Razvoj občine Ljubljana-Šiška v 20 letih MI IN OBČINA Ko vsako leto v juniju slavimo občinski praznik se spominjamo tudi prehojene poti. Tudi tokrat smo se ozrli nazaj za dvajset let, to je do leta 1960. S svojimi 156 km2 je (od leta 1963, ko se je občini Ljubljana-Šiška priključila občina Medvode), naša občina druga največja y Sloveniji; takoj za Mari-borom. Njeno hitro rast je spremljala tudi hitra rast prebivalstva, saj smo od leta 1960, ko smo imeli 45.352 prebivalcev, narasli v letu 1979 na 83.090 prebivalcev, oziroma je bila poprečna stopnja rasti 3,5 od 1961— 1970 _ 2,6 od 1971—1979 kar je najvišje v Ljubljani in Sloveniji. Medtem, ko se je prebivalstvo v Sloveniji v času od 1960 do 1979 povečalo za 19,1 %, v mestu Ljubljana za 54,6%, se je v občini Ljubljana-Šiška to povečanje odrazilo kar s 83,2 %. Nedvomno je dejstvo, da tako hitro demografska rast, ki je izhajala iz visokega mehaničnega pri-liva, ni hkrati tudi zagotavljala socialno in-frastrukturno rast stanovanj, zdravstva, otroškega varstva, socialnega varstva in skrbstva. PREBIVALSTVO . . ¦ om u«n Lc ¦>¦ ¦ &OČ ^saJ -^oioo^ , - ri2w 2w . , :^c« aL it ' • «> > «>> . ' - 01 > v>« 2 Q.S 2 Q.S 2 P.S La Občina Ljubljana-Šiška 45.352 2,8 64.469 3,7 83.090 4,3 183,2 Ljubljana 200.597 12,6 257.564 14,9 313.880 16,5 154,6 SR Slovenija 1,588.261 100,0 1,726.513 100,0 1,893.064 100,0 119,1 ZAPOSLENOST V ZDRUŽENEM DELU 1960 1970 1979 Indeks 1979 1960 Občina Ljubljana-Šiška — skupaj zaposlenih 16.463 24.823 34.144 207,3 Gospodarstvo 15.333 22.966 30.783 200,7 Negospodarstvo 1.130 1.857 3.361 297,4 Ljubljana Skupaj zaposleni 92.376 128.604 175.879 190,3 Gospodarstvo ' 72.939 101.261 136.173 186,6 Negospodarstvo 19.437 27.243 39.706 204,2 SR Slovenija Skupaj zaposleni 423.135 542.826 767.078 181,2 Gospodarstvo 357.457 463.108 650.639 182,0 Negospodarstvo 65.678 79.718 116.439 177,2 NARODNI DOHODEK NA PREBIVALCA 1960 1970 1978 Občina Ljubljana-Šiška 4.548 20.898 80.676 SR Slovenija 2.780 13.306 70.197 DRUŽBENI PROIZVOD NA PREBIVALCA .-•--- Deležobčine 1960 "' 1970 1978 Šiška v DP republike Občina Ljubljana-Šiška SR Slovenija 4.693 2.986 22.673 14.828 89.501 78.827 4,9 Dinamika hitrega zaposlovanja, če jo pri-merjamo z Ljubljano in Slovenijo, je zrcal-na slika demografskega razvoja. V času od leta 1961—1970 je vsakoletna stopnja rasti 42 presegala demografsko rast, dočim je v obdobju 1971—1979 stopnja rasti zaposlova-nja 3,2 že bolj umirjena, čeprav še vedno presega demografsko rast. To je tudi dokaz o hitri rasti mehaničnega priliva iz neavtoh-tonih virov. Skladno z rastjo prebivalstva in zaposlo-vanja se je odvijal tudi gospodarski razvoj. Običajno merilo za takšno rast je narodni dohodek in družbeni proizvod. V pregledu narodnega dohodka je značilno, da je zna-šal leta 1971 1009 USA dolarjev na prebi-valca, v letu 1980 pa je predviden 5.600 USA dolarjev na prebivalca, kar je logična posledica razvoja v smeri večje proizvodnje, ki zagotavlja poleg višje produktivnosti tudi visoko udeležbo v dohodku. Tudi rast oseb-nih dohodkov na zaposlenega, če jo primer-jamo z Ljubljano in Slovenijo, govori o vi-sokih poprečjih na zaposlenega, kar je ne-dvomno posledica dokaj visoke strukture v pogledu kvalifikacije v združenem delu. . ., RAST NETO POVPRECNIH OSEBNIH DOHODKOV NA ZAPOSLENEGA V DIN 1963 1970 1979 Občina Ljubljana-Šiška 389 1.521 7.845 SR Slovenija 355 1.397 7.393 Družbenopolitična skupnost je doživljala z rastjo prebivalstva vse večjo angažiranost in razvoj krajevnih skupnosti. Od leta 1963, ko smo imeli v občini 19 krajevnih skupno-sti, je število do leta 1979 naraslo že na 23, s preobrazbo krajevnih skup^nosti v letu 1979 pa se je njih število povzpelo že na 29. S tem v zvezi dobiva delegatska baza v zboru krajevnih skupnosti v skupščini vse širše zaledje ter postaja pomembna osnova za od-ločanje o nadaljnjem razvoju. RAZVOJ KS Formirale leta 1963 19 1970 19 1979 23 Organizacije združenega dela, ki obenem s samoupravnimi interesnimi skupnostmi materialne in nemater'?.1"- -™;--dnje tvo-rijo jedro našega gospodarskega razvoja, so v preteklih letih doživele vsebinske spre- ,"¦ membe, reorganizacijo in prestrukturiranje. Zato dinamika ni primerljiva za dvajset let nazaj ampak od nove ustave in od sprcjema ¦ našega zakona o združenem delu. V tera ; času se je ustanovilo veliko temeljnih or-ganizacij združenega dela, delovnih organi- ,, zacij in sestavljenih organizacij združenega dela, kar je razvidno iz tabele. 1. Samoupravni organi v podjetjih, ki volijo delavski svet in upravni odbor v ob-čini Ljubljana-Šiška: leta 1962 • 1970 '¦ 55 podjetij - •. ..¦- -. 47 podjetij 2. Delegatski sistem v občini Ljubljana- , Šiška: leta 1976: ,;.-«. . •'..'.'.¦ . . ' . TOZD ?0ZDeZ DSOZD SKUPAJ 79 . 46 -« 15 ... 140 ' leta 1979 TOZD DO 124 . 74 DSSS SOZD POZD SKUPAJ 29 4 5 236 Danes ustvarja družbeni proizvod 30.783 delavcev v 193 organizacijah združenega de-la v 43 neproizvodnih organizacijah pa zdru-žuje delo 3.361 delavcev oziroma 10,9 %. Vsem tem naše iskrene čestitke. Komite za družbeno planiranje in družbenoekonomske odnose