Telefon št. liti. Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka P2S Din DELAVSKA POLITIKA POLITIČEN DNEVNIK Izhaja vsak delavnik oh 11. dopoldne. Uredništvo je v Ljubljani, Breg štev. 12./II. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo Uprava: Ljubljana, Breg 10-12. pritličje. Cek. račun: 14.335. Reklamacije se ne frankirajo. Naročnina za državo SHS znaša mesečno: v Ljubljani in po pošti 20'— Din, po raznašalcih izven Ljubljane '22'— Din za inozemstvo mesečno 32‘— Din. Malih oglasov, ki služijo v posredovalne in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. De belo tiskana beseda stane.1"— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1’— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 2'25 Din. Pri večjem številu objav popust. Št. 68. V Ljubljani, sreda 24. marca 1926. Leto I. Učitelji, ustanovite svoj skupni poklicni sindikat! V -politična zgodovini .slovenskega naroda noben stan ni igral tako klavrne in za meglen e vloge, kot ra vno učiteljski. Vzrokov je bilo dovolj : na eni strani premajhna .politična zrelost, ina drugi strani preveliko osredotočenje posameznih na kru-hovno 'borbo. Učiteljstvo si je že zgodaj v političnih borbah isloven-skega klerikalizma in liberalizma pokopalo svoj ugled, ki bi ga drugače lahko uživalo, že zgodaj se je zavrglo in prodalo na milost in nemilost političnim mogotcem in demagogom te ali one vrste in stranke in že zgodaj je med učitelji zagospo-daril napeti strankarski fanatizem in prav nič se ne čudimo, če je Cankar za večno Ovekovečil hlapčevsko '' J*Unost našega učitelja. Med uči- 1' -ie že zgodaj izginila visa stanovska^skupnostna zavest in pozna-(> ko je učitelj d en unči ral učitelja, _ ker se pri šolski molitvi ni dostojno obnašal, poznamo dobe, ko je učitelj Orel ovadil učitelja ne-Orla, 'Sokol učitelja ne-Sokola; zato še danes ne more učiteljstvo iz ozkih mej osebnostnega boja med seboj in se ne more otresti okov, ki ga vežejo v egoističnem gledanju človeka in sočloveka. Rekel nam bo kdo, da gledamo prečrno, ali dejstvo je, da je takih kričavih zgledov na i,stotine, ki se pojavljajo in .ponavljajo že 30 let. Niso bdi zastonj i« neupravičeni klici, ;ki so v najbolj kritičnih časih in razdobjih klicali učiteljstvo k samopresoji, niso bile neopravičene sodbe, češ, da učiteljstvo nazaduje in se pogreza v politično blato osebnostnega boja, osebnostne mrzit jo proti političnemu nasprotniku in da trpi pouk in da trpi avtoriteta, ki je potrebna pri vzgoji otrok. Učitelj se je politično skoro vedno prodajal in vsem strankam jo bil učitelj izboren volivni politični materijah Pred vojno se je brezpogojna prodal klerikalcem in predstavniku ter izvršitelju klerikalizma, Šušteršiču in gorje, kdor .se je zameril, ali tt;1 kihnil, ne da (bi vprašal šušter-ši"a. V hribe je sel in odvzete iso mu bile draginjske doklade, ker dežel-71: odbor je učiteljstvo nameščal in plačeval, torej z njim moralno in nui t eri ja.l no ra zjml a ga 1. . Po vojni .so se razmeri' nekoliko pomenile, klerikalni razdor in /j; Politične prilike so klerikal-V* i • fVZl'. absolutno oblast in uči-, j«, Mo.p0> kakor na povalja ffn(‘Y. s,lp -1° Posvetijo farski gonji, siutilo in čuvalo demokrate, pozabljalo pa nase, pozabljalo na svoje družine in na svojo,bodočnost. .»Slepo .je hodilo po direktivah demokratov in. njihovih ekspoizitorjev, kot jo sl (po pridrvelo v^tabor. Tn zgodilo si' je, da je bil učitelj samo demokrat, ipoteiiv šele učitelj in da mu ji' bila. demokratska stranka mrva instanca, stanu samega se sploh zavedal ni, najmanj pa skupnih interesov stanu: kajti v splošnem je gostolelo v demokratskih vrstah učiteljev: proč is klerikalnimi učitelji._ v Nemško Avstrijo z njimi, izdajalci so in nevredni sinovi .iugo-slovenskega naroda. Tn romali so učitelji, ki niso prisegali na ki eri kalna bandera in ki so prisegali, v Kako praznujmo (etos prvi majnik! penzijo, či' ne v penzijo, pa v hribe, ali pa v kraje, kamor le redko posije kos živega življenja, dobra^in prijetna mesta pa dobivali demokratski učitelji. V sladkem »stanovskem« zanosu so si meli roke, češ, pa jih bomo spokorili klerikalce — Slomiškarje. Vlade so se pa spreobračale, kot so morejo sprevračati samo pri nas, menjavali so se prosvetm šefi, meja vali so- se prosvetni ministri kot vremenske lutke in romanja, so ise nadaljevala, enkrat klerikalna, drugič liberalnodemokratska, kakršna je bila že (politična atmosfera. Sovraštvo med učiteljstvom, torej tovariško in stanovsko sovraštvo, je pa raslo in bogatilo v posebno zadovoljstvo demokratov; kajti le tako so si bili v s v osti, da še nadalje vzdrže učiteljstvo na političnem ko-nopcu. Povejmo kar naravnost in brez oklevanja, da nihče ni učiteljstva tako korumpiral in ga tako izamo-tal v umazano politično spletkarjenje, kot ravno demokrati in da nimamo bolj žalostne dobe za učiteljstvo k,ot v eri demokratskega gospo distva nad učiteljstvom. čut skupnosti, čut vzajemnih interesov se je po vojni med učiteljstvom sicer že opažal, bilo je dosti učiteljev od vojne izmučenih, razočaranih in slutili so, da. je rešitev učiteljstva v skupni organizaciji brez razlike politične pripadnosti, ali osamele klice in predloge so po-' goMnili režimi, v katerih so najbrez-obzirheje izrabljali svoje moči demokrati. 'Sedaj se je med učiteljstvom nekaj razgibalo, režimi so ga izučili, ne moro pa še na pravo pot, ker jim je tradicija zarisala tako močnih predsodkov in strankarsko -umazanih usedlin, da skoro ne more iz njih. h a s bi že bil, da učiteljstvo zavzame pozicijo, kot jo ima nemško, ali francosko učiteljstvo, toda če jo hoče in če hoče rehabilitirati svoj ugled, se mora reorganizirati. Mnenja smo, da bi bilo mogoče le na ta način: Klerikalec naj obdrži inaga-ri svojo pripadnost k stranki, prav tako demokrat in socijalist, toda v organizaciji, ki naj bo enotna, ne cepljena, naj ho samo učitelj in naj ima v organizaciji, v tem slučaju strokovni, pred očmi samo svoj učiteljski poklic in skupne koristi učiteljstva. Le tako ho možno ustvariti nekak skupni strokovni sindikat. Pokopljite UJU in še Slomškovo zvezo, zavedajte se resnosti svojega poklica in ne hodite priganjači ali pa hlapci menjajočega se režima in političnih demagogov. Ni' zaostajajte za kulturnimi narodi, ki so svoj učiteljski sindikat že davno izvoje-vali, celo bolgarski učitelji so se do tega. dokopali, le pri nas gospodari okorelo in zastarelo razredno mrtvilo. Pokrajinsko načelstvo SUJ nam pošilja to-le izjavo: Zedinjene strokovne organizacije v Sloveniji hočejo proslaviti letošnji prvi majnik v znamenju edinstva delavskega razreda. Pokrajinsko načelstvo Socijalistične stranke Jugoslavije pozdravlja to misel in smatra, da je dolžnost političnih razrednih delavskih organizacij, dati tej prireditvi po svojih močeh lojalno podporo v svrho utrditve in konsolidacije enotnosti strokovnih razrednih delavskih organi azci j. Pokrajinsko načelstvo SSJ smatra vsakršen poizkus, kršiti solidarni nastop razredno strokovno organiziranega delavstva, kot izdajstvo nad delavstvom in njega konsolidacijo. V Ljubljani, 23. marca 1926. POKRAJINSKO NAČELSTVO SSJ. Vlada gre k svojemu neizogibnemu koncu. Beigrad, 24. marca. Niso še vsi proračuni pod streho, že se je lotila vlade akutna, ki je pa pri nas že kronična, kriza. Cisto nenadoma je izbruhnila za radikale, posebno pa za starega Pašiča neljuba afera Rado Pašič-Dragiša Stojadinovič, ki utegne razkriti razne zamotane mahinacije Radeta in njegovih pomočnikov. Vse kaže, da je ob strani Stojadino-vfča Ljuba Jovanovič z vsem svojim vplivom in svojim vpogledom v pa-trijotsko delovanje Radeta. Opozicija sestavlja interpelacijo za parlament, prehiti jo pa mogoče demisija vlade. Pašič sam se je Izjavil, da vlada ne more več vzdržati. Vsekakor je pa sedanja vladna kriza v kali že precej stara in njeno ozadje je boj med Ljubo Jovanovičem in Pašičem in Radičem. Pašič bi rad obračunal z obema, toda Radič si je proti pričakovanju Pašiča utrdil pozicijo v vladi, Jovanovič je pa priskočil na pomoč Stojadinoviču, da tako indirektno udarf tudi Pašiča samega. NinčičeVa grupa gleda v potek tega boja optimistično, ker se nadeja, da dobi mandat za sestavo vlade Nin-čič. Pašičeva grupa je pa potrta in izjavlja, da je nemožna vsaka kombinacija, kateri na čelu ne bi bil Pašič. Radič se je prislonil baje na Nin-eičevo grupo. Demisijo vlade priča kujejo vsak čas. Radičevsko agrarno ministrstvo kompromitirano. Beigrad, 24. marca. Pri proračunski razpravi' agrarnega ministrstva so posamezni poslanci z vso vehemenco očitali Pavlu Radiču, da s svojo agrarno politiko podpira veleposestnike, zatira pa ubogega kmeta, ker je odkup parcel veleposestev tako visok, da siromašen kmet nikakor ne more stopiti v kupčijo. V Medjimurju na primer ljudstvo strada, dasi je tam kompleks velepose- stva Testič, ki ga je pa kupila neka delniška družba, v kateri so udeleženi tudi radičevski eksponenti Maček in Predavec. V komisijo je prodajala družba oral po 2500 Din, pozneje so pa zahtevali po 0000 Din za oral. Seveda siromašni kmetje so morali pustiti parcele, ker jih nišo mogli plačati. Taka je agrarna politika seljačke vlade. Proračun bo s težavo izglasovan. ITALIJA GRAI)! BOJNE LADJE ZA RUSIJO. Moskva, 24. marca. Sovjetska v a , Je.. Pričela pogajanja s fašistično Italijo, ki tudi komuniste preganja, za gradbo ruskih bojnih ladij v italijanskih ladjedelnicah. V ta namen je odpotovala posebna sovjetska komisija pod vodstvom generala Kfilova v Italijo. AMERIKANCI ZA ZEDINJENJE AVSTRIJE Z NEMČIJO. Berlin, 24. marca. Amerikanski poslanik v Berlinu Hougthon je izjavil, da Evropa krivo postopa, če se upira zedinjenju Avstrije z Nemčijo, ker je to edino praktična politika, ki tudi odgovarja načelu samoodločbe narodov. Ako zvezne države zahtevajo izvajanje tega načela zase, ga ne morejo ne odrekati drugim državam. Izjava je zbudila obširno polemiko v francoskem in italijanskem časopisju, ker je Hougthon izrekel tako obsodbo nad politiko evropskih AMERIKANCE ZOPET ŽEJA. Berlin, 24. marca. Nekaj sto ame-rikanskih listov je izvedlo med svojimi čitatelji glasovanje o prepovedi alkohola v nekaterih deželah Zedinjenih držav. Oddanih je bilo nad tri in pol milijona glasov, od katerih je štiri petine glasovalo za omiljenje prepovedi alkohola. Zlasti so glasovala vsa velika mesta proti prepovedi alkohola. Abstinenti so dobili1 večino le v deželah Kansas in Caro-lina. Vprašanje pride nedvomno pred senat, ki bo izdelal po svojem odboru načrt, dasi imajo v odboru še vedno večino protlvniki alkohola. MATTEOTTIJEVI MORILCI — NEDOLŽNI! Chieti, 24. marca. Po govoru državnega predsednika so prišli sedaj na vrsto branitelji obtožencev, ki so seveda vsi fašisti in se kot taki tudi obnašajo. Prvi je govoril odvetnik Troilo, ki je poveličeval drugega branitelja obtožencev, tajnika fašisti- čne stranke Farinaccija, nato pa seveda še pogumna fašfetovska dejanja obtožencev, ki' da so izvršili Matteottijev umor kot pristaši fašistične ideje. Za njim je govoril odvetnik De Cfcco, ki je »dokazoval*1, da je nastopila Matteottijeva smrt »slučajno**, ker so fašisti, ko so ga odvedli, preveč tiščali na njegova prsa, vsled česar da je nastopil krvni izliv... Govorili so še drugi faši-stovski zagovorniki, ki so seveda proglasili Matteottjeve morilce za nedolžne žrtve opozicije ... ČEHOSLOVAŠKA ODPRAVI SMRTNO KAZEN. Praga, 24. marca. Češko pravosodno ministrstvo je pravkar dovršilo kazeniski zakonik. Zakonik .jo upoštvevaJ vse današnje socijalne prilike in proučila so se kriminalno psihološka dejstva. Največja izpre-rnemiba v kazenskem zakoniku je odprava, smrtne kazni. Borza. Danes noti ra Zagreb: Berlin 13.519 do 13.559 (13.52—13.56), Italija 227.75 do 228.95 (227.88—228.78), London 276 04 do 277.24 (276.06-277.26), Newyork 56.67 do 56.97 (56.68—66.98), Pariz 200—202. Praga 168.15—169.15 (168.185—169.175), Dunaj 8.000—8.018 (8.0075—8.0475), Curiih 10.934 do 10.974 (10.9329—10.9729). Curih. Beigrad 9.135 (9.14), Berlin 123.65 (123.65), Budimpešta 72.80 (72.70), Italija 20.88 (20.87), London 25.245 (25.24385), Newyork 519.375 (519.25), Pavi/. 18.26 (18.387), Praga 15.385 (15.39), Dunaj 73.25 (73.225). Bukarešt 2,18 (219). Borba za oblast v trboveljski občini. Trbovlje, 23. marca. Za nedeljo 21. t. m. ko sklicali ultrakonmnisti volilni shod pri gosp. Pravdič v Trbovljah. Ta shod je pol. oblast prepovedala. Mi najodločneje protestiramo pi-oti temu početju pol. oblasti in to iz razloga, .ker se hoče s tem samo dvigniti njihov upliv. Za sedanje volitve so sklicali gosp. Camer in Gustinčič dva shoda, katera sta (bila pa tako klaverna, kot bi .bolj ne nrogla biti, če vpoštevamo, da so ju sklicali vodje ekstremističnega komunizma. Iz tega razlaga sklepamo, da prihaja cela stvar nekako po načrtu, češ, da se zainteresira delavstvo, da bi le vendar v znak protesta volilo ekstremiste in tako izročilo občino še nadalje v roke gerentom žalostnega spomina, kateri so skrbeli le za blagor Trb. prem. družbe. (Kako so gerenti gospodarili, bomo poročali čim izvršimo revizijo v občini) in da bi se preprečilo zmago Združene delavske liste, 'katero je po stavilo združeno delavstvo.. Toda gospodje iz te in one strani! Delavstvo ve, da je le v edinosti in slogi rešitev! Delavstvo ve, 'da je gospod Gustinčič poslal leta 1919., ko je imelo trboveljsko delavstvo besedo, ko ,ie bilo to delavstvo strnjeno v močni enotni or-ganizaeiij Furlana, s pomočjo svojih agentov razbil slogo delavstva in izročil to delavstvo na milost in nemilost Trboveljski premogokopni družbi in sedanji reakciji. Naše delavstvo ve, da se ni nihče brigal in kaj storil za njega razven onih mož. kateri sedaj kandidirajo na Združeni delavski listi, ki bo Četrta na volišču dne 28. t. m. Delavstvo ve, da so Ti možje .skupno s (zavednimi sodrugi žrtvovali vse in poslancev, ko gospodari v veliki večini slovenskih občin, ko ima nebroj posojilnic in bank, najrazličnejše zadruge in druge gospodarske organizacije, ko ima na stotine župnikov, kaplanov in celo četo tajnikov po poklicu, in vse mogoče druge stvari in pripomočke — ko se nahaja torej v cvetju svoje organizacijske sile, napoveduje meni nič tebi nič bankrot! Nič ni pomaglo rimsko romanje ob svetem letu. Denarja je zmanjkalo. Orli in Orlice, Krščanske zveze deklet in fantov so svoje storili v svetem letu in tudi poslanci so se potrudili, pa kljub vsemu temu napoveduje redukcija ne le časopisja (»Straža«), ampak tudi - tajništev. Samo 15.000 Din imajo gospodje v zadnjih mesecih ;za vzdrževanje tajništev na Štajerskem in s tem ne morejo izhajati! Kaj pa naj porečemo mi delavci, ki bi si vse prste oblizali, če bi imeli 15.000 Din' samo za tajništva na razpolago. Toda pri klerikalnih kasah vlada najhujši centralizem, dasi kriče o blaženi federaciji, avtonomiji in podobnem. Še celo prispevki takozvanih strokovnih organizacij, ki sicer niso visoki, dasi delaveu nič ne koristijo marveč nasprotno, se stekajo vsi v strankino blagajno. In ker je sedaj ta strankina blagajna odpovedala, morajo pa klerikalna strankina tajništva likvidirati. Toko so ukazali in tako mora biti. * Pa ne samo klerikalna tajništva, tudi za. štajersko klerikalno časopisje so nastopili težki časi. Kakor že znano, preneha s l. aprilom izhajati mariborska ».Naša Straža«. Da bi to pomenilo za kleruse napredek, če se njihovo časopisje skoncentrira, tega ne bo nikdo verjel, ampak z novim zakonom, ki je sicer zelo nazadnjaški, vendar pa ima vsaj eno dobro stran, je bil poklicnim obrekovalcem otežen njihov posel, ker so se kazni za slučaj dokazanega obrekovanja zelo poostrile. To kar je »Straža« delala, je 'bila neke vrste inkvizicija. Čeprav niso gorele grmade, vendar so strupeni plini iz Cirilove tiskarne mnogokrat usodno učinkovali. Straža je imela popolnoma določen delokrog. Zato jo ho pač mogel »Slovenec« le težko nadomestiti pa tudi »Slovenski Gospodar« ne bo uspel. »Slovenski Gospodar« je pisan za 'kmeta-producenta, mora zato vedno pisati o slabih cenah vseh kmečkih produktov, o še vedno prenizkih uvoznih carinah, zavzemati se za prost izvoz domačih pridelkov in ■končno proti »visokim« plačam poslov in delavcev. Popolnoma nasprotne naloge je imela »Straža«, ki je pisala o draginji, o slabih plačah delavcev, o uekrščanskem izkoriščanju delavcev itd. »Slovenec« pa tudi ne bo mogel te dvojne funkcije v polni meri izvrševati. vsletl česar bo katoliško strankarsko natezanje oslabljeno. Ako torej vse rea.sumiramo, tedaj lahko rečemo, da je to za klerikalce precejšnja izguba, za ljudstvo pa velik dobiček. Radič, Gogolj, Taras Buljba, i. t. d. Stipica Radič je junak današnjega časa in silno je vzljubil Gogoljevega Revizorja, vzljubil ga celo tako zelo, da je govoril v zagrebškem gledališču pred uprizoritvijo Revizorja. Spočetka je Revizorja gledal z literarnega stališča. Trdil je, da je bil Gogolj Revi-vizor in Taras Buljba Gogoljev oče in nazadnje začel opletati po ruski tedanji birokraciji' in preskočil seveda na našo birokracijo in na seljačko revi-zorstvo. Rekel je: »V Rusiji je gospodaril Nemec in Žid. Ali Gogolj si je upal in pogumno povedal resnico. S prav tako birokarcijo se borimo danes mi. G. Voja Marinkovič je govoril sicer precej, ali on se ne more povzpeti do mišljenja in naziranja, kot ga imamo mi. Birokracija je danes zlo. Uradniški zakon je oklopil vlado in narod. Ministri prav nič drugega ne delajo, kot podpisujejo nekake naredbe, razvrstitve po razredih, prekoračenje razreda v višji razred, in kjer pa ni zapisano, kaj naj dela uradnik v šoli. na sodišču ali v.administracijah. Je nekaj uradnikov, ki imajo našo dušo, največ jih je pa slabih in to zlasti višji — vidite jih povsod — predvsem razni načelniki, inšpektorji in drugi. Mi smo komaj osem mesecev na vladi in videli smo, da teh dvesto tisoč birokratov (seveda uradnikov) dela samo za sebe, pa če prav naj so to tudi univerzitetni profesorji, katerim je itak glavna skrb da dobe večjo osnovno, položajno in sam ne znam kakšno plačo. Naše vasi nimajo potov, nimajo šol, nimajo vodovodov, niti reguliranih rek, — toda birokrati hočejo vse za sebe. zahtevajo, da se zanje potroši ves proračun vseh 13 milijard. Naš kmet je junak, in sicer ne samo na bojnem, temveč tudi na političnem polju. Mi imamo močno organizacijo. imamo v .kontroli oblast in celo oblast samo. Uradnik, ki ima našo dušo in naše mišljenje, jo dober in naj ostane na svojem mestu. Slabe pa hočemo zamenjati.« Povedal je še, da ima njegova stranka svoje Gogolje, pri tem mislil seveda na sebe. Za konec je še •zabelil svojo običajno krilatico: »Vse bomo rešili z narodnim .sporazumom, ki si je postavil geslo: narodu vso oblast, gospodi pa, v 'kolikor dela, pa vso čast.« Zadnje je že demanti za vse prejšnje. širite »Del. Politiko«! 03 Miroslav Krleža: GOLGOTA. Drama v petih dejanjih. Prevel FERDO DELAK. KRISTIJAN: Jaz se nisent zaklel ne lažnjivo in ne krivo! Ali ste bili vi na ladji? To je laž! Jaz se nisem zaklel! In vas se to absolutno ne tiče! A če kot zdravnik ne veste kaj napraviti, odidite! Jaz bom poklical specija-lista ... DOKTOR: Dopustite, prosim vas, da vas opozorim na dve na oko neznatni stvari, ki so pa lu momentano relativno velike važnosti! Prvo: moji možgani so tako urejeni, da me absolutno z nobeno dijalektiko ne morete nadvladati! Davno je bilo to, ko sem mislil, da govorijo ljudski tribuni resnico! \ drugo: denar, s katerim bi \ i plačali .specijalista, da vam pregleda otroka, je krvav! Na ujem je kri vaših prijateljev! In jaz bi specijalista pravočasno obvestil! On principijelno ne sprejema krvavega denarja! Judeževo srebro! Hc-he! KRISTIJAN: Cujte DOKTOR: Ne. 0 . .„ _______ tega! Vi imate v svojem žepu ključe od gaj ne, ki ni vaša dragi moj! To bi vi, pazite kaj govorite! govorim ničesar i/. mezinca izvi- bla- bila tatvina in zopet nova komplikacija! Danes smo sedemindvajsetega! Vi pripadate tehničnemu osobju. Kdo lahko pokliče še razen vas od vsega tehničnega osobja sedemindvajsetega specijalista v svojo hišo? \ i ra-' čunate z onim krvavim honorarjem pretekle noči. KRISTIJAN: Ne žalite me... DOKTOR: Psst! Umirite se! lam spi vaša žena! Zakaj bi jo prebudili? Prišlo bi do nepotrebne scene! Neugodno je če še kak tretji posluša! To je končno naša privatna stvar! Vi imate v roki blagajno! Akcijski odbor vam je poslušen kakor Bogu! Nas bodo delegirali kot delegata v centralo! Arzenal je za centralo silnega pomena! Vi boste znali dobro in radikalno izrabiti la krvavi renome. Pred vami je karijera! Pa ne puslite, da se- vam žena vmeša v posle! Žene niso zanesljive v lakih stvareh... KRISTIJAN: A prosim vas... DOKTOR: Ne! Niti besede! To res jaz prosim! Vse kar bi rekli, bi bila laž! KRISTIJAN: Laž je to kar vi govorite! DOKTOR: Da, to so vaše metode. Alfa enako omega. Na ladji sle s tem uspeli! .Oni ubogi Rus je padel poražen! In na pokopališču je to užgalo! A jaz se ne držim teh vaših principov! Cujte me! Ne lažite samemu sebi' Ne rečem, da je lagati greh! A laž rodi laži In laži bodejo kakor Iruje, kadar jih človek spozna za svoje. Sicer pa boste lo v kratkem spoznali! Niti petelini se še ne bodo oglasili, ko boste že vedeli, da ste lagali. Da! Pred oseminštiridesetimi uranu, \ lavnolem času, pri zidu... KRITSIJAN: Ja/, nisem temu kriv! To je bilo proti moji volji... DOKTOR: Nihče ni nikdar ničesar kriv! Da! Da! In vse kar se dogaja, ni niti moglo bili drugače! Da! Ali poleg lega —- da! V ostalem! Fakt je, da vam bo dete umrlo! KRISTIJAN: Kaj me mučile? Poslušajte tudi mene! Tudi jaz. imam svoje argumente! Prvo: jaz se načelno nisem skladal s centralnim odborom, in Lo sem vedno povdar-jal! lo je bila borba /. čelom ob čelo. lo m bila laž! A drugo: meni so bile dam garancije, da se kri ne bo prelivala. DOKTOR: Da, da! Načelen konflikt garancije! Mogoče je res tako, kakor piaM 1 • • P1"*, vi sploh nimate načel, in ‘ ‘,l?-’' 'a 's,.1( ranči je so vam dali? H?la! Kdo vam je da! garancije? Nihče vam jih m da , ah sle me razumeli? In končno, v. sle hotel, smrt on,m ljudem’ Vi sle hoteli lo sinil, m se nekoliko minut 'preje, ste ravno lo simi m.eii za triumf! Poslušajte me! Kaj se razburjale. Jaz vas ne obtožujem! Poročam le kako J> bilo... KRISTIIAN: Meni so bile dane garancije... * u (Daljo prih.) Štev. 68 ..L) H L. A V S K A POLITIKA’ Stran 3. Križem sveta. Težave japonskih žen. Nekoč je bila japonska žena jetnica polna draže-nosti in poslušnosti. Japonka ni smela hiti ljubosumna. Mož je lahko pripeljal v hišo drugo ženo in ona je morala molčati. Novorojeno dete — deklica je bila takoj po rojstvu položeno na zemljo kot znak, da je žena dar zemlje, mož dar neba. Dandanes se pa tudi Japonke modernizirajo. Obiskujejo univerze, zanimajo se za literaturo in znanost. Zahtevajo volilno pravico. Izdajajo časopise im se uče druge jezike, posebno angleški jezik. Tudi v ljubetzni se Japonke modernizirajo. Prej niso bili zakoni sklenjeni radi ljubezni, pač pa po volji svojih roditeljev. Danes se vidi tudi na Japonskem polno zaljubljenih parčkov, in kjer je ljubezenska .romantika, tam so tudi samomori radi nesrečno ljubezni. V kolikor se množe zakoni iz ljubezni v toliko so tudi raz-poroke gostejše. V prejšni dobi se je poročena žena počrnila lica in zobe, odstranila obrvi v počastenje moža. S tem se je hotela tudi ubraniti moških pogledov. Ko je umrl mož, si je ostrigla lase. Prej so bile japonske žene žrtve suženjstva, dandanes pa so žrtve bede, jetike, tvornic in prostitucije. Stradanje prihaja v modo. Na nekem kongresu je imel angleški princ govor, v katerem je priporočal skromnost v jedi in pijači. Poudarjal je, da dobro vzgojen človek je na dan samo štirikrat. Med vsakokratnim uživanjem hrane mora plesati in sploh gibati. On sam je sklenil, da bo užival alkoholne pijače samo zvečer. Ravno tako ne bo več 'kadil smotk, pač pa pi-110 in cigarete. Pobožen protest. Plani bivše carske i?'hilije so vložile pri vladi Združe-'b držav, Francije in Anglije »oster« »»»test, ker se je Sovjetska vlada »drz-'ii a« prodati nakitja in dragocenosti • arskega dvora. Ostalo bo vsekakor samo pri protejtu. Zmag* prijateljev alkohola. Več .-do umeri kanskih listov je izvršilo med svojimi čitatelji glasovanje, da se omili ali celo odpravi zakon o točenju al-°hoinih pijač. Od 3Y* milijonov g'la-sov .le tbilo 'U za popolno odpravo Dnevne novice. Namakaj z „Žensko hvalo“! Izpiraj z „ielenjim milom"! Potem bo perilo, brez najmanjše poškodbe, brez truda, ob največji varčnosti, v najkrajšem času, res popolnoma čisto! SCHICHT Žalosten konec igralca. V Londonu je umni v veliki bedi Bovver, ki je v prejšnjih letih užival sloves svetovnega igralca v Monte Carlu. Bower je gin angleškega generala. Vzgajali so ga v E ton u. Čilske vojske se je udeležil kot stotnik. Bil je strasten igralec. Nekoč je pričel ob 1. uri po polnoči igrati s 150 tisoč dolarji. Zjutraj je imel L,215.000 dolarjev dobička. Imel je posebni sistem pri igranju. Radi njegove igralske sreče so morale mnoge banke prenehati s poslovanjem. Poročil je bogato Angležinjo in ji zaigral vse premoženje. Lov na' leve v bližini Pariza. V bli- žini Pariza sta pobegnila iz zverinjaka k ona. ki za.b run ju.ie”to"č"e"r"j(r aVkoho In ib ‘lva leva' To je povzročilo v okolici pijač. Abstinentje so imeli večino le v ~ ”""u................ T - državi Kansas in Karolina. Normalna žena. Pred kratkim je neka angleška dama vprašala .znanega pesnika Kiplinga, kakšno mnenje ima o normalni ženi in kakšna mora biti. Pesnik je odgovoril: »Tri stvari so potrebne vsaki ženi. Slična mora biti polžu, kateri redko zapusti hišo, vendar ne sme kot polž vse premoženje nositi na hrbtu. Prodno govori naj premisli. (,e je vprašana in končno mora biti v v«ch dejanjih točna in natančna. Vse te lastnosti pa ne sme kazati javnosti. Če žena tepe moža. Pretepanje zakonskih žen ni bila v prejšnjih časih kaka posebnost. Obratno pa se je zamerilo ženi, če je tepla moža. Tudi možu se ni odpustilo, ako je bil tepen od žene, ker je s tem osramotil ves moški “Pol. Navadna kazen za takega moža bila, da so mu odkrili -treh«. S tem °d ž°^ imkazati, da mož. ki se pušti strehe vreden* dil Je lastnik °'a pr,!,t° biše. Zgubil je čast hišne-rek so -^,>^0 na pustni to- za rep, rnoz mze- ga zena iPn, * ln()Aki "‘‘d možem, ki da j na osl,,';^ mora,!1 s*deti , «a držati pa je moral VO(liti 150 avstrijskih . . jotsko Rusijo. V ncv /:! sov* skim poslaništvom pošlje T lavsika zbornica 150 avstrijskn, nirjev, strojnikov in kemikov v jo. Sprejem inženirjev se bo izvršil potom posredovanj in okrožnih indu •stri ju k i I i komisariatov. Delavska zbornica bo sama odločila, kateri inženirji gredo v Rusijo. Pohotnost mrliškega paznika. Karl kric 4G letni mrliški paznik v Haagu 4 letnega dečka, ki sc je igra! v bližini mnogo razburjenja. Ljudstvo se je opogumilo in šlo na cesto oboroženo. Lova Ji a leve se je udeležilo 200 lovcev in 50 orožnikov. Po pidih urah se je posrečilo lovcem izslediti oba leva. Levinjo je ujel lastnik zverinjaka, lev pa je bil z več kot 50 streli ustreljen. Z ruskimi emigranti, ki so v veliki večini pripadniki bivše ruske, aristokracije je Jugoslavija dobila precejšnjo nadlogo in emigranti so med nas zanesli dosti razvad, ki jih prej pravzaprav nismo poznali. Med rusko aristokracijo je bil že pred vojno silno razširjen kokainizem. morfinizem in opizem. Vse to so zanesli v Jugoslavijo in seveda v prvi vrsti v Belgrad, koder so se nastanili vsaj bogatejši ruski emigranti. Prav te dni so aretirali .nekaj emigrantov, ki so po raznih beznicah in. barih razpečavali kokain. V Belgradii so je ta razvada v zadnjih letih zelo razpasla in sužnji te razvade so že ugledne družine in razni višji tunkcijonarji. Zato je preganjanje razpečevalcev tega strupa policiji zelo otežkočeno. * A: Naš kruh je težak. B: Grenak je grenak, težak ne more biti, ker ga je tako malo! Kultura. Drama. Sreda, 24. marca: Ob 16. uri pop. Če pride čarodej, otroška predstava društva Atena. Izven. Ob 20. uri zvečer: Druga mladost. Red E. četrtek, 25. marca: Ob 20. uri zvečer Rygrnalion. Izven. Opera. Pokopališča, zvabil v mrtvašnico, '"‘oda, 24. marca: Žongler Naše Ljube \\ ■ '*a. 11111 6° pokazal cvetice. V mrl e. Rot| j,i Četrtek, 25, marca: Ob 15. uri pop. Mamin, gostuje gosp,, A da Poljakova. Izven. Ako ni drugače označeno, se prično predstave v drami oh 20., v operi pa ob pol 20. Še ena velika afera. Listi objavljajo vprašanje poslanca Hodžarja na ministra za šume in rudnike v zadevi dr. Žerjava in družbe »Niihag«. Vprašanje poslanca Hodžarja navaja mod drugim: »Nihag«, družba za lesno industrijo v Zagrebu je sklenila 9. oktobra leta 1920 pogodbo z državo za izsekavanje lesa v Ivanjskih gozdovih. Ugovor je bil sklenjen za dobo 6 let in za izseka-nje 229.393 kub. m lesa. »Nihag« pa ugovora ni držala kljub večkratnemu pozivanju vlade. Vsi pozivi vlade so navedeni s številkami in datumi. Zato je ministrstvo za šume in rude dogovor z »Nihag«-om dne 14. januarja 1924 št. 29.183 razveljavilo. Istočasno pa je bila vložena tožba zoper »Nihag« za odškodnino 7 milijonov dinarjev. Zdaj pa se je nenadoma izvršil v postopanju proti družbi »Nihag« preobrat. Tekom par mesecev se je »uredilo«, da ni bilo treba »Nihagu« nobene odškodnine plačati, pač pa se je napravila nova pogodba, ki jo je za ministrstvo za šume podpisal takratni minister dr. Gregor Žerjav. Zdaj je v smislu tega dogovora dobila »Nihag« še 500.000 kub. m lesa za izsekavanje. Na mesto 7,000.000 Din odškodnine, daje »Nihag« le 2,000.000 Din, železnico do gozda, ki je vredna 9 milijonov dinarjev, kupi »Nihag« za 1 milijon petsto tiseč Din. »Nihag« pa se »nacionalizira« na ta način, da prevzame država eno četrtino delnic po 50 Din komad, dasi so notirale le 38 Din. Tako Niliag« ni plačala v gotovini državi ničesar, ampak ji je za odškodnino in za železnico dala — svoje delnice. Enako je »Nihag« dobila tudi 9.000.000 Din posojila pri Narodni banki v Zagrebu, kjer je za to posojilo položila 180.000 delnic. Dasi se vse ugodnosti, ki jih ta pogodba nudi »Nihagu« na škodo države ne dajo natanko določiti, je vendar mogoče z najnavadnejši.m računom dognati, da je minister za šume in rude, dr. Gregor Žerjav oškodoval državo za 31 milijonov dinarjev.« Omenili smo tudi to hrupno kup-čijsko afero le ‘kot ponov.ni dokaz popolnega zamočvirjen ja .našega političnega. življenja. Obrtniški praznik. Slovenski napredni in zato seveda tudi svobodomiselni obrtniki so si izbrali sv. Jožefa za svojega svetnika, zaščitnika in pa-trona. Na praznik tega svetnika so zato letos ubogi obrtniki slovenski položili svoje gorje in spravili svoje težave v običajno resolucijo. Pri vsej tej komediji je zanimivo: Podražitev obrtnih lokalov so obrtniki že preboleli. Podražene najemnine so zo prevalili na plače svojih naročnikov. Zato stanovanjske zaščite v svoji resoluciji niti več ne omenjajo, kar je naravno, če vodi trgovska zbornica tudi obrtniške praznike. Zato pa seveda pogrevajo v resoluciji socijalno-politična bremena. Da, ta bremena pa so za praznujoče gospode obrtnike pretežka in prehuda. Mi pravimo: gospodje obrtniki, roke proč od delavskega zavarovanja. Odkar je v delavskem zavarovanju uvedeno paritetno zastopstvo in odkar se smejo širokoustiti tudi obrtniki v delikatnih vprašanjih socijalnega zavarovanja, od takrat nazaduje zavarovanje. — To je najbolj važna ugotovitev zadnjih let. Kako bi bilo boljše in uspešnejše, če bi obrtniki iskali vzrokov za svoje dosledno in nevzdržno propadanje drugod, ne pa v soci-jalnih bremenih. Pa ker so slepi, zato gonijo lajno o tem, zaeno pa nadaljuje propadamje obrtniškega stanu. Kongres stanovanjskih najemnikov, Te dni se je vršil v Zagrebu kongres •stanovanjskih najemnikov celi' države: Slovenijo je zastopal sodr. Veucajz. Ostali delegati .šobili iz Bolgrada, Zagrebu, Novega Sada, Sarajeva in Splita. Sklenili so, da se .merodajnim oblastem izroči spomenica, v kateri brezpogojno zahtevajo podaljšanje stanovanjskega zakona do leta 1930. Sedež društva najemnikov za vso Jugoslavijo se prenese, prav tako so sklenili, da društvo prestopi v mednarodno organizacijo stanovanjskih najemnikov, ki ima svoj .sedež v Curichu. Upanje jo torej, da stanovanjski zakon še ostane. čeprav v celoti ni odobravam ja vreden, ker ne ščiti dovolj najemnikov. Mariborski mizarji, pozor! V »Delavcu« od 25. februarja t. 1. so bili obveščeni vsi mariborski mizarji, da sc bo vršil letošnji občni zbor lesnih .delavcev podružnica Maribor dne 14. marca 1926 ob 9. uri dopoldne v Ljudskem domu. Ker se pa le premalo sodrugov zaveda dolžnosti, da se mora udeležiti občnega zbora, se občni zbor dne 14. t, m. ni mogel vršiti, ker po pravilniku ni bil sklepčen. Vse lesne mariborske delavce vnovič opozarjamo, da se bo občni zbor vršil 31. marca t, 1. ob 18. uri (6. uri) zvečer v »Ljudskem domu«. Ruška cesta 5. Ker bo dnevni red isti, in sicer se bo razpravljalo o vprašanju delnic za stavbno dvorano Ljudskega doma in še razna druga finančna vprašanja, je dolžnost vsakega lesnega delavca, da se občnega zbora točno in zanesljivo udeleži. Ako se sodrugi tudi to pot ne odzovejo, se bo občni zbor vršil ob vsakem številu navzočih članov. V okrilju Podmladka Rdečega Križa in v njega korist priredijo dijaški orkester, pevski zbor in literarni ‘klub »Cankar« v četrtek, dne 25. marca 1926 ob 10. uri dopoldne v realčni telovadnici Akademijo z zelo bogatim in pestrim sporedom (glasbene točke, pevski zlbori, deklamacije itd.). Vstopnina 3 D. Glede na dobrodelni namen prireditve se preplačila hvaležno sprejemajo. Vabijo se zlasti dijaki. —. Šolski odbor P. R. K. Društvo »Treznost« v Ljubljani ima v sredo 24. t. 1. svoj redni sestanek v higijenski točilnici. Dnevni red: 1. Obljuba novih in starih še ne zaobljubljenih članov. 2. Določitev delegatov za ustanovno skupščino »Oblastnega Središča STM za Slovenijo« v Celju. 3. Tekoče. — Odbor. V Splitu so oblasti razpustile or.iu-naško zborovanje, ker je dr. Leontič v svojem govoru preostro napadal Italijo in naše prijateljske odnošaje do nje. Študentje beograjske trgovske akademije so začeli s stavko, ker je vodstvo izključilo nekaj učencev radi nedostojnega vedenja. Zvestoba do groba. Mlado belgraj sko dekle se je nedavno poročilo iu le kratko dobo uživalo ljubezen, ki je bila ves čas nekaljena. Mož se je pred nekaj tedni ponesrečil iu umrl. Mlado vdovo je to tako pretreslo in življenje brez nioza «* -’1 J® itako pristudilo, da je šla na možev grob in izpila znatno količino sublimata, da se tako združi z možem v smrti. V Št. Vidu pri Stični se je smrtno ponesrečil učenec Franc Vidic, Rezal je z nožem repo za živino, pa mu je spodletelo in zabodel so je naravnost v srce. V nekaj minutah je izdihnil. 1 Vlomilce, ki so pobrali iz zagrebške tehniške fakultete čez 13 tisoč dinarjev so že prijeli. Sta to dva elegantna .gospoda«, ki se živita samo s tem poklicem. Vlomila sta najbrž tudi v I ttiju. skušala pa tudi v Mariboru., Tiskovni sklad. Tiskovni sklad. Šestnajsti izka Nabiralna pola št. 32 s. Mihaela Čohal n Zagorju, nabral: Luka Rovičevič Di 41; Sreten Jakšič Din 30; Jovn Jaki Gin 20; Ivan Ogrin Din 20; Fran Zn Din 20: Marko Pettner Din 20: V jeki •Mav Beranek Din 20; Laza Jovin Di 10; G uš ek Stojanovič Din 10; P. Medi Din 10; dr. Avg. Anselin Din 10; Herc Dni 10; Dr. CzoviŠek Din 10; Grčevi Din 10; Marn Din 10; G. Pirc Din K N . Kapus Din 10: skupaj Din 250. Zat nji izkaz Din 1262.50. Skupaj Din 1512.51 “Sil sH jc, da sc prepričate, da cd « par nogavic z žl^om in znam c (rdečo, modro ali zlato) * Č -jf Bi s;;; y & t r a«a kakor Štirje pari clrnp''' Dobivajo se v prode,«:!! U, Za našo dec o. Andersen—Nexo: Volk In ovce. (Konec.) Velike, usodne novice je prinesel s seboj. V gozdu ni bilo.nobene zveri razen volka samega. Za gozdom ni drugega kot voda, morje prav .kakor tu. Vso pokrajino prehodiš lahko v eni uri. Vse grozote si je volk le izmislil. To poučevanje ni bogvekaj razvnelo ovc. Res so se vedno bale ure, ko jih bo volk požrl — vendar so videle v tem rešitev pred drugim, še večjim zlom. In to jim je bilo navsezadnje tako lepo. »Vero nam hoče vzeti,« so zlobno govorile o mladem ovnu — »naše ideale prezira!« In dasi so silno gobezdale, prežvekovale in požirale, ni ostalo vse pri starem. Nemir se je polotil črede. Najbolj pogumne so se pridružile mlademu ovnu in hotele sezidati visok zid pred gozdom. Načrt je bil vsekakor predrzen, najsmelejši, kar se jih je do tedaj rodilo v ovčjih možganah. Stare, vestne ovce so zmajale s svojimi puhlimi, voljnatimi glavami — kje bi potem volk, revež, dobival svoj živež! A misel se je urno širila in nekega lepega dne so sklicale veliko zborovanje o tem vprašanju. To je bilo .prvič, da so se sešle ovce, da rešijo svoje lastne zadeve. Odziv je bil polnoštevilen. Ko je bilo razpravljanje v največjem tiru, je nastal velik nemir v čredi —: sredi njih se je pojavil volk. »Prišel sem branit svoje po zakonu pripoznane pravice« in opozarjam že vnaprej, da imam popolno svobodo kretaoja,« je dejal in poškilil na ovnove roge. »Vedno sem bil čist demokrat in nisem nasproten, da odloči glasovanje. Ker pa sem že več sto ovc požrl, si lastim pravico, da velja moj glas stokrat več kot glas enega izmed vas.« Večina ovc je to sprejela. Mladi (»ven je protestiral, a nikilo ga ni .poslušal. »Izgini, gobezdalo!« so kričale. »Vse staro, vse lepo nam bo pogubil!« Moral je ubežati iz črede in se oddaljiti na skrajni rtič. Tam je živel in samotno mulil travo. »In sedaj vam bom predlagal,« je nadaljeval volk. »Prepir in »dražba nista za nas. Bog je ustvaril vas kakor mene. Opazujte natančno življenje — vse življenje cvete iz sloge. Povsod, kjer hočemo kaj pozitivnega doseči, se morate obe stranki sporazumeti. Moj predlog je: postavite do polovice zid, drugo polovico pustite odprto. Tako bodo obe stranki dobile vsaka svoje,« To je ovcam ugajalo. In tako se je zgodilo. Le mladi oven ni bil zadovoljen. Molče je sameval po obali in samota je rasla v njem v kljubovalno moč. Ne bi bilo dobro priti v njegovo bližino! Podnevi tudi nikdo ne gre tja. Dogaja pa se, da ga ponoči obiskujejo mlade ovce, da jih obsenči s svojo močjo. In čudno! Vsako jutro leže na rtiču novorojena jagnjeta-ovni v rosni travi. Najprej začutijo prijetno srbenje na čelu; in kadar bodo dovolj močni. (Prev el Mile Klopčič.) Šport« Finale za zimski pokal. Akad. SK. Primorje: ŽSK. Hermes 4:1. Na praznik 19. t. m. se je igrala na igrišču SK. Ilirije finalna tekma za takozvani Krisperjev zimski pokal. Za finale sta se kvalificirala Akad. SK Primorje in ŽSK. Hermes. Najtežjo vlogo v tem turnirju so imeli Primorjaši. Žreib je odločil, da sta došla kot prva Akod. SK. Primorje in SK. Ilirija, torej oba najjačja rivala. Po lepi in vzorni igri obeh moštev ter ob res sportno-dostojnem obnašanju takrat navzoče publike je prva tekma in podaljšek 2 X 15 min. izpadel v korist akademikov v razmerju 1: 0. Pri finalni tekmi je publika odnosno gotov del iste dokazal, da ne pojmuje športne misli. Napram sodniku se je z raznimi neumestnimi, nedostojnimi in grdimi izrazi vedla prav grdo. Vsled tega je bil sodnik precej izbegan ter ni zmogel držati igre na uzdi. Hermežani, videč neizogiben poraz, počeli so surovo igrati, v kar jih je gotov del brezsrčne publike celo navduševal. Hermežani so pričeli z lepimi napadi. Primorjaši so vračali. V nekaj minutah je naskočil sredhji napadalec akademikov, vratar Hermesa se mu je mogel izogniti le v golov prostor. Sodnik je po vseh pravilih piskal gol. Neobjektivni in surovi publiki pa to ni bilo po godu. Kmalu za tem je sledil drugi gol. Najlepši je bil 3. gol, streljan po Ermanu ostro v levi kot. Igra je za tem čimdalje bolj surova. Recontre Glavič-Habicht. Proti koncu prve polovice incident med Drakslerjem in Glavičem, Prvi je napadel dejansko drugega. Publika je burno protestirala. Sodnik je izključil oba in zaključi igro. Glede gola, ki ga je dosegel Hermes smo mnenja, da je padel iz čiste offseid-pozicije. Sodnik g. Fink je dokazal, da ni zmožen voditi težjih tekem. Da je igro zaključil, pa popolnoma odobravamo. Tako publiko treba prisiliti, da se nauči dostojnega vedenja. Prireditve. Delavska Telovadna Enota Ljubljana—šiška sklicuje za četrtek, dne 25. marca (na praznik) 1926 ob pol 10. uri dopoldne v Prešernovi sobi gostilne »Novi Svet« svoj redni letni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo funkeijonarjev, 2. Ločitev šišenske D. T. E. od ljubljanske, 3. Izlet na Dunaj, 4. Volitev novega odbora, 5. Razno. Udeležba vsakega člana dolžnost! Pred občnim zborom se sprejemajo novi člani. Hrastnik. V nedeljo 21. t. m. se je vršil tu volilni shod »Združene liste delavcev*. Na shodu sta poročala ss. Sitter in Grabner. Sitter je v daljšem govoru obrazložil boje, ki jih je vodilo rudarsko delavstvo od leta 1897 do 1920. Za svoja izražanja je žel vsestransko pritrjevanje. Tako govori le človek, ka- teremu je dobrobit delavstva nad vse. Za njim je govoril kandidat neodvisnih delavcev na »Združeni listi« sodr. Grabner iz Trbovelj. Očital je iboje za pravilnik brat, skladnice ter jasno in javno kot levičar poudarjal, da je vsak delavec, ki ne bo glasoval za »Združeno listo delavcev« katere skrinjica je četrta, izdajalec delavskega razreda, ker bo s tem le pomagal meščanskim strankam. Dokazal je tudi javno, kako laže »Kmet, del. list«, kar so navzoči generali DKL tiho v žep vtaknili. Komunisti so menda hoteli shod razbiti, ker so pripeljali celo krdelo do 20 mož iz Trbovelj, z njimi na čelu v«i ljubljanski generali. Bilo je pač grozdje prekislo. Ker se je takoj za tem shodom vršil ženski shod, na katerem je zahteval Gustinčič besedo, je predsednik hotel na zborovalce vplivati, naj se mu poda beseda, toda protest od strani zborovalcev je bil tako hrupen, da je predsednik ob splošnem tumultu shod zaključil. Rudarji, vprašajte sedaj te generale, zakaj ne gredo raje klerikalnih in demokratskih shodov razbijati! Seveda, klerikalci in demokrati naj le v miru lovijo delavske glasove — glavno je, da se motijo delavski shodi in cepi delavstvo. Čudno sicer to ni, ker itak kompromirajo s klerikalci. Oni so se namreč zavezali, da bodo v slučaju zmage oddali svoje glasove za klerikalnega župana, ker jim je ljubši kakor njihov predsednik Rudarskega doma, delavec s. Grabner. To so javno povdarjali, posebno pa še neki slikarski mojster. O, komunistična morala, kako daleč si padla! Še ni dobro posušena kri na Zaloški cesti, še vpijejo žrtve iz grobov, a vi se pajdašite in obljubljate županski stolček stranki, katera je povzročila toliko gorja. Delavci rudarji, poglejte vse to in volite »Združeno listo delavecev«, katere skrinjica je četrta. Združeno delavstvo mora in bo zmagalo. Neodvisnež. V DELAVSKE DOMOVE »DELAVSKO POLITIKO«! Odprodaja co blago in ostanke ▼ lastno izgubo. Vse drugo blago pa po zelo znižani ceni. 99 hntpeterski bazar Ijibllina, llirtlnovB c. 8. Polenovko namočeno, marinade vseh vrst po konkurenčnih cenah morske in sladkovodne ribe dobit« vsak dan v špecijalni trgovini 90 99 Riba Ljabljana, Gradišče 7. Produkcija - krema za čevlje. Zahtevajmo in kupujmo vedno in povsod le »Produkcijo kremo11 za čevlje. 130 Širite Del. Politiko! Pozor hrojači, šivilje, nešioilje! Kroje za dame in gospode izdaluje po merah; — modni listi samo 120 Din s slov. učnim poukom, po katerih mora krojač ali šivilja krojiti obleko. Specialni tečaj za krojaške mojstre, šivilj«, pomočnike, pomočnice in nešivilje; pričetek 6. aprila Vpisovanje in informacije daje: Oblastv. konces. v Franclji In Angliji dipl. KROJNA oOLA, STARI TRG šte v. 19. I. nadstr. — LJUBLJANA. 14 X Če hočete Vaše oči obvarovati poslužujte se samo lepo in pregledno črtanih poslovnih knjig ki jih izdeluje po nizkih cenah 146 HV j) v Ljubljani • 1 • H* Kopitarjeva ulica 6/II En detaH En gr6* Z a Velikonoč! Praška šunka kg 38 Din in raznovrstne mesne izdelke, sir, čajno maslo, kompote, sadne soke, čaj, konjak, rum in raznovrstna žganja in vina priporoča delikatesna trgovina in vinotoč G. BREZNIH. HUBHANA, Flor]flnika ulica Štes. 1. (Križišče cestne železnice pri Sv. Jakobu) 146 V restavraciji pod ,,3kalco“ Mestni trg &tev. II. se točijo pristna, ter pitna vina. Preko ulice za 1 dinar cenejše. — Vedno sveža gorka in mrzla jedila. — Vsako sredo, soboto in nedeljo od 20. do 24. ure salonski koncert. — Ob nedeljah od 9. do 13. ure zajtrkovalni koncert. '53 revi m —v—v —vHj —o-—i.-1—j-—„ ■ m ra m m V Samopomoči je rešitev! Pristopite za člana občekorist. stavb, in kreditne zadruge g lonzumno društvo za Slovenije: | registroma zadruga z omej. zen. d Ljubijaii ,STIHI m Dom* sprejema Oglejte si njeno prvovrstno kolonijo ob Tržaški cesti v Ljubljani hranilne vloge Delež Din 250*— Pristopnina Din 50 — Začasno je HdPHžBB pisarna d ..ZBdrnžnt banki" Alebsindriiva c. S In Jih obrestuje po zelo ugodni obrestni meri. IS! S as ■ Glavni in odeovorn! urednikr RudoM Golouh. — Izdaja konzorcij ..Delavske Politike" (odgovoren Josip Pastorek) v c .rt: o odgovoren Mihael Rožanec. g Pojasnila daje ravnatetjstvo, Ljubljana VII, Zadružni Dom. S——|BliaB8iaiiilie: * Ljubljani, lisk J. Blasnika nasi. v Ljubljani. — Za