MAZDA AVTOHIŠA KRŽIŠNIK ZAGORJE Otroci priporočajo: Hazda Premacy Exdusive Nižje in dostopnejše cene: DEMIO, 323, 626 VERZIJE COOL in Premacy Exclusive - nižje cene do 420.000 SIT. Še ugodnejši kredit in leasing: 50% + 50% na 24 obrokov brez obresti. 16.10. - pričetek akcije, brezplačni preventivni zimski pregledi vozil Pravi čas za zamenjavo pnevmatik ni prvi sneg, ampak nizke temperature. Na zalogi že zimske pnevmatike y SEMPERIT (S) AVTOPLAŠČ! aooofircAR po ugodnih cenah: v prednaročilu do 31. oktobra 10% popust. Opravljamo visoko kvalitetna avtoličarska in avtokleparska dela. V času popravila vašega avtomobila, nadomestno vozilo 2 dni GRATIS. NOVO: polnjenje, kontrola in montaža KLIMA NAPRAV LITA PLATIŠČA SAMO 14" 14.200,00 sit 15 16.500,00 sit mazoa Kržišnik Roman s.p. 1410 Zagorje, Selo 65 Tel.: (0601) 64-729, 66-500 AVTOHIŠA KRŽIŠNIK odprto: od 8. do 18. Ure; sobota: od 9. do 13. Ure OSREDNJA »JfŽNICA 5. VINOTOKA 2000 lEJSElELEFOUSKiSlivILlE: POUCIJSKE POSTAJE MGDRJE: 03/5fi-61-0(l2 IRBOVLIE: 03/5G-2MD2 HRASINIK: 03/5641-602 RADEČE: 03/5S-81-002 LITIJA: 01/83-83-142 PR01TIIE INFORMACIJE« 56-64420 TAKI: 0603/61-63-48 i 0603/63-31-07 \ ZDRAVSTVENI DOMOVI (DEŽURNE SLUŽBE): ZD RADEČE: 03/56-88-207 ZD HRASTNIK: 03/5644-006 ZDTR80VUE: 03/56-26-322 |ZD ZAGORJE: 03/56-55-000 \Z0 LITIJA: 01180-81-83 UVODNIK Sto. Okrogla, čarobna beseda, število. Če so to leta, še posebej. Toliko jih bo dopolnil 9. oktobra Janez Odlazek iz Podkuma. Čestitke in obilo zdravja! Če so to jurji, je relativno veliko, ali pa zelo malo, če mora s tem shajati štiričlanska družina mesec dni. Usodna, če imamo v mislih vlade in vladanje v dnevih, da ne bo pomote. Usodna zato, ker jim takrat neusmiljeni kritiki povedo kar same ne vidijo, kaj dosti mar jim pa tako ni. In naša? Ja, najboljša seveda, saj je naša! Zadnjih sto dni je preživela v znamenju zamenjav strokovnjakov s "strokovnjaki", nepotizma, vročine, le da so bili v klimatiziranih prostorih v nasprotju z rajo, uspela je izničiti strokovno in zagnano delo učiteljev v pripravah na devetletko, zadala smrtonosen udarec slovenskemu raziskovanju, cenila-dražila-cenila je gorivo, ja, ravno sedaj, ko gredo volitve notri se občutno ceni, še kurilno olje je prišlo na vrsto, zvečala inflacijo in zmanjšala nezaposlenost. Predsednik Bajuk, pa konec koncev ekipa, je pokazal, da še vedno ne ve nič o Sloveniji (samo njegovih navedb datumov beneški komisiji o volitvah se spomnimo!), pa kam vse vojsko štulijo... Zanimiva pa je ' poteza o zavzemanju za pravice delojemalcev, pa ravno sedaj?! Čemu le...Logična poteza bi bila to ob začetku stotih dni. Tresla se je gora, rodila se je izguba... Država Naslednjič bomo zunaj že po volifvah. Kje je kaj: VDC-Stopili so skupaj (sj) RCR uoiiril žogo X8)3 Litijska "ALIER" scena leoiatsko ob tednu otroka Prof.dr.Bogdan Lipičnik tudi o lemeljni kamen za nove tribune postavljen! Naslovnica: KAKO V IVI JO C-OJENCI VOft\A ZNALCI BELIČEVE SREČNO DRUŽINO % slS 1 ZASAVCA izdaja Zasavc d.o.o.. Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi, tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494, komerciala: 040/267-411. V.D.: Peter Ravnikar. Glavni in odgovorni urednik: Mojmir Maček. Uredniški odbor: Mia Južina, Peter Motnikar (Šport in Kronično), Fanči Moljk (Miš maš), Igor Gošte, Katja Sladič, Marta Hrušovar, Jože Ovnik, Branka Jan. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12. uri. Računalniški prelom: Multima d.o.o., Kisovec. Prodaja in trženje: tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494, 040/267-411. Tisk: Padežnik, Laško Naslov uredništva: Zasavc, Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494. Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina znaša 6.318,00 SIT, 11. polletje 3.159,00 SIT, II tromesečje 1.701, OO SIT, naročnina za tujino 119 DEM ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8% DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. jiTT.n.čufirC ZNALI SO STOPITI SKUPAJ »Drevo stoji ob drevesu, človek ob človeku«, so bile uvodne besede direktorice Varstveno delovnega centra Zagorje Ane Režun. In na prvi stopnički (položitev temeljnega kamna) uresničitev sanj kot je dejala, je uvodni pregovor dogodku primeren, saj so ljudje znali stopiti skupaj, ko je bilo potrebno sanje udejanjiti. Druga stopnička pa bo zagotovo leto 2002, ko bo ob Cesti 9.avgusta (ob tovarni TEVE Varnost) dokončno zgrajen nov objekt za varovance in osebje VDC-ja. V njem bo prostora za 120 oseb z zmanjšano delovno zmožnostjo iz treh zasavskih občin. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, ki ga vodi dr.Miha Brejc, bo prispevalo 92 % sredstev celotnega projekta, ki znaša okoli 450 milijonov tolarjev, 50 % od preostalih osem odstotkov bo krila zagorska občina, po 25 % pa še Hrastnik in Trbovlje. Poleg direktorice sta zbranim spregovorila še častna gostja Štefka Kučan in pa Matjaž Švagan, kije skupaj z najstarejšo varovanko VDC-ja Herto Izlakar položil tudi temeljni kamen. Napak bi bilo, če bi pozabili omeniti kratek, a lep kulturni program, ki so ga ob tem, predvsem za njih pomembnem trenutku, pripravili varovanci VDC-ja. Miran Ameršek je zelo čuteče zbranim recitiral Minattijevo pesem Nekoga moraš imeti rad, predstavil pa seje tudi pevski zbor varovancev VDC-ja in pihalni orkester Viva. Po slovesnosti, ki se je nadaljevala ob zagorskem bazenu, smo zabeležili nekaj vtisov. Matjaž Švagan, župan: »Res je prijeten občutek, ko vidiš varovance in osebje VDC-ja srečne. Daje tako, gre zahvala Ani Režun, s katero sva našla skupni jezik oziroma si zadala cilj, da nov VDC zgradimo do konca mojega mandata. Upam, da bodo občini Trbovlje in Hrastnik izpolnili svoji dani obljubi, kar se tiče sofinanciranja tega projekta.« Štefka Kučan, častna gostja: "Gre za velik projekt, tudi zato, ker je zahteven glede našega znanja in ravnanja z ljudmi, ki imajo zmanjšane zmožnosti. Nov dom bo še svetleje zaživel, če bomo znanje na tem področju še naprej razvijali v njihovo in naše dobro. Čestitam Zagorjanom, Zasavčanom in vsem, ki so zaslužni, da smo se v tem sončnem dnevu zbrali tu, kjer bo zgrajen nov dom." Ani Režun, direktorica VDC-ja: »To kar se dogaja v naših in v mojem srcu, je težko opisati. Enkratno je. Trdno sem verjela, da bo po prehojeni trnovi poti prišel tudi današnji, srečni dan. Vseeno pa mislim, da brez Matjaža Švagana do tega dogodka še ne bi prišlo.« Slikal je Peter Ravnikar, besedilo Igor Goste uTl 7L3Vh tV? H 5. VINOTOKA 2000 REVITALIZACIJA REGIJ V ponedeljek, 2. oktobra je Regionalni center za razvoj d.o.o Zagorje ob Savi sklical tiskovno konferenco na Gabrskem v Trbovljah, kjer je direktor Tomo Garantini pripravil komentar k uresničevanju zasavskega zakona oziroma projekta razvojnega prestrukturiranja zasavske regije. Od odločitve, da se ne bo vlagalo v izgradnjo TET3, je preteklo že nekaj časa, od takrat dalje pa so z referendumom sprejeli odločitev, da se začne postopno zapiranje rudnika Trbovlje - Hrastnik. Ker so želeli izkoristiti predvsem prednosti tega in izdelati še nove razvojne programe, so sprejeli ponujeni projekt revitalizacije regij, ki ga na državnem nivoju že izvajajo. Z nesprejetjem izgradnje TET3, ko se je začelo postopno zapiranje rudnika Trbovlje-Hrastnik, se je namreč izkazalo, daje potrebno uvesti nove projekte z novimi delovnimi mesti. Kot je poudaril direktor Tomo Garantini, so z novimi projekti želeli predvsem spodbuditi nadaljnji razvoj zasavske regije. S takoimenovanim zasavskim zakonom spodbujajo program, ki zajema tri ključne segmente, ki vključujejo program revitalizacije regij. In sicer so to: Človeški viri - ekonomija - okolje in prostor. Skratka, prijaznejše, bolj ekološko okolje v za okolju prijaznejši ekonomiji, k čemur pa seveda najbolj pripomorejo ljudje, ki ustvarjajo, živijo, delajo skladno z okoljem. Z izvedbo projekta, ki naj bi v kratkem pričel potekati in pri katerem bo Regionalni center za razvoj poskrbel tudi za podjetniško usposabljanje in usposabljanje managerjev in podobno, predvsem pa zagotovil razvojne programe, se zdijo izjemne priložnosti za izvajalce, saj gredo v korak tudi z evropskimi težnjami. Skupno je za izvedbo vseh treh segmentov namenjenih približno pet milijard tolarjev, k izvajanju programa pa bodo pristopili takoj, ko bo Regionalni center za razvoj ta sredstva dobil. Kot je pripomnil Tomo Garantini, je dosti odvisno tudi od tega, kdaj bo Vlada RS začela z izvajanjem zasavskega zakona. "Dejstvo je le," je še omenil, "da so občinski sveti že sprejeli sklep, da je za izvedbo zasavskega zakona imenovan Regionalni center za razvoj v Zagorju." Pogoj je menda le, da bodo omenjeni zakon izvajali zadosti kvalitetno in uspešno. Besedilo in slika: RR. SREČANJE DEFEKTOLOGOV V Zagorju so se v petek, 29.septembra, na 13.srečanju zbrali defektologi in drugi sodelavci iz zavodov za usposabljanje. Organizatorja srečanja sta bila OŠ dr.Slavko Grum in Društvo defektologov Slovenije, pokrovitelj pa zagorska občina. Na slovesni prireditvi so podelili plakete Antona Skaleta kot najvišje priznanje za uspešno strokovno delo ter priznanja za najboljša otroška in mladinska glasila za leto 2000. V popoldanskem družabnem srečanju so si udeleženci ogledali še razstavni salon Svee, se sprehodili po Zagorju in sodelovali na slovesnosti ob položitvi temeljnega kamna za nov Varstveno delovni center Zagorje. (Vir: Bilten) t/Si PMHGER SIROVE LUKNJICE, SE BOLJE LUKNJE Tudi na tem skrajnem delu zagorske občine bi morali odgovomT poskrbeti za kolikor toliko normalne oziroma vame prometne razmere. Na sliki se lepo vidi, daje zaradi mnogih lukenj v asfaltni prevleki, cesta, ki pelje do Šentgotarda in naprej, tudi do zasavskega planinskega bisera Čemšeniške planine (Prvine), vse prej kot varna. Mogoče pa bodo v tej volilni kampanji poslanski : > ■\ " ■ ;r* • ■ kandidati celo obljubili, da bodo cesto obnovili in seveda potem, ko in če bodo izvoljeni, obljubo tudi izpolnili. Besedilo in slika Igor Goste NOSTALGIJA V TRBOVELJSKEM DELAVSKEM DOMU Spomin na šestdeseta je v glasbeni obliki C''V » Sobudil producent in pevec šlagerjev Pero Dimitrijevič, 27. septembra v Delavskem domu Trbovlje. Zbral je glasbene prijatelje, sestavil osnutek, povabil k sodelovanju še trboveljsko skupino VIS DU in skupaj so napletli za debeli dve uri programa. Sam avtor pravi, da je bil to "čas, ko so kraljevale kancone in balade, čas ko so plesali foxtrot in tržačana in ko seje o twistu le šepetalo." Tako je tudi bilo v sredo zvečer z dodatkom starogradskih pesmi, kijih v tisti žlahtni obliki, takorekoč z vinilk, ne slišiš več... Pero obljublja podoben koncert še v Zagorju, predvidoma 14. oktobra in verjetno novembra še v Litiji. Pravi, da to ne bodo koncerti kot da bi jih posnel, vsak naj bo drugačen, a vedno z nostalgijo na "zlata šestdeseta". MM OBČINA TRBOVLJE IMA NOVO TAJNICO Sredi letošnjega leta je Viliju Trevnu prenehala funkcija tajnika Občine Trbovlje, ker je bil po predhodnem razpisu imenovan za načelnika Upravne enote Trbovlje. Na podlagi javnega razpisa so se na mesto tajnika prijavili štirje-kandidati. Župan Ladislav Žiga Žgajnar se je na to mesto odločil imenovati Alenko Maček - Berger, ki je novo delovno mesto nastopila s 15.septembrom. j7 TT rj fr l! n r V SLOVENSKI HIŠI RAZSTAVLJAL TUDI HRASTNIČAN Na olimpijadi, ki se je pravkar zaključila, Zasavje ni imelo svojega tekmovalca. Prav pa je, če vemo, da smo imeli v središču Sydneya kos zasavske pameti. V slovenski hiši je namreč razstavljal štiri eksponate Emil Kadrijevič, direktor Zlatarne Galop. Firma je registrirana sicer v Ljubljani, največ dela pa se opravi v Hrastniku, kjer Emil Kadrijevič z družino stanuje. "Naš projekt je imel v začetku samo predstavitev olimpionika Leona Štuklja, ki ga izredno cenim," pravi Emil Kadrijevič. "Ni bil samo velik športnik. Bil je tudi velik človek in promotor je Cetis tiskal v Švici. Poleg podobe Leona Štuklja in njegovih glavnih uspehov je na drugi strani še slovenski olimpijski grb. Primeren je za poslovno, promocijsko in protokolarno darilo. Zanj se je že zanimal ameriški poslovnež Gaspari, ki je bil eden izmed gostiteljev Leona Štuklja, pred kratkim pa smo brali, da gaje predsednik Kučan podaril v ZDA klubu vrhunskih poslovnih uspešnežev v Ameriki - NYAC. Vrednost zlatnika znaša 1600 DEM. Drugo zgodbo predstavlja zgoščenka, ki pa ne bo v prosti prodaji. Pravico do nje imajo vsi Emil Kadrijevič, direktor Zlatarne Galop, na eni izmed novinarskih predstavitvenih konferenc Slovenije, ki je postala v svetu razpoznavna predvsem zaradi njega... Začeli smo torej z njegovo podobo na zlatniku in zgoščenki, potem pa smo zgoščenko razširili še s podobo Slovenije... Postala je samostojni projekt, prava mala enciklopedija Slovenije..." Dela se je lotil s petimi sodelavci iz zlatarne in z družinskimi člani. Iz druge hiše je bil le programer. Povezali so se s slovenskim olimpijskim komitejem, Slovensko nacionalno turistično organizacijo, s 33 slovenskimi mesti, ki so se izkazali v svetovnem merilu, z najboljšimi slovenskimi športniki in še z drugimi posamezniki. Začnimo pri zlatniku, ki so ga predstavili javnosti že letos februarja. Izdelan je iz čistega zlata, težak eno unčo -31,1 gram, kompletu pa je priložen certifikat, ki je izdelan z zaščitno tiskarsko tehniko in tako oštevilčen, da je ponarejanje nemogoče. Certifikat sodelujoči. Med slovenskimi mesti na primer tudi Trbovlje, ker so njihovi godbeniki večkratni svetovni prvaki. "Seveda si želim, da bi imel zgoščenko vsak Slovenec... Zaenkrat pa se dogovarjamo z Ministrstvom za šolstvo in šport, z Ministrstvom za informiranje in še z nekaterimi državnimi institucijami." Prvi del zgoščenke predstavlja tako obsežno predstavitev Leona Štuklja, kakršne doslej še nismo imeli. Dogovore z njim so pričeli že leta 1998, veliko podpore so nudili njegovi družinski člani in olimpijski komite. Tekst je interaktiven, preko katerega dobiš slike in video posnetke. Predstavili so podroben življenjepis, zasebno življenje, športne uspehe, vse do zadnjega slovesa. Slike spremlja slovenski in angleški tekst, ki ga krasi Leonova silhueta. In ustrezna glasbena spremljava. Geopolitična podoba vmešča Slovenijo na zemljevid Evrope in sveta, predstavlja državne simbole in kratko zgodovino nastanka Slovenije. Športni del je namenjen vrhunskim športnikom s svetovnimi uspehi - kronološko, tekstovno, slikovno in z video posnetki. "Dušan Mravlje nam je na primer prinesel tri potovalke fotografij. Redakcija je bila težka... Na drugi strani pa se nekateri - res redki - niso potrudili za sodelovanje. Informacije smo morali iskati drugod," se spomonja Emil Kadrijevič. Tudi turistična predstavitev je bogata. Triintrideset mest, obala in Kras, gore, jezera, slapovi, gradovi, kultura, igralnice, rekreativna igrišča, športne dvorane... Izbira se lahko po parametrih ali pa se giblje po zemljevidu Slovenije, kije izrisan z ikonami, kakršne so v naravni obliki. Predstavljeni so vsi biseri Slovenije. Plod hrastniške ustvarjalne zagnanosti je bil tudi plakat 4x5 m, ki so ga postavili v stotih krajih Slovenije - tudi v vseh zasavskih občinah. Predstavlja Leona Štuklja z razširjenimi rokami. Promocijski plakat je povečan s prospekta, ki so ga delili v Sydneyu. "Na Brnikih so vzeli prospekte k svoji prtljagi športniki, trenerji in zdravniki. Zadnji paket je nesel Andraž Vehovar. So pa v slovenski hiši poklonili pomembnim obiskovalcem tudi 300 zgoščenk z Leonom Štukljem in podobo Slovenije," poudarja Emil Kadrijevič. Zahteven projekt ima za sabo štiri leta trdega dela - tudi po šestnajst ur na dan. Izbira glasbe, pisanje teksta, na tisoče telefonskih pogovorov je padlo v glavnem na družinske člane. Težko je bilo tudi z iskanjem sponzorjev, ker so privatna firma. Zato bi se tudi preko Zasavca radi zahvalili direktorju Miroslavu Štrajharju oziroma Svei Zagorje, ker so pokazali zaupanje in se odločili za sodelovanje. Dodajmo, da se lahko posamezniki še podrobneje seznanijo s tem projektom na spletni strani http:/ /www.zlt-galop.si. Ob veličini Leona Štuklja je velika tudi Slovenija. Ne bi smeli dovoliti, da olimpionik utone v pozabo. Fond Moljk KULTURNI UTRIP HRASTNIKA Društvo glasbene mladine Hrastnika želi v letošnji sezoni popestriti ponudbo klasične glasbe, pravi ravnateljica GŠ Polona Kovač, ki je obenem tajnica društva, vodi pa ga Dejan Jakšič. Prvi koncert bo že v sredo, 11.oktobra, sledilo pa jih bo še pet. Izvajalci bodo najboljši slovenski glasbeniki na tem področju; Jaka Stadler violončelo, Manca Globokar -oboa in drugi. Za vpis lahko pokličemo na 56-41-754. Tudi knjižnica Antona Sovreta je že začela s četrtkovimi srečanji. Tokrat je imela potopisno predavanje o Kitajski Ana Seher, ki je to deželo obiskala že dvakrat. V petek, 29.septembra pa so v galeriji delavskega doma odprli razstavo Mikija Mustra, znanega ilustratorja, ki je dolga desetletja navduševal z likom Zvitorepca in kasneje še Lakotnika in Trdonje. Pripovedoval je spomine na svojo težko, a uspešno kariero. Razstava bo odprta v času kinopredstav do 13.oktobra 2000. Fanči Moljk "1—• —! ^ . T' , 1, . .v Ci c-J. u m . L SVEI NOVA PRIZNANJA Ob slovesni otvoritv 11.Ljubljanskega pohištvenega sejma je Svea Lesna industrija d.d. Zagorje prejela dvoje nagrad in priznanj; zlato diplomo in skulpturo kot najvišje priznnje Združenja lesarstva in Ljubljanskega sejma, za kuhinjo IRIS, oblikovalca Staneta Ocepka ter zlato plaketo revije Naš dom za širok, celosten pregled in paleto kuhinj Po slavnosti podelitvi nagrad in priznani - ljubljanska županja Vika Potočnik, generalni direktor Svee Miroslav Strajhar in oblikovalec Stane Ocepek (slika Veljko Blažič) Priznanja potrjujejo, da v Svei sledijo pravim ciljem, saj so ekologija, dizajn, funkcionalnost, kvaliteta, vzdrževanje, prilagodljivost, hitra odzivnost in še kaj glavni atributi dosedanjega in bodočega snovanja zagorske Svee. FARTRADE GRADI SKUDIŠČE Trgovina z vodovodnim instalacijskim materialom Fartrade d.o.o. na Ulici l.junija 3 v Trbovljah je pred kratkim pričela graditi prizidek zadaj obstoječe zgradbe. Trgovina doslej ni imela skladišča, čeprav gaje zelo potrebovala. Da bi zavarovali stanovanjsko hišo v bregu, so morali izvajalci del najprej zabetonirati močno betonsko škarpo, nato pa so začeli z večjim izkopom zemlje. Računajo, da bo prizidek še letos pod streho. IL GOSTIŠČE SVOBODA PONOVNO ODPRTO Gostišče Svoboda v Trbovljah je bilo nekaj časa zaprto. Od sedaj naprej pa imajo Trboveljčani to gostišče spet odprto, novi lastnik pa je postal Zvonimir Janič s.p. Ponudba v gostišču bo ista kot prej, s tem da jo bodo popestrili z nedeljskimi kosili in raznimi specialitetami, pripravljali pa bodo tudi malice za svoje goste in podjetja, obrtnike ipd. Ne bo manjkalo niti večerij za zaključene družbe in proslav ob porokah, birmi, obhajilu in podobnim. Trenutno so v gostišču štirje zaposleni, Zvonimir Janič pa pravi, da bodo v primeru potreb še dodatno zaposlovali. Odpiralni čas je isti kot prej, s tem da je ob sobotah odprto od 8. do 22.ure, ob nedeljah pa od 8. do 20.ure. RM. DELA NA REGIONALNI CESTI SO ZNOVA STEKU Regionalno cesto Trbovlje-Hrastnik čez Marka so s hrastniške strani pred kratkim preplastili v dolžini okoli 2 km do Rinalda, kar je opravilo Cestno podjetje Ljubljana. Isto podjetje pa je tudi na trboveljski strani začelo z nadaljevalnimi deli na tej cesti. Gre za sanacijska dela na potoku Srobotnica in utrditev brežin ter prekritja dela tega potoka. Dela bodo izpeljali tako, da bo nov del trase te ceste speljan nad pokritim delom potoka. Zemeljski plazovi so v zadnjih letih povzročili na tem odseku dosti dela, še več pa stroškov. Z nameravano rešitvijo bi se v bodoče izognili nadaljnim težavam in cesto na vsej trasi dokončali v načrtovani obliki in obsegu. IL TRGOVINA ANDREJ ODSLEJ ŠE V ŠENTGOTARDU V Šentgotardu je Andrej Arh odprl novo trgovino in s tem razširil svojo dejavnost. Na Izlakah ima namreč že trgovino in prodajalno plina. Lična samopostrežna trgovinica bo odprta vse delavnika od 8. do 12. ure ter od Slika: Notranjost trgovine Andrej 14. do 18. ure, med prazniki, ob sobotah in nedeljah pa od 8 L i ' ure. Trgovina je dobro založena, kaj več pa lahko izveste, če TRGOVINO ANDREJ kar obiščete. Besedilo in slika Igor Goste NOVI POSLOVNI PROSTORI SE ODMIKAJO Predvideno je bilo, da se bo Center za socialno delo v Trbovljah, do 15.oktobra letos selil v nove večje poslovne prostore na Mestnem trgu v Trbovljah. Dosedanji prostori v okrogli hiši na Ulici Sallaumines so zelo tesni, zato Center svoje dejavnosti ne more razviti v željeni širini. Potrebe pa so dejansko zelo velike. Sedaj pa so nastale težave pri financiranju nakupa in opreme novih prostorov. Vse kaže, daje vzrok najbrž že v varčevanju na republiški ravni, morda pa še v čem drugem. IL. 77 j7 fciifiT G INFORMACIJSKO IN MLADINSKO SREDISCE V LITIJI - KDAJ? Oživel je prostor pod nadvozom poleg litijske knjižnice. Ponavadi je to parkirišče, ki ga nihče ne opazi, za nekatere pa še to ne, saj na poti iz službe, šole, železniške postaje, zgolj hitijo mimo, v petek pa se je spremenil v informacijsko in mladinsko središče, ponudil mladim priložnost za ustvarjanje, zabavo in druženje. Praznino pod nadvozom poleg litijske sta se zamisli združili in nastal je projekt Informacijsko in mladinsko središče. To bi se osnovalo poleg knjižnice, ki v Litiji že opravlja podobno poslanstvo: prebivalcem zagotavlja informacije, kulturo, znanje in razvedilo. Lokalni informacijski center, kar si knjižnica prizadeva postati, skuša svojim uporabnikom brez zadržkov omogočiti dostop do vseh vrst znanja in informacij, poudarja V petek, 22.septembra, je bil narejen prvi korak v smeri urejanja Informacijskega in mladinskega središča: virtualna predstavitev prostora. Organizatorji so prikazali dejavnosti, ki bi jih informacijsko in mladinsko središče ponudilo javnosti: čitalnico, bukvarno, info-center, cyber-cafe, predavalnice. Tudi prireditve so bile v petek pisane na kožo mladih: predstave uličnih gledališč, ki so izvabljale salve smeha, predstavitev nove številke literarne revije Regrat (že 4.po vrsti). Bukvama pod Nadvozom knjižnice je opazil tudi arhitekt Marko Boltin in si zamislil, kako jo zapolniti, izrabiti prostor, mu dati namen. Na drugi strani praznino v Litiji opažajo še mnogi, na primer mladi, ki nimajo svojega takoimenovanega mladinskega centra. In ker je tu prostor, ki bi bil kot nalašč zanje. Tudi najmlajši naj vidijo, morda bodo za njih takšna dogajanja takrat samoumevna! vodja knjižnice Joža Ocepek, vendar pa bi ga novo središče nedvomno nadgradilo. V Litiji knjižnica prostorsko še ni tako urejena, da bi zadostila prav vsem obiskovalcem, morda pa slej ko prej bo, upajo tisti, ki jo želijo izrabljati v tem njenem osnovnem poslanstvu. Ulično gledališče v kateri se predstavljajo mladi litijski literati in jo tudi sami oblikujejo ter prikaz diapozitivov s predavanjem in ustvarjanje grafitov. Nedvomno se marsikdo sprašuje, zakaj Informacijsko in mladinsko središče ravno pod nadvozom. Odgovori so na dlani, ker je Ustvarjalci literarne revije "Regrat", in... ...krivci, da so podporni stebri nadvoza lepši... :lYi.7\3V»-vrn 5. VINOTOKA 2000 prostor že uporabljen, ker ima streho ter vso infrastrukturo, ker je skozi prostor velik pretok ljudi in bodo informacije pri roki spotoma, ker je poleg knjižnica kot vir informacij, ker je zastonj in nikomur nič ne vzame. Niti parkirišč ne, daj bi bil novozgrajeni objekt dobra dva metra nad tlemi. In če argumentiramo še, zakaj mladinsko središče: ker ptički potrebujejo gnezdo, ker je škoda vse energije mladih za v gostilne, da pokažemo, da na gnoju lahko zraste vrtnica in predvsem, KER GA NIMAMO. Virtualna predstavitev je za nami, če vas ni bilo na prireditvi, vam v litijski knjižnici radi razložijo, kako in kaj, pokažejo načrte in odkrijejo prihodnost. Da bo ta svetla in zelena, obljublja grafit regrata na stebru pred knjižnico in nova četrta številka Regrata, literarne revije, ki ga tudi dobite v knjižnici. Besedilo Andreja Štuhec, slikal M.Šušteršič VAS LETA 2000 Likovna kolonija mladih Od petka 15. do sobote 16. septembra leta 2000, je na Dolah potekalo že 7. slikarska kolonija za vse ljubitelje likovnega izražanja. Skupina 35 otrok in 6 mentorjev, učiteljev likovne vzgoje, je v dveh dneh draženja odkrivala lepote tega, včasih že pozabljenega kraja. Organizatorje bil ZIK Litija ob veliki pomoči KS, Prostovolnega gasilskega društva Dole in KUD-a Venčeslav Taufer. Dosedanje kolonije so se začele v občini in to na Primskovem, nato na Jančah. Pot pajihje potem vodila na Primorsko, Gorenjsko, v Prekmurje, Belo krajino. Kje vse so mladi likovni ustvarjalci iskali motive? To so bila stara kmečka poslopja, lesene kašče, kozolci, mlini. Slikarsko so upodobili tudi kopo, eno izmed značilnosti tega kraja. V demografsko ogroženo KS so vnesli mladostniški nemir in ustvarjalni zanos. Pravo oko vidi in občuti motiv za risbo. Te so bile v različnih tehnikah od akvarela, tempere, pastela, akrila, tuša do lavirane risbe. Z različnimi odtenki toplih barv so ti mladi ustvarjalci ustvarjali tudi tople m prijazne odnose v medsebojnem druženju. Ob zaključku so pripravili razstavo v prostorih OŠ in s tem prispevali svoj delež na popoldanski prireditvi VAS LETA 2000. Joiica Vrtalnik "Leto je spet preteklo svoj krog in čas je, da se ozremo na preteklo. Prav je, da se srečamo kot sosed s sosedom, prijatelj s prijateljem, krajan s krajanom." S temi besedami je predsednik KS Dole pri Litiji Dušan Mak povabil krajane na prireditev Vas leta 2000. V soboto, 16.septembra ob 16.uri, se je na igrišču zbrala množica obiskovalcev, da bi videli in slišali, katera je najbolj urejena vas. Dolska KS je v sodelovanju s Centrom za razvoj Litija razglasila naselje Berinjek za najlepše urejeno vas v celoti od stanovanjskih hiš do gospodarskih poslopij. Predstavnika sta v imenu vaščanov prejela leseni kozolec, ki bo vas v bodoče krasil. Litijski župan Mirko Kaplja je bil navdušen nad zavzetostjo domačinov, da tako skrbijo za svoje okolje. Za naj vaškega godca je bil proglašen 13-letni Bojan Gracar iz Gradišč, njihova domačija pa za najbolj urejeno. V popoldanskem družabnem srečanju se je pomerilo 6 ekip v kmečkih opravilih. Najtežja je bila prav gotovo molža. Zmagala je domača ekipa Zajčkov. V dopoldanskem delu pa so se pomerile ekipe v nogometu. Čisto posebno vzdušje srednjeveškega časa nam je pričaral prihod konjenikov Valvazorjeve konjenice, ki je pri mladih in starih vzbudil veliko zanimanja. Obiskovalci prireditve so se lahko sprehodili med stojnicami domačih rokodelcev. Moč je bilo kupiti domač kruh iz krušne peči, pecivo aktiva kmečkih žena, med, izdelke iz medu, grablje, slike iz semen, skrbno izdelane kozolce, čudovite slike in še in še. V šoli je bila na ogled postavljena razstava izdelkov likovne kolonije. Družabno srečanje se je po prireditvi nadaljevalo. In komu velja zahvala za 2.uspelo prireditve Vas leta? Vsem, ki so se trudili pri izvedbi. To je bila vrsta marljivih posameznikov, ki so združili voljo, da bi v svojem kraju kaj premaknili na bolje. Zahvala pa velja še posebej predsedniku KS Dušanu Maku, ki je znal in zmogel združiti marljivost ljudi, ki žive na tem prostoru, jih povezati, jim s svojim zgledom vnesti voljo in uspeh. Rezultati so na vseh področjih vidni. Jožica Vrtačnik PREDSEDNIKI STRANK SE NISO DOGOVORILI 18. redna seja litijskega občinskega sveta z dvema zelo pomembnima točkama (Statut Občine Litija in Zaključni račun proračuna za leto 1999) seje končala že pred sprejemom dnevnega reda ker svetniki SLS + SKD Slovenske ljudske stranke na predlog predsedujočega niso hoteli umakniti predlaganih točk za razširirev dnevnega reda. Sledil je posvet župana s predsedniki strank, ki ni prinesel želenega rezultata. Svetniki se bodo v sestali kratkem (v ponedeljek, 02. oktobra) na izredni seji. Foto: arhivZasavc it a m & ZABAVNO, POUČNO IN PRISRČNO V TEDNU OTROKA Od 2. do 7. oktobra poteka Teden otroka, ko bodo po vrtcih, šolah, društvih, organizirane razne aktivnosti, namenjene otrokom. V okviru Zveze prijateljev mladine Slovenije se letos tematika tedna otroka navezuje na uspešno reševanje problemov otrok in mladih oziroma s sloganom: Hočem, torej zmorem! Tudi v Zasavju bodo imeli predšolski in šolski otroci na voljo razne dejavnosti, v katerih se bodo igrali, družili ali seznanjali s čim novim. TUDI Tl SE LAHKO IZKAŽEŠ! Trboveljsko društvo prijateljev mladine si je teden otroka zastavilo tako, da bodo poglobili druženje staršev in otrok. Kot je povedala Nada Medvešek, strokovna sodelavka pri DPM Trbovlje, ugotavljajo, da se starši srečujejo z raznimi vzgojnimi problemi in zato so na tovrstno pobudo organizirali druženja staršev, ki imajo priliko izmenjati mnenja in v predavanju pridobiti nove poglede in izkušnje glede vzgojnih, učnih ali drugih težav otrok. Kot je še dejala, želijo, da bi družina kot nosilka razvoja aktivno sodelovala v aktivnostih, ki so jih pripravili v tednu otroka, kajti druženje staršev in otrok nagradi oboje: starše, ker jim otrok bolj zaupa, in otroka, ker se uči igrati in sodelovati s starši. Takšen bo tudi tradicionalen Kostanjev piknik na Kleku, ki bo potekal v soboto, 7. oktobra, ko bodo predšolski in šolski prostora - notranjega in zunanjega. Po besedah ravnateljice Vrtca Trbovlje Marinke Bučar bodo predšolski otroci ustvarjali likovno, glasbeno, si naredili frizerski ali še kakšen "kotiček" in da bodo čimbolj aktivni pri urejanju prostora, bodo pozornost namenili tudi zunanjemu prostoru in s tem tudi okoljski vzgoji. "Gre za doživetje otrok, kako lahko prispevajo k lepšemu in prijaznejšemu okolju," je dejala Marinka Bučar, "s tem se otrok tudi uči, kako biti dejaven v okolici, da bo lahko z okolico bolj zadovoljen in se bo boljše počutil. Kajti otrok skozi neposredno obliko sodelovanja pridobiva izkušnjo kako varovati, vzdrževati in polepšati stvari." Po trboveljskih osnovnih šolah se bodo prav tako v okviru razrednih skupnosti pogovorili o motivaciji in kako se je z uspehom lotevati, pa o uspešnem reševanju problemov, komunikaciji ter pripravili še razne šolske delavnice: športno, pravljično, računalniško, gospodinjsko ter organizirali ogled filmske predstave v Hočejo, torej zmorejo! otroci s svojimi starši sodelovali pri peki kostanja in krompirja. Po osnovnih šolah pa bodo učence zbrali v občinskih parlamentih in več besed namenili motivaciji, samozaupanju, da se bodo z določenimi sklepi lahko udeležili tudi regijskega parlamenta. V trboveljskem vrtcu pa se bodo s taisto tematiko, ki je torej posvečena otrokovim sposobnostim in zmožnostim, posvetili oblikovanju DD Trbovlje. Kot je med drugim dejala ravnateljica OŠ Ivana Cankarja Trbovlje Marija Žnidaršič skozi vse šolsko leto vzgajajo in izobražujejo na način, da znajo učenci zaupati v svoje sposobnosti, jih pokazati, zato se bodo po posameznih trboveljskih osnovnih šolah predstavili tudi šolski krožki. Na OŠ Tončke Čeč pa so organizirali še planinski izlet na Kal za učence od 1. do 8. razreda, ki bo potekal v soboto, 7. oktobra. Kaj pa v Litiji? Osnovnošolce je v torek v Litijski športni dvorani zabaval cirkusant, pripravili so ure pravljic in ure igranja ter šolski parlament, filmsko predstavo ter ure glasbe in petja. Mnenja so, da bi nasplošno morali biti prijaznejši do otrok in več rešujemo, s sloganom: Hočem, torej zmorem! Po zagorskih osnovnih šolah se bodo aktivnosti dogajale skupno v organizaciji DPM ali pa v okviru osnovnošolskih dejavnosti. V Zagorju je Društvo prijateljev mladine organiziralo osrednjo prireditev, ki je Prek igre se družijo, ustvorja|o, zabavajo! postoriti za ustvarjanje topline v družini. PRI IGRI VSAKI SO KORENJAKI! V Hrastniku bodo aktivnosti Tedna otroka posvečene druženju, prijateljstvu, komunikaciji. Po vseh hrastniških vrteških enotah bodo v Tednu otroka organizirali različne dejavnosti: likovne, športne, si na kmetiji ogledali, kako nastane jabolčnik, se pozabavali z lutkovno igrico, ki jo bodo pripravile vzgojitel-jice in se s starši odpeljali na spoznavno-družabni izlet na Kal v soboto, 14. oktobra. Ravnateljica Vrtca Hrastnik Slavica Pavlič je dejala, da bodo več pozornosti posvetili novincem, da se navadijo na kolektiv, da torej zmorejo prijateljevati in se igrati še s kom drugim. Tudi osnovnošolci bodo imeli na voljo kup dejavnosti: šolske ekskurzije, športni dan, sodelovali bodo pri projektu za lažje poklicno odločanje, na razrednih urah pa bodo o tematiki tedna otroka na OŠ narodnega heroja Rajka v Hrastniku razpravljali obširno oziroma v smislu, kako prepoznavati otrokove želje in potrebe, kako pri odločanju upoštevati čimveč možnosti, seznanili se bodo s čustveno vzgojo, zastavljanjem ciljev in se 23. novembra sestali na občinskem parlamentu v Hrastniku na že omenjeno temo: Otroci in mladi imamo težave - kako jih potekala v torek, 3. oktobra, vzgojiteljice so pripravile razne ustvarjalne delavnice za otroke, osnovnošolci pa so si ogledali tudi gledališki predstavi: Droge? Ne, hvala! ter Naučimo jih in pustimo jim živeti. Ravnateljica Vrtca Zagorje Tanja Starc pa je dejala, da je otroke pomembno naučiti, da zmorejo vztrajati pri dejavnostih, ohranjati interes in uresničevati cilje. Prav tako so v torek, 3. oktobra, starši lahko v zagorski OŠ dr. Slavko Grum prisluhnili predavanju prof. Jureta Grgureviča o uspešnem reševanju nesporazumov med družinskimi člani. V četrtek, 5. oktobra ob 17. uri pa bo za osnovnošolce v Knjižnici Zagorje ustvarjalna delavnica, ko bodo slikali na bombaž. Zagorske osnove šole bodo v tednu otroka organizirale sprejem prvošolcev v skupnost učencev, ki bo potekal v četrtek, 5. oktobra v KC DD Zagorje, pripravile pa bodo še športne in naravoslovne dneve ter organizirale šolske parlamente, katerih stališča, pobude, želje, bodo učenci prenesli na občinski parlament. Po razrednih skupnostih bodo šolske ure namenili letošnji tematiki Tedna otroka, zato se bodo več pogovarjali o komunikaciji, razumevanju, samozaupanju in reševanju sporov na lepši in kultur-nejši način. Na OŠ Toneta Okrogarja v Zagorju bodo učenci pripravili tudi radijsko oddajo. Besedilo in sliki: P.R. 5. VINOTOKA 2000 .“U 1» DTTlfl "NAJ POSIJE SONCE TUDI NAM" To je moto in obenem tudi ime zavedla pa sta se, da so mnogi otroci dobrodelne prireditve, ki bo 6. 10. prikrajšani celo za najosnovnejše 2000 ob 19. uri v Kulturnem domu dobrine, ki bi jih morala nuditi Španski borci v Ljubljani. družina, kaj šele za kaj več. Odločila Organizatorja sta Izlačana Primož ŠTENDLER in Sergej SMRKOLJ. To je zanju že druga taka prireditev. Prvo sta organizirala lani na Izlakah in ker je bil odziv majhen, sta se letos "preselila" v Ljubljano. Na ta način zbrana sredstva so vsa namenjena MLADINSKEMU DOMU MALČI BELIČEVE v Ljubljani. Ideja sama je nastala med njunimi pogovori. Oba izhajata iz družin, kjer jima ni ničesar primanjkovalo, sta se, da jim želita in hočeta pomagati. Pomoči potrebne sta našla v Mladinskem domu Malči Beličeve, kjer skušajo nuditi dom in nadomestiti družino šestdesetim otrokom, od katerih jih je kar nekaj tudi iz Zasavja. Lanske pozitivne in negativne izkušnje sta s pridom uporabila ob letošnji organizaciji prireditve. Našla sta nastopajoče, ki so bili pripravljeni sodelovati brez honorarja. Njunemu vabilu so se odzvali Ivan Hudnik, U3nek, The Twins, Malibu in seveda otroci iz doma sami. Primož je za to priložnost spisal besedilo jo je uglasbil Matjaž Kovačič in bo izvedena na prireditvi y sodelovanju vseh nastopajočih. Povabljeni so tudi številni gostje, med katerimi je Ivan Bizjak, Štefka Kučan in žene veleposlanikov v državi ter Milena Zupančič, ambasadorka UNICEFA. Namen prireditve je, da se zbirajo sredstva, ki bodo namenjena obnovi doma in izboljšanju bivalnih pogojev (oprema v sobah) otrok. Medijski sponzor prireditve je Radio Ognjišče, nacionalna TV pa spored. Odveč je poudarjati, da brez donatorjev in sponzorjev prireditve ne bi bilo, vsekakor pa organizatorja računata na številen odziv ljudi, tudi iz Zasavja, ki so pripravljeni prispevati za otroke brez družin in jim tako nuditi vsaj malo tistega, za kar jih je življenje prikrajšalo. MAH pesmi OSAMLJENE ZVEZDE, ki bo priredirtev tudi uvrstila v svoj ŠTIRJE ZLATI PRI ŽUPANU Zagorski župan Matjaž Švagan je v ponedeljek sprejel štiri zlate maturante iz Zasavja, ki so na maturitetnem preizkusu znanja dosegli več kot 30 točk. Sprejema so se udeležili Zagorjanka Neža Majcen, Roman Šink iz Znojil, Hrastničanka Maja Knez ter Naja Marot iz Trbovelj. Župan Švagan je maturantom podaril priročna darila - mobi čuke. (Vir: Bilten) JESENSKE PRAVUICE V Knjižnici Zagorje so s šolskim letom 2000/01 že pričele potekati ure pravljic, ki bodo družile in razveseljevale predšolske in osnovnošolske otroke. Kot že leta doslej, bodo potekale vsak zadnji četrtek v mesecu ob 17. uri v zagorski knjižnici. V četrtek, 28. septembra ob 17. uri pa so malčki, kar sedemnajst jih je prišlo, že lahko prisluhnili pravljičnim zgodbam, ki jih je pripravila knjižničarka Romana Bizjak. "Ker smo se sestali ravno v začetku jeseni," je dejala, "so se pravljice navezovale na jesenske sadeže." Za popestritev so se malčki lahko pozabavali še s pobarvankami in sicer raznih gozdnih živali: veveric, ježkov, zajčkov, kot tudi raznih jesenskih sadežev. Malčki so dejali, da so nekateri že spoznali precej gozdnih živali, drugi pa bi zelo radi pobliže videli zajčka ali veverico. Kot so povedali, so jih tudi okusno narejene gobe in pečen kostanj že razveselili v teh jesenskih dneh, četudi jih povečini niso nabirali sami. PR. OTROŠKO IGRIŠČE BO UREJENO V Zagorju bodo uredili javno otroško igrišče pred zgradbo bivšega Betona. Na igrišču so pred leti postavili igrala begunjskega Elana. Lani so jih popravili in uredili, sedaj pa bodo postavili še klopi in koše za smeti. Javno otroško igrišče bodo tudi hotrikulturno uredili. Tako se bodo starši in otroci na njem še bolje počutili. (Vir: Bilten) 5. VINOTOKA 2000 P. Tt.l^PuP Maskirna obetavnost odlašanja Zanašajoč se bodisi na srečo bodisi na druge ali na jutri, se marsikdaj začne kakšno opravilo, čeravno nek pregovor pravi, da: Kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri. Sicer je res, da so zadeve raznolike in nekatere dejansko terjajo premislek in nikakor ne takojšnje reagiranje, delovanje ali odločanje. Pri čemer ne gre za prehitevanje ali prenaprezanje, ampak za nekakšno uglašenost z vsakdanom, obveznostmi, načrti in željami. S tem v zvezi učitelji šolarje dostikrat svarijo, da se je boljše sproti učiti, kot pa se zanašati, da bodo dan pred kontrolno takorekoč v hipu naštudirali snov. Kajpak, vselej si je pač najbolje razporediti, pripraviti, zabeležiti, da se kaj usodnega ali imenitnega ne zavleče na jutri. Besedila in slike: Petra Radovič Sandi Tomše, elektrikar, iz Trbovelj: "Seveda drži, da česar ne bi rad pustil za jutri, je bolje, da postoriš takoj, kajti z vsakim dnem se potem težje spraviš k opravilu. Odlašam le, kadar zmanjka časa ali denarja." Ana Veble, upokojenka, iz Trbovelj: "Če preceniš, daje dobro tudi odlašati, je v redu. Sicer pa raje prej kot pozneje naredim stvari." Ana Mlakar, upokojenka, iz Trbovelj: "Zaradi tega, ker odlašaš, jutri stvari ne bodo nič boljše. Najboljše je sproti postoriti, kar je treba, saj potlej že pozabiš in tudi zanima te vse manj." Nina Prah-Žibert, natakarica, iz Trbovelj: "Včasih vsega sploh ni mogoče pravočasno postoriti, čeprav bi rad. Boljše pa je, če sproti najdeš korajžo, čas ali motivacijo, da so zadeve ob svojem času. Oto Vodišek, upokojenec, iz Zagorja: "Nikoli ne prestavljam zadev iz danes na jutri, kajti reda se držim kot ure." Saša Pikelj, dijakinja, iz Zagorja: "Če enkrat začneš odlašati, se je potlej težko soočiti, da je pa le treba zadevo opraviti. Povsem velja pregovor, da kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri." Franc Knez, upokojenec, iz Trbovelj: "Le kadar ni denarja ali če je kakšno stvar težko narediti, jo odložim za drugič.” Sašo Peško, učenec, iz Zagorja: "Uf, kolikokrat nam učitelji rečejo, da je bilo že včeraj prepozno, kadar odlašamo z učenjem za kontrolno. Čeprav je res, da se preveč vsega nabere, če odlašaš." Sonja Grabnar, kuharica, iz Zagorja: "Velikokrat kakšno stvar odložiš, ker ni časa. Dobro pa je vsak dan sproti vse postoriti, kar je treba, čeprav to zmeraj ne uspe." Anja Auflič, dijakinja, iz Litije: "Če danes ne opraviš vsega, kar bi lahko, ti za jutri več ostane. Pa mogoče še kakšno dobro priliko zamudiš." Ana Kovač, upokojenka, iz Zagorja: "Če si prejšnji dan kaj pustiš za jutri ali kdaj pozneje, te to lahko moti, ker so z vsakim dnem nove zahteve in želje.” Vera Nunič, laboratorijski tehnik, iz Jevnice: "Ko odlašaš, dostikrat na zadeve naslednji dan pozabiš ali pa jih opraviš slabše." MriTia,13 ni. n a 5. VINOTOKA 2000 Boštjan Grošelj Nežno nad prepir "Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima," pravi pregovor. To je stara ugotovitev, ki pa nc preprečuje rušilnih posledic številnih prepirov. Čemu se prepiramo, bi se lahko upravičeno vprašali, saj je očitno zelo težko zadržati vroče iskre, ki vnemajo prepire. Ni namreč res, da je prepiranje sestavni del življenja. V naše skupno dobro bi z iskrenim prizadevanjem namreč lahko izboljšali potrpežljivost v odnosih z drugimi. Res je težko ostati miren in razsoden, ko ti nekdo očita nekaj, kar te prizadene. Vendar bi se morali pred povratno reakcijo vprašati, ali prav razumemo besede drugega. Morda pa sploh ne misli tako, kot predvidevamo. Največ prepirov sprožimo zaradi izkrivljenega razumevanja drugega. Vzemimo banalen primer, kot je nakup zelenjave. Zadolžimo znanca, da nam s tržnice prinese krompir za ozimnico. On z veseljem sprejme prošnjo, mi pa mu povemo samo, koliko kilogramov ga želimo. Navidez nedolžna zadeva se lahko sprevrže v mučen prepir. Nismo mu povedali, kakšen krompir bi radi, zato ga izbere po svojem okusu. Ta se lahko ujema z našim, a ne nujno. Če kupi krompir, ki ga ne maramo, bomo nezadovoljni in razočarani, kar je lahko povod za prepir. Prepir lahko rodi zamero, zamera sovraštvo, rezultat pa je, da človek, ki smo ga dotlej imeli za prijatelja, postane naš nasprotnik. In vse to po naši krivdi, saj nismo upoštevali, da razmišlja drugače in so mu všeč drugačne reči kot nam. Če smo dovolj pozorni, lahko ugotovimo, da ni samo razlika, med našimi pogledi in pogledi drugega, povzročiteljica prepira. Ključno za prepir je tudi občutje razočaranja in nezadovoljstva. Če bi se dobro počutili, bi povsem drugače sprejeli dejstvo, da nismo dobili želenega krompirja. Razsodno bi ravnali recimo tedaj, ko bi sprejeli nevšečen nakup kot dejstvo. Časa ni mogoče zavrteti nazaj, zato je edina pametna rešitev, da se usmerimo k reševanju tistega, kar še lahko rešimo. V primem krompiija lahko povemo znancu, da bi radi drugačen krompir. Točno opišemo, kakšen krompir bi radi, nato pa preverimo, ali nas je resnično razumel. Če ne želi več po krompir, se enostavno sprijaznimo s tem in si priznamo, da smo za nesporazum odgovorni tudi sami. Če bi mu točno povedali, kaj si želimo, bi to tudi dobili. Še več. Znancu bi morali biti hvaležni, ker nam je prinesel krompir 'z napako'. Bogatejši smo namreč za izkušnjo, •z katere se lahko marsičesa naučimo. Ob iskreni želji, da se izognemo netenju prepirov, smo pripravljeni priznati svoj delež za njihovo porajanje. To je prvi korak k boljšim medčloveškim odnosom, kar je tudi v naše dobro. Najprej se moramo zavedeti, kaj tiči v ozadju prepirov, šele potem lahko stopimo naprej po težki poti izkoreninjanja prepirljivosti iz našega življenja. Če bomo razumeli, kaj nas vodi k prepirljivosti, bomo lažje razumeli, čemu to nagnjenje tako težko obvladajo drugi. Gotovo se vsi strinjamo, da smo najsrečnejši, če občutimo pozornost in prijaznost. Torej smo si v najglobljem človeškem bistvu enaki. Sočlovek je zato dragocenost in naj večja vrednota, čeprav nam njegovo početje včasih preseda. Od njega se lahko marsičesa naučimo, zato seje bolje obvladati in zamenjati prepir s pogovorom. Branka Jan Fružke, jabolke, slive... Navadno popoldne sredi tedna. Vlak počasi, j a vztrajno prehiteva drevesa, hiše, travnike, j Ujamem pogovor na sosednjih sedežih. | »... Potem si dobil službo? In koliko plačajo?« »Okoli sedemdeset tisoč.« »Pa si zadovoljen?« »No. Seveda sem. Moram biti vesel, da sploh | imam delo. Po treh letih brez službe in skoraj Abrahamu sem lahko hvaležen, da me je sploh kdo vzel. Če bi gledal, koliko zaslužijo drugi, bi bil sicer lahko slabe volje, ampak... saj kar shajamo,« Malo poškilim levo. Ja, gospoda poznam. Tudi žena je ostala brez službe. Štiričlanska družina torej, ki mora shajati s sto tisoč tolarji na mesec. In se zamislim. Ravno zdaj stavko napovedujejo zdravniki. Samo zdravniki. Ostali zdravstveni delavci, če sem prav seznanjena, v načrt niso vključeni in zato tudi že sami razpravljajo o zahtevah po zvišanju plač. Potem se bodo seveda spet oglasili tudi tisti, ki so že kdaj tako skušali izsiliti višje plače, pa jim ni uspelo, in plaz se bo potegnil. In kot po pravilu gre pri tem za delavce v negospodarstvu. Za delavce, katerih plače so financirane iz proračuna. Gospodarstvo na primer si plače določa glede na ceno, ki jo za svoje delo doseže na trgu, negospodarstvo pa plačo enostavno zahteva od države glede na... Na žalost svojih storitev pač ne more prodajati tako kot gospodarstvo. Ampak ali je kljub temu že kdo srečal zdravnika, ki kakšen mesec ni dobil plače, ki seje moral odpovedati kakšnim počitnicam ali pa sinu oziroma hčerki ni mogel kupiti »ta lepih« zvezkov za šolo? Saj se verjetno noben zdravnik ne pritožuje nad svojim standardom, ampak... nekaj jih vseeno žuli. Poleg zdravnikov z zasebno prakso. V državi je še nekdo, kije nekoč z vlado o plačah podpisal boljši sporazum. In samo zaradi te, ne vem, zavisti zdravniki očitno ne spijo dobro. Ali se ne bi počutili bolje, če bi razmišljali kot moj znanec? Zakaj bi se ozirali na druge? Ali če že, zakaj se ne bi raje vprašali, koliko je tistih, ki zaslužijo manj kot jaz? Kako že...? Več ko imaš, vec si zehs? In človek nenadoma zdravnike gleda bolj zadržano. Veliko smo pripravljeni dati za zdravje. Koliko je cela SloVenija zbrala za Pediatrično kliniko, niso redki, ki v Zasavju darujejo za mamograf, koliko je darovalcev krvi, koliko je raznih drugih akcij, povezanih z zdravstvom, ki naletijo na velik odziv med Slovenci? In to kljub splošnemu nezadovoljstvu z zdravstvenimi storitvami. In v zahvalo za to? Zdravniki zahtevajo višje plače. Kot da ne bi vedeli, da bo šel denar za to iz denarnic tistih, ki včasih plače sploh ne dobijo, od tistih, ki zgolj iz čuta za sočloveka darujejo v že omenjenih akcijah, od tistih, ki že zdaj zaslužijo dosti manj kot zdravniki. Ob tem pa bomo še vedno na pregled čakali po več mesecev oziroma v sami ordinaciji po več ur, še vedno bomo gledali sramotno grde omete bolnišnic, kakršen je na primer otroški oddelek v Trbovljah, še vedno bodo bolniki umirali tik preden bi prišli na vrsto za operacijo, na katero so čakali kakšne tri, štiri mesece. Ampak začuda še nihče ni povzdignil glasu zoper te zahteve. Predstavniki strank se trenutno pač preveč ukvarjajo z volitvami, navadni državljani pa verjetno niti ne vemo, kam pritisniti, da bi se slišalo, kaj mislimo. Meni se je ob tej zdravniški zahtevi porodila tale rešitev. Naj jo predstavim na čisto preprostem matematičnem primeru. Mati ima dva otroka. Prvi ima šest jabolk, drugi štiri. Drugi bi se sicer s štirimi jabolki do sitega najedel, ampak ker so otroške oči običajno veliko bolj lačne, kot je resnična potreba po hrani, s tem ni zadovoljen. Tudi on bi rad imel šest jabolk. Zato joka in materi pravi, da je nima rad. Kaj naj torej stori mati, da bodo vsi zadovoljni? Ker ima rada oba otroka in ker ve, da imata za zdravo življenje oba dovolj po štiri jabolka, bo prvemu previdno vzela dve jabolki. Tako bosta otroka izenačena, ne bo jima slabo od prenajedenosti, pa še za pito jim bo ostalo kakšno jabolko. 5. VINOTOKA 2000 J. J J. Ir J. \t j II Prof. dr. Bogdan Lipičnik: Motiviranost naredi napor lažji Zanimajo ga uspešne medsebo jne kombinacije ljudi, saj le-te omogočajo reševati probleme in navdajati z optimizmom, ki nehote pri slehernih dogovarjanjih preverja tudi vztrajnost in fleksibilnost. Pravi, da ni le komunikacija tista, ki odstira probleme, marveč se slednji razblinijo šele v iskanju skupnih stremljenj in hotenj. Po rodu je Zagorjan, rojen leta 1946 in poročen v Trbovljah. Doktoriral je iz organizacijskih znanosti, od leta 1989 je profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, kjer je bil dve šolski leti prodekan za študijske zadeve in od leta 1997-99 predstojnik katedre za organizacijo in management. Izdal je več knjig, razprav in člankov ter se študijsko izpopolnjeval tudi v tujini. Morda vas povečini sprašujejo, zakaj ste se po gimnaziji odločili za študij psihologije, vendarle bi z veseljem slišali tudi to, če ste si cilje vedno zastavljali le iz želje po uspehu ali pa so vas motivirale zmeraj različne stvari in katere? Nisem izrazito tekmovalne sorte človek, kot bi današnji moral biti. Odločitvi za študij psihologije pa so botrovale razne okoliščine in morda sem bil dovolj poslušen, da me je zadeva zainteresirala in sem v študiju tudi vztrajal. Mogoče od začetka nisem vedel, kaj natančno se bo izcimilo in ali me bo zares zanimalo. Toda zavoljo dosežkov sem pozneje v tem uvidel dobre možnosti zase in sem se študiju z vse večjim veseljem posvečal. Sicer ne vem, v koliki meri so se drugi zanimali zame, v tem smislu pač, kako mi gre študij. Toda za Slovence vendarle velja, ali pa je vsaj včasih veljalo, da niso zelo navdušeni nad uspehi drugih. Ampak živel in delal sem v okolju, kije bilo zelo spodbujajoče in je kar nekako terjalo, da se vseskozi izpopolnjuješ. In zdi se mi, da sem magisterij na ekonomiji kar hitro zaključil in v kratkem času tudi doktoriral iz organizacijskih znanosti. Za kar pa sem hvaležen tudi okolju, v katerem sem delal. Izkušnje ste si pridobivali v raznih delovnih organizacijah - kako ste našli način, da ste prisluhnili ljudem, njihovim potrebam ter odkrivali in spodbujali njihove zmožnosti in spretnosti? Za sabo imam tri delovne organizacije. In sicer sem bil štipendist in se kasneje tudi zaposlil v ISKRI, Tovarni polprevodnikov Trbovlje. Po odsluženem vojaškem roku, sem se zaposlil kot vodja kadrovskega sektorja in po štirih letih postal svetovalec na Zavodu za organizacijo poslovanja Ljubljana, od leta 1989 pa sem svojo strokovnost namenil poučevanju na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Mogoče sem imel srečo, da sem še kot svetovalec na ZOP-u na nekih seminarjih srečal prof. dr. Staneta Možino, sicer izredno dobrega pedagoga, in najino sodelovanje seje nadaljevalo tudi na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Menim, daje bil vedno nekdo, ki mi je nekaj sugeriral, da sem takorekoč prišel v stik z ljudmi, ki so mi zmeraj kaj dobrega predlagali, kar sem kot zelo poslušen človek pač z veseljem sprejel. Ukvarjali ste se tudi s Conflict Managementom oziroma poenostavljeno rečeno, da je bolje reševati probleme namesto konfliktov, kaj bi povedali o uspešnem soočanju in zanimivosti reševanja problemov? Konflikti niso iznajdba današnjega časa, ampak konflikti obstajajo, odkar so ljudje. In mnogi avtorji, ki so se ukvarjali z reševanjem konfliktov, so vedno poskušali rešiti posledico. Vendar iz tega nisem zaznal kakšnih spodbudnih rešitev in zaradi tega se mi je zdelo, da bi bila morda kakšna varianta lahko še boljša. Skušal sem na problem pogledati z drugega zornega kota in posvetilo se mi je, da gre tudi pri konfliktih le za motivacijo, pri čemer bi vsakdo že vnaprej rekel, aha, že vem, saj mi je jasno.... Vendarle sem prepričan, da se v resnici o pravem pomenu motivacije le redkokdo sprašuje. Motivacijo bi namreč natančneje prevedli, če bi rekli: hotenje. V tem primeru je konflikt vedno zgolj nasprotovanje različnih hotenj. In povsem razumljiveje, da ljudje nekaj hočejo in tudi nič takega ni, če vsak hoče nekaj drugega. Malo meje spodbujal nek grški filozof, ki je dejal, da kjer vsi isto mislijo, nihče ne misli veliko. Enaka hotenja so med ljudmi zelo redka ali zgolj slučaj. In če gre pri konfliktih za nasprotovanje ali neusklajenost med hotenji, potem je treba konflikte začeti reševati s tem, da definiraš, kaj hočeš, in nikakor ne s tem, da poudarjaš, česa ne maraš. To meje navedlo na misel, da bi bilo treba najti metodo ali način, kako bi ljudi v konfliktu, katerih hotenja so torej različna, pripravili do tega, da poiščejo skupno hotenje. Res pa je, da konflikti niso enodimenzionalni, ampak so multidimenzionalni, saj na eno posledico nikoli ne le samo en vzrok, zato se kaj rado dogodi, da rešitev enega konflikta povzroči še veliko drugih. In predno se lotiš reševanja konflikta, je potrebno razmisliti o celotni situaciji, vseh vzrokih in posledicah in si dobro predočiti njihovo medsebojno povezanost. Pomembno je tudi, da je pozornost ljudi v konfliktu usmerjena na situacijo ali problem in ne na drugo osebo, s katero je v konfliktu, torej da se ukvarjajo s problemsko situacijo in ne zgolj drug z drugim. Se mogoče spomnite problema, ki vas je okupiral za dlje časa ali spremembe pač z lahkoto sprejemate in brez pomislekov? Zadnje čase spremembe zelo begajo ljudi, čeprav ne vem, zakaj. Mogoče zato, ker so spremembe postale tako usodne v konkurenčnem času, ki se odraža malone na vseh področjih. Tako se ljudje kaj hitro slabo počutijo, ko slišijo za konflikt ali za spremembo, čeprav je vsaka panika odveč ali je celo škodljiva. V takšnem stanju čustvene napetosti ljudje razumna ravnanja kaj hitro zamenjajo s čustvenim. Pomeni, da se prepuščajo reagiranju, ki bi jih osvobodilo čustvene napetosti in ne, ki bi jim pomagalo iz zagate. To pa je lahko usodno za reševanje konfliktov. Toda vse na tem svetu se spreminja, odkar obstaja svet. Imamo tudi inštrument za merjenje sprememb, to je ura. Kriza, ki grško pomeni spremembo, torej ni nič novega. So pa spremembe vse hitrejše in terjajo od ljudi hitrejše prilagajanje in to nas bega. Spremembe imam zelo rad. Kot vsak drug človek, imam najrajši spremembe, kijih povzročam sam. Tistih sprememb pa, ki mi jih povzročajo drugi in se zdi, da mi mešajo štrene, pa verjetno kot vsak drug človek, tudi jaz ne maram preveč. Posebej ne, če so te spremembe vsiljene kot idealne, ker zapirajo možnosti za iskanje svojih rešitev in s tem onemogočajo zmago v konkurenčnem boju. Zato bi bilo še najbolje, če bi vsak imel možnost, da si sam najde rešitev, po možnosti boljšo, kot jo pričakujejo konku-rentje. Zato spremembe sprejemam kot dejstvo in se skušam neprestano prilagajati. Menite, da je zelo pomembno, če ljudje v delovnem procesu spodbujajo pozornost, spoštovanje oziroma kaj, po vašem mnenju, najbolj vpliva na izboljšanje odnosov v kolektivu? Odnosi, kijih ljudje zaznavajo kot odnose, kjer se dobro počutijo, dejansko vplivajo na to, da malo rajši hodijo v službo, da ne zamujajo in podobno. Kakšen vpliv pa imajo na učinkovitost pri delu, pa dobri odnosi Ivih rr,?T7,i ti 5. VINOTOKA 2000 verjetno do neke mere lahko pozitivno delujejo. V kolikor so pa zelo dobri ali preveč dobri, se pa lahko tudi spreobrnejo v svoje nasprotja. Kajti ljudje, ki se med seboj dobro razumejo, mnogokrat posvečajo svojemu prijateljstvu več pozornosti, kot pa delu. Medsebojni odnosi morajo biti ravno takšni, da ljudje lahko delajo skupaj. Hecno bo zvenelo, vendar mislim, da ob vseh teh spremembah, ki se pojavljajo, tudi znanje ljudi prej ovira, dahi poiskali dobre rešitve, kot pa jih pospešuje. Zato tudi študente silim, da bi kreativno rabili svoje znanje in da bi vedno poskušali kaj novega. Kajti če bodo stvari kdaj naredili drugače, imajo vsaj šanso, da uspejo, če pa bodo delali ravno tako kot konkurenca, potlej te prilike nimajo niti teoretično. Kako pa se namesto opisovanja problema osredotočiti zgolj na tisto, kar je treba storiti? Vsak problem ima vsaj dve fazi. Prva faza je, da dodobra domisliš, kako zadeva deluje in ne daje tistega, kar želiš ali hočeš. Pri čemer gre za analizo problemskega stanja. In potem je treba dodobra domisliti, kako pa bi morala stvar funkcionirati za želene rezultate. Tretja faza pa je najti prehod iz neželenega v želeno stanje. Vedno sije treba zamisliti obe stanji: kako funkcionira tisto, kar ne deluje prav, in kako mora funkcionirati tisto, kar bi želeli oziroma tako imenovano ciljno stanje. Družabna srečanja, spodbujanje komunikacije, drobne pozornosti in podobno - bi rekli, da ljudje znajo popestriti medsebojne kontakte? V ožjih krogih morda to dobro poteka in so pozorni drug do drugega. Upal bi si trditi, da tisti, ki bi drugim lahko izkazovali drobne pozornosti, pogosto nimajo pojma, kako ljudje to potrebujejo. Obstojajo pa tudi ljudje, ki so v izražanju pozornosti pravi mojstri. Smatrate, da je vmesno zahtevati od managerjev veščine ravnanja z ljudmi ali je pač čustvena plat pri tem povsem zanemarljiva? Čustvena plat ravnanja z ljudmi? Pri tem gre verjetno za inteligentnost čustev ali čustveno inteligentnost, kot so naši prevajalci to ponesrečeno prevedli v slovenščino. Sicer pa, le kaj imajo managerji drugega za delati kot delati z ljudmi? Profit, ki ga podjetja postavljajo za cilj, je le merilo kvalitete dela z ljudmi, saj profit ne nastaja sam od sebe, marveč v delovnem procesu, ki ga ustvarjajo ljudje. Managerji, ki smatrajo delo z ljudmi za sekundarno, so kot igralci tenisa, ki pri igri gledajo na tablo z rezultati namesto v žogico. Ali je za uspešno delo potrebna tudi dobra organiziranost? Dobra organiziranost se vidi šele potlej, ko pride do kakšnega rezultata. V tem smislu razločujemo dve vrsti organizacije in sicer tisto, ki jo načrtujejo ljudje in je več ali manj umetna, mehanska in kar se rekdokdaj izkaže za dobro. Ljudje pa vedno, kadarkoli se najdejo na kupu, avtomatsko ustvarijo neko naravno organizacijo in neformalna organizacija, ki nastane v hipu, je izredno učinkovita, morda dosti bolj od vsakršne predvidene organiziranosti. Dostikrat so vnaprej predvidene organizacije prej ovira, kot pa korist za uspešnost. Bili ste tudi soustanovitelj Šole za ravnatelje. Ali je tudi za ravnatelje zelo pomembno, da znajo motivirati učitelje, ker naj bi jim bilo poučevanje pač vedno tudi v veselje? Šola za ravnatelje dobiva zelo konstantne in pohvalne razsežnosti. Saj so ravnatelji ljudje, ki so izredno kreativni in podpirajo vse vrste del, ki stremijo po kreativnosti. So pa tudi izredno občutljivi za delo z ljudmi in znajo, zmorejo in hočejo delati z ljudmi, kar je odlika, ki bi si jo od ravnateljev lahko samo želeli. Imajo le težavo, da ne poznajo vedno rezultatov svojega dela. Ti namreč velikokrat nastajajo šele, ko njihovi gojenci začnejo delati. Do tja pa njihova evidenca ne seže. Poleg tega pa tisti, ki v življenju kaj dosežejo, le redkokdaj del svojih uspehov pripisujejo svojim učiteljem. Če pa že, se rajši hvalijo, kako so študirali v Ameriki in drugje po svetu, ker pač pričakujejo določen ugled že zaradi tega. Kdo jih je naučil pisanja, govorjenja, računanja in jim s tem omogočil, da so lahko šli študirat drugam, pa za njih ni tako pomembno. Kako pa je s poučevanjem na Ekonomski fakulteti - glede česa so zdajšnji študentje zelo in glede česa premalo zahtevni? Predmeta, ki ju poučujem, sta: Vodenje in pa Človeški viri in ravnanje z njimi oziroma ravnanje z ljudmi pri delu. Rezultati vsakoletnih anket o uspešnosti profesorjev, kijih izpolnjujejo študentje?pa kažejo, da študentje niso nezadovoljni z menoj. Čeravno so študentje vse bolj zahtevni in je včasih predavanje vsaj v toliki meri težko, kot so razprave v skupščinskih klopeh. Razlika je le v tem, da študentje niso zadovoljni z leporečenjem, ampak zahtevajo dejstva. Pri tem si včasih pomagam tudi z elektronskimi mediji. Tako je Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani moj Vodnik po predmetu: Človeški viri in ravnanje z njimi letos izdala na CD. Z njim lahko študentje nabirajo znanje tudi izven meja, prek interneta, razpolagajo s seminarskimi nalogami svojih kolegov, si ogledajo krajše videoklipe in se celo prepustijo, da jim računalnik preveri znanje, predno se odpravijo na izpit. Učni uspeh študentov pa se neprestano povečuje. Tako smo zadovoljni oni in jaz. Pri delu ali tudi drugje imajo ljudje pogosto problem uskla-jevnja interesov - bi rekli, da v takem primeru "zmaga" tisti, ki je bolj prepričljiv ali tisti, ki je bolj prilagodljiv? Vsekakor zmaga tisti, ki je kos konkurenčnosti trga, čeravno se nam včasih to zdi krivično. Imate radi dinamiko? Zelo in znam tudi poskrbeti, da so zadeve bolj dinamične. Kako pa preživite prosti čas? Smučanje, kolesarjenje in tenis imam zelo rad, marsikatero prosto urico pa posvetim tudi eksperimentiranju z računalnikom. Ali dostikrat za mnenje vprašate prijatelje, kolege, znance? Za osebne odločitve skoraj nikoli ne vprašam drugih, sicer pa rad izmenjam mnenje še s kom. Vas navdušujejo podjetja, ki znajo poskrbeti za reklamo? Vsekakor, saj reklame mnogokrat opazim in vzbudijo mojo radovednost. Se z zanimanjem pripravljate na volitve? Zanimajo me bolj z vidika, kaj vse obljubljajo, kako se predstavljajo in podobno. Kaj vam pomeni prijateljstvo? Menim, da prijateljstvo pomeni veliko mero zaupanja in pristnosti. In kaj ženi kupite za darilo, ko praznujeta obletnico poroke? Žal, včasih na obletnico poroke tudi pozabim, če se le da, pa ženo presenetim s šopkom rož. Ste zelo družinski človek? Lahko bi bil še bolj in veliko mi pomeni nekakšno prijetno vzdušje, kadar smo skupaj. Menim, da tudi nisem vplival na hčerkini poklicni odločitvi, ker sta diplomirali iz prava in ekonomije, s čimer nimam dosti opravka. Kako pa preživite čas dopustov, ko ni izpitov in predavanj na 'faksu'? Z ženo znava poskrbeti za zanimivosti in letos sva se skupaj s svakom in svakinjo "povzpela" na najsevernejšo točko sveta Nordkapp, kar je bilo zelo razburljivo. Čestitke tudi za vaš rojstni dan v teh dneh. Ali boste praznovali ob torti in ali so tovrstna druženja tudi prilike, da slišite kakšno šalo na vaš račun? Hvala lepa za čestitke, tovrstna druženja so pač zmeraj drugačna. Rekel bi le, da prevelikih pričakovanj glede daril ponavadi nimam, saj si sicer lahko razočaran, čeprav so slavja kljub temu prijetna. Besedilo in sliki: Petro Radovič AKCIJA!!! PODALJŠANA is% PRI GOTOVINSKEM PLAČILU SAVA, GOODVEAR, NOKIAN, BARUM, SNOVVVVOLF, CONTINENTAL, UNIROVAL, MICHELIN, VOKOHAMA, T0Y0, DUNLOR., ^30; GSM: 04l/ 704 61 Računalniško testiranje vozil: Audi WV §eat Skoda BMW Renault Ford Fiat Lancia Alfa Romeo Opel Citroen Peugeot avtomehanika tel.: (03) 56 31 - 521 GSM (041) 502 - 882 AVTOPREVOZNIK Telefon: 0601/73-615 GSM: 041/405-828 Franc Ravnikar NAROF 32 1411 IZLAKE ŠIVILJA ANA Izdelovanje oblačil po naročilu GSM: 041/ 395 301 FRIZERSKI SALON (VJ^TEJA UP TRAJNA ONDULACIJA _AW ZELO UGODNO! Mateja Hribar s.p., Izlake 60, 1411 Izlake, tel.: (03)56 74 015 Trg revolucije 8/b Trbovlje, Tel.: 03/56 31 830 o->/ 56-^- s TRGOVINA Kisovec, Naselje našahtu 31, tel.: 0601/71 427, tel.fax. 71 827' Litija, Ljubljanska cesta 9, tel.: 061/883 158 - laminati - itisoni širine 2,4 in 5m, tekači raznih širin in vzorcev -topli podi širine 2, Sin 4m - karnise vseh vrst - zavese domačih in tujih proizvajalcev - šivanje zaves po naročilu - barve akril, jupol, barve za les in kovino - robimo itisone, tekače in razne preproge po ŽELJI - polaganje, brušenje in lakiranje parketa,plute in ostalih lesenih podov - preproge, zavese, prti, brisače - posteljnina PLAČILO JE MOŽNO NA VEČ OBROKOV. GOTOVINSKI POPUSTI. VABI VAS trgovina Kisovcu in Litiji. Vsak dan od 700 do 19”, ob sobotah 700 do 1300 VRTNARSTVO HODAK, Orehovica 1411 IZLAKE Prodaja sadik za balkonska korita in grede, lončnice, trajnice za skalnjak... Hodak Zvonko GSM: 041 525 656 Velika izbira mačeh, cvetočih lončnih krizantem, iglavcev za zasaditev gred, živih mej in grobov, imamo tudi veliko izbiro trajnic, vse po zelo ugodnih cenah. ODPRTO od: 8h - 18h TRBOVLJE tl a Dl>ia .lvTi ...OB MAJHNIH ZVEZDAH VELIKIH NI IN NI... Nebo nad Ljubljano je bilo tisti dan prekrito s sivimi oblaki, iz katerih je kdaj pa kdaj padla tudi kakšna kaplja, kakor solza...solza žalosti in solza veselja... Z mešanimi občutki sem stopila v Mladinski dom Malči Beličeve v Ljubljani. Dom, kjer si po svojih najboljših močeh prizadevajo, da bi otrokom nudili DOM in DRUŽINO, kiju iz različnih razlogov nimajo. In takrat, kot da seje zgodil čudež. Vsi čudni občutki so izginili, kot da jih je odpihnil nevidni veter in v dušo je posijalo sonce. V prostorih doma, ki gaje napolnjeval otroški smeh in glasno govoijenje, ni bilo prostora za sive oblake. Tuje bilo svetlo in toplo, kot doma v družini mora biti. Pogovor z ravnateljico Olgo Rupnik Krže ni bil navaden pogovor. Njen glas in njene oči so povedale več kot besede. Življenje je polno presenečenj in bog ve, da ne samo lepih. Suhoparni podatki nikoli ne morejo prikazati resničnega občutja, ki človeka zajame, ko se znajde v zmešnjavi človeških usod in to otroških, ki še prav zaživeli niso, pa so že izkusili tisto, česar niti odrasli s svojim zdravim razumom ne moremo razumeti in dojeti. Pri njih najdejo dom otroci s čustveno in socialno Problematiko. Gre za ranjene otroške duše v zelo rani mladosti. Razlogi za to so različni od otroka do otroka. Lahko gre za razvezo staršev, socialno nizek status družin, ki je vezan z nezaposlenostjo, nekateri otroci sploh nimajo staršev in še en razlog se pojavlja in je Pogosto vezan s psihiatrično obravnavo v primerih, ko gre za sum zlorabe otroka. Mladinski dom, ki se imenuje po Malči Beličevi, je bil ustanovljen že leta 1929 kot sirotišnica pod okriljem cerkve. Nekako v 50. in 60. letih so se taki domovi preimenovali v mladinske domove. Mladinski dom Malči Beličeve je imel druge prostore, današnji so bili zgrajeni iz samoprispevka. Velika želja tedanjega ravnatelja je bila, da otroke iz prostorov na Zavetiški ulici preseli, saj ima že samo ime ulice dovolj negativen prizvok. Ravnateljica pravi, da so tudi sobe, v katerih sedaj bivajo otroci, izven normativov, ki veljajo za dijaške domove in vzgojne zavode. Njihovi otroci imajo v sobah zelo malo prostora in oprema je stara in povsem dotrajana. Lepi pa so skupni prostori. "Dnevni prostori so meni všeč, moram pa reči, da so mi všeč tudi njihove sobe. Opremljene so na nek zanimiv način, če drugače ne gre, pa omare prelepijo s sličicami. Če se skušam vživeti v mladosnika, bi rekla, da je zanj v bistvu dosti prijeten ambient," je razmišljala ravnateljica Olga. Starost otrok, ki prebivajo v domu, je od osem do petnajst let -praviloma, ker lahko ostanejo, če želijo, tudi v času, seveda uspešnega, šolanja na srednjih in poklicnih šolah. Tako je trenutno v domu kar petnajst srednješolcev in najstarejši imajo osemnajst let. Potem pa odidejo, vsekakor pa se radi vračajo in njihovi obiski postanejo kar standardni - klasika. Praviloma so v dom sprejeti otroci iz ljubljanskega okrožja, praviloma, drugače pa je tu zastopana kar vsa Slovenija in kar nekaj jih je tudi iz Zasavja. Živijo v šestih vzgojnih skupinah, kijih imenujejo družine. To pa zato, ker gre za družinski stil vzgoje. Kot vzgojitelja v skupini sta praviloma moški in ženska. Prepričani so, da je zelo pomembno, da nastopata oba spola. Tudi otroci po skupinah, deset jih je v eni, so po spolu in starosti različni, saj želijo prikazati čim bolj resnično življenjsko situacijo. Vzgojitelji se dobro zavedajo, da to ne more biti služba kot služba. S problematiko svojih varovancev morajo živeti in jo razumeti, pogosto tudi na račun lastnega družinskega življenja. Kljub temu paje fluktuacija zaposlenih zelo majhna. Vseh šestnajst vzgojiteljev že leta vztraja v svojem poslanstvu. In po prijetnem klepetu v ravnateljičini pisarni, sem smela tudi na ogled. V dnevnem prostoru, ki ga ima vsaka družina, so ob tem času počeli vse mogoče, kar se v družinah pač počne. Zmotila sem jih pri popoldanski malici, pri pisanju domače naloge, pri pogovoru o bolj ali manj resnih stvareh... Vzgojitelji, nekateri starejši, drugi malo mlajši, so sedeli med njimi, z njimi in samo za njih so bili tam. V prostoru, opremljenem, kot so opremljene dnevne sobe naših stanovanj, je sedela številna družina pri svojih vsakodnevnih opravkih. In še nekaj je bilo! Pogovarjali so se med seboj, ukvarjali drug z drugim! Niti slučajno niso čepeli vsak zase, v svojem kotu ali pred televizijo... S psihologom, ki mi je razkazoval prostore, me seznanjal z otroci in vzgojitelji, me predstavljal, sva obhodila vse dnevne sobe, sobe otrok, skupne prostore, stopnišča in prav povsod naletela na prijazen pozdrav in nasmeh. Nikjer turobnosti, zadrtosti! Na hodniku sva srečala dve razigrani deklici. Ena se že hoče malce razcvetati, druga pa, manjša in drobcena, je živahna kot mali vražiček. V njunem spremstvu sem si ogledala še nekaj njihovih sob. V nekaterih so po trije otroci, ponekod dva, imajo pa tudi sobe, v katerih stanuje samo eden. To je seveda poseben privilegij, tako sobo dobi tisti, ki mu lahko in smejo zaupati. A, kakšne so sobe? O opremi je ravnateljica povedala že vse, o vsem ostalem pa boste najbolje seznanjeni, če pogledate v sobo svojega najstnika. Otroci so otroci, pa kjerkoli so že. Posebej pa so me prevzele njihove umetnine, ki krasijo stene stopnišča in vitrine. Kot vsi otroci, tudi oni rišejo, slikajo, lepijo, oblikujejo in praznujejo, hodijo na izlete in se zabavajo. Vse to je razvidno s sten v hodnikih. Do tuje bilo vse lepo in prav in veselo. Ni pa prav in veselo, da jim je življenje, ki so ga šele pričeli okušati, ponudilo že na samem začetku grenko kupo. Ni prav, da so njihove zgodbe tako zelo žalostne in pretresljive in ni prav, da plačujejo za grehe, kijih niso storili. Resnično si zaslužijo najboljše! TRBOVLJE 5. VINOTOKA 2000 i ? 70 LET GASILSKEGA DRUŠTVA KLEK Prostovoljno gasilsko društvo Klek v Trbovljah je proslavilo v soboto, 16.septembra, svoj 70-letni jubilej. V njihovih vrstah je sedaj 115 članov, od tega je 70 starejših oziroma odraslih, ostali pa so mladi obeh spolov. Njihova gasilska četa pokriva s svojo dejavnostjo naselja Klek, Planinska vas, Čebine, Sv.planino - Partizanski vrh, Vrhe. Glede na to, da je območje tako po površini, kakor tudi po hribovitosti zelo veliko in zahtevno, potrebujejo tudi temu ustrezno opremo. Med to sodi tudi nov gasilski avto z visokotlačno črpalko, primeren za hitro gašenje požarov. Na slovesnosti so podelili tudi vrsto priznanj lastne čete Gasilske zveze občine Trbovlje, kakor tudi slovenske gasilske organizacije. Ob tem jubileju veljajo PGD Klek vse čestitke tudi s strani bralcev. TL NAJLEPŠI POČITNIŠKI DOŽIVLJAJ Med počitnicami smo obiskali kraj Paklenico na Hrvaškem. Tja smo odpotovali v začetku julija. S prijatelji smo štiri dni plezali po kanjonu Paklenice. Stanovali smo v najetem apartmaju, v veliki hiši, ob kateri je bil vrt. Čez dan smo se kopali, proti večeru pa smo se odpravili v kanjon. Ati in Janez sta nas tam navezala na vrv in nam nataknila M1S MAS MIS MAS MIS MAS Ste že opisali najdaljšo pot iz počitniških dni? Tudi nas zanima, kako je potekala, zato jo pošljite na naš naslov. Do takrat pa objavljamo še nekaj počitniških dogodkov iz vaših šolskih glasil. Dobili pa smo zanimivo pismo z OŠ Vitka Pavliča, kjer so praznovali že 40 let bralne značke. Šolska knjižničarka Helena Kreže piše, da so tej obletnici namenili tudi kulturni dan. O gibanju te lepe akcije so prebrali v reviji Otrok in družina, izvedli so anketo med učenci, učitelji... Izvedeli so, da berejo tudi v vrtcih - njihovi starši, seveda; bralna značka pa je zaživela tudi med srednješolci, so jim povedali v knjižnici Antona Sovreta. Objavljamo pa tudi njihov sestavek o zgodovini njihove bralne značke. MOJA BABI - IZ ANTITALENTOV Moji babici je ime Nadi. Ima očala. Rada pije kavo. Naju z Blažem ima rada. Vedno ima za naju sladkarije. Pridno dela na vrtu. Rada telovadi. Andreja Dolenc Moja babi je stara 62 let. Velika je 1 meter in 70 centimetrov. Je suha. Ima rjave oči. Nosi očala. Rada kuha. Veliko dela na vikendu in peče piškote. Andraž Knez Moja babi je že zelo stara. Drugo leto bo stara 90 let. Rada kvačka in plete. Tjaša Humski 40 LET BRALNE ZNAČKE Podatke o zgodovini BZ smo dobili pri ravnateljici naše šole. Dobro se spominja prvega branja za BZ, saj je BZ uvedla že prvo leto ravnateljevanja. To pomeni, da se letos pri nas začenja že devetnajsta sezona branja za BZ. Spomni se tudi prvih bralcev. Meni, da bi bilo lepo, če bi jih kdaj povabili v šolsko knjižnico. Včasih so prebrano gradivo preverjale učiteljice, sedaj pa to plezalni pas. najprej sem poskušal premagati lažjo smer, potem pa malo težjo. Tu sem se precej namučil. Bilo je strmo, malo oprimkov in težko plezanje. Vseeno mi je bilo lepo in bil sem srečen, ko sem ,priplezal na vrh. Nato je sledilo spuščanje ob vrvi. Občutek je bil nenavade in priznati moram, da me je bilo strah. Počutil sem se, kot da bi padal. Ati me je vseskozi spodbujal in mi razlagal, kam moram dati roke, kam noge. Ko sem zopet začutil trdna tla pod nogami, sem bil zelo vesel. Šele takrat sem se lahko posvetil opazovanju lepe okolice. Paklenica je nacionalni park, ki je svetovno znan kot velika naravna znamenitost in kot plezališče. Žiga Brodar, S.a OŠ Šmartno pri Litiji POHOD NABEGUNJŠČICO Zelo sem se razveselil, ko sem izvedel, da bova z bratom lahko odšla k teti v Ljubljano. Med potjo smo se dogovorili, da se bomo naslednji dan povzpeli na goro Begunjščico. Zjutraj smo vstali ob pol sedmih. Toplo smo se oblekli in se odpeljali do vasi Begunje, kjer smo parkirali avto. Kmalu smo se začeli strmo vzpenjati. Ker nismo bili dovolj pozorni na markacije, smo zašli. Toda kmalu smo našli pravo pot. Mimo dveh koč, kjer smo popili čaj in se malo spočili. MIS MAS MIS MAS MIS MAS opravlja šolska knjižničark. Do preteklega šolskega leta so za BZ brali le učenci od 2. do S.razreda, ki so obvladali branje. V lanskem šolskem letu, ob štiridesetem preverjanju, pa so prvič lahko osvojili BZ tudi varovanci v OVI in učenci, ki ne znajo brati. Ti so si s pomočjo razredničark in knjižničarke v ŠK izposodili knjige, starši so jim jih doma prebrali, učenci pa so ob ilustracijah sošolcem, učiteljici in knjižničarki pripovedovali vsebino. Nekateri so brali tudi v šoli ob pomoči učiteljice, knjižničarke ali delavke javnih del. Zvedeli smo še mnogo več. Zapišemo naj le še spomin naše ravnateljice na srečanje s Francetom Bevkom, ko je še sama tekmovala za BZ. Pisatelj je učence vprašal, če so prebrali kakšno njegovo knjigo. Nek fant pa se je hitro odrezal: "Ja, Pod svobodnim soncem." OŠ Vitka Pavliča JESENSKE BARVE Kakšne so barve jeseni? Jeseni je vse zlato-rumeno, jeseni je vse rjavo-zeleno, včasih nebo je sivo megleno. Kmalu pa spet sonce posije po gozdu in trati svoje najlepše barve razlije. smo končno le prišli na vrh Begunjščice. Tik pod vrhomn sem zagledal dva gamsa. Utihnili smo in ju občudovali. Na vrhu smo se dobro spočili, nato pa smo se začeli počasi vračati. Okoli 16.ure smo se že srečno pripeljali v Ljubljano. Janez Savšek, 5.c. OŠ Šmartno pri Litiji NOVO VODSTVO TURISTIČNEGA DRUŠTVA TRBOVUE Turistično društvo Trbovlje je na svojem izrednem občnem zboru v torek, 19.septembra, med drugim izvolilo tudi svoje novo vodstvo. Dosedanji predsednik Martin Vodušek, sicer znani gostinec, je po 11-ih letih zapustil to funkcijo. Vsa leta jo je opravljal z vso zagnanostjo in uspešno. V tem času je bilo na turističnem področju storjenega mnogo zanimivega in koristnega dela tako za občane, kakor tudi za promocijo občine Trbovlje. Za novo predsednico društva so izvolili Mici Juraj, upokojeno uslužbenko. Za podpredsednika so izvolili Branimira Bajdeta z Dobovca, za tajnika franca Koncilja, obnovili pa so tudi nekaj odborniških mest v upravnem odboru društva. Dosedanjemu predsedniku in članom upravnega odbora so se vsi navzoči toplo zahvalili za uspešno opravljeno delo in jim izročili spominska darila. Častno članstvo TDT pa so podelili dolgoletnima članoma Tonetu Ahacu in Ervinu Gonelliju. Novoizvoljeno vodstvo se je zavezalo, da bo z delom nadaljevalo prizadevno in uspešno, vse pa v korist domače občine Trbovlje in njenih občanov. I Z avtobusom, s 50 udeleženci, člani ZB NOB in nečlani, smo I obiskali Bolnico Franjo, Kostnico I padlih v I.svetovni vojni in Muzej | v Kobaridu ter prvi dan izleta | zaključili v Bovcu. Drugo dan | smo obiskali dva pokopališča I padlih v I.svetovni vojni, ogledali MORAŠ VIDETI IN SLIŠATI. Osebni doživljaji so najmočnejši oblikovalci vsakega človeka, znanje in dopolnilne informacije, dobre ali slabe pa temelj za oblikovanje naše ozaveščenosti. Vsi radi obujamo spomine, najrajši o svoji mladosti... Ne zamerite, če vam posredujem, kje in kako smo obujali spomine člani Krajevne borčevske organizacije Teren I, Hrastnik, dne 20. in 21.septembra 2000. trdnjavo Kluže in v vasi Strmec ■ položili k spomeniku talcev NOB I cvetje in sveče. Naravne lepote | pod Mangartom in dolina | Koritnice so očarale vse, zlasti | tiste, ki smo jih doživljali prvikrat. | Preko prelaza Predel, mimo Rabeljskega jezera, Trbiža in Belopeških jezer smo se vrnili v Slovenijo. Na pokopališču v Dovjem smo tudi prižgali svečke padlim v NOB in Aljažu, saj smo dva dni občudovali Julijce in Triglav, ki gaje tudi on neizmerno občudoval. Naravne lepote Posoškega dela Julijskih Alp, prijazni domačini, predvsem pa strokovne razlage kustosov v Bolnici Franji in v Muzeju o I.svetovni vojni so v nas obudili spomine in dobili nove informacije, ki nam bodo še dolgo lepšale jesenske dneve. za vse je bil izlet poučna^ ekskurzija, ki jo je uspešno vodila predsednica krajevne borčevske organizacije, tovarišica Vanda Hafnar. Že kot študentka je prehodila Julijce navzgor in počez, nato s sinovoma -študentoma, zato ji v dveh dneh ni zmanjkalo predstavljanja vršacev, grap, slapov in zgodovinskih obeležij. Hvala, Vanda! Tisti, ki smo kakorkoli sodelovali v narodnoosvobodilnem boju in se upirali okupatorjem in njihovim sodelavcem, smo zaključili tudi ta izlet z mislijo: ponosni smo na svoj prispevek v uporu proti okupatorjem za ohranitev narodovega obstoja na naši lepi slovenski zemlji in danes ne dovolimo potvarjanja zgodovinskih dejstev štiriletne borbe NOB. Tudi mladi bodo znali ohraniti vrednote NOB, ker vedo, če bi zmagala nasprotna stran, ne bi bilo AVNOJ-a, ne Socialistične republike Slovenije in ne ustavne možnosti o pravici odcepitve od SFRJ. Pavla ZadobovšejjJ MIŠ MAŠ MIS MAS MIŠ MAŠ MIS MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ NA MORJU S STARŠI Zelo sem vesel kadar pride poletje. Tedaj me čaka veliko lepih stvari. Praznujem rojstni dan, pričakujem spričevalo na koncu šolskega leta in skupaj s starši gremo na morje. Na morju se lepo zabavam s starši. Z očijem zelo rad plavam, delam prevale v vodi, podajava si žogo. Mami in jaz rada igrava odbojko, tenis in iščeva školjke. Najbolj mi je všeč, kadar tekmujem v plavanju z očijem in mamico. Zvečer gremo na sprehod, si malo ogledamo tenis in otroke, kako se rolajo. Spijemo kakšno pijačo in počasi gremo nazaj. Po poti nazaj si kupimo kakšen okrasek za spomin. To so moje počitnice s starši. Jasmin, OŠ tČeč POLETNI IZLET V JAMO PEKEL Ko sem bil star pet let, smo se neko nedeljo peljali na izlet. Ogledali smo si podzemno jamo Pekel. Skozi jamo nas je peljala vodička. Pripovedovala nam je zanimive stvari in bilo mi je zelo všeč. Nekateri kapniki so bili osvetljeni, ker so bili zanimivih oblik. V jami je bilo tudi polno majhnih jezer, kamor so ljudje metali kovance. To naj bi jim prineslo srečo. Da si lahko ljudje ogledamo jamo, so znotraj iz lesenih desk uredili poti in stopnice. Na nekaterih delih so stopnice kar strmo speljane in bilo me je strah, da bom padel. Ko smo prišli iz jame, smo nad vhodom opazili, da je skala izoblikovana v podobi hudiča. In ravno zato se ji tudi reče jama Pekel. Ta ogled mi je bil res všeč in mi je ostal v lepem spominu. Matej Artnak, OŠ IČeč NA KUMU Bilo je lepo sončno jutro. Razmišljali smo, ali bi šli na obisk ali na izlet. Odločili smo se, da gremo na izlet. Na Kum. Z avtom smo se odpeljali do Lontovža. Od Lontovža do Kuma smo hodili peš. Med potjo sva se s sestro lovila in očka nama je odrezal palice. Pot je bila zelo zanimiva in je kar hitro minila. Na Kumu je bilo vetrovno in bil je lep razgled. Z daljnogledom sem pogledal, kje so Trbovlje. V koči smo spili sok, oči in mami sta pila kavico. Ko smo hoteli oditi, nam je očka pokazal stopi na Kumu, kjer dela njegov prijatelj. Odšli smo proti Lontovžu, kjer smo imeli avto. Ta izlet mi bo ostal v spominu, ker sem si ogledal notranjost stolpa. Jure Gorjup, OŠ IČeč kaj me je naučila moja zadnja pobrana knjiga 77 j j G Jf.n J G77 G jr.fi OBNOVITVENA DELA V DOMU FRANCA SALAMONA Dom upokojencev Franca Salamona na Tereziji v Trbovljah je bil dograjen in odprt pred 21-leti. V vseh teh letih se je izkazalo, kako potrebno je bilo zgraditi tak dom v Trbovljah za sarejšo populacijo. Zadnja leta pa vodstvo tega doma ne skrbi le za dobro počutje oskrbovancev, pač pa tudi za obnovo dotrajanih naprav in opreme. Tudi v letošnjem letu so že precej naredili, nekaj pa še bodo. Pred zgradbo so uredili prijaznejši dostop in ob njem dva manjša parkovna prostora za zadrževanje oskrbovancev, obnovili so stanovanjski del doma vključno z instalacijami, tla in stopnišča, posodobili požarno varnostne naprave, v načrtu pa imajo razširitev fizioterapije s hidroterapijo, prekritje dveh teras in ureditev bivalnih prostorov, obnovo kopalnic itd. Za ta dela so namenili dobršen del lastnih sredstev, nekaj pa jih je dalo na voljo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. KRIŽ JE OPAZEN V NOVI PREOBLEKI Križ - znamenje krščanstva in kulture, znamenje vere, morda nekomu, ki nosi težak križ življenja tudi znamenje upanja. Kamorkoli gremo po naši slovenski domovini, povsod jih srečujemo. Včasih pritegnejo tudi pozornost upokojencev, pohodnikov in kolesarjev. Ljudem in lastniku obnovljenega križa Ivana Kimovca, rojaka na Spodnji Slivni, sedaj stanujočega v Hotiču, ni bilo vseeno zanj. Združil je moči, zbral dovolj dobre volje za delo in glej - križ je popolnoma obnovil z lastnimi sredstvi in je vzgled vsem ostalim v teh krajih, ki še niso obnovljeni. Postavljen je ob asfaltni cesti Selišče-Strmca-Spodnja Slivna in bog gleda vsakogar, ki se pelje ali gre peš tukaj skozi, v prelepem neokrnjenem okolju. . Znamenje - križ - je lesen, obnovljen in postavljen preteklega leta, na pobudo lastnika zemljišča Janeza Kimovca, ki je brat znanega. upokojenega gostilničarja Kmečkega turizma Kimovec v središču Slovenije v Spodnji Slivni. Križ je obnovljen in nekako bolj s ponosom zre na svet in ljudi okoli sebe. Naj stoji še mnogo let, naj opominja ljudi tudi na to, da nismo sami in da naj morda ravno zaradi tega kdaj upočasnimo svoj korak in odpremo svoja srca za vse tisto, kar je očem skrito. Nekateri vaščani se spominjajo pripovedovanj, da je na mestu križa nekoč strašilo. To je vulgo Mačkov križ, kateri je bil baje prvič postavljen pred cca 50-imi leti. Točnega datuma se ne ve. Ljudje, ki jih vsakdanja pot vodi mimo obnovljenega križa, se ustavijo in se zahvalijo za dobroto in voljo Janezu Kimovcu. Tu smo se ustavili tudi moravški kolesarji, upokojenci. Tako je nastal tudi posnetek. Besedilo in slika Jože Novak UGODNEJŠI POGOJI ZA PLAČILO AKONTACIJE ZA UREDITEV STANOVANJ Upravni odbor Stanovanjskega sklada PIZ (Pokojninsko invalidsko zavarovanje) je pred kratkim na svoji seji sprejel pobudo ZDUS-a za spremembo pogojev plačila akontacije za ureditev stanovanj, ki so v lasti Stanovanjskega sklada PlZ-a. Dopolnitve so precej ugodnejše od dosedanjih. Pogoji plačila akontacije za ureditev stanovanj ob izselitvi so bili dopolnjeni tako, da najemniki -upokojenci, ki prejemajo mesečno pokojnino, nižjo od zadnje objavljene povprečne republiške pokojnine (kar znaša 81.082 SIT za marec 2000), plačajo pred sklenitvijo najemne pogodbe za stanovanje Sklada PIZ najmanj 20% zneska akontacije za ureditev stanovanja ob vselitvi, preostanek akontacije pa je mogoče plačati v največ 36 mesečnih obrokih. Sklep o dopolnjenih pogojih plačila akontacije se uporablja od 1.7.2000 dalje in velja za najemnike - upokojence, ki jim je stanovanje oddano v najem po najnižji neprofitni najemnini, ki znaša 3,58% letno od vrednosti stanovanja. IL OBNOVA ZAGORSKE CERKVE Veličastje, ki razbira sledove časovnosti, se kaže v umetnosti, arhitekturi in s tem tudi v cerkvah. Toda med temi so tudi dotrajane in takšne, ki so potrebne sanacije, da bi se kulturna in duhovna dediščina lahko ohranjala še naprej. Tudi zagorska cerkev sv. Petra in Pavla bi šele s temeljito obnovo lahko kljubovala času. Pred nekaj leti je bila narejena I. etapa obnove in s tem v zvezi odvodnavanje talne vode, ker so v raziskavi Geološkega zavoda Ljubljana ugotovili, da je pod cerkvijo podtalnica, ki niha, s čemer se spreminja trdota terena. Z drenažo so stabilizirali teren, s čemer pa težave še niso rešene. Kajti potrebna je tudi II. etapa obnove, ko bi sanirali celotno zgradbo, zaprli razpoke, ki so načele zidove, oboke in kupolo. Sledila bi ureditev fasade in potem še obnova zvonikov. Sedanja cerkev je iz leta 1873, grajena je v psevdo-romanskem slogu in se z mogočnima zvonikoma vije na vzpetini nad centrom Zagorja. Ker sanacijska dela zahtevajo ogromno finančnih sredstev - po prvih ocenah vsaj 50 milijonov tolarjev za konstrukcijsko obnovo in zunanjo obnovo z zvonikoma, čemur bo sledila še notranja obnova - so ustanovili Sklad za sanacijo župnijske cerkve sv. Petra in Pavla v Zagorju ob Savi. "Koliko časa bo trajala obnova, je odvisno od zbiranja finančnih sredstev," je povedal župnik Matjaž Križnar, "in ker bi v okviru župnije le stežka zbrali tolikšna sredstva, smo ustanovili namenski sklad. Krajani pa so po pošti dobili tudi položnice, ki so le eden od načinov prispevanja denarja. Vsak dar je prostovoljen, podan iz notranjega kulturnega in duhovnega nagiba. Za obnovo se prostovoljni prispevki lahko darujejo tudi po donatorski oziroma sponzorski pogodbi, v obliki materiala ali storitev pri obnovi zagorske cerkve." Dodal je še, da je cerkev zaradi kvalitetnih orgel in akustike zelo primerna za izvajanje razne baročne glasbe. V zagorski župniji se nadejajo, da se bodo krajani odzvali in pripomogli k ohranjanju kulturne in duhovne dediščine. ER. Ti IT. T :i T a TTl D 5. VINOTOKA 2(X)0 VITA IN BOJAN V LOKI V dvorani Kulturnega društva Primož Trubar je v soboto 23.septembra potekal zanimiv koncert dveh vrhunskih umetnikov: pianista Bojana Goriška in šansonjerke Vite Mavrič. Bojan je v prvem delu predstavil dela Phillipa Glassa, v drugem delu pa se mu je pridružila še Vita, kije ob njegovi spremljavi na klavirju predstavila Brechtove songe.Kot je povedala Vita je zelo vesela, daje po dveh letih ponovno prišla na oder bilo to ravno v Loki in skupaj s Bojanom. Nekaj besed o VitkVita Mavrič -Stražišar je svojo glasbeno kariero začela na odrskih deskah leta 1987 z naslovno vlogo v nadvse uspešnem muzikalu “U Slovenačkim gorama” avtorjev Žarka Petana,Ervina Fritza in Urbana Kodra.Istega leta je posnela recital z naslovom “Pesem je ženska” in ob tej priložnosti izdala svojo prvo kaseto. Naslednje leto je pripravila samostojni koncert skladatelja Urbana Kodra in pesnikov Menarta,Fritza,Jesiha in drugih.Po tem seje dokončno posvetila šansonu.Sledil je otroški muzikal “Bikec Ferdinand”,projekt Ježkovih šansonov “Ne smejte se, umrl je klovn”, za katero je prejela Župančičevo nagrado, opera “Sneguljčica”,prva zgoščenka ter otvoritev Cafe Teatra.Slednjega še vedno vodi kot umetniški vodja.Zadnji projekt njen gledališki spektakel s filmom in baletom Matjaža Pograjca pod naslovom “Nekoč smo bili v maju”.Izšla je tudi njena druga zgoščenka, dobila je Viktorja za poseben dosežke, kar tri Zlate peteline ter srebrni CD ZKP RTV Slovenije.Po smrti Boruta Lesjaka seje umaknila z odra in odprla sedaj znani Cafe Teater. Dve leti nazaj je naredila projekt skupaj z Mojmirjem Šepetom, katero je posvetila Borutu Lesjaku. Zadnje čase pa ji je veliko veselje njen leto in pol stari sin Gašper.Po koncertu smo jo o njenih vtise povprašali v dvorani. Dejala je: Mislim, tuje bilo tako lepo, saj se počutim kot da spet živim. Meni seje življenje v teh dveh letih tako drastično spremenilo in tudi na drugačen način se moram pripravljati za tovrstne nastope in proces delaje drugačen. Včasih sem si bila sama sebi namen in je ustvarjalnost takrat bila ko je bila in sem si jo takrat tudi privoščila .Sedaj pa moram malo bolj pljuniti v roke, da spravim kaj izsebe.Velikstrahjebil in danesje bilo tako lepo, saj to je tako lep kraj. Sama rada nastopam po manjših mestih, veliko raje kot po Ljubljani. V Ljubljani je bil vedno prisoten en velik strah pred vsako stvarjo, ker se mi zdi ,daje Ljubljana ima eno hipertrofijo kulture in je prezasičena z vsem in ne vem ali so tako kritični ali pa so razvajeni -ne znam si odgovoriti na to vprašanje.Kadar pridem v manjše kraje, pa vem da ljudje pridejo s srcem , z dobrimi željami in je že to preden sploh stopiš na oder daje lep občutek.Tako da sem zelo vesela, da sem spet na odru po dveh letih.Lepo, zelo lepo je bilo!” Bojan je domačin in pianist ,ki je študij končal pri Herbertu Henčku v Koelnu.Koncertiral je skoraj po celem svetu in sodeloval s imeni kot Luciano Ber,Vinko Globokar, Jane Manning, Irena Grafenauer, David Harman in John Kelly.Eksluzivno snema za založbo Blaricum Musič Group, serija Audiophile Classics.Posnel je celoten klavirski opus Erika Satieja (10 CD), Georga Crumba (4 CD),Marija Kogoja,Alda Kumarja ipd. Bojan je o samem koncertu povedal, da je s koncertom in publiko zadovoljen in vesel.Od zadnjega nastopa v Loki dalje je posnel film o Satieju, ki bo izšel na DVD formatu eno najbolj tehtnih klavirskih del prejšnjega stoletja ameriškega skladatelja Charles Saves Concord sonato .Ko pride v Loko se vedno vrne prvo k mami, bratu, nečakom in prijateljem in se zdi kot da bi njim igral, čeprav seje danes pojavilo več ljudi, ki jih ne poznam.”Zdi se mi, da je Zoran Cvar začel ta revival v Loki ,ker seje v Loki že dogajalo in zdaj se spet in to je krasno.Ko bom imel spet kaj pametnega, bom prišel zaigrat, če bodo ljudje hoteli poslušati” je povedal Bojan.Pravi pa tudi da gre igrati,kamor ga povabijo in ne more soditi kje se dogaja. Za Kinoteko je igral film Lubiča na glasbo Urbana Kodra in Satieja.Sedaj namerava za založbo v Amsterdamu glasbo iz starih filmov in seveda bo ko bo končan slednji projekt slišati tudi pri nas.Tako seje Loki zgodil ne le revival, ampak koncert, kije dvignil moralo izvajalcem in tudi rating obiskovalcem koncertov KUD Primož Trabar. Rudi Špan JESENSKI KONCEVJ--ROCKPOEZUAETNOJAZZ V Jadran klubu v Radečah je v organizaciji Umetniško programskega sveta Občine Radeče to soboto od pol devetih zvečer naprej potekal Jesenski koncert pod skupnim naslovom Rock, poezija, Etno, jazz.Na koncertu so zaigrali Rock legenda Drago Mlinaric,Marko Brecelj, izvrsten jazz kitarist Igor Bezget s svojo prvo zasedbo Black Baloon in jazz zasedba Lolita ter Fake Orchestra z imeni kot Igor Leonardi kitara, Ratko Divjak bobni in še kdo.Večer je pričel Marko Brecelj s svojo Javno vajo in nekaj novih liričnih prijemov in pesmi.Za njim so nastopili Black baloon z mojstrom kitare Igorjem Bezgetom.S svojim programom so podaljšali zabavnost večera kasneje napovedani gostje Fake .Kmalu po jazz sejšenu se je na odru pojavil še stari znanec odrov okrog Radeč Drago Mlinarec.Za konec pa so nastopili še fantje iz zasedbe Lolita,ki je že enkrat nastopila na svojem samostojnem koncertu v Radečah.Kot so povedali vsi nastopajoči in obiskovalci bi bilo dobro, da bi se takšne jesenske aktivnosti nadaljevale še naprej. Rudi Špan 5. VINOTOKA 2000 jrz J j. is g: POD KOŽO SMO VSI. IZTOK ŽIVKO: »MOJ HOBI STA KOŠARKA IN KUHANJE« Naš sogovornik seje rodil mami Ani in očetu Francu 16.oktobra 1959 v Trbovljah. Z ženo Nado imata dva otroka, osemnajstletno hči Adriano in desetletnega sina Iztoka. Družbo jim v Znojilah, kjer stanujejo, delajo še rotvvailer Pax, zajček Mule in legvan Misel. Iztok, kije absolvent druge stopnje na Fakulteti za elektrotehniko v Mariboru, je direktor TEVE Varnost Elektronika, je pa tudi občinski svetnik v Zagorju ter predsednik NK Zagoije, kluba, ki si želi v 1 .ligo. 1. Bližajo se volitve. Zanima me vaša volilna napoved na državni ravni? LDS 40 %, SDS-JANŠA 20 %, ZLSD-PAHOR 15 %, SLS+SKD... 10 %, SNS-JELINČIČ 8 %, Nova Slovenija 5 %, žalujoči ostali 2 %. 2. Kolikor sem imel čast slediti sejam zagorskega občinskega sveta, sem opazil, da ste glasni, zgovorni in (kar ni najbolj omikano, kajne?) zelo klepetavi. So imele zaradi vaše klepetavosti v šoli učiteljice z vami težavice? Strinjam se z vašo trditvijo, da sem včasih glasen, vendar ne nad normalo, ker nimam navade, da bi koga prekričal. Klepetavost pa pride sama po sebi v trenutkih dolgočasja in dolgoveznih razprav. Glede na to, da mi v šoli ni bilo nikoli dolgčas in da so bile tudi teme vedno nove in zanimive, mislim da takratne tovarišice niso imele z mano pretiranih težav. 3. Še vedno verjamete, da se bo Zuličeva nogometna četica uvrstila v l.ligo? Nekdo meje nekoč podučil, daje verjetnost vedno 50 odstotna in da sta odgovora le Da ali Ne, ali če se izrazim v strokovnem jeziku 0 (nič) ali 1 (ena). Glede NAŠE uvrstitve v 1 .ligo pa lahko rečem, da so napovedi eno, realnost pa je včasih kruta. 4. Se vam ne zdi, da ste z optimističnimi izjavami na TV Centru tik pred začetkom prvenstva igralcem (glede na rezultate uvodnih kol) nekoliko spodrezali krila? Mimogrede, ste si bili potem, ko ste si ogledali posnetek omenjene oddaje všečni? Ne verjamem, da bi lahko nekomu, ki živi v kraju, kjer seje stoletja rilo pod zemljo, spodrezal krila. Verjamem pa, da mu lahko še zrastejo. Sicer pa imam srečo, da živim v Znojilah, kjer še poštaiji nosijo pošto le dvakrat tedensko, kaj šele da bi spremljal tako eminentne oddaje kot je TV Center in vse ostale (razen SLO 1 in 2). Tako, da so mi vse radosti M AČIZMA prihranjene. 5. Povejte nam en politični vic. Političnega vica ne vem, ker se očitno premalo ukvarjam s politiko. 6. Kaj pa športni pregovor? Brez občine ni športa. 7. Zakaj ste v LDS (izberite ali dodajte); ker vam to koristi, stranka ima namreč veliko denarja, zato, ker sta vam všeč dr.Janez Drnovšek in Matjaž Švagan ali zato, ker vas v drugih strankah nočejo? Ker je večina mojih znancev in prijateljev iz kroga LDS, človek pa se običajno druži z isto mislečimi, je moj vstop v to stranko normalen pojav. Z Matjažem sva znanca že iz mladih let, Janez Drnovšek pa je bil nekoč sosed moje žene v Kisovcu in ga še sedaj večkrat vidim, ko pride na obisk k očetu, jaz pa k tastu in tašči. 8. Vaš najljubši hobi, poleg politike in nogometa je...? Kdor misli, da sta politika in nogomet hobi, jima ju z lahkoto predam. Moj najljubši hobije igranje košarke skupaj z generacijo pri zagorskih veteranih in pa kuhanje za družino in prijatelje. 9. Vaša šibka točka je...? SLADOLED Iz sejma v Zenici 10. Prijatelji-ce vas imajo radi-e, ker ste...? Ker sem v službi in družbi enak. Spraševal je Igor Goste BERNARD KOVAČIČ, podjetnik, dramski igralec in še kaj Drugo polovico septembra zaznamujeta dva dogodka, ki ju spremljamo enkrat z večjim drugič z manjšim zanimanjem, predvsem pa ju ne moremo prezreti, saj so ju polni vsi mediji. To so poletne OI ter pričetek volilne kampanje. Zanimivo, da imata tako različna dogodka tudi nekaj skupnih stvari. Tako na olimpiadi kot v predvolilni kampanji opaziš udeležence, katerih glavni cilj je zgolj sodelovati. Ob gledanju predvolilnih soočenj se lahko dolgočasiš ob neaktivnih kandidatih, drugi ti presedajo s prevelikim sobranjem, tretji te navdušujejo s spretno nastavljenimi pastmi nasprotnikom. No, v Sydneyu smo že osvojili dve zlati kolajni (iskrene čestitke zmagovalcem), na volitvah 15.oktobra pa bo zmagalo še več Slovencev. PONEDELJEK- Začetek delovnega tedna jev avtoservisni delavnici, ki jo v Trbovljah vodiva z bratom, vselej zelo pester. Ves dan prihajajo stranke, ki so bile naročene že v prejšnjem tednu, pa še kdo, za katerega je potrebno najti čas in mu rešiti problem. Zvečer imamo vajo v gledališču Svoboda II, kjer pripravljamo uprizoritev dramskega dela Mladost pred sodiščem. Vloga sodnika, ki mi je bila dodeljena me zelo privlači, a bo zaradi obsežnosti zahtevala veliko dela. TOREK- Delavniško delo teče po ustaljenem redu.Kot mnogokrat, tudi danes pridem domov na kosilo z eno urno zamudo. Zanimivo, koliko telefonov pozvoni oz. koliko strank pride ravno takrat, ko želiš na kosilo. Čeprav je za ženo, ki pripravlja kosilo, to neprijetno, ji moram biti hvaležen za njeno razumevanje. Zvečer imam sestanek Sankaškega društva Kum- Trbovlje. Obravnavamo program udeležbe na treningih in tekmah za svetovni pokal in svetovnih prvenstvih v prihajajoči zimski sezoni. Trije naši tekmovalci so potencionalni kandidati za naslednje OI v Salt Lake City-ju leta 2002. Zavedamo se, da je prihajajoča predolimpijska sezona odločilna za njihov napredek in pripravljenost pri potrditvi olimpijskih norm. SREDA- V servisu že kar predolgo čakamo na nek rezervni del za katerega nič ne kaže, da ga bo uvoznik v kratkem dobil. Odločim se, da grem ponj v Avstrijo. Pred leti sem zelo pogosto kupoval rezervne dele v tujini, sedaj le še izjemoma. Vožnja v lepem sončnem vremenu mi pomeni užitek, predvsem pa me pritegne lepa štajerska pokrajina, pa čeprav že ničkolikokrat videna. Na mejnem prehodu, pa tudi v Avstriji opazim, daje avtomobilov s slovensko registracijo mnogo manj kot pred leti. Lahko bi rekel, daje več hrvaških nakupovalnih turistov. PETEK- Na vojaškem poligonu na Počku, Toyota pripravi predstavitev in preizkusne vožnje s terenskimi vozili pod vodstvom Mirana Stanovnika. Ker je Toyota v prodajnem programu naše avtohiše, se z bratom udeleživa zanimive dogodivščine. Prvič v življenju sva vozila po skoraj meter globoki vodi (blato) se spuščala v kraške vrtače po 40-stopinjskem klancu navzdol ter na nasprotni strani po enako strmem klancu navzgor. Čeprav mi je kar malo žal avtomobila, sem vesel, ko vidim, kaj pravi terenski avto zmore. Po celodnevni vožnji po brezpotjih sem napoti domov imel občutek, da naše ceste le niso tako slabe. SOBOTA- Z ženo skleneva, da bova odšla pospravljat počitniško prikolico na morju. Sin in hči sta se odločila ostati doma. Temu ne nasprotujem preveč, saj jima zaupam in vem, da znata poskrbeti zase. Morska klima mi ugaja. V AC je še precej ljudi. Večer izkoristiva za prijeten sprehod ob morju in večerjo v restavraciji na obali. Naslednji dan, verjetno še zadnjič letos, zaplavam v morju. Dnevnik ureja Igor Goste 5. VINOTOKA 2000 . L TL TL 3 i* c? T* r? SINET JE ORGANIZIRAL ČETRTE ŠPORTNE IGRE V soboto, 30.septembra so potekale v organizaciji hrastniškega Sineta četrte letne športne igre varnostnih služb. Iz cele Slovenije je tekmovalo 22 ekip s 440 udeleženci, kar je najštevilčnejša udeležba doslej. V športnem parku na Logu so se pomerili v atletiki, streljanju, šahu, košarki, malem nogometu, kegljanju in ker imajo v Hrastniku bazen, so dodali še plavanje. Pokrovitelj je bila občina Hrastnik, glavna sponzorja pa Zbornica RS za zasebno varovanje in Sindikat komunale varovanja in poslovanja z nepremičninami in še nekatere organizacije iz Zasavja. Otvoritveni govor je imel direktor Sineta Miran Grohar, pozdravili pa sojih še župan Leopold Grošelj, Ingo Paš in Alojz Terbinc. Ob 12.uri je župan sprejel vodstveni kader, ki je spremljal ekipe in pogovor se je od predvidenih 30 minut podaljšal na poldrugo uro. Podelitev medalj in priznanj je bila ob 17.uri; navajamo prve tri ekipe po skupnem seštevku: l.Sintal iz Ljubljane - 86 točk, 2.Varnost iz Maribora - 79 točk in 3.Sinet iz Hrastnika - 51 točk. "Udeleženci športnih iger so bili zelo zadovoljni z organizacijo," pravi Vojka Povše Krasnik, vodja projektov v Sinetu, "še posebno všeč jim je bilo, da so vsi športni objekti na kupu." Presenetila jih je tudi pozornost predstavnikov občine. Fanči Moljk ŠPORTNI CENTER V JEVNICI Vozačem z vlakom je jevniški športni center vsaj na pogled že dolgo znan. Očem cestnih potnikov pa je skrit na ono stran Save, med akacije in vrbe, nekako pod železnico. Pa vendar poznajo center in ga tudi uporabljajo športno-rekreacijska združenja od blizu in daleč. Poleg treh tenis igrišč, razpolagajo z dvema travnatima nogometnima igriščema, asfalnim igriščem za rokomet in mali nogomet, igrati se da tudi "streetbaH", postavijo vam igrišče za badminton, nudijo streljanje z lokom in zračno puško. Tudi dva moderna igrišča za balinanje imajo. Primerne terene za gorsko kolesarjenje najdete na obronkih bližnjih Janč in Miklavža. Oba vrhova sta tudi za pohodnike primerna cilja. V bližnjem ribniku se lahko poizkusite tudi z ribičijo. Pa naj bo to muharjenje ali lov na plovec. Za ljubitelje konj in jahanja so v okolici lepi tereni za vse zahtevnosti. Konja dobite v centru. Domači jagri vas radi vzamejo s seboj in razkažejo le njim znane kotičke v okolici. V športnem domu (in zraven) so sposobni pripraviti za najavljene skupine do 250 ljudi prigrizka, pa naj bo to golaž z žganci ali polento, obare, ribe, jedi z žara, pečene odojke, kozličke... Zraven ponudijo še domače sladice in domač kruh iz krušne peči. MM SMS-STRANKA MLADIH SLOVENIJE UDARNIŠKA Zadnjo soboto v septembru so v izogib stroškom (450 jurjev) sami spravili postavljati jumbo plakat za kandidatko Tadejo Bučar na trboveljski tržnici. Samostojni, sveži, odločni, zanimivi in produktivni.(mm) TRBOVELJSKO SNS SKUŠALI PREVARATI? Namreč na mesto dodeljeno njim so za pet dni obesili plakat LDS. Volilni štab je proglasil za edinega krivca trboveljske liberalce. Le ti so napad argumentirano odbili. Krivca za neljubi dogodek gre očitno iskati na relaciji oddelka za okolje in prostor ter izvajalcem. Predstavnik izvajalca mi je v telefoskem pogovoru zatrdil, da so se ravnali po navodilih...(mm) SASO ANŽUR KANDIDAT SLS+SKD SLOVENSKE LJUDSKE STRANKE V ZAGORJU Kot je razvidno iz njihovega sporočila za javnost seje v Zagorju sestal OO SLS+SKD Slovenske ljudske stranke in izvolil novo vodstvo. Za predsednika je bil izvoljen Slavko Jelševar, za podpredsednika pa Branko Nimac in Janez Lipec. 00 je za kandidata na državnozborskih volitvah v volilnem okraju Zagorje izbral Saša Anžurja. Odločili so se tudi, da se bodo zavzemali za takšne rešitve v tem okolju, ki bodo omogočale ohranjanje poseljenosti podeželja, kakovosten nivo v šolstvu, zdravstvu in omogočale varno jesen življenja. Med drugim so še sklenili, da bodo odklanjali in obsojali vsako politiko, ki bo poudarjala nestrpnost, zavajanje državljanov s temami, ki za prihodnost družbe niso pomembne, in ki v ljudeh vzbujajo občutek negotovosti, nestabilnosti in strah pred prihodnostjo. Povzel Igor Goste DRAGICA JAZBEC ŠE V DRUGO V ZAGORJU KANDIDATKA SDS Mati dveh otrok, uspešna podjetnica in občinska svetnica Dragica Jazbec, se že drugič udeležuje državnozborskih volitev kot kandidatka SDS. Iz programa SDS, želi z uravnoteženo politiko poskrbeti za vse generacije, in s svojimi izkušnjami pri vodenju podjetja, kandidatka izpostaviti: pravno državo in pravičnost (dosledno plačevanje davkov, zmanjšanje sive ekonomije), enake izhodiščne možnosti v gospodarstvu in prekinitev monopolov, sistematsko ureditev plačilnih razmerij, povečanje sredstev za znanost, v šolstvu poudarek na vzgoji-domoljubje, ukinitev točkovanja za prehod v srednjo šolo itd. Hkrati so zagorski socialdemokrati v sporočilu za javnost še zapisali, da podpirajo prizadevanje ministra za delo dr.Miha Brejca, da se delavske pravice na zmanjšajo kot to zahtevajo delodajalci v pogajanjih o novem zakonu o delovnih razmerjih. Povzel Igor Gošte 52 POSLANSKIH VPRAŠANJ IN POBUD TER 14 POSLANSKIH VEČEROV Poslanec državnega zbora Franci Rokavec je na tiskovni konferenci povedal, da je v mandatu, ki se končuje, vložil kar 52 poslanskih vprašanj in pobud. Bilje predlagatelj ali sopredlagatelj 7 zakonov, od katerih je državni zbor 4 že obravnaval, trije pa še čakajo v proceduri, v zadnjih dveh letih organiziral 14 poslanskih večerov in ob zaključku tiskovne konference napovedal ponovno kandidaturo za poslanca v državnem zboru. M.Š. J- ir Vrstice športnega urednika KDO PONUJA IN KDO PLAČA, TO JE SEDAJ VPRAŠANJE! Kako lepo je bilo po dolgem času spet spremljati vrhunsko tekmovanje in skupno druženje športnikov vseh ras na nedavno končanih olimpijskih igrah moderne dobe v Sydneyu. S stališča organizacije so bile igre izvedene bezhibno, nekaj pripomb je imel le komentator atletskih dogajanj Andrej Stare, ki bi " tistemu, ki je sestavljal urnik atletskih tekmovanj, priselil kar zaušnico," kot se je strokovno izrazil pred televizijskim občinstvom. Nasploh pa si ob redkih izjemah vso pohvalo za spremljanje iger nedvomno zasluži tudi TV Slovenija, ki je, kljub omejenim finančnim sredstvom, do potankosti izpeljala takšen program, katerega so si začrtali že pred časom. Seveda se bodo našli "pametnjakoviči", ki bodo vsem solili pamet in trdili ravno nasprotno. No, jaz nisem eden teh pametnjakovičev, čeprav me edinole razburja dejstvo, da smo v nedeljo ob 18.uri namesto nogometnega derbija Maribor -Olimpija gledali posnetek košarkarskega finala. Toda vse se ustavi pri denarju. V razvitem in naprednem svetu je namreč tako, da mora televizijska hiša plačati za pravice prenosov ali posnetkov športnih dogodkov. Seveda so najbolj zasoljene cene za prenose nogometnih tekem in raznoraznih drugih velikih športnih dogodkov, primer je nedavno končana olimpijada. Če pa se spustimo na regionalno raven, potem lahko ugotovimo, da gre tu za narobe svet. Če želi klub priti na regionalno televizijo, mora plačati, kar je vsekakor skregano z zdravo pametjo. Marsikdo pravi, da je to pač problem kluba, a ni tako. To je tudi problem televizije, ki bi morala biti vestna, da vsem klubom nudi enako možnost predstavitve na TV ekranu, toda v našem okolju tega ni in še dolgo ne bo. Žal s tem naša televizija nič ne pripomore k populaciji športa, še manj pa s tem pripomore k reklamiranju televizije kot take. Me pa zanima, koliko denarja plača vsaka politična stranka za to, da se pojavi v soočenju na naši, regionalni televiziji!?! Peter Motnikar Ob rob olimpijskim igram TRBOVELJSKI OLIMPIJCI V nedeljo, 1.oktobra so se v avstralskem Sydneyu končale 27.poletne olimpijske igre moderne dobe, katerih se je udeležilo tudi 74 tekmovalcev v raznih športnih disciplinah iz Slovenije. Izkupiček je znano - dve zlati medalji. Med tokratnimi tekmovalci pa ni bilo nobenega tekmovalca iz Trbovelj. Pač pa lahko ob tej priložnosti omenimo, da so v preteklih letih na teh tekmovanjih sodelovali tudi tekmovalci iz Trbovelj. Na olimpijadi leta 1924 v Parizu je sodeloval Slavko Hlastan, telovadec, član Sokola Trbovlje. V mnogoboju je dosegel 44.mesto z oceno 81.249, na konju na šir pa je dosegel 4.mesto z oceno 9.86. Celotna skupina (Derganc, Hlastan, Oswald, poljšak, Porenta, Primožič, Štukelj in Žilič) pa je zasedla 4.mesto z oceno 762.101 točk. Na olimpijadi leta 1936 v Berlinu pa je sodeloval Miro Forte, telovadec Sokola Trbovlje. V mnogoboju je zasedel 46.mesto z oceno 99.200. Ekipa (Forte, Gregorka, Grilc, Primožič, Pristov in Štukelj) pa je zasedla 6.mesto oceno 598.600 točk. Na olimpijadi leta 1960 je sodelovala atletinja Olga Šikovec (poročena Luncer). V teku na 100 m je prišla v polfinale s časom 12,5/ 12,1. V teku na 200 m pa je v predtekmovanju dosegla čas 24,8 sekunde. Na olimpijadi leta 1984 je sodelovala Polona Dornik, košarkarica. Z ekipo je dosegla 6.mesto. Polona je na olimpijadi znova sodelovala leta 1988, ko so košarkarice zasedle 2.mesto, s tem pa je Polona Dornik dobila tudi srebrno medaljo. To je tudi edina olimpijska medalja, ki jo je kak tekmovalec iz Trbovelj dobil na olimpijskih igrah. Morda se bo na naslednjih igrah le pojavil še kak športnik iz Trbovelj oziroma Zasavja. Tine Lenarčič Ob položitvi temeljnega kamna za gradnjo tribun v Zagorju TRIBUNE BODO! V nedeljo, 1 .oktobra je bilo ob nogometnem igrišču v Zagorju slovesno, saj so po prvenstvenem srečanju med Zagorjem in Elanom (1:0) položili temeljni kamen za izgradnjo tribun za 1500 gledalcev. Utrinke z nogometne tekme in položitve kamna je v fotoobjektiv ujel Tomo Brezovar. ... in predvsem moker 5. VINOTOKA 2000 ?iT) DT m Toda le nekaj trenutkov zatem je završalo, saj je Jure Vodeb dosegel zadetek za 1 ...je bil po tekmi čas za slavje... ... in ko je še vratar Hace uspel ohraniti svojo mrežo nedotaknjeno... i - ... in pričetek slovesnosti ob položitvi temeljnega kamna - na sliki povezovalka Vanda Kopušar, predsednik NZS Rudi Zavrl, župan Matjaž Švagan, predsednik NK Zagorje Iztok Živko in Janez Vovk TRBOVLJE fr j j G j ■? 1! KARATE ZMAGOVALEC GRAND PRIX TURNIRJA V soboto in nedeljo 23. in 24.septembra je v športni dvorani v Sevnici potekal tretji mednarodni Grand Prix karate turnir Slovenia open 2000 za pokal Hypo. Organizator turnirja je vzorno organiziral mednarodno športno prireditev, kjer so se v dveh delih zvrstili številni tekmovalci iz devetih evropskih držav. Skoraj 300 tekmovalcev se je pomerilo v katah in športnih borbah posamezno. V soboto so za KK Tika Trbovlje nastopili mladinci Poldi Herman, Jernej Simerl, Franci Ceferin in Dalibor Filipič. Vodil jih je trener Bogdan Simerl. V izredno močni konkurenci, predvsem hrvaških in slovaških tekmovalcev so vsi štirje pokazali, da so v poletnem času dobro trenirali. Herman, Ceferin in Simerl so osvojili bronaste medalje. Precej smole sta imela Herman in Simerl. Prvi je izgubil dvoboj s slovaškim tekmovalcem v zadnjih sekundah borbe, drugemu pa je zmago v polfinalu odvzel domači tekmovalec Črepinšek, ki je večkrat nešportno simuliral poškodbo, tako da so Jerneju sodniki med borbo namesto točk sodili kontakte in s tem tudi kazenske točke. Sevničan je že večkrat do sedaj zmagal na podoben način, tako da ga slovenski sodniki že dobro poznajo, žal pa so dvoboj sodili nemški sodniki. V kategoriji do 65 kg pa je vlogo prvega favorita upravičil letošnji vice prvak Evrope, Dalibor Filipič. Še največ problemov mu je povzročil domačin Danilo Lisec, ki je vodil vse do zadnjih sekund, ko je v žaru borbe po sodnikovi prekinitvi od zadaj nekontrolirano udaril Daliborja in si s tem prislužil kazensko točko. V finalu je Novogoričan Škarabot sicer uspešno lovil rezultat in izenačeval vse do 4:4. Potem pa sije Dalibor v nekaj sekundah z dvema atraktivnima akcijama pribiril zmago 7:4 in s tem zasluženo osvojil zlato medaljo. V nedeljo so v katah nastopili varovanci Uroša Vozla. V izredno močni konkurenci so svoj prvi nastop na tako pomembnem tekmovanju opravili Nik Žlak, Žiga Trbovc, Rok Lopan ter brata Dejan in Dražen Kusič. Nastopili so dobro, vendar žal po medaljah niso posegli. Poseben draž nedeljskega tekmovanja je bil nastop članske reprezentance Francije, večkratnih svetovnih prvakov, za katere pa je konkurenca na tem turnirju bila žal preslaba. Po seriji treh močnih mednarodnih turnirjev, kjer so Trboveljčani nastopili zelo uspešno, saj so osvojili kar 10 odličij, bo nastopil kratek premor. V tem času bodo tekmovalci skoi treninge samo še stopnjevali športno formo, ki jo bodo potrebovali v naslednjem mesecu, ko se začnejo pomembna tekmovanja, na osnovi katerih bo selektor izbral kandidate za mladinsko EP, ki bo februarja pri-hodjne leto na Cipru. Franjo Glavica TEK - 2X2, 1X1, 1x3 V Mežici je 16.9.potekal Borisov tek na 21 in 10 km, katerega se je udeležila tudi trboveljska tekačica Heda Kotar in je na deset kilometrski progi zasedla pri ženskah v absolutni kategoriji 2.mesto. Dne 23.9. je bilo državno prvenstvo v gorskem teku in sicer "Navkreber na Kališče". Na 6.800 metrov dolgi progi s ciljem na 1540 metrov visokem Kališču je Heda v kategoriji nad 35 let zasedla 2.mesto. Dne 30.9. pa je potekal 21.Tek na Šmarno goro iz Tacna, ki je štel za slovenski pokal v gorskem teku. Na 9.600 metrov dolgi progi je v mednarodni udeležbi Heda Kotar pri ženskah nad 35 let zasedla 1.mesto, obenem pa je bil tek zadnji v seštevku za Pokal Slovenije v gorskem teku, kjer je bilo letos 6 tekem. Heda se jih je udeležila štiri in v skupnem seštevku v kategoriji žensk nad 35 let zasedla odlično 3.mesto, (pm) KOŠARKARSKI KLUB LITIJA OB 50-LETNICI V 1.B SKL Po uspešno zaključeni lanski sezoni (članska ekipa je bila na koncu prvenstva na 4. mestu v svoji skupini, pionirji pa drugi v državi) se štiriletni program za obdobje 1999/2003 in cilj, ki si gaje zastavil v lanskem letu izvoljeni upravni odbor (predseduje mu Mirko Kaplja) se v celoti izpolnjuje. V letošnji sezoni (prva članska tekma z ekipo Bistrice (92 : 72 za Litijo) je bila že odigrana) se bo nekoliko spremenjena članska ekipa borila za vrh lestvice in vstop v L B SKL ter v njej v naslednjih letih tudi ostala. Za člansko ekipo bodo igrali: Mladinci: Kolman Gregor, Eranovič Jure, Ristič Nened, Adamovič Dušan in Repina Matic. Člani : Hauptnam Urban, Kamnikar Andrej, Auflič Miloš in Dušan, Šeško Aleš in Pušič Goran. Nove okrepitve: Bassin Luka (že igral v Litiji) iz Zagoija, Krznarič Matjaž iz Ilirije, Mitrovič Sandi iz Bežigrada in Rozman Robert iz Medvod. Trener članske ekipe je Franci Volaj iz Ljubljane. Tajnik KK »LITIJA« Marjan ŠUŠTERŠIČ JANEZ MOČNIK-GUNA PRVI, ANDRAŽ POGRAJC TRETJI Mladi, devetletni Janez Močnik-Guna, član SK Zagorje-SZS Kisovec je v domačem skakalnem centru v Kisovcu zabeležil še eno zmago. Tekme, ki je štela za slovenski pokal 2000, v kategoriji dečkov do 10 let, seje udeležilo 52 skakalcev in štiri skakalke iz 15-ih slovenskih klubov. Zagorjani-Kisovčani so nastopili z devetimi.Tesno, za štiri točke, je Janez premagal drugo uvrščenega Jožeta Kamenika iz SSK Šmartno na Pohotju. Tretje mesto je pripadlo še drugemu domačemu skakalcu Andražu Pograjcu. Med domačimi skakalci sta se s 7.mestom izkazala še Leon Grobljar in z 11 .mestom Aljaž Smolič. Omeniti velja še naj višje uvrščeno deklico Evo Logar iz ŠD Zabrdje Mirna, ki je osvojila 16. mesto. Slednja je v posebni razvrstitvi deklic do 10 let slavila pred drugo uvrščeno Katarino Kosmač iz SSK Stol Žirovnica, pred tretje uvrščen Anjo Tepeš iz ŠD Dolomiti Ljubljana in četrto uvrščeno Barbaro Založnik iz SSK Mislinja. Tekmo sije ogledal tudi nekdanji trener slovenske skakalne reprezentance Jelko Gros, kije spremljal sina Tilena. Tilen Gros je bil s 43.mestom uspešnejši le od enega domačega skakalca. Rezultati dečkov do 10 let, skakalnica K-25m: 1. Janez Močnik-Guna, SK Zagorje-SZS Kisovec, 25.50 in 26 m, 231.6 točk 2. Jože Kamenik, SSK Šmartno na Pohorju, 26 in 25.50m, 227.6 točk 3. Andraž Pograjc, SK Zagorje-SZS Kisovec, 26 in 25m, 226.9 točk 7.Leon Grobljar, SK Zagorje-SZS Kisovec, 23.50 in 24.50m, 209.7 točk 11 .Aljaž smolič, SK Zagoije-SZS Kisovec, 24 in 23.50m, 205.0 točk 23.Urban Javoršek, SK Zagoije-SZS Kisovec, 22 in23m, 191.0 točk 28.Dejan Žujič, SK Zagorje-SZS Kisovec, 22 in22.50m, 189.3 točk 36.Jaka Prašnikar, SK Zagorje-SZS Kisovec, 20 in21m, 171.9točk 40.Luka Žujič, SK Zagorje-SZS Kisovec, 20 in20.50m, 168.2 točk 44.Urban Koprivšek, SK Zagorje-SZS Kisovec, 20 in 20,163.0 točk Rezultati deklic do 10 let, skakalnica K-25m: 1 .Eva Logar, ŠD Zabrdje Mirna, 22 in 23.50m, 197.2 točk 2. Katarina Kosmač, SSK Stol Žirovnica, 20 in 22m, 172.3 točk 3. Anja Tepeš, ŠD Dolomiti Ljubljana, 18 in 20m, 157.7 točk 4. Barbara Založnik, SSK Mislinja, 18 in 19m, 152.3 točk. Igor Gošte USTANOVLJEN KOLESARSKI KLUB ZAGORSKA DOLINA Vsi ljubitelji kolesarjenja, manj zahtevni, rekreativni in bolj zahtevni ali kolesarjenja povezanega z dmžinskimi izleti! V petek, 29.09.2000 je v gostišču Kum potekala ustanovna skupščina novega kolesarskega kluba. Prisotni so izvolili organe kluba, določili ime »KOLESARSKI KLUB ZAGORSKA DOLINA«, formirali dve sekciji in sicer tekmovalno (udeležba in izvedba tekmovanj...) ter rekreativno (dmžinski izleti, delo z mladimi, rekreativni izleti...). Dela v klubu bo veliko, saj so načrti in predlogi kar deževali, vsi pa so bili enotnega mnenja, da po svojih močeh pripomorejo k uresničitivi želj kolesaijev iz Zagorske doline. Torej: vsi kolesarji ste vabljeni, da se vključite v aktivnosti težko pričakovanega kluba, kjer boste lahko skupaj z ostalimi ljubitelji tega športa doživljali čare znojenja ob poganjanju pedal in hlastali po čistem zraku v naravi. Za vse ostale informacije vas prosimo, da pokličete na 041 414 900 VOLKSVAGNOVA KARAVANA V TRBOVLJAH V ponedeljek, 2.oktobra je v Trbovljah pri Avtohiši Malgaj gostovala Volkswagnova karavana 2000, na kateri so bili za testne vožnje na voljo lupo 3L TID, polo 1.4 TDI, polo variant 1.4 comfortline, golf 1.6 16V gen- eration, golf V6 4motion hiline, bora 1.4 16V, sharan 1.9 TDI trendline, passat 1.9 TDI comfort line in beetle 1.8 turbo. Od vseh avtomobilov sta največ zanimanja pritegnila golf V6 4motion hiline in beetle 1.8 turbo. Vsega skupaj so tega dne obiskovalci opravili čez 150 testnih voženj. Obiskovalci so bili postreženi tudi z brezplačnimi napitki in kostanjem, posebno pozornost pa so tokrat namenili ustvarjalni otroški delavnici. Sicer pa je namen karavane spoznavati paleto vozil Volkswagen in predstavitev največjih dosežkov te tovarne. Vsi, ki so opravili testno vožnjo (vseh obiskovalcev je bilo okrog 600), so izpolnili tudi kupone za nagradno igro, poleg tega pa so obiskovalcem karavane ponudili 15% popusta za zimske gume, 10% na dodatno opremo in ugodne cene nadomestnih delov. K0NJŠICA: KAPELICA ZARADI ZAOBLJUBE Marija Kotar, krajanka iz Konjšice je iz svojih prihrankov dala zgraditi kapelico v domači vasi, posvečeno Materi Božji. Namreč leta 1941 se je zaobljubila, da če pride njen mož kot jugoslovanski vojak s tromeje domov živ in zdrav, bo dala zgraditia kapelico. Kmalu, ko se je vrnil, pa so Nemci celo družino izgnali. Tja jih je šlo sedem, nazaj jih je prišlo osem. Tako je obljubo izpolnila prvega oktobra letos, ko je kapelico stolni vikar Božidar Metelko po maši ob 16.uri blagoslovil. (mm) Slika Tomo Brezovar TRBOVLJE j. 11 SKAKALEC JANEZ MOČNIK-GUNA SE PREDSTAVI OPRAVIČILO- Bralcem, predvsem pa prizadetim (družini Jesih, Polanec in Rozina) sem dolžan opravičila. V prejšnji številki se je namreč v tekst, kjer sem predstavil Miha Jesiha »vrinila« neljuba napaka. Zapisal sem namreč, daje Mihov ded nekdanji skakalec Janez Rozina, kar seveda ne drži. Janez Rozina je ded Jaka Prašnikarja (predstavili ga bomo naslednjič), ded Miha Jesiha pa je Janez Polanec, kije ded tudi Katji Požun, ki smo jo v Zasavcu že predstavili. Janez Močnik-Guna seje rodil 2.avgusta 1991. Njegova mati nam je povedala, da je Janez že kot štiriletni »mule« začel preizkušati svoje skakalne sposobnosti. Skakalnico mu je kar pred domačo hišo iz snega zgradil oči. V klub se je včlanil pri šestih letih. Svoj prvi pokal je Janez, kije našel vzornika v Japoncu Funakiju, osvojil leta 1998 v avstrijskem Villachu. Njegov osebni rekord je 41 metrov in spodaj podpisaNi moram priznati, da je mojega preskočil za tri metre. Med zbirko štirinajstih pokalov in sedmih medalj ima ta devetletni varovanec Zvoneta Pograjca tudi srebrno medaljo z DP iz leta 1999 in zlato z DP iz leta 2000. Poleg treningov, ki jih ima trikrat tedensko, se rad preizkusi še v nogometu, košarki in v rolanju. Če pa mu čas dopušča, se rad usede za računalnik, ki mu nudi različne računalniške igrice. Nekoliko manj mu je pri srcu branje. Največ zaslug za njegove imenitne skakalne dosežke ima trener Zvone, nekoliko pa mu z nakupom skakalne opreme pomagata tudi sponzoija Marjan Trebušak in Otmar Peterlin. Besedilo in slika Igor Goste IZ TABORA NK SVOBODE Pa začnimo pri članih NK Svobode. Potem, ko so bili po dveh uvodnih zmagah v tretjem kolu prosti, so v četrtem kolu doma premagali ekipo Belinke z rezultatom 4:0. Po en gol so dali Blaž Gracar, Aleksander Kos, Sanel Džombič in Toni Škofca. Z odličnim predstavami nadaljujejo tudi združeni kadeti NK Zagorja in NK Svobode. V 6.kolu so v Borovnici premagali domačo ekipo s 4:2. V polno so zadeli: dvakrat Asmir Smajlovič, po enkrat pa Marko Povše in Nejc Cilenšek. Varovanci Miloša Rogliča so zmagali tudi v T.kolu. V Kisovcu so premagali ekipo Tabor Grosuplje s 3:0. Dva gola je dal Marko Povše, enega pa Asmir Smajlovič. Prvi je dal že osem golov, drugi deset. Po izbom trenerja je bil najboljši igralec na tej tekmi Denis Demo. Zahvaljuje se Egonu Janežiču, ki je njegovi ekipi ob menjavi dresu priskočil na pomoč. Slabše tekmujejo starejši dečki, ki so bili v 4.kolu prosti v 5. pa so dali svoj prvi gol. Strelec je bil povratnik v moštvo, nadarjeni Marko Arh, vendar je gostujoča ekipa iz Komende Kisovčanom nasula kar šest golov. Mlajši dečki so v 5.kolu doma doživeli visok poraz. S 3:0 jih je ugnala ekipa Doba. Igor Gošte MALONOGOMETNA TURNIRJA V HRASTNIKU IN PODKUMU Na 5. tradicionalnem turnirju, ki gaje sredi septembra v Hrastniku organiziral KMN Juventus Hrastnik, so se tokrat prvič prijavile tudi ekipe izven Zasavja (iz Ljubljane in Raven na Koroškem), prvič pa so po zaporednih treh drugih mestih organizatoiji osvojili prvo mesto. Do njega so prišli z zmago v četrtfinalu proti ekipi Piz.Kukuca s 3:1, v polfinalu so nogometaši Juventusa kar s 5:0 ugnali ekipo DMN Panteiji, v finalu treh ekip pa so s 5:0 premagali še Dajan d.o.o ter izgubili s Pekarno Leniči 0:1. Kljub porazu so osvojili prvo mesto, saj je Pekama Leniči izgubila z ekipo Dajan d.o.o 2:4. Drugo mesto je osvojila ekipa Pekarne Leniči Zagorje, tretje ekipa Dajan d.o.o Kisovec in četrto DMN Panterji. Naj strelec turnirja je bil Blaž Gracar (Dajan d.o.o), naj igralec Dejan Simič (P.Leniči) in naj vratar Primož Martinčič (Juventus). Sponzorji: Občina Hrastnik, KRC 14.oktober Hrastnik, NK Hrastnik, Glasdecom d.o.o., Point 21 d.o.o., Procvet d.o.o., Forstek d.o.o., Elstik d.o.o.Restavracija Senica, OO LDS, Bokiz d.o.o. vsi Hrastnik, Majcen d.o.o. Dol pri Hrastniku, ZIBTR d.o.o. Litija, KBT Ljubljana in ZASAVC d.o.o. Zagorje. Na Podkumu so teden kasneje v konkurenci 18.ekip zmagali nogometaši Pekarne Leniči. V finale so se uvrstile tri ekipe. Najprej so Big Bossi s 3:1 premagali zmagovalce turnirja v Hrastniku Juventus. V drugi tekmi je Pekama Leniči z Big Bossom igrala 1:1 in bila po kazenskih strelih uspešnejša. V zadnji tekmi je Pekarna Leniči premagala Juventus s 4:2 in si s to zmago zagotovila prvo mesto. Drugi so bili Bigbossovci, ki jih je vodil Aco, novi Srečko Katanec, tretji pa so bili Hrastničani. Za naj vratarja je bil izbran Jože Pavšek (Big Boss) za naj strelca pa Ado Mujčinovič iz zmagovalne ekipe. Tako kot v Hrastniku sta tudi na tem turnirju finalne tekme sodila Bine Borštnar in Damjan Judež. Pripravil Igor Gošte KEGLJAŠKI KOTIČEK Začelo seje državno prvenstvo v kegljanju. Že v prvem kolu 1 .moške lige so bili doseženi odlični rezultati. Največ kegljev je podrl nov klubski tovariš Uroša Stoklasa Boris Benedik, kije podrl 1056 kegljev. Zelo se je pri svojih novih »delodajalcih« Iskraemeco izkazal tudi Uroš, saj je podrl 1040 kegljev. Log Steinel so odpravili s 6:2. 3ti r>?h 5. VINOTOKA 2000 Nekoliko slabše so startali Trboveljčani. V prvi tekmi so namreč (v tej sezoni močno oslabljen) knapi zgubili z 1:7 na gostovanju pri Konstruktorju, s klubom v katerega želi oditi Bogdan Hribar. Pripravil Igor Goste ZAMENJAVA TRENERJA V NK RUDAR TRBOVLJE Uprava trboveljskega tretjeligaša se je sredi prejšnjega tedna (pogovor je bil opravljen 19.septembra, op.p.) odločila, da bo zaradi slabih rezultatov članskega moštva zamenjala trenerja. Rudarje namreč pod vodstvom Milana Ocvirka, v petih kolih 3.SNL-cen-ter, osvojil le tri točke in sicer po zmagi pri NK Vrhnika z 2:0 v prvem kolu. V 2.kolu so doma s 3:0 izgubili z Belo Krajino, v 3.kolu jihje s 3:2 ugnala ekipa Britofa, v 4.kolu z 2:1 Kolpa Status in v 5.kolu še gostje iz Doba z 2:0. Dosedanjega trenerja Milana Ocvirka je na vročem trenerskem stolčku zamenjal Hajrudin Ibrakič, kije dotlej vadil mlajše dečke trboveljskega Rudarja. Nov je tudi pomočnik treneija Stane Grabljic, ki je hkrati tudi trener vratarjev. Nasledil je Darinka Rižnerja, nekdanjega odličnega nogometaša. Že v šestem krogu so se morali trboveljski nogometaši in seveda tudi nova stratega močno potruditi, da so v Kresnicah pri drugouvrščeni ekipi osvojili točko. Po vodstvu gostiteljev je v. 85 minuti na 1:1 izenačil sin prejšnjega trenerja Marko Ocvirk. Po tekmi smo novega trenerja knapov vprašali, kakšni so njegovi načrti. Povedal nam je, da v nadaljevanju prvenstva od svojih varovancev pričakuje zavzeto in resno delo, kajti le tako se bodo lahko vmešali v boj za zgornji del prvenstvene lestvice. Hkrati pa je prepričan, da se lahko s podobnim igralskim kadrom ter tremi do štirimi okrepitvami (vezna igralca in napadalca, ki jih bodo poiskali v bližnji okolici) uvrstijo v višji rang tekmovanja-2.1igo. Eden od njegovih ciljev je tudi, da se uspejo mlajše selekcije uvrstiti v prve lige in omogočiti kvalitetnejši razvoj mladih nogometašev, s tem pa zagotoviti prvemu moštvu varno ČLANI do 57 kg 1.Tomaž Rogelj, Nova Gorica do 63 kg 1.Klemen Buzina, Zagorje, 3.Miloš Rozman, Izlake do 69 kg 1.Klemen Juvan, Zagorje do 74 kg l.Uroš Makuc, Nova Gorica, 2.Bojan Forte, Zagorje do 79 kg 1 .Petrit Izairi, Novo mesto do 84 kg l.Igor Kalšek, Zagorje do 89 kg 1.Matej Šibila, Ptuj do94kg l.Andrej Bračič,Zagorje nad 94 kg 1 .Mladen Pavlin, Maribor ČLANICE do 50 kg 1 .Renata Polanec, Ptuj do 55 kg 1 .Barbara Murat, Majšperk do 60 kg l.Brigita Plemenitaš, Izlake, 2.Tea Roglič, Izlake do 65 kg 1.Urška Dolinšek, Izlake nad 65 kg 1 .Nadja Šibila, Ptuj V razvrstitvi ekip je prvo mesto s 64 točkami osvojila znova ekipa KBV Ptuj, drugaje bila s 24 točkami tudi letos ekipa KK Pon-Do-Kwan Izlake, 19 točk je osvojila tretjeuvrščena ekipa KK Novo mesto ter četrto le s točko manj ekipa KBV Pon-do-kwan Zagorje. Izlačani so osvojili pet prvih, dve drugi in pet tretjih mest, predstavniki zagorskega kluba pa pet prvih ter po eno drugo in tretje mesto. Ob tem še dodajmo, da so Zagorjani osvojili kar štiri od devetih naslovov prvakov v članski konkurenci, Izlačanke pa dva od petih med članicami. Igor Goste TRBOVLJE nastopanje v drugi ligi. Pri Rudarju trenutno trenirajo tri do štirikrat tedensko in se prizadevno pripravljajo na tekmo 7.kroga, ko bo Rudar doma gostil četrto uvrščeno ekipo Tabor Grosuplje. Trener kljub nekaterim poškodbam igralcev prve postave (Kirbiš, Milinovič, Marjan, Vincek, Plevel pa ima karton) pričakuje dobro igro in zmago. Kakorkoli že, pri NK Rudarju se vodilni ljudje UO zavzemajo, da spremenijo nastali položaj ter dajo klubu novo, svetlejšo podobo. Podobo, ki jo NK Rudar s svojo bogato dolgoletno tradicijo tudi zasluži. Upamo, dajim bo uspelo. In kdo je novi trener Rudarja? Hajrudin Ibrakič je svojo igralsko kariero začel kot petnajstletni fant v kisovški Svobodi. Z igranjem je nadaljeval pri Rudarju, igralsko kariero pa je zaradi družinskih obveznosti konec osemdesetih let zaključil v NK Hrastniku, kjer je bil hkrati tudi trener prvega moštva. Po osmih letih je s trenersko kariero nadaljeval v Trbovljah. Vse do prevzema prvega moštva je pri Rudarju vadil ml.dečke. Vmes pa je lani v Ljubljani uspešno zaključil še višjo trenersko šolo na fakulteti za šport in si s tem pridobil PRO licenco. Igor Goste KONČANO DP V KICKBOXINGU-SEMI CONTACT Na finalnem tumiiju za državno prvenstvo 2000 v kickboxingu-semi con-tact za člane-ice, mladince-ke, dečke in deklice, kije potekal v Ptuju, so se uvrstili-e 103 tekmovalci-ke iz devetih slovenskih klubov. Državno prvenstvo je bilo letos pod pokroviteljstvom in v organizaciji KZS organizirano tako, da sta bila spomladi dva kvalifikacijska turnirja. Štirje najboljši so si priborili pravico nastopa na tretjem, finalnem tekmovanju. Zmagovalci-ke posameznih kategorij in uvrstitev Zagorjanov in Izlačanov: do 32 kg 1 .Teo Humar, Nova Gorica do 40 kg 1 Jurček Horvat, Ptuj do 48 kg l.Andrej Ocepek, Izlake nad 48 kg 1 .Rok Gomezelj, Izola DEKLICE do 35 kg 1. Sabina Kolednik, Ptuj do 40 kg 1 .Anja Petršič, Ormož do 45 kg 1.Barbara Mrva, Izlake nad 45 kg l.Enisa Mujakič, Novo mesto, 3.Maja Vetršek, Izlake MLADINCI 3.Blaž Plevnik, Izlake do 56 kg l.Saša Stojanovič, Zagorje, 3.Sašo Plemenitaš, Izlake do 63 kg 1.Marko Razpotnik, Izlake do 71 kg l.DarkoMilanovič,Novo mesto, 2.Jure Urbanija, Izlake nad 71 kg 1 .Kristjan Slodnjak, Ptuj, 3.Raniš Smajlovič, Zagorje MLADINKE do 50 kg l.Maja Volgemut, Ptuj, 3.Liljana Gošte, Izlake do 55 kg 1 .Laura Maksimovič, Ptuj do 60 kg I.Sabina Šehič, Novo mesto do 48 kg 1.Dorotej Klinc, Ptuj, 5. VINOTOKA 2000 Č J7 O r It SOKOLSKO DRUŠTVO ZAGORJE VAS VABI KVPISU: OTROŠKA TELOVADBA - PETEK OD 17.00 DO 18.00 V TELOVADNICI SOKOLSKEGA DOMA (OD 13.10. DALJE). REKREATIVNO IGRANJE KOŠARKE - SREDA OD 18.30 DO 20.00 V TELOVADNICI SOKOLSKEGA DOMA. RAZPIS REKREATIVNE KOŠARKAŠKE LIGE ZAGORJE 2001 za sodelujoče ekipe (glej pravila spodaj) za sodnike (pogoj, da je že sodil(a) tekme KZS) za zapisnikarje tekem (pogoj seznanjenost s košarkaškimi pravili) NE OKLEVAJTE IN POKLIČITE 041 414 900 Rekreativna košarkaška liga Zagorje 2001 se bo pričela v petek 20. oktobra 2000 in bo potekala vsak petek. Osem ekip, ki se bodo prve prijavile na razpis, bodo vključene v ligo. Pogoj vključitve v ligo je podpisana pogodba o sodelovanju in plačilo 1/2 prijavnine do 10.10.2000 nanašŽR Pravila lige: - Pravico sodelovanja v ligi imajo vsi igralci, ki ne trenirajo pri košarkaških klubih oz. društvih, ki tekmujejo v nacionalnih košarkaških ligah A, B... S tem se zavaruje interes in nivo rekrativnost. - Organizator vodi zapisnike in statistiko po številkah igralcev, navedenih v prijavnici. - Pogoj sodelovanja je opremljenost ekipe z enotnimi dresi. - Čas tekme je omejen na 20 minut kosmate igre. - Igra se 5:5 po veljavnih pravilih KZS in po dvokrožnem sistemu vsak z vsakim. - Med prvim in drugim delom lige je na voljo 7 dnevni prestopni rok, v katerem lahko vodje ekip prijavijo nove igralce. - V ekipi je največ 12 igralcev. - Po končanem dvokrožnem rednem delu (56 tekem) se odigra FinalFour najboljših štirih ekip. Igra se po principu 1:4 in 2:3. Tekma traja po regularnih pravilih KZS. Ekipo lahko zastopajo vsi igralci, ki so bili prijavljeni na obeh prijavnicah (prvi in drugi del). V ceno prijavnine je vključeno plačilo: najem telovadnice, sodnik (1000 SIT/tekmo), zapisnikar (300 SIT/tekmo), semafor, 2 žogi za ogrevanje, pokali. Možne nagrade sponzorjev se razdelijo med vse ekipe. PRIJAVNINA 30.000 SIT za ekipo + obvezno predplačilo 8.000 SIT za kazni. Neporabljena sredstva, namenjena za kazni, se na koncu lige vrnejo. Predplačilo za kazni: izključno v namene zavarovanja resnosti igranja in fair playa se v prijavnino vključi predplačilo v znesku 8.000 SIT. Zneski se odštevajo od vplačanih sredstev. Prosimo vse zainteresirane ekipe, da se čim prej prijavijo. Za vse ostale informacije smo Vam na voljo na 041 414 900 s pnlTum plin.om. 5. VINOTOKA 2000 Domače in mednarodne avtomobilistične novice KREDIT IN LEASING PRI MAZDI MMS d.o.o., generalni zastopnik za vozila Mazda v Sloveniji, je sklenil dogovor o poslovnem sodelovanju s podjetjem Summit Leasing Slovenija d.o.o., v ozadju katerega stoji močna trgovska in devizno klavzulo. Za začetek sodelovanja so pripravili še posebno zanimivo ponudbo leasinga z 0% obrestmi, kjer kupec plača le 1,5% stroškov odobritve. Sicer 50% vrednosti vozila plača takoj ob prevzemu, ostalih 50% pa v 24 enakih mesečnih obrokih. Ponudba velja za določeno število akcijskih modelov Demia, 323F in 626, ki jih ponujajo pod imenom Mazda 626 finančna organizacija Sumitomo Corporation Group iz Japonske. MMS in Summit Leasing bosta skupaj ponujala možnost financiranja nakupa vozil Mazda v obliki kredita ali leasinga pod imenom MMS kredit & leasing. Kupec bo vse posle okoli odobritve kredita ali leasinga, zavarovanja vozila in kasneje celo registracije lahko opravil na enem mestu, kar pri prodajalcu. Možne so poljubne kombinacije pologov, časa odplačevanja ali višine obrokov. Cilj je popolna prilagoditev individualnim željam in finančnim možnostim posameznega kupca. V obrok se lahko vključi tudi zavarovanje vozila. Izračun različnih ponudb opravi prodajalec neposredno pred kupcem, saj so vsi trgovci preko interneta povezani z računalniškim sistemom Summit leasinga Slovenija. Na voljo je ponudba kreditov, finančnega in operativnega leasinga, kot tudi popularni pol -pol leasing za osebna in lahka gospodarska vozila Mazda. Zneski obrokov so določeni z "COOL" in Premacy 1.8i Exclu-sive. REKORDNA PRODAJA FERRARIJA Prodaja vozil italijanskega Ferrarija se je v prvih osmih mesecih letos v primerjavi z istim obdobjem lani povečala za 18%. Kot je na pariškem avtomobilskem sejmu povedal predsednik uprave Ferrarija, naj bi podjetje letos prodalo rekordnih 4.000 serijskih vozil. Sicer je Ferrari na sejmu predstavil tudi nov model 550 Barcheta Ferrari Pinifarina, ki ga bo začel izdelovati januarja 2001. Največ vozil, nekaj čez 1000, so prodali v ZDA, na drugem mestu po številu prodanih ferrarijev je Nemčija, sledijo pa še Velika Britanija, Italija in Japonska. VEČJA PRODAJA FIATA Italijanski proizvajalec Fiat naj bi letos skupaj prodal 2,5 F355 F1 milojona vozil, medtem ko jih je lani 2,37 milijona. Kot načrtujejo v Fiatu, naj bi se letos prodaja v primerjavi z lanskim letom poslabšala v Argentini, Rusiji, Indiji in na Poljskem, izboljšala pa v Braziliji, lurciji m Italiji. Fiatov cilj na domačem trgu je doseči 40% tržni delež, pri čemer računa predvsem na uspešno prodajo modelov bravo in brava. Na evropskem avtomobilskem Fiat BRAVO Ferrari F50 trgu ima Fiat trenutno 10,8% tržni delež. Novice zbral in uredil Peter Motnikar 5. VINOTOKA 2000 jr.rGn.j cn.rj ZASAVSKI FRKER POLICISTI PROSIJO ZA POMOČ Hrastnik, 18.9. je K.I. iz Novega Loga policiste obvestil, da mu je neznan voznik poškodoval osebni avto znamke daewoo nexia, katerega je imel parkiranega na parkirnem prostoru na Novem Logu. Policisti povzročitelja še iščejo, naprošajo pa tudi vse morebitne očividce, da koristne podatke sporočijo na PO Hrastnik. EN KUP KRŠITEV Hrastnik, 20.9. ob 23.45 uri je Z.B. iz Hrastnika na parkirnem prostoru pred gostinskim lokalom Aleks bar na Brnici z osebnim avtomobilom znamk golf opravljal premik, med katerim je trčil v parkiran osebni avtomobil renault clio, last E.I. ter ji povzročil za najmanj 60.000 SIT škode. Policisti so na kraju ugotovili, da je Z.B. brez vozniškega izpita, odrejen preizkus alkoholiziranosti pa je pokazal 1,00 grama alkohola. Za povzročiteljem prometne nesreče so mu policisti izdali plačiln nalog, zaradi vožnje brez vozniškega izpita in pod vplivom alkohola pa je bil podan še predlog SP-ju. S ŠKODO FAVORIT POBEGNIL S KRAJA NESREČE Hrastnik, 24.9. ob 17.40 uri je U.A. iz Breznega vozila osebni avtomobil znamke zastava 126 po regionalni cesti iz Rimskih Toplic proti Marnem. Ko je z vozilom pripeljala do Breznega do picerije Guliver, je nameravala zaviti levo, v tem času pa se je za njo pripeljal neznan voznik osebnega avtomobila škoda favorit, ljubljanskega registrskega obočja, kateri je trči! v zadnji del osebnega avtomobila U.A., po trčenju pa je vanj v zadnji del z osebnim avtomobilom znamke citroen berlingo trčil še Ž.S. iz Celja. Po trčenju pa je neznan voznik s kraja nesreče odpeljal, ne da bi oškodovanki dal svoje podatke. Policisti zato naprošajo vse morebitne očividce, da podatke o vozniku osebnega avtomobila škoda favorit sporočijo na PO Hrastnik. JE IZGUBIL ŽIVCE? Hrastnik, 25.9. ob 16.10 uri se je na PO Hrastnik zglasil B.F. iz Hrastnika in pojasnil, daje okoli 14.00 ure njegova hči B.M. vozila osebni avtomobil iz smeri Hrastnika proti Dolu. Pri pokopališču na Dolu, kjer je cesta zožena, ji je nasproti pripeljal voznik tovornega avtomobila, zato je z vozilom ustavila, da bi mu odstopila prednost, tedaj pa je tik za njo ustavil tudi voznik osebnega avtomobila BMW, kateri je začel trobiti, nato pa jo je prehitel in na avtobusnem postajališču tudi ustavil. Ko seje B.M. z vozilom pripeljala do voznika BMW-ja, je B.F. voznika vprašal, zakaj je trobil, le-ta pa gaje zato z roko dvakrat udaril po obrazu in mu zagrozil, kaj bo naredil, če bo zadevo prijavil na PO Hrastnik. Policisti so takoj pričeli z iskanjem kršitelja, saj so že takoj ugotovili, kdo je lastnik tega BMW-ja, zato se bodo z njim pogovorili in zoper njega podali predlog SP-ju. POŠKODOVALI SO MU AVTO Dne 21.9. je M.R. policiste obvestil, da mu je neznanec poškodoval osebni avtomobil znamke mercedes in sicer tako, da je z neznanim predmetom drgnil po boku in pokrovu motorja. S tem dejanjem ima M.R. za 200.000 SIT škode. OTROK NENADOMA NA CESTO Dne 23.9. ob 10.10 uri se je zgodila prometna nesreča v naselju Bevško, ko je voznica A.M. peljala iz Bevškega proti Kolodvorski cesti. V tem času je z njene desne strani na cesto priletel otrok. Voznica kljub zaviranju ni mogla preprečiti trčenja in je zadela otroka s prednjim levim delom voila, nakar je otrok padel po vozišču. Z reševalnim vozilom so ga odpeljali v Bolnico Trbovlje. MOTORIST HUDO RANJEN Trbovlje, 23.9. ob 11.00 je I.D. policiste obvestil, da mu je neznani voznik motornega kolesa poškodoval parkirano osebno vozilo v Bevškem. Ugotovljeno je bilo, da je M.B. zaradi neprilagojene hitrosti padel po vozišču in nato z motorjem trčil v parkiran avto, pri tem pa se je motorist hudo poškodoval. VOZNIK HUDO RANJEN Trbovlje, 23.9. ob 16.35 uri se je na Vodenski cesti zgodila prometna nesreča, kjer je voznik osebnega vozila nenadoma zapeljal na nasprotni vozni pas, kjer je pravilno pripeljal B.D. Slednji je pri trčenju dobil hude telesne poškodbe in sicer zlom lobanje in nekaj odrgnin. Zoper voznika sledi kazenska ovadba. NAPIHAL KAR 2,701 Dne 23.9. ob 22.uri je patrulja PO Zagorje obravnavala prometno nesrečo. Ugotovljeno je bilo, da je N.Z. vozil osebni avto iz Izlak proti Kisovcu. Zaradi vožnje preblizu desnega roba vozišča je zapeljal na začetek odbojne ograje, nakar je vozilo dvignilo v zrak in je po cca 20-ih metrih padel nazaj na odbojno ograjo. Voznik je bil preizkušen z alkotestom, ki je pokazal kar 2,70 g/kg alkohola in zato zoper njega sledi predlog SP-ju. PREVRNILO JO JE Zagorje, 30.9. ob 22.30 uri je prišlo do prometne nesreče, ko je voznica osebnega avtomobila B.I. vozila iz Kisovca proti Zagorju. Pri odcepu za Elektroprom jo je zaradi neprilagojene hitrosti zaneslo iz vozišča, kjer se je prevrnila na bok. Nastala je le materialna škoda, voznica pa ni počaala na kraju nesreče na prihod policistov. Zoper njo bo podan predlog SP-ju. NI SE HOTEL UMIRITI Zagorje, 30.9. ob 23.45 uri sta policista PO Zagorje opravljala kontrolo prometa na Trojanah. Pri tem se je v postopek vmešal občan P.M., ki je policista žalil, mu gorzil in pijan oviral promet. Ker kljub večkratnim opozorilom ni prenehal s kršitvijo, je bil pridržan do iztreznitve. POBEGNIL JE Litija, 18.9. se je pri odcepu za Jesenje zgodila prometna nesreča, kjer sta se dve vozili oplazili, pri čemer je eden pobegnil s kraja nesreče. Policisti so ga naknadno že izsledili in bo zoper njega podan predlog SP- ju- VOŽNJA PREBLIZU DESNEGA ROBA Litija, 23.9. se je v Verneku zgodila prometna nesreča zaradi vožnje preblizu desnega roba vozišča. V nesreči so bile tri osebe lažje ranjene, zoper povzročitelja pa je bil izdan plačilni nalog. BRCNIL GA JE V GLAVO Litija, 23.9. je prišlo do prometne nesreče, v kateri sta bila udeležena voznik motornega kolesa in avtomobila. Po nesreči je voznik motornega kolesa stopil do voznika avtomobila in ga brcnil v glavo, tako da je dobil hude telesne poškodbe. Voznika motornega kolesa še iščejo. VOZNIK IN SOPOTNIK POBEGNILA Litija, 27.9. je prišlo do prometne nesreče, ko se je neznan voznik zaletel v kandelaber (beri: nosilec ulične svetilke). Po nesreči sta tako voznik kot sopotnik pobegnila proti reki Savi, kjer so ju policisti ujeli in sopotnika pa odpeljali v bolnico zaradi poškodb. Voznik je napihal 1,23 promila. SPRLA STA SE Sava, 27.9. sta se dva udeleženca prometne nesreče sprla, pri čemer je eden od udeležencev drugemu poškodoval avto brco v vrata. POŠKODOVAL VRATA VRTCA Litija, 27.9. se je še neznani voznik kolesa z motorjem zaletel v vrata vrtca. Iščejo ga. !v? n n in tl r> 5. VINOTOKA 2000 Kradejo kot srake Dne 19.9. so bili policisti obveščeni, daje prišlo na Rozmanovem trgu v Litiji do tatvine osebnega vozila BMW 318i. Vozila še niso našli. Dne 19.9. ob 10.15 uri je RV. iz Postojne prijavil, da mu je neznan storilec iz tovornega avtomobila, katerega je imel parkiranega pred trgovino Mercator na Novem Logu v Hrastniku, okoli 10.00 ure ukradel mobilni telefon in ga oškodoval za 22.000 SIT. Policisti storilca še iščejo. Dne 20.9. v dopoldanskem času je lastnik gostinskega lokala Palma bar iz Trbovelj prijavil, da je neznani storilec preko noči vlomil v njegov gostinski lokal na Trgu svobode. Storilec je iz notranjosti odnesel nekaj cigaret in 10.000 SIT. Policisti ga še iščejo. Dne 20.9. je oškodovanec T.R. policiste obvestil, da mu je neznanec iz avtomobila, katerega je imel parkiranega na Domu in vrtu v Trbovljah, ukradel denarnico. V denarnici je imel 70.000 SIT gotovine in osebne dokumente. Dne 21.9. v večernem času je G.M. policiste obvestil, da mu je neznanec ukradel kolo z motorjem tomos APN 6 modre barve, katerega je imel parkiranega pri zgradbi na Trgu revolucije 7a v Trbovljah. Dne 24.9. ob 8.uri je policiste S.M. iz Zagorja obvestil, da mu je iz prtljažnika za rezervno kolo neznanec ukradel zaklenjeno gorsko kolo znamke Rog. S tem dejanjem je S.M. oškodovan za 100.000 SIT. Dne 25.9. ob 7.uri je L.B. policiste obvestil, da so čez vikend neznanci iz dveh delovnih strojev SGP Zasavje v Zagorju ukradli 150 litrov goriva. Storilca so policisti naknadno izsledili in bo zoper njega podana kazenska ovadba. Dne 25.9. ob 11.50 uri je J.D. prijavil, da so mu vlomili v osebni avtomobil, parkiran na Cesti zmage v Zagorju. Storilec je med 11.00 in 11.40 uri z neznanim predmetom razbil steklo na vratih in iz notranjosti ukradel avtoradio znamke JVC. Dne 26.9. je prišlo do poskusa vloma v kombi v Polšniku. Nezanec je iz vozila odnesel vse tri ključavnice na vratih, iz vozila pa ni odnesel ničesar. Dne 28.9. je bilo vlomljeno v stanovanjsko hišo v Litiji, od koder je bilo odneseno za 225.000 SIT predmetov. Dne 26.9. ob 11.50 uri je S.A. prijavila, da je bilo preko noči vlomljeno v vikend v Aufbiks £ 20.9. so bili policisti obveščeni, da sta se v okolici Litije stepla dva soseda in je moral eden od njiju k zdravniku. Postopek sledi. ^ 24.9. ob 00.30 uri so policisti PO Hrastnik pohiteli v gostinski lokal Kmečki hram, kjer je prišlo do pretepa. Na kraju je bilo ugotovljeno, da sta H.A. iz Trbovelj in D.G. iz Kopra pri točilnem pultu natočila pijačo. K njima je pristopil G.M. iz Hrastnika in ju pričel nadlegovati, ker pa se ni pomiril, daje H. A. s pestjo udaril po obrazu. G.M. seje po tem dejanju umaknil, čez nekaj časa pa se je vrnil in ju ponovno nadlegoval. Tedaj pa je G.M. odrinil D.G., v prepir pa se je vmešal L.G. iz Hrastnika, ki je skočil med njiju, istočasno pa porinil D.G. tako, da je le-ta padel po tleh. D.G. je takoj vstal, s točilnega pulta pa vzel dve steklenici, od katerih je eno vrgel proti L.G., z drugo pa se je napotil proti njemu, vendar ga je L.G. z udarcem ponovno zbil na tla. Policisti so zoper vse kršitelje podali predlog SPJu, ker pa je L.G. 25.9. na PO Hrastnik zaradi poškodb, dobljenih med pretepom, podal zapisnik o sprejemu kazenske ovadbe, bo podana tudi kazenska ovadba. ^ 24.9. ob 22.00 uri so policisti intervenirali v gostinskem lokalu Čebelica bar, kjer je pijan B.I. iz Zagorja ob Savi od natakarice S.S. iz Trbovelj, kije tudi njegova prijateljica, zahteval alkoholno pijačo. Ker le-te ni dobil, je pričel v lokalu vpiti in razgrajati, zato so se policisti z njim pogovorili in napisali še predlog SP-ju. ^25.9. ob 11.50 uri je H.E. iz Hrastnika zaprosila PO Hrastnik za intervencijo, ker jo je v stanovanju udaril mož H.M. Policisti so na kraju ugotovili, da je 'H.M. od žene zahteval bančno kartico, ker pa mu je le-ta ni hotela izročiti, jo je udaril. Policisti so zoper H.M. podali predlog SP-ju. Sopoti. Na kraju je bilo ugotovljeno, da je storilec iz vikenda odnesel več predmetov, med njimi dve motorni žagi ter hrano in pijačo. Materialne škode je za okoli 200.000 SIT, za storilcem pa policisti še poizvedujejo. Dne 29.9. ob 10.25 uri je Z.L obvestil policiste, da mu je neznanec iz odklenjenega tovornega vozila iz armature odtujil prenosni telefon nokia in ga s tem oškodoval za 40.000 SIT. Dne 1.10. ob 10.uri je policiste oškodovanec K.B. obvestil, da mu je neznanec preko noči iz tovornega vozila znamke mercedes ukradel akumulator, vreden 25.000 SIT. z osumljencem pogovorili, zoper njega pa na ODT podali kazensko ovadbo. OD OTROK JE HOTEL DENAR Policijska postaja Trbovlje je bila s strani staršev obveščena, da je 27.9. ob 12.00 uri pred Osnovno šolo Trbovlje in Gimnazijo neznani moški od otrok zahteval, da mu dajo 20 SIT. Ker otroci niso imeli denarja, jim je neznanec zagrozil, da bo bolje, da bodo drugič imeli denar pri sebi. Po opisu znanca je jasno le, da ima kratko svetlo rjavo brado in daljše lase do ramen. Kljub intenzivnemu iskanju policisti neznanca niso izsledili. KOZOLEC POGOREL Dne 29.9. ob 6.15 uri je zagorelo na kozolcu last S.I. v Kolovratu. Požar so pogasili gasilci iz Zagorja, Kolovrata in Mlinš. Škode je za 500.000 SIT, vzrok požara še ni ugotovljen. PRIKLOPIL SE JE Dne 18.9. so bili policisti PO Hrastnik s strani predstavnika podjetja Elstik obveščeni, da se je B.S. iz Hrastnika že tretjič sam priklopil na kabelsko omrežje. Policisti so se 5. VINOTOKA 2000 j! 77.T7T? 11 C Klub borilnih veščin Pon do kwan Zagorje in Kickboxing zveza Slovenije VABITA na 17.odprto mednarodno prvenstvo Slovenije v kickboxingu -Šemi contact - Zagorje 2000, ki bo 7.oktobra v Športni dvorani Zagorje. Badminton Spin OBVEŠČA, 'cla seje sezona 2000/2001 začela 4.oktobra. Novi člani imajo> treninge ob sredah in petkih od 20. do 22.ure, začetniki ob ponedeljkih od 19. do 20.ure. Najem igrišč je možen ob četrtkih od 19.30 do 20.30 ure. godalne informacije na tel.: 041/779-383 ali na internetu^ www.Drustvo-Spin.si. Klub borilnifi veščin Pon do kwan Zagorje VA B I k vpisu v tečaj borilnih veščin in samoobrambe nove člane. Vpisovanje novih članov bo vsak ponedeljek in četrtek v septembru ob 19.00 uri v telovadnici TVD Partizan v Zagorju, kjer si boste naše treninge lahko tudi ogledali. Vabljeni! I£JJ Stanovanja, parcele PRODAM manjši poslovni prostor v Trbovljah po ugodni ceni, tel.: 56-29-706 PRODAM 2 sobno stanovanje v Trbovljah, tel.: 22-165, 041/ 461-122 ncpRemičnine uiicii i. ivmin 7 - movui tei,mid onim, im pdodm, mkup, movfliij, mi, ponovi pRononov, VII1D0V IR PfIRCit Avtomobilizem, deli PRODAM zastavo 750 "fičo", cena po dogovoru, registriran, tel.: 61-974 (popoldne) PRODAM zimske gume sava eskimo F2 195x65x15 M+F, tel.: 031/876-787 Razno PRODAM litoželezno peč za centralno - trdo gorivo, prikolico 400 kg, TV color Gorenje, rabljeno, tel.: 56-41-875 PODARIM dvoposteljno posteljo in električno peč Pankombi, tel.: 77-150 PRODAM sedežno garnituro in Zasavski muzej Trbovlje VABI na razstavo Koroškega pokrajinskega muzeja Slovenj Gradec; Ne! - razstava o drogah do 14.10. v prostorih Zasavskega muzeja Trbovlje. Informacije o možnih terminih ogleda dobite kna tel.: 31-780 ali 31-78 G (Nevenka Hacin). Matična knjižnica dr.Slavko Grum Litija VABI na razstavo risb Patrika Benedičiča, ki bo odprta do 20.oktobra. Knjižnica Antona Sovreta VABI na ustvarjalno delavnico, ki bo v četrtek, 5.oktobra 2000 ob 17.30 uri v knjižnici. jedilno mizo s 4 stoli, tel.: 56-28-224 PRODAM etažno centralno peč 15.000 kal., rabljena 2 sezoni, ima dva kurišča in je brezhibna, tel.: 29-682 PRODAM fotokopirni stroj Panasonic FP 7117, format A3/ A4/A5, tel.: 041/731-868 VAŠEGA KONJA vzamem v oskrbo, tel.: 041/251-980 ZAPOSLIMO redno ali pogodbeno trgovskega potnika na področju ZASAVJA za prodajo tehničnega blaga, prijave poslati na tel.: Vafra Commerce, d.o.o., Griže 125, 3302 Griže, tel.: 063/715/735 Klub Imperius Izlake VABI na koncert ansambla LUNA v petek 06.10. 2000 f> IjTrflčUj.JT; 5. VINOTOKA 2000 Delavski dom Trbovlje VABI k vpisu v večerni abonma, ki poteka do lO.oktobra 2000 vsak delavnik od 8. do 12.ure ali po telefonu 56-31-160. Cena za odrasle je 9.000 SIT, za študente in dijake 6.000 SIT. Društvo proti mučenju živali Trbovlje ORGANIZIRA dobrodelni koncert "Zgradimo brezdomčkom zavetišče", ki bo v soboto, 7.oktobra ob 19.uri v gledališki dvorani Delavskega doma Trbovlje. Nastopajo: Nace Junkar, Miha Merlak, Viktorija, Dolores, Pidži, Meta Malus, Čili Patrol... Vabljeni! DPM Zagorje OBVEŠČA o dogajanju v Zagorju ob "Tednu otroka". V četrtek, 5.oktobra bo v DD Zagorje ob 9.45 in 11.15 uri potujoča gledališka predstava za osnovnošolce: Droge? Ne hvala in Naučimo jih in pustimo jim živeti. Ob 17.uri bo v Knjižnici Zagorje Ustvarjalna delavnica za osnovnošolce; Slikanje na bombaž. Vabljeni! PANKA NAM MANKA! Oj! V petek šestega oktobra se bo ob nogometnem igrišču Kotredež pri Zagorju ob 19.00, po dolgem času zgodil PANK/SKA KONCERT z vso pripadajočo subkulturno sceno. Nastopila bo ena najstarejših še delujočih pank skupin iz Trat - Center za dehumanizacijo, Virus iz Ljubljane, Gdo?, Not the same in Red 5 point star. V sklopu prireditve se bodo dogajali tudi razni performansi, recitali in ostale aktivnosti. Z Metelkove pa se bodo oglasili tudi Loesje aktivisti. Če vam je dosti monotonije vsakdanjika, posedanja po lokalih in na sploh dolgočasenja, pridite na alter žur v Kotredež. Mi bomo poskrbeli za sceno, vi pa za pozitivno energijo! Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili za pomoč tudi Občini Zagorje, Šklabu in ostalim, ki so podprli prireditev - hvala! KUD KNAP ZA DIREKTNE AKCIJE IN REVOLUCIJO DANAŠNJEGA DNE FJ^ma>®niLKncEiA ZAHVALA! Po slovesu naše žene, mame, babice in prababice ANE BAŠ, roj .Bokal se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sodelavkam in sodelavcem za izražena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala vsem zdravnikom in strežnemu osebju Doma starejših občanov Izlake, Zdravstvenega doma Zagorje ter Bolnice v Trbovljah za skrbno nego v času bolezni ter župniku Župnišča Zagorje za opravljeni obred. Njeni: mož Lojze, sinova Lojzi in Štefan z družinama TRBOVLJE Na podlagi 7. in 30. člena Statuta Občine Zagorje ob Savi (Ur. Vestnik Zasavja 6/99) župan Občine Zagorje ob Savi za šolsko leto 2000/2001 RAZPISUJE OBČINSKE ŠTIPENDIJE Občinske štipendije so namenjene študentom višjih strokovnih šol in študentom visokošolskih zavodov, ki se izobražujejo po do - in podiplomskih študijskih programih z javno veljavnostjo, če se prijavijo na ta razpis in izpolnjujejo naslednje pogoje: • so državljani Republike Slovenije, • imajo stalno prebivališče na območju občine Zagorje ob Savi, • niso ob vpisu v I. letnik višje ali visokošolskega izobraževanja starejši od 26 let, • če dohodek na družinskega člana v letu 1999 presega dohodkovni cenzus za pridobitev republiške štipendije, to je znesek 615.523 SIT. Pravice do občinske štipendije ne more uveljavljati kandidat, ki: • je v delovnem razmerju ali vpisan v evidenco brezposelnih oseb pri Zavodu za zaposlovanje, • je samozaposlena oseba, ki opravlja dejavnost, vpisano v ustrezni register ali drugo predpisano evidenco na območju Republike Slovenije, • je lastnik ali solastnik gospodarske družbe, • prejema drugo štipendijo, • je pridobil posojilo za študij. Kandidati uveljavljajo pravico do občinske štipendije na obrazcu »Vloga za pridobitev republiške štipendije ( obr. DZS, obr. 1,51 )«. Vlogo morajo kandidati izpolniti skladno s priloženim navodilom, ki je njen sestavni del. Priložiti je potrebno: • dokazila o bruto dohodkih v letu 1999, ugotovljenih v odločbah o odmeri dohodnine družinskih članov kandidatove družine, odločbah o odmeri davka od dohodkov iz dejavnosti. Priložiti je potrebno tudi dokazila o neobdavčljivih dohodkih, razen za naslednje prejemke oz. dohodke : a. /dodatka za pomoč in postrežbo, b. /denarne pomoči iz zavarovanja za primer brezposelnosti, c. /prejemkov za oskrbo v tuji oziroma rejniški družini, d. /prejemkov od občasnega dela invalidov, ki so všteti v institucionalno varstvo in jih ne pridobijo na podlagi delovnega razmerja oziroma pogodbe o delu, e. /štipendij z dodatki, f. /otroškega dodatka in družbenih pomoči otrokom, g. /starševskega dodatka, h. /prejemkov od občasnih in začasnih del študentov ter dijakov, izplačanih preko pooblaščenih organizacij oziroma agencij, ki so podlaga za dohodnino in ne presegajo višine 51% povprečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, • dokazilo o državljanstvu, stalnem oziroma začasnem prebivališču ter potrdilo matične službe o družinskih članih in skupnem gospodinjstvu, • originalno potrdilo o vpisu za šolsko leto 2000/2001 za kandidata in kopije potrdil o vpisu za šolsko leto 2000/2001 za družinske člane, ki imajo status dijaka ali študenta, • fotokopijo spričevala oziroma potrdilo o opravljenih izpitih v minulem šolskem oziroma študijskem letu, • kopijo bančne kartice, tekočega računa ali prve strani hranilne knjižice. Kandidati vložijo vlogo za podelitev občinske štipendije Oddelku za družbene dejavnosti in gospodarstvo Občine Zagorje ob Savi, Cesta 9. avgusta 5, 1410 Zagorje ob Savi. Vlogo z dokazili morajo študentje predložiti najkasneje do 3. novembra 2000. Vloge za dodelitev občinske štipendije, ki jih bodo kandidati vložili po preteku roka, se štejejo za zamujene, nepopolne vloge ne bodo obravnavane. Komisija za občinske štipendije bo pri odločanju o dodelitvi štipendij upoštevala merila in kriterije za dodelitev štipendij, ki so določena s Pravilnikom o štipendiranju (Ur. list RS, štev. 48/99 in 43/00 ). Za šolsko leto 2000/2001 bo dodeljenih 20 štipendij za redni študij in 5 za izredni študij. Štipendije bodo podeljene tistim kandidatom, ki bodo med vsemi prijavljenimi kandidati na razpis na osnovi dokazil o dohodkih prejetih v letu 1999, izkazali najnižje dohodke na družinskega člana v preteklem letu.. Občinska štipendija bo enotna za vse štipendiste in bo znašala 15.782 SIT. Lahko pa se štipendistu poveča z dodatkom za študijski uspeh, ki pa ne pripada študentom prvega letnika. Zupan : Matjaž Svagan ■brvilo^nnst, 5. VINOTOKA 2000 HOMO? 22.3.-20.4. 21.4.-21.5. 22.5.-21.6. Na lastni koži boste izkusili, da se tudi počasi dalače pride. Tisti, ki ste samski boste poskrbeli, da vam ne bo dolgčas. Iskali boste različne načine zabave in spoznali boste kar nekaj ustvarjalnih ljudi, ki vam bodo dali misliti. Št.: 7. Uspelo vam bo urediti nekatere stvari, ki vas že dalj časa bremenijo, kar vam bo dalo energijo za naprej. Skušajte del samozavesti, ki jo boste pri tem dobili, prenesti tudi na področje dela. Št.: 18. Stvari, ki jih boste skušali doseči na silo, vam bodo gotovo spodletele. Ne odločajte se v naglici in pod vplivom trenutnega navdiha. S partnerjem se bosta najbolje razumela, če bosta doma. St.: 14. Ne dovolite, da bi vaša prejšnja razočaranj a vplivala na vaše dosedanje odnose. Človeku, ki ga boste spoznali, morate dati priložnost, da pokaže, kdo je, sicer boste krivični. Niste edini, ki ste bili kdaj izigrani. Št.: 9. Potrebujete mir, saj boste le tako odpravili notranjo zmedo. Ne dovolite, da bi vnovič padli pod vpliv ljudi, ki so vam doslej škodovali. Nikar ne bodite maščevalni. Partner vas bo v tem času presenetil. Št.: 21. Nikar ne hlastajte za tem, da bi bilo vaše življenje kolikor mogoče polno spremeb, saj vas bo na koncu vse začelo utrujati. Notranjega nemira ne boste mogli utišati z nenehnim drvenjem. Št.: 1. 22.6.-23.7. 24.7.-23.8. n 3i liL 24.8.-23.9. /Vača so naših značc^&tn. (S.Radakrišnan) Torej, v času od 19.9. do 1.10.2000 smo bogatejši za 16 novih značajev, 10 ženskih in 6 moških. 19.9.2000 Berta Burnik, Dobovec 5, Trbovlje - hči Rebeka Milanka Jeran, Petelinkarjeva 1, Kisovec - hči Ženet Smrekar Danica Podlogar, Orehovica 11, Izlake - sin Domen Kučevič 20.9.2000 Alenka Barlič, C.9.avgusta 8c, Zagorje - sin Denis 21.9.2000 Milena Marš, Opekarniška 12d, Celje - sin Aljaž 23.9.2000 Barbka Dacar, Valvazorjeva 27, Šmartno - hčerki Dora in Jera Dunja Pušnik. Šuštarjeva 26b, Trbovlje - hči Nadja 24.9.2000 Helena Knez, Briše 20, Izlake - hči Nina Muniha Mehinovič, Zbirni center, Hrastnik - hči Tonka Mihovec, Čeče 5b, Trbovlje - hči Eva 25.9.2000 Ivana Hild, Knezdol 23, Trbovlje - sin Nikolaj 28.9.2000 Andreja Tratar, Fakinova 17, Zagorje - hči Nives Meterc 29.9.2000 Jadranka Zorič, Trg svobode 30, Trbovlje - sin Blaž Petek 30.9.2000 Silva Kovačič, Novi Log 7, Hrastnik - sin Matej Tanja Joger, Podlipovica 37, Izlake - hči Monika egan trgovina Saša Pegan s.p. Kisovec, Rudarska c.3 Tel.: 0601/71-303 Cvetje, darila... odpiralni čas: od pon. do petka 16-18 sobota 9-12 nedelja 10 -12 24.9.-23.10. Ne delajte prenagljenih zaključkov in potrudite se, da bo obdobje, ki je pred vami, minilo brez večjih spremeb. Zavedajte se da ste nekoliko črnogledi in da boste sčasoma stvari videli v povsem drugačni luči. Št.: 10. Vaša priljubljenost utegne naglo pasti, če boste sebični. Nikar pretirano ne silite v ospredje, ker bo-do tako hkrati z vašimi vrlinami vsem na očeh tudi vaše napake. Spoznali boste mnoglo zanimivih ljudi. Št.: 25. Večinoma 24.10.-22.11. 4,» 23.11.-22.12. boste dobre volje in opti-mistični, O. Zat° je praV’ da čas, ki je pred vami, karseda izkori-stite. Čas je, da odločno pote-gnete črto čez preteklost in začnete znova. Imeli boste dovolj energije in odločnosti za to. Št.: 2. , , _ Ni se vam treba na vsakem koraku y a potrjevati in dokazovati. Če )K _ jfjj ni potrebno se ne izpostavljajte, saj boste 23.12.-20.1. zaradi nepre- mišljenosti in slabega ocenjevanja položaja pogosto delali napake. Št.: 24. Pred vami je ugodno obdobje, prav je, da ga skušate kar najbolje izkoristiti. Zaupajte vase, izogibajte pa se temu, da bi bili vzvišeni in cinični do drugih. Verjeli boste, da imate srečo, zato boste uspešni pri večini stvari. Št.: 28. Prenagljena poteza vas bo streznila in spoznali boste, da ni vse zlato, kar se sveti. Na tej izkušnji se 20.2.-21.3. boste lahko marsikaj naučili, pomebno pa je, da se ne rudite, da bi komu iz okolice naprtili krivdo za to, kar ste storili. Št.: 3. 21.1.-19.2. /\/AG RAD MA KRIŽANKA ^ NAGRADNA KRIŽANKA SLOVARČEK- LORAIN: mesto v Ohiu KYHN: danski slikar HISTON: beljakovina v celičnem jedru VVATERSTON: ameriški igralec COLON: mesto v Panami 05MRT/VICA Mario je sovražil politike in še bolj državnega poglavarja. Vsak dan je prišel v trafiko, pogledal naslovno stran časopisa in odšel. Prodajalcu je bilo nekega dne tega dovolj, zato ga vpraša: "Ja kaj pa iščete?" "Prebiram osmrtnice." "Saj osmrtnic ne objavljamo na prvi strani." "Tista, ki jo čakam jaz, prav gotovo bo." OPOROKA Znani maratonec je napisal oporoko: "Ko bom umrl, me kremirajte. Pepel potem stresite v peščeno uro, da bom lahko naprej tekel." GOLOB Turista se sprehajata po plaži, ko se nenadoma eden zdrzne: "Glej, mrtev golob." Drugi pogleda v zrak in vpraša: "Kje ga vidiš?" četrti Marjana vpraša prijateljico: "Kako je bilo včeraj na plaži?" "Grozno! Ne boš verjela, ampak kar trikrat sem morala premakniti svoj ležalnik." "So te nadlegovali?" "Ja, ampak šele četrti." vedeli „ ...da seje mehanizem, ki je v antičnih grških gledališčih igralcem omogočal, da so se "udrli v tla", imenoval Ha-ronova postaja. Haron je bil grški mitološki brodnik, ki je umrle prevažal čez podzemeljsko reko Stiks. ...da so se knjižne izdaje, dostopne širši javnosti, v večjem številu začele pojavljati sredi 19. stoletja in v zelo kratkem času doživeli silovit razcvet. Tako je v tistem času angleška založ- ba Penguin Books v petindvajsetih letih izdala 3.250 različnih del v skupni nakladi 250 milijonov izvodov. ...da je doktor Brace z univerze v Michiganu nedavno ugotovil, da se velikost človeških zob počasi, toda vztrajno manjša. Iz rezultatov njegovih raziskav je razvidno, da se zobje vsakih 100.000 let v povprečju skrčijo za en odstotek. Vzroke za ta pojav doktor Brace pripisuje vse večjemu deležu kuhane hrane in s tem tudi čedalje manjši potrebi po žvečenju. 5. VINOTOKA 2000 NAGRADNA KRIŽANKA REŠITEV OZIROMA GESLO nagradne križanke pošljite do 4.10. 2000 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi, s pripisom "NAGRADNA KRIŽANKA ŠT.20/ 2000". Fotokopij ne upoštevamo. Torej morate ob pripisu dodati še številko križanke (ki je ista, kot številka časopisa) zaradi tega, da potem lažje razvrščamo rešitve križank, ki jih na naš naslov prihaja ogromno. Opozarjamo vas, da rešitve gesla, ki jih boste napisali na dopisnico, ne bomo upoštevali. V poštev bodo prišle le v primeru, da bo na njih izrezek gesla iz Zasavca! Nagrade, ki vas čakajo: 1. Praktična nagrada Zasavc d.o.o. 2. Praktična nagrada Zasavc d.o.o. 3. Praktična nagrada Zasavc d.o.o. Izžrebanci nagradne križanke 18/ 2000 (nagrade prispeva Zasavc d.o.o.): 1. : Praktična nagrada: Dušanka Matko, Novi dom 25, 1420 Trbovlje 2. : Praktična nagrada: Lucija Cvirn, Dolenja vas 47, Zagorje 3. : Praktična nagrada:Mili Pelcar, Trg svobode 4, Trbovlje Vsem izžrebancem čestitamo! Nagrade oz.potrdila lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20. julija 2c, Zagorje od 9.10.2000 do 13.10. 2000. S seboj prinesite osebno izkaznico in davčno številko. TRBOVLJE Ob četrkih 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Glasbeni koledarček 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 16.15 Prodaja po telefonu 17.00 Poročila 17.10 Ob Savi navzdol 18.00 Ob Savi navzgor 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Živ večer ob živem radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) 0b petkih 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 9.15 Prodaja po telefonu 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Glasbeni koledarček 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Mladinski val 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) 0b sobotah 7.00 Dobro jutro 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Letni časi na Radiu Trbovlje 9.00 Poročila, popevka tedna 10.00 Kramljanja 11.00 Teden bil je živ 12.00 Kuhajmo z dušo 12.30-13.00 Poročila 13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.30 Glasbeni koktail 16.00 Moda, servis 17.00 Poročila 17.10 Sobotno popoldne 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 8.00) 0b nedeljah 8.00 Dobro jutro 8.15 Duhovna misel 8.30 Servis, dežurstva, cicivrtiljak 11.00 Tedenski barometer 11.10 Viža tedna 12.00 Večno zelene 13.00 Čestitke poslušalcev, radijsko popoldne 14.00 Horoskop, kramljanje, zanimivosti 15.00 Prodaja po telefonu 15.20 Pregled dogodkov doma in po svetu 16.00 Prodaja po telefonu 17.00 Gost, kramljanje 18.00 Zasavskih 5+5 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) 0b ponedeljkih 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 11.00 Poročila 12.00 Gostje -glasbeniki 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Želeli ste... 17.00 Poročila 17.10 Radio na obisku 18.00 Polonina kramljanja 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) 0b torkih 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Servis 12.55-13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Šport na Radiu Trbovlje 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) 0b sredah 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Društvo prijateljev malih živali, servis 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Upokojenci med nami 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) * Obvestila - načeloma vsako uro pet minut pred polno uro med 8.00 in 19.00 [P IB ® U! tt (lU J TJ D Kino Zagorje 5.10. - GLEDALIŠKA PREDSTAVA ZA IZVEN, DPD Svoboda II. Trbovlje, Carlo Goldoni: PAHLJAČA ob 19.30; 6.-9.10. MISIJA NEMOGOČE 2 (ameriški akcijski), pet., sob., ned. ob 18.00 in 20.00 in pon. ob 19.00; 10.10. PREDPREMIERA: VIHAR VSEH VIHARJEV (ameriški, film katastrofe), ob 18.00 in 20.15; 11.10. NI KINO PREDSTAVE, 12.-15.10: ZA VSAKO CENO (ameriški, športna drama), čet., pet. ob 19.00, sob., ned. ob 20.00; 14.- 17.10. MIRNO JEZERO (ameriški, srhljivka-komedija), sob., ned. ob 18.00, tor. ob 19.00; 18.10. NI KINO PREDSTAV. Kino Izlake 8.10. PATRIOT (ameriški, zgodovinski) ob 20.15; 15.10. MIRNO JEZERO (ameriški, srhljivka-komedija) ob 20.15; Kino Trbovlje 5.-8.10. KREMENČKOVI2 (komedija), čet. ob 18.00, sob. ob 17.00, ned. ob 19.00; 6.-8.10. JAKE, BRIAN IN ANNA (komedija), pet. ob 17.00, sob., ned. ob 21.00, 7.-12.10. ROMEO MORA UMRETI (drama), sob. ob 19.00, ned. ob 17.00, pon. ob 19.00, tor., sre. ob 20.30, čet. ob 18.00; 13.- 16.10. HIŠA DEBELE MAME (komedija), pet. sob. ob 18.00; ned., pon. ob 20.00; 13.-16.10. SKOZI OKO ZASLEDOVALCA (psihološki triler), pet., sob. ob 20.00, ned., pon. ob 18.00; 17.-19.10. ZA VSAKO CENO (športna drama), tor. sre. čet. ob 20.00. Kino Hrastnik 5.-8.10. LEKCIJA ZA GOSPO TINGLE (akcijska komedija), čet. ob 19.00, sob., ned. ob 17.00; 6.-8.10. ROMEO MORA UMRETI (triler), pet. ob 17.00,. pet., sob., ned. ob 19.00; 9.-10.10. NI KINO PREDSTAV; 11.-15.10. MISIJA NEMOGOČE2 (akcijski), sre., čet., ned. ob 19.00, sob. ob 17.00; 13.-15.10. SVETI DIM (komična drama), pet., sob. ob 19.00; pet., ned. ob 17.00; 16.-17.10. NI KINO PREDSTAV; 18.10. OPOLDANSKI OBRAČUN (akcijska komedija), ob 19.00. Kino Dol pri Hrastniku 6.10. LEKCIJA ZA GOSPO TINGLE (akcijska komedija), ob 18.00; 13.10. MISIJA NEMOGOČE 2 (akcijski), ob 18.00. j. j.jr.n j. 5. VINOTOKA 2000 Email:perkmandelic@.trbovlie ZASAVC-eva "KOMUNALNA PARTIJA"...Plevel, ki ti raste v vrtu je treba od časa do časa populiti. Pošteno populiti. Kajti, če kdaj, si človek ob tem delu res želi, da bi zelena zalega za vekomaj izginila iz njegovega vrta. Poizkuša ga uničiti, da bi lahko ozalival samo travo. Zato sem se na teh volitvah odločil voliti modno... ZASAVC-ev ' 'KEKEC KA RA BORBE VIČ" ...Ne smemo pozabiti, da so Slovenci, tako kot bosanski muslimani narod, ki ga je ustvarila Titova komunistična varuška ...Za tiste, ki jih moti jezik, ki so se ga nekoč učili v osnovnih šolah, objavjam prevod izjave Mate Kovačeviča v „ Večernjem listu,,!! RS: Razumem, da je radovedost javnosti nezaustavljiva, toda! na nek način pa bi vendarle morala biti z kakšnim novim zakonom ali aneksom, limitirana... ZASAVC-ev "UDAR PREDSEDNIKA" Po novem bo Urad predsednika enkrat tedensko odprt za javnost. Tako je nekoč enkrat eden vodil vsako nedeljo sina v Portorož gledat, kako gosposki otroci ližejo sladoled ZASAVC-eve "I(N)GRE IZ APOTEKE" ... Ne vem kakšen smisel ima zmetati v stran toliko denarja za organizacijo taknega športega spektakla, kar Olimpijske igre zagotovo so, ko ti pa pridejo potem razni nedolžni poševnooki zafiksiranci. Ti postavljajo pod vprašaj tudi vrhunske dosežke vseh ostalih olimpijcev. Zato postajajo take vrste spektakli vse bolj podobni tekmovanju novodobnih alkimistov... ZASAVC-eva "ZBLATA SREDINA"...Če ne bi bilo „Trifail Tribun,,-ovcev kot stranke, če ne bi bilo tebe, vas, nas vseh, kot posameznikov, bi si nas bilo potrebno izmisliti, da bi od številke do številke, vsakih 14 dni, ponujaili zasilnih izhodov iz trenutnega predvolilnega stanja ...oh in ko smo ravno pri tem ... da ne pozabim! Sprašujem se, ob pogledu na politične kandidate in na vse njihove obljube, v kolikem času bodo pa letos uspeli pospraviti za seboj vse tiste črnobele ali v color verziji vsakesortefotke iz megapanojev ...iz zkušenj sodeč ... ZASAVC-evi "SOCIALTEOKRATI"... Papežev zadnji marš na Slovenijo je le-to naredil večno - pri Parašuhu, zadaj za sv. Martinom, so (pri)dobili nove površine!________________________________________ ZASAVC-ev "SVAKO SME DA NAS BIJE" ... Aretirane, maltretiram, privedene in na smrt premlatene - nihče več jih ne šteje; policija pa, ne samo, da se je z penrekom aktivno vključila v, zdaj že minulo predizborno kampanjo, temveč bo (mora!!) - tako nam grozijo - z pedrekom branila tudi samoproglašene rezultate. Toda mi, drugovi, dobro vemo, da bo drug Slobodan Miloševič, vizionar in modrec, že v prvem krogu zmagal, kajti, patrioti Srbije trče samo jedan krug... ZASAVC-ev "SODNI DAN DRŽAVNOSTI" ... Pred sodiščem večnosti, takrat ko nam Vrhovnik postavi vprašanje - kakšni smo bili kot človek, bo nas, Slovence, zagotovo povprašal tudi o tem, kakšni smo bili kot Slovenci? Malo nerodno, ne... ZASAVC-ev "PARIŠ, TEKAŠ" ... Kaj dandanes Evropska unija pravzaprav sploh zameri Sloveniji? Mogoče to, da Slovenija ne spoštuje evropskih norm in ciljev. A tako!?? Pa te iste cilje in norme spoštuje tudi neka Amerika? Peter Ž. nas prosi: „Ali lahko po tej poti pozdravi G.I.?„ Se bojim, da ne bo šlo. Nikakor! On namreč ne gre po naši poti ... Jože Ovnik Iskrice Igoija Gostota % SNS, SEKRET IN GOLAZEN Vodstvo nacionalne stranke je na 6.kongresu (udeležil se gaje tudi novinar Radia Trbovlje in kandidat SNS v Trbovljah Bogdan Barovič) napovedalo t.i. secret kampanjo. Na straniščih bodo namreč izobesili volilne plakate z zgovorno vsebino: Prihodnost imaš v rokah (za moški WC) in Ni dovolj, da samo sediš (za ženski WC). Kaj lahko se zgodi, da stranki tudi tovrstna kampanja ne bo pomagala priti v parlament. Po napovedih naj bi jih volivci tokrat »odplaknili« iz skupine parlamentarnih strank. NA PREDSEDNIŠKIH VOLITVAH JE ZMAGO JELINČIČ VOLIVCE ENEGA IZMED KANDIDATOV ZA PREDSEDNIKA (BERNIKA) OZNAČIL ZA GOLAZEN, S KATERO BI BILO POTREBNO OPRAVITI. NJEGOV OPRODA PEČE JE V TEJ KAMPANIJI NA NACIONALNI TV DEJAL, DA GRE ZA NAČELNOST NJEGOVE STRANKE. ČE JE NAČELNOST TE STRANKE OPRAVITI Z DOLOČENIMI VOLIVCI, POTEM BI BILO POTREBNO TAKO (GENOCIDNO?) STRANKO, ŽE ZARADI NAČEL SODOBNE DRUŽBE PREPOVEDATI. V*- ^ ROP IN BREJC Prejšnja, Ropova ekipa na ministrstvu za delo je pripravila tak osnutek Zakona o delovnih razmerjih, ki je krojen po meri močnejših-delodajalcev. Zdajšnja, Brejčeva ekipa, seje postavila v bran šibkejših- torej delavcev. Kar je meni, ki izhajam s šibkejše strani, mnogo bolj pri srcu. Ali tudi vam? LOTO V 8.mesecu2000je bilo brezposelnih 102.230 oseb.To je 2,1 %manj kotv7.mesecu in 12,4% manj kotvS.mesecu 1999. Inflacija, kije porasla, je bila sepTgtebra 1,4 %. ^ POTREBNO JE IZBRATI PRAVI ČAS V času občinskih praznovanj v Zagoiju je bilo zaslediti, daje bilo raznih začetkov novih projektov manj kot prejšnja leta. Seveda, ko pa je zagorski župan Matjaž Švagan nekaj tega (tribune, VDC, ceste) prišparal za volilni čas. Zanj poceni rsJtjarM- VOLILNA NAPOVED Drnovškovi stranki se obeta, da bo po teh volitvah še bolj zagledana vase, kar tako za njih kot za davkoplačevalce ne bo dobro. Janševi stranki te volitve ne bodo prinesle več kot prejšnje- mediji soji izrazito nenaklonjeni, kar se bo seveda odrazilo v odstotkih. Jelinčičeva proti cerkvena in proti evropska drža lahko pomeni tudi vstop v parlament. Ni pa nujno. Zagožnovi stranki, čeprav združeni, bodo volivci prisodili manj odstotkov kot leta 1996, a več kot jim kažejo ankete. Pahorjeva tretja pot lahko preseneti, toliko bolj, če se bodo volivci LDS-a odločili Pahorju v prid, v nasprotnem bodo ostali tam, kjer so. Zlata sredina. Bajukova nova Slovenija bo še vedno le tretja po moči med pomladniki, vseeno pa parlamentarni prag ne bo previsok zalogaj. Desus ima naj večjo volilno bazo med upokojenci, ki pa rajši volijo druge. Zvesti ji bodo zagotovo pomagali čez prag. Lahko presenetijo? Čisto mogoče. Mladi Slovenije so bili resni šele tik pred volitvami. Verjetno prepozno. Nekaj odstotkov glasov pa bodo večjim vendarle ukradli. Demokrati se lahko znova spotaknejo ob državnozborski prag. Zeleni na žalost še niso uredili svojih vrst, kar jih lahko pošteno kaznuje. Ali pa tudi ne. Igor Golte Paket premoženjskih zavarovanj Zavarovalnice Triglav vam omogoča, da celovito zavarujete premoženje svoje družine. Oblikujete ga po svojih željah in potrebah, v njem pa lahko združujete tako nova kot tudi že sklenjena zavarovanja. Odločitev za sklenitev premoženjskih zavarovanj v paketu je razumna predvsem iz treh razlogov: • s paketom pridobite paketni popust, • vsa zavarovanja sklenete hkrati, • izkoristite zelo ugodne plačilne pogoje. Tako boste prihranili denar, čas in odvečne skrbi. Najbolj dragocen pa je četrti razlog. S paketom premoženjskih zavarovanj Zavarovalnice Triglav boste pripravljeni na vse. Pripravljeni na vse. triglav premoženje zavarovalnica triglav,d.d. S posojilno kartico Karantj lepši in posojilo vedno Celje - skladišče D-Per 6/2000 se banka zasavje Banka Zasavje d.d., Trbovlje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke