Poštnina plačan« t gotovini.
Leto XXII., št. 242
UpravnlStvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon 5t_ 31-22, 31-23, 31-24.
Inseratnl oddelek: Ljubljana, Puccinijeva uL 5. - Telefon 31-25, 31-26.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42.
Računi pri pošt. ček. zavodu: LJubljana št. 17.749.
.ZKLJ UČNO ZASTOPSTVO za oglase I* Kr. Italije m inozemstva ima
Unione Pubbllcit* Italiana SJL* Milano
Ljubljana, sreda fe oktobra !94i«XlX
Cena cent* 70
Uredništvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica it. i, telefon 31-22. 81-23, 31-24.
Rokopisi se ne vračajo.
CONCESSIONARlA fc^JCLUSIVA per la pubblicita dl provenlenza Italiana ed estera:
Unione Pubblicita Italiana S. AM Milano
Nuovi sticcessl
dl aerosilurantl
Una cave da battaglia e un inersdatore colpiti — Nuovo bombardamento dell'aeroporto di Micabba — Attacco ne-cnico notturno respsnto sul fronte di Tobruk — Molti ap-parecchl nemici abbattuti o distrutti al suolo
n Quartier generale delle Forze Armate comuniea m data 14 ottobre 1941-XIX il seguente boUettino di guerra N.o 499:
In Africa settentrionale č stato respinto un nuovo tenta»ivo d'attacco notturno contro un n ostro caposaldo del fronte di Tobruk. In successiva azione lin reparto di carri armati avversari e stato pronta-mente ricacciato dal fuoco deUe nostre arml anticarro col concorso di elementi corazzati germanici.
Sul fronte dl Soilum, attivita di fnoco d'artigllerla. In combattimenti sucressivi nei cieli di Bug Bug e Sollum, 1'aviazione da caccia tedesca ha abbattuto cinrjue ap-parecchi britannici. Aerei nemici hanno nuovamente bombardato Derna. senza causare vittime ed hanno lanciato bombe sul porto di Tripoli, tutte cadute in mar?. Uno degli aerei č stato abbattuto.
In Africa orientale nel settore del lago Tana. n ostri reparti hanno eseguito rico-gnizioni in ferze ed a largo raggio.
Nel Mediterraneo orientale, durante ie prime ore pomeridiane di ieri una forma-
zione navale nemica comprendente due navi da battaglia ed aicuni incrociatov-i e cacciatorpediniere, č stata sorpresa ed attaccata da nostri aerosUurantl. Nono-stante la violentissima reazione di fuoco, i nostri ardimentosi aviatori sono riusciti a coipire con siluri una nave <Sa battaglia ed un incrociatore da 10 000 tonn., il qual<> č stato visto sbandare fortemente. Tutti 1 nostri velivoli di cui ono gravemente danneggiato ma con Peqnipaggio tncoume sono rientrati. Ufficiall capi equipTggin degli apparecchi che hanno pffcttuato i si-luramenti: tenenti piloti: Cesare Graziani, Carlo Faggioni e Giuseppe Cimitti.
Stamane all'alba, reparti da caccia della R. Aeronautica hanno attaccato a v o'o dente 1'aeroporto di Micabba (Malta); tre aeroplanl nemici seno stati distrutti ai stiolo ed altri efficacemente bmbar'aH Nostri cacciatori di seorta venuti a c- n-tatto con una formazione nemica hanno abbattuto due aerei. Nrssun nostro appa-recchio e andato perduto.
1 tor
Zadeti sta bili ena bajna ladja ln ena križarka — Novo bombardiranje letališča pri Micabbi — Sovražni nočni napad na bojišču pri Tobruku oaSbit — Mnoga sovražna letala sestreljena ali uničena na tleh
Glavni stan Oboroženih Sil je objavil 14. oktobra naslednje vojno poročilo št. 499:
V	severni Afriki je bil odbit nov močni napadalni poskus proti naši posadki na bojišču pri Tobruku. V naslednjih operacijah je bil oddelek sovražnih tankov naglo pregnan z ognjem našega protitankovskega topništva ter s sodelovanjem nemških oklopnih edinic.
Na bojišču pri Solumu delovanje topništva. V bitkah, ki so si sledile na nebu pri Bugbugu in Solumu, so nemški lovci sestrelili pet britanskih letal. Sovražna kitala so ponovno bombardirala Derno, ne da bi povzročila žrtve, in so metala bombe na luko v Tripolisu, ld pa so vse padle v morje. Eno izmed letal je bilo sestreljeno.
V	vzhodni Afriki so naši oddelki v odseku pri jezeru Tana izvršili lzvidnisite preglede daleč naokoli.
V	vzhodnem Sredozemlju je bila v prvih
popoldanskih urah včeraj presenečena in napadena od naših torpednih letal sovražna ladijska formacija, v kateri so bile dve bojni ladji, nekaj križark in rušilcev. Navzlic ostri ognjeni reakciji se je našim pogumnim letalcem posrečilo zadeti s torpedi eno bojno Jadjo in eno križarko 10.000 ton, ki jo je bilo opaziti, kako se je močno nagnila. Vsa naša letala, katerih eno je bilo močno poškodovano, vendar brez škode za posadko, so se vrnla, Oficirji, poveljniki posadk letal, ki so izvršila torpediranje, so bili: poročniki pUotl Cesare Graziani, Carlo Faggioni in Giuseppe Cimitti.
Davi na vse zgodaj so lovski oddelki Kr. letalstva napadli v nizkem poletu letališče pri Micabbi na Malti in so bila 3 sovražna letala uničena na tleh, druga pa učinkovito bombardirana. Naša spremljevalna letala, ki so naletela na sovražni oddelek, so sestrelila dve letali. .Nobeno naših letal se ni izgubilo.
Utvare anglosaškega sveta
Zavrnitev angleških propagandnih vesti o nemškem sondiranju za mirovna pogajanja
Berlin, 14. okt. n. Nemška diplomatsko-politična korespondenca piše v zvezi s propagandnimi angleškimi vestmi o nemških sondiranjih za sklenitev miru z Rusijo med drugim:
Ogromno vojno gradivo, ki so ga Nemci zajeli na vzhodnem bojišču, bo sedaj lahko služilo v borbi proti Angliji, med tem, ko se istočasno ne sme pozabiti, da razpolaga Nemčija razen z večjim številom letal, topov, tankov itd. kakor Anglija in Zedinjene države skupaj tudi z milijoni specializiranih strokovnjakov, ki vzdržujejo v popolni učinkovitosti ta ogromni vojni strošek. Dovolj je, če opozorimo v tem pogledu na dejstvo, da koncentracija večjega dela nemških sil na vzhodnem bojišču ni rešila Angležev strahu pred nemško invazijo, medtem ko se Angleži pomišljajo napasti kontinent in postaja preskrba angleškega otoka z živili vedno bolj kritična. Odprto je za sedaj samo vprašanje, kdaj se bo začela odločilna borba Nemčije z Veliko Britanijo. To pa je in ostane tajnost nemških voditeljev in nihče ne more reči, da bi ti voditelji že doslej ne bili znali izbrati primernih rokov za svoje nastope.
V odmorih, ki so nastopili med eno in drugo vojno, naš volitelj ni spal. Verjetno je, da bodo Angleži še nadalje govorili o nemških mirovnih sondiranjih, morda tudi tedaj, ko bo londonska vlada nekje v Kanadi in bodo njeni člani dajali izjave ameriškim novinarjem o položaju v Londonu tako, kakor jih dajeta sedaj Beaverbrook in Harriman o položaju v Moskvi.
Viri angleško-ameriške propagande so zares neizčrpni. Medtem ko glasilo sovjetskih oboroženih sil poroča, da se je morala Timošenkova vojska umakniti na nove postojanke, potem ko je žrtvovala prednje straže, ki so ščitile umik, in ko isto glasilo izrecno priznava, da so bile severno od Azovskega morja obkoljene preostale čete maršala Budjonija, zatrjuje oficiozni angleški kritik, ki piše v osebnem Edeno-vem glasilu, da se je položaj na vzhodnem bojišču bistveno zboljšal Jasno je ''edaj, piše ta strateg v listu »Yorkshire Post«, da se je Rusom posrečilo uiti iz uničujočih pritiskov in da se sedaj umikajo v popolnem" redu, nudeč pri tem vedno jačji odpor. Razen tega je gotovo, da se ob Volgi in severno od Kavkaza zbira nova ogromna vojska, ki bo nastopila pomladi, ko bo po dobavah demokracij postala strahovito vojno orodje. V ostalem je zelo značilno, da je.
berlinska vlada prav v tem trenutku, namreč na predvečer najavljenega popolnega uničenja Sovjetske zveze, smatrala za potrebno, da začne mirovna sondiranja. V zvezi s tem ne bo odveč opozoriti, da bo angleški zunanji minister 25. oktobra podal zelo poučne izjave v Manchestru. Očitno je, da je Hitler podvzel nov napor v nadi ter z namenom, da bi končno dosegel kompromisno rešitev spora.
Diplomatsko-politična korespondenca pripominja k temu pisanju:
Zakaj prav 25. oktober? Ali morda misli šef Foreign Officea, da se bodo v bližnjih dneh dogodile stvari, ki bi upravičile njegove čudne argumente, ali pa se morda boji, da bo med tem prišlo do novih neprijetnosti, zaradi katerih bo potrebno spremeniti samo vsebino napovedanega govora, Ali pa se morda želi prilivati novega olja utvaram, da bo sovjetski zaveznik vedno ostal na nogah, ne da bi mogel kdo povedati, kako in kje. Ta utvara je značilna tudi za propagando onkraj Atlantika, kjer prihajajo na osnovi poslednjega razvoja do naslednjega čudnega zaključka: Vselej, ko se stvari obrnejo s slabega na slabše, je treba ohraniti optimistično razpoloženje. Kolikor bolj napredujejo Hitlerjeve čete na sovjetskem ozemlju, tem bolj se obrablja pruski vojni stroj. Čeprav se bo morda zrušil Stalinov režim, bo še vedno ostala nacionalna ruska vlada, ki bo v stanju, da aktivno sodeluje z velikima anglosaškima ! demokracijama.
Kakor je videti, se v anglosaškem svetu ne morejo otresti utvar. Hitler pa je dejal in ponovil neštetokrat: Ni nobene možnosti kompromisa v borbi med novo Evropo in plutokratsko-boljševiškim svetom, kajti ta borba se bo vodila do zadnjega, namreč do popolnega uničenja sovražnika.
Argentina ni zahtevala odpoklica nemškega poslanika
Buenos Aires, 14. okt. d. Argentinski zunanji minister dr. Rulz Guinazu je včeraj popoldne nemškemu zastopniku izjavil, da argentinska vlada ni zahtevala od nemške vlade, naj odpokliče nemškega poslanika, barona dr. Edmunda v. Thermanna. Argentinski zunanji minister je poudaril, da je bil nemški poslanik zadnji čas večkrat objekt napadov s strani preiskovalnega odbora™
Sovjetski poraz pri Brjansku
Obkoljene sovjetske čete so bile razbite v več skupin — in Vjazmi Je bilo ujetih nad 350.000 sovjetskih vojakov -
nje vojaških naprav v Petrogradu
Pri Brjansku Bombardira-
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 14. okt. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje vojno poročilo:
Na vzhodu se razvijajo operacije po določenem načrtu.
Na področju pri Brjansku obkoljene čete nasprotnika so bile razbite v več skupin. Njihovo uničevanje na težavnem gozdnatem ozemlju se neprestano nadaljuje, že včeraj je naraslo število doslej v dvojni bitki pri Brjansku in Vjazmi ujetih sovjetskih vojakov nad S50.000, vendar pa še vedno narašča.
Bojna letala so bombardirala v noči na 14. oktobra z dobrim ačir.kom vojaško važne naprave v Petrogradu.
Brzi čolni so prodrli v noči na 13. oktobra priti angieški obali in so napadli sovražni konvoj, ki je bil močno zavarovan od rušil cev, brzih čolnov in letal. Kljab močni obrambi in ponovnim spopadom z zaščitnimi silami, ki so bile v premoči, so potopili brzi čolni oborožene sovražne trgovske ladje »s skupaj 18.000 br. reg. tonami. Brzi čolni so se vrnili brez lastnih izgub.
V poslednji noči so bili usmerjeni letalski napadi proti več angleškim letališčem.
Pri poletu angleških letal nad zasedeno ozemlje ob Rokavskem prelivu je utrpel sovražnik včeraj hude izgube. Lovska letala, protiletalsko in mornariško topništvo so sestrelili 31 sovražnih letal. Izgubili smo eno samo letalo.
Angleški bombniki so metali v poslednji noči rušilne in zažigalne bombe na razne kraje v zapadni Nemčiji in na severnonem-škem obalnem področju. Nočni lovci, bojna letala in protiletalski topovi so sestrelili pet sovražnih letal.
Bern, 14. okt. d. Na vzhodnem bojišču se boji nadaljujejo z vso besnostjo od Severnega ledenega pa do Azovskega morja.
Najhujši so še vedno na področju pri Vjazmi, kjer se je po zadnjih vesteh fronta pomaknila že na približno 160 km pred Moskvo. Kakor je bilo že javi j eno, nastopa nemška vojska tu z ogromnimi množinami tankov, zbrane pa so na tem področju tudi glavne sile nemškega letalstva. Kakor vse kaže, so se preostale Ti-mošenkove čete umaknile na obrambne postojanke, ki so bile zgrajene v zadnjem pasu okoli Moskve. Nemški pritisk še ni prav nič pojenjal v svoji silovitosti in si slede nemški napadi drug za drugim
Dasi je na vzhodnem bojišču tudi že pričelo snežiti, se nemški letalski napadi na sovjetske obrambne postojanke in prometne zveze neprestano nadaljujejo v valovih in se njihova uničevalna sila še ni zmanjšala. Boji besne dalje in postaja položaj Moskve čim dalje bolj kočljiv.
Hud je nemški pritisk tudi proti Harkovu in Krimu ter dalje proti vzhodu ob severni obali Azovskega morja.
Obleganje Odese in Petrograda se nadaljuje z vso intenzivnostjo, ki čim dalje bolj izčrpava obrambno isilo sov je likih posadk.
Za presojo splošnega položaja na vzhodnem bojišču so značilne vesti, ki poročajo o čim dalje pogostejših klicih Moskve po nujni pomoči Anglije in Amerike.
Stockholm, 14. okt d. Nemška ofenziva proti Moskvi napreduje še zmerom z veliko naglico, dasi postaja odpor armij maršala Timošenka na nekaterih točkah vzhodno od Vjazme skrajno ogorčen.. Z ogromnimi žrtvami ljudi in materiala se bore sovjetsko-ruske čete proti nemškim oddelkom, ki pa so v vsakem pogledu mčonejši kakor nasprotnik. Po zadnjih informacijah je nemška ofenziva na nekem mestu prodrla že na oddaljenost približno 100 km od Moskve. V sovjetski prestolnici se že čuje grmenje topov iz smeri od Vjazme. Sovjetsko vojno poveljništvo priznava, da so sovjetske čete Vjazmo že izpraznile. Med sedanjim in vojnim področjem vzhodno od Vjazme ter začetnimi Ti-mošenkovimi postojankami vzhodno od Smolenska so v nemškem žepu še zmerom izolirani sovjetski oddelki, ki nudijo zelo ogorčen odpor ter se s protinapadi skušato strniti z glavnino Timošenkove vojske, ki se poskuša umakniti proti Moskvi.
Na petrograjskem bojišču se vodijo borbe v povprečni razdalji 35 km od mesta. Obkoljena Vorošilova posaHka še vedno prehaja v močne protinapade z namenom, da bi prebila obkolitveni obroč, toda doslej ti poskusi na nobeni točki niso u sneli. Od včerai dali» diviaio v središču Petrograda velikanski požari.
Na južnem bojišču napreduje nemška ofenziva vzdolž severne obale Azovskeea moria, kjer je bil odnor Budjonijevih divizij po zadnjih obkolitvah zelo oslabljen.
Pred Harkovom in Odeso se položaj ni nič spremenil.
Rim, 14. okt d. »Corriere della Sera« se bavi v uvodniku s položajem na vzhodnem bojišču ter piše med drugim:
Operacije na vzhodnem bojišču se ne smejo smatrati zaključene. Močne ruske edinice, ki so obkpljene, se bodo lahko še nekaj časa branile, medtem pa, ko se nemške uničevalne operacije nadaljujejo proti vzhodu, so že na vidiku novi važni cilji, katerih vrednost ne bo samo
vojaškega značaja, marveč tudi političnega in moralnega pomena.
V Moskvi priznavajo padec Vjazme
Ankara, 14. okt. d. Kakor poročajo lz Moskve, priznava rusko vrhovno vojno poveljništvo v svojem vojnem poročilu, ki je bilo objavljeno snoči, da so nemške čete zasedle mesto Vjazma, ki je 220 km zapadno od Moskve. Vjazma je predstavljala doslej osrednjo točko tako zvanega severnega žepa, ki so ga stvorile nemške čete v svojem napredovanju v vzhodni smeri na prostoru med Smolenskom in Moskvo. Nemško vrhovno vojno poveljništvo je že v svojem nedeljskem vojnem poročilu ugotovilo, da leži Vjazma že daleč za sedanjo bojno črto.
Berlin. 14. okt. u. Sovjetska propaganda je razširila vest. da so bile pri Vjarmi obkoljene in uničene večje edinice nemških padalcev. Z nemške uradne strani objavljajo, da je ta vest popolnoma izmišljena Res je nasprotno da se v tem odseku bojišča vedno bolj približuje ura popolnega uničenja sovjetskih čet, ki so zajete v : žepih, i
Letalski natia^i na severnem bojiš&u
Berlin, 14. okt d. V nedelio .=o nerr-š^a borbena letala razen na osta'ih delih vzhodnega bojišča uspešno napadala tudi na skrajnem severu, kjer so napad'a sovražnikove vojaške objekte na Ribačjem i polotoku na obali pri Murmansku. Kakor se je zvedelo v ponedeljek zvečer, so nemška letpla bombardirala sovražnikova vojaška taborišča. Po vrsti dobrih bombnih zadetkov je več lop pričelo roretl Nemška letala so s strojnicami in letalskimi topovi obstreljevala sovjetsko vojaštvo, ki je skušalo bežati iz napadenih lop. Nadalje so letala ponovno bombardirala munnansko železnico. Porušenih je bilo več kolodvorov, uničeni so bili tiri in proga je bila na več mestih pretrgana.
Posledice sedanje nemške ofenzive
Berlin, 14. okt. s. Kakor piše »Dienst aus Deutschland«, ugotavljajo v berlinskih vojaških krogih glede na sedanji položaj naslednje:
1.	Ofenzivnega zaleta nemških divizij ne bo mogoče zadržati na novih obrambnih črtah po predoru, ki je bil izvršen na velikem bojišču od Valdajskega gričevja do Azovskega morja: večji ali manjši odpor na tem ali onem odseku ne bo mogel spremeniti splošnega položaja.
2.	Na obrambni črti, ki so jo napadle in prebile nemške sile v začetku sovražnosti, namreč v času od 22. junija do 3. oktobra, so bile najbolj Izvežbane ln najbolj opremljene sovjetske čete. Te čete so bile uničene. Preostali oddelki, ki se jim je posrečilo zbežati. so formirani iz rezervnih divizij, slabše vrednosti, lz delavskih bataljonov ter bataljonov tako zva-nih partizanov.
3.	Zasedajo se nadaljnja ozemlja življenjskega pomena, česar boljševiki ne bodo mogli več zadržati.
4.	Politične posledice tega vojaškega zloma se že kažejo jasno na obzorju. Dejstvo je, da v raznih prestolnicah že skušajo prilagoditi svoje zadržanje novemu položaju.
Dvomljiva angleška pomoč
Stockholm, 14. okt. u. List »Aftenbla-ded« doznava iz Londona, da pričakujejo tam v kratkem obisk kake večje sovjetske osebnosti za nadaljevanje razgovorov, ki so se začeli'pred kratkim na trojni konferenci v Moskvi. V Londonu namigujejo na Molotova ln Litvinova, katerih eden ali drugi naj bi bila na čelu sovjetske delegacije, ki bi prišla v angleško prestolnico.
Švedski list pravi nadalje v svojem poročilu, da si v Londonu nihče več ne prikriva skrajne resnosti položaja v Rusiji In da zato vsi tekmujejo v izjavah, da bi bilo treba zaveznici čim prej priskočiti na pomoč. Angleški listi pa — morda na ukaz od zgoraj — ne zahtevajo več tako brezpogojno takojšnjega Izkrcanja angleških čet na zapadni evropski obali. Uradni »Times« se celo precej umika ter skuša tolažiti Rusijo, pišoč med drugim: »Ako bo mogla Rusija vzdržati prihodnje kritične tedne, se bo lahko prepričala, da ne bodo operacije, čeprav bi trajale še vso zimo. zavzele ogromnih dimenzij zadnjih treh mesecev in da spričo tega ootreba po ma-terijalu ne bo več tako velika. List »Man-chester Guardian« opozarja, da morajo biti | Angleži vsak trenutek pripravljeni s svojimi četami za izvojevanie zmage. Le John Gordon v listu »Sunday Express« še zahteva, da bi moral vojni minister pokazati večjo pobudo, češ, da ni mogoče rešiti britanskega imperija, ako bo ta samo opazoval uničevanje svojih zaveznikov.
New Vorfc, 14. okt. s. Medtem, ko še vedno kroži po časopisju vest, da je sovjetska vlada zbežala iz Moskve, se <s zanesljivega vira doznava, da je Stalin poslal poslednji cbupni poziv zaveznikom, ▼ katerem zahteva angleško pomoč v obliki letalskega aili kopnega napada kot poskus, da bi se oborožene sile osi prisilile k premestitvi. Mnogi intervencionističnt krogi ne prikrivajo svojega razočaranja spričo an-
gleške neaktivnosti. Neki newyorški list obvešča, da gledajo na ta položaj z globoko potrtostjo celo v uradnih krogih, v katerih so doslej vneto zagovarjali aktivno sodelovanje z Veliko Britanijo
Nojeva taktika Londona
Berlin, 14. okt s. »Volkischer Beobach-ter« piše, da noče London, ki se poslužuje nojeve taktike, priznati odločilnega pomena bitk pri Brjansku in Vjazmi in še vedno trmasto vztraja pri trditvi, da so boljševiki gospodarji položaja. Ako bi se kdo na bregovih Temze pobrigal za številke, bi ugotovil, da so Rusi v bitki pri Kijevu izgubili 1,800.000 ujetnikov in ogromne količine vojnega gradiva, da je v južnem odseku bojišča Budjoni izgubil v nekaj tednih okrog 800.000 ljudi in da sedaj tudi skupine Timošenkovih čet, ki so še ostale, zadobivajo tolikšne udarce, da ni pretirano reči, da je borba že zaključena. Operacije na vzhodu so vojaško odločene, piše list »Deutsche Allgemeine Zeitung«, ne samo zato, ker sovjetske sile ne morejo več spremeniti usode, ki jih čaka, temveč tudi zato, ker bi vsa angleško-ameriška pomoč, pa naj bi bila še tako izdatna in nagla, kar pa je zelo dvomljivo, ne mogla ničesar več spremeniti, temveč bi samo povečala nemški plen. Zato niti ne govorimo o učinkovitosti in izvršljivosti nekaterih nameravanih olajševalnih ofenziv na zapadu, na severu ali na jugu, ki že spadajo v kraljestvo sanj. Poslednji steber sovjetskega odpora, Timošenkova vojska, je sedaj v celoti pod udarcem.
Povratek beguncev v osvobojeno Karel, jo
Helsinki, 14 okt. d. Do 11. oktobra se je po poročilih ki jih objaviia administrativni oddelek finskega vrhovnega vojnega poveljništva vrnilo v osvobojene pokrajine Karelije že 33.000 beguncev, skupaj z velikim številom goveda in konj. Bržkone bo mogoče do konca tekočega leta poslati domov še nadaljnjih 50.000 do 60.000 prebivalcev osvobojene Karelije, katere kmečko prebivalstvo je ob pričetku vojne štelo 220.000 duš. V veflikem obsegu bo mogoče organizirati povratek beguncev seveda šele spomladi
Nizozemski prostovoljci za vzhodno fronto
Haag, 14. okt. d. Včeraj je bil v Haagu zaprisežen nov bataljon nizozemske prostovoljske legije, ki se je osnovala za boj proti boljševizmu na vzhodni fronti. Zaprisegi, ki jo je Izvršil vodja nizozemske nacionalistične stranke Adrian Mussert, Je prisostvoval tudi nemški državni komisar za Nizozemsko dr. Seyss-Inquart.
Dr. Gobbels ranjencem
Berlin, 14. okt. s. Propagandni minister dr. Gobbels je sprejel številne ranjence, pripadajoče vsem trem vrstam orožja ki se zdravijo v berlinskih bolnišnicah, ter jih je povabil na obed v dvoranah svojega ministrstva. Minister dr. Gobbels je razen tega govoril nad 2000 ranjencem, zbranim na državnem športnem igrišču. Iz-azil je globoko hvaležnost nemškega naroda junaškim borcem, ki se ven čaj o s s/lavo na pro tiboljševiškem bojišču.
Letalski boji na zapadu
Berlin, 14. okt. d. V noči na torek so britanska letala preletela zapadno Nemčijo in na več mestih metala rušilne ta zažigalne bombe. Kakor je bilo davi objavljeno s pristojnega mesta v Berlinu, pa pri nobenem teh napadov ni bila povzročena škoda na vojaških objektih, niti ne škoda vojno-gospodarskega značaja. Med civilnim prebivalstvom je bilo nekaj izgub, mrtvih ta ranjenih. Po podatkih, ki so bili davi na razpolago, je eno izmed napadajočih britanskih letal sestrelilo nemško protiletalsko topništvo, drugo pa nemška nočna lovska letala.
Berlin, 14. okt d. število britanskih letal, ki so bila sestreljena včeraj pri napadalnih poskusih ob Rokavskem prelivu, je naraslo na 28. Kakor je bilo v ponedeljek ponoči sporočeno s pristojnega nemškega mesta, se je 19 sestreljenim britanskih letalom pridružilo še 9 nadaljnjih, ki jih je v ponedeljek popoldne cb Rokavskem prelivu sestrelila neka nemška protiletalska topniška baterija.
Stockholm, 14. okt. d. Kakor poročajo iz Londona, Javlja britansko letalsko ministrstvo v današniem jutranjem Komunikeju, da so preteklo noč samo maloštevilna nemškp letala preletela razna področja angleškega otoka, kier po na več krajev metali bombe. Anglrško poroči'o trdi. da povzročena škoda nI težjega značaja.
Vojna na morju
Lizbona, 14. okt. d. V konvoju britanskih ladij, ki je plul iz Gibraltarja v Anglijo ta ki je bil na Atlantiku napaden, je bila po podatkih, ki so doslej na razpolago, potopljena najmanj ena trgovinska ladja.
INSERIRAJTE V „JUTRU"!
Pred važno odločitvijo ameriškega kongresa
Hoda nasprotstva v senatu In reprezentančni zbornici zaradi zahteve po
Waahingtoo, 14. akt. s. Zunanje-poli-tlčna komisija poslanske zbornice je na tajnem zasedanju začela proučevati Rooseveltovo poslanico za oborožitev trgovskih ladij in sicer ob ostrih protestih lzola-donlstov in republikancev, ki se upirajo tajnosti razpravljanj ter omejevanju zasedanja, kar ima za posledico izključitev velikega Števila dokumentaričnih listin najavljenih od opozicije. Nekateri člani zu-nanje-politične komisije so iz protesta odklonili sodelovanje pri razpravi.
New York, 14. okt. d. Ogorčeni nasprotnik zunanje politike ameriške vlade, senator Wheeler, je po svojem povratku s konference republikanskih predstavnikov držav srednjega zapada in zapada napovedal, da bodo v senatu pričeli lzolacionlstl najodločnejšo borbo proti zakonskemu načrtu, ki ga proučuje senatna zunanjepolitična komisija in ki stremi po odpravi aU vsaj po izpremembl veljavnega nevtralnostnega zakona. Senator Wheeler je ponovno naglasil, da bi odprava nevtralnostnega xakona pomenila zelo povečano vojno nevarnost za Zedinjene države, ker bi nujno morala dovesti do Incidentov.
New York, 14. okt. d. Kakor poročajo iz Washingtona, je včeraj podal pred zu-nanje-političnim odborom senata svoje Izvedeniško mnenje ameriški mornariški minister Knox. Knox, ki velja za eno najbolj eksponiranlh osebnosti v ameriškem vojnem taboru, se 1e seveda tudi ob tej priliki Izjavil za čim naglejšo odslovitev nevtralnostnega zakona, zlasti v tistih članih, ki prepoveduje oborožitev ameriških trgovinskih ladij. Po Knoxovem mnenju bi Zedinjene države s spremembo ali odpravo nevtralnostnega zakona tvegale manj kakor pa, če dopuste, da Velika Britanija izgubi sedanjo vojno. Po Knoxovem mnenju bi odprava nevtralnostnega zakona pospešila dobavo vojnega materija!a tistim državam, ki so voljne nadaljevati vojno. Nato se je Knox zopet dotaknil stare fraze o svobodi morja ter poudaril, da mora smatrati Amerika svobodo morij za potrebno v interesu svoje lastne varnosti. Nato je Knox poskušal ganiti tudi še čustva senatne zunanje politične komisije, rekoč, da je izredno poniževalno, ako so Zedinjene države prisiljene pluti s svojimi ladjami pod panamsko zastavo in »da tudi ni za Ameriko posebno častno, če se zahteva, da mora njeno brodovje pluti na oceanu, ogroženem od morskih razbojnikov«, obenem pa se ji ne dovoli orodja, s katerim bi se proti njim mosr^a boriti.
Pred zunanje-politično komisijo reprezentančne zbornice pa sta včeraj podala
•voja izvedeniška mnenja oba druga Rooseveltova pomagača, namreč zunanji minister Hull ln vojni minister Stimson. Na člane komisije je posebno močan vtla napravil oni odstavek Hullove izjave, v kateri je naglasil, da so vse informacije soglasne glede skrajno težavnega položaja Sovjetske zveze. Hull je v svojih izjavah naglasil, da »naš problem sedaj ni, kako se izogniti nevarnosti, marveč, kako se braniti pred sovražnim pokretom, ki grozi celi zapadni polobli. Naravno Je, da se je tudi Hull formalno izjavil v prilog ukinitve ali vsaj izpremembe čl. 2. nevtralnostnega zakona, ki prepoveduje ameriškim ladjam plovbo v vojno področje, značilna pa je njegova pripomba, da od kongresa ne zahteva v tej točki kake neposredne akcije.
Slično je govoril tudi vojni minister Stimson, ki je skušal člane kongresne zunanjepolitične komisije prepričati, da bo moral kongres itak prej ali slej pristopiti k še bolj obširni Izpremembl ameriške zakonodaje, v kolikor se tiče nevtralnosti Zedinjenih držav.
Washington, 14. okt. d. Ameriški senat je na včerajšnji seji izglasoval zakonski načrt, s katerim se za dobo enega leta podaljša rok, v katerem se morajo gotovi ameriški državljani, ki žive v inozemstvu, vrniti v Ameriko, ker v nasprotnem primeru izgube ameriško državljanstvo. Zakon o ameriških izseljencih namreč določa za ameriške državljane, ki so se na-turalizirali v kaki tuji drželi, da se morajo vrniti v Zedinjene države v roku dveh do petih let, ker jim sicer avtomatično ugasne ameriško državno pripadništvo.
Ameriška pomoč boljševikom
New York, 14. okt. d. Newyorški Usti objavljajo s posebnim poudarkom Roosevel-tov službeno izjavo, po kateri »neprestano zapuščajo ameriške ladje ameriške luke, natovorjene z vojnimi potrebščinami za Sovjetsko zvezo. Po mnenju gotovih političnih krogov naj bi ta Rooseveltova izjava izražala prepričanje vodilnih ameriških osebnosti, da utegne biti sovjetska obramba še učinkovita, ako se dajo Sovjetski zvezi dovolj naglo na razpolago vojne potrebščine. Kot posebno značilnost navajajo ameriški listi, da Roosevelt ni v svoji izjavi omenil, v katero smer so bile poslane ameriške ladje z vojnim materialom za sovjetsko vojsko. V gotovih krogih sodijo, da plujejo v Suez, odkoder naj bi bil material usmerjen na Kavkaz.
0 bojih za prehod preko ustja Dnjepra
Kako je predirala nemška vojska v južni Ukrajini proti
Krimu
Gospodarstvo
Bodočnost tekstilne industrije
Berlin, 14. okt. d. Nemški vojni poročevalec Wa!ter Enz piše, kako so nemške čete 2. oktobra pričele odločilni napad, ki je po borbah v naslednjih dneh omogočil nemškim četam na južnem delu vzhodnega bojišča prebiti se preko ustja Dnjepra ter nadaljevati operacije v smeri proti Azovskemu morju. Nemški vojni poročevalec piše:
Peklenski trušč razpokajočih se granat, strojnic, treskanja topov in nabijanje drugih vrst orožja se razlega nad široko strugo Dnjepra, ki se tu vije med številnimi z bičevjem obraslimi peščenimi otoki z gosto zaraščenimi močvarami v neštevilnih rokavih, na katerih bregovih leže siromašne vasice. Skozi ta pekel prodirajo nemški napadalni čolni, splavi in brodovi med od-daljajočimi se tropci granat, od katerih voda visoko brizga v zrak. Ti transporti hite med divje penečim se valovjem od enega razrvanega rečnega brega do drugega, kjer jih sprejme železna toča nasprotnikovih krogel. Infanteristi so ta prvi dan ofenzive zasedli neki velik otok sredi Dnjeprove struge ter prodrli odtod do drugega brega, ki so ga zavzeli v naskoku, in nato v borbi od hiše do hiše počasi zasedli vasi na nasprotnem Dnjepro-vem bregu. Kaj so zmogli ti infanteristi, je naravnost neverjetno. Zvečer je bilo bojišče onkraj Dnjeprovega veletoka pokrito s trupli sovjetskih vojakov in z razbitinami silnih množin vojnega materiala. Tudi ponoči ni niti minuta potekla brez borb.
Drugi dan ofenzive je bilo spravljenih na drugi Dnjeprov breg že veliko število
Japonsko-ameriška pogajanja
Tokio, 14. okt. (Domei.) Današnja tiskovna konferenca je bila tako živahna kakor že več mesecev ne. Japonsko-ameriška pogajanja so sprožila pravo poplavo vprašanj, na katere je odgovarjal pooblaščeni zastopnik japonske vlade Koh Ishii, ki je med drugim izjavil:
»Japonska vlada si bo do zadnjega trenutka prizadevala rešiti viseče probleme na prijateljski način.« Na to izjavo so predstavniki ameriškega tiska želeli vedeti, kdaj bo prišel »poslednji trenutek«. Ishii je nato odvrnil: »Ne bi mogel reči, kdaj bo prišel ta poslednji trenutek. Treba je biti potrpežljiv.
Glede odpošiljatve treh japonskih par-nikov v Zedinjene države, je japonski vladni zastopnik izjavil, da je bilo to ukre-njeno popolnoma izven okvira tekočih razgovorov. Na vprašanje, zakaj so bile v Tokiju službeno demantirane informacije ameriških agencij, po katerih naj bi bili ti parniki poslani za primer potrebne evakuacije Japoncev, je Ishii odvrnil, da bi bilo treba 1000 ladij, da bi se evakuirali Japonci, ki žive v Zedinjenih državah, ter je še pripomnil, da so omenjeni parniki peljali samo potnike, toda nikakega tovora. Glede nekoliko preuranjenih informacij, po katerih bi se dalo sklepati na delno obnovitev prometa preko Pacifika, glede na ta prvi poskus, je Ishii izjavil, da so to samo špekulacije ljudi dobre volje, toda položaj ni tako rožnat
Izgubljena pošta
Rim, 14. okt. s. Ravnateljstvo angleSke pošte je objavilo, da so se poštne pošiljke, ki so bile pretekli teden oddane v Ameriki in so bile namenjen v Anglijo, izgubile.
topov, ki se jih boljševiki boje kakor kuge. Tretje jutro so pričeli pionirji graditi Čez reko 450 m dolg pontonski most. Pri tem jih je neprestano obstreljevalo sovražno topništvo in ponoči so prigrmela nad reko letala. Vse to pionirjem ni moglo preprečiti, da ne bi bili postavili mostu navzlic najnevarnejšim okoliščinam v zelo kratkem času. Sedaj že drdra preko njega top za topom, municijski voz za vozom in kolona za kolono se premika na nasprotni breg. Pehota, ki se mora boriti za vsako ped zemlje na drugem bregu, kmalu občuti učinkovito pomoč našega topništva, ki pomeni zanjo veliko razbremenitev. Kmalu je cela nemška armada na drugem bregu Dnjepra. Sovjetske čete so med tem občutile, kako neverjetno važno je postalo to mostišče med Hersonom in Nikopo-ljem, za nadaljevanje nemške ofenzive. V naglih pohodih so vrgli v to smer eno divizijo za drugo in potem so telefoni jutro za jutrom klicali alarm in je nemška pehota morala nastopati v obrambo. Sovjeti so neprestano napadali, pošiljali v borbo tanke in poskušali prodore na mestih, ki so bili slabo zasedeni, toda vsak protinapad je bil neizprosno odbit in sicer vedno s silno krvavimi izgubami za sovražnika. Vsak večer je bilo novo mostišče za en koncentrični krog večje. V obliki radialnih pramenov so se naše divizije zajedale z mostišča čim dalje globje v ozemlje onkraj Dnjepra. Glavni udarec je bil usmerjen na jug na jugovzhod. Beseda Krim lebdi, kakor čarobno geslo pred očmi naše pehote, ki od pričetka ofenzive noč in dan ne odloži več orožja iz rok.
Vojna na Kitajskem
Šanghaj, 14. oikt. d. Kakor poročajo 12 Oungkitnga, so kitajske čete zopet evakuirale mesto Išang. Kakor znano, so kitajstke čete Išang zasedle pred tremi dnevi. Kitajsko poveljništvo utefheljuje ponovno evakuacijo s tem, da ne mara civilnega prebivalstva izpostavljati napadom japonskega letallstva. Razen tega pravi kitajsko poročilo, da bi navzočnost kitajskih čet v Išangu motilLa operacije kitajskih čet v odseku pri Čuhangu.
Sedež dunavske komisije v Oršovi
Sofija, 14. okt. d. Kakor javljajo sofijski listi v svojih ponedeljskih večernih izdajah, je mednarodna dunavska komisija, ki je bila pred kratkim na novo osnovana na Dunaju, sklenila prenesti svoj stalni sedež iz Beograda v Oršovo. Oršova leži v jugozapadni Rumuniji v bližini železnih vrat. Zastopnik Jugoslavije je bil izključen iz nove mednarodne dunavske komisije, sicer pa so v komisiji zastopniki vseh ob Dunavu ležečih držav, poleg teh pa tudi zastopnik Italije. Komisija je sklenila, da se bodo v bodoče pristojbine za plovbo skozi sotesko pri železnih vratih med Oršovo in mestom Turn—Severinom zaračunavale v nemških markah namestu v švicarskih frankih, kakor je bilo doslej običajno. Službeni jezik v mednarodni dunav-ski komisiji bo v bodoče nemški.
Poslednja nagrada I. N« A«
LJubljana, 14. oktobra.
Davi je bila v paviljonu italijanskega zavarovalnega zavoda INA izžrebana poslednja nagrada za obiskovalce velesejma, ld je pripadla srečki št. 12.444 na ime Mafalda Vertel iz Ljubljane. Nagrajena naj es »Klasi v paviljonu zavoda na velesejmu, da dvigne prisojeno jI nagrado 500 lir.
Petegmfnazfone del limiti di oscuramento
L'Alto Commissario per la Provincia dl Lubiana, viate le proprie ordinanza dd. 6 giugno 1941-XIX n.o 42 e 23 settembre 1941-xrx n.o 109,
ritenuta la neceeait& dl flaeare nuovi limiti d'orarlo per 1'oeservanza delToscu-ramento ordina:
Art. 1. Fino a nuove disposizioni le norme sulToscuramento devono essere oeeer-vate dalle ore 19.30 alle ore 6.30.
Art. 2. Rimangono invariate le altre disposizioni contenute nell'ordinanza del 6 giugno 1941-XIX n.o 42.
Art. 3. La presente ordinanza entra in vigore U 15 ottobre 1941-XIX.
Luhiana, 14. ottobre 1941-XIX.
L'Alto Commissario Emilio Grazioli
Odredba o rokih zatemnitve
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino na osnovi svojih odredb z dne 6. junija 1941-XIX št. 42 in 23. septembra 1941-XIX št. 109, spričo potrebe, da se določi nov urnik za Izvajanje zatemnitve odreja:
čl. 1. Do novih odredb se morajo ukrepi o zatemnitvi izvajati v času od 19.30 do 6.30 ure.
Velik napredek v izdelovanju umetnih tekstilnih vlaken ni morda le plod sedanje dobe in posledica naravnih surovin. Umetna tekstilna vlakna spodrivajo naravna vlakna tudi v deželah, ki imajo dovolj naravnih surovin.
V Ameriki so bile v zadnjem času razne zanimive tekstilne razstave in so bili istočasno objavljeni značilni članki, ki razpravljajo o bodočnosti mode in tekstilne industrije sploh. Ne glede na nekatere razprave, ki so že čisto blizu smeš-nosti, je bilo mogoče ugotoviti, da Američani dovolj jasno razumejo možne smernice razvoja te industrije.
Novo pojmovanje človeškega telesa, združeno s stalnim izboljševanjem udobnosti v zaprtih prostorih (centralna kurjava, klimatizacija in urejevanje zraka) je imelo za posledico čedalje bolj lahko in racionalno oblačilo — celo v moški modi, ki je tako konservativna. Najpomembnejši ustvarjalci mode, arhitekti in tovarnarje Zedinjenih držav, so odgovorili na javna vprašanja, ki jih je razpisala revija »Vogue« in v svojih odgovorih predvidevajo, da se bodo v bodoče uporabljala samo »transparentna oblačila«, ali takšna, da vsaj dopuščajo prodiranju ultraviolet-nih žarkov. Oni so tudi mnenja, da pripada bodočnost sintetičnim vlaknom. »Moda poskusne cevi« je bil naslov velike razstave, na kateri je bilo mogoče občudovati poleg umetne svile, celulozne volne povsem italijanskega izvora (znane v Ameriki pod imenom »spin rayon«), tekstilnega celofana, sintetičnih vlaken »nylon« in »vinyon« ytudi aluminijaste folije in tkanine iz steklene preje.
Povsod zaznamuje tehnika na širokem področju tekstilne industrije velik napredek. Kemično obdelovanje daje tkaninam nove lastnosti, ki so bile doslej povsem neznane. Poleg sredstev za podaljšanje trajnosti tkanin (sredstva proti obledenju znamke EST tvrdke Sobrero, nadalje »Itro« »Duran«, »Dura film«, »Double-
Gospodarske vesti
—	Italijanska vinska letina. Iz Rima poročajo, da so izgledi za vinsko letino v Italiji letos ugodnejši nego so bili lani. Medtem ko je lanska vinska letina dala 30 milijonov hI vina, je po najnovejših italijanskih cenitvah zanesljivo pričakovati, da bo letošnji pridelek dal 38 milijonov hI, kar predstavlja dobro srednjo letino.
—	Ustanovitev paroplovne družbe za promet z Dalmacijo. Na iniciativo guvernerja Dalmacije je bila pred kratkim v Zadru ustanovljena paroplovna družba »Dalmazia« Imprese Maritime Soc. An. z namenom, ustvariti sposoben prometni aparat za potrebe nove dalmatinske pokrajine. Družba bo s 4 ladjami vršila promet med Benetkami in Ancono na eni strani ter Zadrom, Biogradom, fiibenikom, Trogirom in Splitom na drugi strani. Iniciativo za ustanovitev paroplovne družbe je dal genovski lastnik ladij comm. Andrea Marsano. Pri družbi je po želji dalmatinskega guvernerja udeležen tudi dalmatinski kapital, kar bo podjetju gotovo koristilo. Upravo tvorijo comm. Andrea Marsano, gr. uff. Niccolo Luxardo ln gr. uff. dr. Giovanni Salghetti; nadzorstvo pa tvorijo cav. dr. Eraldo Orfanelli, rag. Ugo Delich ln cav. Antonlo Toth.
« Znatno povišanje trošarin na Hrvatskem. Te dni je bila izdana na Hrvatskem zakonska odredba o spremembah in dopolnitvah zakona o državni trošarini, ki prinaša znatno povišanje trošarinskih postavk, ki so bdle že letos v januarju povečane približno za 100%. Tako se trošarina na pivo poviša na 30 kun za hektolitrsko stopnjo ekstrakta (doslej 10, pred 1. januarjem 7.50). Trošarina na vino se poviša na 4 kune za liter (doslej 2, lani 1); pri finem vinu se poviša trošarina na 10 kun za liter in pri šampanjcu na 30 kun za liter. Najbolj je povišana trošarina na žganje, ki znaša odslej 100 kun za hektolitrsko stopnjo alkohola (doslej 16, pred 1. januarjem 10). Končno je povišana trošarina na ekstrakte, esence in eterska olja z alkoholom na 100 kun za kilogram (doslej 60, pred 1. januarjem 30). Glede na izenačenje trošarine za žganje in za špirit je po novih predpisih dovoljena uporaba žganja, na katero je vplačana trošarina, za izdelovanje ruma in likerjev, toda le v urejenih tvornicah in delavnicah, ki so pod nadzorstvom finančnih organov.
= Zamenjava srbskih dinarjev v vzhodnem Sremu. Kakor smo že včeraj poročali, je bila 10. L m. Izvršena tudi v gospodar-sko-prometnem pogledu priključitev vzhodnega Srema (področja med Savo ln Dunavom do Indjije in Stare Pazove) k Hrvatski, medtem ko je bilo to področje prej samo pod hrvatsko upravo, medtem ko priključitev v gospodarskem in carinskem pogledu doslej še ni bila izvršena in Je bil promet med vzhodnim Sremom ter Srbijo
ČL 2. Nespremenjene ostanejo določbe, ki jih vsebuje odredba z dne 6. junija 1941-XIX št 42.
ČL 3. Ta odredba se uveljavi 15. oktobra 1941-XIX.
LJubljana, 14. oktobra 1941-XIX.
Visold Komisar Emilio Grmzioll
A v vertimento al commerclanti
L'Alto Commissariato nel richlamare l'attenzlone del commerclanti sulla scru-polosa osservanza del dlvleto temporaneo di vendlta dl prodott! tesslll e d'abbiglia-mento, 11 rende attentl che al contravventori saranno non šolo applicate le penalitš. prevlste dalle leggi vigenti, ma sarš loro revocata anche la llcenza d'esercizio.
L'Alto Commissario Emilio Grazioli
Opozorilo trgovcem
Visoki Komisar opozarja trgovce, naj vestno izpolnjujejo odredbe o začasni prepovedi tekstilnega ln obče oblačilnega blaga. Obenem jih opozarja, da zaradi slehernega prekrška ne bodo samo kaznovani, kakor to določajo veljavni zakoni, marveč jim bodo odvzeti tudi njihovi obrtni listi.
Visoki Komisar Emilio Grazioli
Vita« itd.), nadalje sredstev proti mečkanju tkanin (kravate Tootal in Laco). sredstev, da blago ne uskoči (švicarsko perilo Sublimail), sredstev za vsrkanje potu (Itro), sredstev za kemično škrobijenje (Trubeniz), proti zmočljivosti (nogavice »Rogo« v Nemčiji), se dnevno pojavljajo nova.
Od leta do leta se vedno bolj širi izdelovanje pletenin v okviru skupne tekstilne proizvodnje in to ne samo v Evropi, temveč tudi v Ameriki Članek Alice Perkinsove v listu »Rayon Textile Mont-hly« obširno govori o tem vprašanju. Predmeti. ki so bili v preteklosti izključno tkani, kakor n pr. notranjost pnevmatik, zaveze, moške obleke, se sedaj vedno bolj izdelujejo po meri tudi s pletenjem, ne da bi mj tam upoštevali žensko modo, ki je povzela pletenine iz Jerseya v vse najboljše kolekcije poleg onih iz tkanin.
Izdelujejo se novi tipi strojev, ki dopuščajo nove in bolj racionalne metode izdelovanja. Stroj »Complet«, ki je prinesel največjo spremembo v proizvodnji nogavic, omogoča izdelovanje nogavic (ROGO), ki ne spuščajo zank; poloben stroj bo uporabljen tudi za izdelavo rokavic. Motovilo za nagli pogon v tkalski industriji, nove statve na verigo za Jersey tvrdke Wirth, stroj Kappel—RG za pletenje zaves, orodje za stalno preiskovanje preje v izdelovanju tvrdke Guido Hahn, stroji za močenje tvrdke Aurich za statve »Cotton« in vse druge novosti izdelane pri specializiranih tvrdkah, bodo dosegle vedno večje uspehe, ker se bo v bodoče ve Ino bolj delalo po racionalnih in ekonomičnih metodah.
Primerno se izboljšuje in napreduje tudi nadzorstvo izdelovanja, računovodstvo, profesionalna izobrazba, nadalje borba proti odpadkom in varnostne naprave proti nezgodam. Izboljšanje kažejo socialni varnostni ukrepi ter prodajne in propagandne metode. Kar je danes bolj Izključnost velikih tvrdk, bo jutri na razpolago vsej industriji.	Iz. Glassmann
ln B anatom neoviran. Hrvatska oblastva so takoj po priključitvi odredila, da se uvede kuna kot zakonito plačilno sredstvo tudi v vzhodnem Sremu. Novčanice Srbske narodne banke po 1000 in 100 din, kakor tudi stare novčanice bivše Jugoslovenske narodne banke po 50 din, ki so na področju Srbije še v prometu, se bolo v določenem roku zamenjale za novčanice Hrvatske državne banke, glaseče se na kune, in sicer v razmerju 1 din enako 1 kuna. Prav tako bo Hrvatska državna banka v določenem roku na tem področju zamenjaJa nemške okupacijske marke (Reichskredit-kassenschelne). Nadalje je hrvatska vlada izdala posebne devizne ln valutne predpise za olajšan promet zlasti med Zemunom ln Beogradom. Stanovalci obeh obmejnih con, ki imajo na podlagi obmejnih prepustnic pravico za prehod meje (Save), smejo nositi s seboj v vsaki smeri po 200 din ali 200 kun. Kmetje z vzhodnega Srema, ki nosijo v Beogral na trg živila in Imajo posebne Izkaznice, Izdane od hrvatskih uradov za prehrano, smejo prinesti domov v srbskih dinarjih ves iztržek od blaga, prodanega na beograjskem trgu. Na izkaznicah se vpiše pri prenosu živil v Beograd količina blaga in vrednost, na povratku pa služi ta izkaznica kot legitimacija za prenos protivrednosti v srbskih dinarjih, kakor tudi za zamenjavo dinarjev v bankah in menjalnicah. Posebej je urejeno vprašanje vnosa srbskih dinarjev za trgovce, ki oskrbujejo beograjski trg z živili iz vzhodnega Srema. Prav tako so izdani potrebni predpisi za vnos plač uralnikov, nameščencev in delavcev, ki stanujejo na eni strani meje, zaposleni pa so na drugi stranL
— Nove carinarnice na Hrvatskem. Hrvatsko finančno ministrstvo je objavilo, da je otvorjena nova carinarnica v Jesenicah ob Savi, jugovzhodno od Brežic v občini Bregana. Ta carinarnica je že pričela poslovati in vrši nadzorstvo nad potniškim in blagovnim prometom na državni cesti Brežice—Bregana—Zagreb. Carinarnica v Kotoribl je premeščena v Varaždin, na novo pa je v zvezi s priključitvijo vzhodnega Srema otvorjena carinarnica v Zemunu, medtem, ko sta ukinjeni carinarnica v Indiji ln v Rumi.
= Velika konverzija državnih obveznic v Franciji, iz Vichyja poročajo o izredno obsežni finančni transakciji, ki jo bo izvršila francoska vlada s konverzijo 5% ter 5 ln pol odstotnih zakladnih bonov ter bonov za narolno obrambo v novo 4% dolgoročno amortizacijsko posojilo, ki bo teklo 50 let Ta transakcija obsega francoske državne papirje v nominalni vrednosti 39 milijard frankov (23 milijard odpade na bone za narodno obrambo, 16 milijard pa na 5% in 5 in pol •/» zakladne bone). Ta konverzija, v kateri se izraža splošno nazadovanje obrestne mere v Franciji, bc omogočila francoski vladi zmanjšanje obrestnega
bremena. V teku latofcijega leta je sprtSo
likvidnosti na francoskem denarnem trgu, ki pa je na drugi strani zopet izraz naraslega obtoka bankovcev, nazadovala obrestna mera za dolgoročne papirje od 5% od-noeno 5 in pol •/• °a 4%, za srednjeročne pa od 4% na 3%. Obrestna mera za zakladne bane z amortizacijsko dobo dveh let znaša sedaj 2»/««/» (v začetku leta. 3.5%), za enoletne zakladne bone 2%% (3®/») in za četrtletne zakladne bone 1.6% (2&%). S konverzijo bonov za narodno obrambo bodo s francoskega trga izginili najvažnejši srednjeročni in kratkoročni papirji, ki so več nego dve desetletji prevladovali na trgu. Te bone za narodno obrambo je Francija pričela izdajati v zadnji svetovni vojni in je skupni znesek emisije v prvih letih po vojni dosegel do 58 milijard frankov, šele pred sedanjo vojno je Franciji uspelo, z ustanovitvijo posebne amortizacijske blagajne, ki so ji bili zastavljeni dohodki tobačnega monopola, znižati obtok teh bonov na polovico in obenem podaljšati amortizacijsko dobo na tri leta, medtem ko so bili prej ti boni čisto kratkoročni papir in je zlasti v letih gospodarske krize velik obtok teh kratkoročnih pap.rjev ogražal francosko finančno politiko. V zvezi s konverzijo pričakuje sedaj vlada v Vichyju, da ji bo uspelo dobiti Se nova sredstva za ogromno narasle izredne izdake. Nove 4"/0 obligacije bodo izdane po emisijskem tečaju al pari (100 za 100).
Nagla preureditev železnic v zasedenem delu Sovjetske Rusije
Rusija Ima, kakor znano, od nekdaj na svojih železnicah drugačno širino tira nego ostala Evropa 1 razen Španije in Portugalske). Normalna širina tira znaša namreč 1.435 m, medtem ko znaša oddaljenost med tirnicami v Rusiji 1.524 m (v Španiji 1.676). Po zadnji svetovni vojni je Poljska na svojem področju preuredila železnice na evropsko normalno širino tira, od baltiških držav pa je isto napravila tudi Litva. Ko je biia leta 1939 po končam vojni s Poljsko določena med Nemčijo in RusiJo demarkacijska linija, je ruska železniška uprava na ozemlju vzhodne Poljske takoj prestavila tirnice na rusko širino in je tej širini prilagodila tudi vagone in lokomotive, prevzete od Poljske. Isto je storila po zasedbi Litve, ki je imela tudi normalnotirne proge. Ta sprememba širine tira na odprti progi sicer ne dela večjih težav, ker je treba prestaviti samo eno tračnico, mnogo težkoč pa povzroča taka sprememba na križiščih, pri kretnicah ter na kolodvorih.
Ko so letos poleti nemške čete zasedle Vzhodno Poljsko so morale zaradi lažjega prometa in priključka železnic na omrežje nemških železnic znova prestaviti tir na normalno širino. Tako so bile tirnice v vzhodni Poljski že tretjič prestavljene. Isto je morala Nemčija storiti na glavnih progah v zasedenem delu Rusije.
Kakor smo že kratko poročali, je nemških železniškim četam uspelo preurediti pretežni de] železnic v zasedenem ruskem ozemlju na normalno širino. Ta preureditev je bila tudi potrebna, ker so bile v teku vojne po večini uničene ruske lokomotive za širši tir. Od 25.000 km železniških prog na zasedenem ozemlju Sovjetske Rusije je Nemčija doslej preuredila 15-000 km železnic na normalno širino tira. To delo je bilo izvršeno z ogromnimi napori ln je šele omogočilo oskrbovanje prodirajočih nemških čet z orožjem in municijo, materialom ln živili, kakor tudi prevoz čet. Vrhu tega so morale nemške železniške ln pionirske čete popraviti veliko število porušenih mostov in porušenih prog. Razlika 9 cm, obstoja med normalno širino proge in rusko širino je predstavljala eden najtežjih problemov pri ureditvi prometa na zasedenem ozemlju in je zahtevalo silne napore. Na stranskih progah, ki niso preurejene in ker obstoja še široki ruski tir, so morali urediti vse potrebno za prekladanje materiala iz normalnotirnih vagonov na ruske širokotirne vagone, kar povzroča ne malo težkoč. Vsak nov prodor nemške vojske v rusko ozemlje postavlja zaradi tega nemške železniške in pionirske čete pred novo veliko nalogo.
Naše gledališče
drama
Sreda, 15.: Dva bregova. Red A. Začetek
ob 18.15. Konec ob 20.30. Četrtek, 16.: Hamlet. Red četrtek. Začetek ob 17.30. Konec ob 21.
Petek, 17.: zaprto.
Uprizoritev Shakcapearjeve tragedije »Hamlet« ne predstavlja samo velikega Janovega igralskega uspeha, temveč uspeh celokupnega ansambla z režiserjem, Insce-natorjem in komponistom scenske glasbe vred. Veliko spoštovanja do te ShakeBpear-jeve umetnine je tako s strani gledališča, kakor s strani občinstva in kritike ustvarilo iz igre izjemen dogodek, s katerim s« naša drama lahko ponaša. V glavnih vlogah: Jan, Levar, Mira Danilova, Vida Ju-vanova, Stupica, Cesar, VI. Skrbinšek, Lipah, Nakrst in Gregorin. Režiser dr. Kreft, inscenator inž. Franz, komponist scenske glasbe D. Zebre.
OPERA
Sreda, 15.: Netopir. Red sreda. Začetek ob
18.15. Konec ob 21. četrtek, 16.: La boheme. Premiera Red premierski. Začetek ob 18.15. Konec ob 21.
Petek, 17.: Aida. Red B. Začetek ob 17.30. Konec ob 21.
Straussova opereta »Netopir« spada po 8VOji glasbi in libretu v vrsto tistih operet, ki so se ohranile spričo muzikalne vrednosti ln odrsko učinkovitega libreta do danes na repertoarju. Zgodba o veseljačenju članov rodbine Eisenstein, je oblikovana z ljubeznivim humorjem in neprisiljeno ko-mlko, s finim okusom in šegavostjo, ki ustvarjajo pri gledalcu najboljše razpoloženje.	,
Puccinijeva opera »La boheme« spada med njegova posebno popularna dela. življenje bednih pariških bohemov je prikazano tako v libretu, kakor v glasbi z velikim čutom človečnosti in v globoko • dojmljlvih čustvenih napevih. Premiera bo v četrtek 16. t. m. za red premierski.
Pri premieri Puccinijeve »La boheme« bo izšel prevod libreta, ki ga je oskrbel dirigent Niko fitritof v priročnih knjižicah ln bo na prodaj pri operni blagajni ln bi-ljeterjih po ceni 8 lir.
Poletie sredi jeseni
Žetev In setev — Za povečano produkcijo drv — Konjsko vprašanje urejeno
Trebnje, 10. oktobra.
Dolenjska polja se že nekaj dni kopljejo ▼ poletnem soncu. Sredi jeseni je pri nas zavladala prava vročina in topli sončni žarki so pospešili rast in zoritev sicer kasnim poljskim pridelkom. 2e nekaj dni beleži toplomer na soncu 25 stopinj Celzija. Letošnje vreme od rane pomladi preko poletja do pričetka jeseni za kmetovalca ni bilo bog ve kaj ugodno. Pogosto Ježevje ja oviralo rast in so v splošnem vsi pridelki dozoreli precej kasneje kot bi sicer. Šele z nastopajočo jesenjo se je vreme ustailo in kmetje sodijo, da bo lepo vreme trajalo še nekaj časa. Zadnjo soboto, ko so naš3 brhke Francke in zastavni Francetje go-dovali, je bil lep sončni jesenski dan n se po našem ljudskem modi o vanju do repnega pukeža sv. Luke obetajo še lepi dnevi.
Zakasnela pšenična žetev ajdovi setvi ni obetala prida. Letos so kmetje ajdo kasno vsejali in žetev je bila tako rekoč dvomljiva. Pa je bilo vreme z izjemo nekaj deževnih dni ugodno in je ajda kljub pozni setvi dozorela. Ajdova žetev je te dni na Dolenjskem v polnem razmahu m okusnih žganeev letos tudi meščanu ne bo primanjkovalo. Dozorela je koruza, ki spletena v kite že visi izpred mnogih poslopij. Kmetje pospravljajo zelje in peso, ki s.a tudi dobro obrodili, še nekaj sončnih dni pa bo godno še korenje in repa, kar kmetje spravljajo pod streho med poslednjimi pridelki.
Te dni je bila na Dolenjskem opravljena jesenska setev žit. Velike površine polja so spet posajene s pšenico, ki je kadila in ki jo je toplo vreme že izvabilo iz zemlje. Naš vsakdanji kruh z naših polj za nas, žene in naše otroke.
Pred vrati je še trgatev; sicer je tudi pozna, vendar obeta mnogo. Vinogralniki so bili letos zaskrbljeni, saj je bilo aa trto vreme dolgo časa neugodno. Toplo poletno sonce sredi jeseni, ki že nekaj dni pripeka na bogato obloženo trto v dolenjskih goricah, pa je ob zadnji uri priskočilo na pomoč in samo v bližnjih par dneh bo grozdje dozorelo. Ker so nekateri vinogradniki že pričeli s trgatvijo, svetujemo ostalim, naj trgatev spričo tako lepega vremena odiože še za nekaj dni. Grozdje sedaj najbolj pridobiva na sladkorju, kar je letcš še posebne važnosti, ker sladkorja za slajenje vin ne bo! Kjer pa se je bati, da bodo prišli v pose te nepoklicani trgači, organizirajte straže, določite čas splošne trgatve a m kasneje in trud bo obilo poplačan.
Te dni smo okusili s precejšnjo zakasnitvijo prvi pridelek naših gora — portugal-ko. Portugalka je letos slabo obrodila in je tudi slabše kakovosti kot druga leta. V nadomestilo pa je bilo na Dolenjskem letos potočenih precej vin iz drugih pokrajin države. Zlasti se je uveljavilo »Cliianti« vino, ki se ga pri nas potoči največ.
Mnoge občine so naprošene po posestnikih za nabavo razkužila proti žitnim snetem. Občinam do sedaj še ni uspelo nabaviti razkužil v obliki prahu, ki so najpri-kladnejša. V nadomestilo pa objavljajo, da je prav tako učinkovito razkuževanje z modro gal-eo in sicer po naslednjem postopku: Napravi se 1 odst. raztopina molre galice. žito se pusti v raztopini 10—15 minut. Zrnje se močno zmeša, da se odvlaži vse seme. Potem je treba seme dati v ap-neni belež in ga posušiti. Po drugem načine zrnje namakamo 12 ur v pol odstotni raztopini modre galice. Nato vzamemo zrnje iz vode in ga razgrnemo ter sušimo. Vsi drugi načini so neučinkoviti in naj kmetovalci točno postopajo samo po navedenem postopku, da se izognejo škodi zaradi zmanjšane kaljivosti.
Zadnje čase je občutiti na Dolenjskem splošno pomanjkanje drv. Nekdaj tako bogato tržišče lesa, posebno drv, je popolnoma odpove lalo in kmetje — posestniki gozdov izsekavajo samo še za lastno potrebo. Znano je, da je bila Ljubljana že od nekdaj navezana na dovoz drv z Dolenjske, ki je zlasti vedno poskrbela za zadostne zaloge preko zime. Letos pa je dolenjski trg nepričakovano odpovedal, namesto da bi produkcijo še povečal. Zato po nalogu Visokega komisarijata v Ljubljani obveščajo občine vse kmetovalce — gozdne posestnike, da je treba takoj povečati produkcijo drv in oglja. Za primer, da redne sečnje ne bodo dovolj obsežne, se bo odredila uradna poseka zrelih gozdov. V ta namen bodo občine ugotovile, kateri posestniki imajo res zrele gozdove in bodo taki gozdovi posekani v skladu z obstoječimi predpisi. *
Občina Trebnje objavlja: S takojšnjo veljavnostjo je prepove lan izvoz prašičev s teritorija občine v zvezi z naredbo g. okrajnega komisarja v Novem mestu. Kmetovalci morajo takoj prijaviti pridelek krompirja in fižola na občini. Na občini je sestavljen in razgrnjen na vpogled seznam rekviriranih konj, volov in vozov, ki se nahajajo na področju okrajnega glavarstva Kočevje. Seznam obsega 513 glav. Kdor svojega konja še ni prejel nazaj, naj pregleda seznam na občini. Ob tej priliki moramo omeniti vzgledno skrb občine, zlasti pa osebno prizadevanje župana, ki je že v neštetih primerih posredoval in mu je uspelo, da so prišli kmetje zopet do svojih konj in vozil in je s svojo odločnostjo preprečil mnoge zlorabe raznih prekupčevalcev in mešetarjev, ki so si z raznimi pretvezami na nepošten način lastili tujo živino in vozila. Precej truda in nesebičnega požrtvovalnega dela je bilo potrebno, da se je »konjsko« vprašanje na Dolenjskem pravično uredilo. Spet se bo zmanjšalo število on;h, ki so zaradi vojnih dogodkov Izgubili živino in ob tej priliki lahko samo še povemo, da bo tudi za one, katerim se ne bo posrečilo najti njih živine, preskrbljena primerna odškodnina.	—an.
Trgatev se je pričela
Novo mesto, 14. okt.
Kakor je spomladi vinska trta po Dolenjskem lepo kazala in obetala obilo dobrega in zdravega pridelka, tako se je bilo bati v poznem poletju, da zaradi preobilnega dežja in prehladnega vremena r«e bo grozdje dovolj dozorelo. Toda lepi jesenski dnevi so na trt ju popravili mnogo zamujenega in grozdje je prilično dozorelo ter
je, kjer ga v poletju ni oškropila pogubo-nosna toča, prav lepo ln zdravo.
Prišel je čas trgatve, najveselejši opravek Dolenjcev. Vinogradi so oživeli in 2e i se čuje veselo petje brhkih -leklet, ki prid-! no posegajo od trte do trte, z rezači trgaj i ; polne grozde in polnijo škafe, ki jih nato j pretresajo v brente. Trgatev na Dolenjskem i je nekaj posebnega, v njej se na najDOlj pristen način izraža duša veselega Dolenjca. Dolenjec se na trgatev skrbno priprav-, lja in prav rad povabi nanjo sorodnike m j prijatelje, ki se prijaznemu vabilu tudi ra-! di odzovejo. Za trgatev pripravi skrbna i gospodinja vedno Kaj boljšega, speče bo.jši kruh, pa tudi boljši kos suhe svinjine mora ostati za to priliko Premožnejši vinogradniki pa oskrbe tudi kaj ocvrtaga. Tako ima gospodinja polne roke dela in ji ne preostaja mnogo časa. da bi pogleda po vi-
Na vseh področjih narodnega gospodarstva v Italiji vlagajo velike napore, da bi preskrbeli deželo s potrebnimi surovinami hrano in industrijskimi izdelki z ozirom na sedanjo vojno. V to svrho so bi'i sprejeti mnogi vojnogospodarskj ukrepi ki naj za-aigurajo velike potrebe države v današnjih časih. Povsod so ojačeni napori za čim večjo proizvodnjo in bodo žrtve naroda pravično nagrajene. Doslej doseženi uspehi z lastnimi silami ustvarjenih m pokritih gospodarskih potreb dežele so prepričevalni. Vrhovna državna oblastva požrtvovalno izvajajo začrtane ukrepe, ki naj prebivalstvu preskrbe vse. da bo prebrodilo sedanje vojne napore n doprineslo k vojaški in gospodarski okrepitvi dežele. Narod navdušeno sledi svojim voditeljem in je zadovoljen z doseženimi uspehi.
Fašistična stranka je za novo pol;edelsko leto pripravila široko zasnovani načrt dela in pozvala ljudstvo, nai s svojim clelom pomaga doseči kar največji pridelek. Vsakomur je zagotovljena pomoč državnih strokovnih ustanov in sodelovanje stranke pri uresničitvi ge^a: »Niti ped zemlje ne sme ostati neobdelane« Pretekle dni so bili izdani vsi ukrepi za čim obilnejši donos kmetijskih pridelkov v prihodnjem letu. Že prej je imefl minister Tassinari več sestankov v posameznih pokrajinah, kjer so pdleg predstavnikov poljedelskih ustanov in Stranke bili navzočni tud-i kmetijski strokovnjaki. Na sestankih so b'Ii udeleženci obveščeni o ukrepih, ki so bili izdani, da bo prihodnje leto kmetijska proizvodnja kar največja. V vojnem času, ko ves narod d opri naša žrtve in se trudi za dosego zmage, morajo kmetje posvetiti posebno skrb pridelovanju najvažnejših kmetijskih prideflkov. predvsem žitaric, riza, krompirja in drugega, kar tvori glavno hrano širokih ljudskih silojev. Kmetje morajo pri izbiri vrst posameznih kmetskih pridelkov
Turin, 14. oktobra.
Minulo soboto je bila v prostorih hotela Piemontskih princev otvorjena XV. nacionalna filatelistična razstava ki je vzbudila velliko pozornost filatelistov v Turinu, pa tudi iz ostalih krajev Italije so prihiteli zbirailci.
Da bi poudaril pomen razstave, je pokrajinski direktor pošte in telegrafa comm. dr. S^rtoli dal napraviti poseben pečat, ki ima v zgornjem koncu belega konja v diru z lljubkim jahačem. Takšni pečati so v zvezi s poštnimi papirji, ki jih je serdinska Krailjevina izdala 1819 do 1820 in jih smatrajo za predhodnike sodobnih znamk. Dr. Sc^oli je tudi ravnatelj poštn~«a muzeja v Turinu in je s svojo idejo dal Turinu prvenstvo na polju znamk.
Ni dvoma, da so bile največja privlačnost te razstave ponarejene znamke, ki so se pojavljale v preteklosti in za katere vlada med filatelisti ogromno zanimanje, zavoljo te«a pa je njihova vrednost mnogo višja kakor vrednost avtentičnih znamk iste seriie. Pona-"'"™ bankovec ne velja nič, ponarejena sflika zelo maHo, toda ponarejena znamka je včasih vredna mnogo tisoč
Zagreb 14. oktobra.
V nemškem ujetništvu se je od zloma bivše Jugoslavije nahajalo okoli 25.000 hrvatskih vojakov. Zaradi raznih težkoč ki so se pojavile v upravnem in tehničnem pogledu, ni biilo takoj mogoče vse Hrvate izpustiti iz ujetniških taborišč v Nemčiji, pač pa so brli hrvatski vojaki oddel jeni od vojakov drugih narodnosti. Poslaništvo ne-zavisne države Hrvatske v Berlinu se je trudilo, da bi bilo to vprašanje čim prej in najugodnejše rešeno. Po naklonjenosti nemšk;h vojaških oblastev je ta zadeva zdaj končnoveljavno spravljena z dnevnega reda.
Zagrebški »Novi list« v zvezi s tem objavlja pogovor berlinskega dopisnika hrvatske službene agencije »Velebita« s hrvatskim poslanikom v Berlinu. Med drugim je g. poslanik izjavil: Odpuščanje hrvatskih ujetnikov iz nemških taborišč se približuje koncu. V nasflednjih dneh bo postopno odpuščeno sipet večje število ujetnikov iti poslano v domovino. V prvem transportu bo okoli 5000 vojakov v drugem okoli 8000, potem pa bodo poslani še ostali na svoje domove. Prvi čas je imdlo poslaništvo nepopoln imenik ujetih vojakov. Kasneje so bili imeniki izpopolnjeni s podatki iz domovine in iz samih nemških taborišč. Daljni« težkoča je bila ta, da so se tudi vojaki drugih narodnosti prištevati k Hrvatom in je bilo treba vse podatke preveriti. Nadallje ie poslanik fzjavil, da je vojna na vzhodu vso shraT nekolike zavlekla, zdaj pa se vse lepo odvija.
nogradu ali se celo sama lotila prijetnega
dela.
Ko se naredi mrak, se vsa družba zbere na tratini poleg zidanice ali pa tudi v prostorni sobi zidanice, kjer posede okoli mize in pokušajo sladki mošt. Ko se stemni, se jih večina odpravi proti domu, da opravijo domača dela, drugi z gospodarjem vred pa ostanejo v gori. Ker se jim kar nič ne muli spat, si s popevanjem pesmi in raznimi šalami krajšajo čas. Z zoro so že spet pri delu in kmalu se jim pridružijo tudi oni, ki so se vrnili iz doline, da pomagajo dokončati delo.
Trgatev privabi na prijazno Dolenjsko te nedelje mnogo izletnikov, ki se dobro razpoloženi razgube po raznih vinogradih, da so deležni pristno dolenjskega veselja ter se naužijejo sladkega grozdja in zdrave p.-jače.
dati prednost onim, ki so bile v izvajanju avtarkije že preizkušene in so dale dobre rezultate.
Vlada je sklenila, da bo kmetov trud nagradila z visokimi nagradami Sam Duce je dodočil visoko nagrado za setev najvažnejših žitaric, in sicer 20 lir za ha. Razen tega je Duce obljubil kmetom da jih bo podprl tudi pri določitvi odkupne cene za žito prihodnje leto Ti ukrepi so storjeni zato. da bi se dala pobuda za setev žitaric tudi v onih predelih Italije kjer dodej niso gojili te vrste pridelkov. Višja odkupni cena za bodoči pridelek in denarne nagrade, ki so razpisane, naj bi nadokna di'le izgubo, ki bi nastala zaradi m-njšegn pridelka, če zem'ia in podnebje ne bi go-dilla dotičnemu žitu.
Duce ie pozval italijanski narod, da v letošnjem letu doprinese svoj delež h končnemu uspehu z dobro in obilno setvijo. Kmetje se ne smejo pO'°komniti večje ga dobička ki ga dajejo donosnejše rastline. ampak se morajo podvreči spkZ-m di scipflini in posvetiti vse svoje sile in sred stva vzgoji tistih pridelkov, ki jih priporočajo odgovorni in s^. najbolj potrebni na rodu v današnjih časih.
Kakor v kmetijstvu, tako je v vseh dru gih področjih narodnega gospodarstva Ita lije. Posebno v industriji so tx> zaslug' posebne za to ustanovljene vrhovne državne ustanove, ki ji :e poverjena skrb za proizvodnjo r>otrebščin, ki danes najbolj zanimajo široke slloje naroda, storjeni veliki napori. Vse se dela načrtno, po naprej določenem programu. Napori italijanske industrije in vsega narodnega gospodarstva so usmerjeni v to, da zagotove neodvisno in samostojno gospodarsko življenje. V resnici je tako voina industrija kakor tudi industrija za proizvodnjo vsakodnevnih potrebščin italijanskega ljudstva doseg'a zavidljive uspehe.
lir. V napuljski kraljevini so prišle ponarejene znamke v promet leta 1858. in sicer po 2, 10 in 20 granov (1 gran = 4 centesi-me). Danes velja prava znamka za 2 gra-na 5 'lir, dočim velja ponarejeni izvod 100 ilir. Avtentična znamka za 10 granov velja 100 lir, ponarejena 150. Samo znamka za 20 granov stane originalna 400 lir, dočim ponarejena 150, ker je bilo pravih takih znamk zelo malo danih v promet, dočim je billo ponarejenih toliko, da so preplavile pokrajino. Samo v Napulju so izdelali 8 serij ponarejenih znamk po 20 granov.
V papeževi državi so se pojavile ponarejene znamke med 1855 in 1857. Bile pa so redke, mod njmi znamke za baiocco, ki je danes vredna več tisoč lir, dočim prava taka znamka stane samo 2 liri. V tistih časih so tudi v Lombardiji ponarejali znamke od 15 do 45 centesimov. Te znamke v avtentični izdaji stanejo komaj par 'lir, dočim so njih falzifikati vredni nekaj stotisoč lir. Tudi mesto Verona se je postavilo s ponarejanjem znamk od 15 do 30 centesi-mov, ki so danes silno redke, ker so jih iz Verone poklali v Milan in tamkaj zaplenili.
Svojci v domovini, ki imajo svoje rojake v Nemčiji, so lahko poponoma mirni, ker bodo še v tem mesecu vsi ujeti hrvatski vojaki doma. Če bi zaradi tehn čnih težkoč ostal le še kak Hrvat v Nemč';i. bo poslaništvo poskrbeilo. da bodo tudi taki posamezni primeri v naikrajšem času ugodne rešeni.
Radio Lr?bPana
Sreda, 15. oktobra !941-XIX
7.30: Poročila v slovenščini 7.45: Lahka glasba, v odmoru napoved časa. 8 15: Fo-ročila v italijanščini. 12.15: Lumbarjev lokalni kvartet. 12.35: Koncert pianistke Elze Blatt. 13.: Napoved časa — poročil5' v Italijanščini. 1315: Komunike glavnega stana Oboroženih Sil v slovenščini. 13 17 Orkestralna glasba pod vodstvom mojstra Arlandia. 14.: Poročila v italijanščini 14.15: Koncert violinistke Francke Roječ pri klavirju Marta Osterc:Valjalo. 14 45 Poročila v slovenščini. 17.15: Kmečki trle in kvartet sester Stritar. 19.: Tečaj Italijanščine, poučuje prof. dr. Stanko Leben 19.30: Poročila v slovenščini. 1945: Operetna glasba. 20. Napoved časa, poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Odlomki 1* operet pod vodstvom mojstra Orlandia 20.40: Trideset minut veselja, orkester pod vodstvom mojstra Petrarla. 21.80 Koncert pod vodstvom mojstra Marta Gau-disia, v odmoru vesti v slovenščini. 22.45 Poročila v italijanščini.
Poslednja pot prti. dr. Dslenca
Ljubljana, 14. okt.
V nedeljo popoldne se je kulturna Ljubljana v častnem številu poslovila od akademika univ. prof. dr. Metoda Dolenca na njegovi poslednji poti.
Pred njegovim domom v Gorupovi ulici je opravil molitve ob asistenci duhovščine trnovske župnije pisatelj akademik Finžgar. nato pa se je zvrstil proti univerzi veličasten sprevod, v katerem so za vozom s krsto stopali poleg pokojnikovih svojcev najodličnejši predstavniki javnega življenja. Med drugimi so šli za pogrebom zastopnik prosvetnega ministra dr. Fabbri. zastopnik Visokega Komisarja dr. Carra. predsednik Akademije znanosti in umetnosti univ. prof dr. Nachti-gal, rektor univerze prof. dr. Milko Kos z dekani fakultet in številnimi člani profesorskega zbora, zastopniki dru?i'va »Pravnik« z univ. prof. dr Sajovicem, predsednik Odvetniške zbornice dr. 2i-rovnik. pa še številni predstavniki nše pravne vede in ustanov.
Pred univerzo se je od pokojnika poslovil najprej predsednik akademije univ. prof dr Nachtigal, ki je podrobno očr-tai njegovo znanstveno delo, nato pa je rektor dr. Kos prikazal pokojnikovo delo na univerzi in delo zanjo. Člani Akademskega pevskega zbora so pod vodstvom prof. Marolta zapeli Gallusovo »Ecce quo-modo moritur iustus«, nato pa je ogromni žalni sprevod krenil proti Sv. Križu. Tam so v kapeli po cerkvenem opravilu zapeli visokošolci še Mendelsohnovo »Beati mor-
ŠPORT	~~..........
Za vsemi prvenstvenimi mitingi ln tro- i bojem med vsemi Izbranimi ljubljanskimi I atleti bo to seboto še ena atletska prireditev, in sicer za prvenstvo ljubljanske univerze. Pomen prireditve gotovo ne dosega prej omenjenih, toda zato vsaj posamezne točke ne bodo prav nič zaostajale za marsikatero, ki smo jih videli v teku zadnjih tednov. To izvira odtod, ker se prav za prav lz akademskih vrst zbira večina najboljših atletov in pokrajinsk!h prvakov, za število udeležencev pa bodo poskrbeli številni novinci, ki so se med akademiki tudi navdušili za to najlepšo športno panogo.
Letošnje akademsko prvenstvo v atletiki bo obsegalo predvidoma naslednje discipline: teke na 1000 m, 400 m in 1500 m, dalje na 110 m z zaprekami in štafeto na 4x100 m, potem skoke v daljino in višino ter troskok, mete diska, kopja, in krogle, izven sporeda pa bo najbrže tudi še tek na 200 m z zaprekami. Med nastopajočimi je cela vrsta imen, ki so imeli že na prvenstvu, pa tudi v nedavnem troboju glavno besedo pri zasedbi najboljših mest,
Nurmijev rekord na eno uro nedosegljiv
Paavo Nurmi iz Aba, ki je zdaj 44 let star in je s svojimi športnimi uspehi za-divil ves svet ter mnogo pripomogel, da je zvedel za majhno finsko državo, je zdaj oblekel vojaško suknjo ln odšel nekam na vzhodno fronto. Nurmi je dodeljen oddelku za vežbanje novincev in je torej dobil tudi kot voiak nalogo, ki jo bo kot ideal finske mladine najlaže opravljal z največjimiu spehi. Saj Nurmija in njegovo življenje pozna do zadnje podrobnosti vsak mladi Finec in njegova popularnost v deželi tisoč jezer je dandanes še prav tako velika kakor včasih, ko je podiral rekord za rekordom doma in na tujem.
Odkar je Nurmi zapustil tekališča, so njegovi nasledniki doma na Finskem in drugod po svetu izboljšali že marsikatero njegovo najboljšo znamko, toda enega svetovnega rekorda, najpomembnejšega med vsemi, pa še do danes ni mogel Izboljšati nihče. To je Nurmijev rekord v teku ene ure, ki ga je jeseni leta 1928 dosegel na športnem prostoru v Charlottenburgu in je še zmerom nedotaknlen. Čudoviti finski tekač je takrat pretekel v eni url 19 km in 210 m in nihče ga pozneje ni mogel več doseči, da celo niti ne njegov veliki rojak Maki, ki se je opetovano lotil te naloge. Tako je zdaj minulo že 13 let ln Se zmerom nI med tisoč! atletov nikogar, ki bi lahko napravil v teku na eno uro več kakor Nurmi. Finski narednik Nurmi se tako še na svoje »stare« dni veseli ln ponaša vsaj z enim svetovnim rekordom, kateremu vsa dolga doba 13 let nI mogla do živega.
Nova Švedska nada v atletiki
V švedski lahkoatletikl je znanih mnogo tekačev Hellstrflmov, ki so se povzpeli do največjih uspehov v tej športni panogi. Ce gledamo športno zgodovino Švedske, bomo v njej opazili prvo takšno ime že v letih 1904 in 1905 Ta HellstrSm Je bival dalj časa v Nemčiji ter Je spadal med najboljše srednjeprogaše svoje dobe. Nemški atleti so imeli ▼ njem svojega vzornika, od katerega so m mnogo naučili, ne da bi ga bili mogli doeečl. Ta HellstrOm Je Imel v poznejših letih tudi v mednarodnem športu važno vlogo, saj ga je švedski ollni-
tui«, a ko so truplo prenesli do grobnice, so se poklonili spominu univ. prof. dr. Dolenca še dekan pravne fakultete Steska, zastopnik »Pravnika« univ. prof. dr. Sa-jovic in pa zastopnik slušateljev Vilfan.
Akademski pevski zbor je s Hribarjevo »Človek glej« zaključil žalno svečanost, ki je na vse prisotne napravila globok vtis in je nazorno izpričala, kako spoštovan je bil pokojnik v vsej naši javnosti.
Z Gorenjskega
Novo poslopje političnega komisarja T Kranja dograjeno. V nedeljo dopoldne so na slovesen način praznovali likof na zgradbi novega upravnega poslopja političnega komisarja. Novo poslopje je dvonadstropno in je ob cesti 73 metrov dolgo. Pri tej priliki je imel politični komisar v Kranju dr. Skalka pomemben nagovor, gradbeni vodja Dedeck pa je poročal, da je bila stavba zgrajena v 107 delovnih dneh, in se je zahvalil vsem sodelavcem, ki so pripomogli do tako lepega uspeha. Slovesnost so zaključili delavci s petjem domorodnih pesmi.
Dogoni klavne živine
Prehranjevalni zavod Visokega Komisa-rlata za Ljubljansko pokrajino priredi v prihodnjem tednu tčle dogone za govejo klavno živino:
V torek 21. t. m. v Grahovem pri Cerknici,
v torek 21. t. m. v Trebnjem, v sredo 22. t. m. v Vel. Lašča'-v sredo 22. t. m. v Stični,
kakor n. pr. v tekih: Lušicky, Polak, Lon-čarič, Sodnik, Vilar, Lužnik, Pleničar, Oberšek, Košir, Mravlje, Magušar in drugi, v skokih Smolej, Slanina, Lončr.rič, Bačnik in drugi ter v metih Kajfež, Kosec, Rigler, Ivanuš in drugi.
Zadnjič so se atleti ljubljanske univerze sestali lansko jesen v dvoboju med JASO in ASK, v katerem so zasedli prva mesta naslednji atleti z naslednjimi časi: na 100 m Vilar 11.9, v višino Slanina 170, v krogli Lužnik 11.91, v daljino Lužnik 6.31, v kopju Lužnik 43.97, na 400 Oberšek 55.1, v disku Lužnik 36.20, na 110 m z zaprekami Lužnik 18.3, v kladivu Banko 29.15, v palici Brunet 2.80. v troskoku Smolej 12.47, na 200 m Vilar 24. na 1500 m Pohar 4:35 in na 800 m Oberšek 2:03.4. Gornje izide objavljamo zaradi primerjave z letošnjimi, ki bodo glede na živahno' sezono in številna tekmovanja prav gotovo drugačni.
Prireditev bo v soboto 18. t. m. od 15.30 dalje na stadionu ob Tyrševi cesti. Za zmagovalce so pripravljena številna lepa darila ln okusne plakete.
pijski odbor leta 1912 pozval za generalnega tajnika pred stockholmsko olimpi-jado, v katerem svojstvu si je pridobil zaslug za uspeh one svetovne športne prireditve.
Njegov soimenjak, ki ga danes poznajo po vsem športnem svetu, spada med najvidnejše tekače na srednjih in dolgih progah. Bror — tako je ime temu najmlajšemu Hellstromu — je zdaj 27 let star, pravijo pa, da kljub sijajnim uspehom še ni dosegel vrhunca in je treba računati, da bo pokazal še mnogo nepričakovanega. Ta Hel'strom je zdaj prvi v seznamu najboljših svetovnih tekačev na 3000 m in 5000 m in brani seveda tudi vse domače rekordi v teh disciplinah. Bror Hellstrom je zdaj prva nada švedske atletike.
S TENIŠKIH TERENOV
Punčec izgublja kar naprej. Pretekli petek se je v Zagrebu začel meddržavni teniški dvoboj za donavski pokal med Hrvatsko in Nemčijo. V prvih dveh singlih, katerim je prisostvovalo okrog 2000 gledalcev, so Nemci dobili obe točki, in sicor najprej po zaslugi Henkela, ki je porazil Mitiča v štirih setih 6:4, 6:3, 5:7. 6:3, nato pa še z zmago Kocha nad Punčecem. Nemec je bil v tej ieri v odlični formi in je zmagal v petih setih 4:6, 6:1, 2:6 6:2, 6:4. Koch je bil to pot predvsem ofenziven, pa tudi s tehnične strani se je pokazal v dobri luči. Prvi igralec Hrvatske Punčec je sicer v tretjem setu zmagal šestkrat, potem pa je postala igra zanj, ki ni več tako hiter ln lahek kakor treba, mnogo prehuda, da bi jo bil odločil zase. V tretjem srečanju so Hrvati Izgubili še tretjo točko, in sicer v doublu. kjer sta zmagala Henkel-Gies v treh setih 6:4 7:5. 7:5 nad Punčecem ln Pallado, tako da so Nemci že po drugem dnevu vodili s 3:0, ln je bila zmaga praktično že v njihovih rokah.
Damskt tenlšld dvoboj za donavski pokal med Nemčijo ln ItaMio bo v dnevih od 17. do 19. t. m. v Wiesbadeftu.
Italijanski teniški mojster Bossl je Ml kaznovan s štirimesečno prepovedjo Igranja zaradi nesportnesra vedenja na prvenstvenem turnirju v Florencl Novi prvak Cucelli Je bil zaradi enakega prestopka ukorjen.
Vlada je poskrbela za ljudsko prehrano
F osebna nagrada Duceja za setev najvažnejših žitaric
Eccellenza FAlto Commissario parla agli espositori alla fiera di Lubiana. — Ekscelenca Visoki Komisar govori razstavijalcem na Ljubljanskem velesejmu
Ponarejene znamke več vredne od pravih
Filatelistična razstava v Turinu je vzbudila veliko zanimanje med zbiralci
Nov atletski nastop na stadionu
V soboto 13. t. cn. miting za prvenstvo ljubljanske univerze
Hrvatski ujetniki se vračajo iz Nemčije
Svojci naj ne bodo zanje v skrbeh; ker bodo že ta mesec
vsi na svojih domovih
' Vojna poročila nam poročajo o pogostih napadih italijanskih letal na otok Ciper.
Se nad Šestdeset let je ta veliki otok v vzhodnem delu Sredozemskega morja, v kotu med Malo Azijo in Sirijo, pod angleško upsavo. L. 1925. je postal celo britska kronska kolonija. Angležem pa ni uspelo, da bi prebivalstvo kakšnih 350.000 duš, večinoma Grlpv in Levantincev, sprijaznili s svojim gospostvom. Ciprioti, kakor se imenujejo domačini, so vedno znova poskušali, da se otresejo angleške nadvlade in pridružijo Grčiji. Prej je bil otok pod turško oblastjo kakor njegovi sosedi Sirija in Mala Azija.
Otok se razteza od vzhoda proti zapadu 230 km daleč, to dolžino pa daje končno le ozek, šiljast zemeljski jezik na severovzhodu. Njegova širina od severa na jug znaša največ 96 km. Ciper je tretji največji in najvzhodnejši otok Sredozemskega morja. Njegova glavna trgovinska mesta sta pristanišče Famagosta s komaj 7000 prebivalci na vzhodu in Nikozija, prestolnica v »otranjosti, na ravnini Mezoreji, ki šteje okrog 20.000 prebivalcev. Na jugu sta pristanišči Larnaka in Limasol.
Otok je zelo gorat, njegova gorovja sestoje ponajveč iz vulkanskih kamenin, li-
parita, trahita in rdečega andezita. Najvišji vrh, Troodes, se vzpenja v Tišino 1959 m. Ciprska poletja so zelo suha. Pripovedujejo, da ni v času Konstantina Velika na njem celih 36 let nič deževalo. Zime so mrzle s hudimi plohami. Pomlad pa ustvarja na otoku eno samo cvetno preprogo.
Njegova preteklost je zelo razburkana in je tudi v umetnostni zgodovini imel velike vlogo. Ciprske vaze, ki kažejo močne vplive bližnjega Orienta, so slovele v vsem starem veku. Prvotno so obljudovali otok He-titi in je bil mnoga stoletja pod oblastjo Asircev. Pozneje so ga naselili dorski in jonski Grki, osvojili so si ga Perzijci, a 1. 410. pred našim štetjem se jih je osvobodil. Svojo dobo procvita je imel otok v klasični dobi, ko so v njegovih krajih Pa£.i in Amatu gojili kult boginje Venere, o kateri so veleli, da se je dvignila iz ciprskega morja. Venero ali Afrodito so zato po-gostoma imenovali samo »Kiprijo«. če pa proučujemo kakšno podobo ciprske Venere, opazimo, da ji je bil podlaga čisto orien-talsko-čutni kult, ki je bil zelo različen od grškega Afroditinega kulta. Tuii ciprsko vino je prispevalo v prejšnjih časih mnogo
Cavaflere moderno — Sodobni vitez
delllndustria č stato nominato da un fotografo l'uomo che lavora nel suo abito di aabesto in una pioggia di scintille. La sua fiamma di ossigeno pud in cinque minuti secondi tagliare un lastrone di ferro, grosso 25 cm — Neki fotograf je imenoval »sodobnega viteza industrije« moža, ki dela v svoji obleki iz azbesta v dežju isker ln ld more njegov kisikov plamen v petih sekundah prerezati 25 cm debele železne plošče
Plesalka — vohunka
Švedski listi se bavijo te dni s senzacionalno špionažno afero, ki je prišla na dan, ko so prijeli šest oseb, ki so hotele za neko tujo silo izvrševati sabotažna dejanja proti Švedskim železniškim napravam. Aretirali so jih po ovadbi nekega člana tajne organizacije, ki je bil prejel razstrelivo, da bi ga uporabil na neki določeni progi.
Poglavar organizacije je videti neki Nikolaj Rom, ki je že 1. 1938. prispel na Švedsko s ponarejenim potnim listom in je uporabljal razna napačna imena. Med drugim si je pridobil kot solelavko neko plesalko Otilijo Moellerjevo, ki mu je iskala novih ljudi za špionažno družbo. Učinkovitost svojih razstreliv so člani te družbe preizkušali na vrtu vile, ki jo je imela Moller-
jeva v najemu v okolici štockholma. Tu so imeli med drugim tudi skrito brezžično oddajno postajo.
V poletju so saboterji potovali po švedskem, da bi določili kraje, kjer naj bi se izvršili atentati, ki pa jih niso utegnili več uresničiti.
Posebno zanimanje zbuja Moellerjeva, ki je po rodu iz Estonske in se je 1. 1928. preselila v Stockholm, kjer je postala članica tamkajšnjega opernega baleta. Priredila je več gostovanj na Poljskem, kjer se je poročila s cirkuškim ravnateljem Moellerjem. Bila je tudi na Danskem in Angleškem. Prej je delala kot natakarica na švedskih parnikih in v stockholmskih javnih lokalih.
200 letna pravda
V	Amsterdamu se bo začela v kratkem zadnja faza ene najbolj nenavadnih pravd za dediščino, kar jih je svet doživel. Gre za več nego 150 milijonov holandskih goldinarjev, to je za okroglo milijardo lir.
V	letu 1676. je umrl v Hamburgu ho-landski maršal baron Ornholm. V svoji oporoki je stari vojščak, ki se ni bil nikoli poročil, označil kot edino dedično svojo guvernantko, gospodično Ivano van der Plancken. Policija je izjavila, da je bila oporoka potvorjena in je prelepo gospo-
dično vtaknila kot ponarejevalko v ječo. Kmalu potem so jo sicer izpustili, toda dediščine ni mogla dobiti. Guvernantka je tedaj vložila tožbo proti mestni občini, ki ji je pripadla dediščina, in mnogo pozneje je njena hči Berta, ena izmed najlepših tedanjih žensk, to pravdo dobila. Izročiti so ji morali 28 zabojev, polnih dragocenega posodja in zlatih predmetov, ki so predstavljali že tedaj ogromen zaklad. Amsterdamska občina je navzlic temu, da je propadla, ta zaklad vendarle zaplenila,
k slovesu tega otoka, toda v novejšem času se je njegova kakovost zelo poslabšala.
Od Grkov so prevzeli oblast nad Ciprom Bizantinci, dokler ga niso zasedli križarji. Rikard Levjesrčni je 1. 1193. zasedel otok v 25 dneh ter ga dal francoskemu grofu Gvidu Lusignanskemu v fevd. S Hugonom Lusignanskim je 1. 1227. izumrla moška linija te rodbine, stranska linija je zasedla prestol, dokler niso 1. 1426. otoka nasedli Egipčani. Egiptski kralj Jakob H. se je poročil z lepo Benečanko Katarino Corna-ro, hčerjo beneškega dožda. Po njegov, smrti je postala kraljica Cipra in je 1 .1498 prepustila otok rodnemu mestu. Benečani pa so ga upravljali le do 1. 1570.. ko oo ga zasedli Turki po strašnem pokolu nad tam kajšnjim, večinoma maronitskim in armen-sko-gregorijanskim prebivalstvom. Benešk. vojskovodja Bragadino se je tedaj proslavil s tem, da je enajst mesecev branil Fa-magosto.
Ciper je bil po svoji legi vedno nekakšna žoga za igro med najrazličnejšimi .i ar odi. zato predstavlja pravi vzorec vsakovrstnih kulturnih vplivov. Angleško gospostvo od 1. 1878. dalje je prvo, tako rekoč mehanično gospostvo nad tem otokom. k; se je igodilo iz čisto političnih in strateških razlogov.
ln sicer kot zastavo za dolgove, ki jih je bil zapustil stari maršal. Začela se je tedaj nova pravda, ki se je s presledki podaljšala do današnjega dne.
Dežela milijonarjev
Deželo milijonarjev imenujemo običajno Ameriko. Res je le to, da je Amerika dežela milijarderjev, a kar se tiče milijonarjev, gre prvenstvo mali Danski. V tej deželi, ki šteje 3 in pol milijona duš, Je po najnovejši statistiki poldrag milijon oseb, ki plačujejo davke, med njimi jih je pet sto, ki se štejejo med milijonarje. Njih imetje znaša milijon do sto šestdeset milijonov dolarjev. Nobena druga dežela na svetu se ne more ponašati s tako velikim številom milijonarjev v razmerju s številom prebivalstva.
Drobne zanimivosti
Karont je bil egiptski knez, ki je uvedel davek na mrtvece. Sodobniki so ga obsodili v peklo, da bi se njegova lakomnost naalčala s prispevki pokojnikov, kajti pekel je tudi tedaj sprejemal večji del človeškega rodu.
Ludovik XIII. je postavil Francijo pod zaščito Device Marije, »da bi vsi naši dobri podaniki prišli v paradiž, kajti to nam je v zadovoljstvo«.
Perzijski pesnik Saadi je bil edini, ki ni čestital nekemu prijatelju, ko je ta dobil visok javni čin. Ko ga je prijatelj vprašal zakaj, je pesnik odgovoril: »Jaz bom edini, ki te ne bom zapustil, ko se boš vrnil v temo.«
Tako se je tudi zgodilo in Saadi je zaslovel kot prerok.
ANEKDOTA
Otto Ernst, pisatelj »Vzgojitelja Flachs-manna«, je bil po neki premieri povabljen z glavnimi igralci k nekemu hamburskemu veletrgovcu. Večer je bil zelo vesel, whi-skvja in drugih podobnih dobrot je bfllo mnogo in Ernst, ki si je vedno rad na lil kakšen kozarček, ni zaootajal za drugimi. Tem bolj se je zate gostitelj začudil, ko se je pisatelj nenadno dvignil, obsefl vso družbo in se od vsakega posebe poslovil.
»Nu, nu,« je dejal gostitelj, »saj nas vendar ne nameravate zapustiti baš sedaj, ko smo v najlepšem razpoloženju?«
»Ne, ne nameravam vas zapustiti,« je odgovorili Ernst. »Rad bi vam pa vsem. ki ste tako simpatični ljudje, želel lahko noč, dokler vasi še spoznam!«
SAK DAN ENA
3°hn Co taj
»Prav se ti godi! Zakaj ješ toliko sira!t
Bellezze d*Italia — Italijanske lepote

ismmiŠmMm l
Una veduta dell'isola dl Oajpri — Pogled np, otok Caprl
Prizor iz bojev v Finskem zaliva
Kako ie bil preprečen izkrcevalni poizkus sovjetskega oddelka pred obleganim Petrogradom
Berlin, 14. okt. d. Nemški vojni poročevalec Ernst Dietrich je objavil te dni zelo nazorno poročilo o enem izmed sovjetsko-ruskih poskusov izkrcanja na okali Finskega zaliva, ki je bil odbit prav tako kakor vsi ostali poskusi te vrste.
Rdeči izkrcevalni oddelek si je za napad izbral kraj, ki je bil priljubljena izletna točka petrograjskega prebivalstva in ki ga odlikujejo razvaline baročnih stavb iz stare carske dobe. Skoraj neslišno je sovjetskim četam uspelo spraviti po morju v bližino te točke ojačen bataljon pehote, oborožen s težkim infanterijskm orožjem in opremljen z obilico municije. Ob 3.30 ponoči so nemške straže napovedale uzbuno Med tem so se napadalci že prebili skozi ozki obalni pas ter naglo zasedli enega izmed praznih bunkerjev na terenu, odkoder so bili še nedavno pregnani. Odtod so sovjetske skupine napredovale do prvih h š ter se v njih utrdile. Posamezni napadalni oddelki so nato prodrli preko glavne ceste vse do železniške proge ter so nato operirale med progo in sedežem poveljstva neke nemške stotnije Tu je prišlo okrog hišnih vogalov, med cestnimi jarki, okrog posameznih skupin drevja do ogorčenih borb med manjšimi eiinicami. Ker se je le počasi danilo, je bilo kaj težko spoznati med begajočimi vojaki, kdo je tovariš, kdo pa sovražnik. Samo po tem, kako so se vojaki metali na tla in po sklonjeni hoji in skakajočem premikanju je bilo mogoče razlikovati nemško pehoto od ruske. • Nemški pešci so streljali kar se je dalo, metali ročne granate in včasih poprijeli tudi puško na obratni strani ter pobijali, kar jim je prišlo nasproti. Tako so se počasi prebili nazaj do glavne ceste. Tu so iz jarkov nato s strojnicami in karabinkami streljali na boljševike, ki so s klici »ura« vedno znova napadali.
V trenutku, ko se je pričelo prvo streljanje, se je oglasilo tudi sovražno topništvo s pomolov ob petrograjskem obalnem prelivu ter poseglo v borbo. Malo kasneje je že krožilo nad bojiščem 18 sovjetskih borbenih letal, ki so pričela^ streljati svoje rdeče, belo in žolto se svetlikajoče nize krogel proti zemlji. Sovjetska letala so streljala tudi z letalskimi topiči ter metala bombe v zaporednih nizih. Nizko nad tlemi je grmenje njihovih motorjev Sele uglasilo pravo osnovno meloiijo silnemu vojnemu trušču .Po malem se je danilo. Sedaj se je pričelo sistematsko streljanje na boljševike, ki so napadali iz vseh mogoč: h kritij na terenu. V borbo so posegli še metalci
min ter sripali svoje na železnih drobcih txv gate izstrelke točno na strmo ježo, izza katere so boljševiki v brezkončnih skupinah drli v napad. Protiletalski topovi so vzeli na piko hiše, v katerih se je utrdil sovražnik. Z ročnimi granatami so bili napadeni pravkar zasedeni sovražnikova bunkerji in zakloni, iz katerih je bil sovražnik počasi pregnan. Nad neko kotanjo se je pojavila prva bela zastava. V njej je bilo 8 sovražnih vojakov, toda le 7 med njimi jih je prišlo v naše ujetništvo, osmi pa je potegnil vžigalnik ročne granate, si jo podr-žal pod trebuh ter se pustil od nje raztrgati. To je prav tpično za brezmejni fanatizem sovjetskih vojakov.
Počasi so se Nemci prebili ao »trme ježe, olkoder pada teren nato položno vse do morja, da kakšen pogled. .Najmanj kakih 100 nasprotnikov leži na postojankah v skupinah in vsi so videti mrtv:, toda to je prava boljševiška taktika. Ko naperimo tjakaj ogenj, sovražnik takoj oživi, skuša napasti, strelja, a vojaki padajo kakor od strele zadeti. Nekateri skušajo zbežati, dru gi Se poslednji trenutek dvignejo kvišku roke, toda večina jih več ne pride živih iz ognja.
Dva naSa vojaka sta bila ujeta. V neki hiši ju je zasliševal sovjetski komisar, toda že je prišla osvoboditev. T:sti trenutek je boljševiška straža kratkomalo ustrelila lastnega komisarja ter se pustila nato od obeh neoboroženih nemških pešcev ujeti.
Z morja se je že bližalo novo ojačenje za boljševike. Na mnogoštevilnih majhnih transportnih ladjah je v spremstvu dveh ruš lcev priplula do obale druga skupina iz-krcevalnega moštva, protitankovsko topništvo pa je 5 ladij tako zadelo, da so se potopile. Po tem neuspehu so se rušilci in transportne ladje obrnili in ves ekspedicij-ski zbor se je vrnil proti Petrogradu. Komaj tri ure je trajala borba, potem se je pričelo poslednje očiščevanje terena sovražnih oddelkov, ki so se še držali v močvirju, na pokopališču ter v nekaterih hišah. Na bojišču, ki je bilo pičlih 500 m široko in 150 m globoko, je obležalo 366 boljševiških vojakov, med njimi neki podpolkovnik, en major, dva polkovnika, več poročnikov in dva komisarja. Ostanek ekspedicijskega zborr, 154 vojakov, je bil ujet. Nemški pešci so na grobovih svojih 8 padlih tovarišev postavili križe iz brezovega lesa z datumom 5. X. 1941, ki znači uničenje enega izmei izkrcevalnih sovjetskih oddelkov na prostoru pri obkoljenem Petrogradu.
Romantične rajčice
Rajčice so proslavljali že davno kot najbolj pestri čudež, kar jih je ustvarila neizčrpna narava. Te ptice z žarečimi peresnimi fontanamj so označevali kot »žive dragulje«, poedine vrste so dobile pridevke, kakor »zlata«, »smaragdna«, »brezpri-merna«. V prejšnjih časih so čudežno oLico, ki se je v njej ohranil dozdevno neki odsvit rajskega živalstva, obdajale romantične legende. Toda rajčica si je ohranila svojo romantiko še do naših dni. Ni lepšega prizora, nego so snubitveni plesi rdeče rajčice.
Živali se zberejo na dol~čca«.in drevesu, razprostrejo svoje peresje, stegnejo vratove in dajejo kakor dragulji bleščečim se peresom, da neprestano trepečejo sem in tja. Pri tem letijo ptice v stanju najv šje razburjenosti od veje do veje, tako da je vse drevo pokrito z valujočim peresjem in sliči nadzemeljskemu umetalnemu ugnju prekrasnih barv. Vsa krasota in romantika pa se združuje samo v samcih, samice so skromne, vranam podobne živalice, ki jih odeva umazano rjava barva.
Divji kostanj
Divji kostanj ima poleg drugih koristnih lastnosti še veliko krmilno vrednost za živino, ki ne zaostaja za redilnostjo navadnega kostanja. Njegova nemajhna prednost je tudi ta, da nas stane samo tisti trud, ki je potreben, da ga naberemo ob poteh.
Divji kostanj vsebuje 5 odstotkov dušikovih snovi. 2,3 odstotka tolšče in 42 odstotkov nedušikovih spojin. Koze in ovce so naravnost požrešne na ta sad ter ga jedo surovega, kakršen je. Druge živali, kakor svinje in govedo, pa ga imajo rajši
pripravljnega tako, da izgubi grenki okus, kar dosežemo s praženjem ali pa s tem, da ga dalj časa pamakamo v vodi. Tako pripravljen kostanj moramo zdrobiti ali zmleti, bolje je pa, da ga primešamo drugi krmi.
Odraslo govedo ga dobi lahko 2 do 4 kg na dan, če pa gre za krave, ki dajejo mleko, je bolje, da se omejimo samo na 2 do 3 kg, ker bi jnogla večja količina vplivati tako, da bi se količina mleka zmanjšala.
Minister je kupoval jajca
Novi madžarski minister za prehrano je nastopil svojo funkcijo z nenavalnim eksperimentom. Preoblekel se je v delavca in se je šel postavit v vrsto pred nekatere prodajalne živil, da bi kupil jajca. Ko bi moral priti v neki trgovini na vrsto, je lastnik izjavil, da je jajc zmanjkalo, in minister je moral oditi s praznimi rokami, za nameček pa je moral vtakniti še nekoliko trgovčevih psovk v žep. Takoj nato je minister odredil policiji, naj izvrši pregled trgovin z jajci in uspeh je bil ta, da so našli in zaplenili 180 zabojev skritih jajc. Trgovci, ki so jih seveda zaprli, so hoteli ta jajca prodajati po višji ceni, nego jim je določena.
Megla naj zaščiti mesta
Londonski dopisnik Švedskega lista Gote-borg Handels Tidningen poroča, da je angleška javnost zvedela za zaščitni ukrep, ki so ga angleške oblasti preizkušale že nekaj časa v največji tajnosti. Gre za zaSčito najvažnejših industrijskih središč z zastori dima in umetne megle. Ni znano, da-li mislijo ta ukrep uporabiti na veliko in kakšni so njegovi uspehi.
Svetilka za sterilizlranje
Norveški inženir Oskar Brundsberg je po dolgih in potrpežljivih poskusih zgradil električno žepno svetilko na • živosrebrne pare, ki ne zahteva večjih stroškov nego navadna žepna svetilka na baterijo, a ima posebno lastnost, da izžareva sterilizirajoče žarke. Natančni poskusi so pokazali, da more ta svetilka razkužiti n. pr. 20 litrov vode v posodi, ki je oddaljena deset do petnajst metrov od svetlobnega vira.
Umetna kri za prenose
Primarij bolnišnice v Omahi v ameriški državi Nebraski, dr. John E. Summer, je izdelal umetno kri iz rastlinskih sestavin, ki naj bi pri transfuzijah, kadar ni dobiti prave krvi, nadomestila človeško kri. Svoje raziskave za sestavo takšne krvi je začel dr. Summer na podlagi zanimivih opazovanj v Indokini. Ameriški znanstvenik je tam ugotovil, da izvršujejo domač ni v primeru potrebe nekakšno transfuzijo s tekočino, ki jo pripravljajo na ta način, da namakajo v vodi zmlete liste nekih lian. Dr. Summer je izvršil poskus s to tekočino na praš ču, ki je umiral od malokrvnosti, in je imel uspeh. To ga je napotilo, da je začel raziskovati sestavo tekočine oaroma zmleth listov in da je tekočino izpopolnil.
Število Indijancev
Po najnovejši statistiki živi v Zedinjenih državah še danes 275.000 čistokrvnih Indijancev. Vsi ti rdečekožci prebivajo na zapadu v posebnih ozemljih, ki so jih določili samo zanje, in so si ohranili svojo prvotno plemensko čistost, svoje šege ter nekdanjo vero.
Nov vitamin.
Po poročilu dr. Theodorja Wielanda z Zavoda cesarja Viljema za medicinske raziskave v Heidelbergu ima sintetsko izdelana p-aminobencojska kislina za rast bakterij isto ulogo kakor vitamini za višja bitja. Poskusi z živalmi so pokazali, da je ta kislina pripomoček zoper sivenje dlak. Dali pa temelji sivenje človeških las na nedostajanju določenih vitaminov, zlasti te kisline, in dali se da ozdraviti kakor v živalskem' poskusu, je za sedaj še odprto vprašanje.
Ford odpustil 10.000 delavcev
Iz Detroita poročajo, da so Fordove avtomobilske delavnice v tem mestu odpustile 10.000 delavcev. Kot razlog so navedle zmanjšano proizvodnjo avtomobilov in drage motive.
Vlak v postajna poslopje
V Lansingu v amerišk: državi Michi-gan je ušel s povrtnino natovorjen vlak s tira in treščil v postajno poslopje. Lokomotiva se je razbila ob steni poslopja, petnajst voz je šlo na kose med ruševinami. Od podirajočega se poslopja ie bilo petnajst oseb težje ali lažie r="-i'enih.
Kolera v Indiji
Kakor poročajo iz Kalkufe je v biharski provinci izbruhnila epidemija kolere. Doslej so zabeležili skoraj 9000 primerov te bolezni, preko 5000 obolelih oseb je že umrlo.
LI0U0RE
S T R € G K
LIKER
TON ICO DIG E S T1V 0
JE KREPCILEN IN VAM URAVNA PREBAVO
Kronika
Muzej kruha
Med delovnim ljudstvom velja kruh ob vsakem času za sveto, spoštovanja vredno stvar, brez ozira na to, ali je dobra letina z izobiljem ali pomanjkanje v deželi. Matere so nas učile tega spoštovanja, da smo morali pobirati vsako drobtinico, ki nam je padla na tla, a preden smo jo očistili, smo jo morali poljubiti, kakor se poljubljajo svetinje. V časih, kakršne preživljamo sedaj, šele pravilno razumevamo globino ln smisel tega obreda.
Od nekdaj je kruh dajal navdiha pesnikom in pisateljem in slikarjem, pa nI čuda, da so se tudi znanstveniki od pamti-veka živo zanimali zanj, za njegov postanek in razvoj, za njegovo obliko, kakor se men ju je od naroda do naroda, od stoletja do stoletja. V Kima imajo pač eno najbolj zanimivih kulturnih ustanov sveta — Muzej kruha. Nahaja se v ulici Cassia, nedaleč od Neronovega groba, ln premore nad 2000 primerkov najrazličnejših oblik, v katerih poznajo ljudje kruh na najrazličnejših koncili zemeljske krogle. Tam si lahko ogledate kruh od naj-primitivnejše, najbolj surove, pa do naj-tinejšfth, prav raliiuranih oduk. V tren dvoranah so razstavljene vitrine, ki prikazujejo najprej italijanski krun. vsak kulturni narod pozna pestro množico raz-ličkov tega osnovnega živila in tako najdete tudi tu celo procesijo vseh mogočih kruhov od znanega belega sardlnskega, kakršnega radi pečejo zlasti za svečane prilike, posebej še za ženitovanja, pa do znanih milanskih »grisinov« v obliki tankih, dolgih palčk. lu najdete vse vrste kruha iz Evrope, Azije, Amerike in oceanskih dežel, od najpreprostejših do najbolj razkošnih, ki si jih lahko izmisli sladokusec.
Muzej kruha v Rimu je edinstvena zbirka, ki nima ne predhodnika v zgodovini ne tekmeca v današnjih dneh. Ob vsakem primerku je zapisana teža in pa cena, kakršna v tisti deželi velja. Muzeju je dodeljen laboratorij za balzamiranje kruha. Kakor se menjajo časi in razmere, tako tudi zakladnica tega svojevrstnega muzeja stalno narašča.
*	Usoda znamenite slike. Pred kakšnim letom so v umetnostno-zgodovinskem muzeju na Dunaju med restavracijskimi deh našli na neki sliki, ki je predstavljala po-prsje mlade ženske z lovorjevim vencem, Giorginov pcdpis in letnico 1506. Delo so nekateri krstili »Pesnica«, zdaj pa so zgodovinarji dognali, da gre v resnici za »Portret Petrarcove Madone Mavre«, kakor ga je Giorgione sam imenoval Umetnik je sliko izdelal v začetku 16. stoletja in je bila prvotno last rodbine Tescari iz Castelfranca, ki je imela v svoji bogati zbirki večje število najznamenitejših Giorgionovih del. Leta 1875. se je slika izgubila, z odkritjem v dunajskem muzeju pa je bil rešen drag kulturni zaklad.
*	Krištofu Kolumbu v spomin. Za 499. obletnico odkritja Amerike je Italijansko društvo za proučavanje Amerike začelo novo akademsko leto s proslavo Krištofa Kolumba. Slovesnosti so prisostvovali poleg predstavnikov Stranke in oblastev tudi člani diplomatskega zbora južnoameriških držav, dalje zastopniki Nemčije, Portugalske, Švedske, Danske, Španije, Madžarske, Romunije in Švice, pa številni senatorji in akademiki. O velikem pionirju civilizacije sta govorila predsednik društva Alberto Asquini in senator Bo-drero.
*	Za napredek ladjedelstva. Te dni je
pri ministrstvu za korporacijo pod predsedstvom nac. cons. Mannia zasedal tehnični korporativni odbor za mehaniko. Na dnevnem redu je bila razprava o vprašanju inženjerjev, tehnikov in mojstrov na področju ladjedelstva. Napredek te panoge spada brez dvoma med življenjske interese naroda, zato so industrialci osnovali poseben sklad, ki naj bi pospeševal zanimanje za ladjedelniško stroko in privabljal čimveč naraščaja.
*	Zakoni o racioniranjn živil razširjeni na Libijo. Ministrski svet je na svoji zadnji seji sprejel na pobudo ministra za italijansko Afriko osnutek dekreta, s katerim se vsi zakoni za ureditev proizvodnje in oskrbe, ki veljajo v Kraljevini, razširjajo na Libijo.
*	Redek lovski plen. V okolici Strese je lovec Giulio Zanini naletel na velikega orla, ki se je pravkar zagnal na čredo drobnice, da si poišče žrtev. Lovec je pomeril in imel je srečo, da je orla smrtno zadel. Bil je resnično velik primerek kraljevskega plemena, saj so peruti dosegle 2.50 metra v širini.
*	Nabiranje oHv. Fašistična zveza kmečkih delavcev je napravila načrt za novo kampanjo nabiranja oliv. Kakor kaže, bo nabiranje oliv zaposlilo okrog 300.000 delavcev in delavk.
*	Poroka. V Beogradu sta se poročila gdč. Božena Srebotnjak iz Sv. Petra v Savinjski dolini in profesor na Trgovski akademiji v Požarevcu g. Fric De gen iz Sv. Petra pod Sv. Gorami. — Obilo sreče!
(-)
*	Kraji Brod, Malo Mraševo, Veliko
Mraševo in Kalce-Naklo se izločijo iz okoliša pošte Sv. Križ pri Kostanjevici, ker so sedaj na nemškem ozemlju.
*	3500 konj prodanih v enem dnevu. Na zadnji jesenski sejem v Veroni je bilo prignanih izredno veliko število konj, in sicer 3500. 2e prvi dan sta bili prodani dve tretjini živali za ogromno vsoto 17 milijonov lir. Kupcev je iz vseh krajev države prispelo ogromno število. Pričakujejo, da bo tudi še drugi dan sejma zelo živahen, ker še vedno prihajajo tako prodajalci kakor tudi kupci
*	Lešniki se ne »mejo prosto prodajati. Z nedavnim ukrepom je bilo določeno, da morajo vsi pridelovalci lešnikov ves svoj pridelek hraniti, da ga bod0 dali na razpolago sadjarskim in vrtnarskim odse-
kom pokrajinskih zadrug. Prepovedano je sklepati kupčije z lešniki. Vso prodajo bodo vršili omenjeni odseki. V 30 dneh morajo vsi pridelovalci prijaviti količino pridelka. Cena lešnikov v lupinah kakovosti, ki daje 34 odstotkov oluščenih lešnikov, znaša 600 lir za metrski stot Nekatere boljše vrste lešnikov pa imajo višjo ceno.
♦	S kolesom v Pad. Nenavadna nezgoda se je v nedeljo primerila 141etni študentki Viljemini Tacca iz Turina. Popoldne se je s kolesom odpeljala na sprehod, a ko je hitela ob Michelottijevem prekopu, se ji je na lepem krilo zamotalo v zadnje kolo, pa je izgubila ravnovesje in strmoglavila preko brega v reko. Valovi so jo že zajeli in jo začeli odnašati s seboj, ko je na njen vik in krik prihitei neki pa-sant, se oblečen vrgel v vodo in privlekel preplašeno dekletce na breg. Njegovo dejanje je vzbudilo toliko več pozornosti in priznanja, ker dijakinja ni znala plavati in bi bila brez njegove pomoči gotovo utonila.
*	Življenje za grozd. V Parmi se je smrtno ponesrečil 11 letni Gianni Adorni. Na cesti je zagledal tovorni avto s prikolico, obložen z grozdjem. Obesil se je na rob voza, da bi se polastil malo sladkega tovora, pri tem pa je padel pod kolesa in na mestu obležal mrtev.
IZ LJUBLJANE
u— V nekrolog za primariiem doc. dr. Ivanom Robido se nam je vrinila napaka, ki jo s tem popravljamo. Pokojni dr. Ro-bila je v umobolnici na Studencu deloval samo od leta 1903. do jeseni 1907., ko je postal primarij bolnice v Ljubljani, kjer je prevzel vodstvo opazovalnice in nevrološkega oddelka. Na Studencu je od novega leta 1907. do oktobra 1910. služboval dr. Fran Gosti, ki je nato odšel v novi zavod v Gorici, dr. Divjak pa je na Studencu dobil pomočnika dr. Polajnarja. — Dr. Robida se je na podlagi svoje knjige »Psihične motnje na alkoholni podlagi« habilitiral za doegnta krakovske univerze, a ni tam nikdar predaval. Imel pa je številna poljudna predavanja proti alkoholu, ker je dobro poznal njegov vpliv na razna obolenja, dasi sam ni bil abstinent.
u— Poroka. Včeraj sta se poročila v šišenski župni cerkvi g. dr. Boris T u m a, industrijalec v Ljubljani, in gdč. dr. Vela Plesničar, zdravnica na Studencu. Za priči sta bila g. dr. Stane Grapar, zdravnik, in g. Branimir Turna, industrijalec. — Obilo sreče!
u— Pred 250 leti je bil v Ljubljani hud potres. Kronike potresov na Kranjskem se je najprej lotil nekdanji gimnazijski ravnatelj v Ljubljani, dr. Mitteis, ki je pozneje služboval kot študijski direktor »Tere-zianuma« na Dunaju. Obelodanil je o tem 1. 1862. v tretjem zvezku kranjskega deželnega muzeja razpravo, kateri je potem v zanimivem delcu (dveh zvezkih) 1877/78 dodal dr. Rlkard Peinlich, gimnazijski ravnatelj v Gradcu, naslednja dopolnila: Potresna leta so bila še naslednja: 985, 1077, 1081 (z velikim podzemskim grmenjem v Ljubljani), 1118 (z nastopajočimi nalezljivimi boleznimi), 1236, 1358 (tudi v Ljubljani), 1431, 1447, 1621, 1622, 1634, 1643, 1654, (zlasti v Ljubljani), 1690, 4. decembra 1783 18. februarja 1784, 24. marca v Ljubljani. S potresom 1. 1691., ki ga dr. ftfitteis tudi omenja, se dr. Peinlich še obširneje bavi. Potres se je ponavljal v Karl-stadtu, Frankfurtu ob Meni, v Neckarju in tudi v Ljubljani, in sicer v treh zaporednih dnevih 19.', 20. in 21. februarja 1691 1. v smeri od vzhoda proti zahodu. V Mestnem logu se je tedaj razprostiral velikanski gozd, segajoč skoraj do trnovske cerkve in preko sedanjega Viča, z orjaškimi hrasti in se je v njem paslo nešteto merjascev (znano je, da se je v Mestnem logu še pozneje vršil cesarski lov na divje prašiče). Tamkaj je potres izkoreninil mogočna hrastova drevesa in občutno zral\jal zemljo. Tisto leto so imeli na Kranjskem obilico žetvenega blagoslova.
u— Akcija za meso ln mast. Sporočajo nam: Socialni gospodarski odbor za rejo prešlčev v Ljubljani javlja vsem tistim članom, ki so pri vpisu plačali 5 lir in dobili redne številke, da prispe prvi transport mladih prešičkov v Ljubljano v petek 19. t. m. Kdor si želi kupiti prešička za rejo, naj se zglasi v sredo 15. to četrtek 16. t. m. med 9. in 12. uro ter med 14. in 17. uro v dvorani delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Od šest do deset tednov star prešiček velja s prevozom 200 lir. Od deset tednov do treh mesecev star velja s prevozom 250 lir. Prehranjevalni in oskrbovalni stroški bodo mesečno 25 lir na glavo. Da ne bo nepotrebnega čakanja, naj se člani javljajo po številkah in sicer od 1—200 v sredo dopoldne, od 200—400 v sredo popoldne, od 400—700 pa v četrtek dopoldne, v četrtek popoldne pa oni, ki W bili preje kakorkoli zadržani. Vsak prešiček bo dobil na hrbet številko, radi reda in evidence. Kupnino za prešička je treba takoj plačati, prehranjevalne in oskrbovalne stroške pa vsakega prvega v mesecu. Lastniki si bodo lahko ogledali svoje pre-šifike prihodnji teden v hlevih veterinarskega instituta v Trnovem, ki nam jih je velikodušno odstopil v uporabo.
u— čemu napisi, če jih ljndje ne čitajo. To velja zlasti za ljubljanski tramvaj in tiste, ki ga porabljajo kot sodobno prometno sredstvo in ki na njem vidno nameščenih napisov z navodili menda ne opa- . zijo, ali pa se za njih namen sploh ne $me- J
ni jo. Dnevno se lahko opaža, kako se potni ki pri vratih tramvaja za vstop in izstop nesmiselno prerivajo, ko silijo pri istih vratih eni noter, drugi ven, namesto da bi vstopali samo pri zadnjih vratih in izstopali le pri sprednjih vratih, kakor je to edino pravilno in v navadi po vseh velikih mestih. Saj mora biti vsakomur razumljivo, da bi se promet na tramvaju lahko razvijal mnogo hitreje in udobneje, če bi se potniki ravnali po teh navodilih. Drugo, ki glede reda sllči prvemu, pa je nesnaga, ki jo povzročajo malomarneži z odmetavanjem nerabnih voznih listkov in raznih odpadkov po tleh voza. Ob izhodnih vratih tramvajskega voza je prav praktično vdelana posebna skrinjica za vozne listke in druge odpadke. S tem, če se bo moral vsak potnik ravnati po že veljavnih, toda ne dosledno izvajanih odredbah bo, kakor rečeno, vozni promet olajšan, smisel za disciplino pa bomo dokazali tucti napram tujcem, ki so za red očividno bolj dostopni.
u— Ga. Mirca Sancincva, zelo plodo-vita slovenska skladateljica, je posebno znana v celjskih krogih, kjer je delovala dolgo versto let s svojim soprogom, znanim našim violinistom Karlom Sancinom na celjski glasbeni šoli, podružnici Glasbene Matice. Njena dela so se že večkrat javno izvajala in v ponedeljek, dne 20. t. m bomo slišali ves koncertni program samih njenih skladb, ki jih bodo izvajali avtorica, sopranistka Heybalova in violinist Karlo Sancin. Skladatelj ski večer Mirce Sancinove bo v Mali filharmonični dvorani ob 20. uri. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice.	(—)
u— Redni občni zbor društva »Dom slepih« v Ljubljani bo v sredo dne 22. t. m. ob šestnajstih v mestni posvetovalnici z običajnim dnevnim redom, a brez volitev odbora. Na obilno udeležbo vabi člane in prijatelje društva odbor. (—)
u— Rdečemu križu daruje 100 lir mesar g. Anton Podbevšek, na temelju sod-dne poravnave z dr. Gašperjem Pekletom.
u— Urad za registracijo biciklov v Ljubljani poziva lastnike biciklov iz Ljubija-ne, ki še niso dobili prometne knjižice za svoj bicikel, da pridejo po njo med uradnimi urami v Beethovnovo ulico 7. S seboj je prinesti začasno potrdilo ln 3 lire u— Danes »Veseli teater*. Začetek ob 19. (7.) — konec še pred 21. (9.). (—) u— Združenje trgovcev v Ljubljani sporoča, da se bodo vpisovali učenci v I. letnik grem. trgovske šele izjemoma še do 31. t. m. Istočasno se obveščajo trgovci z živili (špeceristi), da velja čas odpiranja in zapiranja trgovin od 8. do 12. in od 15. do 18. ure.	(—)
u— Tretje cepljenje zoper davico bo jutrišnjo sredo 15. t. m. v šoli za Bežigradom, v četrtek 16. t. m. v ljudski šoli v Mostni, v petek v ljudski šoli na Viču, v soboto ob 16.30 pa v Mestnem domu. Starši morajo k tretjemu cepljenju pripeljati v šolo za Bežigrad vse otroke, ki so bili že dvakrat cepljeni v šoli za Bežigradom. Enako morajo starši pripeljati samo tiste otroke v šolo v Mostah ali v šolo na Vič, ki so bili že dvakrat cepljeni v tisti šoli.
u— Enosmerni vozni promet po Lipičevi ulici. Do nadaljnjega je po Lipičevi ulici dovoljen vozni promet samo v smeri od Zaloške ceste proti Vrazovemu trgu, v nasprotni smeri pa morajo vozila uporabljati Vrazov trg, škof jo ulico in Sv. Petra cesto.
u— Jabolka po 2 L. je začel mestni preskrbovalni urad prodajati na dveh stojnicah na Vodnikovem trgu in pod semeniščem. Jabolka so nesortirana ter so gospodinjske sorte pomešane tudi z najboljšimi vrstami, zato naj pa gospodinje jabolka zimskih sort odbero in shranijo za porabo pozimi.
u— Strojepisni tečaji — novi — dnevni in večerni prično 16. oktobra. Največja strojepisnica, 60 pisalnih strojev. Šolnina zmerna. Posebni tečaji tudi za italijanščino, knjigovodstvo, korespondenco itd. Podrobne informacije in prospekte daje ravnateljstvo. — Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15. (Telefon 43-82.)
u— Ročne brizgalne, predpisane za hišno gasilstvo, uporabne tudi za razne vrste škropljenja. Odlične! — Rupena Lutz, Ljubljana - Šiška, tel. 32-52.	(—)
u— Obvestilo. Avtotaksiji so se preselili iz Ulice 3. maja (Aleksandrove) v Verdijevo uL (Gajeva ul.), telefon št 33—66.
(-)
Iz Novega mesta
n— Novomeška nedelja. Po močnih nalivih je bilo v nedeljo zjutraj nebo zastrto z gosto sivino, že v dopoldanskih urah pa je posijalo sonce in vso nedeljo je vladalo lepo jesensko vreme, ki ga je popoldne kvaril izredno močan veter. Tudi to nedeljo ne beleži kronika nikakih posebnih dogodkov. Dopoline so se vršili v prostorih Skupnega združenja novomeških obrtnikov pomočniški izpiti, popoldne pa se je več na Novomeščanov podala na izlete v bližnjo okolico. Izredno velik je bil obisk ljubljanskih izletnikov, ki jih sedaj posebno privablja dozorevajoče grozdje na Trški gori in Grčevju. Zvečer je bil na Glavnem trgu redni promenadni koncert vojaške godbe.
n— Obvezna prijava bukovega lesa. Vsi lastniki gozdov morajo nemudoma prijaviti novomeškemu okrajnemu glavarstvu število zrelih bukev v gozdovih, šele po prejemu teh prijav bo okrajno glavarsto izdalo lastnikom dovoljenje za sečnjo.
n— Zopet nesreča s smodnikom. V žabji vasi pri Novem mestu je neki neznanec za-žgal na polju večjo količino smodnika. Prizoru sta prisostvovala tudi 7 letna šolarja Milan Malnar in Marjan Drenovec iz žabje vasi. Neprevidna dečka sta se pri tem preveč približala smodniku, ki jima je nenadoma udaril v obraz in povzročil nevarna opekline. Dečka se zdravita v kandijski bolnišnici Usmiljenih bratov.
n— Kostanj pečejo. Ta teden so tudi novomeški branjevci pričeli s pečenjem kostanja in namestili v vseh delih mesta peči za peko kostanja, ki gre letos izredno dobro v promet Posebno v večernih urah se domače prebivalstvo in vojaštvo kar tare okoli prodajalcev kostanja, ki le z največjo težavo zamorejo sproti ugoditi velikemu povpraševanju po kostanju. Pečeni kostanj je razmeroma še zelo drag in stane okoli 8 lir kg.
n— številne nesreče. 39 letni posestnik Janez Gašperič iz Gor. Podboršta pri Mirni peči Je vozil s polja koruzo. Med vožnjo Je skočil z voza tako nesrečno, da je padel pod voz, ki Je Sel preko njega in mu zlomil levo nogo. — Pri obiranju koruze je padla in si zlomila levo ključnico 40 letna koča-rica Genovefa Ubolnar iz Dol. Karteljeve-ga pri Mirni peči. — Pri igranju Je padla
i m voza in al zlomila desno nogo 6 letna po-■ sestniška hči Marija Žagar jeva iz Golobi-njaka pri Mirni peči. Vsi ponesrečenci se zdravijo v bolnišnici v Novem mestu. Z vrelim mlekom se je polil 2 letni sin dninarja Alojzij Judež iz Velikega Orehka.
n— Izdaja kruha v gostinskih obratih. Po najnovejši olredbi smejo od 16. oktobra tudi novomeški gostinski obrati izdajati nestalnim gostom kruh, testenine in riž edino proti odgovarjajočemu odrezku živilske nakaznice. V tem pogledu odslej niso več dopustne prav nobene izjeme in bodo vsi prestopki najstrožje kaznovani.
I
Iz Trsta
Dvanajsti praznik grozdja, ki smo ga
doživeli v nedeljo, pomeni lep-uspeh Dopolavora. Praznik je bil posvečen letos vojski in v Trstu je prireditev obsegla nad 9000 vojakov, ki so bili deležni obdarovanja. Razen vojakom je bila večja količina grozdja razdeljena tudi 1500 otrokom, katerih očetje so na fronti, in pa 300 gojencem raznih dobrodelnih zavodov. V vsem je bilo razdeljenega nad 120 stotov grozdja med več kot 12.000 oseb.
Oddelek tržaških legicnarjev zbil angleško letalo. Skupina tržaških legionarjev, častnikov in vojakov, ki pripada drugi protiletalski bateriji na Siciliji, je dosegla te dni lep uspeh. Sestrelila je eno izmed dveh angleških letal, ki sta čez dan napadli Catanio in o katerih govori vojno poročilo z dne 5. oktobra.
Na tehničnem zavodu Leonardo da Vin ci so bili med drugimi diplomirani na ge-ometrskem oddelku Josip Kozina in Jurij Lučak, na oddelku za knjigovodstvo pa Bruno Križan, Renato Fuchs, Mavricij Košir, Jurij Maj in Danilo Sancin.
Zatemnitev. Prefekt Tržaške pokrajine je odredil, da veljajo predpisi za zatemnitev od 13. oktobra dalje od 19.30 do 6.30.
Krompir samo na živilske nakaznice. Pokrajinski odsek za prehrano je v skladu z navodili, ki jih je izdalo ministrstvo za poljedelstvo in gozdove, odredil, da se v bodoče sme v Trstu, Tržiču in Muggii prodajati krompir samo proti izkazilu z živilsko nakaznico. Konzumenti, ki žele kupiti krompir, morajo do danes oddati svoja naročila trgovcem.
Kup nesreč. V bolnico Kraljice Helene so pripeljali 371etno zasebnico Marijo Ste-karjevo iz Barkovelj. Doma je tako nesrečno padla, da si je zlomila ključnico. — Po stopnicah je padla 68 letna Viktorija Jurko. stanujoča v ulici Cavazzeni 6. Pri padcu si je zlomila desno nogo. — S stola je padel komaj 1 leto stari Renato Bizjak, stanujoč v ulici Ronchetto 345, in si zlomil desno nogo. — Ko je stopal s postelje, je padel llletni Simon Grubec. stanujoč v ulici Gimmnastica 11, in si zlomil levo ključnico. — Prav tako je padel 421etni Anton Stoka, stanujoč v ulici Cia-mician 7, ter se poškodoval po obrazu in po nogah. — 5 letna Alma Kerbavčičeva pa je padla na trgu Rosailo in se potolkla po glavi.
Iz Hrvatske
Počastitev hrvatskega poslanika v Berlinu. Nacionalno socialistična državna zveza bojevnikov v Berlinu je izvolila hrvatskega poslanika dr. Branka Benzona za svojega člana. V ta namen je bil preteklo nedeljo svečan siprejem v prostorih organizacije v Grunewaldu.
Za muzej ustaškega pokreta so naproše-ni vsi Hrvati, ki imajo kakšne letake, časopise, brošure ali kaj podobnega, kar jc v najožji zvezi z ustaške borbo pri vzpostavitvi nezavisne države Hrvatske, da to v»najkrajšem času pošljejo glavnemu usita-škemu stanu v Zagrebu.
Kino predstave za ustaško mladino. Preteklo nedeljo je priredilo odposlanstvo Fašistične stranke pri Stranki usta še v zanimivo kinopredstavo na čast ustaške mladine. Predstava se bo ponovila v nedeljo dopoldne za otroke hrvatskih delavcev.
Podržavljenje židovskih podietij in premoženja. »Narodne nevine« objavljajo zakonsko odredbo o podržavljen ju židovskega imetja in podjetij. Vsebuje pet členov, od katerih prvi ima naslednje besedilo: V svrho obnove narodnega gospodarstva lahko državno ravnateljstvo za obnovo s svojim odlokom podržavi imetje vsakega Zida, kakr tudi vsako židovsteo podjetje proti odškodnini alli brez nje v korist nezavisne države Hrvatske ali v korist državnega ravnateljstva za obnovo. Državno ravnateljstvo za obnovo odloča po prosti presoji o podržavljenju židovskega imetja ali židovskega podjetja, kakor tudi o dolžnosti odSkcdnine, njeni višin- in načinu plačila. Odlok postane pravomočen s časom njegovega izreka. Proti odločbi ni možna pritožba niti na redno, niti na upravno sodišče.
Pomilostitev. »Narodne novine* objavljajo poglavuikovo odredbo o pomilostitvi povodom 6-mesečnega obstoja nezavisne države Hrvatske. Pomilostitev ie zelo obširna in se nanaša na številna kazenska de-
Hrvatski dobrovoljci ne plačajo carine za osebne predmete. Minister /a obrt industrijo in trgovino Je izdal odlok, da se osebni predmeti, ki so jih hrvatski dobrovoljci vzeli s seboj v Nemčijo, pa jih od tam sipet vračajo v nezavisno državo Hrvatsko. opror^ajo uvoznega dovolljenja oddelka za zunanjo trgovino.
Izboljšanje položaja mestnih nameščencev. Na mestnem načelstvu v Zagrebu vo-diio že delj časa razprave o izboljšanju položaja mestnih nameščencev. Zlasti so doslej trpeli uradniki in nameščenci nižjih kategorij. Po 15 in več let so bih' v sdužbi in še niso dosegli stalnosti. Da bi te nepravičnosti odpravili, je mestni načelnik odredil, naj se izTrremenijo vse odredbe statuta, ki so mestnim uradnikom in nameščencem preprečevale sitalnost v službi. Izvedena bo tudi popoflna reforma name-ščenskih in uradniških plač. Zagrebška občina je prevzela oskrbo
mesta z mlekom. V predsedstvu mestnega poglavarstva je bila pretekli teden konferenca med predstavniki Zveze mlekarskih zadrug, ministrstva za kmečko gospodarstvo in zastopnikov mestne občine. Zupan g. Ivan VVerner je izdal odlok, da bo zaradi nemotene preskrbe
mesta z mlekom in mlečnimi izdelki prevzefla mestna občina dobavljanie v svoje roke. Na mestnem področju bo zgrajeno najmodernejše zbirališče mleka in bo preskrba z mlekom in mlečnimi izvodi centralizirana v rokah občine.
Gledališka predstava v korist siromašnih otrok. Prihodnjo nedeljo bo v Velikem gledališču otroška predstava « petjem »
Lampade aleUrichs di tntti -i tipi e per qualsiasi applicazione. prodotta nei grandtoe: st&bili menti di Alpignmno (Torino), doiati di macchinario modemitsimo e di laboratori iperimentsli perfetti
MMn MM «lb
PHILIPS B.A.1.
MILANO - VI* S UARTTB0. 20
PHILIP
i
Vsakovrstne električne žarnica, za razliCne uporabe, proizvod znanih, velikih tvornic v Alpignano (Torino), opremljenih z najmodernejšimi stroji in z dovrSenimi eksperimentalnimi laboratoriji
ZiklmiU rmik pn:
PHILIPS H. A. I.
UIIAI0 - VIA S MARTINO 20
plesom »Ciganska princesa«. Pokroviteljstvo je prevzel minister dr. Mile Budak. Čisiti dobiček ie namenjen za revne otroke.
Hrvatski radio za izseljence. Po velikih pridobitvah, ki jih zadnje čase lahko beleži zagrebški radio, bo posebno pomemben datum, ki bo v nekaj dneh kratkovalna oddajna postaja v Zemimu začela z oddajo, namenjeno v Ameriko. Postaja bo oddajala svoj program večjide! v nočn"h urah.
Važno za dela\'ce v Nemčiji. Delavci, ki so zaposleni v Nemčiji, naj pri povratku ali odhodu na dopust ne nosijo s seboj nemških novčanic. ker jim bodo na meji odvzet'. Svoje prihranke lahko delavci nakazujejo v dovoljenih mesečnih zneskih po kliringu, če pa so prištedili več, naj višek prod pevratkom v domovino na lože pri pooblaščeni bnnki v Nemčiji in zaprosijo za dovoljenje nemških deviznih ob'a-sitev, da *>e jim ta višek po ldFringu pošlje domov. Pri povratku ali odhodu na dopust smejo po sporazumu z nemškimi deviznimi oblastmi imeti s seboj le ček za 50 RM, ki jim ga bo takoi pri povratku izplačal potni "ki urad nezavisne države Hrvateke.
Velike delavske svečanosti v Osiieku. V nedeljo bodo o priliki blačo^ova 98 delavskih domov prirejene v Osijeku veVke svečanosti. V ta mmen so se mudili v Zagrebu odpo^anci ovjeTfe p-Mrvžnice HRS. ki so pri meredajnih državn!h oblasteh posredovali z? rad i organizacije te-ja s'avja.
Marica Lubejeva gostuje v Zagrebu. Popularna operetna pevka <*a. Marica Lubejeva ie te dni mrispela v Zagreb, kjer bo gostovala v Leharjevi opereti »Zemlja smehljaja« Obljubljeno ji je gostovanje tudi še v nekaterih drugih operetah
Drva za siromašno meščanstvo. Na seii s predstavniki lesne industrije c Teskrbi Zagreba z drvmi je župan g. Ivan \Verner pozval predstavnike lesne industrije, naj preskrbe 600 vagonov»drv po najnižji ceni, ki bodo razdeljena med siromašno meščanstvo.
Novi člani hrvatskega Državnega gleda lišča. Zagrebški »Novi list« poroča, da sta sprejeta za člana hrvatskega Državnega gledališča dramski karakterni igralec Maks Furijan, ki je nazadnje sodeloval v Skop-1 ju, m Josip Daneš. ki je preteklo sezono bil član ljubljanskega gledališča in se mu je zdaj izpolnila dol^ofletna želja postati član zagrebškega gledališča.
Iz Spodnje štajerske
Konec tedenskega živilskega trga v Mariboru. Razen dnevnega trga je imel Maribor tudi večji živilski trg vsako sredo, velikega, ki je bil pravi sejem, pa vsako soboto. Takšna ureditev prodaje je v minulih časih ustrezala ne samo prodajalcem lz velikega podeželskega oko'iša, temveč tudi kupcem, ki so med tednom nakupovali za sproti, ob sredah in sobotah pa so vršili večje nakupe. Po zlomu pa so se razmere znatno spremenile. Gospodinje so ob sredah in sobotah sicer še zmerom v večjem številu prihajale na trg, pač pa je ponudba znatno upadla. Tako je tudi zadnjo soboto izostal večji dovoz živil in se je trg omejil na kritje običajnih dnevnih potreb.
»Za hiter in srečen zaključek vojne.« »Marburger Zeitung« piše: Pred dnevi je tudi krajevna skupina Lisca pri Celju prenašala Furerjev govor iz svojega doma. Zbrala se je velika množica občinstva, ki je pozorno poslušala prenos. Naslednji dan pa se je v prostoru ženskega odseka štajerske domovinske zveze oglasila stara mamica in izročila voditeljici znesek 15 mark s pripombo: »Za hiter in srečen zaključek vojne.«
Navijale! cen — na pran per. Na živilskem trgu v Celju je v soboto popoldne vzbudil pozornost dobro oblečen meški v najboljših letih, ki je na prsih nosil tablo z daleč vidnim napisom: »Kot verižnik z živili sem se pregrešil zoper ljudsko skupnost«. Kakor pišejo listi, je bila takšna postavitev na sramotni oder samo prvi obrok kazni. Mož je zaklal 3 komaj po 2 meseca stare prašičke, pa jih je skušal vtihotapiti v Celje, da bi jih drago pod roko prodal.
Smrtna kosa. V visoki starosti 76 let je umrla zasebnlca Mariia Pahičeva v Stolni ulici 3 v Mariboru. V mestnem zaveMšču v Grajski ulici 40 pa je umrl 71-letni občinski revež Alojz Zavernik.
Proglas generala Nediča
Beograd, 14. okt. d. Predsednik srbske vlade gen era- Nedič je izdal proglas na srbsko prebivalstvo, v katerem izraža svojo trdno odločnost, da bo a skrajno energijo vodil borbo proti napadalcem in loparjem ter nespravfljivim elementom, ki ogrožajo deželo. V proglasu zatrjuje predsednik vlade general Nedič, da bodo v primeru, če odpor ne bo pojenjal, odposlane kazenske Vkspedicije ter da bodo v tem primeru nedolžni pač enako troeflj kakor krivci. V proglasu generali Nedič poslednjič poziva srbsko kmečko prebivalstvo, naj ga podpre in sodeluje z vlado v borbi prati sovražnikom državo,
Kultura! pregled
Po reprM ^Hamleta"
n.
V razvoju enega najbolj prizadevnih ka-rakternih igralcev naše Drame Slavka Jasa so vodile pota k Hamletu skozi vrsto Shakespearovih oseb, kakor so Romeo (»Romeo in Julija«), Cassio (»Othello«), Edgar (»Kralj Lear«), dalje skozi vloge klasičnega stila, kakor je Ferdinand (»Ko-varstvo in ljubezen«), Hlestakov (»Revizor«) i. dr., izmei novejših sorodnih del pa se spominjamo zlasti njegovega carjeviča Alekseja (Merežkovskij, Peter in Aleksej). V vseh teh in drugih vlogah je pokazal Jan nekatere konstante svojega igralskega značaja, ki so tesno združene z njegovo osebo in nadarjenostjo. Tako zlasti mladostno gibčnost, prikupen nastop, postavo, ki se prilega mladim, bodisi ljubečim bodisi bo-jujočim se ali trpečim ljudem, inteligentno razumevanje vloge, dobro, pravilno predavanje, znatno stopnjo vživetja v vlogo in z njo v zvezi precejšnjo, dasi ne izredno mu-tacijsko zmožnost ter nekak svojevrsten elan, ki daje njegovim vlogam nekaj lahkega in prozornega. (So igralci, ki so že po naravi težki in motni, kar se sicer odlično prilega določenim vlogam.) Manj pozitivne so nekatere druge konstante Janovega igralskega značaja, preivsem njegov ne posebno prikupni, zlasti v rezkih in višjih tonih premalo topli glas in značilna hoja, ki storita, da ga pod vsemi maskami prehitro spoznamo in ki skupaj z nekaterimi značilnostmi njegovih kretenj otežkočata igralsko preobrazbo. Zdrava stremljivost, bistra inteligenca in resnost, s katero se Slavko Jan loteva svojih vlog, nadomeščajo v posameznih primerih tankočutno iznajdljivost, močno izvirnost in osvojevalno enkratnost, ki poleg drugih vrlin odlikujejo izredne odrske umetnike.
Umljivo je, da se igralci take smipatične stremljivosti prej ali pozneje povzpno do Hamleta, ki je bil v očeh mnogih eden izmed vrhov igralske reproduktivne umetnosti, najsi se zdi Strindbergu lahka vloga, češ da je taka, da »se kar sama nosi«. V resnici je Hamlet preveč zamotan, da bi bil igralsko preprost in lahek. Po pravici smemo še vedno čestitati vsakemu igralcu, ki tako zajame Hamleta, da nas z njim do kraja osvoji in prepriča.
Janov Hamlet pomeni v igralčevem umetniškem razvoju nedvomen uspeh, prikupno uveljavljenje vseh njegovih igralskih sposobnosti. Strožjemu pogledu, ki išče izrazov močnega, izrednega doživetja, pa se kaže bolj kot vsota dosedanjih Janovih vlog sorodnega značaja, kakor pa kot vrhunska stvaritev, kot najvišji vzpon v vsem igralčevem prizadevanju. Janov Hamlet zadovoljuje v polni meri Strindbergovo zahtevo: drži se besedila in gladko igraj, nima pa izrazite personalne note, kakor je v ostalem niso imeli v večji ali manjši meri niti ostali naši Hamleti. Svoj blesk dobiva bolj iz vnanjih okoliščin, kakor pa iz notranjega inspiracijskega žarišča. Tiste strune njegove duše, ki dajejo odločilni in končni ton, prebira duh, ne pa duša, če se že poslužimo primere, ki naj ločuje ratio od vseh ostalih sil človekove notranjosti. A tudi v tej, bolj kvantitativni kakor kvalitativni združitvi igralskih tvornih sil je dosegel Slavko Jan uspeh, ki bo ostal še dolgo viden na njegovi nadaljnji umetniški poti
Klavdija je po M. Skrbinšku prevzel L e -v a r. Figura tega samozvanega danskega kralja, ki se z bratomorom polasti bratove zakonske postelje in krone, pri čemer je sla odločilnejša od stremljenja po oblasti, je skrbno izdelana študija zločinca v škrla-tu. Umetnost prikrivanja zločina, hinavstvo in maščevalnost so mu nemara bolj prirojene, kaor vladarska majestetičnost. Levar-jev Klavdij nima hlalne, stroge mogočnosti; z manj odsekanimi gestami in manj rezkim glasom pa kaže na drugi strani nekaj tartuffskega, zlasti v prizoru, ko ta pohotni morilec moli, da bi laže zakril zločin, ki mu preti z maščevanjem. Vzdržnost v poudarjanju kraljevih gest olajša gledalcu razumevanje psiholoških odtenkov, s ka-trimi je Shakespeare mojstrski prikazal Klavdija.
Pri kraljici, ki jo tokrat igra gaM. Danilova, zadevamo zopet ob vprašanje starosti. Kajti če imej Hamlet okrog trideset let, bi jih štela njegova mati petdeset, a to je preveč, da bi mogla povzročiti zločin s seksualnim ozadjem. Izjemoma bi ji smeli znižati starost za pet let — v tem primeru bi bil lahko njen odnos s Klavdijem izraz »nevarnih let« in do neke mere verjeten. Kakor je kraljica že pri Shakespearu dokaj medlo orisana, se tuli ga Danilova, ki ji morda ne »leže« preveč vloge starejših in majestetičnih dam, ni mogla povzpeti do izrazitejših in učinkovitejših poudarkov.
Polonij je v shakesperianski literaturi prav problematična vloga: je-li dobrodušen starček, kakor ga umeva Turgenjev ali dvorski navihanec, koristoljubna uslužna figura, kakor se je videl Goetheju? V Cesarjevi vlogi je bil bližji dobrodušnemu fili-stru, kakor pa prekanjenemu lakaju tiranije; morda je to v skladu s Shakespearovo zamislijo, saj sam Hamlet obžaluje njegovo smrt. Laert (najprej Sever, nato S t u p i-c a) je po pravici v dr. Kreftovi režiji bolj poudarjen; njegova rodbinska tragedija — izguba očeta in sestre — odtehta siceršnje Laertovo prilizunstvo in oportunizem. Prav posebno je stopil v osprelje lik Hamletovega edinega res zvestega in zaupnega prijatelja Horatia, ki je v očeh nekaterih sha-kespearologov neživljenjski lik, a prav v tej naši uprizoritvi (Nakrst) učinkuje naravno, človeško toplo in prikupno; rež.ser je v »Gledališkem listu« posebej poudaril, da je hotel Horatija igralsko nekoliko podpreti, kar je z Nakrstom res uspelo. T alto je ustreženo gledalcu, ki išče na razrvanem danskem dvoru nekaj več oporišča za svoja plemenita čustva.
Izmed ženskih vlog, ki imajo v tej izrazito moški žaloigri dokaj skromno mesto, je osrednjega značaja Ofelija, za katero smo imeli v prejšnji zasedbi igralko z nenavadnim čutom za Ofelijino subtilno naravo in žalostno življenjsko usodo. Ofelija se zdi kakor roža v snegu, čeprav — kakor so menda pravilno sklepali romantiki — je ni sama nedolžnost in sama čista poezija; vzlic vsemu je to figura, ki predstavlja v »Hamletovem« svetu čisto feminilnost, »las ewig Weibliche«. V tej zasedbi se je v nji uveljavila ga Vida Juvanova.
Naj izmed ostalih vlog, ki so tudi z manjšimi deleži prispevale k splošnemu uspehu noye uprizoritve »Hamleta«, posebej omenim VI. Skrbinška, ki je igral »duha« Hamletovega očeta in prvega igralca. Problem duha na odru ostaja slej ko prej problem in kaj malo pristoja svetu, v katerem vendar le vladajo zemeljske dimenzije in tvarni zakoni, tembolj, če se v siceršnjem realistično pojmovanem okolju prikaže ne kot halucinacija, marveč kot objektivno zaznavna človeška postava, ki jo v začetku vidijo kar štirje. V dr. Kreftovi režiji
je duh ostal vloga, kakor je označen kot vloga med Shakespearovimi dramatis per-sonae, ter je temu primerno igran; nekoliko »mistike« mu daje samo žaromet s senco, ki raste na osvetljeni ploskvi, čim bolj prihaja »duh« v srelino scene. V. Skrbinško-va igra je skušala s korakam in z glasom vliti iluzijo onostranstva, scena z odkritjem zločina pa je dobila povsem realistični značaj. Menimo, da bi se vsak režiser najrajši iznebil tega »duha«, če ne bi bil za razplet dejanja potrebnejši od samega Polonija.
V	vsaki vprizoritvi »Hamleta« so nemalo zanimivi in značilni tudi prizori na pokopališču z Ofelijinim pogrebom. V dr. Kreftovi režiji so dobili ne le učinkovito odrsko podobo (prim. posrečeno rešitev grobnice, ki jo pripravljajo za Ofelijo), marveč tudi po sami igri, posebej še v igri izvrstnega prvega grobarja L i p a h a , realistično prepričljiv učinek.
•
V	ostalem — da se še vrnemo k režiji — je treba s priznanjem omeniti dr. Kreftovo smiselno razdelitev »Hamleta« v tri dele; s to novo periodizacijo dogajanja, če bi smeli tako reči, je pridobil potek tragedije večjo preglednost in jasnost. Skupinski prizori so bili v okviru nove ureditve scenične-ga prostora in po izključitvi vseh nepotrebnih rekvizitov učinkovitejši kakor prej; posebej je treba omeniti zadnji prizor, ko se tragelija po katastrofi zaključi s pomembnim Fortinbrasovim političnim dejanjem; prav tako učinkovita je scena z dvobojem in s kraljevo smrtjo. (Nevšečno pa je bilo v nekaterih prizorih ropotanje v ozadju scene ali za proscen:jskim zastorom; take nepotrebne motnje odrskega tehničneg-i osebja, kakor smo jih opazili -jri repr.zi. naj bi v bodoče izostale). Godba, ki jo je priredil nalašč za to uprizoritev skladatelj D. Z e b r 6, ima seveda spremljevalni in čustveno ojačevalni značaj ter se v tem okviru nevsiljivo vključuje v potek tragedije, rastoče preko realnega sveta v čisti, sproščeni, platonski svet idej ter poetičnih simbolov veličine in bede človeškega življenja Zakaj »pred Hamletom defilira vse človeštvo in polaga na njegov oltar vso svojo grdobijo, ki jo je Hamlet pač slutil, ni pa je poznal« (Strindberg). Ce katarza te tragedije vsaj nekoliko očisti in osvetli dušo današnjega, še prav posebno revnega človeka, opotekajočega se pod sivim nebom velikega časa, je Shakespearova mračna samoizpoved dosegla tudi pri nas svoj smoter. A — »drugo vse je molk«.
„La Boheme" v Operi
Murgerjev roman »La vie de Boheme« je služil Pucciniiju kot osnova za libreto, ki sta ga mu napravila znana libretista Gia-cosa in Illica. Prizori iz življenja bohemov kot so pesnik Rudolf, slikar Marceli, glasbenik Schaunard in filozof Collin, ki preživljajo svoje dni po mansardah Quartier Latina in optimistično čakajo na srečo in na uspeh, so morali zamikati sklalatelja kot je Puccini. S svojo invencijoznostjo je zaslutil možnosti, ki leže v življenju in značajih teh ljudi, ki se, smejoč se vsem težavam, tolčejo skozi slabo življenje, polni vere vase in v lepoto, ki ji služijo.
Samo darovitemu skladatelju kot je Puc-dini se je lahko posrečilo ustvariti tako močno zajemijiva lika kot sta Rudolf in njegova Mirni. Prav tako — zopet svojstven par — sta Marceli in Musette, ln z njima vsi ostali bohčmi. Pariško življenje z vso tragikomiko umetniških krogov — tistih, ki se jim fortuna ni nasmehnila in se jim najbrž nikoli ne bo — je snov, ki je zadobila v stvariteljski moči Puccinija enkraten izraz.
Gracija, s katero prede Puccini glasbeno nit lahko tekočih dialogov, je njegova močna značilnost v instrumentaciji, sočna je in barvita, se izogiblje vsakršnih brutalnosti, ki jim je svojedobno mladoitalijanska šola skladateljev včasih podlegala. V slehernem dejanju njegove opere srečujemo živo glasbeno domišljijo, dovršeno tehnično znanje ter smisel za prefinjeno melodiko in karakterizacijo. Delo ima v ljubavnih duetih Mimi erotični polet v najžlahtnej-šem pomenu besede, a prizori njenega umiranja so pisani v znamenju ganljive čustvenosti in globoko občutenega razumevanja do človeške duše in njene ljubezni do življenja, za katero je našel skladatelj v zadnjem dejanju svoje največje navdihe.
Mimo letošnje izredno zanimive zasedbe partij, ki so deloma v novih rokah, je zrežiral opero letos Ciril Debevec, dirigiral jo pa bo Niko Stritof. Njegov je tudi prevod opere. Novost v letošnji sezoni bodo libreti najboljših opernih prevodov, ki jih bo izdalo gledališče v ličnih, priročnih knjižicah; te bodo posredovale poslušalcem boljše razumevanje dejanja in besedila. Kot
od-
prvi bo izšel prevod »La Boheme« v ličnem Stritofovem prevodu.
Glavno žensko partijo Mimi bo pela VI-dalijeva, ki je debutirala z njo pred petimi sezonama na našem odru. Po dokončanem pevskem študiju pri prof. Justu v Trstu je nastopila prvič v Ljubljani in je osvojila s svojo Miirii srca kritike in občinstva. Po več sezonskem premoru jo bomo zopet slišali v tej partiji, kar bo posebno zanimivo, ker bomo lahko presodili v koliko je njeno petletno delo na našem odru izpopolnilo njene pevske in igralske kakovosti. Vidaii-jeva je kot pevka in igralka izrazito liričen tip, med njenimi najbolj dognanimi partijami sta Mimi ln Jolanta na prvem mestu.
Rudolfa bo pel naš novi tenorist Anatoi Manoševskd, glasbenika Schaunard a — Mirko Dolničar, slikarja Marcela bo pel prvič na našem odru — Vekoslav Janko, filozofa Collina — Julij Betetto. V partiji Musette bomo slišali tudi prvič Milico Polajnarjev©. V teku nekaj sezon, odkar je članica Opere, se je zelo uspešno uveljavila v nekaterih partijah: Barbka v »Figarovi svatbi«, ciganka v »Carmen«, Siebel v »Faustu«, Pepa v »Nižavi« ln Ana v »Veselih ženah windsorskih«. Hišnega gospodarja Benoita bo podal Drago Zupan, kct Alcindor bo nov Anžlovar, prav tako Ra-kovec kot Parpignol.	Maša SI.
Iz št. Jerneja
šj— Opozorilo. Zadnji dan za prijavo krompirja je vključno 15. oktober. Zamudnike opozarjamo na odgovarjajoče posledice.
šj— Izdajanje krušnih kart kmetovalcem. Po odredbi Vis. Komisarja se pridelovalcem krušnih žit ne smejo izdajati nakaznice za moko in testenine, dokler ne dobe od Prevoda odobritve za vsak primer posebej. Pravico do nakaznice imajo šele takrat, ko izčrpajo domačo zalogo, računajoč za vsakega člana družine mesečno 16.50 kg pšenice oziroma odgovarjajočo količino drugih žit. Pridelovalci, ki jim po tem računu zmanjka ali bo v doglednem času (1 do meseca) zmanjkalo žita, morajo vložiti občini prošnjo na Prevod v Ljubljani. Prošnje se sprejemajo v pisarni preskrboval-nega urada.
šj— Opozorilo potnikom. Potnikom, ki potujejo s pošalim avtobusom, svetujemo, da svojo prtljago — v izogib raznim neprijetnostim ali zamenjavam — opremijo na vidnem mestu z etiketami s svojim polnim naslovom. — Ker je radi ukinitve nedeljskega avtobusnega prometa ob sobotah in ponedeljkih znatno večji naval potnikov, je poštna direkcija dovolila, da se sme
poštni avtobus v teh 2 dneh po potrebi vrniti na prejšnjo postajo po zaostale potnike, ki jih pri prvi vožnji ni mogel vzeti. Neugodno je pri tem le to, da ti potniki zamudijo vlak. Zato je želeti, da poštna direkcija uvede vsaj za soboto in ponedeljek (enako za dneve pred in po prazniku) dodatno avtobusno vožnjo, ki bi Imela zvezo z vlaki dolenjske proge.
Mali oglasi
Službo dobi
t>toi i oo. uiu oi » laianir naslova il*
(ifrc l 2.—
Hrano in stanovanje
dam sposoom gospodični za pomoč v mlekarni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Skrbna«.	17450-1
Trgovskega
pomočnika
specerista, spreimem. Kavcija potrebna. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nova«. '	17449-1
15 zabojev
večjih, 2 cm debelih, obdelanih desk prodam. Naslov v vseh poslov. Jutra.
17415-6
Heseda l —.60. uksa —j6C. ■> daianie naslov? tli •> tifrc I 2 —
Dekle
pridno in pošteno, katero zna kuhati in opravil ah vsa hišna dela, spreimem Ponudbe z navedbo dose danjega službovanja na ogl odd. Jura pod »Stalno«.
17439
Postrežnico
starejšo, rabim za takoj. — Naslov v vseh poslovalni cah Jutra.	17436-1
Fotopomočnik (-ica
zmožen vseh foto-del. dobi stalno, dobro mesto. Ponudbe z opisom na ogl. odd. Jutra pod »Ljubljanski foto«.	17435-1
Služkinjo
za kuho in vsa hišna dela iščem za takoi. 17418-1
Krojaškega
pomočnika
za velika dela, tudi dam ska, spreime takoi Sodia Lovro, Tržaška 28.
17417-1
leseda l —.60. taksa —.60 j daianie naslova ali u
?;«. i 2._.
Plač. natakarica
išče mesta za takoj ali pozneje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Solidna«.
17420-2
Heseda t —.60. taksa — 6C za daianie aaslova di u tifro I 2 —
Francoščino
nemščino, klavir, od osnovnih začetkov do popolnega obvladanja poučuje Aneta Potočnik, drž. strok, diplom. Prijave sprejema ob delavnikih od 10. do 16. ure. Groharjeva 2 — vhod: Tržaška cesta 1-1. •	17425-4
Kupim
rteseda L —.»0. taksa --6t »» -lajanje naslova ali w Mre l I/-,
Polhove in lanske veverične kože
kupuje vsako količino ter plačuje visoke cene Zdra-vič, trgovec, Ljubljana, Stari trg 30.	17423-7
Prodam
Beseda L —.60. taksa —M. za daianie naslov.- ali za
«if. I 2.—.
Železno peč
skoraj novo, za 75 m3 grelne površine, ugodno proda podjetje Šver & Kosi, Cesta 29. okt. 16. 17446-6
Omaro
nizko, antično delo, ki se lahko uporabi kot pisalna miza, prodam. — Naslov: Brumec, Ljubljana, Prešernova ul. 54-11. 17442-6
Srebrna lisica
popolnoma nova, naprodaj pod ugodnimi pogoji. — Vprašati: modistka A. Le-kač, Vošnjakova ulica (nasproti gostilne Novi svet).
17431-6
Enosob. stanovanje
s plinom, v centru ali severnem delu mesta, iščem za 1. nov. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mlad par«.	17437-21a
200 lir nagrade
onemu, ki mi preskrbi dvosobno stanovanie v bližini Komisarijata. Naslov v vseh poslov. Jutra.
17426-21a
Sobo s kuhinjo
v centru, v novi stavbi išče mirna gospa. Ponudbe pod »Zanesljiva plačnica« na ogl. odd. Jutra. 17424-21a
Opremljeno sobo
za 2 osebi iščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Čista«.
Sobo
s souporabo kopalnice išče zakonski par za takoi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zakonski par«.
17421-23a
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, za 2 osebi, souporaba kopalnice. event. telefon iščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Snaga«.
174l9-23a
Posest
rteseda I —.60. taksa —.60 r> daianie naslova ali <* šifro l 2.—
beseda l —.60. Uksa —.60. '••»me naslova tli u tifro 12.-.
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom in souporabo kopalnice, oddam boljši osebi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
17448-23
Opremljeno sobico
sončno, sepanrano, oddam solidni osebi takoj. Ogled do 17. ure. Ažbetova 1-1.
17447-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, z 1 ali 2 posteljama, oddam lahko takoj. Sp. Šiška, Čer-netova ul. 31, I. nadstr., vrata 3.	17438-23
Sobo
s posebnim vhodom takoj oddam gospodu. Naslov v vseh poslov. Jutra.
17453-23
Sobo
z dvema posteljama, soupo rabo kopalnice oddam takoi. Naslov v vseh poslov. Jutra.	17452-23
Beseda L —.60. Uksa —.60.
laianje naslova ali ta tifro l 2.—.
Opremljeno sobo
separirano, s tekočo vodo, centralno kurjavo, išče boljši sulni gospod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro plačam«.
17440-23a
Sobo
z vso oskrbo išče dijakinja blizu Trg. akademiie. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sostanovalka«.
17414-23a
Novoporočenca
iščeta prazno sobo s souporabo kopalnice. Event. tudi s kuhinjo. Rabim takoj ali 15. novembra. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobri in točni plačnik«.	17433-23a
Stavba
za industrijsko podjetje in parcela blizu kolodvora na-I prodal. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »1,200.000 Ur«.	17444-20
Enonadstropna hiša
zidana v 1. 1929, s 4 večii-mi stanovanji s kopalnicami in 2 maniši v podpritličju, v kleti drvarnice, podstrešje pripravljeno za n.ipravo 2 stanovani, elektrika. vodovod, pri hiši obširen vrt za stranke, sončna lega. Cena L. 600.000.
Posestvo
Enostanovaniska hKa z vr-tičem in 8000 kv. m obdelanega sveta pri hiši, nekaj senožeti in gozda. Cena: L. 150.000. — Oboje ob drž. cesti v večtem prometnem kraju na Notranjskem. Brez bremen. Prostovoljna prodaja. Plačilo takoj v gotovini. Naslov v vseh poslov. Jutra.
17400-20
Filatelija
ueseda L —.00, uksa —.60, za daiane naslova ali za šifro l 2.—.
Filatelisti, pozor!
Maiu^odneiše kupite in vnovčite znamke vsth .ua-tinentov do posli	a-
pacijskih znamk v kn;igar-
" ■' n .lian. I ■ na, Stritarjeva 6.	19-39
'■* I
r/j
Beseda l —.60. Uksa —.60,
za daian-e
tifro L 2.—.
Zlato uro
damsko, z zlato zapestnico, sem izgubila 13. okt. Ne-poštenjakom prisvojitev dovoljena. Pošten najditelj vabljen v poslovalnice Ju-tia, da izve naslov. Preiel bo nagrado.	17432-28
Službeno kolo
znamke ResU tipa 365609, št. reg. 191232 B je bilo ukradeno. Kdor ga izsledi, n.ij to prijavi Trgovinsko-industri:ski zbornici, Beethovnova ul. 10. Izsledite-iju bo plačana nagrada.
17434-28
Beseda I —.60, taksa —.60. za daianie naslova ali n šifro L 2.—.
Odeje
iz vate in puha, nove in stare vam zašije — Msri-jin trg 2-11.	17428-30
Gl&sbtla
Heseda l —.60. uksa —.60 daianie naslova ali >-* šifro l 2.—.
Mlad volčjak
se je izgubil. Sliši na ime »žužek«. Najditelj naj ca odda proti nagradi: gostilna Krekov trg 11.
17422-28
seseda L —.60, uksa —.60.
Ja-anif naslova »li '-a tifro I 2.—
Psihografolog
Globočnik Feliks, Ljublia-na, hotel »Llojd«, Sv. Petra cesU, spreiema stranke dnevno: od 10. do 12. in od 15. do 19. Svetuje v vseh življenjskih vprašanjih. Strogo znanstveno delo, di-skrecija zajamčena.
174*1-31
Staro violino
zelo dobro, proda Umetnost, Kolodvorska ul. 30.
Svarilo!
Svarim pred nakupom čevljev, ki so mi bili ukradeni : 1 par go<zeric, črnih, malo rabljenih, št. 44, 1 par črnih visokih čevljev, moških, ponošenih št. 44, 1 par nizkih rjavih, malo nošenih št. 44, 1 par ženskih črnih nizkih, št. 37. Anton Kržič, carinski uradnik, Ljubljana. 17416-31
Umrl je naš ljubljeni sin, brat, svak in stric
Slavko MacarM
dijak srednje tehnične šole
v cvetu mladosti 18 let.	•
Pogreb bo v četrtek 16. t. m. ob 3. uri popoldne z žal na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, 14. oktobra 1941.
žalujoči družini MACAKOL - FERFOLJA
ZAHVALA
Za spremstvo moje sestre na zadnji poti, za darovano cvetje in izražena sožalja se vam vsem tem potom naj-iskreneje zahvaljujem.
LJUBLJANA, dne 15. oktobra 1941.
Viktor Bohinec
J. Marquand	33
hvala lepa,
gospod moto!
»Nekaj mi ni jasno,« je menil: »če se ne motim, ste dejali, da je ta gospodična čednostno dekle. Kako more biti čednostna, ako ponoči sama hodi z vami okrog?«
»Vaša prevzvišenost se mi laska, če misli, da vsaka ženska izgubi svojo »čednost, kakor hitro ostane z menoj sama v temi,« sem odvrnil.
Knez se je od srca nasmejal; dovzetnost za humor je bila pri njem precej razvita.
»Rekel sem vam že, dragi in velečislani prijatelj, da mi ugajate mnogo bolj kot vaši drugi okroglo-oki rojaki,« je nadaljeval. »Dobro za vas, da postajate zelo kitajski. Nu, etiketa ne dovoljuje, da bi vas vprašal, -po kaj prihajate. Zato sedem in bom s spoštljivim potrpljenjem čakal vaše besede.«
Priklonil sem se. Njegovo uglajeno vedenje mi je bilo za zgled in mi je pomagalo ohraniti primerno lice.
»Nisem vreden,« sem dejal. »Vaša prevzvišenost je od sile ljubezniva. Prišel sem, da se vržem vaši prevzvišenosti k nogam, kajti nocoj je bil posku-šen napad na moje življenje.«^
Če je bil knez Tung presenečen, vsekako ni pokazal; tenkoprste roke so mu po šegi ležale na kolenih.
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij
»Moje mržnje do tujcev je največ kriva njihova ihtiva narav,« je rekel. »Jeza je bolezen.«
Prevzvišenost, tisti, ki me je skušal ubiti, je bil vaš rojak, ne moj,« sem odvrnil. »Ce ste tako ljubeznivi, da me izvolite poslušati, vam vse razložim. Morda mi lahko daste kak migljaj.«
»Verjemite mi, da me vaša zgdoba silno zanima,« je odvrnil knez Tung. »Poslušal jo bom pazljivo, kolikor le morem s svojimi revnimi možgani.«
Ko sem mu z vsemi nadrobnostmi poročal o svojem snočnjem razgovoru z majorjem Bestom, sem videl, da pozornost, ki mi jo je obljubil, ni bila prazna beseda. Sedel je z rokami na kolenih, ne da bi trenil z očmi, in okrogli obraz mu je ostal negiben, dokler nisem omenil Vu Lo Fenga.
»To ime menda marsikaj pojasnjuje,« se je oglasil tisti mah. »Na primer to, zakaj je v mestu že nekaj dni čudno vrenje. Rekel sem vam, da so bili nemiri... a zelo nevljudno je, da vam segam v besedo. Vaše poročilo, dragi mlajši brat, je vse pretočno in preskladno, da bi ga smel motiti, in tudi prezanimivo. Moji ljudje so znali svoje dni dobro z lokom. Še mene so v mladih letih silili, da sem moral z dirjajočega konja stoje streljati s puščicami v tarčo, kadar so se praporščaki zbrali na vsakoletne cesarske vaje. Saj poznate našo zanimivo četrt, kjer izdelovalci lokov še danes ta dan izvršujejo svoj poklic, ali ne? Toda ne zamerite, spet in spet vas prekinjam.«
Nič več mi ni segal v besedo. Ostanek moje zgodbe je poslušal z napetim izrazom, ki je pričal
bolj o nekakšni vznemirjenosti kakor o radovednosti. Dasi je sedel pred menoj negibno kakor pravi Mandžu, sem vendar čutil, da je prepaden. Ves čas, odkar sem bil izrekel Vu Lo Fengovo ime, še ni bil odtrgal oči od mene. Svetilke so medlo brlele v kitajski dvorani; bilo je, kakor da se moja senca izgublja med sencami tramov. Ozrl sem se na Noro Joyceovo; ta naju je opazovala brez vidne radovednosti.
»Dogodek vas je torej osupil,« je po kratkem premolku rekel knez Tung, ko sem končal. »Verjemite mi, da ni prav nič zagonetnega v njem. Država sredine preživlja ta mah enega izmed prevratov, kakršni nastopajo neogibno po padcu vsake dinastije. Preden mine sto let, bo vse spet v redu. V teh vmesnih dobah ni moči kdovekaj storiti. In potem, jelite, ste vzeli svojo mlado rojakinjo s seboj? Kot prijatelj govorim z vami, odkrito in zaupno, kajti, kakor sem rekel, imam vas visoko v čislih. Po mojih mislih ni bilo zelo pametno, da ste privedli to dam? semkaj. Človek bi moral biti previden v izbiranju prijateljev in se ne dati zavajati strasti ali poželenju.«
»Poželenju?« sem odvrnil. »Mene ne zavaja poželenje ...«
Knez Tung se je nejeverno nasmehnil.
»Ženska je zmerom nevarna; vsak trenutek utegne postati predmet naših želja.«
»Ta ni nevarna,« sem rekel. »Ženske je treba varovati.«
Knez je vzdihnil.
»Vidite, ta nazor je izmed tistih, ki jih pri vas tujcih ne razumem. Povsem barbarski se mi zdi. Zakaj bi bilo treba varovati ženske? Od kdaj potrebujejo varstva? Ali ga potrebuje tale? V mojih očeh nima nič privlačnega na sebi.«
Norin glas naju je prekinil. Menda je bila nagonsko uganila, da govoriva o nji.
»Kaj pravi?« me je vprašala.
»Pravi, da ste zelo lepi,« sem rekel.
»Aha,« je dejalo dekle. Mehanično si je popravila lase. Nohti so se ji zalesketali v svetlobi sveč.
»Sami lahko vidite, kako neuglajeni so njeni gibi,« je knez Tung nadaljeval. »Očitno je iz prosta-ške rodbine, ki jo je slabo vzgojila. Povem vam, da se mi zdi nevarna.«
»Ni tako,« sem vztrajal. »Vi ne razumete mojih ljudi.«
Knez Tung je umolknil in si nalil skodelico čaja. Brez naglice je srebnil požirek in spet odstavil skodelico. Čutil pa sem, da ga nekaj vznemirja.
»Mislim, da vas razumem bolje, nego se vam samemu zdi,« je rekel nato. »Kitajci smo spretni v vrednotenju osebnosti. V tem trenutku me zabavate, zelo me zabavate.«
»Zakaj vas zabavam?« sem vprašal. »Tako kratke pameti sem, da vas ne razumem.«
Tedaj je dobil knezov glas vesel in živahen zvok. Kitajska miselnost je kakor prizma in ima nagle prehode; za hip je bilo podoba, da se Tung niti malo ne zaveda resne strani tega, kar je bil rekel.
odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani
»Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskamo d. d. kot tiskarn ar j a Fran Jeran. — Za inseratni del je