASILO DELAVCEV TOSAME
ŠT. 3 • MAREC 1993 LETO XXVIII Izhaja od oktobra 1965
Iz dokumentov povzamer
povzamemo, da je {takoj-	bil obrat osnovan 1. 3. 1923 protokoli-
»yame	ran kot domača tvrdka Kocjančič &
^»jbolj	drug d. z. o. z. — izdelovanje vate in
repa-	vsakovrstnih obvez. Prvi družabnik je
bil Franc Guttman. Višina podjetniš-jga kapitala pa je znašala 120.000 redvojnih dinarjev.
Kocjančič ob papirni^ sanitetno
MISLI OB JUBILEJU
V zgodovino TOSAME smo ta mesec vpisali nov jubilej - sedemdeseto obletnico ustnovitve.
Kakor se za “stare zakonce" spodobi, smo to naredili tiho, kot da bi pozabili.
Pa vendar - na dvorišču papirnice na Količevem v pritlični hiši je začela 01.03.1923 v kraljevini Jugoslavije delovati prva obratovalnica, ki je bila protokolirana kot domača tvrdka Kocjančič in drug d.z.o.z. - izdelovanje vate in vsakovrstnih obvez.
Vzrok za proslavo v letošnjem letu torej imamo.
Do jeseni ko se prireditve te vrste zgode - ali pa ne, je še obilo časa.
Jubilej je priložnost, da se ozremo na prehojeno pot, da poiščemo spodbude za izzive novih časov.
Če na hitro premerimo teh 70 let od dneva, ko je lastnik začel, do danes, ko nas bo zakon o lastninjenju naredil za solastnike TOSAME, bi marsikdo sklepal: zopet smo na začetku, izgubili pa smo 45 let!
Seveda to ne drži - na stotine usod srečnih in nesrečnih delavcev (teh seveda manj) TOSAME je povezano s temi 45 leti. verjetno bi vsak od njih lahko povedal zgodbo vredno zapisa.
Usoda treh generacij je povezana z razvojem TOSAME - in TOSA-MA je zrasla. TOSAMA niso le zgradbe in stroji. TOSAMA so predvsem ljudje in njih znanje. Ti ljudje so bili kos izzivom časa vseh teh 70 let. Kdo bi lahko vse naštel: selitve, požari, stavke, okupacija, nacionalizacija, petletke, soupravljanje, reforme, samoupravljanje, osamosvajanje in še mnogo tega, vse do lastninjenja v naši novi slovenski drža-
vi. vse to so zmogli tosamovci sami, z zaupanjem v svoje sposobnosti.
Danes nas je v veliki TOSAMI 810 in izdelujemo 228 različnih izdelkov.
Pred 70 leti so bile poleg lastnika zaposlene še 3 delavke. Eni od njih, g. Klemenovi lahko še vedno voščimo dobrega zdravja, v TOSAMI pa dela njen vnuk. Tudi to je TOSAMA - družinska tovarna v najžlahtnejšem pomenu besede. Ker je družina temelj vsake države se moramo - saj imamo našo državo radi - truditi za uspeh in ponovni razcvet TOSAME. Nobeni generaciji ni bilo samo z rožicami postlano - sicer pa ' cagav fant..." saj vemo kako gre,
vsekakor pa novi časi zahtevajo nova znanja.
Lastnik g. Franc Kocjančič, ki je bil tehnični direktor v papirnici je potrebno znanje pridobil v Ameriki - zraven pa še ženo Ar-
■■P
is
ss
gentinko. S svojim znanjem in s pomočjo žene, ki je imela medicinsko izobrazbo se je kosal s konkurenco iz tujine! Konkurenco je obvladal samo tako, da je ponudil kupcem vse, kar so rabili, če je to sam delal ali samo dokupil.
Tudi tosama je dolga leta uspevala s celovito ponudbo, čeprav ne v tako velikem izboru kot Kocjančičeva tvrdka.
Predvsem pa nas sedemdese-
tletna izkušnja uči, da brez uspeha doma na tujem nimamo izgle-dov za uspeh.
Uspehi preteklih 70 let kažejo, da smo sposobni premagovati težave.
Naj sklenem ta zapis.
Navada je, da jubilantu namenimo dobre želje, zatorej: zaželimo uspeh naši TOSAMI, vsem ki so bili kdaj zaposleni tosamovci pa dobrega zdravja, da skupaj dočakamo nove jubileje!
POGLAVITNI CILJ JE PREŽIVETJE
SKRAJŠANA INFORMACIJA O POSLOVANJA V LETU 1992
Kljub upanju, da se bodo razmere na nakdanjem jugo-trgu normalizirale, ob zaključku leta 1992 moramo ugotiviti, da se to ni uresničilo. Ostalo nam je le slovensko tržišče, ki pa ga vse bolj obvladuje tuja konkurenca. Možnosti prodora v svet so zaradi visokih proizvodnih stroškov, velike konkurence in svetovne gospodarske recesijedokaj pičle. Okleniti se moramo poglavitnega cilja - preživetja . Obseg proizvodnje smo prilagodili realnim možnostim in ga znižali za cca
40 %. Kljub temu smo poslovno leto zaključili pozitivno.
Prodaja
Prodajni rezultati so skromni in različni po posameznih prodajnih področjih. Najmanjši odmik od plana je na slovenskem tržišču, kljub hudi tuji konkurenci. V konkurenčnem boju smo izgubili s prodorom Pampersa, hlačnih plenic, ki jim ne moremo parirati ne po kvaliteti, ne po ceni.
Nižji prodaji botruje tudi padec kupne moči potrošnikov. Tem
TOSAMA V 3. PODOBAH NO. 1
T\e m wh\\ STRAHI &0M VOSTMil UOVO TKMU\tO,S t\W^ Št £.0 TNSftKN	VN m
moJo mamuo omm*
razmeram se skušamo odzivati s povečano prisotnostjo in agresivnejšim nastopom na trgu, čemer smo prilagodili tudi organizacijo komercialnega sektroja. Nekdanji jugoslovanski trg je praktično izgubljen - v Srbijo in Črno goro zaradi embarga, v BIH zaradi vojne, v Makedonijo zaradi težkega dostopa in nizke kupne moči, proti pričakovanju pa tudi v Hrvaško.
Tudi na trgih ostalih evropskih držav situacija ni rožnata. Le malo je izdelkov, s katerimi lahko konkuriramo zahodnim proizvajalcem zaradi kakovosti in
vzhodnim proizvajalcem zaradi cene.
Nabava
Tudi nabavni trg se je z razpadom Jugoslavije zmanjšal, le da to ni toliko občutno kot na prodajnem področju. Za vse izgubljene dobavitelje smo našli nadomestilo v zahodnoevropskih državah, pri čemer smo prišli celo do cenejših in kvalitetnejših materialov.
Cene
V	preteklem letu smo cene za slovenski trg dvignili le za 52 %, kar je celo manj od uradno ugotovljenih inflacijskih gibanj. Zadnjič smo jih korigirali v mesecu avgustu. K sreči so sorazmerno mirovale tudi cene obhodnih surovin. V drugem polletju smo cene nekaterim našim izdelkom celo znižati ter podobno kot druga podjetja izvedli nekaj akcijskih prodaj (seveda samo na Slovenskem tržišču). Cenik za hrvaški trg je bil zaradi inflacije HRD deležen številnih korekcij, pri klasičnem izvozu pa se je bilo treba za ceno pogajati z vsakim kupcem posebej.
Proizvodnja
Proizvodnjo smo podredili potrebam prodaje, kar pa ni stalo brez negativnih proizvodnih učinkov, ki se kažejo v nižji produktivnosti dela, nižjih presegih norm, slabši izkoriščenosti strojne opreme ter kakovosti izdelkov.
Čas, ko je proizvodnja zastala, smo koristno porabili za večja remontna dela, pa tudi sicervproi-zvodnji ni vse le slabo. Prešli smo na tkanje 120 centimetrske gaze ter s tem pocenili proizvodnjo polizdelka, uvajamo GMP norme tudi v ostale oddelke (poleg sanitetne konfekcije in tkalnice ovojev), uvedli smo proizvodnjo gobic iz gaze ter setov, ki jih uspešno tržimo, zaposlenost
V	obravnavanem obdobju je bilo povprečno zaposlenih 967 delavcev, to je 78 manj kot leto poprej. Ob koncu leta je bilo v podjetju zaposlenih 819 delavcev, v največji meri je znižanju zaposlenosti botrovalo množično upokojevanje z dokupom let.
lil


ilBlMIllllllill)
•
PRIMERJAVA DOSEŽENIH REZULTATOV S PLANSKIMI ZA LETO 1992
________________________________________________________V 000 SIT
Doseženo v letu 1992 Planiranov letu 1992
Vrsta bilančne postavke	vrednost	struktura	vrednost	I struktura	7o izpol.
Prihodek domači trg	1.361.864	47.8	1.414.596	37.296,3	
Prihodek tuji trg	1.215.132	42,6	2.259.887	59.4	53,8
Prihodek od financiranja	186.398	6,5	53.970	1,4	345,4
Drugi prihodki	88.638	3,1	74.351	2,0	119,2
PRIHODEK SKUPAJ	2.852.032	100,0	3.802.804	100,0	75,0
Materialni stroški	1.264.910	44.4	2.301.263	60,5	55,0
Amortizacija	119.267	4,2	52.891	1,4	225,5
Nematerialni stroški	385.455	13,5	232.170	6,1	166,0
Bruto osebni dohodki	509.965	17,9	569.145	15,0	89,6
Odh.financ.,izr.odh.	568.069	19,9	236.567	6,2	240,1
ODHODKI SKUPAJ	2.847.666	99,8	3.392.036	89,2	84,0
BRUTO DOBIČEK	4.366	0,2	410.768	10,8	1,1
Udeležba drugih v sk.doh.	2.556	0,1		0,0	ERR
Davki in prispevki	1.268	0,0	97.598	2,6	1,3
Akumulacija	542	0,0	313.170	8,2	0,2
-del za rezerve	542	0,0	44.096	1,2	1,2
-nerazporejen dobiček	0	0,0	269.074	7,1	0,0
Plače
Lani smo za plače porabili 466 milijonov SIT. Povprečna plača v podjetju je znašala 26.117 sit, v decembru 37.244 SIT.
Do marca je višino plač določala država in sicer tako, da smo jih lahko korigirali z rastjo življen-skih stroškov. Zaradi tega so bile naše plače nižje, kot bi nam pripadale po panožni kolektivni pogodbi. Zaostanka po odmrznitvi ni bilo mogoče nadomestiti, ker so se takrat pričeli naši tržni in likvidnostni problemi še stopnjevati.
Finančni rezultati
Opisane težave v poslovanju so se odrazile tudi v finančnih rezultatih, prikazanih v priloženi tabeli.
Ugotovljeni rezultati so vsekakor skrb vzbujajoči. Res je sicer, da nas niso presenetili, ker smo take rezultate spričo dogajanj pričakovali. Ker vsi problemi izhajajo iz tržišča, moramo tam iskati tudi rešitev zanje. To pa seveda še zdaleč ne pomeni, da ni potrebno na vseh ostalih po-
Ljubki otročički oblečeni samo v hlačke-pleničke kakor jih na televiziji prikazujejo naši konkurenti nas lahko zavedejo češ, da je takšna "oblekica" - za otročička -vsaj poleti najprimernejša. Otroški zdravniki pa svetujejo previdnost!
Posebno v vrtcih naj bi otročki imeli tudi hlačke, saj se tako zmanjšuje nevarnost okužb za drisko (diarrhea).
To še posebno velja za pleničke iz blaga in delno tudi za navadne pleničke za enkratno uporabo, medtem ko izpopolnjene tenke pleničke za enkratno uporabo, ki vsebuje vedno tudi zelo vpojna zrna, bolj "drže kakec" v plenici. Velika je priljubljenost pleničk za enkratno uporabo posebej v vrtcih. Nekateri zdravniki sicer opozarjajo, da lahko izpopolnjene plenice, "ki vedno ostanejo suhe", kakor jih v svojih oglaša-
dročjih storiti vsega, da se prilagodimo trenutni dejanski, ne pa pričakovani ali pa željeni situaciji. Le tako bomo preprečili odteka-
njih predstavljajo njihovi izdelovalci pri otročkih povzročijo zamudo pri navajanju na kahlico, vendar pa to še ni dokazana.
Drugi zdravniki tudi opozarjajo, da bi izpolnjene pleničke za enkratno uporabo lahko povzročile, zaradi manj pogostega menjavanja, čustveno zavrtost pri otročičkih, saj bi malčke prikrajšali za negovanje in ljubkovanje, ki so ga deležni pri vsaki menjavi plenice. Vendar tudi tu še ni zanesljivih dokazov. Navedena spoznanja potrjujejo, resnico, da ni mogoče navesti vrste plenice, ki bi imela same dobre lastnosti brez slabih. Raziskava dobro situiranih staršev, ki jim torej ni bilo treba gledati "na vsak tolar" in je bila opravljena v ZDA je pokazala, da še vedno osem staršev od stotih uporablja plenice iz blaga, do drugega leta otrokove starosti. 38 staršev od stotih
nje substance podjetja in zagotovili tudi bodoči razvoj, (povzetek iz Biltena št.2/93,
23.02.93)
uporablja navadne plenice za enkratno uporabo, največ za dojenčke in kobacavčke. 54 od sto pa izpopolnjene plenice, v vseh obdobjih od novorojenčka, dojenčka, kobacavčka do otročka, ki hodi.
Raziskava je dala še nekaj zanimivih ugotovitev kot so: število porabljenih pleničk se manjša s starostjo otročičkov. Predpostavljamo, da otročiček že želi na kahlico!
Tedenska poraba je 39 do 43 plenic.
Zaposleni starši kljub želji po plenicah iz blaga zaradi naravovarstvenih pomislekov, uporabljajo enkrat uporabne plenice, če imajo otroka v vrtcu.
Najbolj priljubljene navadne plenice za enkratno porabo so "Huggies", najbolj priljubljeene izpopolnjene plenice za enkratno uporabo so "Ultra Pampers", ter nato "Luvs Delux".
To so tudi tri najbolj znane blagovne znamke!
(nadaljevanje)
Viljem Dolenc ing. Nadaljevanje
KATERA PLENIČKA JE PRAVA
m
:::::::::::::::::::::::::::

TOSAMIN ŽREB
»TOSAMIN LETNIK« SLAVKO BAJEC
Letošnje leto je za podjetje T0-SAMA jubilejno, kajti prvi dan meseca marca je minilo natanko sedemdeset let, ko so v tem našem podjetju prvič zabrneli stroji, kar je pomenilo začetek organizirane proizvodnje vse do današnjih dni.
Visokemu jubileju bo nedvomno nekaj prostora namenilo tudi glasilo delavcev TOSAMA v obliki najrazličnejših prispevkov. In eden izmed njih je tudi nagradni razgovor, ki se z vsebino navezuje na življenski jubilej - enako dolgo pot, kot je pot razvoja in dela TOSAME.
Prva radovednost, ki smo jo želeli skromno nagraditi je bilo vprašanje: "Kdo izmed naših sodelavcev, danes seveda upokojencev je z rojstvom v letu 1923, starostno in delovno vključen k častljivemu jubileju?"'
Ugotovili smo, da bi nagradni razgovor lahko ponudili desetim delavcem - jubilantom. Z žrebom pa smo se odločili za enega. Skromno nagrado uredniškega odbora in razgovor si je z žrebom prislužil SLAVKO BAJEC. Sledil je telefonski klic, dogovor o obisku in kmalu že tudi prisrčen sprejem na Kajuhovi 11 v Domžalah, na domu našega izžrebanega sogovornika.
Za uvod iskrene čestitke z naj-lepšemi željami
ime SLAVKA BAJCA in njegove povezanosti s TOSAMO ni potrebno posebej povdarjati. Nekaj o tem pa bo vsekakor govora, čeprav bova najin klepet namenila predvsem stvarem, ki jim v preteklosti zaradi aktivnega dela in vsakodnevne ustvarjalnosti ni bilo moč namenjati časa.
Za otroštvo pravimo, da je obdobje, ki se ga mnogi običajno najraje spominjajo, zato sva tudi midva dala prednost spominom davne preteklosti.
' Veliko je bilo stvari, ki me z veseljem spominjajo na otroštvo", pravi Slavko Bajec, " toda žal, v mojih spominih je veliko grenkobe, ki so mi v marsičem prekrižala brezbrižno otroštvo.
Rodil sem se 21.02.1923 v Mirni na Dolenjskem, kot drugi otrok od šestih, materi gospodinji in očetu, ki je bil pekarski mojster. Živeli smo skromno. Življenje je postalo še težje, ko mi je pri starosti komaj desetih let umrla mati. Pridne očetove roke in poštena vzgoja so v nas otrokih vlivale upanje, da bo nekoč le bolje. Osnovno šolo sem obiskoval v Mirni in bolj ko sem odraščal, bolj meje navduševala želja po študiju, saj sem bil dober in poslušen učenec. Iz te moke pa žal ni bilo kruha. Še dobro se spominjam očetovih besed, ko mi je dejal: "Slavko, moj najstarejši sin si, ostal boš pri meni, se izučil za peka in kasneje nadaljeval moje delo!'"
Bilo mi je štirinajst let ali natančneje 11.08.1937 sem na željo očeta in po dogovoru s pekovskim mojstrom gospodom Jarcem odšel v Domžale. Prišel sem se učiti pekarskega poklica. Šolanje mi je šlo dobro. Ko sem se izučil, sem še nekaj časa služboval v isti pekarski delavnici. Kmalu za tem mi je umrl oče. Potrtost, domotožje in pogoste žalostne misli na pokojne starše
V glasilu TOSAMA smo doslej objavljali nagradne igre v obliki križank, ugank in podobnega; njihovi reševalci pa so lahko računali, da postanejo prejemniki ene od simboličnih nagrad. Nova nagradna akcija je zastavljena nekoliko drugače. Iz različnih izbirnih skupin naj bi žreb določil nagrajenca, ki bo prejel nagrado s pogojem, da se v razgovoru predstavi bralcem TOSAME.
Tokrat je padla odločitev, da bodo izbirno skupino predstavljali TOŠAMOVCI, ki so ali pa bodo v letošnjem letu slavili enak življenski jubilej kot naše podjetje - torej 70 letnico.
Iz skupine 10 sedemdest letnikov, kolikor jih je na spisku kluba upokojencev TOSAME, je žreb izbral SLAVKA BAJCA.
so bile dolga stalnica moje mladosti in tudi psihično breme, ki ni in ni hotelo oditi. Po očetovi smrti se tako nikoli več nisem vrnil za stalno domov. Z delom in samozavestjo sem se krepil in nabiral prepotrebnih moči. Prijetno družbo sem najraje poiskal
pri športnih prijateljih, saj sem bil zelo navdušen nad lahko atletiko, telovadbo in planinarjenjem.
Spet me je navdal navdih po študiju. Usoda je bila ponovno drugačna. Pričela se je vojna. Težki in nepredvidljivi trenutki. Mobilizirali so me v nemško vojsko, v kateri sem okusil celo del ruske fronte. Ko sem po dolgem času smel domov na dopust, sem
sklenil, da se tja, nazaj nikoli več ne vrnem. Odšel sem v partizane. Leta so minevala in tudi vojne je bilo konec. Še nadalje pa sem ostal v vojaški uniformi, kot poklicni aktivni oficir.
V tem obdobju mi je možnost dovoljevala, da sem končno le lahko pričel študirati. Opravil sem štiriletno gimnazijo in kasneje še štiriletno srednjo ekonomsko šolo. Meseca aprila 1953 sem na lastno željo kot kapetan prve klase vojno službo zaprosil za demobilizacijo. Kmalu za tem,
5.	junija istega leta sem prišel v takratno TOSAMO. Moje prvo delo je bilo v nabavni službi, nato tudi v prodajni službi in po odhodu gospoda Bingolta, leta 1954 sem pričel voditi komercialne službe.
Spominjam se, da je bilo takrat v TOSAMI le 250 delavcev, da je prednjačilo predvsem ročno delo in da smo izmed izdelkov izdelovali le ovoje in vato oz. izdelke kot npr.: samo 500 pkt. damskih vložkov dnevno.
V letu 1980 pa sem se upokojil, čeprav so mi nekateri to zamerili. Žal.
Štirideset let intenzivnega in odgovornega dela je v meni pričelo dajati občutek velike utrujenosti. To se mi je kmalu po odhodu v pokoj pokazalo v obliki lažjega srčnega infakta.
Če bi bil še enkrat mlad, nikamor drugam kot v TOSAMO!
Rad sem imel ta kolektiv in še danes ga imam, saj je središče mojih mnogih življenskih izkušenj. Ni bilo malo težkih in veselih trenutkov, a kljub vsemu se izredno rad spominjam teh nepozabnih doživetij.
Predvsem pa se rad spominjam mnogih poslovnih uspehov, za katere vem, da so plod trdega, vsakodnevnega dela.
Danes sem upokojen in živim mirno. Nenehno se trudim, da bi v jeseni svojega življenja dal družini tisto, kar v pretekosti velikokrat ni bilo mogoče. Žena, otroci,
Torej, s TOSAMO me veže kar dvajset let vodenja komercialne službe in deset let dela kot direktorja "fabrike". Med tem časom sem celo ob odsotnosti takratnega direktorja gospoda Pogačnika, kar dve leti in pol opravljal obe delovni nalogi. Ob delu (v šali rečeno: brez študijskega dopusta) sem celo uspel napraviti prvo stopnjo ekonomske fakultete.
vnuki, vrt.... to je moja dandanašnja največja sreča in veselje.
Brez želja, ki zrejo v prihodnost, seveda ne gre. Tudi sam jih imam. Osebne, družinske in vedno čim lepše tudi za 'našo TOSAMO". Katere?
V tem trenutku so to nedvomno želje, da bi tosama čimpreje postala delniška družba z večinskim deležem delavcev in tudi
nas upokojencev. TOSAMO si "to-samovci" v preteklosti, vse do danes nedvomno zaslužijo, kajti bili smo pridni, pošteni in navajeni trdega dela.
Najlepše se vam zahvaljujem za pozornost in prav vsem želim uspešno praznovanje visokega jubileja podjetja in veliko dobrih poslovnih potez."
Tako prisrčen in iskren pogovor s Slavkom BAJCEM je bilo prijetno vnesti v beleško. Če bi uspel zapisati vse zanimivosti, izkušnje, priporočila in še marsikaj drugega prijetnega in koristnega za uho, potem bi moral vsaj še nekajkrat potrkati na vrata njegovega prijetnega doma na Kajuhovi 11.
Tako pa tudi nam preostanejo le
želje, iskrene in prisrčne, da vam gospod SLAVKO BAJEC zaželimo: da bi bili še dolgo z nami in med nami zdrav in da bi še v naprej poln delovne volje izpolnjeval svoje življenske cilje.
Ker je bila vaša mladost kruta do brezbrižnega otroštva, vam zato še toliko bolj želimo, da bi jesen svojega življenja preživeli s srečnejšimi dnevi.
MARJAN ŠTRUKELJ
UTRINKI Z DOGAJANJ V TOSAMI
delavski SVET se je v mesecu februarju sestal dvakrat na redni seji in enkrat na redni seji in enkrat na skupni seji z 10 sindikata. Obravnavali in potrdili so poročilo Centralne popisne komisije o izvedbi inventure za leto 1992. Nadalje pa so člani DS razpravljali še o zaključnem računu za leto 1992. Ta tema je zahtevala kar precej časa, kajti glede na gospodarska gibanja v letu 1992 in težave, ki so nas spremljale, rezultati niso ravno rožnati. Pomembno pa je, da smo leto zaključili pozitivno, čeprav le za las.
Nekaj več razprave je vilo deležno tudi izpolnjevanje določil kolektivne pogodbe, predvsem pri izplačilu OD in s tem v zvezi je bil sprejet sklep, da je potrebno ugotoviti maso zaostanka izplačila OD in poiskati možnosti, da se le ta uporabi kot lastninski delež posameznega delavca in upokojenca pri lastninjenju podjetja.
V disciplinskem postopku sta bila februarja izrečenana dvema delavcema zaradi neopravičenega izostanka z dela disciplinska ukrepa in sicer 10 % odtegljaj od osebnega dohodka za dobo 3 mesecev ter javni opomin.
Člani STROKOVNEGA KOLEGIJA SO se v preteklem mesecu sestali dvakrat. Rdeča nit njihovih sej je aktualna tržna, finančna in proizvodna problematika, kjer poskušajo z ustreznimi ukrepi reše-
vati probleme, ko so trenutno prisotni v slovenskem gospodarstvu in v veliki meri vplivajo tudi na poslovanje našega podjetja.
TOSAMA V S. PODOBAH NO. 2
2 HO CIMOSU
osvauo
Ut 1000 , Ukš A500
OBČNI ZBOR IGD TOSAMA
industrijsko gasilsko društvo TOSAMA je imelo v petek, 26.2.1993 letni občni zbor v jedilnici podjetja. Predsednik društva, g. Jože Kerč, je v pozdravnem govoru prisrčno pozdravil vse prisotne, še posebej pa se je za udeležbo zahvalil g. Edvardu Peternelu, g. Janezu Leskovcu, in delegatu OGZ Domžale g. Starinu.
Osebno pozornost je izkazal tudi častnim članom društva g. Pogačniku, g. Štiftarju in g. Ivanu Cerarju.
V nadaljevanju občnega zbora, ki ga je vodil g. Dolenc Viljem, so bila podana izčrpna poročila o delovanju društva v preteklem letu. v krajši razpravi, ki je sledila po poročilih, nam je g. direktor izrekel kar nekaj pohvalnih stavkov in spodbudnih besed za vnaprej. S pohvalami ni skoparil niti predstavnik OGZ Domžale, še posebej pa jim je v veliko zadovoljstvo, da je tudi direktor podjetja član društva.
Sledila je razrešnica staremu odboru in izvolitev novih članov organov društva in sicer:
-	Predsednik IGD TOSAMA KERČ JOŽE
Upravni odbor:
1.	predsednik: Kerč Jože
2.	podpredsednik: Merkužič Marjan
3.	poveljnik: Slapar Marjan
4.	podpoveljnik: Cevka Matjaž
5.	blagajnik: Hafner Mojca
6.	tajnik: Grčar Stanko
7.	referent za ženske: Drobne Marjan
8.	član: Sršen Jože
9.	član: Kveder Poldka Predsednik OGZ Domžale je podelil značke za dolgoletno službovanje v gasilski organizaciji. Značko za 10 let so prejeli:
-	Peternel Edvard, Zabret Vilma, Kerč Alma, Urbas Marija, Kerč Jože, Kern Stane, Svetlin Darko, Korošec Nada, Burja Dragi, Novak Betka, Lenček Stanislav, Osolin Dušan, Cerar Silvo, Stare Janez, Grčar Ani, Poznič Janja.
Značko za 20 let so prejeli:
-	Štiftar Franc, Peterlin Franc in Stare Tine. Značko za 30 let so prejeli:
-	Kerč Jože, Udovč Avgust, Svetlin Vinko, Pervinšek Stane ter Petek Franc.
Značko za 40 let pa je prejel POGAČNIK Jože.
Predsednik društva, g. Kerč Jože je z veseljem podelil priznanja za uspešno delo v preteklih letih delavcem, ki so se v lanskem letu upokojili.
Priznanja so prejeli:
-	Kerč Jože, Osolin Franc in Pi-šek Nada.
Naziv častni član, si je prislužil BIZILJ Franc, saj je prav on mnogo prispeval k sedanjemu delu in ureditvi v IGD TOSAMA. Po končnem občnem zboru smo dobili tradicionalno gasilsko klobaso. Pri tem kratkem poročilu iz občnega zbora bi rad izkoristil še poziv vsem, ki se prejeli izpiske iz gasilske matične knjige, da jih pravilno dopolnjene vrnete v najkrajšem možnem času, zaradi morebitnih sprememb in računalniške obdelave podatkov.
Osnove v mesecu marcu
Nagrade mentorjem in inštruktorjem
4.496.00	SIT/176 ur
Delo v deljenem delovnem času s
-	prekinitvijo nad 2 uri
7.493.00	SIT/176 ur
Dnevnice za službena potovanja v državi
-	cela dnevnica 2.997,00 SIT
-	polovična dnevnica
1.529.00	SIT
-	znižana dnevnica
1.109.00	SIT
Kilometrina z osebnimi vozili
16,60 SIT/krn
Stroški za prevoz na delo
-	oddaljenost do 4 km
120.00	SlT/dan
-	oddaljenost od 4 km do 8 km 150,00 SlT/dan
-	oddaljenost od 8 km do 12 km 190,00 SlT/dan
-	oddaljenost od 12 km do 16 km 210,00 SlT/dan
-	oddaljenost nad 16 km
240.00	SlT/dan
Odpravnine ob odhodu v pokoj
112.398.00	SIT
Osnove za izračun deleža delovne učinkovitosti šoferjev in spremljevalcev
-	prevožen kilometer s tovorom
2,52 SIT
-	tekoči kilometer 1,70 SIT
-	spremljevalec tovora 1,03 SIT
■ Alpina Kosmač
NADOMESTNE VOLITVE ZA ŠTIRI ČLANSKA MESTA V DELAVSKEM SVETU
V zadnjem času je vse pogosteje prihajalo do težav pri doseganju sklepčnosti na sestankih delavskega sveta, saj številne upokojitve v letu 1992 ter organizacijsko
TOSAMA V S. PODOBAH NO. 3
v\td vn
\U ?>0V\0
wm^
SKUA.
s---------J
- kadrovske spremembe niso prizanesle niti članom delavskega sveta.
Dva člana sta se namreč upokojila (Peter KOČAR in Franc OSO-UN) iz proizvodnega sektorja, dva pa sta se zaradi spremenjenih delovnih obveznosti odločila, da odstopita kot člana delav-
skega sveta (Iztok Lamberšek in Franci Sevšek iz komercialnega sektorja).
Vsled vsega navedenega pa seje delavski svet odločil o razpisu nadomestnih volitev za izpraz-njenačlanska mesta v tem organu. S sklepom z dne 08.03.1993 je razpisal nadomestne volitve, ki bodo opravljene predvidoma aprila 1993.
Glede na to, da je bil Lamberšek prvotno voljen v DS kot predstavnik iz sredine proizvodnega sektorja, bodo voljeni kandidati tako, da bodo izpolnjena 3 članska mesta za proizvodni sektor in eno člansko mesto za ostale sektorje.
Po sprejetem zakoniku za izvedbo nadomestnih volitev bodo zadeve oziroma opravila v okviru volilnih postopkov potekale takole:
-	izbira kandidatov za nove člane delavskega sveta bo trajala do zbora volilcev, ki je predviden za 22. marec 1993;
-	volilni imeniki bodo objavljeni tudi 22. marca, medtem ko bodo kandidacijske liste razglašene 2.aprila 1993;
-	glasovanje o novih članih delavskega sveta bo v četrtek 8. aprila 19913 v jedilnici podjetja. Rezultati glasovanja bodo objavljeni dan po opravljenih volitvah.
NAGRADA
ZA REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE TOSAME
Rešitve nagradne križanke iz februarske TOSAME je poslalo 7 re-ševalk, za katere pa je bila objavljena križanka precej trd oreh. Pri pregledu je bilo ugotovljeno, daje le ena reševalka poslala pravilno rešitev, ki je tako tudi prejemnica prve nagrade.
Nagrado za pravilno rešitev prejme:
VALENTINA STARBEK, upokojenka iz Doba, ulica 7. avgusta 40.
V SPOMIN
MOJCI RAVNIKAR
Pred tovarno na Viru je zopet zavihrala žalna zastava.
Kruto resnico je oglašala osmrtnica: izgubili smo našo MOJCO RAVNIKAR!
Zakaj se je to zgodilo prav naši dobrovoljni Mojci, najbrž ne bo nikoli znano. Nobena resnica ne more potolažiti njenih dragih, težko jo sprejemamo sodelavci iz TOSAME.
Petnajst let je štela, ko je prišla med nas. Pol svojega življenja je preživela med nami in verjeli smo, da bo zahtevno delo tkalke na brezčolničnih statvah opravljala še dolga leta tako skrbno in z dobro voljo, kakor je Mojca znala opraviti vsako delo.
Tako kot je Mojca uspela v TOSA-Ml, tako je uspela tudi v skrbi za svojo družino. Z možem Ivom sta zgradila topel dom sinovoma Urošu in Mateju. Žal sadov svojega in moževega dela Mojca ne bo mogla uživati.
Naša draga Mojca tako vstopa v dolgo vrsto tistih žena in mamic, ki so darovale svoja življenja za srečo dvojih dragih.
Počivaj v miru draga Mojca, naj ti bo lahka zemlja Slovenska.
ZAHVALE
Ob odhodu v pokoj se zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz oddelka konfekcije za darilo. Še v naprej se vas bom rada spomin- jala drage sodelavke in sodelavci.
Prav tako se najlepše zahvaljujem tudi vodstvu podjetja za knjižno darilo.
Celotnemu kolektivu pa želim še veliko uspehov.
URANKAR JUSTINA
Vsem svojim sodelavkam in sodelavcem iz SKS se prisrčno zahvaljujem za lepo darilo in želje ob odhodu v pokoj.
Hvala mojim najožjim sodelavkam za vse lepe preživete delovne ure.
Najlepše se zahvaljujem tudi vodstvu podjetja za knjižno darilo in spodbudne direktorjeve besede.
Vsem skupaj v TOSAMI pa želim mnogo delovnih uspehov.
MiLANOVIČ KATI
Dolga leta dela v TOSAMI, v družbi dobrih sodelavcev, so nama pomenila drugi dom. Toda tudi to se je izteklo. Odšli sva, v spomin nama bodo ostala darila prijateljev in najožjih sodelavcev ter sodelavcev tkalnic, pripravljalnice ter podjetja.
Vsem in vsakemu posebej se zahvaljujeva.
Naslednja leta naju bodo spremljali lepi spomini.
Nastalo praznino ne bo lahko zapolniti.
Zato nama bodo nadaljni stiki veliko pomenili.
Srečno in uspešno!
HELENA in NADA
Ob odhodu v pokoj se zahvaljujem vodstvu podjetja za knjižno darilo.
Celotnemu kolektivu pa želim veliko uspehov.
NADA ERBEŽNIK
v času moje bolezni se sindikatu najtopleje zahvaljujem za obisk in denarno pomoč.
Ob odhodu v pokoj se prisrčno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem sanitetne konfekcije, za prelepo cvetje in darilo, ki mi bo v trajen spomin.
Hvala tudi vodstvu TOSAME za knjižno darilo. Vsem pa želim veliko delovnih uspehov.
CERAR ANGELCA
Ob odhodu v pokoj se zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz oddelka mikalnice za darilo, ki mi bo trajen spomin. Najlepše se zahvaljujem tudi vodstvu podjetja za knjižno dari-
lo.	Vsem v kolektivu pa želim veliko delovnih uspehov.
STANE PERVINŠEK
Prisrčna hvala vsem sodelavcem in sodelavkam iz oddelka mikalnice, za lepe besede, dobro vzdušje in lepo darilo ob odhodu v pokoj, še enkrat prisrčna vam hvala.
Želim vam še mnogo delovnih uspehov.
MIHELA GABERŠEK
Ob nenadni izgubi moje žene in naše mamice MOJCE RAVNIKAR, se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz tkalnice gaze in celotnemu kolektivu TOSAME za darovano cvetje in denarno pomoč. Hvala oktetu TO-SAMA za odpete žalostinke ter vsem in vsakomur posebej, ki ste mi stali ob strani mi izrekli sožalje in jo pospremili na njeni mnogo prerani zadnji poti.
mož IVO ter sinova UROŠ in MATEJ
Uredniški odbor TOSAME:
Viljem Dolenc, Milan Drčar,
Silva Mežnar, Tinca Ocvirk,
Feliks vodlan. izdaja in tehnično ureja SKS-splošna služba.
Glasilo podjetja TOSAMA VIR, Šaranovičeva 35 izhaja enkrat mesečno v 1200 izvodih. Tisk: Papiroti d.o.o., Krško
Na podlagi zakona o prometnem davku lUr. list RS 4/921 in mnenja ministrstva za informiranje št.25-201/92 z dne 25.03.1992, sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. toč. tar. št. 5, za katere se plačuje 5 % davek od prometa proizvodov.
FLIS SILVA