LETO XXI. — številka 90 Ustanovitelji: občinske konference Jisenice, Kranj, Radovljica, 8kudaril, da v občini Sebiio ^^očajo še po- Wi^,pozc>rnost boljšemu bra2kT ketnu oziroma izo-nih- ernu sestavu zaposle- Vefji^^d^sem v nekaterih ZacijaL gt>sPoclarskih organi-tlih , • Na področju družbe-storjJ! Pa bo v prihodnje &tvu k °a,VečJi korak v šol obča'u &°do s prispevkom 0v. gospodarskih orga- nizacij in občine zgradili v občini več osnovnih šol iin tako precej povečali šolsko površino na učenca. O razvoju turizma v radovljiški občini pa je goste seznanil direktor podjetja Turiš tprogres inž. Jože Mikež. Iz njegovega izvajanja je bilo moč ugotoviti, da imajo v občini na turističnem področju še velike rnožnosti in seveda tudi naloge. Poudaril je, da je v prihodnje turisti-čni razvoj usmerjen pred. vsem v Bohinj in na Bled. že do sedaj so v turistične objekte vložili precej denarja, za uresničitev prohodnje- ga programa, ki ga bo na eni bodočih sej sprejela tudi občinska skupščina, pa ga bodo potrebovali še znatno več. Pri tem pa je tovariš Mikež opozoril na dokaj slabe kreditne pogoje ter na slabe ceste in pomanjikanje spremljajočih turističnih objektov v občini kakor tudi na Gorenjskem. O programu triglavskih žičnic pa je potem govoril Božo Benedik z zavoda za po speševanje turizma na Bledu. Povedal je, da so v občini zelo zainteresirani za uresničitev tega projekta, ki bi v bohinjskem oziroma blejskem koncu lahko močno po. daljšal sedanjo turistično sezono. Po zatrjevanju vseh, ki so se iz radovljiške občine udeležili tega pogovora, pa tovrstne investicije ne bodo zmogli sami. Za zgraditev tega objekta z vso infra strukturo bi namreč potrebovali okrog osem milijard starih Cenejša volna! za 30 « rt Blagovnica Kokra Kranj sporoča, da je znižala cene volni za ročno pletenje v več barvah Za obisk se priporoča KOKRA Blagovnica Vsled omejenih količin pohitete z nakupom! Cenejša konfekcija! Moške obleke, 100 °/o volna, paračinski štof £ stara cena 520,00 ND nova 420,00 ND 0 stara cena 440,00 N din nova 320,00 ND 0 stara cena 480,00 ND nova 350,00 ND Vsled izrednega zanimanja za nakup krznenih ženskih nerc plaščev po 450,00 in 560,00 N din vam sporočamo, da smo iste ponovno prejeli in so v prodaji razen Blagovnice v Kranju tudi v naših posl. na Jesenicah v Vesni in Kokri, na Bledu v posl. Bled ter škofji Loki v posl. Metka Vsled omejenih količin pohitite z nakupom! Za obisk se priporočajo prodajalne KOKRE — Kranj, Bled, Jesenice, Škofja Loka KRANJ '*'^r*jotv jrsjbsts wsa dinarjev. Tovariš Benedik je poudaril, da pri Triglavskih žičnicah ne gre le za radovljiško občino, marveč za celo Gorenjsko; pri infra strukturi (gradnja ceste, električnega voda itd.) pa najbrž tudi za republiško vprašanje. Predsednik Kavčič se je ta. ko v dopoldanskem pogovoru s predstavniki občine in turističnimi delavci kot tudi v popoldanskem delu, ko se je pogovarjal s predstavniki radovljiškega gospodarstva, strinjal o velikem pomenu nadaljnjega turističnega razvoja radovljiške občine in Gorenjske nasploh. Vendar ******************** IX. NOVOLETNI SEJEM m. V KRANJU 16.—26. XII. 1968 (Nadalj.na 16. str.) |lt,l!<"!illli!!||[j;m Veletrgovina Špecerija Bled I nudi 1 *PfiCBn5a potrošnikom PO IZREDNO UGODNIH CENAH SLEDEČE BLAGO: vino belo Vipavec 1/1 sardine Jadranka 100 g segedin golaž 29. november 400 gr »mili karamele Soko, sort. 500 gr N din 5,00 Ndin 1,40 N din 2,00 Ndin 3,50 Omenjeno blago lahko kupite v vseh prodajalnah špecerije od 20. novembra do Dneva republike. Za obisk se priporoča ŠPECERIJA BLED. """»»mu......m lIlllllllUlIllllllIlIllllHIIIIlIlllIIIIlUlIlllIUIllllllllIllIllIlUllIllllIlllliltllUlIflllllllllllllllllU^ V Tržiču ustanovljen aktiv Na svoji zadnji seji je občinska konferenca ZK v Tržiču med drugim tudi sklenila, da mora občinski komite ZK poiskati najbolj smotrno obliko za delovanje mladih komunistov v občini. Mladi člani Zveze komunistov v tržiški občini so do sedaj delovali v okviru osnovnih organizacij in aktivov na terenu ter v tovarnah. Tu pa se niso najbolje znašli. Zato je občinski komite ZK sklical posvet mladih komunistov, na katerem so razpravljali o ustanovitvi stalnega aktiva mladih komunistov, sprejemanju novih članov v ZK, vlogi članov ZK v mladinski organizaciji in o nalogah mladih komunistov ob referendumu za samoprispevek za gradnjo novih šol. Mladi komunisti so se s predlogom o ustanovitvi stalnega aktiva strinjali. Tako so namreč dobili organizirano obliko za svojo dejavnost, s tem pa tudi vse pravice in dolžnosti aktiva. Sprejemali bodo lahko nove člane v ZK, kar je nedvomno pozitivno, saj se mladi najbolje poznajo in bodo tako najbolj vedeli, koga lahko sprejmejo v ZK. Sekretariat akitiva, Jd so ga izvolili na ustanovnem sestanku, se je že sestal in razpravljal o delovnem programu. Sklenili so izvesti anketo med člani aktiva, ki naj bi pokazala, kje so člani aktivni ter kakšne želje in potrebe imajo. Rezultati ankete jim bodo služili za izdelavo konkretnega delovnega programa, pa tudi pri organizaciji predavanj in razgovorov ne bo težav, ker bodo vedeli, kaj člane najbolj zanima. S svojo dejavnostjo pa bo 92-članski aktiv skušal tudi dokazati, da današnja mladina ni družbeno neaktivna in da se ne zanima le za lastni HBBaBBnBHaaaBsnan: Organizacija Zveze mladine v Stražišču pri Kranju 11 vabi vse mladinke in mladince iz Stražišča in okolice, i; da se udeležijo redne letne konference ZM, ki bo v soboto, 23. novembra, v domu TVD Partizan v Straži-11 šču. Po konferenci bo ples. Igrali bodo ILIONI. Mladinke in mladince obveščamo, da bodo v prihod-« nje vsako nedeljo v domu TVD Partizan plesne vaje |! (začetek 24. XI. 1968). Po plesnih vajah bo ples. Vstop-nina 3 ND. *• Organizacija IMS Stražišče .a..|.*.|n|||Bi||MI||||||ClltlllllllllllIlllllllllllinillllIlltllllHlinQ!l3l" materialni položaj, kot to trde nekateri starejši člani ZK v tržiški občini. Vlado B. Kranjski politični aktiv o mednarodnem položaju Kranj, 19. novembra — Ko. mite občinske konference zve. ze komunistov v Kranju je danes popoldne sklical širši občinski politični aktiv, na katerem so razpravljali o trenutnem mednarodnem položaju. Aktiva so se udeležili člani občinske konference ZK, sekretarji organizacij in predstavniki občinskih druž. benopolitičnih organizacij. Predvidmo je, da bodo podobne seje političnih aktivov tudi v drugih občinah. A. Ž. KMETIJSKA ZADRUGA Škofja Loka a Strokovno usposablja* nje rezervistov PROSTO UČNO MESTO vajenca za živilsko stroko v trgovini Spodnji trg 29. Nastop dela oziroma učenja je možen takoj. Interesenti za prosto učno mesto naj pošljejo pismene prošnje upravi kmetijske zadruge škofja Loka do 30. 11. 1968. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■»■■■■■■■■■■■■■■■■aaj človek je premagal neslu tene sile prirode, toda še vedno ne more premagati samega sebe. Ko smo pred 23 leti odložili orožje, smo mislili, zdaj bo mir, zgodovina vojn je za nami. Takšne so biie želje človeštva, toda želje so eno, stvarnost pa drugo. Očividci smo, da velike sile še vedno uporabljajo silo za izvajanje svoje politike. Vojna žarišča nepreneho ma izbruhnejo zdaj na tem, zdaj na onem kontinentu. V svetu polnem protislovij živimo tudi mi. Čim močnejši bomo, tem bolj je zavarovana varnost države in ljudi; kajti morebitni agresor bo dobro premislil, predno bi prestopil naše meje. Obramba domovine je dolžnost vsakega posamezniika, ustanove, podjetja, družbeno, politične skupnosti itn. V okvir obrambnih priprav spada tudi strokovno izobraževanje vojaškega rezervnega kadra. Rezervni oficirji in podofi-cirji bodo v naslednjih dveh letih preučevali sistem okupacije (sovražnikova okupacija Slovenije v minuli vojni, okupacijska oblast v Alžiru in Vietnamu; delovanje more. bitnega okupatorja v Sloveniji). S sestavo okupacijske oblasti moramo biti seznanjeni, ker je le tako mogoče sklepati, kako naj bi se preti okupacijski oblasti najuspes. nejše borili. Nadalje program zajema seznanjanje rezervnih oficirjev in podoficirjev z delovanjem ljudske oblasti pod okupacijo in naloge raznih enot (teritorialnih, stražarskih, mladinskih, partizanskih, diverzantskih ipd.). O letošnjem programu sitrdkovnega usposabljanja za rezervne oficirje in pod-oficirje so pred kratkim raz- pravljali na seji komisije za ZROP pri občinskem odboru ZZB NOV Jesenice. Izdelan je program izobraževanja od novembra do maja 1969 le^ Ta mesec bo za rezerviste v vseh krajih jeseniške občine obvezno predavanje o okupa-ciji češkoslovaške. Predaval bo France žvan, predsednik jeseniške občine. J. Vldic 25-letnica ia v Občinska zveza kulturno-prosvetnih organizacij in činska konferenca socialistih ne sveze v Radovljici priprav* Ijata program slavnostne akademije v počastitev 25' obletnice zasedanja Avnoja * Jajcu. Zaenkrat je predvideno, da bodo v slavnostni aka-demiji, ki bo 28. novembra v dvorani kina v Radovljici, sodelovali združeni pevski zbori občine, godba iz Gorij, goj«0" ci glasbene šole in recitator-ji- V počastitev tega zgodovinskega jubileja pa bodo proslave tudi v Bistrici, Srednji vasi, Gorjah, Lescah, P0* nartu, Kropi, Begunjah A. i- O delovanju krajevnih skupnosti --—- f~j- . oiniui maiijanc uucuisK.e smpscme slavnostna seja Govorili so o nadaljnji proizvodnji združenega podjetja. — Foto: F. Perdan Občinska konferenca "--^ lisitične izveze v ^'d°U bo jutri (četrtek) razpravj la o delovanju kraj^, skupnosti v občina, ^a ^cr vsebino zasedanja so se on*, čili, da bi se s sedanj" vodstvi krajevnih sfcUP1^ dogovorili o nadaljnjem binskem delovanju. ^)oS.e]0i nji podatki namreč k»z ^ da se krajevne skupnosti nimajo in načenjajo P " . vsem komunalna ^r3®Z#e-premalo pozornosti pa čajo skrbi za potrošnika, ^ alnim, kulturnim in drUfj.a. problemom posameznih •ed- . Pri vsaki enoti "\-^ GORENJSKE .^kreditne banke je u s n h m e se c žreba nj e NAVADNIH HRANILNIH VLOG ki porastejo za. 100.— ND jev. Na sejo so povabili stavnike vseh družbenOP0^ čnih organizacij v c4>C»,*jj< publiške poslance tor P^jj sednike in člane svetov ^ 12 krajevnih skupnosti v Mesečno dobi 10 srečnih izžrebancev ROČNE URE DARVVIt Vihar okrog bencina Vest, da bodo Zveznemu izvršnemu svetu predlagali podražitev bencina in natte, je v javnosti izzvala živahne komentarje. Ljudje so, želeč dokazati, da pome-r»i morebiten dvig cen bencina nepremišljeno potezo zvezne administracije, iznesli ploho nasprotnih argumentov. Najprej je reagirala Slovenija, a kaj kmalu j*0 se tej republiki pridružili gospodarska zbornica Makedonije, svet za promet pri Zvezni gospodarski zbornici, Avto-moto zveza Jugoslavije, domači proiz-VaJalci bencina in nafte, prevozniška podjetja, tovar-ne avtomobilov ter, razumljivo, številni občani, ki se radovedno, a hkrati zaskrbljeno sprašujejo, ali je podražitev bencina edino, kar bo v novem letu prizadelo nJ>h žepe, ali pa se skok cen obeta tudi pri drugih rzdelkih in storitvah. DVE MUHI Namen zveze administracije, ki je avtor novega Predloga, bi lahko označili zelo na kratko: naraščajoča ttiotorizacija naših ljudi zahteva hitrejšo obnovo in Modernizacijo cest. Ker pa za to ni sredstev, je treba Zvišati cene goriva. Toda z novim ukrepom namera-VaJo ubiti dve muhi na en mah, saj bi dohodek iz P°dražitve delili na dva dela — na sredstva za moder-nizacijo cest in na denar za zvezni proračun. Blagajno zveznega proračuna pa je treba obogatiti ija čim manj boleč način, zato so izbrali tisto blago, ' najmanj prizadene široke ljudske množice. In kaj ,1 se lahko manj prizadelo ljudi, kot ravno podražitev encina? Resnično, šoferjem ostaja tolažba, da bodo .a Protiutež dobili več modernih cesta. Torej — volk Je sit in koza cela. A vendar stvar ne drži povsem. DEVETDESET LITROV V zadnjih treh letih smo v naši deželi doživeli tak ^tornobilski razmah, kot ga ne beležijo nikjer drugje Evropi. Obenem je prišlo tudi do turističnega »bo-nia«. Posledice obojega je seveda naglo naraščanje Prodaje bencina in goriva nasploh. Danes pri nas po-°sirno nekako devetdeset litrov bencina na prebi-m a- V primerjavi s številom ljudi je ta količina nogo večja kot v najbolj razvitih državah Evrope. ^Pak kdo troši vse to gorivo? i .,^akoj moramo poudariti, da je v Jugoslaviji le ka-l'h 600.000 motornih vozil. Očitno tako majhno število tomobilov ne potroši vsega prodanega bencina, Mpak to delajo tudi turisti. Ti so zelo številni. Po ^Povedi strokovnjakov bo letos do konca decembra nam pripeljalo reci in piši 12 milijonov potniških zd. Tolikšen avtomobilski konvoj pa je brez dvoma rnernben potrošnik bencina. GROŽNJA DINARJU . ^rokovnjaki za turizem pravijo, da se Italijanom „ **Vstrijcem še vedno splača preživeti vikend v Ju-^ aviji. Bencin, sveže in konservirano meso, prehra-CeYv restavraciji in razne druge dobrine so precej v eJše kot pri njih. Da bi ustregli vsemu temu po-pr /evanJu. zaposlujemo na bencinskih črpalkah, v je°c'ajalnah in lokalih znatno število delavcev. Zato ^..'avno sedaj slišati toliko ostrih kritik na račun ^/nJe podražitve, in to prav iz obmejnih krajev. kj>\cnci celo menimo, da bi v primeru zvišanja cen ncina dinar v Trstu takoj (in to znatno) padel. VERIŽNA REAKCIJA ^Avtobusna podjetja na drugi strani opozarjajo, da dr ^dražitev goriva izzvala verižno povečanje vseh &ati Cen' Proizvajalci avtomobilov se boje zmanj-Je ,^a. Povpraševanja po vozilih, medtem ko rafineri- rd'Jo, da bodo motorizirani Jugoslovani začeli c,evati pri kilometrih in bencinu in potrošnja bo dar/ Celo cestna podjetja pravijo, da niti napove-ja ? Podražitev za 20 par ne bi prinesla dovolj denar-rečpa Ureditev vseh problematičnih cest (mimogrede je ,n?. Petletni plan je že izpolnjen, rekonstruiranih jih k■ kilometrov ceste namesto 5000 kolikor naj bi bl,° do leta 1970). eno torej drži: podražitev bencina bo dobrodošla Prej° proračunski blagajni. Zato bi morda veljalo še nien) Usodnim korakom trezno pretresti tudi argu-bonce druge strani — potrošnikov in proizvajalcev je jj/13 ter avtomobilske industrije — ki pravijo, da v p0 Kl iA zagate v povečani potrošnji goriva, ne pa Kani Tanjug: I. G. 14-letnica kamniškega Graditelja Izpolnjujemo dogovorjene obveznosti čeprav so v kamniškem gradbenem podjetju Graditelj pred dnevi praznovali 14-letnico obstoja podjetja, pa za svoj začetek štejejo leto 1964. Kaj jih navaja k temu in kakšno je stanje Graditelja danes? O tem in še o drugih vprašanjih smo se pogovarjali z direktorjem Martincem in predsednikom sindikalne podružnice Ravnikarjem. »Do leta 1964 smo bili združeni s tržiškim gradbenim podjetjem Novogradnje. Ker pa so v združenem podjetju na nas v Kamniku precej slabo gledali, smo se odločili za odcepitev. In danes nam te odločitve ni žal, čeprav smo morali takrat ob odcepitvi plačati nekaj milijonov razmejitvenega dolga. 1. julija 1964 smo začeli samostoj- no in priznati vam moram, da je bilo podjetje takrat praktično brez sredstev. Toda že v dveh mesecih po ustanovitvi smo v Kamniku odprli 15 gradbišč, medtem ko prej, ko smo bili združeni, sploh nismo mogli začeti s kakšnimi novimi gradnjami. Do konca leta 1964 smo že ustvarili 500 milijonov S din bruto realizacije in iz te- Creina uvaja nov sistem plačevanja v mestnem prometu Za 12 milijonov S din manj stroškov Kranjsko avtobusno podjetje Creina namerava do 1. januarja 1969 poenostaviti in posodobiti sistem plačevanja v mestnem prometu. Ukrep bo močno znižal stroške prevozov na lokalnih progah — cenijo, da za 11 do 12 milijonov S din na leto. V nasprotju s podjetjem Transturist, v katerega avtobuse so že namestili avtomate, ki naj bi odslej nadomeščali sprevodnike, bo Creina svoja vozila opremila z neke vrste blagajnami. Kot smo zvedeli, kanijo le-te namestiti pri prvih vratih, poleg šoferja. Potniki bodo po novem lahko vstopali le spredaj. Uspeh ali neuspeh novega sistema plačevanja je seveda v veliki meri odvisen od poštenosti ljudi. Odpadejo vozni listki, s tem pa tudi možnost naknadne kontrole. Blagajne, krite s prozornim steklom, bodo vozniku sicer omogo čile pregled nad vplačilom — razen tega bo potnike občasno nadziral tudi poseben kontrolor v civilu — toda novost vendarle temelji na zaupanju do potujočih. Edina slaba stran blagajn je ta, da bo moč plačevati le z drobižem, kajti menjava bankovcev bi bila zelo zamudna. Vso stvar pa bodo poenostavili z mesečnimi kartami za neomejeno število voženj. Problemi okrog denarja s tem seveda odpadejo. Cena karte je 3500 S din. Nov sistem bo, kot že rečeno, stopil v veljavo najkasneje do 1. januarja prihodnje leto in to na progah Britof—Hrastje ter Naklo—Stražišče. V upravi so nam zaupali, da omenjene spremembe ne bodo prizadele sprevodnike. Nihče ne bo ob službo, saj jih v podjetju primanjkuje. Zaposliti jih nameravajo v drugih avtobusih. I. G. S seje skupščine stanovalcev Kranj Več za investicijsko vzdrževanje zgradb lih združujejo. Zato na tem področju predvsem sodelujejo s hišnimi sveti. Nazadnje pa so na seji o tem vprašanju poudarili in sprejeli sklep, da bo treba ob prihodnji delitvi stanarin nameniti več denarja za investicijsko vzdrževanje. Povečana sredstva pa bi dobili z zmanjšanjem dosedanjih vlaganj oziroma sedanjega odstotka za razširjeno reprodukcijo oziroma gradnjo novih stanovanj. Za tekoče vzdrževanje stanovanjskih zgradb pa so na seji skupščine sklenili, da se tudi v prihodnje odstotek od stanarine ne bi smel bistveno spremeniti. Poudarili so le, da bi delavski svet podjetja v prihodnje konkretneje odločil, kaj pri vzdrževanju stanovanjskih zgradb spada v investicijsko in kaj v tekoče vzdrževanje. A. Ž. V ponedeljek je bila v Kranju skupščina stanovalcev Podjetja za stanovanjsko in komunalno gospodairstvo Kranj, na kateri so med drugim razpravljali tudi o vzdrževanju stanovanjskih zgradb v letu 1968. Poročilo o letošnjem devetmesečnem tekočem in investicijskem vzdrževanju kaže, da je bilo za investicijsko vzdrževanje do sedaj porabljenih prek 87 milijonov starih dinarjev (89 odstotkov od programiranih), za tekoče vzdrževanje pa po predlogu hišnih svetov okrog 57 milijonov starih dinarjev od programiranih 122. Na seji je bilo poudarjeno, da si strokovne službe podjetja prizadevajo, da se sredstva tekočega in investicijskega vzdrževanja pri poza-mezruh zgradbah oziroma de- ga tudi izplačali 60 milijonov S din že omenjenega razmejitvenega dolga.« »Iz vašega pripovedovanja lahko sklepam, da niste bili ob ustanovitvi v nič kaj zavidljivem položaju. Kakšni pa so rezultati danes?« »Ne bi se hotel hvaliti, zato naj vam postrežem s podatki. V teh štirih letih, kolikor časa na novo obstajamo, smo povečali osnovna sredstva za petkrat, in to vse z lastnimi sredstvi. Naša sedanja bruto realizacija se vsako leto giblje od 900 milijonov do ene milijarde S din. Uspehe je treba iskati tudi v zmanjšanju zaposlenih, prej smo imeli namreč 250 zaposlenih, seda; pa le 190. Manj zaposlenih gre na račun zmanjšanega števila sezonskih delavcev, povečal pa se je strojniški in tehnični kader. Med naše največje delovne uspehe štejemo izgradnjo lastne polavtomatske betonarne v Stranjah, ki nam omogoča, da danes lahko prevzamemo vsa zemeljska dela kot tudi visoke gradnje. Omenim naj še tudi to, da skoraj vsa stanovanja v Kamniku grade naši delavci.« POVEČANA TEHNIČNA OPREMLJENOST »Ali je imelo povečanje obratnih sredstev še kakšne druge pozitivne posledice?« »Prav gotovo, saj smo povečali tehnično opremljenost za 25 odstotkov v primerjavi z lanskimi devetimi meseci, medtem ko se je poprečna angažiranost obratnih sredstev povečala za 37 odstotkov. Vse to nam je omogočilo tudi prodor zunaj kamniške občine. Tako sedaj gradimo v Domžalah, Črnučah in v Škof j i Loki, medtem ko na samem kamniškem področju gradimo stanovanja in poslovne objekte za trg.« »In kakšni so obeti za prihodnje leto?« »Čeprav v gradbeništvu ne moremo vnaprej delati raznih načrtov, ker smo velikokrat odvisni od objektivnih razmer na tržišču, pa za prihodnje leto dobro kaže. Nikoli doslej še nismo imeli toliko prodane proizvodnje vnaprej. Dane" imamo namrč prodane že tri četrtine vse proizvodnje in če se bo taks n položaj nadaljeval, bomo morali spomladi zaposliti nekaj novih delavcev. Računamo tudi na povečanje bruto realizacije za okoli 200 milijonov S din.« »Na koncu še eno vprašanje. Kje po vašem mnenju tiče vzroki za tako nagel vzpon vašega podjetja?« »Po mojem ima pri našem poslovanju odločilno vlogo dejstvo, da se točno držimo dogovorjenih rokov. To pa nam daje soliden ugled, ki ga kupci stanovanjskih in drugih gradenj najraje upoštevajo.« V. Guček SREDA — 20. novembra 15G8 člani Prešernove družbe so knjižne zbirke za leto 1968, ki je pred nedavnim izšla, lahko samo veseli. Knjige, ki so tokrat pred nami, niso samo zelo poceni (redna knjižna zbirka, to je koledar in 4 knjige, velja le 20 N din, doplačilni knjigi pa vsaka po 5 N din), ampak so takšne, da bo med njimi prav gotovo vsak našel nekaj zase, nekaj, kar ga bo zanimalo in pritegnilo. Knjige, ki so — ra/en koledarja — žepnega formata, so lepo tehnično opremljene, vsaka je biser zase in vsako je težko odložiti, ko jo vzamete v roke, preden je ne preberete. Za Prešernov kc-l^dar 1959 je treba predvsem povedati, da ni le koledar v starem pomenu besede, ampak knjiga, ki ima zarad; tehtnost: prispevkov trajnejšo vrednost. Prešernova družba namerava prav iz koledarja narediti pester zbornik uporabne vsebine, v katerem pa se. veda ne sme manjkati tudi prispevkov za človekov oddlih. Koledar,, ki je pred nami, je bogato ilustriran, posebno pa padajo v oči kvalitetne barvne reprodukcije nekaterih znanih del slovenskih slikarjev (Goklenstein, Stein-berg, LanguSj Pemhart, Grohar, Omerza, Jurij šubic, Debeljak, Lakovič, Jakac) m barvne fotografije z nekaterih fresk (Crngrob, Sv. Primož nad Kamnikom, Hra-stovlje). V tekstovnem dehi je toliko kvalitetnih in zanimivih člankov in razprav, da vseh na omejenem prostoru ni mogoče našteti, vsak izbor Knjižna zbirka Prešernove družbe Sedem bogatih knjig pa bi bil samovoljen in krivičen, zato velja le zapisati, da bo v koledarju gotovo našel vsak nekaj zase. Iz redne knjižne zbirke omenimo na prvem mestu domačo povest Karla Gra-beljška—Gabra Ti drobni otroški koraki. Avtor, ki je znan po uspelih partizanskih povestih, nas tokrat v svojem najnovejšem delu popelje v sedanjost'. V tej povesti obravnava problem dolžnosti zakoncev do otrok. Prikaže nam zakon, ki se ni rodil iz ljubezni. Zakonca sta se razšla, oče išče zadostitev drugje, plačuje sicer za svoja otroka vendar nazadnje — ob srečanju z njima — spozna, da ne potrebujeta le denarja, ampak mnogo več: njegovo in materino ljubezen. Iz češčine je preveden roman Ivana Olbrachta Hane-line žalostne oči. V njem odkrivamo podobo židovstva v Podkarpatski Rusiji. Njihova zgodovina in njihova usoda v preteklosti in v sedanjosti nam bo razumljivejša, ko bemo prebrali to knjigo. Zgodba je tragična: židovsko dekle Kanela se zaljubi v židovskega odpadnika, celo ateista, kar je za židovstvo ; najstrašneje, zato jo soseska j hoče ubiti, kot odpadnico, j izdajalko. Le po srečnem nak. ljučju se reši, a njene oči ostanejo žalostne za vse življenje. Mojo srčno kri škropite je knjiga izbranih pesmi »goriškega slavčka« Simona Gregorčiča. Mnoge njegove pesmi so celo ponarodele, vse njegovo delo pa sodi v ti^to bogato zakladnico slovanskega naroda v preteklosti, ki jo je treba ohranjati tudi prihodnjih rodovom. Knjigo ni treba priporočati; čeprav znate prenekatero njegovo pesem gotovo na pamet, knjige ne boste odložili, dokler je ne boste prelistali do konca. Dr. Avguština Laha Naše sosedne države je obsežna iti bogato ilustrirana knjiga, ki je priročnik za turiste, pomožni šolski priročnik in obenem tudi tehtnejše delo o naših sosedah. V njej je toliko podatkov, da bo kot priročnik trajnejše vrednosti vsakemu prišla prav, če ne prej ob obisku katere izmed naših sosednjih držav. Med doplačilni knjigi je Prešernova družba uvrstila pevest Josipa Jurčiča Doktor Zober in poljudeznamtveno knjigo dr. Antona Polenca Pogovori z živalmi. Doktor Zober je manj znano Jurčičevo delo kot, denimo, Deseti brat, a ga bo kljub temu vsak rad vzel v roke. Polen-čevi Pogovori z živalmi pa so delo, ki bo z novimi, večini ljudi še z neznanimi spozna, nji o živalih navdušilo stare in mlade. Več o knjigah boste zvedeli, ko jih boste vzeli v roke in prebrali ali vsaj prelistali. Takrat se boste prepričali, da bi bik) škoda ostati brez njih. A. T. n!i;iiuimi!!i:!ii!iiiin!:!iHHi!:ii:Mutiii!ii(UHi[niiiiiiiwHii;i!!i:iuiii2i!iinniiiiiuuiiinniiui>^ Večer koroških pesnikov Klub kulturnih delavcev je povabil v Kranj skupino S 5 mladih slovenskih koroških literatov, ki bodo v petek, g = dne 22. t. m., brali iz svojih najnovejših del. Na tem ve- g E čeru bomo spoznali Gustava Januša, Andreja Kokota, g = Florijana Lipuša, Valentina Polanška, Eriha Prunča in g = Karla Smoleta. g Prireditev bo v stebriščni dvorani Gorenjskega g E muzeja (Titov trg št. 4, pritličje, levo); pričetek ob g |E 20. uri. Vstopnine ni. Prosimo le za točnost. Vabimo občane, da s svojo udeležbo dokažejo zanl- S = manje slovenske javnosti za kulturno dejavnost naših g = rojakov onstran Karavank. Č. Z. g = s 7miiiii;iiiiii:i!iiiiiimi!imimiiiiLii:w Japonsko slikarstvo v Goričanah r Svet brez bleščic Nočni metulj Zajeten spis se konča z obvestilom, da je ta in ta prestala zaporno kazen v občinskih zaporih v Radovljici. Kam neki je odšlo mlado dekle staro kakih dvajset let po enomesečnem sedenju v zaporu? Socialne pomoči ni iskala, čeprav ni imela kam iti, saj se je starši sramujejo in jc nočejo sprejeti na dom. Enomesečni zapor tudi ni bila prva kazen za mlado dekle, ki je bilo obsojeno prvič zaradi brezdelja in klatenja po zakonu o prekrških zoper javni red in mir ali jasneje povedano zaradi prostitucije. Službo je zapustila samovoljno. Pohajkovanje iz kraja v kraj in druženje z moškimi je postalo vsa njena služba. Ce ni bilo drugače, je prenočevala tudi v drvar, nicah Živela je »od zraka*, je povedala v svoj zagovor, potem ko so jo privedli pred sodnika za prekrške. Kako se da tako živeti, ni razložila. Sodniku je sicer rekla, da ji je tal, ker je pustila službo i)i bi se rada spet vrnila na svoje staro delovno mesto. Močno si je telela, da bi spet zaživela normalno in pošteno. Vendar je bila ta želja po vsej verjetnosti preslabotna, da bi se odzvala na dvakratno vabilo zavoda za zaposlovanje, da bi uredila vse potrebno za nastop službe v Švici. Prav tako se je niso prijele spodbudne besede socialne delav-ke, naj vendar zaživi drugačno življenje. In konec zgodbe? Konca ni, je samo krog: zapor, ulica, zapor... Enomesečni zapor je za sedaj edino zdravilo, ki ga pozna naša družoa za ta pojav, pa še to zdravilo navadno ne učinkuje. Življenje. L. M. V muzeju izvenevropskih kultur v Goričanah, ki je del Slovenskega etnografskega muzeja, je že skoraj mesec dni odprta razstava o japonskem slikarstvu. Razstava sedi v cikel »Našj popotniki na tujem — zbiralci in preučevale!« in je nedvomno vredna ogleda, saj bomo na njej spoznali svet, ki nam je tuj, ki ga ne poznamo, ki pa ima bogate umetnostne tradicije. Ob nedeljah predvajajo na razstavi tudi filme o Japonski, o njeni umetnosti in kulturi, o letošnjem obisku predsednika Tita na Japonskem, Klara Kos, lastnica razstavljenih del japonskega slikarstva, pa predava o ikebani, posebni japonski umetnosti aranžira, nja cvetja. Vse to je ob zanimivi razstavi gotovo vzrok, da se ob nedeljah zbere v V počastitev dneva republike Nastop pevcev in plesalcev tovarne Sava Gost prireditve bo folklorna skupina »Prigorec« iz okolice Zagreba v katerem se bo V okviru proslav ob dnevu republike bosta to soboto izvedla v Prešernovem gledališču v Kranju prvi samostojni nastop folklorna skupina in moški vokalni oktet tovarne Sava. Prireditev z naslovom »Venček narodnih« bo sestavljal privlačen izbor belokranjskih in goreniskih plesov ter plesov iz Glamoča v osrednji Bosni ter narodnih pesmi iz naše ožje in širše domovine. Posebna privlačnost prireditve bo nastop folklorne skupine »Prigorec« iz Mrkušcvra pri Zagrebu, s katero je folklorna skupina Save navezala prijateljske stike, tokrat pa ji ta vrača njen obisk. Ta prireditev brez dvoma zasluži vso pozornost že zaradi te*a, ker Je nastala v eni naših gospodarskih organizacij in ob njeni neposredni podpori. To pa je pri nas, če že ne popolnoma izjema, pa vsaj zelo velika redkost. Moški vokalni oktet tovarne Sava vodi Peter Lipar in v sestavu, predstavil v Prešernovem gledališču, deluje drugo sezono. Daslcj je nastopil na več internih proslavah tega kolektiva. Folklorna skupina obstaja tri leta in vadi pod vodstvom Andreja Konica. V Kranju in okolici je. dokaj znana, saj rrdno sodeluje pri raznh proslavah, turističnih prireditvah in podobnem. Samo v dneh, ko bomo proslavljali dan republike, bo imela skupaj 5 nastopov. Zanimivo je, da šteje kar 40 članov, od tega jih 20 nastopa, ostali pa se na to še pridno pripravljajo. Največja želja te skupine je, da bi ji že do spomladi uspelo ustanoviti glasbeni ansambel, ki bi plese spremljal. Za začetek mislijo na kvartet, ki bi ga sestavljala 2 klarineta, kontrabas in harmonika, kar bi ustrezalo predvsem zahtevam gorenjske folklore. , M. S. gradu v Goričanah tudi po tisoč ljudi. Dela iz japonskega slikarstva, razstavljena v Goričanah, so iz bogate japonske zbirke Klare in dr. Francka Kosa. Velika zasluga za to, da so te umetnine zdaj dostopne naši javnosti, gre Pokojnemu ambasadorju dr. Frančku Kosu, kd je med svojim Štiriletnim bivanjem na Japonskem kot vsestransko razgledan umetnostni zgodovinar preučeval in sistematično zbiral dela japonskih slikarjev. Pri tem si je zbral še odličnega pomočnika, tokijskega starinarja *« Murakamija, ki je odličen poznavalec japonskih umetnosti. Cele generacije njegO-ve družine so se ukvarjale s trgovino z umetninami-Ambasador dr. Franček K°s se je spoprijateljil % njim in tako dobil odličnega svetovalca za nakupe slikarskih del japonskih umetnikov Gospod Y. Murakami Je lu sistematično zbiral in iskal dela za svojega vnetega odjemalca dr. Kosa. Tako je nastala ta bogata in pri enkratna zbirka japonskega slikarstva. Kosova zbirka obsega ip3 \ do stoletja. V njej so dela del in zajema čas od H stoletja. V njej i mnogih znamenitih mOj-^j. 20. jstrov rej- ših neznanih slikarjev znaj j ...... ._ ______„it«h SO' nih slilov in znamenitih posameznih dob, so v Ko vi zbirki tudi znani JaP?nL: mojstri čopiča, kot so Hoitsu iz znamenite sli* ske šole Korin iz 18. ^oUi2% aH pa dela znamemtega^ kuba Teisai iz Ukivoe šoHr\ zbirki je bogato zastopan i di znani japonski slikar A" Hiroshige s svojimi barVjL mi Iesoiesi postaj znamen^ ga popotovanja *z ToWa Kivota. Vsako dobo, vsa* šolo zastopajo najbolj rep zentativni predstavniki. Razstava bo P^^jS odprta do konca leta. §K J jo je zamuditi. Danes, v sredo, 20. n vembra bo v Kamniku prostorih nad dvorano »Kamnik« literarni vece mladih SOPOTNIKI 68 SREDA — 20. novembra 19G8 GLAS * 5. STRAN ■ ■ ■■ i i i i iii Je dni po svetu mm WASHINGTON, 15. novembra — Ameriška vesoljski strokovnjaki so povedali, da bodo ZDA prihodnje leto junija že lahko poslale na Luno dva vesoljca z vesoljsko ladjo Apollo 10. TEL AVIV, 15. novembra — Izraelski obrambni minister Dajan je potrdil, da Izrael ne more več priznati izraelsko - arabskih meja, kakršne bile pred junijsko vojno. Dajan je še dejal, da ima njegova država do teh področij ozemeljske zahteve. RIM, 15. novembra — V Jtaliji se je končala 24- urna aplošna stavka, v kateri je sodelovalo več kot 10 milijonov delavcev. Stavkuj/oči so zahtevali zvišanje pokojen in popolno spremembo Pokojninskega sistema. BRUSELJ, 16. novembra — Na zasedanju zunanjih ministrov držav atlantskega Pakta so opozorili Sovjetsko Zvezo, naj se odreče uporabi sue, pa tudi vmešavanju v notranje zadeve drugih držav. Ministri so poudarili, jg bi kakršnakoli sovjetska intervencija, ki bi neposredno ali posredno ogrozila položaj v Evropi ah Sredozemlju, ustvarila mednarodno krizo, ki bi imela hude posledice. MOSKVA, 16. novembra — * Rim se je vrnila delegacjia W Italije, ki se je mudila na obisku v SZ. Dobro obveščeni krogi so ob tem obi-[*■ dejali, da je SZ skušala Prepričati italijansko delega. JlJo o pravilnosti invazije na CSSR, vendar so italijanski komunisti takšna prizadevanja zavrnili. Moskva, 16. novembra — ~. je izstrelila v vesolje do-&leJ največjo avtomatsko znanstveno koKtnično posta-*° Proton 4. Postaja tehta ■Mi 17 ton. NElV YORK, 17. novembra 7~ Posebni odposlanec U Tan. W na Bližnjem vzhodu Gun-nar Jaring namerava obnovi-> stike z zunanjimi ministri *2raela, ZAR in Jordanije, *ar naj bi po njegov m mnenju ublažilo krizo v n de-Iu sveta. beograd, 17. novembra *« svetovne agencije potr-^Jojo, da je na vseh borzah ^vladal preplah, ki izvira iz bolj trdovratnih govoric J* revadvaciji zahodnonemšike njarke in devalvaciji franco-Sk£«a franka. vsKOPJE, 18. novembra — makedonskem glavnem »nestu se je začel peti kon-ZK Makedonije, ki se «a udeležuje 400 delegatov in V Parizu (še) nič novega Znano je, da je ameriški predsednik Johnson ob svoji odločitvi, da ZDA prenehajo bombandirati Severni Vietnam, predlagal tudi, da bi se mirovnih pogovorov o Vietnamu v Parizu udeležili še delegacija južnovietnam-ske osvobodilne fronte in predstavniki saigonskega režima. Samo prekinitev bom-bandiranja je ves svet sprejel z olajšanjem in upanjem, da se bo vojna v Vietnamu le končala. Predlogi za povečanje števila delegacij na pariških mirovnih pogajanjih so to upanje še povečali. Vendar kot je bil začetek lep in zelo obetajoč, pa je nadaljnji razplet dogodkov odkril nove težave. Medtem ko so predstavniki južnovietnamske osvobo- dilne fronte dopotovali v Pariz, kjer so se nameravali priključiti mirovnim pogajanjem, pa je Saigon takšno sodelovanje zavrnil. Predstavniki saigonske administracije so imeli v začetku zelo odklonilno stališče, kasneje pa so svoje mnenje o sodelovanju na pogajanjih v Parizu spremenili v precej čuden predlog. Uradni Saigon je namreč predlagal, da naj bi sodelovali v Parizu le dve delegaciji in ne štiri, kot je predlagal Johnson. Tako naj bi bili po mnenju saigonske vlade predstavniki južnovietnamske fronte vključeni v delegacijo Severnega Vietnama, medtem ko bi saigonski predstavniki sodelovali v sklopu ameriške delegacije. Ob takšnih predlogih so se v ZDA razširile vesti, da je Johnson že pred predlogom za povečanje delegacij v Parizu vedel, da Saigona ne bo v francosko glavno mesto. State department je takšne govorice takoj zanikal. V zadnjih dneh pa se je začelo tajati tudi prejšnje trdno odklonilno stališče Saigona o sodelovanju na pogajanjih v Parizu. Tako je pred dnevi šef saigonskega režima Ngu-yen Van Thien izjavil, da se njegova vlada pogaja z ZDA, kako rešiti mirovna pogajanja v Parizu. Van Thieu je dejal, da se »mora rešiti vse na miren, potrpežljiv in razumevajoč način.« Iz vsega tega lahko slutimo, da so Američani prepričali svoje vietnamske zaveznike, da morajo priti v Pariz. Po nekaterih ocenah si takšno ravnanje razlagajo z ameriško definicijo o »dveh taborih«. Saigon namreč ne priznava južnovietnamske osvobodilne fronte kot enakopravnega partnerja n.a pogajanjih, podobno pa menijo tudi Američani, ki so prepričali Saigon, da se bodo v O fantu, ki je hodil po rokah Blejci so upravičeno ponosni na telovadca, ki se smelo vzpenja po strmi lestvi proti vrhu. Prav gotovo bo prispel tja, ker je borben in vztrajen. Pri nas doma doživljamo svetovna in druga prvenstva ter olimpijske igre na poseben način. Moji mami namreč vsakokrat prinese pismonoša razglednico s pozdravi in podpisi najboljših slovenskih telovadcev. To ji pošilja njen nekdanji učenec Janez Brodnik. Razglednica potem nekaj dni roma iz rok v roke, pogleda jo vsak naš obiskovalec. Mama seveda ob tem rada kaj poveo tem aičencu. Pri tem se ji oči kar svetijo. Pravi, da je bilo menda v drugem razredu, ko so učenci prinesli v šolo spričevala s podpisi staršev. Janez je sedel v klopi kot kupček nesre. če in gledal predse. »No, Janez, kje imaš spričevalo?« je vprašala učiteljica. »Koza ga je pojedla,« je odgovoril obupani učenec. Med smehom je potem pripovedoval, da je položil knjižico na klop pred veznimi vrati, mimo pa je prišla domača koza in jo začela žvečiti. Na Janeza tudi mene vežejo lepi spomini. V blejsko šolo je hodil nekaj razredov pred menoj. Vsi smo ga že takrat občudovali in mu sko. raj zavidali besede pohvale, ki so šle tako nerade iz ust našega strogega telovadnega učitelja. Vedeli smo, da je Janez izreden telovadec, če ga pohvali in nam ga daje za zgled tovariš Bine Završnik. Med poletnimi počitnicami smo mladi planinci z Bleda nekaj let po vrsti letovali v Lipanci, na Rudnem polju, v Rakovem Škocjanu in tudi ob morju. Vselej sta bila z nami Janez in njegov mlajši brat Branko, a starejši brat Jože je bil nekaj let predsednik mladinskega odseka. Janez si je vedno upal splezati na najvišjo skalo, z njim je bilo varno iti na Debelo peč in celo na Triglav. Pri jutranja telovadbi nas je pošteno upehal, sam pa menda ni bil nikoli utrujen. Naša skrbna kuharica ga je po- immtniiinimiimmiiinifHiHfimiiimimimmm^ 1 Ljubiteljem knjig — j knjige v dar! Pri nakupu knjig v vrednosti 20 N din boste prejeli še eno knjigo. Pri nakupu nad 50 N din pa dve knjigi. Izredna ugodnost, ki jo velja = izkoristiti od 14. novembra do = 31. decembra 1968. obiščite nas! Mladinska knjiga Kranj znala tudi po tem, da ji ni nikoli odrekel, če ga je prosila, naj ji pomaga pri tem ali onem delu. Zato pa je zanj vedno prihranila kak pribolj. šek. Kadar je potrebovala njegovo pomoč, je vedela, kje ga bo našla. Na ravnici je zagledala gručo otrok, sredi nje pa so se kmalu pokazala velika stopala - Janez je delal stojo. Ker je bilo v taboru več Janezov, je bil Brodnik tisti, »ki hodi po rokah«. Vedno je bil bolj redkobeseden, le smejal se je rad in njegov smeh je bil nalezljiv. Zares, čudoviti so bili dnevi, nepozabni večeri, ki smo jih preživljali v šotorih ob pogovorih, sanjarili o športnih uspehih, o vzponih na Himalajo. Morda je sanjaril tudi -Janez, a nam tega ni povedal, ker smo bili mlajši od njega- Sedaj vem, da je bil že takrat nenavadno skromen in tak je še danes. Pri Brodni-kovih so živeli vedno skromno, a bili so srečna družina. Spominjam se, da je oče Jožko vsako leto enkrat porabil nekaj dni svojega dopusta in peljal svoje tri fante na Triglav. Mati Minka j'Lm je v nahrbtnik dala veliko štruco kruha in skodelico domače zaseke, pa morda še kako jabolko ali hruško. Da, tudi v hrani so bili vsi skromni, zato pa so fantje čvrsti in zdravi. Očeta sicer muči operirani želodec, a za take primere ima Brodniko-va mama vedno pri roki domača zdravila, že večkrat sem jo srečal, ko je mladostno stopala proti Homu, Golfu, v Zako in iskala šip-kove jagode, materino dušico, močvirsko deteljo in ne vem, kakšna zelišča še. Brodnikova oče in mati rada pripovedujeta o svojem Janezu, a nikoli ga ne hvaM- Parizu pogajanja praktično nadaljevala med ZDA in Sai-gonom na eni strani ter DR Vietnamom in FNO na dragi strani. S tem bi naleteli na zanimiv paradoks, ko bodo Američani in njihovi sa'genski zavezniki imeli »četvorna« pogajanja kot pogovore mej dvema taboroma, Severni Vietnam in FNO pa kot c.ia-kopraven pogovor štirih partnerjev. Ce pustimo takšna ali drugačna ugibanja ter različne kombinacije ob strani ;n se osredotočimo na dejstvo, da bo tudi Saigon prišel v Pariz, potem lahko zapišemo, da se oblačno nebo vietnamskega neba jasni. Od odkrito, srčnih namenov in želja vseh delegacij, ki naj bi sodelovale v Parizu, pa je odvisno, ali bodo prizadevanja redila sadove ali ne. Vili G. iii dogodki Janez Brodnik ta. Vesela sta, kadar se njun oiimpijec vrne domov, šo bolj pa 9ta srečna, kadar sa pri Brodnikovih oglasi še kateri od Janezovih tovarišev; Všeč jima je njihovo prijateljstvo in resnično tovariš* tva. Mnogo nas je, ki imamo Janeza radi, precej pa nas je tudi, ki ga ne bomo nehali občudovati in mu želeti uspehov, ker tako dobro poznamo njegov plemeniti značaj. U. Stare 5353532353235353535323532353535353535353532353532353532353532353532353 Z U 10 »Seržant Collins je nekaj trenutkov po eksploziji opazil odprt športni voz, ki je drvel po Wesley Streetu, in je zažvižgal alarm. Policist Win-cer je še videl, kako je voz zavil v stransko ulico, nato pa izginil, kot da se je vdrl v zemljo.« Flagg je molče vlekel pipo. »Tolpa Sov, to je kot na dlani,« je dejal končno. Dva sposobna moža smo izgubili, Nevvall. Gage včeraj ni oddal nobenega poročila več?« Nc*vall je zanikal. »Velika škoda!« Flagg je gledal za dimom, ki se je dvigal iz cigare. »In kaj je s Petrom Raeom? Sinoči je še govoril z Gage jem.« Nevvall je pripovedoval svo jemu predstojniku o slučajnem srečanju v Meglene n krogu in kasnejšem napadi na taksi. Flagg je v velikih skrbeh poslušal porcči'o. »Ti potepuhi postajajo predrzni, toda to bodo drago plačali. Gage je moral izslediti nekaj važnega.« Pogledal je na uro. »Zdajle moram na razgovor k šefu. Medtem pa vzemite voz in pripeljite Petra Raeja sem, raj bi govoril z njim.« »Pohitel bom,« je dejal ser-žant Nevvall in se poslovil. Flagg pa je še nekaj časa sedel pri mizi in razmišljal. Ta primer, ki ga je bil šele pred kratkim prevzel, bo zahteval od njegovih kriminalističnih sposobnosti največjih naporov, tega se je zavedal. Končno ga je iz razmišljanja predramil Poole s poročilom, da ga šef pričakuje. Nejevoljen je vstal in odšel k šefu, kjer je že našel svojega dolgoletnega tovariša, višjega inšpektorja Saleja. Polkovnik French je bil vi-tek, eleganten mož, nekdanji častnik in zdaj ugleden in zaslužen upravni uradnik. Pozdravil je Flagga in mu ponudil stol. »Sedite, Flagg in si mirno vtaknite svoj ogorek v obraz. Naprosi som prav tako višjega inšpektorja Saleja, naj pride k meni, da bi slišal njegovo mnenje. Kaj pravi c k tem novim nasilnim zločinom?« Sale si je očevidno o vsej zadevi uc varil čirto svrie mnenje. »To je treba prištevati k najhujšim pri.nerom nasilja, kar -e jih sploh morem spomniti,« je dejal ogorčen. »Če posiajajo gangr-terii že tako predrzni, potem je skrajni čas, da jim z vso silo stopimo na prste.« French se je sarkastično nasmehnil. »Na primer, kako?« Sale se je v zadregi popraskal po bradi. »Predvsem zelo pomnožiti oddelek uradnikov in še več,« ustavilo se mu je in je umolknil. »Toda to je le moja skromna misel — saj se Flagg ukvarja s to zadevo.« »Da, to je res,« je potrdil polkovnik French. »Pooblastili smo Flagga, ker Combes in Gold nista dosegla nobenega uspeha, Marigold pa je odšel.« Sale je naglo pogledal šefa. »Kako, tudi Marigold je imel nalogo rešiti uganko Tolpe Sov?« • »Vsekakor,« je odvrnil French suho. »Vi ste bili tedaj v Franciji, Sale. Prvih sedem ali osem mesecev je preiskavo vodil Marigold in od njega jo je potem prevzel Combes.« Bobnal je s prsti po mizi. »Si'a zoprna zadeva! V vsem, kar ukrenete, ste seveda popolnoma svobodni, F'agg, toda če bi potrebovali nasveta a'i pomaci, se obrnite na Saleja. Ta afera z ročnimi bombami bo dvignila cbilo prahu. Davi sen že prejel od notranjega ministrstva ukaz, naj mu pridem še pred zasedanjem parlamenta osebno poročat.« S pogledom je pozval debelega uradnika: »No, Flagg, povejte nam kaj o tem!« Višji inspektor Flagg je govoril kakih deset minut in razlagal svoje stališče, medtem ko sta ostala dva pazljivo poslušala. »Mislim, da imate prav, Flagg,« je poki-mal Sale, ko je Flagg končal. »Popolnoma nove metode in doslej čisto nenavadna tehnika, če bi vsaj enega teh tičev mogli prijeti . . .« »Nikogar ne moremo prijeti,« ga je prekinil Flagg, »kajti nikomur ne moremo ničesar dokazati.« Potisnil je roke v žepe. »Na sled sem poslal Gageja, enega naših najboljših uradnikov, pa so ga Sove ravno zaradi tega spravile s poti!« »Mislite, da je kaj odkril?« je vprašal polkovnik French. »Mogoče,« je previdno odvr nil Flagg. »V dveh ali treh dneh vam bom lahko poročal o tem. Najprej pa moram slišati, kaj bo povedala neka priča, ki sem jo dal poklicati in ki me najbrž že čaka. Ce me torej ne potrebujete več, bi šel spet na delo.« Polkovnik French Je »No prav, Flagg, prosio ročajte mi sproti vsaki kako poteka zadeva! n čan sem, da se tudi M jem mestu zelo zanimal to.« Višji inspektor Flagg l zelo zamišljen vrnil v I-sobo. Iz težkih novem» oblakov je lilo, nad T se je vlačila siva if F'agg je podlegal v o) kaminu, se udobno zlel naslonjač in segel po pr ljeni cigari, ko so se vrata. »Kar naprej,* je sliši vvallov glas in na ta poj stopil v sobo Peter Raf Flagg ga je pogledal je torej tisti slavni časf ki ga ves svet poskuša) ritil Kot vidim ste sv* zvijaj kar dobro prej Njegove svetle, ostre P opazovale mladeniča. mi je ž» vse povedal, te si stol in sedite!« Pjj je ubogal prijel najbliž' , In ga postavil blizu Se» ki je že sedel ob kami* stegoral dolge noge pro" nju. »Včeraj ste bili teda Dargiju, kot sem sliša' nadaljeval Flagg. »Zak* ste šli k njemu?« Strogo kaznovanje Štirje mladi fantje iz Skopja so ukradli fiat B00, se vozili z njim po prometnih ulicah s hitrostjo 110 kilometrov na uro, zlomili električni drog in končno z avtomobilom pristali v nekem stanovanju. Pretrgane električne žice so provzročile požar v stanovanjskem bloku. Stanovalci so bili tri dni brez električnega toka. Fantje so se znašli pred sodnikom. Ta je strogo nagr-bančil čelo in jih obsodil — na povečano nadzorstvo staršev oziroma skrbnikov. Presajeno srce živi le pet let Žival iz pradavnine Nekaj okamenelih kosti dinozavra, ki je živel pred 160 milijoni let, in je bil — kot so ugotovili po prvih raziskavah — dolg kakih petnajst do dvajset metrov, so našli v kamnolomu vzhodno od angleškega mesta Stamforda. Strokovnjak londonskega naravoslovnega muzeja je ocenil najdbo kot veliko redkost. Ni izključeno, da gre za doslej neznano živalsko vrsto. Slavni kirurg dr. Bamard je povedal, da presajeno srce lahko živi v tujem telesu le kak h pei let, nato pa odpove. Bolniki s presajenimi srci, pri katerih je operacija uspela, sicer žive normalno, vendar pa n'hče ne more vedet1, kako dogo bodo živeli. Presaditev srca je torej trenutna pomoč bolniku. Philip Blaiberg je bil tako bolan, da bi živel še kak teden, zato mu je dr. Bar-nard s presaditvijo srca po daljšal življenje. Pri tem pa ni važno, ali je srce mlado oziroma je darovalec star. Novo srce vzdrži le pet let zato, ker pride v okolje, ki je že prej kvarno vplivalo na srce. Zato se tudi novo srce prej ali slej poškoduje in odpove. Škodlfiv konec tedna — Strela, si videl tisto svetlolasko? Trdi/tev, da je naš tako imenovani vikend škodljiv, se zdi za lase privlečena. Na to idejo so prišli nekateri nemški zdravniki, ki so preučevali več Ijudd ob preživljanju dveh prostih dni ob koncu tedna. Zdravniki poudarjajo, da potrebuje človeški organizem redne kratke premore za počitek in bivanje na svežem zraku. Za to pa je dovolj nočno spanje in enodnevni počitek. Posebno nevairno je neprestano umsko delo brez vsakega gibanja. To brezdelje z le najnujnejši, mi gibi, kot je sedanje v avtomobil, počasi, a vztrajno manjša delovno sposobnost in moč. Dolgi vikend je, kot pravijo zdravniki, predlog za navadno brezdelje in prekratek za pravi počitek. Posledice takega življenja so nespeč. nost, motnje v krvnem obtoku in celo infarkt. Pevski maraton Argetinski pevec Leo San-diego je priredil koncert, na katerem je v desetih urah zapel več kot tisoč pesmi in to brez odmora. Ob koncu koncerta je pevec omedlel. Poslušalci so poklicali zdravnika in, ko si je pevec čez nekaj časa opomogel, je iz hvaležnosti zapel še nekaj pesmi. Miha Klinar: Mesta, Domov III. DEL bU v V3 fronto in z daljnogledom opazovat pet tisoč topovskih žrel na CKlse.^" ^0 \< gled, in ko si je rekel: kako vehčas»v^ spremstvom užival grozljivo lepot ^ njegovim ukazom in volji ter se P {er je zaklel, da z morjem ognja in dI bruhov zemlje pokoplje svoje so ^vega sovražnikovih jarkih ni noDene^a<30Vraži1r njegovi vojaki brez strela dosegli DjJ v raztegnjenih bojnih vrstah kor.a^ vejT je. Ko se to ni zgodilo in so po tw ^ pr jaki, kakor da bi jih kosilo, Pada '^gjur kove črte in močno zdesetkani v j sto metrov ozemlja, ni občutil. jaja]o smrt živi ljudje, marveč ga je "aV iin tu ljudje uresničujejo njegovo v neo ga tako potrjujejo in priznavajo njihovo usodo. , . >ii!!n!Hinmiiiimim;m ali nj^„J.anko opišete delo orga-QLv.'",le SZDL in posebno še Duinske konference? ■taru SVO;,i tretii seji' 24" fer' a 1968, je občinska kon- ^ca SZDL razpravljala o zveze v Tržiču. Zato Mercator gradivu, ki je opisovalo stanje šolskih prostorov v naši občini. Člani občinske konference so po temeljiti razpravi sklenili predlagati občinski skupščini, da razpiše referendum za gradnjo novih in ureditev starih šol. Takšno stališče je konferenca zavzela predvsem zaradi dejstva, da denarja za nove gradnje ni mogoče dobiti nikjer, najmanj pa iz proračuna občinske skupščine. Občinska skupščina je obravnavala predlog SZDL na svoji seji maja in odborniki obeh zborov občinske skup ščine so predlog sog'asno podprli. Skupaj s sprejetjem omenjenega predloga so odborniki tudi dali nalogo upravnemu organu pri občin, ski skupščini, da izdela pr> grame za nove gradnje in adaptacije starih šol. Rok za izdelavo tega programa, pri njem so sodelovali svet za POTROŠNIKI KRANJA! V. Obtičite novo prodajalno j; prehrambenega blaga v \\ nebotičniku. Solidno vas S; bomo postre: li s prehram-benim blagom v izvirnem pakiranju, kupili bos-te \\ lahko vse vrste delikatesnega blaga kruh, mleko ter »Kpress kavo. prodajalna je odprta dnevno od 7. do 19. ure, v ne-de'jah pa od 8. do 11. ure. a nakup se priporoča Mercator prodajalna v kulturo in prosveto, svet za družbeni plan m finance, zavod za prosvetno pedagoško službo in pristojni republiški strokovni organi, je bil do 1. septembra.« »Najbrž je obsežnost gradiva in same akcije za izvedbo referenduma zahtevala ne>i koordinacijski organ. Kaj je socialistična zveza stor.la v zvezi s tem?« »Da bi celotna akcija potekala po enotnem programu, smo 16. septembra ustanovili poseben politični odbor, katerega naloga je bila v razlagi gradiva na terenu, delovnih organizacijah, šolah in sploh povsod, kjer so bile razprave o referendumu, že na svoj; prvi seji je politični odbor izdelal konkreten program poetičnih priprav za referendum in z d-:.tumi točno določil, do kdaj morajo biti posamezne naloge opravljene.« »Ali nam lahko naštejete, kje vse so v tržiški občini razpravljali o referendumu?« »Najprej je bil posvet s predsedniki krajevnih skupnosti, sledile so mu javne tribune v krajevnih organizacijah SZDL. Septembra je o referendumu razpravljalo predsedstvo občinskega sindikalnega sveta ter njegovi trije strokovni odbori, še prej pa so o referendumu razpravljali tudi predsedniki sindikalnih podružnic. Rele-rendum je bil glavna točke razprav na nekaterih sejah občinske konference ZK, na _'MUIHllllUlini(liinilllllllllllllIlIIIIIIIIIIIII!ll!!llinillMlllHll!lllll!:i!lH!llinillUlinill!llltlir^ Pred tržiškiin referendumom o gradnji novih šol 3 ■ niiiiiiiitwwmimiiimiiiiiiiniiiiiiiwiHimimi;im posvetu direktorjev delovnih organizacij in predstavnikov samoupravnih organizacij, prejšnji mesec pa tudi na zborih volivcev v tržiški občini. Vsem tem razpravam je sledila še seja aktiva članov ZK iz vrst prosvetnih delavcev, posvet direktorjev tržiških osnovnih šol, posvet sekretarjev krajevnih odborov SZDL, seja aktiva mladih članov ZK in posvet s predsedniki krajevnih skupnosti in krajevnih odborov SZDL. Temeljna izobraževalna skupnost je poleg omenjenih nalog sprejela še svoj delovni program, ki je obsegal sklic roditeljskih sestankov, pisanje šolskih nalog s poudarkom na gradnji novih šol, nalogo, da bodo otroci pred referendumom raznaša-h propagandni material in da bodo v petek, 22. novembra pripravili manifestativni pohod vseh učencev osnovnih šol. O pripravah na referendum so razpravljali še predsedstvo ZZB NOV skupaj s predsedniki krajevnih organi-pacij, občinski komite zveze mladine s predsedniki aktivov na terenu in delovnih organizacijah ter upravni odbor društva upokojencev v Tržiču.« DOBRA OBVEŠČENOST »Iz naštetega lahko ugoto-vimo, da ste se na referendum res temeljito pripravljali. Vendar kljub obsežnosti izvršenih nalog dovolite vpra_ sanje, ali menite, da so občani dovolj seznanjeni s tem, kako je samoprispevek zares potreben?« »Prepričan sem, da so dovolj seznanjeni. Omenim naj, da je veLiko vlogo pri informiranju občanov odigral lokalni radio, o samem referendumu pa je bilo precej člankov v Glasu, Delu in Kmečkem glasu. V tovarni obutve Peko in v bombažni predilnici in tkalnici sta izšli posebni številki tovarniških glasil, katerih vsebina je bila izključno namenjena nedeljskemu referendumu. Nekaj dni pred referendumom bodo gotovo odigrali največjo vlogo učenci osnovnih šol. V petek, 22. novembra, bodo po manifestaciji na Trgu svobode odšli pred delovne organizacije :n delili propagandne letake. Učenci bodo tudi na dan referenduma na voliščih, ki jih bodo okrasili s svojimi izdelki.« »In kako bo referendum v nedeljo potekal po tehnični plati?« »Vsi občani, ki so vpisani v volilnem imeniku, bodo glasovali na 28 voliščih, z izjemo tistih, ki so na delu v tujini, na službenih potovanjih ali na služenju vojaškega roka. Posebno skrb smo posvetili kadrovski sestavi odborov, saj smo prepričani, da je od njih v veliki meri odvisen rezultat glasovanja.« V. Guček Dvajset let AI mire V soboto popoldan je radovljiški kolektiv Alpske modne industrije ALMIRA praznoval 20. obletnico obsto. ja. Tudi ob tej priliki ni pozabil povabiti na proslavo vse dosedanje upokojence. Sploh je ta kolektiv do upokojencev zelo pozoren. Že četrto leto povr-sti se upokojenci iz tekočega leta povabi za dan republike, 29. novembra, na zakusko in se jih posebej obdari. Kljub skrajno slabim vremenskim razmeram se je udeležilo zbora prek 300 članov kolektiva tudi iz najodda-ljenejšega obrata v Novi Gorici. Zbranim samoupravi j a v-cem je spregovoril o razvoju podjetja, trenutnem stanju in perspektivah direktor Miro Kavčič. Opisal je poslovne dogodke, ki so Almiro pripeljali v sam vrh najbolj priznanih trikotažnih proizvajalcev Jugoslavije. Prav v jubilejnem letu se je Almira še posebej izkazala. Na oktobrskem mednarodnem »SEJMU MODE V SVETU« v Beogradu so prejeli najvišje priznanje ZLATO KOŠUTO, ki je Almiri še bolj utrdila že tako visok renome bodisi na domačem ali tujem tržišču. Za ta uspeh je zbrani kolektiv z močnini aplavzom nagradil svojo kreatorko akademskega slikarja tov. Gabrščik Vesno in njene najožje sodelavke iz vzorčnega oddelka. Ob ustanovitvi pred 20 leti je ta kolektiv razpolagal le z 2,400.000 S din poslovnega sklada in je izključno z lastnimi sredstvi dosegel v jubilejnem letu le nekaj tisočakov manj kot milijardo celotnega kapitala. Obratna sredstva, ki predstavljajo prek polovico vsega kapitala si že domala sam financira, saj predstavlja lastni vložek v vseh razpoložljivih obratnih sredstvih celih 88 %. Pri tem moramo omeniti, da je komaj 4 leta nazaj predstavljal vložek tovarne v obratna sredstva vse. ga skupaj le 35 %. Kljub temu je v zadnjih letih kolektiv z lastnimi sredstvi rešil vso modernizacijo oz. vlaganja v investicije in je danes praktično brez anuitet za vložke v opremi in ima le majhne anuitete v gradbeni dejavnosti. Posebno krtiično je biilo za Almiro leto 1963 po hudi krizi iz leta 1962, ko niti integracijski proizkusi najprej s tovarno Sukno Zapuže, zatem s Tovarno čipk in vezenin Bled niso uspeli rešiti krize, temveč se je rezultat še poslabšal. S ponovno osa-mosvojiftvijo je v slabih 4 letih kolektiv dosegel visoko stopnjo rentabilnosti, saj je stopnja rasti od 1964—1966 rasla v celotnem dohodku za 28 %, v ostanku dohodka za 80% m v osebnem dohodku za 55 %, ter se s tem povzpela po rentabilnosti na sam vrh trikotažnih proizvajalcev v Jugoslaviji. Osebni dohodki so sicer v letu 1968 padli za 3 %, to pa iz razloga, ker se tovarna ne more odpovedati vlaganjem v obratna sredstva, bančni sistem pa ne dovoljuje večjih kreditov, da bi se s tem lahko bolj sprostila sredstva za osebne dohodke. Prizadevnost vseh članov kolektiva je očitna, saj skuša kolektiv izključno s prizadevnostjo nadomestiti boljšo tehnično opremljenost, ki ni redka v konkurenčnih tovarnah, predvsem drugih republik. Zato teče proizvodnja v nekaterih obratih v 4 in v 3 izmenah. Prav iz teh razlogov kljub volji kolektiva, da ukine 4. in 3. izmeno, ker so le-te sestavljene izključno iz žensk, ne more realzi-rati dokler ne zamenjamo zastarele stroje. Veliko pozornost kolektiv posveča tudi družbenemu standardu članov, saj je v slabih 4 letih kupil prek 40 stanovanj in usposobil z individualnimi krediti v novogradnjah ali adaptacjah nadaljnjih 25 stanovanj. V govoru se je direktor dotaknil tudi trenutnega položaja in dejal, da bo letošnji poslovni rezultat kljub hudi konkurenčnosti na domačem tržišču in nizkih cen na tujem tržišču relaitivno ugoden. Asortiman artilklov je zelo dober in je celo v nekaterih artiklih tako veliko povpraševanje, da tovarna ne zmore ustreči željam trgovske mreže. To predvsem velja za artikle iz svetovno priznane fcvalitee atngleškega shetland materiala, ki ga Almira uvaža naravnost iz Anglije. Ti artikli se namreč po končanem pletenju in konfekciji v Radovljici v predzadnji fazi aprotirajo v zelo priznani tovarni v tujini. Nadaljnji razvoj Almire je odvisen izključno od hnt.rega vlaganja v investicijsko opremo — modernizacijo, ki bo v dveh že moderniziranih obratih predstavljal dopolnilo obstoječemu strojnemu parku, v drugih dveh obratih pa zamenjavo obstoječega, sicer neiztrošenega, vendar zastarelega strojnega parka. Enako je nujna čim hitrejša koncentracija vseh treh obratov v Radovljici na že odo broni lokaciji. Vsa ta vlaganja so precej odvisna od bančnih institucij, koliko in v kakšnem roku bodo sposobne realizirati ta program, ker ekonomski pogoji tudi za večje kredite v Almiri obstojajo. V slavnostnem delu zborovanja je govoril tudi predsednik občinske skupščine občine Radovljica tov. Stanko Kajdiž. Podprl je politiko podjetja na vseh področjih, posebno v kadrovski, politiki, kateri Almira posveča dokajš. njo skrb, saj je v slabem desetletnem razdobju povečala število strokovnih kadrov iz 10 na prek 40 in danes že razpolaga s kadri iz tekstilno fakultete I. in II. stopnje, bodočimi inženirji, s kadri iz visoke šole za organizacijo dela ter ekonomske fakultete. Proslavi je prisostvoval tudi republiški poslanec tov. Franc Jere, ter predsednik občinskega sindikalnega sveta tov. Šiftar ing. Drago. Ob zaključku svečanosti je direktor podjetja v imenu samoupravnih organov razdeli! 59 samoupravljavcem za njihovo neprekinjeno delo v tovarni ročne ure. V okviru obletnice so bila pretekli teden športna tekmovanja, tekmovali so v streljanju, kegljanju in nogometu s tekmo med debelimi in suhima. V nadaljevanju proslave je zasedal občni zbor sindikalne podružnice, kjer so izvolili novo sindikalno vodstvo, spojeli pravilnik in program dela ter razdelili nagrade zmagovalcem in zmagovalnim ekipam v tekmovanju. Med nezaposlenimi prevladujejo mladi O nezaposlenosti na področju škofjeloške občine na raznih krajih in forumih različno ocenjujejo in pogosto kažejo nasprotujoča si stališča. Znano jc, da je po uvedbi gospodarske reforme začela brezposelnost naraščati. Na drugi strani pa jc tudi znano, da se v zadnjem letu, ko na splošno opažamo vse večjo aktivnost gospodarstva, pojavljajo v nekaterih delovnih organizacijah potrebe po kreditih, ki zaradi pomanjkanja ustreznih ljudi ne morejo biti pravočasno in ustrezno pokrite. Opravičeno je torej vprašanje, kakšna je in kaj pravzaprav predstavlja nezaposlenost v naši občini. Trenutno je pri Komunalnem zavodu za zaposlovanje Kranj — ekspozitura Škofja Loka pripravljenih 150 oseb. Večina le-teh predstavljajo ženske (56,7 odstot- Kmalu dolgoročni plan razvoja kmetijstva v občini Škofja Loka Pomanjkanje strokovnjakov in mehanizacije škofja Loka sodi med ti ste naše občine, kjer je delež kmetijstva v celotnem gospo, darstvu razmeroma zelo visok. O tem zgovorno pričajo naslednji podatki: s kmetovanjem se bavi 23 odstotkov aktivnega prebivalstva; po. Ijedelstvo in živinoreja ustvarjata 13 do 15 odstotkov narodnega dohodka v občini ter 17 odstotkov (za 750.030 ameriških dolarjev) izvoza; od 46.756 hektarov, kol'kor meri občina, odpade na obdelovalne površine ter pašni, ke 17.022 hektarov (36,4 odstotka); več kot štiri petine obdelovalne zemlje je v rokah privatnikov. . Analiza teh sicer suhoparnih številk nam pokaže, da je kmetijstvo v škofjeloški občini izredno zapuščeno, stihijsko, in da bi moral biti njegov delež v narodnem dohodku mnogo večji. Prav zato so se že lani lotili sestavljanja dolgoročnega programa razvoja kmetijske dejavnosti, ki pa bo gotov šele prihodnje leto. študijo pripravlja več specializiranih komisij. Vsebovala naj bi analizo sedanjega stanja, mesto In pomen kmetijstva, bodoči razvoj posameznih vej, odnos med privatnim in družbenim sektorjem ter načrt za enotno, skladno in kompleksno kmetijsko politiko — seveda ob upoštevanju tehnoloških, geografskih in prirodnih značilnosti v občini. Na oddelku za gospodarstvo so nam povedali, da ne kaže čakati še leto dni preden bi kaj ukrenili. Določene stvari zahtevajo takojšnje ukrepanje. To velja zlasti za propadajoče gorske kmetije, kjer vse bolj primanjkuje delovne sile, kjer ni prepo-trebne mehanizacije in kjer kmetje spričo premajhnega znanja delujejo neorganizirano. Da bi vsaj delno izboljšali takšno stanje, bo v prihodnje občinska skupščina vsako leto priskrbela desetim kmečkim fantom, bodočim gospodarjem, štipendijo za šolanje na nižji kmetijski šoli. Kmetijska zadruga fn Kmetijsko gospodarstvo šk. Loka sta že prispevala denar. Poprečna višina študijske podpore je 150 N din mesečno. Ti ljudje naj bi v bodoče tvorili nekakšno gospodarsko jedro na vasi. Drugo, kar terja takojšnjo rešitev, je problem kreditiranja privatnih kmetij. V škof j i Loki bi v ta namen potrebovali dodatnih 100 milijonov S diti (poleg sedanjega rednega letnega prispevka). Denar bo namenjen za gradnjo hlevov, silosov in drugega. Upoštevajoč, da so profitne mere v kmetijstvu nizke, tudi obresti ne bi sme. le biti višje od treh ali štirih odstotkov. Posojila bodo dodeljevali na osnovi posvetov s kmeti. Prednost imajo seveda boljši gospodarji, saj si skupščina ne more privoščiti netentabilndh naložb. To sta samo dva izmed cele vrste ukrepov, katerih osnovni namen je zvišati hek. tarski donos v občini in na daru h površinah pridelati čim več kakovostnih kmetijskih proizvodov. I. G. ka), ostalo pa moški. Število nezaposlenih predstavlja 1»' odstotka zaposlenih v vsej občini in 0,6 odstotka vseh prebivalcev. Glede na te podatke vprašanje nezaposlenosti ni tako vznemirljivo. Veliko bolj vznemirja sestav nezaposlenih. Področje škofjeloške občine lahko delimo pri zaposlovanju na Skofjo Loko z okolico, Poljansko dolino in Selško dolino. Med temi tremi enotami so občutne razlike. Od 150 prijavljenih brez zaposlitve jih je 96 iz Škofje Loke, 49 iz Poljanske doline in 5 iz Selške doline. Od 150 prijavljenih jin Je 64 mlajših od 18 let (43 i* Škofje Loke, 21 iz Poljanske doline). Med 19 in 25 letom ijh je 35, nekoliko več jih Je med 26 in 45 letom in 9 nad 46 let. Ti podatki nam kažejo, da je nezaposlenost domena mladih, saj je kar 66 odstotkov oseb v tisti starostni dobi, ki jo že označujemo * mladinci. Večina teh ljudi ni bilo še nikdar zaposlena, saj jih 77 išče prvič zaposlitev. Kakor smo že omenili Je nezaposlenost v glavnem na področju mesta Škofje hoke in na področju Poljanske doline medtem ko je v Selški dolini skoraj ni. Vsekakor je zelo zanimiva izobrazbena struktura pr*" javljencev. Kar 65 (43,3 %%■ ; jih ima le šest razredov h* manj. Nadaljnjih 33 (32°/» jih ima sedmi in osmi raz* jih trnu Mtiini xix vo.u. - red osnovne šole. 653% oseb je torej brez strokovne uspe* sobljenosti. Vznemirljivo je. da je večina teh mlajša °° 18 let in da med njimi Pre* vladujejo fantje. Nezaposlenosti visobin strokovnih kadrov na P0*" ročju občine ni. Z višjo sta le dva kandidata (kemijski inženir in predmetni učitelj)' Nekaj več je oseb s srednjo strokovno šolo (4 tekstilni tehniki, 2 kemijska tehnika. 2 strojna tehnika, turanta gimnazije, • ehm* 2 ma-2 zobo- tehnika, kemijski tel in elektrotehnik). Pri teh Je brezposelnost nepotrebna, saj si je težko predstavljat*, da takih kadrov ne bi Pf" trebovali. V skupini n«žJe strokovnih oseb so tri ad-ministratorke z dvoletno ad" ministrativno šolo. Nekolik* bolj problematična je skupi' na s poklicno šolo, ker J'e .v njej nekaj oseb z določeni* mj ovirami, ki otežujejo za* poslitev. Podobno velja za skupino priučenih delavcev. S. Jcsenovec Časopis za vse Gorenje« Iz Besnice O petju Danes, v času radia, gra-Jjofonskih plošč, televizije in Popevkarskih festivalov, star acin petja po vaseh izginja. Gotovo bo marsiikoga od ™aJSih zanimalo, kako se je časih širila narodna pesem, fgodilo se je, da je fant, ki ŽiVel 041 doma' Prine-P v vas kakšno novo pesem. ',anUe in dekleta smo jo Popisovali in se je naučili sit^ °d drugega. Nekaj časa Z*10 Potem to pesem imeli ooHnW0, dokler Je ni spet iz-nnila neka druga pesem. Slovensko ljudsko petje je g*asno. Narodne pesmi le. P° zapojejo fantje, ki jih ni "I5* učil. Eden od fantov tem *napreJ« (danes pravijo PrTu drugi tenor) in on Druvaprav vodi cel° pet-ie-terr2\Udari *žez<< (danes prvi »Pad ' °StaIi fantJ€ Pa tak-°J (bas-?°- z n'2'"™ glasovi zbor • ^ fantovski pevski ^iLhT vf!Mh.težav pre; Jcn- rant, ki poje »na-dilo : mora dobro znati bese. ga !° naPev; če ima dobre-^ernljevalca, ki poje »Čez<( ."-""j^vaica, m poje ker c' JC peti£ gotovo lepo, se med drugimi fanti hi- na vasi tro najde nekaj dobrih basov. Jaz glasbeno nisem izobražen; to, kar pišem, pišem kot laik. Pač pa sem v svo jem življenju dosti prepeval; znal sem več kot sto narodnih pesmi. Mnoge od njih sem se naučil že v otroških letih, saj je bilo v naši hiši petje stara tradicija. Kot otroka me je oče večkrat vzel na kolena in mi zapel otroško pesmico: Mamca se kregajo, k hlačke dol lezejo. Očka pa pravijo, saj se popravijo. Oče je bil vesele narave in je včasih prišel domov malo »v rožicah«. Mama ga je seveda dostikrat kregala, oče pa se za to ni dosti zmenil, če se mu je zdelo, da je tega le že preveč, se je usedel za mizo in zapel: Pa mi ga žingamo, pa mi ga žagamo, a jaz pa le poč as jo režem k ljubci v vas. Moj stric naprej koijo, drugi za njim hitijo, a jaz pa . .. Ta kosa je rujava, ne reže travce več. Ta žena ni ta prava, ker krega me preveč. Mama je na to rekla: »Stari norec!« in odšla. Kadar smo imeli v hiši prejovke (predice) ali kadar smo majili koruzo, so dekleta veliko pela. Fantje, ki so vasovali, so jim seveda pomagali, vendar so to petje vedno vodila dekleta. Večkrat nam besedilo pesmi pove, kdaj je pesem nastala. Včasih so fantje večkrat prepevali pesem: V Celovc na placu smo stali, cd svojih ljubic slovo jemali, al smo moral adijo rečt in pred Francozi tečt. To nam pove, da je pesem nastala v Napoleonovih časih; poje se še danes, vendar na drugo besedilo: Prelepa je trnovska fara... To je zelo lepa pesem, pomembna tudi zato, ker se poje »v treko« ali »dvakrat čez«, kot smo včasih rekli. »Pno« je pel fant, ki vodi petje, terco više ali »drugo« je pel tisti, ki poje prvič »čez«, še terco više pa fant, ki je pel »treko« (tretjo). Vendar je bilo malo fantov, ki bi »treko« res dobro zapeli. Spominjam se, da je to zelo dobro zapel Kovačev Franc, predlanskim v 83. letu starosti umrli Kovačev oče iz Zgornje Besnice. France je zelo dolgo fantoval in se je že kot starejši fant oženil. Kovačevo domačijo bi moral prevzeti njegov brat Jaka, ki pa se v prvi svetovni vojski ni vrnil iz Rusije in tako je prevzel domačijo France. Imel je 4 fante in eno dekle. Vse štiri fante je izgubil v drugi svetovni vojni, in sicer tri v partizanih, enega pa v Karpatih v nemški vojski. Dva fanta, od katerih je bil eden star šele 17 let, sta padla istega dne. In tako je tudi Kovačeva hiša ostala brez moških potomcev. Fantovske pesmi zunaj na vasi je treba peti nekoliko počasneje kot v koncertni dvorani, in sicer zato, ker pevci nimajo pevovodje, pa bi prehitremu tempu težko sledili. V Besnici s svojimi dolinicami, visokimi gozdovi in mnogimi bregovi je petje na vasi bolj učinkovito kot na ravnem polju. Pesem, zapeta na nekaterih mestih, se sliši posebno lepo zaradi odmevov. To smo fantje dobro vedeli, zato navadno iz Spod. nje v Zgornjo Besnico nismo šli po cesti, ampak po približno 150 m oddaljeni stezi pod gozdom. Na tej stezi se sredi med Cestarjevo in Po-štarjevo hišo zelo razločno sliši odmev (dva zloga). Tam smo fantje dlje stali in prepevali prav zaradi tistega lepega odmeva. Danes petje na vasi peša, ker ga izpodrivajo radio, televizija in plošče. Vendar sem prepričan, da bo slovenska narodna pesem, ki se je obdržala skozi stoletja, še dolgo živela. France Kozjek Razpisna komisija pri ekonomsko administrativnem šolskem centru v Kranju razpisuje prosto delovno mesto UČITELJA za angleški jezik za določen čas. Prošnje naslovite na razpisno komisijo, Kranj, Tomšičeva 7. KS1 da'ec za far ; sa ognja iz to JC raz-^anh? 8 SVojim h ^ePmca*. da v No črt ^ b°do Naffi nat° Pa Nadi n V° zaled" [Prifc 1 Vegovi vo- Kh sovražni- l>ga CUtje> da yuaarja nad nern goni v >boVnOVra4nlk L U ln tistim, že takrat •» ii t* 0 ^mo C^Ahi'ki P^v n ustrelili, kakor so pred pol stoletja ubili Maksimilijana, mehikanskega cesarja, ki bi, ko bi ne postal cesar in ostal v tem Miramaru, ki si ga je dal zgraditi, lahko se živel, če bi dočakal starost svojega brata Franca Jožefa, saj je bilo nadvojvodi Maksu, ko so ga Mehikanci postavili pred zid, komaj petintrideset let. Da, samo petintrideset let! Tako je takrat razmišljal o očetovem stricu, ki mu je bilo samo pet let več, kakor je bilo lani njemu. Pri tridesetih letih pa ni hotel umreti in doživeti Maksimilijano-ve usode ali usode Marije Antoinette, francoske kraljice in prve Habsburžanke, ki je izgubila življenje pod giljoLino francoske revolucije. O Mariji Antoinetti in cesarju Maksimilijanu je razmišljal tisto noč, pa tudi o Francu Ferdinandu in nadvojvodinji, ubitima v Sarajevu, o samih nasilnih smrtih. Razmišljal z grozo, obenem pa se mu je vsiljevala misel, da tudi njega čaka podoben nesrečen konec. Takemu koncu pa bi rad ubežal. Zato je začel popuščati pred zahtevami političnih strank. Odprl je vrata parlamenta. Da bi pomiril socialiste, ki so po predpomladni ruski revoluciji začeli dvigati glave, je pomilostil na smrt obsojenega dr. Friedricha Adlerja. Tudi Cehe je hotel pomiriti s pomilostitvijo na smrt obsojenih čeških političnih voditeljev, med njimi dr. Kramara, a jih ni pomiril, čeprav je Cehom pa tudi drugim narodom v monarhiji nenehno dopovedoval, da kot cesar ne protežira ne tega ne onega naroda, ne te ne one politične stranke, marveč nenehno skrbi in si prizadeva samo zato, kako bi svojim narodom vrnil mir, jih spravil med seboj, da bi si z združenimi močmi zopet uredili mirno življenje in zagotovili pot do blaginje in sreče. — VIRIBUS UN1TIS — je ponavljal staro, Habsburžanom priljubljeno geslo, a se mu je zdelo, da ga podložno ljudstvo ne posluša več in da snuje proti njemu zaroto. Prav zaradi tega si je prizadeval tako goreče za mir, brez katerega bi ne mogel odvzeti ljudstvu orožja, ki ga je pokojni cesar dal podložnikom v roke, da bi mu razširili oblast in dvigndi njegovo cesarsko slavo s svojimi vojaškim; dejanji, ni pa pomislil, kakor v začetku vojne tudi drugi oblastniki niso pomislili, da se orožje v rokah ljudstva prav lahko obrne proti tistemu, ki ga je ljudstvu vsilil v roke. Mir je zanj pomenil razorožitev ljudstva in nato ponovna ureditev cesarske oblasti, močne roke, ki bi držala v svoji pesti parlament kot okras svojega cesarskega žezla. Parlament bi seveda moral obdržati. Toda samo kot okras in ne kot sredstvo za uveljavljanje demokracije, v katero ne verjame, kakor ne verjamejo vanjo tudi antantne vlade, čeprav jo imajo vsak ! trenutek in ob vsaki priložnosti na jeziku in ki se je že celo leto poslužuje tudi sam v svojih proglasih in obljubah za federativno prenovo cesarstva, kakršno je načelno napovedal v svojem septembrskem mirovnem proglasu vojskujočim se državam. O tem sedaj razpravljajo njegovi svetovalci v zvezi z najnovejšim položajem, sam pa je razmišljen, besede svetovalcev se ga le tu in tam dotaknejo, kakor da je njegov cesarski kabinet brez teh pol tihih glasov, ki človeka spominjajo na šepet aLi poltiho otožno narejenost pogovorov, ki jih razpredajo kropilci, ko se spominjajo mrliča in hvalijo s pretirano hvalo vsa pokojnikova dejanja, kakoi da je v življenju delal samo za dobro drugih, za »splošno stvar« bre2 sleherne sebičnosti. Tako govore prav ta hip o njem in ga dvigajo v nesebičnega mirotvorca, pred katerim se je čutil krivega celo predsednik Združenih držav Amerike VVilson, ko so Združene države 4. decembra lanj napovedale vojno cesarstvu. Res, VVilson je bil do cesarstva celo tedaj, ko so Združene države, ki so bile že dolge mesece v vojni z Nemčijo, naposled napovedale vojno tudi habsburški monarhiji, prizanesljiv, saj je govoril v kongresu, kakor da bi se opravičeval. Ali ni rekel, da Združene države Amerike še nadalje bijejo boj v prvi vrsti proti nemškemu Vladarstvu, a proti Avstro-Ogrski so jo začele samo zato, da bi habsburško cesarstvo prav tako kakor narode Balkana in Turčije pomagale »osvoboditi od nesramne pruske nadvlade, od vojaške in trgovske avtokracije« in nato dobesedno: Vendar smo mi Američani sami sebi dolžni izjaviti, da ne želimo Avstro-Ogrske države oslabiti ali preobraziti. Ni nam mar. kako hoče industrijsko in politično živeti. Nimamo namena in ji tudi ne želimo kaj diktirati. Želimo le, da bi njem narodi v vseh svojih malih in velikih zadevah sami odločali. Tako je govoril ameriški predsednik VVilson decembra lani pred ameriškim kongresom, to pa je utrdilo cesarjeve upe, da se bo dalo z W:lsonom pogajati in doseči mir, saj se je VVDson izrazil za ohranitev in nedeljivost habsburškega cesarstva. Tudi VVilsonova izjava, oblikovana v štirinajstih pogojih za mirovna pogajanja, januarja letos ni imela do cesarstva drugih zahtev kakor samo formulacijo, da bi bilo narodom Avstro-Ogrske zajamčeno mesto v zboru narodov in da bi jim bila dana v okviru cesarstva možnost avionom« nega razvoja v skladu z izjavo, ki jo je komaj tri dni pred VVilso-novo mirovno poslanico dal v imenu angleške vlade Lloyd George in v njej dobesedno izjavil, da Angleži ne vodijo te vojne z namenom, da bi uničili Avstro-Ogrško. Cesar Kari ve, da je bilo januarsko Lloydovo in Wilsonovo stališče do obstoja in nedeljivosti njegovega cesarstva plod tajnih posredovanj Siksta Bourbonskega pri angleškem kralju in drugih antantnih politikih. Sneg zavrl popravilo cest Snežna odeja, ki je minuli teden prekrila Gorenjsko, marsikje ni bila debrodošia. Vreme je prekrižalo račune tudi delavcem, ki so hiteli s popravilom ceste Rudno — Rasiovka in ceste na Blegoš. Vse kaže, da bo z njuno dokončno ureditvijo treba počakati do spomladi. Drugače je z gorsko cesto Petrovo brdo — Sorica. Za letos predvidena dela na njej so končali tik pred prvim snegom. Pomagala je tudi JLA. V škofji Loki pravijo, da bi brez njenega sodelovanja ne šlo tako gladko. Na več krajih je bilo cestišče namreč zasuto in spričo razraslega drevja težko prevozno. Sedaj so ga očistili (pomagal je tudi stroj nakla-dač), posuli s peskom in uredili odvod. Najzahtevnejših del — gradnje opornih zidov pod usadi, gradnje ka-maletov v podnožju hudournikov ter valjanja — pa se nameravajo lotiti naslednjo pomlad. Prenovljeno 4,5 km dolgo cesto bodo odprli za ves promet 30. junija 1969. Pomembna je zlasti za turizem in gozdarstvo, pa tudi za vojaške namene. Kot že rečeno — zaradi vremenskih razmer bo cesta Rudno — Rastovka na dokončno ureditev verjetno morala počakati nekaj mesecev. Urediti jo nameravajo v dolžini osmih kilometrov. Popravila bosta opravila cestno podjetje in gozdno gospodarstvo Kranj. Prihodnje leto nameravajo popraviti tudi cesto na Blegoš aH »vojaško cesto«, kot ji še pravijo (delali so jo ruski ujetniki med 1. svetovno vojno). Dolga je 24 km. Sicer trdno grajen prometni objekt bi bil potreben kopnite obnove. Pomemben je zlasti za razvoj turizma, saj povezuje škofjo Loko z vasjo Breznica, od koder na Lubnik ni daleč, s Starim vrhom in z Blegošem. Tudi tu bo dela prevzelo cestno podjetje Kranj. I. G. Klemente Jug — vzor alpinističnih generacij Sto angleških turistov Kaže, da bo škofjeloški hotel Krona letošnjo zimo bolj poln kot prejšnja leta, ker bodo v njem, če bo vse po sreči letovali angleški turisti. Znana dirkača Oliver Ho-we in Levvis Young sta se V nekaj stavkih Kamnik — Občinski odbor rdečega križa v Kamniku je pozval vse občane, naj se jih kar največ vključi v to humano organizacijo. Z zbranimi sredstvi namerava občinski odbor organizirati predavanja o prvi pomoči za vse prebivalce, organizirati krvodajalsko akcijo, sodelovali bodo pri odstranjevanju posledic naravnih in drugih nesreč in drugo. Prizadevali si bodo tudi za delo šolskih kuhinj, organizirali socialno pomoč ter dajali pobude za higiensko urejanje naselij. Kamnik — V sejni dvorani občinske skupščine v Kamniku so razstavili dokončni predlog urbanističnega programa. Občani si ga lahko ogledajo do 25. t. m. ter zraven pripišejo svoje pripombe. Občinska skupščina bo program sprejela decembra. Duplica — Na Duplici gradijo novo štirirazredno šolo. Grrdbena in obrtniška dela bodo predvideno končana do marca prihodnjega leta, tako da se bo jeseni že začel pouk v novi stavbi. Kamnik — V kamniški sadni drevesnici pod Zapricami so letos kljub slabi sadni letini pridelali kar sedem ton hrušk in petdeset ton jabolk. V drevesnici so poskusno nasadili več kot petdeset vrst sadnega drevja. Nekateri od njih so dali prav lepe rezultate. — B. B. pred dnevi zanimala pri Turističnem informativnem biroju v Skofji Loki in pri upravi GP Krona, če bi lahko več skupin Angležev letovalo letošnjo zimo v Škof j i Loki. Predlagala sta, da bi se dva ali tri mesece (odvisno od snega vsakih štirinajst dni zamenjala skupina 16 turistov. Za to sta postavila naslednje pogoje: smučarske vlečnice (te imamo), ne predrag penzion v Kroni in smučarska oprema. Po tem predlogu bi bivalo od januarja do konca marca okoli 100 angleških turistov. Gostje si nameravajo med bivanjem v Škof j i Loki ogledati vso Gorenjsko in še nekatere druge kraje. Pri Turističnem informativnem biroju v Škofji Loki se zavzemajo, da bi izpolnili zadnji pogoj gostov. Prav pa bi bilo, da bi za udobno bivanje teh turistov poskrbeli tudi drugi (muzej, Trans-turlst) saj nam bodo v primeru ugodnega bivanja lahko v prihodnosti privabili še več gestov. S. Jesenovec O doktorju Klementu Jugu so veliko pisali dr. Henrik Turna, Zorko Jelenčič, dr. Alma Sodnik, Evgcn Lovšin, Vladimir Bartol in drugi. Vsi ga uvrščajo med velike duhove našega alpinizma. Podoba dr. Klementa Juga prav gotovo še ni popolna, čeprav je bilo prelitega že veliko črnila. Vsi so hoteli tega izrednega človeka v najlepši luči predstaviti vsem ljubiteljem in obiskovalcem naših gora, verjetno pa je sedanji plezalni generaciji še premalo znan. Kmalu po prvi svetovni vojni je bil leta 1921 ustanovljen Turistovski klub Skala. Skalaši so kmalu postali odlični plezalci in alpinisti, ki so se merili s svetovno alpinistično elito. Tem Skalašem se je pridružil mladi Solka-nec Klemente Jug. Skupaj z dr. Henrikom Turno sta vodila aktivno delo mlade alpinist ione generacije, Klemente Jug, takrat še študent prava, je bil velik vzgojitelj in neustrašen plezalec. Preplezal je vrsto najtežjih sten v savinj-©ko-kamnišklh planinah, Grintovclh in Julijskih alpah. Bil je prepričan, da si je treba v gorah krepiti voljo, odpornost In veselje do težkega in resnega dela. Brezkompromisna borba z lastnimi slabostmi in neznanjem v propad-niih stenah bi delala človeka trdega, kritičnega do samega Plesne vaje na kranjski gimnaziji Tudi letos so mladinci na kranjski gimnaziji pripravili plesne vaje, ki so vsako soboto zvečer v gimnazijski telovadnici. Plesne vaje obiskuje okoli 150 gimnazijcev in dijakov nekaterih drugih kranjskih srednjih šol. Mladi plesalci se pod vodstvom plesnega učitelja Alojza Lom. barja uče klasične in moderne plese. V. B. sebe, sposobnega premagovati poleg skalnih previsov tudi notranje težave. Alpinizem je za Juga predstavljal področje, kjer se kujejo in jeklene značaji. Nevarnosti, kjer gre za biti ali ne biti, dvigajo moralne vrednote človeka. Dr. Klemente Jug je bil idol za tedanje plezalce i" alpiniste, tak naj bi ostal tudi za sedanje in tudi prihodnje alpinistične generacije. Smrtno se je ponesrečil avgusta 1924. leta v severni triglavski steni. U. Župančič Spomin na Andreja Peternela Njegova kratka, plemenit* in koristna življenjska P01 se je končala preteklo soboto, ko so ga številni Ločani spremili k zadnjemu počitku. Bil je dober sin in brat, vesten študent strojne fakultete v Ljubljani, Ločani pa so ga poznali tudi kot tihega i" vzornega športnika. Star je bil komaj dvaindvajset let. še ne desetletni deček je postal član TVD Partizan v Škofji Loki. Zgodaj je z3' čel igrati košarko. Skupaj s sedanjimi tekmovalci članske vrste KK Kroj je začel tekmovalno pot na pionirskem republiškem prvenstvu J»fl treh letih igranja. Leta I96i — •»•■Ulju. «~-- j. je že oblekel članski dres kot mladinec in odtlej dalj stalno igral, dolgo celo v pr* peterki. Letos je odigr!"^, eno tekmo, ker so na re0i>1111" Veletrgovina Živila Kranj objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. referent za evidenco prometnega davka 2. dva terenska prodajalca POGOJI: Pod 1. — končana-srednja šola Pod 2. — kvalificiran trgovski delavec Interesenti naj pošljejo ponudbe na naslov: Veletrgovina Živila Kranj — Kadrovska služba, najkasneje do 30. 11. 1968. STANOVANJSKO PODJETJE ŠKOFJA LOKA razpisuje jj A. NATEČAJ ZA PRODAJO STARIH ZASEDENIH jj STANOVANJ V STANOVANJSKIH HIŠAH škofja Loka: Mestni trg 2, Mestni trg 10, Cesta talcev 3, Spodnji trg 4, Gosteče 5, Fužine 7, Poljane 63, Cešnjica 73. Zi Za vsa stanovanja so bila stanovalcem ponujena »j prednostna pravica z. izjemo stanovanj na Mest- Sj nem trgu št. 2. •> B. NATEČAJ ZA ODDAJO MESTNEGA ZEMLJIŠČA jj V UPORABO za gradnjo 1 stanovanjske hiše na Trati, 1 obrt- Sg Dto-stanovanjske hiše na Trati za obrtnike avto \i remontne stroke. I Natečaj bo v SREDO, 4. DEC. ob 16. uri v prosto- j: rih Stanovanjskega podjetja Mestni trg 38/11 v Škofji Loki. Pogoji razpisa so interesentom na razpolago na ob- jj činski oglasni deski in na oglasni deski Stanovanj- .'. skega podjetja. Domžalski košarkarji končali s tekmovanjem Po stari m pred novo sezono Košarkarji — najkvalitetnejši domžalski športni kolektiv, so uspešno zaključili prvo leto sodelovanja v II. zvezni košarkarski ligi. Kratek pogled nazaj v 22 prvenstvenih srečanj z zveznimi ligaši nam pokaže, da je doseženo osmo mesto (pred tekmovanjem so domžalska športna javnost, klubsko vodstvo in igralci želeli le obstanek v ligi) relativni neuspeh, če pogledamo dejstvo, da je moštvo izgubilo nekaj tekem na domaČem igrišču, ki so bile že tako rekoč dobljene. Take so bile tekme z Mlado Bosno, Lesonitom, BSK in Mariborom 66, kar dokazuje (ker so tudi na tujih igriščih nabrali mnogo točk), da so bili prav blizu uspeha, ki se ga ni nihče nadejal, škoda, da je bila izpuščena prilika, da se domžalski košarkarji afirmirajo tudi v državnem merilu. POGLED NAZAJ IN NAPREJ Kljub osvojitvi osmega mesta v II. zvezni košarkar-•ski ligi — zahod pa je trenuten položaj domžalske košarke vse prej kot rožnat. Zgodii0 se jo celo v nekate-tekmah na koncu tekmo-VanJa, da je zaradi zadržanosti edinega kvalitetnega visokega igralca Zevnika ^tob nastopal sploh brez visokih igralcev. Moštvo se je med tekmovanjem zdesetkajo na vsega 7—8 igralcev, pa if °d teh so komaj štirje ki se lahko enakovredno borijo v hudi ligaški kon-T^ci z ostalimi igralci ^Sih moštev. Ker sta odšla JT-A še dva igralca prvega ^stva Savnik in Kovač, je ^uacija z igralci dokaj kcč- Ing. Heini Klopfer tog. Heinija Klopferja iz Zahodne Nemčije ni več. Po Povratku iz Planice, kjer si je ogledal novo velikanko kot član komisije mednarodne smučarske organizacije FIS je umrl za srčnim infarktom. Petdesetletni arhitekt, ki je bil v mladih letih 2nan kot odličen skakalec, je dslej namreč projektiral po svetu več kot 200 skakalnic. Napravil je načrte tudi za Vrsto olimpijskih objektov, med drugim v Squaw Valle-v ZDA in so njegovi tudi načrti za športne objekte za Prihodnje zimske olimpijske f"e v Sapporu na Japoncem v letu 1972. Ing. Klop-£*r ie večkrat obiskal našo Ranico in je bil pri nas tudi l ietošnjem septembru. Skratka, ves čas je spremljal »JO največje skakalnice stmretU< ^daj & največji okovnjak za gradnjo smu-Um i skakalnic na svetu Wt Ne 00 vidcl velikih daj objektov, ki se se-Po g^adiJo po vsem svetu mu n^govih načrtih. Smrt Mfat "^n0^ Prezgodaj pre-Pot \t nJeSov<> ustvarjalno svoj- mrl Je človek, ki bo s Živej &kakahucami večno J. Javornik ljiva. V klubu ni namreč niti kvantitetnega, kaj šele kvalitetnega zaledja, kjer bi klub lahko v celoti črpal svo-že meči. V pospešeni skrbi za ligaško moštvo, so tu'di v Domžalah napravili. morda usodno napako: zanemarili so delo s pionirji in mladinci, kar se je še vsakomur, ki se je zanašail le na prihod igralcev od zunaj maščevalo. Resda pred novo sezono kaže, da bo za Domžale spet nastopal bivši igralec Domžal in sedanji igralec Olim-pije Darko Hočevar, ki bi bil v pomanjkanju visokih igralcev še kako potreben. Naj že bo kakorkoli, situacija glede igralcev je v Domžalah vse prej kot rožnata. TONE GRILJ V PRIHOD-NJE KOŠARKAR ALI AVTOMOBILIST Tone Grilj, državni prvak v go-cartu (100 cem) in eden najboljših igralcev Domžal že precej časa v košarkaškem dresu ne nastopa več. Zaradi nesporazumov s trenerjem Brumnom izjavlja, da ne bo igral tudi v prihodnje. Dejstvo je, da je v klubu nekaj narobe, nihče noče ničesar reči, nihče noče biti ničesar kriv. Vse naj bi dokončno pojasnila letna konferenca, ki naj bi razjasnila, kdo je za tako stanje v klubu kriv, kdo ne kriv, ki naj bi dokončno razjasnila tudi vlogo nekaterih sivih eminenc domžalskega športa. PREKRASNA DVORANA Prav gotovo je res, da za košarkarje ni nikjer tako dobro poskrbljeno (vsaj glede objektov) kot je to v Domžalah. Košarkarji nastopajo v prelepi novi hali Komunalnega centra v Domžalah, za katero je znani državni reprezentant Cvet-kovic rekel, da je za košarko malo tako idealnih celo v svetu. 2e ta teden bodo vanjo prišli košarkarji Jugo-plastike — splitskega prvoligaša, zato se domačim ponuja prilika, da se v medsebojnih srečanjih (s Split-čani bodo odigrali nekaj prijateljskih tekem) dosežejo še nekaj košarkarskih izkušenj. Čeprav — kot vidimo — obstojajo vsi objektivni pogoji, v katerih v veliko bolj znanih košarkarskih središčih še resno sanjajo, pa trenuten položaj domžalske košarke še malo ni rožnat. KLUB BREZ TRENERJEV Zaradi odstavke Kruna Brumna. znanega internacionalnega košarkaškega sodnika, (v prihodnje KK Domžal ne bo več treniral) opravlja začasne trenerske posle bivši igralec Peter Kralj. Časa za ureditev vseh nesporazumov je še dovolj in le upati je, da bodo pod novim vodstvom (v klubu bodo razpisana tri trenerska mesta) domžalski košarkarji tudi v prihodnje dosegali tisto, kar domžalska športna javnost od tega najkvalitetnejšega gorenjskega košarkaškega kolektiva pričakuje. M. Brojan ■■mNmniiHHnnuiMiuinmiiininmimmumm ■■■■■■■■■■■■■ liiMiiUUBiiniiilJiiutaaiutijnHinntHauauuuminHHiiaruiuiHasHEniai Smučarji že trenirajo na snegu Prvi letošnji sneg je najbolj razveselil smučarje. V višjih legah ga je zapadlo toliko, da bodo odslej lahko trenirali vsi naši najboljši smučarju na snegu. Skakalci že od ponedeljka dalje vadijo na Pokljuki na tamkajšnji 45-metrski skakalnici. Tod bodo ostali do 29.no vembra, ko bodo imeli prvo pregledno tekmo na snegu. Tekači pa so se danes zbrali na Pokljuki, kjer bodo trenirali deset dni. Najboljši alpinci pa so v ponedeljek odpotovali v Cervinijo v Italijo, kjer bodo vadili predvsem smuk, konec novembra pa bodo odšli še na trening v Sant Moritz v Švico, kjer bodo nastopili tudi na prvi mednarodni tekmi v alpskih disciplinah v novi sezoni. J. Javornik Planiška 160-metrska skakalnica verificirana Nova velikanka pod Poncami je nared. V soboto so jo pregledali še znani strokovnjaki za smučarske skoke. Dokončni pregled so napravili svetovno znani strokovnjaki: ing. Heini Klopfer iz ZRN, predsednik pod-komiteja FIS za smučarske skakalnice, Emmerich Pe-peunig iz Avstrije, sekretar komiteja FIS za skoke in Hans Fuchs iz Švice, ki je predsednik podkomiteja za sodnike skokov pri mednarodni smučarski organizaciji FIS. Na osnovi rezultatov uradnih meritev so novo 160-metrsko skakalnico v Planici dokončno verificirali in sedaj ni praktično nobene zapreke več, da v novi sezoni (od 21. do 23. marca 1969) na njej ne bi mogli izvesti velikega mednarodnega tekmovanja v smučarskih poletih. Skakalnico pa je sedaj pokril že nov sneg in je praktično pripravljena za sezono ter bo dopuščala polete, po mnenju strokovnjakov, do 160 metrov. Dela so tekla po načrtu. Zgraditi morajo še sodniški stolp, kar pa ne bo delalo graditeljem nobenih težav, ker bo omenjeni stolp montažne konstrukcije. Stroški nove velikanke so bili le v višini 95 milijonov starih dinarjev, torej kar za 15 milijonov manj, kot so predvideli graditelji. Objekt ing. Lađota Goriška je bil torej do roka zgrajen. Z velikim zadovoljstvom lahko pohvalimo izvajalce del: Vodno skupnost Koper, podjetje Gorenje iz Radovljice, Podjetje za urejanje hudournikov in rateško delovno skupino Janeza Kerštajna pod vodstvom Marjana Lavtižarja. Z gradnjo so začeli 10. julija 1967. Od tedaj pa do zgraditve so imeli graditelji oziroma izvajalci del 249 delovnih dni. J. Javornik a* v A jsi ejorenjs športnik 1968 Samo štiri dni imate še priložnost, da izpolnite naš glasovalni listek za najboljšega gorenjskega športnika v letu 1968. štiriindvajseti november je zadnji dan za oddajo omenjenih listkov, nakar bomo sešteli točke na osnovi vaših glasovalnih listkov in ob dnevu republike v naši slavnostni številki uradno proglasili najboljšega gorenjskega športnika v letošnjem letu. Glasovalni listek Priimek In ime 2_______________ 3..............~ 4. ...........„ 5................- 6................ 7................... panoga Listek izpolnil: (navedite točen naslov) Podpis: Letošnja slovesnost ob podelitvi priznanj krvodajalcem in sodelavcem rdečega križa na območju občine Kranj ni bila samo priznanje 343 krvodajalcem, ki so prejeli zlate in srebrne značke terštirlm, ki so prejeli celo diplome, pač pa je ta vsakoletna prireditev izzvenela v zahvalo vsem 2648 krvodajalcem, ki so v letošnjem letu dali nekaj svoje krvi za sočloveka. Med njimi je bilo tudi precej mladine, bili so vozniki motornih vozil, starejši ljudje, skratka vsi sloji prebivalstva. Na sliki: prof. Slavica Zirkelbach, predsednica občinskega odbora rdečega križa, podeljuje priznanje Mirku Gorjancu (Nadaljevanje s 1. strani Sejna dvorana občinske skupščine Kranj je bila skoraj pretesna za vse, ki naj bi letos dobili priznanje za svoje plemenito dejanje in delo v organizaciji rdečega križa. Na slavnosti so' bili tudi predstavniki družbenopolitičnih orga nizacij. Gre za gospodarno in pametno investiranje pa je poudaril, da kadar govorimo o investicijah ne sme. mo imeti v mislih le občino, regijo ali republiko, marveč moramo izhajati predvsem iz ekonomike in logike. Gre namreč za to, da investicijska vlaganja terjajo temeljito predhodno preučitev, ocenitev vseh mogočih vplivov in prednosti posameznih odločitev ter predvsem izdelavo načrtov. Poudaril je, da ne more biti vsaka večja investicija tudi republiška, čeprav gre tudi za republiške interese. Potrebna je namreč predhodna iniciativa (seveda materialna), ki kasneje lahko zbudi tudi širši materialni interes. Ko so govorili o tem vprašanju na popoldanskem delu pogovora, je direktor Vodne skupnosti Gorenj sike Franc Jere povedal, da v radovljiški občini že razmišljajo o konzorciju oziroma združitvi sredstev gospodarskih organizacij v občini in zunaj nje. S temi sredstvi bi lahko uresničili del turističnega programa oziroma projekta Triglavskih žičnic. Po pogovoru na občinski skupščini pa je tovariš Kavčič obiskal še tovarno športnega orodja in opreme Elan v Begunjah, kjer se je nekaj časa zada žal v pogovoru s predstavniki podjjotja. Direktor inž. Jože Osterman je predsednika in člane izvršnega sveta Slovenije ter predstavnike radovljiške občane seznanil o gibanjih proizvodnje v zadnjih letih in o načrtih, ki jih bo podjetje uresničeva. lo s kreditom mednarodne kreditne banke. Povedal je, da v prihodnje nameravajo še bolj razviti proizvodnjo plastičnih čolnov in drugih predmetov. Zanimivo je, da se je to podjetje v zadnjem času hitro uveljavilo s proizvodnjo plastičnih čolnov tako na tujem kot domačem tržišču. Letos so na primer Predsednik izvršnega sveta Slovenije se je v ponedeljek s predstavniki občine in dovljlcl o nadaljujem razvoju turizma v radovljiški občini. — Foto: F. Perdan cističnimi delavci pogovarjal v Ra- izvozili 800 teh čolnov v skandinavske dežele, prav tako pa imajo tudi za prihodnje leto prodano že vso enoletno proizvodnjo. Podobno je tudi s prodajo športnega orodja. Na tem področju so med največjimi proizvajalci na svetu. Posebej pa je direktor podjetja tovariš Osterman poudaril pomembnost njihovega inštituta, ki je v veliki meri omogcčil tako velik razmah podjetja na svetovno tržišče, na katerem se danes Elan pojavlja kot najmočnejši proizvajalec športnega orodja in smuči. Da je to res, nam pove med drugim tudi podatek, da podjetje od 160 tisoč proizvedenih parov smuči na leto proda na domačem trgu le 20 do 30 tisoč parov, ostalo pa predvsem v zahodnih državah in v ZDA. Po ogledu tovarne se J0 tovariš Stane Kavčič odpeljal na Bled, kjer si je ogledal garni hotel in gradnjo novega Golf hotela. Med ogledom obeh turističnih objektov so gostje izrazili navdušenje nad estetsko notranjo ureditvijo Garni hotela. Popoldne pa se je v hotelu Toplice predsednik Stane Kavčič pogovarjal s predstavniki gospodarstva. Tod so govorili o nekaterih republiških gospodarskih in družbenih predvidevanjih (o tem je g°/ voril član izvršnega sveta R1' no Simone ti) in o položaju gospodarstva v občini. Čeprav je bil namen obiska tovariša Kavčiča i° članov izvršnega sveta seznaniti se o nadaljnjem turističnem razvoju radovljiške občine, je bil na tem obisku prikazan dobršen del celotnega gospodarstva radovljiške občine. Vsekakor pa je obisk izzvenel in potrdil, da ima radovljiška občina velike možnosti na področju turizma, ki jih bo v pri' hodnje treba uresničiti. In še več. Potrjena je bila misel, da ima Gorenjska več možnosti na področju turizma, kot v nadaljnjih vlaganjih v močan industrijski bazen. A. žala* j Očiščene in zmrznjene morske ribe v prodajal