;iZ#_
,re«J
tet
idjiS1
lica
jra'
■
Nl:pi
m
»<*
obi5'
l/
rsif
»9$
A . ?0$ pate1
Naslov — Addrcs«
nova doba
6117 St. Clalr A ve. Cleveland, Ohio (Tel. UEnderson 3889)
(NEW ERA)
URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION
Bratstvo, poitenoxt in nesebična
ljubezen članstva do J. S. K. Jed-note nlme	obdržati	na	častni
vlJIni,
as Second Class Matter ^pril 15th. 1910, at The Post Office at Cleveland, O.. Under the Act of March 3d, 1870
ŠTEV. 49
Accepted for Mailing at Special Rate of Postage, Provided tor in Section 1103. Act of October 3d, 3 917 Authorized March 13th, 1955.
VOL. IX. — LETNIK IX.
CLEVELAND, 0., WEDNESDAY, DECEMBER 13TII 1933 — SREDA, 13. DECEMBRA 1933
PŠTVENE in druge
slovenske vesti
RAZNO IZ AMERIKE IN
Slo
vEn'CnS*ta P°dP°rna društva tetj^. ^awu, Wash., med ka-
3vobodP3» tUdi druStvo “BratJ'e
dijo’ st- 162 JSKJ, prire-Poldjj	^4. decembra po-
fijta .	Pno božičnico v Krain
^fdeljet)	Med otroke bodo raz-
ile h ^ična darila, za od-tazpoj, 0tI°	c*nige dobrote na
i(f p ,^0, Na Silvestrov ve-*kuDh omenjena društva pf Va^j P*eSn° vesel*co v Krain
N	*
i^fan°v°, to je 26. de-, 20 TtfV^er’ Priredi društvo 0^ain' v Pittsburghu, Pa., prj *	banket za člane
5 l«v *** društva. Priredijo J° Vršila v Slovenskem
ater]enS^u ^°*a ^oma na 'fifedj00	v Clevelandu, O.,
'Žični V nedeUo 17. decembra ‘•ico i ~	...
atf,	c zanimivim progra-
%cj • d drugim vprizorijo “r!n u^enke lepo mladinsko ePelčica.”
1 *
'% k v.
Usu	<>z,čnico priredi Slo-
ift,a ladinska šola S. N. ^24 \ ^eve'andu, O., na ve-t Vrš,i,eCem^)ra' Prireditev se Vda,1'1 v avditoriju S. N. "a st. Clair Ave.
V	*
^•^tovvnu, Pa., priredi [ijetn*n°. društv° št. 16 JSKJ lijg ’. ^uvestrovo zabavo po-n'va 111 2v?če.r 31. decembra, im 6 vršila v društve-
°storih.
V s, ,	*
Cen^'0ns*iem domu naselbi-' ^ece V ^a>’ SG *30 v R0t»^to ! vexe] 'a zvečer vršila plesat o,‘°a tamkajšoega društ-'JSKJ.
\ -
va ijj. 2a^avna prireditev dru-^ JSKJ v Canonsbur-■<	1934	se	bo	vršila
januarja.
C	*
S y^'ijski klub S. N. Do-
^ico°la'11U’	Priredi ^eP°
v nedeljo 24. decembra.
S'v“ “Hirska vila," at. 173 % > lC^ndu, O., je na ’ ^tveil • decembra letošnjo cl^tivnost na zelo lep No T^ilo s tem, da je .Nki f,1,n°vih članov v mla-> J	Največja	za-
D^U t° S.re aSilnemu društ-(I Vj ,ajniku, priznanje gre h^iti rJ"1?'rn članom oziroma KV^li ’ So dobrohotno so-
W^tVo «Tr	•
\\ n« s	ka	vila”	-ie	se'
C, teC h Čin POnOSn°’ toda
'ef 0 Palm z VGselJem Pre"
* dill Jv,3ill> el Prvenstva drugim 0 A Sl ]^j ?Ve*andskim društvom o,iNft v ,.0('° Pred koncem leta ti^k, a klanov v mladinski UjSito (e Se Pa v tozadevno k ^0 .j. e^mo spusti še 100 $ % b0UStev v drugih nasei-leta za J. Un°to toliko lepši.
% ®tel5l- u Nove Dobe se
0 W ttden za par minut
1 VH sj." Karl Rogel, tajnik JSKJ v Girar-
% J- G-'UŽbi ve^ r°iakov *n
i« lrard®ani so bili prav
V *' niiu °brazov in urednik iitj. s> fi( °Veea poseta vesel,
gel zapomniti vseh
An .	*
,Evelethu, Minn-<U ; ^ §t o° Star 56 ,et’ član ' ^*1 jf,. ° JSKJ. Po pokli-(Dai['t('r^t in mesar. Za-na 4. ttrani)
■x ki in ve'
pol
»°
le2'
|i2.-
0
,0'
,vt»!
-la'1 *
y,
Vi
0
1 I
PREDSEDNIK ROOSEVELT je pretekli teden v svojem govoru pred “Federalnim koncilom krščanskih cerkva,” ki je bil oddajan tudi po radiu, poudarjal, da mora postati deležnih blagostanja vseh 120 milijonov prebivalcev te dežele in ne samo oni, ki so na vrhu piramide. To blagostanje da je možno zgraditi na duševnih in družabnih vrednotah, ne pa na posebnih privilegijih. Ostro je obsodil linčarske izbruhe zadnjega časa in izjavil, da se pri tem ne more opravičevati nikogar, ki odobrava linčarsko jus-tico, pa naj tako odobravanje ali soglašanje izhaja od nizko ali visoko stoječih oseb.
ZVEZNA VLADA se je zavzela, da napravi konec zlorabam, ki se vršijo s prodajo raznih živežnih in medicinskih preparatov, s katerimi je ameriški trg preplavljen. Pred senatnim odsofcom se vršijo zasliševanja glede načrtov administracije za novo postavo, po določbah katere bi se morala vsa živila, zdravila in lepotična sredstva izdelovati točno po znanstvenih formulah in da bi morali zavitki nositi natančen opis kemičnih sestavin dotičnega blaga. Tu bodo najbolj prizadeta razna patentirana zdravila. Znano je, da je dandanes na trgu vse polno raznih živilskih preparatov in takozvanih patentiranih zdravil, ki so popolnoma sleparska ali pa naravnost strupena. Prebivalstvo Zedinjenih držav izda vsako leto težke milijone za nakup teh ničvrednih ali celo škodljivih živil in zdravil.
I"
CHARLES A. LINDBERGH, ki je pred nekaj leti prvi v nepretrganem poletu preplul severni Atlantik iz New Yorka v Pariz, je dne 6. decembra, v družbi svoje soproge preletel južni Atlantik iz zapadne Afrike v Natal, Brazil. Polet je bil 1875 milj dolg in je trajal 16 ur in 10 minut. Prebivalstvo Natala v Braziliji je slavnemu letalcu in njegovi soprogi prirejalo navdušene ovacije, kjerkoli sta se pokazala.
0 ZAJČJI BOLEZNI PROBLEMI PRISELJENCA
-f
,i	Pritožbe‘na NRA
Vprašanje: Kani naj se poši-. ljajo pritožbe, alko se delodajalec ne ravna po NRA kodeksu? Odgovor: Vsej te pritožbe tre-. ba pošiljati na okrajni oziroma . mestni urad odi NRA, ki nadzira izvrševanje' kodeksov, ta-kozvani “compliance board i of NRA.” Za hitro reševanje pritožb so sedaj na razpolago posebne tiskovine (blank forms), ki se morejo dobivati pri poštnem uradu. Tiskovine zahteva-! j o najbolj bistvene informacije, tako da odpravijo potrebo na-daljncga dopisovanja. Te tiskovine se dobivajo zastonj.
Novi naslovi naturaiizacijskih uradnikov Vprašanje: Čital sem, da sta bila priseljeniški in naturaliza-1 cijski urad ujedinjena. Na koga naj se naslovijo prošnje za j naturalizacijo? 1
Odgovor: Vsi prejšnji okrajni naturalizacijski ravnatelji se sedaj imenujejo okrajni priseljeniški in naturalizacijski ravnatelji (District of Immigration |and Naturalization). Treba jih torej tako nazivati. Ali tudi. ako kdo pošilja 'prošnjo na prejšnji naslov,j sc prošnja »prejme ravno tako. Money order za naturaUzacijske pristojbine pa mora biti plačljiv na naslov:	Commissioner	of
Immigration and Naturalization, Washington, D|C.
Ko ni treba spričevala o
prihtcVM..
Vprašanje: Prišel sem v Združene države iz Hamburga v spomladi I. 1905, ali se ne morem spominjati natančnega datuma, niti imena parnika. Ker I hočem zaprositi za državljanski | papir, kje naj dobim informacijo o svojem prihodu?
Odgovor: Inozemec, ki je bil pripuščen v Združene države 'pred 29. junija 1906, ne potrebuje spričevala o prihodu (Certificate of Arrival). Zato zadostuje, da v svoji prošnji le | navedete, da ste prišli v Združene države v spomladi 1. 1905. Ker ni treba pričevala o prihodu, zato tudi nimate plačati pristojbine od $5, ki jih drugi morajo plačati z money ordrom ob vložitvi prošnje. Seveda boste morali prepričevalno dokazati, da ste bili v tej deželi pred dnem 29. junija 1906. Celo zaprisežene izjave (affidavits)
J s strani oseb, ki potrjujejo, da ste bili v Ameriki pred zgornjim datumom, ne zadostujejo same na sebi, marveč treba dodatnih dokazov. Najboljše, ako kdo ima kako pismo ali dokument, iz katerega je razvidno, da je bil v Ameriki pred 1. 1906.
Poenostavljeno naturalizacij-ske postopanje za veterane Vprašanje: Ali je zakon, ki jdovoljuje posebne olajšave za naturalizacijo inozemcev, ki so I služili v ameriški vojski tekom j vojne, še vedno v veljavi?
Odgovor: DotiČni zakon ostane v veljavi do 24. maja 1934 Olajšave obstojajo v tem, da jim ni treba prvega papirja Spričevalo o prihodu je potrebno le, ako so bili zadnjič pri-puščeni v Združene države po 5. marcu 1924. Priče morajo potrditi le dveletno bivanje Ameriki. Prošnjo smejo vlo žiti v vsakem sodišču, kjer se slučajno nahajajo.
Inozemec obsojen radi zločina Vprašanje: Neki inozemec je prišel zakonito v to deželo prec desetimi leti.x Lani je bil ob sojen radi goljufije na poldru go leto zapora. Ima ženo in (Dalje na 4. strani)
V raznih državah naše Unije je zdaj odprta sezona za lov zajcev in, ker se tudi mnogi naši rojaki radi zabavajo s tem športom, ne bo škodovalo nekaj izčrpkov iz članka, ki ga je nedavno objavil dr. Morris Fishbein. Omenjeni zdravnik priporoča, naj bodo previdni lovci na zajce, pa tudi osebe, ki ustreljene zajce pripravljajo za hrano.
Med zajci je razširjena neka tipična bolezen, ki se v vsakda njem jeziku imenuje zajčja bo lezen, v jeziku zdravnikov pa tu laremia. Ta bolezen se lahko od bolnega zajca prenese na človeka in je večkrat precej nevarna.
Splošno se sodi, da more biti okužen je le direktno, to je, da pride zastrupljenje v kri, če ima ranjene roke lovec, ki ima opravka z bolnim zajcem, ali pa, če ima ranjene roke oseba, ki pripravlja zajca za jed.
Ako človek dobi tularemijo, se bolezen od začetka navadno kaže kot navaden prehlad. V največ slučajih se na krajih, kjer je prišlo zastrupljenje v kri, pojavijo izpuščaji ali tvori. Bolezen se dostikrat razvije v pravo vročnico, ki sliči včasi pravemu tifusu.
Zajčja bolezen morda ni tako hudo razširjena, da bi predsvav-ljala resno nevarnost, toda ugotovljeno je, da so se posamežni slučaji zastrupljenja s to boleznijo pojavili že v vseh državah naše Unije. Skoro vsaka država je že imela nad 100 slučajev takih zastrupi jen j od leta 1928 naprej. Skoro gotovo pa je bilo mnogo zastrupljeni, ki niso bila prijavljena.
V prej omenjenem članku priporoča dr. Fishbein, da naj lovci ne pobirajo in ne nosijo domov zajcev, ki niso videti povsem zdravi. Zajec, ki dobro teče in skače, je navadno zdrav. Lovci, ki imajo opraviti z zajci, naj pazijo, da ne bodo imeli ranjene kože na rokah, ali pa naj pri tem poslu nosijo rokavice. Gospodinje, ki preparirajo zajce za jed, pa naj si iz previdnosti nataknejo gumijeve rokavice, da se ne okužijo potom kakšnih neznatnih ran na rokah. Zavživa naj se le dobro prekuhano zajčje meso, kajti močno prekuhanje zamori morebitne klice zajčje bolezni.
 o-------------
IZGUBLJEN KONTINENT
Že tisočletja se vzdržujejo i pravljice, da je pred davnim časom obstajal v Atlantiku velik kontinent Atlantis, ki se je potem pogreznil v morje. Tem pripovedkam verujejo tudi nekateri resni učenjaki. Nekateri menijo, da se je veliki kontinent zaradi kakšne katastrofe hipoma pogreznil, drugi pa sodijo, da se je pogreznil polagoma. Takega mnenja je tudi odlični angleški geologist, ki sodi, da se je izgubljeni kontinent Atlantis nahajal nekje v severnem delu Atlantskega oceana. To sklepa iz gotovih zemeljskih plasti na Škotskem, v Skandinaviji in v Severni A-meriki. Po njegovem mnenju je kontinent Atlantis obstajal pred kakimi 250 milijoni let in se je pogrezal v morje zelo počasi. Morda je to pogrezanje trajalo več milijonov let in morda so nekateri deli kontinenta moleli iz vode še pred par tisoč leti.
------o-------
GASOLIN IZ PREMOGA
V Walesu na Angleškem gradijo veliko tovarno, v kateri bodo izdelovali gasolin iz premoga.
PREDBOŽIČNA POŠTA
KREDIT zvezne vlade je še vedno stoprocentno trden. Ko je zakladniški tajnik Morgen-thau dne 7. decembra razpisal izdajo bondov za znesek $950,-000,000, se je v par urah prijavilo toliko kupcev, da ni bilo mogoče vsem ustreči^ To kljub temu, da nosijo bondi le dva in eno četrtino procenta obresti.
HUGH S. JOHNSON, recovery administrator, je v svojem govoru 7. decembra izjavil, da bodo tisti, ki skušajo oslabiti določbe pravilnikov, katere pro-tektirajo delavstvo, dosegli baš nasprotno, kar nameravajo. Razpoloženje kongresa je tako, da morajo vse tozadevne izpre-membe v pravilnikih voditi do večje protekcije delavstva, do krajših delovnih ur in do višjih plač.
VSE VLOGE do $2,500 v bankah, ki pripadajo sistemu federalne rezerve, bodo po 1. januarju 1934 stoprocentno garantirane po federalni korporaciji za zavarovanje bančnih vlog. Od 1. julija 1934 naprej bodo stoprocentno garantirane vse vloge do zneska $10,000; vloge za nadaljnih $40,000 bodo ga-(Dalje na 4. strani)
Uprava zvezne pošte apelira tudi letos, kakor vsako leto, na ljudstvo, da ne odlaša s pošiljanjem božičnih voščil in daril do zadnjih par dni. Zaposlenost pošte je vsako leto v božični sezoni ogromna; kljub izrednim pomožnim močem je težko vse pošiljke pravočasno odpraviti in dostaviti.
Vse odpošiljalce božičnih voščil in daril poživlja torej poštna uprava, naj bodo zgodnji. Božično darilo ali božično voščilo, ki dospe le en dan prepozno, je v resnici prepozno za eno leto. Kdor hoče, da bodo božične poštne pošiljatve oddane naslovniku pravočasno, naj jih odda na pošto med 16. in 19. decembrom.
Božični praznik pride letos na ponedeljek, zato bo sobota, 23. decembra, zadnji dan za raznašanje navadne pisemske in paketne pošte. V nedeljo in ponedeljek, 24. in 25. decembra, se bo raznašala le “Special Delivery” pošta.
Za večje razdalje je pri nekoliko zapoznelih pošiljatvah priporočljiva poraba zračne pošte in še “Special Delivery” označbe in pristojbine.
Poštnina za pisma za poštne urade v Zedinjenih državah in posestvih Zedinjenih držav je 3 cente do teže ene unce in na-daljne 3 cente za nadaljno unco ali del iste; za pisma v lokalnem prometu znaša poštnina 2 centa.
ki se pošiljajo v nezapečatenin kovertah, ne mejo nositi nikake pisave, razen podpisa, in take se do teže veh unc lahko pošiljajo z znamko za cent in pol. Kartice zapečatenih kovertah zahtevajo isto poštnino kot navadna pisma. Na kartice, ki niso po-šiljane v kovertah, se sme pisati; poštnina od njih znaša za Zedinjene države in posestva istih en cent, za Canado, Mehi-vO in panameriške dežele dva centa, za druge dežele inozemstva pa tri cente.
Na pakete 3 božičnimi darili se lahko zapiše: “Do not open until Christmas.” Pakete se ahko pošlje po “Special Delivery” in tudi z zračno pošto. Paketi naj bodo dobro zaviti in dobro povezani, označeni z na-tančnim naslovom odpošiljalca in naslovnika. Pisma, ki vsebujejo denar in druge vrednostne predmete, naj se registrirajo. 3aketi, ki vsebujejo predmete, ki se lahko zdrobijo, naj bodo označeni z besedo “Fragile Paketi z vsebino, ki se lahko pokvari, naj se označijo z bese do “Perishable.” Božične znamke za okras naj se ne prileplja-jo na naslovno stran pošiljk.  o-----------------------
ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV
VSAK PO SVOJE
Od več strani me rojaki vprašujejo, če sem se udeležil pogreba prohibicije. Žal, da mi ni bilo mogoče. Cenjeni sobrat je in sosestre so me namreč prav takrat dobesedno zasuli z dopisi o letnih sejah in sličnem. Dolžnosti pa je vedno treba dati prednost pred zabavo. Staro, brezzobo hinavko so pokopali brez moje pomoči. U-pam, da je kdo mesto mene vrgel par debelih kamenov na’ njeno gomilo.
V splošnem velja pravilo, da se o pokojnih govori samo dobro, toda v vseh slučajih to pravilo vendar ne drži. Zadnji teden je bilo mnogo govorjenja
0 prohibiciji, toda niti ene dobre besede nisem slišal o njej.
★
Opojna pijača, ki je bila pred trinajstimi leti obsojena v pregnanstvo, ni bila ob njenem oficijelnem povratku sprejeta tako svečano, kot se je pričakovalo in kot bi se spodobilo za toliko časa izgubljeno hčerko.
I Da je bil njen sprejem samo formalen, brez vsake posebne j prisrčnosti, izhaja najbrž iz dejstva, da je bila punca itak vseh t trinajst let med nami, le da ni paradirala po sprednjih sobah in verandah, ampak se je skrivala v čumnati, v kleti ali pa je sedela za raufenkom. Včasi pa se je sprehajala tudi popolnoma
1 j»yno;jt,petjih ukMilUi .».ojih polprocentrih sestrici n.
*
Naše uredništvo ima velik rešpekt do sinjega orla, ki določa dolgost delovnih ur v raznih obratih. Zal le, da njegova komanda malo zaleže v našem uradu, posebno v teh predbožičnih dneh.
*
V Detroitu se je nedavno poročil neki B. H. Clason z nevesto Sigrido v Stockholmu na Švedskem. Poroka se je izvršila potom telefona. Telefon-■ ski pogovori preko Atlantika so drag špas in za tako se morda izkaže tudi tista poroka. Vse-
j kakor je upanje, da se mlada ! zakonca z ozirom na varčnost ne bosta za vsako malenkost pre-! pirala preko Atlantika.
i	*
Neki chicaški-sodnik je te dni razsodil, da ima pes pravico la-1 l jati, kadar hoče, podnevi ali ponoči. Ako pa dobro razpoložen
• državljan zavriska ali zapoje na
• cesti opolnoči, ga mož postave i \ vtakne v hladilnico. To je pas-
- ja pravica!
) *
Ta-le dogodbica se je baje
I zgodila v nekem manjšem me-> stu Pennsylvanije.
- Pri signalni luči čakajočega
- avtomobilista je prijazno nago-
- voril prometniški policaj in ga t.vprašal, če ne bi hotel pmpe-i vati en dolar v fond. .-i katerim
• bi mogli dostojno pokopati ene--1 ga njegovih policijskih tovarišev.
Avtomobilist je malo pomis-
- lil, nakar je vprašal, koliko po-; licistov ima dotično mesto. Po-
- licaj je odgovoril, da deset, z i načelnikom vred.
-, Avtomobilist je nato važno iz-
II vlekel bankovec za deset dolar--, jev in ga izročil policistu s po-
- božno željo: “All right, tu je -1deset dolarjev, pokopljite \Se!’' .! *
o j NewyorSki zdravnik dr Hill e man trdi, da izmed vsakih desei )-|oseb jih jo šest, ki imajo ene il, nogo krajšo od druge. Zda. I	(Dalje	na	4. strani)
Vas Sv. Miklavž na Dravskem polju je dne 20. novembra razburil strahovit dogodek. Posestnik Vinko Vauhnik je obupal nad življenjem in si ga je sklenil končati na strašen način. Dopoldne okrog 10. se je napotil k električnemu daljnovodu, ki ima napetost 10.000 voltov. Privezal je na tanko žico svoj žepni nož ter ga vrgel preko voda, drugi konec pa je držal v roki. Da bi bil učinek še večji, si je tudi sezul čevlje. V hipu, ko se je žica dotaknila daljnovoda, je sila u-darca zrušila Vauhnika na tla, pri čemer se je pretrgala žica, ki je za hip zvezala njegovo telo z daljnovodom. Vauhnik je dobil strašne opekline na drugi strani telesa in se je v groznih bolečinah valjal po tleh.
Dogodek je opazil delavec France Verdnik iz Hoč, ki je hitel samomorilnemu kandidatu na pomoč. Nesreča je pa hotela, da ni opazil žice, ki je visela od daljnovoda in s katero je prišel v stik s čelom. V tem hipu se je zgrudil mrtev.
Vauhnika so takoj prenesli v j najbližjo hišo, od koder so poklicali reševalce, ki so ga pre- j peljali v bolnico, truplo pokoj- j nega Verdnika pa so spravili v mrtvašnico na pokopališču v Hočah.
vi ji. v' Beranih še je "te"čini ! vršila redka poroka. Ženin Bogdan Dianič, absolvent trgovske akademije, se je poročil s tri- • najstletno Košaro Sajčičevo, ki i nima več staršev ter jo je vzgo- i jil njen stric Dianič, ki se je upiral možitvi. Sodišče v Be- i ranih pa je na podlagi izjave i dveh zdravnikov, da je dekle zrelo za možitev, dovolilo sklenitev zakona.
Iz Poljčan poročajo, da se V gozdovih Boča zadnja leta vedno' pogosteje javljajo večja krdela divjih svinj, ki ogražajo | zlasti kmetsko prebivalstvo. Ne e da njive oropajo krompirja, j <oruze, repe in drugih pridelkov, marveč jih tudi razrijejo in neusmiljeno p o m a n d r a jo. Pred tremi leti je sresko na-, čelstvo odredilo večji pogon. Orl j tistega časa so v raznih prede-ih Boča postrelili kakih 20 do 200 kg težkih svinj.
Ker so se zadnji čas spet pojavile v večjih tolpah in po-1 vzročale škodo, so domači lovci ' in tovariši iz Loč, Slovenske Bistrice in Maribora — okrog 30 po številu — priredili na te mrcine večji lov v gozdu nad Studenicami. Lov je prav lepo uspel. Krogle strelcev so ubile tri črne pošasti, od katerih tehta svinja krog 120, dva merjasca pa po 50 kg. Razen teg.i sta padla še dva srnjaka, srna in redkost, velika divja mačka, ki je ropala med mlado divjačino.
Žrtev starega svatovskega o-bičaja. Po starem običaju v nekaterih naših južnih pokra j i-nih obrijejo in počešejo ženina pred poroko med sviranjem godcev najboljši prijatelji, dekleta mu pa položijo na tla pred noge jaječ. Ko je obrit, mora ženin naglo vstati, zdrobiti z nogo jajce ter istočasno z revolverjem ustreli v zrak. Močno se ošramoti, kdor tega naglo ne opravi, ali celo stopi postrani poleg jajca. Baš ko je zadostil (Dalje na 4. strani)
t
O PORABI MILA
Trenutno se porabi največ mila v ameriških Zedinjenih državah. Tu pride na glavo povprečno 11.5 kg mila. V Evropi porabijo največ mila Holandci in Danci. Na glavo pride v teh dveh deželah 10, odnosno 11 kg mila. Sledi jima Anglija 3 9 kilogramov na osebo, Fran cija z 8 kg, švedska s 6.6 kg Nemčija s 6.3 kg, Norveška 5.4 kg, Italija s 4.1 kg itd. Zanimivo je, da se poraba mila Nemčiji po vojni ni prav nič dvignila. Po angleškem izreku da se meri kultura menda po porabi mila, je torej ostala kul tura te dežele na isti stopnji kakor pred vojno. Nasprotno pa se je močno povečala pora ba mila v Rusiji, ki porabi da nes trikrat več mila kakor prec 20 leti.
s potu je
\se!”
m
iiimiiimimiiiiimiiiimimimmiiiiiiimmmmmiimmmiimiimimimmmiiiiiiiiMimiimiiiiiimiimimimmmmmiiimiiimmimimiiiiimiimiiiiiimiiiimiiiiM
E
E
S* MLADINSKI ODDELEK - JUVENILE DEPARTMENT
Ci
lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIINIilllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllirulllllllllllllllllllllIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll11111"
Stana Vinšek:
POVEST O ZAJČKIH
A Close Call on the Mountain
Si že videla zajčke, ki znajo po drevesih plezati? Ne? Jaz tudi ne. V davnih, davnih časih pa so vsi zajčki plezali po drevesih prav kakor danes veverice. Govoriti so tudi znali. Seveda po zajčje, ne po človeško. Poleg tega pa niso imeli tako priprostih kožuščkov kakor dandanašnji zajčki, temveč so žareli v vseh mogočih barvah. Bili so rdeči, rožasti, rumeni, višnjevi, beli in vijoličasti—tako so bili lepi, da bi ti jih najrajši narisala in naslikala, a danes res nimam časa. Vsi ljudje so stali pod drevesi in s takim navdušenjem gledali kvišku, da jih ni prav nič motilo, če jim je sonce v nos sijalo, ali jim je v nos deževalo—kakor je pač bilo vreme.
No, zajčki pa so se svoje lepote tudi zavedali in so postali čedalje ponos-nejši. Svoj mehki nosek so kar neprestano mrdali nad vsem na svetu, pa tudi radovedni so bili čez mero—skoraj tako kakor ljudje. Na drevesa niso .plezali le zato, da bi si poiskali naj-nežnejše zelenje in najmehkejše skorjice, o ne: na drevesa so plezali pred vsem zato, da so mogli nosek še višje dvigniti nad vsemi, ki so morali ostati na tleh in pa zato, da so lahko svojo nenasitno radovednost še bolj napasli.
Pa se je zgodilo, da je priletela čudno krasna ptičica-rajčica. In ptičica-rajčica, lepša kakor vsi pisani zajčki, lepa, kakor bi bila sestrica pisane mavrice, je zletela na najvišji vrh najvišjega drevesa. Vsi zajčki so hitro sedli na zadnje nožiče in so odprli oči čisto na široko, pa se le niso mogli nagledati ptičice-rajčice. Oh! “Lepa je, lepa,”—so čebljali zajčki—“skoraj tako lepa kakor mi, in visoko gori nad nami se ziblje na zeleni vejici, o, a. pa govoriti menda le ne zna!”
Pa ptičica-rajčica je znala peti. In pričela je peti. S srebrnim, čudovitim glasom je pela, tako lepo, da je utihnil črni kos in drobni slavček in da so zadnji sončni žarki trepetaje ostali na njenih krilih, bledi mesec pa je zažarel kakor velika rdeča plošča.
Ptičica-rajčica pa je pela. Pela je o deseti deželi, o sončni deželi, kjer biva vila Dobromila. Najlepši grad ima in najlepši vrt, a v vrtu najlepše cvetje, ki ga goje bele vile, njene družice. Nešteto cvetic je v tem rajskem vrtu, pisane so in skromne, velike in majhne. A vse so lepe in dehteče. Neprestano klijejo iz zemlje nove cvetke in vsaka je lepa misel, ki se je rodila v človeškem srcu.
Bele vile pa skrbno čuvajo to nežno cvetje, zakaj silno je občutljivo in se kar osuje, če ga zadene oster dih zlobne šale ali grde prevare. A veni tudi že v hladni sapi nezaupanja in radovednosti.
Čarobni vrt vile Dobromile obdaja visok zid, a za zidom stoji še višji zid: zeleni topoli. Nad cvetjem, vilami in topoli pa krožijo ptičice-rajčice.
Tako je pela ptičica-rajčica in zajčki so poslušali tako napeto, da so se jim kosmata ušesca kar za polovico podaljšala. Ko pa je ptičica-rajčica končala in vtaknila glavico pod perot, takrat pa so se vsi zajčki zbrali k posvetovanju. In soglasno so sklenili, da pojdejo, še to noč na pot, kajti prekrasni vrt vile Dobromile morajo videti. Rečeno, storjeno. Pisani zajčki so skočili z dreves in odskakljali na pot—tiho, prav tiho, •da bi jih ne čula zajčka Sivko in Nočko, ki sta že spala pod širokim zeljnatim listom. Teh dveh zajčkov namreč pisani bratci nikdar niso trpeli v svoji sredi, ker sta imela tako temna, skromna kožuščka.
Dolga je bila pot, dolga, no, naposled so le dosegli rajski vrt. Pa joj—visok je bil zid in gladek, nikjer ni imel luknjice, nikjer ga niso mogli preplezati. Pa zapazijo topole. Saj je topol tudi drevo, da, ampak tako gladek je in niso pisani zajčki plezali na topole. Zdaj pa so sklenili, da le splezajo nanje in tako pogledajo čez zid. To je bilo smeha, prepiranja, zbadanja, kobacanja, stokanja! Zajčki so izpočetka padali in se prekopicavali z gladkih debel, naposled pa so se le povzpeli do vej. In topoli, nezvesti čuvaji, so bili triko veseli pisanih gostov, da so kar molčali in stali docela mirno, namestu da bi jih z močnim šumenje splašili in jih otresli z vej.
Zajčki pa so čepeli ob deblu, drug nad drugim in so s široko odprtimi očmi strmeli v čudež vilinskega vrta.
A ptičice-rajčice so kaj kmalu opazile pisane pike na zelenih drevesih. Iz-prva so seveda mislile, da so topoli tako lepo vzcveteli—toda ko so priletele bliže so hitro opazile predrzno radovednost pisanih zajčkov in odletele k vili Dobromili.
Silno se je razjezila dobra vila. Plamen ji je zažarel iz sinjih oči in ko je dvignila bele roke k zakletvi, so pisani zajčki naenkrat oslepeli in prirasli k zelenim topolom. Topoli z zajčki pa so se manjšali, manjšali. Že so se skrili za zid, že so se skrili za grmovje in naposled so osramočeni obstali med zeleno travo. Tam so zajčki še vsako poletje. Dolgih ušes in zvedavih oči več nimajo, samo še pisane barve in širok gobček. A ne morejo nam povedati o čudežih rajskega vrta, kajti docela nemi so še “mu” ne morejo reči— in to zna vendar že vsaka krava.
Zajček Sivko in zajček Nočko pa sta se drugo jutro zelo začudila, da sta do-cpla sama. Dolgo, dolgo sta iskala pisane bratce, a nobenega nista mogla najti. Šele čez tri tedne je priskakljal čisto razmršen in preplašen zajček Belčck. On edini je bil ušel zakletvi, ker se je pri prvem poizkusu plezanja tako narečno prekopicnil s topola, da
Jimmy Stone was spending the autumn months with an uncle living in Colorado. Uncle Frank, having no son of his own, had invited Jimmy to come and stay as long as his parents could spare him. And they spared him during the summer vacation, and had promised that he might continue his visit till the Christmas holidays.
Jimmy had entered the little village school, on the side of a rugged mountain, and was enjoying the experience very much, and learning quite as rapidly as he would have learned in his own school in the city. Also, he had many firm friends among the boys who lived on the mountainside, both in the village and in the country round about.
One fine Saturday three of the boys decided to make an excursion to the top of one of the highest mountains near the village. Each boy carried some cold provisions and a flask of water and his gun, for they had heard tales of a mountain lion having been seen on this particular mountain.
“Now,” said Bob Brown, the leader of the explorers, “we’ll climb till half*-past one o’clock That will give us plenty of time to get within a mile of home before dusk. After reaching familiar ground, the moon and the stars will be all we want to travel by.”
At noon they stopped to' rest and lunch. Their appetites had been sharpened by the exercise and the bracing autumn air, and the higher they went the cooler they found the atmosphere.
“Well, we’re a g6od mile from the top of the mountain,” said Bob. “If we could finish the distance in an hour, we’d have to rest at the top before returning; and that would put us behind our scheduled time for getting within familiar territory. Shall we go on and see what’s to be seen for another half a mile?”
"I’m in tor going all the way,” said Jess Wilson. “I’m not afraid of being caught out after dark. Besides, returning will be faster than going.”
“That’s my vote, too,” said Jimmy, anxious to see the world from the very highest mountain of that particular range. “Suppose w'e try to make the top at least. If we see we’re going to get caught out too far from home by the dark, we can turn batek.”
So they pursued their way, and at last came to a deep crevice in the rocky ground which they could not cross.
“Say, we’ll have to go round this,” said Bob. “And it’s a full mile to the west to the end of this cut. By the time we reach that spot, w'e’U be behind time. I’d forgotten this gorge when I brought you fellows by this trail.”
“I vote to go on,” said Jimmy. “We’ll at least pave the way for a more successful trip next time. We'll get acquainted >vith the right trail; then we’ll have no trouble reaching the top some other day.”
It was half-past one o’clock when at
than that part of it already accomplished.
“Well, I guess we’ll have to return,” said Bob. “But we’ve found the real way to the top of the mountain. We’ll cut off all that first part of the climb next time and make directly for this spot, coming diagonally across the old hill.”
But before starting on their return trip, the boys sat down and ate the remainder of their lunch and drank water from a trickling spring near by. Thus rested, they got up and turned their faces down the mountain. They decided to make the cut-off from this point, shortening their way fully a mile.
They had gone some distance, and the day was waning, when the sound of a gun came over the mountain to them. It seemed to come from above them, and slightly to the east. The three boys stopped and listened.
Again came a gun shot, and from the very same spot. And this time the faintest suggestion of a voice crying out in distress. Jimmy whirled round and declared he was going to find the owner of that voice. “It’s someone in distress,” he said. But Jess and Bob shook their heads. “As sure as I’m here,” said Bob, “that was a catamount’s cry. No man or boy ever made that sort of a cry.’’
“That's the way it sounds to me,” said Jess. “I’m in for getting home as fast as we can. Our old lion may be probling about. I’m not much for hunting wild animals—especially mountain lions—so late in the day as this, and so far from home. Let’s get along.
“Well, you two boys can follow your own inclination,” said Jimmy determinedly, “but I’m going in the direction of that cry. It was a human cry, and not a yawl of a lion.”
“You’re doing a foolish thing,” declared Jess. “But,” went on Jess, “if you insist on going, we’ll not altogether desert you. We’ll stay here and build a camp fire so as to light you on your way back. You can shoot off your blunderbuss to let us know of your whereabouts. Got plenty of ammunition, eh?”
“Yep, I’m well fixed for shooting material,” replied Jimmy. “And I’m much obliged to you for sticking to me this way. If you keep a fire going, I can see it. And you can yell out .occasionally to help me in my direction—if 1 don’t turn up within half an hour.”
The two boys set about building a fire of twigs and dry leaves. Every now and then one of them would scream with all his lungs: “Hel-lo-o-o!” And an answering “Hello-o-o!” would come from Jimmy, growing fainter and fainter as he got farther and farther away.
For over half an hour the two boys remained unxiously waiting the return of Jimmy. The afternoon was fading into evening, and the boys knew how
TftF i/on/oa p
Cowc
One of the Wonders of the World
WHEAT CAKES
Sift together
1 and / cupfuls flour /< teaspoonful salt
1 and J4 teaspoonful baking powder
2 tablespoonfuls sugar Add 1 egg, beaten
1 tablespoonful melted butter I and J4 cupful milk Drop by spoonfuls on a hot, greased griddle.
Bake, turn and serve at once.
Use butter and sugar, or syrup and see how good they taste.
 0---------------
Danilo Gorinšek:
NEVIHTA
Noč je črna kakor smola, niti ene zvezde ni, iz daljave prav pošastne se nevihta k nam valL
2e začuje se grmenje kot bučanje votlih skal, vmes blesteče in ognjeno zažari iz daljnih dalj.
Grom za gromom, blisk za bliskom,
to udarja, to blišči,
strela išče, kam naj švigne,
—kakor zver na plen preži.
---------O----------
Ivan Albrecht:
URA BIJE
For twenty-one hundred years the Great Wall of China has remained the most gigantic and amazing work of human hands. Even now, in a ruined state—in many places it has crumbled into the dust—it appears majestic, marvelous. Originally it had twenty-five thousand watch towers upon it. The wall was built in the year 800 B. C. by the greatest emperor China ever had, Yin Cheng, Prince of Tsin. While yet a youth he succeeded to the throne of a comparatively small kingdom. The country had been allowed to degenerate into a mere prey to northern invaders. The young emperor began to strengthen his kingdom, and to put the state in order. Within a few years after his succession he had organized the forces of what for the first time in history was China. Then he conceived the idea of fortifying his country against the invasion of the northern enemy— the Tartars—by a great wall. This was a massive undertaking, but the young emperor realized its value. The task was begun at various points along the line of the northern boundary and was forged forward with remarkable rap-
Ura bije bim, bim, bim, vedno, vedno jaz hitim, merim čas tu za vas,
štejem ure v dneve, leta kakor se življenje spleta:
Tu veselo, tam grenko, tu oblačno, tam jasno, temu venec, temu bič, jaz ne zmenim se za nič.
Vse dobrote iz neba in ljubezen iz srca: vsak po svoje dneve, leta srečno naj v življenje spleta, dokler zadnjikrat bim, bim mu v slovo ne odzvonim.
Kiau Kwan, where it comes to an end.
Of late years many scientists have studied the wall, and their investigation shows that the wall branches off into two distinct loops near Chunwei, and that another loop enclosed a large tract of land to the westward. The wall from end to end, is about fifteen hundred miles in length.
A writer on the subject has this to say of the Great Wall: “Disappointment generally awaits the mortal w'ho has heard much about some celebrated object, and does visit it; so seldom does the reality come up to the expectation. But the Great Wall is not overrated. Behold it by moonlight; gaze on it in twilight; see it by brilliant sunlight; view it through the haze of a dust fog, or the sundrift of a rain shower, or between the flakes of a snow storm, ever is the Wall one great, gaunt, grey, stiil spectre of the past, cresting the mountain peak or reposing in the shady valley. So vast is it that perhaps alone of all man’s handiwork it could be discerned from the moon. So vast is it that were its materials disposed around
DVE MATERI
(Resnična vojna zgoi
,dba)
^ Edit
l!liJ k,
.i ls m
I air grade
tilers i 0,her p;
 ” -h
V nekem izmed krasnu1 Srednje Francije je bilo med j francosko vojno (v letih '	\
stanjenih nekaj ranjenih nem=	(rf ark
nikov, častnikov in vojakov. 0,# tor Častitljiva gospodarica gra 'm * ’a*ati vela gospa iz starega francoska p ^s,reet. stva, je skrbela za svoje g°s ^ k 0 go najljubezniveje negovala, ne a)c	j'°u
pomočjo svoje služinčadi,	iv ,r* fhi
osebno se je hodila prepričeva s(#ji ^ 'itiaj svojih bolnikov, kažoč pri jjn? resnično plemenitost. Da;,sa . one,1’	at
prinašala celo hrano in pija'.Lp,?
so bili zmožni francoskega '	t; a 'his
tolažila s pomirjevalnimi ijif M, ostale pa s prijaznimi P°£*e '. piJ" Sa>d Ijaji. Poleg tega se je, ka. 1,5# # Je y< samaritanka, tudi sama ukvaf)holoi^ urejanjem in predevanjem *	f:’fre
postelj.	.	. nf jirf t,
Ranjenci so jo častili ka .ijte«»!u3ve mater. Marsikatera topla n*^ 't \ > I’ll blagor te tako redke človeko	(|^ri8ht,
vzkipela proti nebu.	re(ii»:‘	iL s,;*r
Ko je gospa nekega )ut.ri' poSt!' mlademu častniku, ki je ležal sobi, ovoj na ranjeni roki, jo ie	‘N
ganjen vprašal:	.	. go#
“Recite mi, prosim, milos’'.. e s'fl! ! t[’ zakaj ste obdali baš sovrazn^ (ji‘ t; ePs. domovine s tolikšno dobroti! 4 ii., /''ng Bolestno je odvrnila gr0‘‘	tal;
sin je francoski častnik. 2e	0	j-tl’	c
vojne je bil lahko ranjen in	I ^ ^ f	ti-	Pt
nemško ujetništvo. Tedaj ia js'[ usmilila nemška mati. ^tr®8‘ iti J njencu nad vse požrtvovaia	^	^ thi
vzela celo pod svojo lastno	ves^	^
samo za krajšo dobo, ampak	1	eji#	Ij^j teei
njegovega ujetništva. z..nj*	f*'j,	'ite/ Sa
postrežbo in najpazljivejsi	^	fi»u ^0l:
njem mu je znala lajšati tczte Jaz ravnam samo po zgledu	_	.	trCf
nite nemške žene.”	isvt^a	.c* v
Ob teh besedah	so se *“stnifc.	^ U*1
očeh stare gospe solze. molčal; mislil je na svojo d	je	®Wi
na svojo zvesto mater, za ,ano11 a *n h. c dobil v tujini tako nepričako'	ey
mestilo. Tedaj ie vstopil sl 1 a ^
podal gospe pismo. .. na n« Tk1 Gospa se je kratko ozrla n	0, •	t. he
no odtrgala .pečat. “Kako ^cate vzkliknila veselo razburjena^^ ^y s niča mojega sina je	izpolnila	'ned
mi poslala svojo sliko!” j n«! (,.tr 1 Komaj se je častnik rnal°,„(Jj|cni': M Z9'1* tografijo, je že zaihtel in ...ati'"® al je vendar moja mati! Moja gl'i5jKcar “Vaša mati?” je s treso^11	1
ponovila grofica. Potem lc I kolena in zaklicala: “O B°£’^a|j# mi sina moje dobrotnice—za , >,	>
se ti iz dna duše.”	ol6,,ie 1? T
Nobena izmed teh dveh P jlL žena in mater ni prej vPril:,‘|j. \ |i EtM ranjenec sovražnik ali Pr'ia .^sk* is , prava samaritanska in človc01	j ^
bežen do bližnjega!
THE BiSraciS^
Betty and Bobby could 1	< ty_ re
until Christmas morning !° sto^ » old Santa would put in	V	^
My, how the days dragged ^ijd . it three weeks just before * eVei'i|lt; ^ Mother had been busy eacn	^ n
soon as the children had 8° .tcJ~ % an making all kinds of candy, s clipP j|i> rv11 and other goodies. Daddy [juf;; V ^ti with a number of queer-look1 ^	e<
which were smuggled away ■ ,':i;iI1arti shelf of the closet.	.	(oOi	»j	‘
The children had secret^	Jti
which they whispered	aI1	c0r	t;„ ’
They were making Pres.erlt;’nC| ;\t( and Daddy, Grandma, J*11 (I (,! cousins. After much wor in$ '■ waiting, the time finally ca.j0flS j ,, glad holidays. The ^eC°r j the ^ all up, the tree trimmed an	^
ents all in place.	cf^V
Two tired little children, ^ v bed on Christmas Eve, an fir« stockings were hung by j	J	'1
ready for Old Santy to	'	«|leM \ ^
The next morning, Mother	v	N(
to see their presents. Wh	! J -c
glee when the big doll gj,e ",f \| * handled by Betty, because	Vnu
carefuly little girl who die	v	\	i
break her toys, and B°b^	P;	(.S,
big train of cars he had	e
toy shop. There w'ere ot,lt'hf. ■ both Betty and Bobby—a	sy	•
skates, sled, picture bl' dishes, toy stove, nuts and ‘	a
good Old Santa had been	i(1g jI	A	t
The children ware *"\°L JlJ gifts when out in the yard [0’ timid little chirp. Hurry>n®.((ie J ^ ^ dow Betty saw some Po0’",t,jiip L/ I^V' birds trying to find som ^	^ ,l
“Oh, Mother.” cried Betty o0i J % < together, “let us give birds something for Chris	y. ^
know they are cold and h .f f ^ well, children,” replied _ bird5'
“1 am glad you think of111 n fltf*/ may scatter some crumbs 0 ^ tP j; , Two happy children st°°	/	-Ab
dow watching the little Sn ,, a>'fir	ft	I
ing up the bread crumbs, -n,	# W
they tried to tell the c'11 . o* : /
Merry Christmas, in	j J tiL
guage, because they cllir..111!.	,,r ! V,
as only little birds can si qro' : %
* i-ti
 V5
Manica:
“ŠALA stre|. i, II,
V solnčecu je P°cl.	:	'11
Zajček lepo je zapc- -y Vfy Siromak cekine tf ■
Muca miški jesti 'J°^alt4'	' ^
Žveplo bruha otoiK Roža raste iz asf;'
Žogo bije stari de \ei‘
Letos vroč je sneS
l '“inp
Se
"Vent
£
Strong limbs were brought and made into a sort of litter on which the in jured boy was placed, the other boys first spreading their coats over it to make it more comfortable.
The march dow'n the mountainside was hurried, fortunately they struck a forgotten trail and before they realized it, they were standing at the doctor’s ol fice door.
The injured boy was the son of a trapper w'ho lived on another mountain some ten miles away, and had come out on an adventure which had ended so disastrously for him. But he
Now Children Play Amid the Ruins of This World's Wonder
i
-S Vf
idity. During the building of the wall there was a frightful loss'of life. But these Chinese seem to think little, or nothing at all, of dying in a good cause. One of their oldest proverbs is: “The annihilation of one generation has proved the salvation of others.”
The wall diminishes in height and width as it runs westward, but its splendid workmanship continues throughout. It runs across the range of mountains until it reaches Galgan. Then it takes its way over the plains ana lesser mountain ranges to the basin of the Hwang-ho, crossing the river at Pien Kwan. Thence between the provinces of Mongolia and China proper it winds along like a white road, reaching
But He Was Not Alone. On His Back Hung a Boy Only Slightly Smaller
last the three boys found the end of the crevice. The trail they had followed was a very difficult one, full of boulders and at times very precipitous, and the boys had to pick their way carefully.
They paused to look about them. They were still about half a mile from the summit of the mountain and they could see that the remainder of the climb would be even more difficult
si je zvil tačko. Tako ni videl čudežnega vrta, pač pa je videl v cvetke zaklete pisane zajčke. Ko je pripovedoval žalostno zgodbo Sivčku in Nočku, so se vsi trije razjokali. Najbolj pa se je jokal Belček; saj so se mu vsi sorodniki izpremenili v cvetje! Tako dolgo je jokal, da je dobil rdeče oči—in te ima še danes.
Nočko, Sivček in Belček pa so živeli še mnogo, mnogo let. In so imeli dosti otrok. In ti otroci so bili tudi zajčki, a noben več ni bil pisan. Toda dolga ušesa in velike oči so imeli vsi.
Kadar pa so bili sami, so stari zajčki mladim zajčkom kaj radi pravili o kaznovanih pisanih zajčkih in jim strogo zabičali, da nikdar ne smejo plezati na drevesa. Tega poslušni zajčki tudi ne storijo. A v spomin na to zgodbo barvajo o Veliki noči pirhe, in pirhi so prav tako lepi, kakor so bili nekdaj pisani zajčki: rdeči, rožasti, rumeni, višnjevi, beli In vijoličasti.
(“Mlado Jutro.”)
short would be their twilight, and they also knew that they were following a r.ew trail back to the village, and there was danger of getting lost unless they had daylight to guide them.
Every five minutes the two boys had called out three times distinctly. But for wenty minutes or more there had been no answering call. Both were beginning to be very much frightened on account of Jimmy, when suddenly they heard his “Hel-lo-o-o!” fifty rods distant. They sprang to their feet and ran to meet him. As they rounded a boulder in the trail they came to him, face to face. But he was not alone. On his back hung a boy only slightly smaller.
Jimmy did not wait for questions, but gently placing his burden on the ground near the fire, he explained:
“See, it was a good thing I went br.ck, boys. 1 found this young fellow badly hurt—a broken ankle, I think— either broken or badly dislocated. He had fulled over that infernal crevice--at the very place where we left it, and had managed to pull himself to the top by the twigs and rocks. And there he lay, calling for help. He had only one charge left in his gun, so decided not to use it up as he had seen the lion an hour before and was in pursuit of it when he fell.”
Bob and Jess felt very sorry that they had not accompanied Jimmy. But they set about to carry out his orders.
was b^ave and of good courage, and when Jimmy promised to take him home in his uncle’s car on the following day, the youth smiled and said: “Well, this little knock-out brought to me a real friend, l°r a friend in need is one indeed. I’ll never forget th's day when, lying there without a morsel of grub or a drink ol water, and sutier-ing agony from rny broken ankle, a good fellow heard my cry and came to me.”
“The worst phase of the situation was that mountain l'on meandering about somewhere near, smiled Jimmy. “But, as soon as you get over your broken bone, we'll get that olci fellow yet.”
“That we will, and his skin shall be yours,” declared the boy, flinching as the doctor bandaged his ankle, which was broken just above the joint.
“You’ll not know you ever had a break in this ankle, two months hence, said the doctor. “And you’re a brave fellow, I must say.”
“There’s the brave one, cricd the injured vouth, pointing a finger at Jimmy. “But for his bravery. I'd be lying on the mountainside, ready to tight for my life with but one round of ammunition. Gee, but I was irvclose quarters!” “Which goes to show that we should always investigate anything which sounds like a cry distress," said Bob. And Jess nodded his head in assent.
the world at the equator, they would provide a	wall	eight	feet	high	and
three feet	thick.	When we	reflect on
the labor needed to erect it, we slowly divine the toil exacted from countless thousands,	the	sweat	and	tears	and
blood that	must	have	been	shed;	and
we arc prepared to hear that after two millenia the name of Chi is cursed all along the Wall by the descendants of those who were driven to the hateful task, who labored in deathly fear lest when flesh and blood failed to respond to the taskmaster’s scourge, that flesh and blood should be hurled into the mass of concrete to provide more material for the all devouring monster. It is a Wall of Blood.”
ČUDEŽNI KONJ
Nekoč je živel mož, ki je postal zaradi nesreče in hude usode zelo siromašen. Iz boljših časov mu »je bil ostal samo še konj, suhotno in sestradano kljuse. Ko je premišljeval, kako bi si spet pridobil imetje,, se je spomnil tega konja in mu dejal: “Moraš mi pomagati. Sicer si samo prezebla igračka, ki te ne morem uporabiti za delo. Toda pomanjkanje napravi človeka iznajdljivega in na račun ljudske neumnosti je tudi mogoče živeti. Pojdiva, prijatelj!”
In vzel je konja, ga zavrtil in ga obrnjenega privezal v staji, tako da je bil rep pri jaslih. Potem je/pa dal razglasiti in raztrobiti po mestu: “Ustavile se, ljudje božji, in oglejte si čudo. V hlevu Imam konja, ki ima rep tam, kjer imajo drugi konji glavo. Vsak si lahko ogleda to čudo za majhno odškodnino.”
In ljudje so prihiteli. Denar sc je veselo valil v žep bistroumnega iznajdljivca. Takšno čudo, kakor je bilo razglašeno, je hotel vsak videti. Ko so pa ljudje stali v hlevu pred čudežnim konjem, so se smejali svoji lastni neumnosti in bistroumnemu dovtipu. Kakor hitro so pa Stopili iz hleva, so spet napravili resen obraz in so priporočali vsem ostalim, naj si gredo pogledat čudežno žival. Niso namreč hoteli ostati edini bedaki.
Tako je polagoma privedla radoved 'St vse mesto v ta hlev in vsak obis kovalec je prišel iz hleva malo pamet nejši kakor je bil stopil vanj, in to ga je stalo poleg tega samo neznatno odškodnino. Iznajdljivi možak je pa zaslužil s svojo bistroumnostjo toliko denarja, da je konec koncev spet obogatel. Svojemu	konjičku	je	dajal zdaj
vsak dan polno korito ovsa, dokler se mu niso boki spet zaokrožili in ni postal spet zelo	močan.
Pa naj kdo	reče, da	ta konj res	ni
bil “čudežen?”
Še večjega	občudovanja	vredna	bi
bila pa človeška neumnost, če bi jo kdo postavil v hlev ali če bi jo drugače razstnvil.
Manica:
ZGODBA O LUKCU
Lukec je bil zelo neubogljiv deček. Očeta je še slušal, ker je vedel, da se z njim ni šaliti. Materine ukaze je pa kaj rad preslišal. Za povelja starega strička je bil pa celo popolnoma gluh. Če mu je striček rekel, naj stori to in ono, je Lukec že preje, preden je stric dobro izgovoril, odvrnil, da nima časa, ali pa je že*kako drugače iznašel izgovor. Če bi bil o tem vedel oče, bi Luk-cu predla slaba. Toda striček ni rad tožil. Rajši je molče potrpel.
Nekoč, ko se je Lukec v družbi bratca in sestrice igral na dvorišču, je stopil mednje striček držeč v roki pokrito košaro in rekel:
“Kdo izmed vas hoče—”
“Jaz že ne, jaz nimam časa,” mu je segel v besedo Lukec, ker se je bal, da bi mu stric ne naložil kakega dela.
“Kdo izmed vas hoče?” reče stric ponovno, “jesti dobre, sladke in zrelo črešnje, naj se jih nasiti! Tu jih je polna košara!”
“Oj, črešnje, črešnje! Dajte jih striček, lepo prosimo,” so zaklicali vsi trije.
Stric jc postavil košaro na tla in jo odkril. Oj, te debele in kot škrlat rdeče črešnje! Otroci so kar zacmakali z jezički.
Zdaj pa je stric trdo zgrabil Lukca, ga odrinil v stran in dejal osorno:
“Ti pa le pojdi po svojih opravilih! Komaj sem usta odprl, si že rekel, da nimaš časa. Torej pojdi! Vidva pa”— se je obrnil k sestrici in bratcu—“j pa jejta po mili volji!”
In tako je moral neubogljivi Lukec stati ob strani, gledati, kako se bratec in sestrica sladkata z okusnim sadjem in—požirata sline. Res, ostra, toda zaslužena kazen!
---------o—-------
AS PAT UNDERSTOOD IT
An Irishman, a newly appointed crier in a county court in Australia, where I here were a great many Chinese, was ordered by the judge to summon a witness to the stand.
“Call for Ah Song,” was the Judge’s command.
Pat was puzzled for a moment. He gianced sly at the judge, bat found him as grave as an undertaker. Then, turning to the spectators, he cried out in a loud voice:
“Gentlemen, would any of yez be good enough to give his honor a song ?”
Sinko: “Kako pa to, da naša piška tako kokodaka?”
Oče: “Zato kokodaka, ker je lačna.”’ Sinko: “Pa bi vendar lahko znesla tudi sebi jajce, ko jih že nese za nas!”
iimjj
lemi'1
/D *
iti ®
0#
. in f\ sa®11
^HDitqpIND,ANAPOLIS' in!I)-
I % first letter to the Nova rari^ years old and in the ,• I always rend the stories !n juvenile section that lr s and boys write. 1 am tstth,, a st(’ry that I hope will »W^nile members.
6NTURE on a dark C,tdark STREET
Isiit (o- Cvening two girls were go-" "'3S ant-Wa'k’ R°se> one Of f'ie
,8t)(
iff
i i'1*1!	There	are	many	other
oiAJ :se:
r# a fpjt,reet has mostly empty
5 S saij houses.”
lite* ,J«’t 0
posftr
fit1
f
pri*'
: i% j ie‘: i f reh0’.',
MLADINSKI DOPISI ions from our Junior Members
I.
hot ____
l le!'ers
S,
Na* in
streetnX'AUS t0 80 ^own a certain . to fi0	"n> 'he other girl, re-
tn'* you'	sa'^’ “Why, Rose,
‘iarltth-any sense? Don’t you see l"?kidnar, street is? Consider how .SpeniP^ln^f.’. killings and crimes
'hat in',,.
;whiC! ‘‘Shts burning on the ^his'1 Sre much safer than this
l.** ate y.1 °u6hly, “You big baby, ir110°ne \>U ilfra‘cl of? You know *«• ar? °U^ Want us because our t«,.,. Poor, Come on! If any-?! to get us we could run.
>.. s got feet for? If you il en _______________________________   1
I«| 80, J’i
,11 fight .f rnV'self-’ y sta’^en. have it your way.”
>,^ ab0.. down the street and ’"look d a block when Ann >hiJ’30se, do
""I the' shut.
you see that fig-tree ? Why is it hid-
treeps.	Ann, you are giving me
* thing esides you are always ill all * never did see such a »ftairt . mV life. Mercy me! You
l ■ kept” lc.verything.’
w Perfe'i*’ t,Ut tllought plenty.
Sid n f
fevei ill,
fe ^ltint|ieCi!*y We*l ‘hat she saw a the /■ tree- They walked •4. \i>, >gure behind the tree saw this, they were
rft
H Sa;,fe.etRfr°n' the tree. Ann Kose, I’m going back 1 just saw have been watch-
saitj lika‘
mr,, 11 or not.
. 3t tree . f, and 1 have Lc> ^ the fime. If
N.'S w'th
you want Corne on> if not> 8° ,4u this a °l takin8 any chances.” tf Iowph i011 turned around and ? Soon tKeCaUse slie was getting I'iiey 1, . Iey heard footsteps and i.HowinJtu'1 around they saw a ,Slr feet en |lem‘ They ran as fast t ^hey fU carry them down the floated lna"y reached the drug t jjty Sa 0n tl'e corner, and went i^ifled	man’s face as the
."Per ]: 1 l(- He had a scar from
S t. his
ing from the walls and even turnips and rabbits. A live duck was also hanging up in a basket. My sister tore down a rabbit, and so for the next day we had rabbit stew. Gee, it was delicious.
I enjoy the Slovene program that comes over WJAY, Cleveland, O. I listen to it every Sunday afternoon. Frank Barbis and his orchestra even played a piece for my mother and father for their 20th anniversary, which was on Thanksgiving Day. We had two days’ vacation during Thanksgiving.
Christmas is almost here and our school exams, too. I do not have much to write this time, but I'll try lo have more the next time. I wish all the members of the SSCU a very Merry Christmas and a Happy New Year.
ANNA STRLE, No. 149, SSCU.
 0----------------
LORAIN, O.
Zopet se po dolgem času oglasim, da ne boste mislili, da me ni več med živimi. Sedaj, ko se je šola zopet pričela, imam loliko za učiti se, da ini vedno primanjkuje časa.
Naše društvo sv. Alojzija, št. G JSKJ, je na večer 18. novembra obhajalo 35-letnico z banketom. Meni se je zelo dopadlo, posebno zato, ker je bil to prvi banket, katerega sem se kdaj udeležila. Izmed govorov se mi je najbolj dopa-del govor urednika Nove Dobe, to pa zato, ker je bil najkrajši. Veste, jaz tako nerada poslušam dolge govore, dasi so včasi potrebni.
Sedaj se pripravljamo na božičnico, katero bo priredil Gospodinjski klub S. N. Doma na večer 24. decembra. To bo že deseto leto, kar stoji S. N. Dom, v katerem prireja Gospodinjski klub božičnice in razdeljuje darila otrokom. Upam, da bo udeležba velika, saj se vsak otrok veseli Miklavža in tudi par-keljna. Pri tej priliki se bo vršila mala otroška igra “Trapica” in tudi nekaj deklamacij bo. Med igro bodo tudi učenci Slovenske mladinske šole zapeli nekaj lepih pesmic. Imeli bomo tudi umetniški ples. Vse to bo za malo vstopnino 15 centov. Igra se bo vršila pod vodstvom Mrs. Štrukelj, petje bo vodil Mr. L. Šeme, ples pa Miss Vida Kurnse.
Meni je zelo žal, da nimam nobene vloge v tej igri, ker to je moje veselje. Pravijo, da sem že prevelika (saj bom morala kmalu prestopiti v odrasli oddelek). Pa naj bo, Judi tega se bom morala privaditi.
Naj zadostuje za danes, ker se itak malo bojim, da bo šlo to pismo v uredniški koš. Pozdrav in vesele božične praznike vsem članom iri' članicam mladinskega oddelka!.
MATILDA ŠTRUKELJ (15 let), društvo št. (5 JSKJ.
-------C)---------
toothless woman. She reminded Geraldine of a witch and she shrank from the touch of the woman’s hand on her arm. The woman laughed. That act wrinkled up her wizened old face until the effect was very terrifying indeed.
The man gave the old hag some instructions and hastened back to the automobile and into town again. Things had worked out better than he expected. Now the only thing there was to do was to send a note to Mr. Murphy demanding ransom money before his daughter would be turned over safely to him.
The girl was locked up in the only room that comprised the upper story of the shanty, a low slanting roofed room. The furniture consisted of a board cot and a single chair. Geraldine sat on the hard chair and knew that there was no use crying for it wouldn’t help matters any.
At dinner time the horrible grinning woman brought her up some lunch.
right ear. They
V( k
$
y.
. t*-1
t»r
am ; lrst letter to the Nova r* of n f°urth grade and ych00l «e. I am getting along
C Cllnp' % teacher
ljr»’ ald I-, I0r 'he benefit for
tH'
. / ■)°<J
I#
Cpentsei8hth grade students and
'Vatinas ,
|‘6y, 1eei b; would like to have \„5r|r.. r. . e and a box of tools, l,i i5S. snd a J^et’ three pairs of
'Msythe
■St XVrite
■ mum "nt •	-	- wnle I
S ilne,'n Slovene. I wish fo< jJ*1! 1,rist cle and a members a ‘ls and a Happy New
pAUL SUPANIC, No. 57, SSCU.
Hi ' '°'-----------
Vn'TOfc. IMPERIAL, PA.
V
icP
„t I
<0 I &
i/
A
%
y.
a
m
t
5>’
%
'4
y
t« f $
H
l>e V /
after nture 'nt0 *he hlack in the nian went p,way, a °re took them home in
AMF-LIA BRODNIK,
.	No. 45, SSCU.
T° SANTA CLAUS
OR;
EXPORT, PA.
» a, '"e
'■ I' ^
We ;
s name is •ire to hold a play.
nu!!! iifty students in the °ln. first
0^ ?nd	--
it isln/'le afternoon. In th
P ay Will be given in the h>
,s for
the benefit of the to sixth. In the
i! |ir,|l'll'ng inP?iir °f high-top shoes. C' " fh English language
next time
^Rd
VU
<.,Vears .
an . d and in the seventh
%	-'C
ShN°-ill^L0n* t0 Sf- Josepl;’s
cC'll'0,<1 Sister except mV little
you anud mV father.
\Ve f 1 my tfiP t0
■'5°.
““if ^ Wpreached rileft home about 1 * - ,0 lCleveland about 9:30
Wf,e, a,Si
'eft BaUfnt to Barberton, O.
INS
'Ve trave{e^ft0n’ was a*most
most of ,‘he time
sti
»ere
Ce ^h°n *'le main road we 9 short jere We had to detour.
Wedis‘ance and came to
V' "
after j the road to the blV C,'v®re 11 me we asked some ru,ck»had11 ,the right> and they t-4:, *he r about 0 tUrn around and |tS pf'Sht r„a mi'e. At last we
V rJVeland3d and we finally
sar^s t‘
0 'he editors and
L°UIS PUSTOVRH,
No. 29, SSCU.
STRABANE, I’A.
1 Ust thank you very
, ■ Ver„ 'dollar check I re-
H vd-11* I Wa S°rry 1 didn’t write h.'1« v c,ni0- was
\V SMne-doHar
Catv, Very busy and the anie Sn
yCl here f.° ear1^
> y >u[
I h-^Ov , Sn°w and now it is
V'l 18 I ,
V^h.ation ’®nt to
the b>,-IS always ehang-lot ni^lnning of Novem-
\ % >• n> F>» a graPe dance it,.	.,	with	my	sister,
‘here was a large
si
an.
«h. and i „
rUit anrt	everything
candy were hang-
JOLIET, ILL.
DEAR EDITOR:
I am writing again, but this time in English, for the juvenile section. The other night I was very surprised when Mr. Pirc came to our house and asked my father to go with him, and when he asked where, Mr. Pirc answered no place. He then handed me a check for one dollar, which was a prize for my contributing article to the Nova Doba.
It was the first check I ever received, and I want to thank you all.
I attended a Hallowe en party sometime ago, but I could not tell you about all the fun we had. We played games and almost all of us won a prize. There were a few of us girls, but even so, we had a good time. We went outside for awhile and it was just like daylight because the moon was shining so bright. There were many children dressed in all kinds of eustomes. I think everyone enjoyed themselvfi.
On Saturday night Holy Trinity Lodge, No. 1, DSD, had a vineyard dance. In the middle of the Slovenia Hall they had a grapevine made. My father was a secret spy, but he was put in jail three times and escaped. If you would motion to take a grape you would have to pay a fine or be put in jail. The hall was crowded until the end of the dance. Everyone enjoyed them-selves.
MARIE RUSS (ače 12),
No. 6(3, SSCU.
--------O---------
LITTLE GERALDINE
Gilbert, Minn.—Geraldine was the daughter of Mr. Murphy, a banker, who was respected and liked by all the people of the town. So was Mrs. Murphy. Their little daughter was the pet of her class as well as of the entire school. The dainty seventh grade miss was as unspoiled and unselfish as she was pretty. That, no doubt, accounted for her popularity.
One day she failed to show up at school. Being a very diligent scholar, her absence caused some comment and her teacher called up her parents, only to be informed that Geraldine had left for school at the usual time.
Geraldine Murphy was on her way to school that clear, crisp morning in early December. As she rounded a corner and started up a narrow passageway between two tall buildings, a short cut, a man jumped out from a doorway, clapped one hand over her mouth and with the other lifted her up and jumped into a waiting automobile.
The machine sped on through the town and out into the open country. Mile after mile of country roads lay between them and town before the machine turned down a side road and stopped. The driver sat waiting at the wheel while the other man carried the frightened child to a small, unpainted shack in a dense part of the woods.
He turned her over to an old, fat,
heard the grinding of her key in the lock. That abandoned all her hopes, but still she wouldn’t give up.
It was late in the afternoon and Geraldine was forced to partake of the food that was, as yet, untouched. She felt just a trifle better. She knew that it j wouldn’t be long before nightfall, so now she planned her escape. But how? The door was locked, and, anyway, she I couldn’t get by the woman. She looked out of the only window the room had.
! It wasn’t much of a jump and she was glad there weren’t any windows on that side of the house downstairs. She had an idea.
As soon as dusk had fallen, she took the grimy coverlet off the cot, tied it securely on one end of the posts and let herself out of the window down the improvised rope.
No sooner had she set foot on the ground when the rattle of a machine was heard. Running a short distance and hiding in a thick clump of bushes, she waited. No noise. She started again and walked as rapidly as safety permitted, taking care to stay close to the thickest clump of undergrowth and shaggy bushes.
After she had walked about a mile, a faint yellow light appeared in the distance. It grew brighter as she got nearer. It wasn’t long before she reached the farmhouse from where the light was coming. Tired, hungry and footsore, she went up the porch steps. She felt as if she were going to faint. She reeled, hit the door and sank to the floor.
The door was thrown open. In the mellow lamplight that streamed out to the porch, a tattered and bruised little figure lay. They carried her in and applied soothing salves to the briar scratches. The motherly farm woman applied old-fashioned restoratives and in a little while Geraldine came to and told her story.
Her parents were notified and they arrived in an incredibly short time. The police had accompanied them and later Geraldine’s captors were captives of the police.
ANNIE ANTOINA TUSHAR, No. 20, SSCU.
EXPORT, PA.
Bližajo se nam božični prazniki in upam da tudi boljše novo leto, kot je bilo 1933, ki se nagiba k zatonu. Pri tej priliki voščim vesele božične praznike in srečno novo leto g. uredniku, vsem članom glavnega odbora, vsemu članstvu JSKJ, in posebej še mojemu stricu, teti, bratrancu in njegovi soprogi. In za letos zadnjikrat pozdravljam vse—vaša dopisovalka v mladinsko prilogo Nove Dobe,
MARY M. SUPANC1C (12 let), članica društva št. 57 JSKJ. • o-----------------
JOHNSTOWN, PA.
Precej časa je že minilo od takrat, ko sem poslala zadnji dopis za mladinsko stran Nove Dobe. Nekateri so morda že mislili, da sem zaspala kje v kakem kotu, pa temu ni tako. Bila sem preobložena z mojimi šolskimi nalogami.
Dne 28. oktobra smo imeli tu v Johnstovvnu priliko videti veliki zrakoplov Graff Zeppelin. Plul je tako nizko nad našo hišo, da smo se v resnici bali za naš stari dimnik na strehi.
Starka zima nas je letos zelo zgodaj obiskala.
Na Zahvalni dan nam je puran ušel z naše mize. Mogoče nam bo tudi Santa Claus odnesel pete. Pa nič zato, saj jaz itak nič več ne verujem vanj. Želela bi pa, da	bi se	ustavil pri	tistih
družinah, kjer	imajo	več malih	otrok,
da bi jih	razveselil	z raznovrstnimi
igračami. Jaz sem že prevelika in mi ni več za igrače; mi je pa toliko več za orehovo potico, katero bo mama spekla za Božič. Mama pravi, da bo tudi purana spekla, če ji zopet ne bo ušel, kakor na Zahvalni dan.
Prav vesele božične praznike želim vsem članom in članicam odraslega in mladinskega oddelka J. S. K. Jednote.
ANNA RITA GALL (13 let), društvo št. 36 JSKJ.
---------o--------
MORLEY, COLO.
Nisem imel namena pisati ta mesec za mladinsko stran Nove Dobe, ker je pa zadnja izdaja to leto, sem se odločil, da napišem še nekaj vrstic. Nemara bo g. urednik mrmral, češ, to je pa res pravi sitnež, ki vedno sitnari po mladinski strani. No, pa naj bo, zimski večeri so dolgi, zato pa imamo več časa za čita-nje in pisanje.
Bližajo se zadnji dnevi leta, zato voščim vsem mladinskim članom in članicam, g. uredniku in vsem ostalim glavnim odbornikom vesele božične praznike in srečno novo leto. Želim, da bi bilo novo leto res srečno za vse, da bi se v prihodnjem letu za vedno poslovila od nas tetka Depresija in se povrnila Prosperiteta, katero <'si željno pričakujemo.
Naša Jednota je letos obhajala 35-
letnico odkar je bila ustanovljena. Ko bo potekalo nadaljnih 35 let, bomo tudi mi, sedanji mladinski člani, v odraslem oddelku. Želim, da bi se v tein času članstvo Jednote podvojilo. K sklepu še enkrat pozdravim g. urednika in vse mladinske dopisnike in želim, da bi v prihodnjem letu še bolj pridno pisali v mladinsko prilogo Nove Dobe kot so dosedaj.
VICTOR SLAVEC, društvo št. 140 JSKJ.
 n—--------------
JOLIET, ILL.
DEAR EDITOR:
I am writing a few lines in the juvenile edition. I am wishing you and all the members a Merry Christmas and a Happy New Year.
CHRISTMAS
Christmas comes but once a year. This familiar saying is about as old as the feast of Christmas itself, and its origin must be traced back to the conviction of man-king that nothing can take its place. The joy that goes with the feast is not made by the consent of the people or by an order of the government of a country, but rather lies in the mystery of the feast itself.
MARIE RUSS (age 12),
No. 66, SSCU.
Editor’s Note: Marie Russ contributed an ‘elaborate story on Christmas that could not be published in its entirety because it treated on the subject of religion.
--------O— ------
SHEBOYGAN, WIS.
DEAR EDITOR:
I haven’t written for quite a long time, so I decided to do so now. School has interested me very much this year and I am very busy. I am a freshman at Junior High and I like it very much. This school has grades from the first to the ninth and is only three years old. My next three years will be at the Senior High School.
The school I attended last year celebrated its 10th anniversary with an alumni banquet and the program they had was Very impressive.
Today it is quite warm and there is some snow on the ground which didn’t melt as quick at the rest. Last week it was very cold. The children like snow because they can go sliding down the hills with their sleds.
In closing I wish to say hello to all brother and sister members of our SSCU.
MARY ALICE PODRŽAJ (age 14), No. 82, SSCU.
--------O— ------
CHICAGO, ILL.
Vesele božične praznike in srečno in veselo novo leto želimo jaz in moja dva brata vsem mladim članom in članicam JSKJ, posebno pa tistim, ki so nas, ki smo v tem oziru bolj leni, večkrat razveselili s svojimi dopisi. Potrebno je tudi za nas mMUe, da se zavedamo, kako dobra je iiaša JSKJ1, ki pomaga svojim članom takrat, kadar so v največji sili in potrebi. Zavedati bi se morali, da naša mati JSKJ si prizadeva dobro vzgojiti tudi nas mlade in nas napraviti za dobre člane in članice. Mnogi dopisovalci za mladinsko stran Nove Dobe so bili v tem letu deležni tudi lepih nagrad od Jednote. Med temi sva bila tudi jaz in nioj brat. Zato je zdaj čas, da se vsi zahvalimo za upoštevanje in naklonjenost od strani urednika'in glavnega odbora. Ko odrastemo, smatrajmo za svojo dolžnost to dobro organizacijo priporočati vsem našim prijateljem.
Časi se polagoma izboljšujejo, zato upam, ko zopet trava ozeleni, da se izgubljene ovčice zopet vrnejo na pašo. Vsem čitateljem želim mnogo veselja in najlepših božičnih daril. Posebno pa želim to g. uredniku, ki se mora mučiti z našimi dopisi. Če bi bila že v odraslem oddelku, bi mu tudi jaz želela “na zdravje!” kot nam je on vsem skupaj želel v zadnji številki Nove Dobe.
MARY ANN RADEFF, društvo št. 104 JSKJ.
---------O---—
CHICAGO, ILL.
DEAR EDITOR:
I am going to tell you about the Rodeo Show which 1 saw on Sept. 1 at Soldiers Field.
THE RODEO
The first feature on the program was the cowboy band and then a parade around Soldiers Field. AH this took place before the great “Wild West Show” began.
After the parade was the milking game, and this is how it was done. Three cowboys chase a cow and the captain has to lasso it. After he catches it the two helpers hold the calf down and the captain secures a pop bottle which must be filled with milk. When he fills this bottle he gets on his horse and rides to the goal. Many a horse ran away and the cowboy had to run on foot to the goal.
Another thing we saw was the Mexican roundup. If I am not mistaken, the riders got on a horse and then chased after the cow and shoved it over. The announcfer cried, “That’s how they do it in Mexico.” There was also a parade led by Senorita Marteza, Mexican cowgirl, who wore a beaded dress which glistened in the sun.
The steer riding was very thrilling. A fence -was erected in the middle of the field and then a cowboy would get on a bull in a stable. When h** was ready, two men would untie the knot and the bull rushed out in anger. The man is supposed to stay on his back for 15 to 30 seconds. On one occasion a cowboy got knocked off the bull's head and on to the ground. The bull ran wild and nearly killed the rider. He missed being killed by a foot, but it seems that he didn’t realize his lucky escape because he was as happy as before.
Another feature was steer wrestling,
They had to take the fence away for this event. Three cowboys chase a steer on horses. The leader tries to jump on the bull’s back and knock it over. This is very daring because he may get crushed under the steer. This leader was successful and had the steer down in 13 seconds. When the bull was down it looked as if it was dead, but in a little while the bull got up and ran to the stable under the grand stand.
The calf tying contest was a piteous sight to see, because a rider would chase after a calf on his horse, lasso it and then tie its legs with rope. When he was finished he would wave to a man on the field and be timed.
Wild horse riding was a very dangerous event. Many riders were thrown off as soon as they got out of the stable, but some would ride over 30 seconds. We saw Eddie Woods, the bronch rider. Could he ride! It seemed that he was glued on a horse. Another cowboy that had been hurt the day before rode again the day we were there.
Another event was lassoing a rider and horse at the same time. This was done by a cowboy wearing a green checked shirt. He had two lassos in his hand. He threw one at the horse and one at the rider so neatly that it is hard to believe that it could be done.
Bareback riding was similar to the wild horse riding. The horse relay race was interesting. There was a green, red, yellow and blue saddled horse. The riders on each of these horses raced around the field once, and then had to change their saddle on to another horse. The riders had to go around the fieid three times. The rider on the green saddled horse won the relay race.
This is about all I can remember about the rodeo show and I hope that other youngsters will get a chance to see one, too.
JOHN ZUGICH,
No. 70, SSCU.
---------O--------
CLEVELAND, O.
Poletje je minilo in prišla je jesen, pa komaj se je pokazala, jo je prepodila zima. V prvi tretjini novembra smo dobili že precejšne kupe snega, katerega bomo gotovo imeli pri rokah vse do aprila. Lepo je tudi pozimi, ampak poletni čas je lepši. Ako bi sneg ostal lepo čist in bel, bi še nekako bilo, ali komaj pade na cestni tlak, je že ves črn, da ga je kar dolgčas gledati.
Ni ga letnega časa čez poletje. Ni treba ne suknje, ne galoš, ne kape čez ušesa. Vse te navlake smo prosti. Vendar moramo tudi s starko zimo potrpeti, če nam je po volji ali ne.
Tudi učenje nam ni posebno po volji, ker bi bilo lepše se karkoli igrati na prostem. Sedaj smo že nekaj tednov v šoli pri Mr. H. G. Prusheku, ki nas poučuje v risanju in slikanju. Zadnjič sem poslal nekaj slik Mrs. Anni- Urbančič v Indianapolis, lnd., za reklamo naše šole. Za ‘p&latVe ilike tni je Mrs. Urbančič poslala en dolar, ki je ravno prav prišel za našo šolo. Hvala lepa, Mrs. Urbančič! Ko bom postal boljši slikar, se je bom spomnil s kakšno boljšo sliko.
Pozdrav vsem sobratom in sosestram, čitateljem mladinske priloge!
JANKO KAPELJ (11 let), član društva št. 71 JSKJ. (PRIPOMBA:	Mladi sobrat Janko
Kapelj zelo dobro napreduje v slovenščini, zakar zasluži odkrito priznanje. —UREDNIK.)
--------O---------
LORAIN, O. Upam, da mi g. urednik oprosti, da ga zopet nadlegujem z malim dopisom. Sedaj se le poredko oglašam v mladinski prilogi Nove Dobe. Pravilno bi bilo, da bi se večkrat. Pred par meseci sem dobila en dolar nagrade za moj dopis, zakar se na tem mestu najlepše zahvalim.
Naj nekoliko omenim proslavo 35-letnice društva št. <) JSKJ in J. S. K. Jednote. Prireditev je precej povoljno izpadla. Veselilo me je, da sem pri tej priliki izpoznala našega glavnega predsednika, dalje urednika Nove Dobe in še nekatere druge glavne odbornike, katerih imen ne vem. Upam, da se jim je dopadlo in da nas ob priliki še obiščejo.
Zahvalni dan smo praznovali kar dva dni. Zahvaljevati se ni kazalo preveč, ker delavske razmere v naši naselbini so še vedno bolj slabe in potem vsak lahko ve, kakšne dobrote imamo.
Pri nas smo imeli že dosti snega in tudi pošteno mrzlo je že bilo. Na Zahvalni dan pa smo zopet enkrat imeli piav lepo vreme.
Drugega novega za zdaj nimam pisati. Se bom pa še drugič kaj oglasila. — Pozdrav vsem bratcem in sestricam v ^ladinskem oddelku, pa tudi g. uredniku!
AGNES JANČAR (15 let), društvo št. 6 JSKJ. ----------o--------
Razsodbe gl. porotnega odbora JSKJ
49-33
Priziv Matta Minericha, člana društva sv. Barbare, št. 39, v Roslynu, Washington, vložen po društvu in v katerem je pritožba proti glavnemu tajniku, ker je odklonil bolniško podporo članu zato, ker je bilo iz bolniške nakaznice, poslane na glavni urad, vidno, da gori omenjeni član ni bil obiskan v času njegove bolezni. Društvo poroča, da je bil obiskan, da ga pa bolniški obiskovalci niso no-benkrat našli doma. Pozneje poroča društvo, da zato ni bil doma, ker mu je zdravnik priporočal hoditi zunaj. Na vprašanje porotnega odbora, ako je imel član dovoljenje hoditi zunaj, odgovarja društvo, da so pronašli, da bolniški obiskovalci niso delali obiske in da se jih je vsled zanemarjanja te dolžnosti kaznovalo, vsakega po 50 centov. Glavni tajnik poroča, da se pri temu društvu vrše že več časa razne nepravilnosti, kar se tiče ravnanja društva pri zahtevah za izplačila od Jednote. Glavni tajnik priporoča, da porotni odbor primerno kaznuje to društvo. Porotni odbor je razsodil soglasno: 1.) Da je bila nepravilnost, kar se tiče obiskovanja bolnega člana Matta Minericha. 2.) Da so to nepravilnost zakrivili bolniški obiskovalci, društveni odborniki in sploh društvo. 3.) Da se naj izplača bolniška podpora članu Mattu Minerichu, za čas, ko mu je bila odklonjena, ker ni dokazano, da se ni ravnal po pravilih za čas njegove bolezni. 4.)S tremi glasovi, da se kaznuje društvo z zapisniškim ukorom. En glas je bil, da se naj kaznuje društvenega predsednika in bolniške obiskovalce vsakega posebej z ukorom in $10.00 kazni. Eden ni glasoval. Dva sta priporočala, da naj iz-vrševalni odsek podvzame akcijo proti temu društvu v smislu točk 338 in 339.
Anton Okolish, John Schutte,
Valentin Orehek, Rose Sve-
tich, John Zigman, porotniki
JSKJ.
*
60-33
Pritožba glavnega tajnika JSKJ proti društvu sv. Barbare, št. 39, Roslyn, Washington. V pritožbi je med drugim povedano, da je Ivan Turk, član tega društva, na bolniški podpori od G. oktobra 1931. Da je bil operiran na nogi dne 8. junija 1933, za kar je prejel od Jednote $50.00 odškodnine. Da je ravno ta član predložil pri njegovemu društvu dne 17. septembra 1933 zahtevo za $400.00 za izgubo noge. Da je zgoraj omenjeno društvo na zgoraj omenjeni dan sklenilo priporočati izplačilo $400.00 in to vkljub temu, da to društvo ni še imelo takrat poročila od dveh zdravnikov, ki bi bila opravičevala tako izplačilo, kot to zahtevajo pravila naše Jednote, točka 313, in katera zdravniška poročila, katere je to društvo prejelo pozneje, pokazujejo, da ni bilo nikake izgube noge, ampak le gotove vrste operacija na nogi izvršena dne 8. junija 1933 in da izguba uporabe noge ni popolna niti ne trajna.
V pritožbi je povedano, da je to društvo kršilo pravila JSKJ, ker je na gori navedeni način priporočalo izplačitev gori označene vsote, ter da se naj vsled tega čina to društvo kaznuje. Porotni odbor je na podlagi predloženih dokazov razsodil :
1.) Soglasno, da je to društvo kršilo pravila kot povedano v pritožbi.
2.) Soglasno, da se to društvo kaznuje z zapisniškim ukorom.
3.) S tremi glasovi proti dvema, da se to društvo kaznuje tudi z denarno kaznijo $10.00 (deset dolarjev). Označeno kazen plača to društvo Jednoti (glavnemu uradu) v teku 30 dni po objavi te razsodbe v Novi Dobi. Pri nalaganju kazni se jo oziral porotni odbor na splošno slabe delavske razmere.
Anton Okolish, John Schutte,
Valentin Orehek, Rose Sve-
tich, John Zigman, porotniki
JSKJ.
--------o-------
Poročilo tajnika finančnega odseka
O KUPLJENIH OBVEZNICAH
OD 2. AVG. DO 8. OKT.
Dne 2. avgusta 1933 smo kupili za $20,000.00 Cleveland, Ohio, 4!4. '/> Aircraft Landing Field Bonds, Dated July 1, 1925, Due September 1, 1950.
Eon.le smo kupili po
91.45, kar znese Sl8,290.00
Popust Jednoti >4'v	50.00
Čistega plačali za
bonde ..	$18,240.00
Bondi so bili kupljeni od tvrdke O’Connor, Perko and Zink, Inc., Cleveland, Ohio.
*
Dno 28. septembra 1933 smo kupili za $5,000.00 Mahoning Valley Sanitary District, Ohio, 41,4 S' Water Bonds, Dated May 1, 1928, Due November 1, 1948.
Bonde smo kupili po
90.00, kar znese $4,500.00 Popust Jednoti *4%	12.50
Čistega plačali za
bonde	$4,487.50
Bondi so bili kupljeni od tvrdke O’Connor, Perko and Zink, Inc., Cleveland, Ohio.
*
Dne 28. septembra 1933 smo kupili za $5,000.00 Mahoning Valley Sanitary District, Ohio, 4%'f Water Bonds, Dated May 1. 1930, Due November 1, 1940.
Bonde smo kupili po
96.00, kar znese. $4,800.00 Popust Jednoti 14 S	12.50
Čistega plačali za
bonde ...............$4,787.50
Bondi so bili kupljeni od tvrdke O’Connor, Perko and Zink, Inc., Cleveland, Ohio.
*
Dne 8. oktobra 1933 smo ku-piil za $7,000.00 Altoona, Pennsylvania, 4 Vi S' Improvement Bonds, Dated May 1, 1924, Due May 1, 1954/44.
Bonde smo kupili po
96.30, kar znese $6,741.00 Popust Jednoti V4%- 	17.50
To the Juveniles
Quite a few juveniles are not acquainted with the By-Laws governing our SSCU. They are hardly to blame, for unless they are told of the importance in knowing some of the more vital rules, they will be at a loss to understand the By-Laws.
Most important of all concerning the juveniles at the present is the subject chosen for their contributions. We do not want them to feel disappointed if their contributions do not appear in their original form, or at all. But as all the adult members know, an article dwelling on politics or religion in any form cannot be published in our official organ, the Nova Doba.
Some very good articles have been received from the juveniles, and it really was a pity that they could not appear, but we must abide by the laws of our organization. This will explain to the juveniles who were unhappy in not seeing their story appear, as no par-
tiality is shown.
Our adult SSCU members should take it upon themselves to explain thoroughly to the juveniles in their family about our By-Laws. They know that this rule must be followed so that no conflicts arise among the members ^n the political and religions subjects.
-------o--------
NAGRADE IN ČASTNA PRIZNANJA
Da dopis, priobčen v mladinski prilogi Nove Dobe meseca novembra, je bila nakazana nagrada v znesku enega dolarja Anni Antoinetti Tushar, članici mladinskega, oddelka društva št. 20, Gilbert, Minn. — Častno pri-znanje zaslužita: Mary Bobnar, društvo št. .154, in Victor Slavec, društvo št. H0.
Čistega plačali za
bonde -	$6,723.50
Bondi so bili kupljeni od tvrdke O’Connor, Perko and Zink, Inc., Cleveland, Ohio.
*
Dne 8. oktobra 1933 smo kupili za $3,000.00 Altoona, Pennsylvania 4V4% School District Bonds, Dated July 15, 1930, Due January 15, 1955.
Bonde smo kupili po
94.00, kar znese $2,820.00 Popust Jednoti \\(/ „	7.50
Čistega plačali za bonde	$2,812.50
Bondi so bili kupljeni od tvrdke O’Connor, Perko and Zink, Inc., Cleveland, Ohio.
ZA FINANČNI ODSEK JSKJ: ANTON ZBAŠNIK, tajnik.
“JVot>a Doba”
GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE
J
Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote.
IZHAJA VSAKO SREDO
Cene oglasov po dogovoru.
Naročnina za člane 72c letno; za nečlana $1.50; ta inozemstvo $t.
OFFICIAL ORGAN of the
SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn.
Owned, and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc.
ISSUED EVERY WEDNESDAY
Subscription for members $.72 per year; non~member$ $1.50
Advertising rates on agreement
NOVA DOBA,
Naslov za vse, kar se tiče lista:
6117 St. Clair Ave.	Cleveland,	O.
VOL. IX.
NO. 49
Skrb za bodočnost
VSAK PO SVOJE
Vsa bitja v naravi nam razodevajo nekako skrb ali pripravo za bodočnost, če le znamo opaziti dotične znake. Razne rastline so osule svoja semena, ki čakajo v zemlji ali pod listno odejo gorke pomladi, da vzkalijo in pričarajo v deželo novo rast. Popje na drevju in grmovju že zdaj skriva zarodke za listje in cvetje pomladi. Pestro cvetje tulipanov, narciz, hiacint itd. je skrito v preprostih rjavih, navidezno suhih čebulicah in samo čaka pogojev, ki so potrebni za razvoj. Čebele, šoje, veverice, hrčki in nekatere druge živali so si preskrbele zaloge živeža za zimske mesece.
Farmerji so pospravili žita, gomoljike ter druge poljske in vrtne sadeže v shrambe, založili so se s krmo za živino in s kurivom. Tudi mnogi mestni prebivalci so se preskrbeli s kurivom, sadjem in razno zelenjavo za zimo. Vse to je priprava za bodočnost ,za čas, ko je narava neprijazna in ne nudi svojim otrokom raznovrstnih darov z odprtimi rokami.
Moderna civilizacija je mnogo ljudi nekako odtujila naravi, toda skrbi za bodočnost jim ni odvzela. Ti ljudje so zaposleni tako, da jim slabo vreme in zima v naravi ne vzame v vseh slučajih dela in zaslužka in s tem pogojev za eksistenco. Toda le najbolj lahkomiselni ljudje pozabijo, da lahko vsakega in ob vsakem času zaloti “slabo vreme” in “zima” brezposelnosti, bolezni in onemoglosti. Vsi misleči ljudje si torej skušajo v takozvanih normalnih časih nekaj prihraniti, si zbrati neko rezervo, iz katere jim bo možno črpati v slabih časih. Nekateri si z velikimi žrtvami nabavijo lastna stanovanja, da jim ne bo vedno treba plačevati najemnine, drugi si morda nabavijo kakšno zemljišče, ki naj bi jim dajalo vsaj nekaj pridelkov v skrajni potrebi, zopet drugi pa si prihranijo večjo ali manjšo vsoto denarja. Vse to jim narekuje skrb za bodočnost.
Silna depresija zadnjih par let je kriva, da je bilo mnogo varčnih in za bodočnost skrbečih ljudi razočaranih. Dolga brezposelnost jim je pobrala prihranke v gotovini, pobrala jim je delno plačane hiše in zemljišča in jim posušila razns druge vire dohodkov, na katere so računali. Skoro najbolj prizadeti pa so bili tisti, ki so imeli svoje prihranke spravljene v raznih bankah ali ki so svojo gotovino naložili v različne delnice. Mnogi so izgubili vse, kar so si v dolgih letih prihranili, mnogi so izgubili polovico ali večino svojih prihrankov in premnogi še danes visijo v negotovosti, da-li bodo od svojih vlog v banki sploh kaj dobili ali ne. Kot trdnjave solidnosti opevane banke so ali propadle ali pa stojijo “zamrznjene” kot žalostne priče nezdravega sistema in nezmožnosti in lahkomiselnosti tistih, ki so jih upravljali.
K sreči je bilo nekaj bančnih zavodov vendar tako trdnih in dobro upravljanih, da so vzdržali vihar depresije. Za srečne se smejo šteti tisti, ki so imeli svoje prihranke naložene v takih bančnih zavodih. In svojo previdnost lahko hvalijo tisti, ki so svoje prihranke spravljali v zvezni poštni hranilnici, tem najbolj varnem in solidnem denarnem zavodu v Zedinjenih državah.
Med gospodarskimi ustanovami, ki so, če upoštevamo nenavadne razmere, naravnost sijajno prestale vihar depresije, so naše podporne organizacije. To je pokazalo, da so te organizacije zgrajene na zdravi podlagi in da so dobro, pošteno in zmožno upravljane. Vse naše podporne organizacije so ohranile svojo solventnost, vse točno izplačujejo svoje obveznosti. Denar, ki so ga naši rojaki nalagali v naše podporne organizacije, je bil najbolje investiran. Vsak član, ki je bil upravičen do podpore iz njihovih skladov, jo je dobil v polni vsoti, ki so jo predpisovala pravila. Ni se izplačevalo podpor in smrtnin v obliki toliko in toliko centov na dolar, ampak v polnih dolarjih in polnih vsotah. Rojaki, ki so v naših podpornih organizacijah hranili denar za slabe čase, niso bili razočarani. Ameriški Slovenci se smemo šteti za srečne, da smo proporčno mnogo bolj zavarovani v podpornih organizacijah, kot marsikatera druga narodnost.
Bratje in sestre, pomnimo, da je naša J. S. K. Jednota še vedno nad 104 procentov, solventna. Pomnimo, da je vedno točna v svojih izplačilih. Ne pozabimo poleg tega, da je z vpeljavo načrta “AA” omogočila potrebnim starim članom posojila za plačevanje asesmentov in jih na ta način obdržala zavarovane za slučaje bolezni, poškodb in smrti. Ali ni taka organizacija vredna, da nagovorimo za vstop v isto vse naše prijatelje, katerim je to še mogoče? Ali ni vredna, da nagovorimo za pristop vso odraščajočo mladino? Ali ni vredna, da vpišemo v njen mfadinski oddelek vso našo mladino do 16. leta? Da, bratje in sestre, vredna je tega, in če smo mi njeni vredni člani, bomo skušali to tudi izvesti!
(Nadaljevanje s 1. strani.) vemo zakaj je na svetu tako ma-
lo	nepristranskih ljudi!
*
Na neki univerzi so eksperimentirali s kavo na domačih zajcih in so pronašli, da strup, ki še nahaja v kavi, zajcem zelo škoduje. Torej, da ne boste dajali vašim zajcem kave za zajtrk!
*
V	okrajni ječi v Clevelandu čaka obsodbe italijanski bankir Joseph Zitiello, ki si je prilastil okrog pet tisoč dolarjev bančne imovine oziroma denarja vložnikov. Pa so zadnji teden vdrle v jetniški oddelek okrajne ječe štiri srdite italijanske signore, ki bi bile Zitiella predelale v pašto za makarone, da jim ni ušel v nek odročen prostor.
*
Tako postopanje seveda ni niti malo ameriško. Pravi A-meričani bankirjev, ki so jim zafrečkali stotisoče in milijone dolarjev, ne puste niti zapreti, še manj pa, da bi jim storili silo. Najbolj razboriti kvečjemu nekoliko zabavljajo. In priznati je treba, da smo se tudi Slovenci v tem oziru zelo vzgled-no amerikanizirali.
*
Stavil bi ne vem kaj, da tudi Zitiello ne bi bil danes zaprt, če bi bil zafrčkal milijon ljudskega denarja, mesto ušivih pet tisočakov.
*
Zanimivo pri gori navedenem slučaju je dejstvo, da je Zitiello pred amazonskimi signorami, ki so ga hotele linčati, zbežal v toilet in se tam zaprl. To jasno kaže, kam se Italijanu mudi, kadar je v nevarnosti . . .
A. J. T.
DRUŠTVENE IN DRUGE SLOVENSKE VESTI
RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA
(Nadaljevanje iz 1. strani) rantirane do 75%, vloge nad $50,000 pa do polovice ali 50-procentno.
PRODUKCIJA avtomobilske industrije je bila v prvih enajstih mesecih tekočega leta za 63 procentov večja, kot v istem časovnem razdobju lanskega leta. Do konca novembra 1933 je bilo v Zedinjenih državah izdelanih 1,451,363 avtomobilov, lani v istem času pa je bilo izdelanih le 893,095 avtomobilskih vozil. V novembru 1933 je bila prodaja avtomobilov za 115 procentov višja kot v istem mesecu lanskega leta.
AVTOMOBILSKI magnat Hemy Ford je leta 1928 izjavil, da bo prenehal z izdelovanjem avtomobilov, če bi bila kdaj prohibicija v Zedinjenih državah odpravljena/ To se je zgodilo, toda Ford ni svojega obrata ustavil. Pretekli teden so bili v 7000 agencijah širom dežele razstavljeni novi modeli Fordovega avtomobila za leto 1934.
V	petih letih je menda Henry Ford svojo leta 1928 izraženo grožnjo pozabil ali pa smatra za umestno, da jo skuša pozabiti.
ITALIJA bo baje zahtevala drastične izpremembe v konstituciji Lige narodov. Ako se tem zahtevam ne ugodi, bo Italija izstopila iz Lige. Do velikih izprememb v ustavi Lige narodov bo težko prišlo, ker jim bodo nasprotovale posebne male nasledstvene države.
(Nadaljevanje s 1. strani.)
pušča soprogo, siedem sinov, dve hčeri in brata. Rojen je bil v Beli Krajini.
V	Clevelandu, Ohio, so umrli: Gregor Rajer, star 58 let, član društva št. 71 JSKJ. V Ameriki je bival 33 let in zapušča tu soprogo, dva sina, štiri hčere in brata. Rojen je bil v Martinji vasi pri Št. Lovrencu na Dolenjskem. — Mary Sumrada, rojena Levstik v vasi Globel pri Sodražici. V Ameriki je bivala 13 let in zapušča tu soproga, sina, hčer, tri brate in sestro. — Jacob Jene, ki je bival v Ameriki 40 let. Rojen je bil v Že-rovnici, fara Grahovo.
LISTNICA UREDNIŠTVA
('lan v Californiji. — Razume se, da je vaš prvi papir, ki ste ga vzeli pred 17 leti, že davno neveljaven. Prvi papir smete brez strahu ponovno vzeti, brez ozira na to, da ste prišli pred 22 leti v Ameriko pod drugim imenom. Naturalizacijskim oblastem smete tudi brez strahu povedati vzrok zakaj ste prišli v dajelo pod tuji m imenom, namreč, da ste se s tem izognili vojaški službi v stari domovini. Ameriške oblasti tega nikomur ne štejejo za greh. Navesti boste seveda morali ime, pod katerim sto prišli v deželo, in. druge podatke. Podati boste mora-
li	gotove dokaze, da ste res vi tista oseba, ki je prišla pod tujim imenom 'r deželo in da ste od takrat stalno bivali tu. Ako imate še stari “prvi papir” in je bil isti vzet na vaše pravo ime, bo vam morda lahko služi) kot dober dokument pri ponovni nabavi prvega papirja. Uradniki na naturalizacijskem uradu vašega mesta vam bodo povedali kakšne dokumente m dokaze morate imeti.
PANAMERIŠKA konferenca, ki sc vrši v mestu Montevideo, Uruguay, bo morda pripomogla do končne rešitve spora za o-zemlje Gran C-haco med republikama Bolivia in Paraguay. Zastopniki obeh držav so potrdili sestavo pododseka, ki naj preštudira sporno zadevo, in obljubili po najboljših močeh sodelovati v svrho mirne poravnave. Delegaciji Zedinjenih držav na panameriški konferenci načeljuje državni tajnik Hull.
PROBLEMI PRISELJENCA
DO KRIZE med Rusijo in Japonsko bo prišlo prihodnjo pomlad. Taka je sodba nekega zanesljivega britiškega opazovalca. Ruska sovjetska vlada niti malo ne zaupa Japonski, zato dela velike vojaške priprave v vsej Sibiriji. Vlak za vlakam privaža motorne vozove, tanke, traktorje, topove in aeroplane. V bližini Bajkalskega jezera je koncentrirano mnogo vojaštva. ’Veliko “letalsko mesto” je zgrajeno blizu Irkutska. Rusija pričakuje naglega japonskega napada na obmorsko provinco severno od Vladivostoka in na sibirsko ozemlje v okrožju Amurja. Japonci morda napadejo rusko ozemlje brez formalne napovedi vojne, kot so storili leta 1931 v Mandžuriji, katero so odtrgali Kitajcem. Ruski vojaški eksperti sodijo, da bodo Japonci napadli rusko ozemlje spomladi, kakor hitro nastopi lepo vreme.
— o-
ItAST PREBIVALSTVA
Na vsem svetu se rodi dnevno okrog 60,000 otrok; v istem času umrje okrog 40,000 oseb. Prebivalstvo sveta se torej v enem letu pomnoži za približno šest milijonov oseb.
V BEOGRAD sta dne 10. decembra dospela bolgarski kralj in kraljica ter sta bila zelo svečano in prisrčno sprejeta. Med vladarjema Bolgarije in Jugoslavije se bo vršila konferenca, na kateri bo Jugoslavija ponudila Bolgariji petletni mir ter pogodbo nenapadanja, ki bo temeljila na priznanju sedanjega položaja. Dalje bo pogodba vsebovala sporazum skupnega- nastopa in obrambe Jugoslavije, Bolgarije, Rumunije, Grške in Turčije napram vplivom in intrigam velesil-
POtHJLARNO IME
V Zedinjenih državah je 28 mest in mestec, -32 countyjev in ena država, ki nosijo ime našega prvega predsednika Wash-ingtona.
(Nadaljevanje iz 1. strani) dva otroka, rojena v Ameriki. Ali ga bodo deportirali po do-vršitvi kazni?
Odgovor: On ni podvržen deportaciji, ker je bil več kot pet let v tej deželi, ko je bil obsojen na več kot leto dni zapora. Ali, ko bi bil še enkrat zaprt radi zločina in obsojen na leto dni zapora ali več, tedaj bi bil deportiran, ko odsedi drugo kazen. V slučaju dvakratne obsodbe radi zločina je namreč vseeno, koliko let biva v tej deželi. Kdor je bil le enkrat obsojen, je podvržen deportaciji le, ako je obsojen pred pretekom petletnega bivanja. Pri tem pa treba zapomniti si, da v tem slučaju, kakor v vseh slučajih deportacije, je vedno merodajen zadnji prihod v Združene države. Ako je bil kdo odsoten iz Združenih držav, pa naj bo le za par ur v Canado, in oblast to dozna, se deporta-cijska doba šteje od dne tega zadnjega prihoda iz inozemstva.
Permit za povratni prihod
Vprašanje: Ali so bile uvedene kake spremembe glede izdaje in podaljšanja permitov?
Odgovor: Sedaj se izvirni permit (dovoljenje za povratek v Združene države) izdaje navadno za leto dni, mesto za tri ali šest mesecev kot poprej. Isto velja, kar se tiče dovoljenja za začasno bivanje v tej deželi. Kdor prihaja sem začasno, se pripušča navadno za leto dni. Priseljeniška oblast v pristanišču prihoda ima pravo podaljšati za nadaljno leto. Za na-daljna podaljšanja pa treba o-brniti se na Immigration and Naturalization Bureau, Washington, I). C.
Starostna omejitev v federalni službi
Vprašanje: Ali je res, da osebe, ki so čez 40 let stare, ne morejo dobiti federalne službe?
Odgovor: Najvišja starost za kandidata za federalne službe je različna v raznih departmen-tih. V zadnjem času je začela agitacija, da se maksimalna starost poviša. Secretary of Labor je pred kratkim ukazala proučevanje o izdatnosti federalnih uradnikov v raznih starostih in izid je bil v korist starejšim uradnikom. Zato je Civil Service Commission nedavno odredila, da za pisarniške službe se bodo vpoštevali kandidat j e do starosti 53 let, mesto 40 let kot poprej. Tudi v drugih panogah federalne službe se starost bržkone poviša. Kdor je obsojen zločina, ne
more biti pripuščen v Z. D.
Vprašanje: Moj mož je prišel nezakonito v Združene države 1. 1923, prišel je kot mornar. On je znal, da ne more biti deportiran, ker je prišel pred 1. julijem 1924. Lani pa je šel nazaj v stari kraj, ker se je hotel povrniti na zakoniti način, da dobi državljanske papirje. Sedaj pa mi je pisal, da mu a-meriški konzul neče izdati vize, ker je dobil informacijo, da je bil moj mož obsojen radi tatvine mnogo let predno je prvič prišel v Združene države. Od tedaj ni imel nikakih sitnosti s sodnijami in ni bil nikdar aretiran v tej deželi. Kaj naj storim?
Odgovor: žal nam je povedati, da se za njega ne more nič storiti. Zakon izrecno prepoveduje prihod v Ameriko oseb, ki so bile obsojene ali se priznavajo krive kakega zločina, ki je nemoralnega značaja. Tatvina spada med te zločine in mu a-meriški konzul zato ne sme izdati vize.
Pcmcč za naturalizacijski izpit
Vprašanje: Zaprosil sem za drugi naturalizacijski papir in pričakujem, da bom kmalu pozvan na izpit. Bojim se, da ne znam zadosti o ameriški zgodovini in vladi. Živim oddaljeno, kjer ni nikakih večernih šol za naturalizacijske kandidate.
Odgovor: Foreign Language
Jugoslovanska Katoliška Jednota v Am®*
El;, Minnesota
GLAVNI ODBOR
■) Izvrševalnl odsek:
Predsednik: PAUL BARTEL. 225 N. Lewis Ave., Waukegan.
Prvi podpredsednik: MATT ANZELO, Box 12. Aurora, ^
Drugi podpredsednik: LOUIS M. KOLAR, 6011 Bonna Ave.,C16 Tajnik: ANTON ZBAŠNIK, Ely, Minn.
Pomožni tajnik: LOUIS J. KOMPARE, Ely. Minn.
Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Ely, Minn.	.	,ir4&,I*
Vrhovni zdravnik: DR. P J. ARCH, 018 Chestnut St.,	P
Urednik-upravnik glasila: ANTON J. TERBOVEO, 6117 S*- u Cleveland. O.
b) Nadzorni odsek:
Predsednik: JOHN KUMŠE, 1735 E. 33rd St., Lorain. O. -
1. nadzornik: JANKO N. ROGELJ, 6207 Schade Ave., cleVei J* ,1
2. nadzornik: JOHN BALKOVEC, 5400 Butler St., Pittsburg«-^t
3. nadzornik: FRANK E. VRANICHAR, 1812 N. Center St,
4. nadzornik: JOSEPH MANTEL, Ely. Minn.
GLAVNI POROTNI ODBOR:	0,
Predsednik: ANTON OKOLISH, 1078 Liberty Ave., Barber^
1. porotnik: JOHN SCHUTTE, 4751 Baldwin Ct., Denver,^ f,
2. porotnik: VALENTIN OREHEK, 70 Union Ave.. Brooklyn'
3. porotnica: ROSE SVETICH, Ely, Minn.
4. porotnik: JOHN ŽIGMAN. Box 221, Strabane. Pa.	^
Jeduotino uradno glasilo:
NOVA DOBA, 8117 St. Clair Ave., Cleveland, O.
ZDRUŽEVALNI ODBOR:	a	O	A
Tajnik: JANKO N. ROGELJ, 6207 Schade Ave., Cleveland, ^1»
1. odbornik: FRANK E. VRANICHAR, 1812 N. Center St.. •>
2. odbornik: MATT ANZELC, Box 12, Aurora, Minn. __
Pravni svetovalec: WM. B. LAURICH, 1900 W. 22nd Pl-.^^V Wh
Vse stvari, tikajoče se uradnih eadev, naj s« po&iljajo na	'V
denarne pošiljatve pa na glavnega blagajnika. Vse pritoJbe in	V
slovi na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novib c	[L,	'
ta zvišanje zavarovalnine in bolniška spričevala naj se poSilj*J°	#	w *ho
zdravnika.	»h
Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov in	f	M ^
slov o v naj se pošiljajo na naslov: Nova Doba. 6117 St. Clair Ave.» jov8piJ*/ bu Jugoslovanska Katoliška Jednota v Ameriki je najboljša ^u*°y0j^	^1 Ih
varovalnica v Zedinjenih driavah in plačuje najliberalnejše podpore ®erikir. ‘J * h Jednota je zastopana skoro v vsaki večji slovenski naselbini v A*P gli v a hoče postati njen član, naj se zglasi pri tajniku lokalnega dr^	h	Qjj
piše na glavnf urad. Novo društvo se lahko ustanovi z 8 člani o lf neoziraje se na njih vero, politično pripadnost ali narodnost. f uvo *	'•ftf
tudi otroke v starosti od dneva rojstva do 16. leta in ostanejo I*D skem oddelku do 18. leta. Pristopnina za oba oddelka je prosta.
Premoženje znaša nad $1,600,000.00.	>
Odrasli oddelek je nad 104% solventen, mladinski nad 2,0°° j
IZ URADA GLAVNEGA BLAGA^1
Člani krajevnih društev z zadovoljstvom čitajo v da so bili mesečni asesmenti njihovih društev pravOc® ( slani na glavnega blagajnika. Pravočasni preje*0 asesmentov prav tako zadovclji glavnega blagaj1**^* v nega tajnika. To vsestransko zadovoljstvo bi ‘®n ^ vsak mesec, če bi člani pravočasno plačali svoje afe^j društvih. Dne 25. v mesecu bi moral vsak član esecment pri svojem društvu.	^
Posebno važne je, da člani pravočasno plačajo mente ta mesec, ki je zadnji v letu ter se z istim z ^ letni računi glavnega blagajnika in glavnega	^
pride dan 31. decembra na nedeljo, zaradi tega pr°s,r<1 gC,ii tajnike in tajnice, da skušajo odposlati društvene ^ dovolj zgodaj, da jih prejmem že v soboto 30. dec POLDNE. Pozneje dcšli asesmenti ne bodo mogh Pr* #If11' ^ a v mesecu decembru, ampak šele v januarju prihodnje ^ % iz vzroka, ker v soboto popoldne in v nedeljo je pošt® ,
Z bratskim pozdravom,
LOUIS CHAMPA, gl- blag
NASLOVI NOVOIZVOLJENIH ODBOltf^
Naslovi novoizvoljenih društvenih odbornikov **	l!1
leto naj se brez odlašanja sporočijo glavnemu hitro ima glavni urad večino tozadevnih poročil, jih P ^ ništvu Nove Dobe za priobčitev v skupnem “imen'^Uj,po krajevnih društev.” Društveni tajniki naj izvolij0 da uredništvu NI TREBA pošiljati naslovov novih	,	y
kajti uredništvo jih dobi iz glavnega urada.	N	Sc
«cen
C1
, e or '“ties.
Won
A 96
S:
'■and
in
St
J0rtur
V
4Mo'
u8sio
£>jc j
?0(
Information Service, 222 Fourth Avenue, New York City, izdaja knjižico v angleščini, ki nosi naslov “How to Become a Citizen of the United States.” Ta knjižica vsebuje informacije o ameriški zgodovini in vladi v obliki vprašanj in odgovorov. Foreign Language Information Service prodaja to knjižico za 25 centov. Pišite po-njo.—F.L.I.S.
ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV
(Nadaljevanje s prve strani) temu staremu običaju ženin Bo-voje Stanojevič v Donjem Čr-natovem, je stopil k njemu vaški godec Jašarevič, da bi prevzel običajni dar za sviranje. Razburjeni ženin je tako nerodno iskal denar, da se mu je samokres vnovič sprožil in da je krogla zadela godca v prsa. Godec je izdihnil, ženina pa so namesto v cerkev k poroki, odvedli v zapor. Ko so ugotovili, da gre za nesrečo, so ga spustili, da bo doma čakal na razpravo.
Stari grad Zrinskih kot obrtniški dom. Obrtniško društvo v Čakovcu je nedavno slovesno prevzelo v svojo posest stari grad Zrinskih, ki ga je kupilo od delniške družbe Slavonije, da ga reši propadanja in da uredi v njem svoj dom. Prevzem gradu je bil združen z lepo mani-
festacijo medrnui'^’ ^ ških organizacij-
Ukinitev stare strici v Rožu.	jj^	'tj.
ki je bila najstan jetje ' ^ najmodernejše P01, jii \ v stroke na Koroške111 stri ji sploh, je	L	X,
brat. 140 let so p K Av pošiljali svoje m, . >»(, na Kitajsko in J»P t„ JfS, 20 leti je bilo v M nih nad 300 dclavC(^	)>,
se je število zap^‘	^	{	*,t
poma krčilo do zil	,
k” je štela tovarlia 'f | krog 100 delavccv- . delavcev vedno niall^firf^ število uradnikov	.jjo- j St
meščencev celo P°	\
o ustavitvi obrata J ^ p I, j. polnoma nepriČak°v^ ^ ,	'
delavcev so se trud* _ ^ ^ ^ riiki ter občina, da )	/ .	^
■ nhl 1* ul
tev preklicala n1	,j, j M.
AQl l' % L
mogočilo tudi za 11	.	jji	.	l[	.
tacije »o šle k drfJV, vladi, vsi delavci z c	.°?!
• ,• ravnaj' l\. so opozarjali ia	^
pred glasovanjem
da ne bo tovai'*18 ^	y	;
vila dela. Vse Jc	j	j	^
Žalosten pogled	11	' j.
ku, ki *re
tako cvetočega 1	g
roli«*-
N.*
ENGLISH SECTION OPS
'W
V Official °rga0 o/ the
South Slavonic Catholic Union.
AMPLIFYING THE VOICE.OF THE ENGLISH SPEAKING MEMBERS
current thought
A Good Experience
% l "V ^ ^ac* P'easure °f attending a meeting of one Hiee 0nai®er Slovene-conducted lodges. The assembly took les a Sunday morning in one of the Slovene National ut 25 members were present, consisting of young ^le-aged men.
Oftun *
^iftegg	’ * was ^a*e *n arriving at the meeting. My
'ks0(] „Wa8 due to the extra hour of sleep which I invariably Unc^ay mornings. In my opinion, Sunday is a day of •e i8 jn SUch it should be taken advantage of; especially if ijiuu e habit of getting late to bed during the week and tort. I every morning in order to get to work on time. Ti’ meeting was still in the early stages when fHoti President of the lodge was in the act of explain-on made by one of the members, and ended by inviting ’,r"'h * °n the motion. A vote was taken on the proposal, c ^hat C ^°^0Wed more pi'oposals and more discussions.
5# * ajlc|nipressed me was the apparent alertness displayed by ^the l!Very member on the proceedings of the meeting. n*»„1 * evi^^^ers were interested in the various proposals made <*$ buB-nCet^ ^ tlle discussion that followed each piece of X*»*5 **"’ere Uless> m which arguments for and against each propo-^^(lismaC,.e-	opinion	shed	more light on the subject
•fp tre1)(1CUs's'on. and it was with great interest that I followed °* thought of each speaker.
■ ®Pecial ■
^ent	f lnterest to me was the	suggestion made by the
l|/j|both ° l^6 ^oc*ge concerning the	enrollment of new mem-
V^loyedln Juyenile and adult departments. The president i? Sons ,N1)ecial emphasis by asking the members direct: “Are daughters enrolled in our South Slavonic Catholic >t>0J ^ioiniv,0 0Wed by further comment on interesting outsiders
t* lCb °Ur Union-
*1	111 of	Presidents	of other lodges follow the same
/I	comPonent	members to increase the
^ °{ e oui' Union. However, too often .this important et> ^re]ytly '°dge meeting is not given sufficient emphasis.
je1 ^iJni Sa^*ng that the members should advertise the name V°cij* -^sicl	n t0 ^ends and outsiders,	and induce them to join,
|U	*° evo^e proper	response from his group.
Q* el 16 members direct, the president not only makes his ar> but also makes a deeper impression on the
** I«1* at^lePlan ^or English-speaking members to follow is to ’»/* I af ap^ °ne 01 ^W0 mee^ngs Slovene-conducted lodges Z* fc	^	w^ness*ng the many Slovene-speaking members
.	n*''11*'	*n discussions of each meeting, English-
^ Up . eni^ers would gain more confidence in themselves speak at their own meetings, and not let a few i (|,n&> planning and execution of work. Some of
Jy thia
SP aking members lack confidence in themselves, i. \ ttinS + eaKOn	exPress their views and ideas at the
jl/ nthly meetings.
d i ifu ~	°------------
f/ ^H01n Office of Supreme Treasurer
VjC	°k ^0ca^ lodges have read with satisfaction in the
/ ^ti *e*it	at monthly assessments of their lodges have
V*	t'me t0 **le ^upreme Treasurer. Such prompt
-»?, .a*so Supreme Treasurer and the Supreme VA if *8 complete satisfaction could be enjoyed each 1 S k °n ti *netn^eps Paid their assessments to the lodge each 1(. ^ the	members	should	have their assessments
'tjlle*Pec‘ ^	eac^*	month.
I dnf: ^ y *mPortant that members pay their assessments
\ e	month	of December, which, as the last month
^ ’	cl°ses the semi-annual report of the Supreme
■ r*	pi*	Home Office. Dec. 31 of this year falls on
\y	i,	. reason I am requesting all local secretaries
V‘^H	lodge assessments earlier than usual, so that
my office not later than Saturday noon, Dec. 30.
^ ^ot be^eaCk*ng n»y office later than Saturday noon, Dec.
St ^ \vilj ,l>cluded in the statement for the month of Decem-
M	appear °n the January statement of the ensuing
1Ver*es of mail are made on Saturday afternoons *a*ys.
Motherly greetings,
LOUIS CHAMPA,
^	Supreme	Treasurer,	SSCU.
kr*'
br»
4
h
rne to’ , in
Je.: in' a li
4«»
Harlem Globe Trotters to Play Rangers
Ely, Minn.—A special attraction in the way of basketball will be presented to Ely fans next Friday, Dec. 15, at the Ely Memorial Gym. Through the efforts of Bro. Frank Gerzin, manager of C. and M. Rangers basketball team of Lodge No. 1, SSCU, the Harlem Globe Trotters, a colored quintet from the East, will mix in a game with the Rangers.
Game starts at 8:15 p. m. Admissions are 25 cents and 40 cents.
Ely basketball fans can expect to see a whirlwind tussle, as the colored team is composed of such stars as “Big” Jackson, formerly with the City College of New York; Albert “Runt” PulIIns, Browne University, and George “Easy” Easter, Virginia Union College.
“Runt” Pullins employs the bullet-like pass and is a trick shot artist as well as a fancy dribbler. “Big” Jackson palms a basketball in either hand. “Easy” Easter, captain, is the brains of the outfit, and all plays start from him. He is good on long shots and never smiles while playing. A. M. Saperstein is the coach of the team and originator of the exhibition basketball traveling club. He is a versatile player and can be depended upon to play any position.
Attention, C. and M. Rangers! There will be a meeting on Dec. 20. Election of officers will take place. The entertainment committee assures you of a good time after the meeting, with refreshments and excellent music. So^don’t forget to be on hand.
Joseph Muhvich. Chairman Publicity Committee.
Ilirska Vila Lodge, No. 173,
SSCU, Cleveland, O., initiated 14 new juvenile members at its annual meeting held last Thursday, Dec. 4. Special credit for this good showing goes to the active secretary 0f the local branch and other members for their tireless efforts in the national’campaign for new members.
Ilirska Vila Lodge can be proud of its record in Cleveland, as. it is the first SSCU lodge in this locality to take a large, active part in the campaign for new members, with the sincere hope that other local branches will be stimulated into greater activity in the enrollment of new members.
Just a Hint!
National SSCU campaign for
new members is gradually gaining momentum. St. Joseph, No. 21, SSCU, of Denver, Colo., and St. Stephen, No. 26, SSCU, of Pittsburgh, Pa., enrolled 20 and 16 juveniles, respectively, during the month of October, and, as reported in the Nov. 20 issue of Nova Doba, these two lodges are conducting a contest of their own, in conjunction with the national SSCU campaign, to see who shall lead in the enrollment. Ilirska Vila, the latest entrant, places Ohio on the map in the campaign. Which lodge will be next?
Ifg ^t,
P the Baptist,
No. 112
Mir
inn.—.All mem-\i’ No' -,°hn the Baptist He n112’ SSCU, are l’esent at the an-'.'k'Ho). f °f the lodge L''1, *MuSj ,eld at the home .Sunday> Dec-Qf£icL 0 u' m> Elec'
*.tw, ,s and other im-"*• 'tter» will be dis-
A>	Ti^har,	Sec'y.
I h i, ll,(>):ri °
Sk J ahr>ut what the
Vh. The world
y<-\ , iLOns °f other peo-out.
<tb
Zvon, No. 70
Chicago, 111.—Society Zvon, No. 70, SSCU, will hold its yearly meeting on Wednesday, Dec. 20. Election of officers will take place and other important matters will be discussed.
No cards will be sent out to remind you of this meeting, so please take notice and remember to come. A special assessment of 50 cents will be made on any member failing to attend.
John Gottlieb, Pres. -------o-------
It’s the man’s own push that generally gets him a pull.
St. Aloysius, No. 6
Lorain, O.—Members of St. Aloysius’ Lodge, No. 6, SSCU, are urgently requested to be present at the annual meeting, which will be held next Sunday, Dec. 17, in the Slovene National Home. Meeting will commence at 1 p. m.. and assessments will be collected from 12 noon. It is the duty of each member to be in attendance. Failure to attend one or two meetings held during the year is excusable ; however, the annual meeting is so important that all members should make it their special duty to be on hand as rules and regulations of the lodge for the coming year are revised, and officers for the ensuing year are elected.
All membew failing to attend the annual meeting on Dec. 17 will be fined one dollar, the money to go into the lodge treasury. Excepted are only those members who are on the sick list, those who have to work at the time the meeting is held and those who live out of town.
Greetings to all members.
John Cerne Jr., Sec’y.
-------o-------
Chimney Swift’s Habits
Sometimes in the early spring, but more commonly in late summer, large flocks of chimney swifts have been observed to sweep in great circles about a favorite chimney, then form a conical cloud resembling a cyclone funnel and drop rapidly from the apex into the chimney to roost for the night. Chimneys of abandoned factories or public buildings constitute favorite resorts of this kind.
Bulletin Board of E. 55th St. and St. Clair Ave. branch library of Cleveland, O., is exhibiting the biography of Harvey Gregory Prusheck published in the Nova Doba during the last three issues and written by A. J. Klančar. With the article on exhibit is also one of Prusheck’s works that appeared in his latest exhibition.
In a spirited election, Frank Zgonc was elected alderman of Ely, Minn., with Steve Banovetz running a close third. Two were elected.
A Slovene is taking a leading part in the Civil Work Administration program in Cuyahoga County, Ohio. Louis L. Drašler, civil engineer, has been appointed chief assistant to John R. Davis, who is in charge of the state highway program.
It has come to light that one of the leading international psychologists is Paul Rankov Radcsavljevich, a Croat, processor of his chosen subject at New York University, which also conferred upon him a degree of master. Stanford University also acclaimed Radosavljevič h with honors by con-ferring upon him the degree of doctor of pedagogy. Radosav-ljevich acquired his elementary knowledge in one of the gymnasiums in what is now Jugoslavia, and there continued his studies in various universities in what formerly was Austria-Hungary, and Germany. He attained his degree of Ph. D. at the University of Zurich. v
------o--------
CORN
The year 1920 saw the greatest production of corn in the United States between the years of 1900 and 1931. This crop amounted to 3,208,000,000 j bushels. That year also produced the largest corn crop for the world for the same period, i amounting to a total of 4,735,-000,000 bushels, according to records available.
Ely, Minn.—Ladies and gentlemen, this is your Little Stanley speaking to you from the roof garden in the Pechaver homestead, and that means you must put everything else aside because you are about to hear what is supposed to be a secret untii next week; of course, I can’t tell you everything, but will give you just a hint. Here goes—
Our final meeting of 1933 took place on Dec. 10. A large number of Gophers were present for this big funfest, which was in the form of a gigantic vaudeville show and featured such stars as the Sheppel Sisters, singers of all those beautiful Slovene folk songs; Frankie Kromar, master of the accordion ; and last, but not least, Lassi’s Harmonica Twisters, three Ely boys who should take this city by storm with their versions of popular and hillbilly tunes. These boys, consisting of Eino Lassi, conductor and guitar; Chet Hillman and Fuddy Glavan, twisters, presented their first local concert at the Gopher meeting. An appetizing lunch was served and dancing tapped off the evening.
Now Little Stanley transports himself from the roof garden to the Opera House Theater (yes, Betty Boop, we have a Op’ry in Ely!). A young fellow sits beside me, and, naturally, we start a line of chatter which went something like this: .
“You know, Stan,” said the young man, “1 think your writeups in the Nova Doba are pretty good; only you have too much of little Stan in them.!” Was my face red? Was I mortified ? Say fella, “was that the human thing to do?”
Meanwhile the crowds pour into the theater; soon the place is filled to capacity. An usher comes to Little Stanley and says, “Telephone for you, Stan!” I dash downstairs, where they tell me that they just wanted my seat! Can you beat that? I guess I’ll have to scram now, too, before Editor Kolar does something to my seat!
Stanley Pechavar,
No. 2, SSCU. -------o-------
Western Stars
Rock Springs, Wyo.—Annual meeting for the election of officers for the coming year-wili be held by the Western Star Lodge, No. 202, SSCU, next Tuesday, Dec. 19, at 8 p. m. in the Slovenski Dom.
All members are urged to be present at this meeting and thus show their spirit toward the lodge, and to elect capable officers for the next year. Those who do not attend are subject to a fine of 50 cents, as provided for in our minutes. Refreshments will be served after the meeting.
Members should keep in mind that all assessments are to be paid every month on or before the 25th day.
John Yenko Jr., Pres.
Editor’s Note
Christmas falls on Monday, Dec. 25. For this reason the deadline for contributing articles to appear in the Dec. 27 issue has been moved to the preceding Saturday, Dec. 23.
Monday of each week is ordinarily the deadline for all contributing articles to appear in the same week’s issue, as the forms are closed on Tuesday and the official organ printed on Wednesday.
Members are requested to forward all articles intended for the Dec. 27 issue early enough so that their contributions will reach the Nova Doba office not later than Saturday, Dec. 23.
The same procedure will follow the Jan. 3, 1934, issue of Nova Doba. New Year falls on Monday, Jan. 1, 1934, and for this reason all contributing articles intended for the Jan. 3 issue must reach the Nova Dcba office not later than Saturday, Dec. 30.
Betsy Ross Meeting
Cleveland, O.—Again I am reminding all members of the Betsy Ross Lodge, No. 186, SSCU, to be present at the annual meeting, which will be held on Friday, Dec. 15, in Turk’s Hall, 16011 Waterloo Rd. Meeting will begin promptly at 7 :30 p. m.
Every member undoubtedly realizes that this meeting is one of the most important meetings of the year, for election of officers for the ensuing year will take place, as well as many other important matters will be discussed concerning the activities for the future. So attend!
Also am reminding all members to have their assessments paid up at the meeting or at my residence by the 24th of the month.
Mr. and Mrs. Charles Starman are the proud parents of a baby boy. Bro. Starman is a member of the Betsy Ross Lodge. Congratulations, Bro. Starman.
In behalf of the Betsy Ross Lodge, I am extending my heartiest wishes to all the members of the SSCU and their families for a Merry Christmas and a Prosperous New Year.
John P. Lunka, Sec’y,
No. 186, SSCU.
SWAN ON WAR PATH
An indignant swan held up traffic on Antrim road, Belfast. II had been chased by a curious dog and finally found itself on the tram lines. It showed its resentment of trams, as well as motor cars, by attacking the vehicles, its wings flapping pro-testingly, and at one time three cars were stopped while it pecked at their radiators. It was finally induced to return to its pond.
Colorado Sunshine
By Frank J. Smole Jr., Sec’y,
No. 201, SSCU, Denver, Colo.
The rose is red,
The violet blue,
Your little obligation to your lodge is due.
So pay it now,
Don’t wait till when
The rose and violet bloom again.
For if you do delay is thus,
No violet will bloom for us.
The rose will rest upon our chest,
The violets upon the casket.
So come across, we need the dough,
Not in the spring, but NOW, you know.
The rose is red,
The violet blue;
We need'the cash, I’ll say we do.
“That picture is pne I paint-|ed to keep the wolf from the door.”
“Indeed! Then why don’t you jhang it on the knob where the wolf can see it?”
St. Michael, No. 88
Roundup, Mont. — We are rapidly approaching the end of this year. During the month of December we hold the annual lodge meetings. This holds true for our branch. Therefore, all members of St. Michael’s Lodge, No. 88, SSCU, are given a gentle reminder to attend the annual meeting which is to be held Sunday, Dec. 17, 2 p. m., at the usual place. Members who do not attend the annual meeting shall pay one dollar into the lodge treasury. Sick members only are excepted, as decided at the November meeting.
Each member owes it to himself to be present at this important meeting. In our SSCU we have equal privileges, and, hence, equal duties. At the annual meeting election of the administrative board for 1934 takes place; the policy of the lodge for the following year is also considered. As a matter of fact, our members ought to make a better showing in attendance at all our meetings. Officers themselves cannot make decisions concerning the lodge, as the By-Laws do not permit such action. Moreover, problems concerning the lodge are solved to the best satisfaction when the majority of members are present to act upon them.
All members are requested to make sufficient arrangements to pay their assessments on time. During the morth of December I urgently request all members to have their assessments paid by the 24th, so that I can prepare the semi-annual report and forward assessments on time to the Home Office. We must keep in mind that the Home Office, too, has plenty of work to execute at this time. In reality, all assessments should be paid by the 24th of each month, as it is very difficult for the secretary to decide what disposition should be made of a $35 to $50 shortage in assessments. Will the tardy members meet their assessments, or will they not? This question is hard for the local secretary to answer each month. Hence, it so happens that I am late with my forwarding of assessments to the Supreme Treasurer. It may happen that our lodge will pay a $5 fine for its tardiness in forwarding assessments. This action will not be the fault of the local secretary, but the fault of one or two members who are always late with the payment of assessments. I do not like to suspend any member, as I realize that no member wishes such action to fall on his account, and also because such a procedure entails much correspondence between the local secretary and the Home Office. But, if members will not meet their payments on time, there is no alternative but suspension, as the local secretary and the local treasury do not have money of their own to meet such members’ obligations. Each member should make provisions to meet the lodge dues each month as he or she would make to meet obligations of another nature. Each member who cannot meet his monthly obligation to the lodge should inform the secretary before 1he 25th day of the month, so t’r.at the secretary can be governed accordingly.
For the Lodge No. 8*, SSCU : Joseph Penica, Sec'y.
Paul Rankov Radosavljevich
By A. J. KLANČAR
I have always wanted to write about this remarkable Croatian. Once in the already distant past of my college days,
I remember coming on a book by Carl Murchison. This was a volume of biography, “The Psychological Register.” 1 took it to my cubicle in the stacks of the university library and skimmed through its pages. My professor’s name was in it, for he was an authority on intelligence. I looked for other names. My interest in Americanized Jugoslav men was just then budding into a diligent research of famous Jugoslav names in art, science and literature. 1 had already made the acquaintance of Michael Pupin, Nikola Tesla, Harry Suzzalo and Louis Adamic in this way.
I broused through the book from A to R, and then I came upon his name. You couldn’t miss it. That “ich” and “lj” which is only characteristic of Croatian and Slovene gave the man’s nationality away. And it dawned upon me that the Jugoslavs have an internationally known psychologist! I wondered, too, how many 'of you others knew about Radosavlje-vich who, by the way, is now teaching in New York University. Perhaps you don’t. And in a wave of enthusiasm I jotted down the following little biographical sketch.
You can’t even find the place of his birth on a map of Jugoslavia. In my imagination it is like the village in which Pupin was born-Miumble, rustic, unexplored by the,tourist. Obrez, Slavonia, must be such a place. When Radosavljevich was born that district was under Hungary. From 1879 to 1908, when he came to the United States as a student, he liveti and studied there.
Like most of the Jugoslav students, he went through the people’s school and then the gymnasium, which in many respects resembles our high school. The period 1902 to 1910 he spent in various universities in Austria-Hungary and Germany. From Vienna he went to Jena and finally got his Ph. D. at the University of Zurich. The University of New York conferred upon him the degree of master, and a doctor of pedagogy was won at Stanford University Medical College.
His field of specialization was educational psychology. A? professor of psychology and pedagogy, he had taught ir Hungary. While a student al New York University, he servec
on the faculties of pedagogy and experimental education. Later he became professor of experimental education at Stanford, cn whose faculties are some of the most famous educators of the country.
A man of languages, Radosavljevich has been co-editor of several educational and psychological magazines: the Russian Pedagogical Monthly (1911-12) ; the Serbian and Croatian Pedagogical and Psychological Magazines, “Uchi-tely” and “Napredak.”
If you wish to find out the standing of a professor in his field of research, the best index to his achievements is the list of societies he is affiliated with. Radosavljevich belongs to several world-famous associations. Here are the outstanding -mes: American Association for the Advancement of Science, National Geographic Society, American Eugenics Society, Croatian Pedagogical Academy in Zagreb, Serbian Society for Child Psychology in Belgrade and several German societies in Berlin and Vienna. Looking over this list, you can just imagine the versatility of this man, and you can’t doubt that he is one of America’s leading savants.
He has written many leading educational articles in German, Croatian, Serbian, Hungarian and English. The following are just a selected few which I believe constitute a good introduction to the man’s writings;
| besides, they are interesting 'from the standpoint of giving information about our Slavic people. The articles on various problems in education appeared in “Teacher” and “Pedagogical Seminar” during the year 1911. The rest are mainly on race psychology.
“Changes of Bodily Form in Descendats of Immigrants,” ; Science, 1912, and Scientific American, 1913.
“Psychology of Slavic People,” Proceedings of the 23d : Annual Meeting of the American Psychological Association. 11914.
“A Study of the American jand European Child,” Proceed-lings of the Second Pan-American Scientific Congress, 1917
“Who Are the Slavs?” a contribution to race psychology,- 2 volumes, 1919.
“Eugenic Problems of the Slavs” and “Eugenics in Racc |and State,” 2 volumes, 1923.
These volumes may be fount | in the Main Library of Cle^e land, O.
able to return, and will be heard. He did not go of his own free well, but had to go, and the way back was closed. In truth, he left many a one behind who suspected him as the possible slayer, thus an unworthy guest in the home of an honest family. And who was the first cause of this situation ?
More than ever before, Lovre wished for his friend to be near him. Only with him he could talk, and talk a great deal. But he was far away! He asked himself what will happen to his future plans? There was no other way left, but to go after his friend into the distant world, even though a while ago he intended to wait for a while yet, till his financial affairs became better. To go home was impossible. For how could he step before his old mother and serious father? What could he say to them? That he was accused of a crime, or that he had to leave the castle because of the affair, which the two would not doubt misjudge in their onesided outlook?
(To Be Continued)
Book Exhibit
Several fine editions are on display at the Cleveland St. Clair Library, and consist of:
“Odmevi Rdeče zemlje” or “Echoes of Red Land,” by Božidar Jakac and Miran Jarc. The book is based upon the letters from America written by Jakac during his travels here. It is profusely illustrated with Jakac’s own works.
The second book, entitled “Božidar Jakac,” is a collection of his own work in crayon, pastel, oil, lithograph and woodcuts. The frontispiece is of special interest, it being a self-portrait. There is an introduction written by K. Dobida, a student of art.
The “Kingdom of the Serbs, Croats and Slovenes” is a large illustrated book on Jugoslavia. The book is divided into two parts, the first part devoted mainly to pictures of the Royal Court, national costumes, historical places, natural beauty, etc. The second part consists of texts in the English, Serbian, French, German, Croatian and Slovene languages. It is one of the best books on present-day J ugoslavia.
The above books were loaned by Mr. Frank T. Suhadolnik, editor of Journal and Observer.
“Gorenjska” or “Slovenia” is also profusely illustrated, especially with pictures of the natural beauty in this part of Jugoslavia. The reading material is presented in English, Fl-ench, German and Slovene languages. This book will be of interest to people who have visited as well as to those who are contemplating a visit to Slovenia.
Another “Kingdom of the Serbs, Croats and Slovenes” consists mostly of pictures of the characteristic beauty found in the various parts of the Jugoslav country. There is a brief introduction in Serbian, Croatian and Slovene at the beginning of the book.
The last two books were loaned by Mr. August Kollan-der.
7.a leto 1934 in ukrepati še o drugih važnih zadevah, ki spadajo v področje letne sej.e. Važno je, da pridejo na to sejo vse članice, da si izvolijo odbornice, ki jim bodo po volji, in osvojijo druge Važne sklepe glede poslovanja, kakor bo želela večina, da ne bo potem vzroka za kakšno oporekanje. Večkrat se zgodi, da se prerekajo glede društvenih zaključkov članice, ki niti na društvene seje ne pridejo, kar nikakor ni pravilno.
Po seji bomo imele malo zabave in nekoliko okrepčila. Pridite torej vse in privedite s seboj tudi svoje prijateljice. Sedaj se bomo po vsaki društveni seji malo pozabavale. Glavni odbor je razpisal lepe nagrade za pridobivanje novih članov in članic v oba oddelka in nekatera društva vodijo živahno kampanjo, da povečajo število svojega članstva pred zaključkom leta. Drage sestre, vpišite tudi ve vaše prijateljice v naše društvo! In ne odlašajte vpisati vaših otrok v mladinski oddelek našega društva. Naša JSKJ vam tozadevno nudi boljše pogoje kot vsaka zavarovalninska družba. Tu se plačuje samo 15 centov NA MESEC in še po večkrat v letu je ta asesment opuščen. Zaupajte svoji organizaciji prej kot tujcem. Saj svojo organizacijo upravljamo mi sami potom konvencij in na konvencijah sprejetih pravil in glavnega odbora, ki je tudi izvoljen od konvencije. Pravila svoje organizacije imamo v slovenskem in angleškem jeziku, da jih vsak lahko razume. Sestrski pozdrav.! — Za društvo št. 137 JSKJ:
Mary Bradač, tajnica.
Zelo težko je za tajnika, ko priden 25. dan v mesecu, pa včasi še manjka $35 to $50, pa so ozira okoli, da-li bodo zapozneli člani prišli s svojimi asesmen-ti ali ne. Tako se zgodi, da sem s pošiljanjem asesmenta na glavnega blagajnika vedno pozen. Enkrat pa se zna zgoditi, da bo društvo plačalo $5.00 kazni za prepozno pošiljatev asesmenta, pa tega ne bo kriv tajnik, ampak tistih par članov, ki niso nikdar točni s plačanjem svojih prospevkov. Nerad koga suspendiram, ker vem, da si noben član tega ne želi, pa tudi mnogo pisanja to povzroči med tajnikom in glavnim uradom. Toda, če člani ne bodo pravočasno plačevali, bo moralo priti do suspendacij. Kajti tajnik in blagajnik nimata denarja, da bi zakladala za članstvo. Vsak naj skrbi, da bodo društveni prispevki ravno tako točno plačani vsak mesec, kot je treba plačati druge življenjske potrebščine. Vsak, ki ne more plačati, pa naj bi se prijavil pri tajniku pred 25. dnem v mesecu, da bi se tajnik znal potem kako ravnati.
Kar se tiče dela v teh krajih, je še vedno bolj slabo. Brez dela je še dosti ljudi. Zadnji teden je vlada zaposlila precejšno število ljudi na državnih cestah. Delo se bo vršilo, dokler bo vreme dovoljevalo. Dosedaj smo imeli še dovolj lepo vreme brez snega ; noči so sicer mrzle, toda dnevi so še dovolj prijetni. Morebiti se privlečemo s takim vremenom do božiča. Toda vsak čas lahko pritisne zima in potem bo težko kaj z delom na cestah. Vidi se, da se vlada resno trudi, da zaposli brezposelne delavce tu in tam, da si kaj prislužijo. Dosedaj se lahko reče, da sedanji predsednik Zedinjenih držav še ni pozabil obljub, ki jih je dal ljudstvu pred izvolitvijo. Po malem se vendar obračajo razmere na boljše. Da bi pa v deželo, ki je tičala tako globoko v depresiji, naenkrat pričaral prosperiteto za vse, moral bi biti čarovnik, čarovnikov in čarovnic pa dandanes ni več. fclavno je, da se delavstvu priznavajo pravice do življenja in da se mu skuša preskrbeti zaslužka. Vlada se pošteno trudi spraviti zavoženo gospodarstvo dežele zopet na pravo pot in mi moramo samo želeti, da se ji v čim krajšem času posreči in da nam zopet zasijejo lepši časi.
K sklepu pozdravljam vse članstvo društva št. 88 JSKJ in mu želim vesele božične in novoletne praznike.
Joseph Penca, tajnik društva št. 88 JSKJ.
vse tiste, ki dolgujejo tajniku na asesmentu, da poravnajo vsaj dolg, vsaj tisti, ki to lahko storijo. Nekateri so tako čudno pozabljivi, da pozabijo, da je treba plačati asesment vsak mesec. Ko jim potem tajnik da račun, se pa grabijo za glave, češ, kaj nisem plačal! Torej je absolutno potrebno, da se dolg poravna v tem letu. Po novem letu se bomo pa zopet lahko dolžili, ako nam bo kdo hotel kaj dati na kredo. Torej, na svidenje na seji v Slovenskem domu v nedeljo 17. decembra! — Za društvo št. 174 JSKJ: Frank Kramar, tajnik.
Enumclaw, Wash.
Poživljam člane in članice društva “Bratje svobode,” št. 162 JSKJ, da se polnoštevilno udeležijo prihodnje seje, katera se bo vršila v torek 19. decembra v Krain dvorani. Na omenjeni seji bo treba izvoliti društveni odbor za leto 1934. Obenem prosim člane, da bi se malo potrudili in skušali dobiti kakšnega novega člana za odrasli ali mladinski oddelek. V j tem letu smo-izgubili precej
I članov, pridobili pa nismo no-
II
■ benega.
Na nedeljo 24. decembra bo-|do tukajšna društva priredila | malo zabave za mladino. Starši, j ki imajo otroke v mladinskem : oddelku, so prošeni, da jih pri-ipeljelo v Krain dvorano ob 1 juri popoldne. Razdeljena bodo božična darila za otroke, za odrasle bo pa pripravljen okusen prigrizek in nekaj čaš dobre kapljice.
Na večer 31. decembra, to je na Silvestrov ali starega leta večer, bodo tukajšna slovenska podporna društva priredila plesno veselico v Krain dvorani. Začetek bo ob deveti uri zvečer. Vstopnina za moške bo 40, za ženske 25 centov. Igral nam bo švicarski orkester “Reich-muth Family” iz Tacome. Veselični odbor bo poskrbel, da bo posetnikom postreženo kar najboljše mogoče. Vljudno vabim na to prireditev vsa sosedna bratska društva ter vse prijatelje naših društev in dobre zabave. K sklepu želim vesele božične in novoletne praznike vsem! — Za društvo št. 162 JSKJ:
Frank Mrzlikar, tajnik.
Dl
»lij,
. M
hribček je med Volft°n'f^ bar A ve. Tako so se tu1 ^ decembra lotili tega lr Petelin, živeča na Jj jih je opazila in je °P | svojega moža, češ, ce 1 pomagat pridnim delavC ^ brat John Petelin ne sp* , lenuhe, zato se je t®^ 1 jutrku odpravil na J pride na vrh hriba. ^ najprej na eno in P j(| drugo stran, kje da . variši, in ko jih °PaZ1'J še komodno zviti ciga ^ časno stopajoč nap1’®-1, ^ J°Av !o dobro, toda, ko Je ‘ j, ' Pop0] zvito cigareto k ust°nt1'^i .|3ete zalepi, mu je naenkr^,, o|nošte kalo tal pod nogami m eni 0cj hipu je mož že ves P |	bov
krilil z rokami v 20j^e'' (	čl
brtki jami. Tovariši« . . seje videli prihajati, so se 7,1 i . ov v diti, kam je tako hitr® j Nekateri bolj hudom* J J li* ugibali, da ga je	^ čl
košnjake tam v bliž‘J% ' *v0j telin je pač petelin. ; Jo d, vanje se je izkazalo ; iage, ko so možaki 0 hribu globoko jamo, k*1 , ni bilo, v jami pa ^0 ka, ki si je na vse n8^ zadeval priti zopet na ^ Začudeni obstopi.!0 ^,«5» vprašujejo rojaka p° “ . ^ hrvatsko in slovaško a.j čenja v tisti novo 0(
Petelina pa je ves j".a C3j^ zil, zato jim zakriči- $ ^ smejejo, ampak naj 1,e j či po lestvo, da bo iz jame svojega nepr0^ ga prospektanja. ^o!Lsž
deli, da je tega špas® ^ volj, posebno za dne zadetega, zato so 11111 jj* nesli lestvo in ga šili iz katakomb. 6^ pl sreči je bila, da mo55 P j ni dobil nikakih l,(js obleka mu je bila ma 0 na m zamazana. *•>	.
perice si upajo še ^ ^ oprati. V bodoče bo * telin zvijal cigaret« ^ jih, o katerih bo nad prepričan, da se ne b® s pod njegovo težo. Je ji neprijetno, če se ze .jr l!Uo celem in pri belem d» in hoče človeka P0^rtf,1/!’ da Martinwu % h
" ^t'«S
Članstvo društva *.%,
ja, št. 6 JSKJ, P0*1'' V )S polnoštevilno udele2 ^ ^ letne seje, ki se bo deljo 17. decembra. vršila v S. N. D°m.Uufi A" pričela točno ob eW ^ a dne. Asesment bonl. p/ birati že ob 12.
Dolžnost vsakega 'c \eft. se te seje gotovo u(;? „ P1' letom en ali drug c na mesečno sejo in pe
1' 11$ r
v prosto naravo an \ ^ jateljev v tistem ca(jecCI' glavna seja v mesec*'^ # je važnejša od vsegg3t>'j kajti na tej seji se ^ društvena pravila ^ jjije ■ štveni odbor za pri 3, član našega letne seje dne 1?-	$
bo udeležil, bo pl®^ Q 1® v društveno blag®Jfjj5ti so člani na bolniš^1 ki morajo istočasn0 pr, mesta oddaljeni $ vsemu članstvu! št. 6 JSKJ:	.	t/
John Černe Jr"
#rV
članice društva p j ^ Spočetja, št. 120	„<1* Jrlti
da se polnoštevijn v, 11 seje, ki se bo vrsi fč 17. decembra. 0^e j/ 1 tiste članice, ki \o> $ društvu, da porav°f' bo mogoče pla^®.e«o\ uradnice. Letne se\ ^ ^ ga pomena, ker na . ^ jo društveni uradn’ nice za prihodnje J « stavljajo določbe v bodoče. Torej, s dite polnoštevilno	Pf4,,°
decembra, da se vsem, kar bi bil° ^
Dalje na 7. 5
M
Herminie, Pa.
člane in članice društva “Veseli slavček,” št. 154 JSKJ, poživljam, da se polnoštevilno udeležijo glavne letne seje, ki se bo vršila v nedeljo 17. decembra. član našega društva, ki se te seje ne udeleži, bo kaznovan po pravilih; tako je bilo sklenjeno na novemberski seji. Izvzeti so le bolniki. Na seji J 7. decembra bo treba izvoliti društveni odbor za leto 1934 in rešiti še več drugih važnih zadev, zato je važno, da so vsi člani navzoči. Bratski pozdrav! — Za društvo št. 154 JSKJ : Frank Vozel, zapisnikar.
Roundup, Mont.
Približali smo se koncu leta. December je zadni mesec v letu in zato čas letnih sej vseh društev. To velja tudi za nas. Zato so pozvani vsi člani in članice društva sv. Mihaela, št. 88 JSKJ, da se gotovo udeležijo letne seje 17. decembra. Seja se bo vršila v običajnih zboro-valnih prostorih in se bo pričela ob dveh popoldne, člani in članice, ki se ne udeležijo glavne seje 17. decembra, plačajo po en dolar v društveno blagajno. Izvzeti so le bolniki. Tako je bilo sklenjeno na seji meseca novembra.
Dolžnost vsakega člana je, da pride na to važno sejo. Pri JSKJ imamo vsi enake pravice, zato pa imamo tudi vsi enake dolžnosti. Na letni seji je treba izvoliti društveni odbor za leto 1934 in ukreniti marsikaj glede društvenega poslovanja v prihodnjem letu. Sploh bi se moralo članstvo bolj številno udeleževati društvenih sej. Sami odborniki ne morejo sklepati o različnih zadevah, ker tega tudi pravila ne dopuste. Vsi problemi pa se rešijo v največjo zadovoljstvo vseh, kadar se seje udeležijo vsi člani.
Vse člane našega di-uštva prosim, da skrbijo, da bodo ta mesec imeli svoje asesmente plačane pravočasno. Prosim, da vsi plačajo vsaj do 24. decembra, da potem lahko uredim polletni račun in asesment pravočasno odpošljem na glavni urad; kajti tudi tam imajo v tem času dosti dela. Sploh bi moral biti asesment vsak mesec plačan vsaj do 24. v mesecu.
»Ijevi
dru
2
Rose
Poton
in
Jurij
žlavna
avršii.
Sej
da s
tfeba
>«« tj,!
"
“TENTH BROTHER”
By Josip Jurčič Translated from the Slovene Text by Joseph L.. Mihelič
(Continuation)
“It seems to me that today’s affair affected you too much,” continued the judge. “But this is not right! What if you two did fight!, Why, his dad said that everything is all right! If he will not die, then it will not be so bad. A young man must not become sorrowful at once. I, for instance, became implicated in a similar affair when I studied in Vienna. It happened in a tavern outside the city, where four of us countrymen drank and enjoyed ourselves. The neighboring table was occupied by journeymen. I forgot already how the trouble started, but I do remember that one of the others hit one of ours. Well, we were up at once, and, according to the old Car-niolian style, each one of us broke a chair’s leg and thrashed the Viennese that it was joy to look at. The police came, and all four of us were locked up for the night. The next morning we were able to excuse ourselves so well that the others
were punished in addition to the thrashing they received from us. Such a reminiscence from the wild youth’s days does one good in his old age.”
At last talkativeness left Mr. Mežon, too. He squeezed himself into the other corner of the carriage, crossed his arms, and watched how the horses lifted their hoofs, and how the clouds were gathering.
Today’s day was of great importance and decision for Kvas. He could not believe that all this happened today. He found two relatives, two strange relatives of whom he never even dreamed that they were in existence. But after the gain—if gain may be called if one recognizes an already dying cou-dn, and a strange old hermit, who does not even care to talk, for a long-lost uncle—after the gain came the loss. What he feared, happened today. He did not leave the castle Slemenice with a secret love for her in his heart, nor with the hope that after a few years he will be
DOPISI
Cleveland, O.
Tem potom poživljam članice društva “Jutranja zvezda,” št. 137 JSKJ, da se gotovo udeležijo glavne letne seje, ki se bo vršila 21. decembra. Seja se bo vršila v Knavsovi dvorani na vogalu E. 62d St. in St. Clair Ave. in se bo pričela o polu osmih (7:30) zvečer. Seja 21. decembra bo zelo važna, ker bo treba izvoliti društveni odbor
Moon Run, Pa.
Poživljam člane društva sv. Frančiška, št. 99 JSKJ, da se polnoštevilno udeležijo glavne seje, ki se bo vršila v nedeljo 17. decembra. Na dnevnem redu bo volitev društvenega odbora za leto 1934. član našega društva, ki se seje 17. decembra ne udeleži, plača 50 centov v društveno blagajno. Izvzeti so le bolniki in*članice. Bratski pozdrav! — Za društvo št. 99 JSKJ:
Frank Podmilšak, tajnik.
Sharon, Pa.
Tem potom naznanjam članom društva Sloga. št. 174 JSKJ, da se bo vršila letna seja V nedeljo 17. decembra in se bo pričela ob eni uri popoldne. Po končani seji bo pa serviran prigrizek, ali, po jugoslovansko povedano: zakuska. Tisti člani, ki so obljubili, da bodo dali galonce, so prošeni, da jih prinesejo s seboj. Vsako darilo bo hvaležno sprejeto.
Nadalje prosim člane, da naj vsaj enkrat v letu plačajo svoje asesmente ob pravem času. Ker bo plačilni dan na 14. decembra, bo za vse pripravno, da plačajo na seji 17. decembra. Za december se ne bo založilo za nobenega člana. Kdor ne bo plačal, bo suspendiran. Prosim
Meadow Lands, Pa.
Vse člane društva sv. Janeza Krstnika, št. 75 JSKJ, poživljam, da se gotovo udeleže prihodnje seje. Vsakemu članu je znano, da bo to glavna letna seja in da se na tej seji voli društveni odbor za leto 1934; obenem se na tej seji sklepa še o mnogih drugih važnih zadevah. Zato naj ni^do ne izostane. Seja se bo vršila v nedeljo 17. decembra in se bo pričela ob deveti uri dopoldne. Naznanjam tudi, da se bo na tej seji pobirala društvena naklada, in sicer plačajo enakopravni člani in članice po 50, neenakopravni pa po 25 centov. To naklado morajo plačati vsi člani, brez izjeme. Vljudno prosim tudi vse one člane, ki pri društvu kaj dolgujejo, da skušajo dolg po najboljši možnosti poravnati, tako, da društvenemu tajniku ne bo treba te dolgove vedno prenašati iz enega leta v drugega, kar tudi v knjigah nič kaj lepo ne izgleda. Zato upam, da se prizadeti člani malo potrudijo in da svoje dolgove vsaj deloma poravnajo. Bratski pozdrav vsem! — Za društvo št. 75 JSKJ:
Joseph Markel.v, tajnik.
dri :a’ st.
to Si
' dece;
t *
s
o« v*žni slo
Sk
^Sh
j
S«
»i
Braddock, Pa.
Tudi nas v tej naselbini že štiri leta tepe depresija, katere se pač skušamo otepati, kakor gre. Slovenci, Hrvatje in Slovaki ter drugi, ki so se mogli medsebojno razumeti, so se včasi, kadar niso imeli dela, podali na hrib, da so se preskrbeli s premogom za zimo, in če je bilo mogoče, so ga tudi prodali, če je kdo kak belič pokazal. Ta
m
Hž
*
$5
k ,
ke,
A
S
N
Vot
:|)) i
v
No
V
Sz
j s*1
h
0'
.ft** s G. Strani)
rustvo. Sestrski po-" društvo št. 120
1 Svetich, tajnica.
Kansas City, Kas.
Naznanjam, vsem , , članicam društva
w'- 49 JSKJ’ ds W, na seja našega
ifa, r! a v nedeljo 17. de-iio Se vršila na Ve- in se bo pričela Poldne, člani so pro-!>o]nft5f 6 Važne seje udele-^uj ®v*lno in si izvolijo kib00dbor Za Prihodnje naJvečje zadovolj-Se. an našega društva,
36 ne Ucleleži, plača t * čustveno blagajni ]j^So *e člani, ki so na l; }• Obenem opomi-
-•*'svo ne’ ki 80 kaj za'
3 °'V1lain °jllmi asesmenti, dt;
tre} °*g v ^em mesecu,
oP^'dnW koncem leta za-
Wene kHjiare. Brat-
w ' ~~~ Za društvo št.
°n Kostelec, tajnik.
#6 , v Kitzville, Minn.
la ifUštva sv. Janeza W JSKJ, uradno ,](• a Se udeležijo glav-dee^e vršila v nedelj, etnbra in Se bo pri-v^^^ih dopoldne. < «!ež; ake.Sa člana je, da ^avne seje v reS rftij (fiu6’’ SeJi se izvoli 'ažjjj r 01' *n se delajo Dosi Zaltljučki za dru-WjUt^e Prihodnjega tt S Pozdrav! — Za
h s	,SKJ:
eU, predsednik.
Chicago, 11.1.
e seje društev so B m °l^anizacije naj-*?’ da se volijo Sak	Za Prihodnje
,j< važnj1 e^u.iejo se še razni |;if^va i^’*1 °blemi, tikajoči .nrm-Hio , s^uPne organiza-V KlU tvo “Zvezda,”
J* J' da ’ p°novno vabi vse ?e gotovo udeleže OpJe’ ^ se bo vršila v
1^ed°m^ra zvečer P™ and !ednici na 2291 :0Čno\Ve- ^eja se bo ■An«* sedtni uri zvenijo v.VSeh članic je, da %br. aj '(!^ne seje mc-Nt^a.ln s tem vsaj ne-Sfo^'1,0 svoje zanima-^ d^štva in Jed-
»i?^»sah aj, ne pozabijn' \iv *ne ePe nagrade
i«J.Cinovih članov
ini.Cslti	v	odrasli	ali
.ni-	Delajmo
"l'( S t r V korist ne sa-Je^noti, ampak
So>62ni članici. -
kS* 0dhljam VSe "lav‘
\ I11 vSe 0rnike (in od-
>i	*e	m ČUinice
,	'	'11m že5im
lif)	iu	Nj.-.' 111	novoletne
'N»u' ■s-K- Jc>l"oti
?,11 ^^4 l)G^a in napred-
V ” \ ^anicam dni-
svirft- 170 JSKJ, pa ‘^i	°aje 27. decem
«jv	Vecer!
^ SšKSnes Jure«VČ, ^st. no JSKJ.
r,r> . Center> Pa-
rjjf j	2lvljarn člane
A VJ.4f a »• Barbare,
' lr ’ ^’ihnSf Polnoštevilno nje društvene 'sila v nedeljo rih.odnja seja
V ° v Si a a'‘ letna seja A y*« i,S'OV««>W dvorani
kj() ,.^°l<in	° Pršela ob
/j	Na dnevnem
»*j mC' 5Sadev> mecl
h* tl'et° ;ruštvenega
\v ii» i h	°4.
iVj’ >0 .društvu kaj
« a <■» »C;"*' d» r
K"	Ako	ze"
»" I	zav“™;
h- • v naci't a,J Prinfese cer-
0. elai9'
si^
)
ret0'
.
P#-
Hi 12'
V
ireP11 ,’l.ie<
k's(: ,»čel
m
0 >“ sni** slo'’ češ-
.t«**
ičine
bel'1*1
iaK*
4
lov
:»j'
,rti cir^ n»J!l eKd0 ofl1
lit'1®
, bi'J
;gl ni15
1
priP! Sko
,po'
gda'
j ¥f |obr!l sflH
do p;
j«
h
4
v
e1*'*
#
jr, o
4
A A
n»/
V vi
$ A
v*i
ef
f
J
A
fO'l
. r
tuJ1
J
»F 1,1J,
■11J
A
i#
^ie
tifikat s seboj na sejo, pa se bo napravilo. Ako ima kdo kakšnega kandidata za pristop v odrasli ali mladinski oddelek, ga bomo z veseljem sprejeli.
Kot je že naš društveni predsednik poročal, bo društvo priredilo plesno veselico na večer 30. decembra. Glede podrobnosti bo še kaj sporočeno pozneje. Bratski pozdrav,! — Za društvo št. 33 JSKJ:
Frank Schifrar, tajnik.
Chisholm, Minn.
Tem potom poživljam vse člane in članice društva sv. Jožefa, št. 30 JSKJ, da se zanesljivo udeležijo letne seje, ki se bo vršila v nedeljo 17. decembra. Seja se bo vršila v Mahne-tovi dvorani in se bo pričela o polu dveh (1:30) popoldne. Tajnik bo v dvorani že ob eni uri popoldne, da bo vsak član lahko plačal svoj asesment pred sejo. Seja 17. decembra je zadnja v letu in voliti se bo moral društveni odbor za prihodnje leto, zato je želeti, da so navzoči vsi člani.
Za po seji je odbor preskrbel nekoliko prigrizka in nekoliko tekočih dobrot, da se nekoliko skupno pozabavamo. Prosim, da se člani odzovejo temu vabilu v polnem številu. K sklepu želim vsemu članstvu JSKJ vesele božične praznike in boljše čase v prihodnjem letu, kot smo jih imeli dosedaj. Bratski pozdrav! — Za društvo št. 30 JSKJ:
John Lamuth, tajnik.
McKinley, Minn. \
Članom in članicam društva c sv. Frančiška, št. 110 JSKJ, na- r znanjam, da je bilo na novem- ^ berski seji sklenjeno, da se po- g zove vse enakopravne člane in članice (to je tiste, ki so zava- c rovani za smrtnino in bolniško 1 podporo), da se udeležijo glav- i ne letne seje, ki se bo vršila v i nedeljo 17. decembra. Kdor se c ne b,o te seje udeležil, plačal bo 1 $1.00 v društvno blagajno. Ti- 1 sti, ki se udeležijo, bodo plačali g le po 50 centov v društveno bla- s gajno. Globe ne plačajo le bol- g ni člani, članice in tisti, ki mo- < rajo istočasno delati. Kdor ne j bo hotel plačati izrednega ases- l menta, ne bo mogel plačati tudi j rednega.' To se tiče članov in članic. Bratski pozdrav! — Za 1 društvo št. 110 JSKJ :	1
Matt Dolinshek, tajnik. (
 	i
Brooklyn, N. Y. j!
Tem potom poživljam člane | in članice društva sv. Petra, št. 50 JSKJ, da se polnoštevilno ] udeležijo prihodnje mesečne i seje, ki bo obenem glavna ali • letna seja in ki se bo vršila v so- i boto 16. decembra o polu devetih (8:30) zvečer v Slovenskem domu. Na tej seji bo treba iz- , voliti društveni odbor za leto , 1934 in ukrepati še o drugih , važnih zadevah. Naj še omenim, da je bilo na zadnji seji sklenjeno, da kdor se ne udeleži letne seje, plača 50 centov v društveno blagajno. Izvzeti so samo bolni in zelo oddaljeni člani. — Za društvo št. 50 JSKJ:
Valentin Orehek, tajnik.
Hibbing, Minn.
Tem potom se moram zahvaliti članom in članicam društva sv. Frančiška, št. 54 JSKJ, ki so se v tako lepem številu udeležili glavne letne seje 3. decembra. Na dotični seji je bilo sprejetih več dobrih sklepov, ki bodo v korist društvu in Jednoti. Kot je članstvu znano, nam Jednota obljublja zelo lepe nagrade za novopridobljene člane. Ne gre se pa samo za nagrade, kajti s pridobivanjem članstva koristimo Jednoti, to je vsem članom in članicam, ki že pripadamo tej dobri organizaciji. Iz našega glasila nam je razvidno, da se naši glavni odborniki
• na vse načine trudijo, da bi se I zvišalo število našega članstva
• v obeh oddelkih. To smo vzeli v pretres tudi na glavni seji na šega društva in smo prišli d<
zaključka, da je čas, da damo lepo priliko ali nagrado za pristop novih članov v naše društvo. Sklenjeno je bilo torej soglasno, da bo za vse nove člane in članice za dobo šestih mesecev, to je od 1. januarja do 1. julija 1934, prosta pristopnina v naše društvo.
Bratje in sestre, jaz mislim, da take lepe prilike za pridobivanje novih članov ni bilo še nikdar prej pri našem društvu, zato apeliram na vse, da se potrudimo in skušamo pridobiti vsaki vsaj enega novega člana za našo dobro organizacijo. To bo v korist tistim, ki bodo pristopili, pa tudi v korist nam vsem, ki smo že zdaj člani J. S. K. Jednote. Torej, pojdimo z vnemo in pogumom na delo!
Za društvo št. 54 JSKJ:
Joseph Kern, tajnik.
White Valley, Pa.
V našem glasilu vidimo te čase polno vabil in pozivov na letne seje krajevnih društev Večinoma vsakemu članu je znano, kako velikega pomena je letna seja za vsako društvo. Torej tudi jaz, kot predsednik društva -št. 116 JSKJ, poživljam naše članstvo, da se polnoštevilno udeleži glavne letne seje, ki se bo vršila v nedeljo 17. decembra ob dveh popoldne.
Na zadnji seji sem obljubil, da bom za glavno sejo preskrbel dobrega govornika za sejo. Obljubo bom držnl in govornik se bo naše seje udeležil. Naj še omenim, da se piše Kvort, ime mu je pa Glažek. Kot sem izvedel, pride z njim tudi petpro-centnež. Kaj bosta povedala, ne bom naprej pripovedoval. Vsak naj pride sam, da bo slišal.
Za dne 2. decembra sem bil z družino vred povabljen od Mrs. Rihtaršič na Universalu, da se^ udeležim “party,” ki je bila prirejena v proslavo 61. rojstnega dne njenega, soproga Franka Rihtaršiča. Ker. ,smo nekoliko v sorodstvu, sem se vabilu seveda drage volje odzval. Bil sem celo med prvimi in zato sem mislil, da bomo sami, toda okrog 10. ure zvečer bilo je že polno gostov okrog mize, ki je bila tako vabljivo obložena, da je še danes ne morem pozabiti.
Če bi bil sobrat urednik vedel, kaj vse je bilo na programu, bi bil nemara še on prijadral iz Clevelanda med pennsylvanske griče. Kdaj se je Mrs. Rihtaršič navadila tako imenitno kuhati in peči, ne vem; morda takrat, ko je bila tista izgubljena kuhalnica v posetu! Jaz ne morem želeti nič drugega, kot la bi nas Mrs. Rihtaršič kaj kmalu zopet povabila. Sobrat Rihtaršič je stavil predlog, ki e bil tudi pravilno podpiran, da naj se do 6. ure zjutraj golu j e, potem pa se naj začnejo svatovanja. Bilo je namreč navzočih tudi precejšno število vdovcev in vdov. Ker sem se pa nekako ob dveh popolnoči odstranil, ne vem, kako je bil upoštevan .tisti predlog o svatova-nju.
Hvala vsem za lepo prireditev, sobratu Rihtaršiču pa želim, da bi še mnogo rojstnih dni obhajal tako zdrav in čil, kot je obhajal svoj 61. rojstni dan.
K sklepu pozdravljam iz Bele doline vse člane in članice JSKJ in jim želim srečne in vesele božične in novoletne praznike.
Jurij Previc, preds. društva št. 116 JSKJ.
če je le količkaj mogoče. Na letni seji se sestavijo ali izpre-menijo društvena prayila in voli se odbor za prihodnje leto. To so zelo važne zadeve, ki se tičejo vseh članov društva, torej bi morali biti navzoči vsi.
Prosim tudi člane, da ne odlašajo s plačevanjem mesečnih asesmentov. Vsaj ta mesec bi želel, da so prispevki vseh članov plačani pravočasno, da jih pravočasno odpošljem na glavnega blagajnika in da morem pravočasno zaključiti knjige.
Na svidenje 24. decembra in bratski pozdrav!
Za društvo št. 85 JSKJ:
Matt Anzelc, tajnik.
— »
Joliet, 111.
Člani in članice društva sv. Petra in Pavla, št. 66 JSKJ so vljudno vabljeni, da .se polnoštevilno udeležijo prihodnje mesečne seje dne 17. decembra, ki bo obenem glavna letna seja. Seja se bo vršila v navadnih zborovalnih prostorih in se bo pričela ob eni uri popoldne. Dolžnost vseh članov in članic je, da so na glavni seji navzoči. Upoštevajmo navodila in priporočila glavnega tajnika in urednika našega glasila, tikajoča se letnih sej ali društvenih konvencij, ki so bila priobčena v Novi Dobi z dne 29. novembra. V tistih priporočilih in navodilih je povedano kaj je dolžnost posameznih članov in kaj je dolžnost posameznih krajevnih društev. Posebno važna je sestava ali potrditev društvenih prkvil in nič manj važna ni volitev. društvenega odbora za bodoče leto.. Bratski p^drav!
Za društvo št. 66 JŠKJ:
Frank Pirc, tajnik.
K,
/J
Aurora, 111.
Glavno letna seja društva sv. Jerneja,št. 81 JSKJ se bo vršila v nedeljo 17. decembra in se bo pričela ob dveh popoldne. Na to majhno konvencijo,t kakor jo nekateri , imewaejo, s.Q. vljudno vabljeni vsi.-člani našega društva, posebno p^ še > tisti, katerih ni bilo na.fiejah že po več mesecev. Udeležijo naj se vsaj zadnje seje v tem letu, ki je izmed vseh najbolj važna. Na tej seji bo volitev društvenega odbora za leto 1934. Na dnevni red bodo prišle tudi druge važne zadeve, katera-bo morala ta seja rešiti. Drhštvo potrebuje sodelovanja vseh, zato je upati, da bodo vsi člani navzoči. Bratski pozdrav!
Za društvo št. 81 JSKJ: Anton Verbič, tajnik.
dobre ideje za blagor društva in nas poživljajo, da moramo biti edini, kadar se gre za čast in napredek društva Jugoslovan in to ne glede na prepričanje posameznih članov; to je v smislu naših pravil. Gori omenjeni člani se udeležijc še ene društvene seje, to je seje. na kateri se voli delegat za konvencijo; zavedajoč se svoje nepri-stranosti, glasujejo vedno tako, da je izvoljen kandidat našega društva, ne pa kandidat kakega drugega društva, ker se zavedajo, da skupnost v društvu je naj lepša čast in dika vsakega posameznega člana in članice.
Lepa lastnost tistih članov je tudi, da se redno udeležujejo naših veselic in piknikov in so vedno pripravljeni pomagati z delom in z denarjem, prav po bratsko, ali ne!? Moram pa priznati, da imamo člane, ki se v resnici trudijo, da bi društvo napredovalo, toda žal, premalo jih je.
Na teni mestu se prav lepo zahvalim vsem članom, ki so na katerikoli način pomagali pri društveni domači zabavi. Posebna zahvala gre sosestri Lucy Kosicek, ki je tak lep “cake” napravila za društvo, in sosestri Olgi Rožanc, ki je pomagala prodajati listke. Le tako naprej, dekleta, saj je dovolj prostora tudi za mladino v našem društvu!
K sklepu želim vesel božič in srečno novo leto vsemu članstvu J. S. K. Jednote!
Anton Krapenc, tajnik društva št. 104 JSKJ.
Zatorej, ne pozabite in pridite na sejo v sredo, 20. decembra. Sobratski pozdrav!
John Gottlieb, predsednik društva št. 70, JSKJ
Chicago, 111.
Članstvu društva “Jugoslovan,” št. 104 JSKJ naznanjam, da se vrši naša letna seja 19. decembra in da se prične ob osmi uri zvečer. Seja se bo vršila v navadnih zborovalnih prostorih. Na tej seji se bo volil društveni odbor za leto 1934. Dolžnost vsakega člana je, da že pred sejo dobro premisli, kako je deloval dosedanji odbor. Ako ni bil dober—ven z njim! Posebno se nudi lepa prilika, da si pomagajo, tistim članom, ki so bili v tekočem letu suspendirani in kateri so prestopili v načrt “AA,” pa sedaj pravijo, da ni dober, dasi je bila njihova dolžnost dobro prečitati vse točke, predno so podpisali prošnje za	prestop.	Vse	to	in še
mnogo	drugega	ima	na	vesti
sedanji	tajnik,	torej	je	naša
dolžnost, da ga	nadomestimo z
novim. Nadomestimo ga s takim, ki ne bo gledal, ako založi za par mesecev asesment zame in še mogoče za deset drugih članov. Kaj pa je tajniku založiti recimo $50?! V žep seže, pa jih ni! ,
Mislim, da članom ni potreba posebnega vabila za to sejo, ker se gotovo vsi zavedajo, kako velike važnosti so letne >seje za napredek društva in Jednote. Moje vrstice so namenjene le tistim bratom in sestram, ki pridejo tako-le vsaka tri leta gotovo vsaj enkrat na sejo, nam podajo svoje sugestije in
Aurora, Minn.
Tem potom vljudno vabim članstvo društva sv. Jožefa, št. 85 JSKJ, da se polnoštevilno udeleži glavne ali letne seje, ki se bo vršila v nedeljo 24. decembra ob deveti uri dopoldne. Na zadnji seji našega društva je bilo sklenjeno, da član, ki se ne udeleži letne seje, plača $1.00 v društveno blagajno ali pa bo za en mesec suspendiran. Glavna seja se vrši samo enkrat v letu in dolžnost vsakega člana in članice je, da se iste udeleži,
Johnstown, Pa.
DRUGI POZIV članom društva “Planinski raj,” št. 172 JSKJ. Člani našega društva, ki so bifi na seji dne 3. decembra, vedo, da smo samo sejali« in mlatili prazno slamo. Navzlic precejšni debati, nismo prišli do nobenega pravega zaklj učka. Bilo nas je premalo in bili smo tudi nekoliko prehudi. Odbora .za prihodnje Je-to nisn“io izvolili. Sklep seje je bil, da se izvoli društveni odbor prvo nedeljo v januarju 1934. Vem, da bomo s tem napravili nekaj preglavice glavnemu uradu, pa se ne da drugače pomagati. Po dolgi debati smo prišli do sledečih zaključkov:
Za mesec december 1933 plača vsak član in članica 25 centov v društveno blagajno. Izvzeti so samo bolniki, ki so na bolniški listini. Kdor se ne bo udeležil januarske seje, plača 50 centov v društveno blagajno. Zakaj mora biti ta naklada, je znano vsem onim, ki prihajajo na seje. Na tem mestu ne bom opisoval, v kakšnem stanu se nahaja naša društvena blagajna, niti koliko lukenj je napravila ta narobe prosperiteta.
Sklep decemberske seje je bil, da na glavni seji v januarju moramo priti skupaj vsi, možje in žene, fantje in dekleta. Ako se vsi snidemo, sem prepričan, da se bo dalo vse ukreniti in urediti na način kot bo najboljše za obstoj našega društva in za korist JSKJ. Torej, bratje in sestre, vsi na sejo prvo nedeljo v januarju. Izgovorov zaradi zaposlenosti ni, saj imamo še med tednom precej počitnic.
Za društvo št. 172 JSKJ: John Nahtigal, tajnik.
St. Louis, Mo.
Jugoslavenski Sokol, St. Louis, Mo., priredjuje veliku dvodnevni! zabavu na zadnji dan stare i prvi dan nove godine (31. decembra 1933 in 1. januara 1934) u svojim prostorijama 1439 Chouteau Ave.
Program če biti vrlo obilan i počinje več u 7. sati uvečer, a trajati če do 12. sati u noči. Ovom prilikom če se izigrati pozorišni komad “Cranberry Corners,” nakon kojega če biti odmor i zakusak. Na programu je takodjer vrlo popularna gdja. Mileva Švast, ko ja je več mno-goput nastupila na našoj pozor-nici. Ovom prilikom moči čete vidjeti Rumunjske narodne ple-sove, ko je če iz voditi zbor lo-kalnog Rumunjskog društva. Takodjer če nastupiti pjevački, tamburaški i tjelovježbeni od jeli Jugoslavenskoga Sokola. Biti če takodjer razne druge točke na programu, koje još do sada ni-jesu bile prii-edjivane u St. Louisu.
Kao svake godine, tako i ove, program če biti vrlo lij ep i za-nimljiv i zato se očekuje veliki posjet kao i prošlih godina.
Stotine nagrada če se razdi-jeliti sretnim posjetnicima.
Ulaznica je samo 50 centi po osobi.
Dodjite! Zdravo!
Za Zabavni odbor Jugoslavenskoga Sokola:
John Kelam.
narodu in s tem vtisnili naši mladini ljubezen do jugoslovanskega naroda.
Po zaključku govora se je pričela plesna veselica, ki je trajala do 12. ure zvečer. Članstvo kluba, osobito pa naša tukaj v Ameriki rojena mladina, je imela izvrstno zabavo. Vsled tega lahko rečemo, da naša zabava je zopet bila velik uspeh.
Omeniti tudi moram na tem mestu, da je bilo sklenjeno na seji kluba dne 26. novembra, da priredi naš klub na večer starega leta veliko plesno veselico in večerjo. Ta “New Year’s Ball” se bo vršil v veliki Forester’s dvorani. Večerja se bo pripravila za 200 ljudi. Igral bo eden izmed najboljših orkestrov v St. Louis okraju. To bo menda prvič v zgodovini mesta Duluth, da bomo prišli Jugoslovani skupaj na starega leta večer in skupaj pričakovali novo in bolj srečno leto, kot je bilo leto 1933. Vstopnina za zabavo in večerjo bo samo 50 centov za osebo.
Zatorej, rojaki in rojakinje v Duluthu in okolici, vsi na jugoslovanski “Bali” v nedeljo dne 31. decembra. Omenjeni večer bo Jugoslovanski večer za nas Jugoslovane v Duluthu, Minn. John Movern, tajnik, kluba.
Chicago, 111-
Letna seja društva Zvon, št. 70 JSKJ se bo vršila v sredo 20. decembra, 1933. Začetek točno ob osmi uri zvečer. Kot običajno, volil se bo odboi; za leto 1934 in druge važne točke glede poslovanja društva v prihodnjem letu pridejo na dnevni red. Vsled tega je dolžnost vsakega člana in vsake Članice, da se te seje udeleži. Na zadnji seji je bilo sklenjeno, da se ne bo poslalo nobenega posebnega vabila na to sejo, ampak se na to opozori članstvo potom našega glasila. Nadalje je bilo tudi sklenjeno, da vsak, ki se te seje ne udeleži, naj plača v društveno blagajno 50 centov.
Duluth, Minn.
Dasiravno imamo tudi v našem mestu hudo depresijo, katera je povzročila toliko mize-l ije, poskušamo večkrat pozabiti na' sedanjo krizo, s tem, da priredimo kako zabavo in na tak način vsaj deloma pozabimo na borbo za obstanek življenja v teh kritičnih časih.
V nedeljo dne 26. novembra, ob 8. uri zvečer, je zopet naš duluthski Ameriški, Jugoslovanski klub št. 7 A. J. Z. v Minnesoti, priredil predavanje, zabavo in plesno veselico za člane in članice in njih prijatelje. Ples in zabava se je vršila v veliki Foresters’ dvorani na Četrti Ave., West in prvi cesti v Duluthu.
Pred zabavo smo imeli kratko sejo, na kateri je zopet pristopilo v klub nekoliko novih članov. Po zaključku redne seje kluba se je pa pričel program. Prva točka na programu je bila naša ameriška pesem:	“The
Star Spangled Banner,” katero pesem je pela cela avdijenca, pod vodstvom našega mladega slovenskega pevca Louisa Stre-tarja. Temu je sledilo lepo in milodoneče slovensko petje. Te pesmi so peli Louis Stretar in njegovi dve sestri. Lepo in milo so denele slovenske pesmi po veliki dvorani in marsikateremu izmed nas se je zbudil spomin na našo rojstno grudo, kjer smo pred leti, v naši mladosti, prvič čuli slovenske pesmi.
Po zaključku petja je nastopil profesor Lester Pierce, kot glavni predavatelj, oziroma govornik. Profesor Pierce je bivši predavatelj v Notre Dame in St. Thomas College v St. Paul, Minnesota. Profesor Pierce nam je naredil izvrsten govor. Med drugimi nasveti, ki nam jih je dal, je tudi poudarjal, da naj se ne sramujemo naroda, iz katerega izviramo, kajti tujerodci, vštevši Jugoslovane, so prispevali veliko pri razvoju naše republike. Poudarjal je tudi potrebo znanja več kot enega jezika. Rekel je, da človek, ki je vešč dveh jezikov, je vreden dveh mož. Njegov \ep govor je napravil globok vtis, posebno na našo mladino, katere je bilo veliko število v dvorani.
Takih govornikov bi mi Slovenci zelo potrebovali, kateri bi kaj dobrega povedali o našem
Joliet, 111.
Veliko se zdaj sliši o tem in onem, vsak pa lahko ve, kam te besede gredo. Ena organizacija gre na pot z Zeppelinom, druga z ladjo, tretja z vlakom, vedno s počasnejšimi vozili. Vsi ne moremo iti z Zeppelinom, kajti treba je delati po bratovsko, da vsak dobi svoj delež. Zato pa tudi kot članica društva št. 66 JSKJ napišem teh par vrstic za korist našega društva in Jednote.
Slabi časi so, zato vsak lahko sam zase izprevidi, kako naj gre na pot: z Zeppelinom, z ladjo ali z vlakom. Po mojem mnenju bomo nekateri za en čas mirovali, ker so nam najbolj hitra vozila drugi pobrali. Potem pa bo menda najbolje, da za-prežemo konja v voziček. Za sani še ni prometnih pogojev, ker še nimamo snega. Bomo počakali čez novo leto, da se drugi najprej zvrste. Mi bi že zdaj začeli s konjem in vozičkom, pa se bojimo, da bi preveč obogatili kovačnice, kjer izdelujejo podkve. No, mi hočemo delati po bratovsko in z roko v roki, ker v slogi je moč. Samo zapomnite si, da kadar mi zopet zarogovilimo, ne bo nihče mogel reči, da JSKJ spi. Pa tudi društvo sv. Petra in Pavla, št. 66 JSKJ bo zopet pokazalo svojo agilnost. To društvo je imelo še vedno prvo stopnjo in se tudi zdaj ne poda.
Samo bolj težko je zdaj za agitacijo za novo članstvo. Kaj pomaga pridobiti člana v društvo, če pa ni denarja za asesment! Ni drugega kot izguba. Hvaležni smo lahko usodi, da smo šli vse leto tako gladko naprej, da nismo šli v luknjo. Ko bo čas zrel zato, bomo pa zapregli našega konjička. Ta nam ne bo povzročal preveč stroškov. Malo ovsa bo dobil (koruza je že preslana), pa bo že počasi vlekel naš voziček. Gasolin, pravijo, je presneto drag, baje stane merica (ne vem, kakšna) 35 centov, pa naj bo majhna ali velika. — Drugih novic ne bom poročala, ker znajo drugi več kot jaz. — Pozdrav vsem članom in članicam društva sv. Petra in Pavla, št. 66 J. S. K. Jednote!
Mary Pirc.
' Joliet, 111.
Dne 27. novembra je društvo sv. Petra in Pavla, št. 66 JSKJ izgubilo dobrega sobrata Franka Kalčiča, starega šele malo čez 48 let. Pokojnik je bil rojen leta 1885 v vasi Ravna gora v Jugoslaviji. Bil je samec do letošnjega leta in se je šele 16. avgusta t. 1. poročil z Mrs. Mary Terlep. Bil je ves čas do-(Dalje na 8. strani;
DOPISI
(Nadaljevanje s 7. strani) bor član našega društva in je rad pomagal pri vsaki društveni prireditvi do večjega uspeha. Dne 27. novembra je bil ubit od I avtomobila. Pokopan je bil dne 1. decembra na pokopališču sv. Jožefa. Pokojnik je bil član društva št. 06 JSKJ in društva rt. 2 KSKJ. Obe društvi sta mu priredili dostojen pogreb, katerega se je udeležilo lepo število društvenih odbornikov in članov. Bodi pokojniku lahka ameriška gruda in naj mu bo ohranjen blag spomin.
Gori navedeni slučaj zopet jasno kaže, da je naše življenje kakor rosna kapljica na zelenem listu: sonce posije, pa je ; ni več! Danes smo še pri najboljšem zdravju, jutri nas morda že polože na mrtvaški oder ali pa nas dolga bolezen položi1 na bolniško posteljo. V slučaju bolezni je društvena bolniška podpora za vsakega velike važnosti, za slučaj smrti pa je smrtnina v veliko pomoč družini pokojnika.
Člani našega društva naj vse to upoštevajo in skrbijo, da bodo imeli vedno ob pravem času plačane svoje društvene prispevke. December je zadnji mesec v letu, zato opominjam člane, naj poravnajo svoje tekoče in morebitne zaostale ases-mente pravočasno. Kdor ne bo ob koncu leta imel plačanih svojih asesmentov, bo suspendiran iz društva in Jednote. To naj si zapomnijo tisti, katerih se tiče. Jednota zahteva, da so a:;es-menti članov vsak mesec pravočasno poslani na glavnega blagajnika, zato pa tudi točno izplačuje svoje obveznosti na-pram članom, kakor predpisujejo pravila. Člani, ki ne store svojih obveznosti napram društvu in Jednoti, ne morejo pričakovati, da bi jim Jednota plačevala bolniško podporo, ako zbolijo, in ne morejo pričakovali, da bi dedičem izplačala smrt-nino, če umrjejo. Nesrečam in nezgodam smo vsi izpostavljeni. Zato je v lastnem interesu vsakega, da ima plačane vse ases-mente ob pravem času.
Za društvo št. 66 JSKJ:
Frank Pirc, tajnik.
Braddock, Pa.
Ko sem prečital poziv na letno sejo oziroma dopis sobrata Johna Pezdirca, tajnika društva št. 61 JSKJ v Readingu, Pa., sem rekel moji soprogi, da čo bi se sestal s sobratom Pezdircem, bi mu “potrital” najboljšo cigaro v trgovini. Sobrat Pezdirc je tako zanimivo in resnično opisal vsa križeva pota društvenih uradnikov in posebej še društvenih tajnikov, da mu gre vse priznanje. Povedal je, da bi društveni tajnik moral biti vse, od tajnika do poslanca in pometača. Lahko bi bil še dostavil, da bi društveni tajnik moral biti tudi bankir, da bi založil kar iz bančne . imovine, kadar ne more dobiti skupaj asesmenta, da bi ga poslal na glavnega blagajnika. Morda bi bilo umestno, da bi tajnik imel tako oblast, kot so jo imeli mogočniki v starih časih, ki so določili, da se dolžniku naloži toliko in toliko število batin na grbo, kadar se dolga ne more iztirjati. Seveda, tistih časov ni več, zato je društvenim tajnikom mnogokrat tako težko iztirjati zaostale društvene prispevke.
Z bratskim pozdravom,
Martin Hudale.
sprejeli še drugi sklepi, ki bodo veljavni za poslovanje društva v prihodnjem letu. Dolžnost vsakega člana in članice je, da se udeleži te važne seje, če je le mogoče, to brez ozira, kje se seja vrši. Na letni seji se bo tudi odločalo, kje se bodo društvene seje vršile v bodoče. Zborovalni prostor ■ mora biti tak, da ne bo nobenega člana odvračal od p o s e t a sej. Biti mora tak, da se vsak član v istem za čas seje počuti popolnoma svobodnega. Večina naših društev si najme za čas mesečnih sej j a v n e prostore, bodisi dvorane v Slovenskih narodnih domovih ali pa, kjer to ni mogoče, slične javne prosto-re drugih lastnikov. Društva plačajo dogovorjeno najemnino lin se počutijo za gospodarje v zborovalni dvorani ob določenih | časih, zakar plačajo. V zborovalni dvorani morajo biti vsi
društveni člani enako dobrodošli ter bi osebnosti ne snele igrati nikake vloge.
Priporočam tudi č 1 a n t s v u 'društva št. 126 JSKJ, da poskr-ibi, da se bo volitev društvenega odbora za leto 1934 vršila natančno po pravilih. Ako bosta j dva kandidata za isti urad, morajo se volitve vršiti tajno, to je z glasovnicami, j Na seji 17. decembra bomo razpravljali tudi o raznih točkah pravil, med drugimi tudi o I točki 468. Pomnimo, da se je pri sestavi raznih točk pravil : upoštevalo nasvete in mnenja odvetnikov in do ima Jednota j svojega »odvetnika, katerega se lahko vpraša za nasvet.
Torej, bratje in sestre, vsi na sejo 17. decembra, da zagotovimo društvu podlago pravega [bratstva in enakopravnosti za vse člane, kar bo koristilo k na-ipredku in ugledu društva in Jednote. Sestrski pozdrav!
Za društvo št. 126 JSKJ: Terezija Penich, zapisnikarica.
Cleveland, O.
Kakor vsako leto, odkar društva obstoje, se tudi letos vabi Člane k letnim sejam na vse mogoče načine. Uspeh pa je približno vedno isti. Tako je bil pri našem društvu pred leti obljubljen zlatnik enemu srečnemu članu izmed tistih, ki pridejo na letno sejo. Na ta način se je pričakovalo večje udeležbe, toda uspeh v istini ni bil tak kot se je pričakovalo. Prihodnje leto se je radodarnost izpreme-nila v “štrafngo” petdesetih centov za vsakega, ki ne bo prišel na sejo. Pa tudi obljuba kazni ni nič zalegla. Na letno sejo je prišlo, kot običajno, le do 25% članstva.
Za letos je bilo sklenjeno, da se razdeli vsa društvena blagajna “keš” med navzoče. Daj se ne bo kdo po seji kislo dr-1 žal, češ, zakaj smo blagajno ta- 1 ko razdelili, naj pride na sejo in to prepreči, ako mu odredba I ne ugaja. Kdor ne dela, lahko pride, da ne bo potem ugovarjanja; oni pa, ki so morda zaposleni in kaj zaslužijo, pa naj prepustijo svojim manj sreč iim sobratom tudi njihov delež.
Letna seja se-bo vršila v nedeljo 17. decembra in se bo pričela ob deveti uri dopoldne. Člani naj bodo točni. Voščila za praznike in za novo leto si bomo pa na seji izmenjali. Bratski pozdrav! — Za društvo sv. Janeza Krstnika, št. 71 JSKJ: Ivan Kapelj, tajnik.
Pittsburgh, Pa.
Kakor običajno že zadnjih 15 let, je tudi letos društvo sv. Štefana, št. 26 JSKJ sklenilo prirediti veliko veselico z banketom na Štefanovo, to je 26. decembra. Prireditev se bo vršila v Slovenskem domu in • se bo pričela ob osmih zvečer. Članstvo našega društva se že zdaj pripravlja, kako bi moglo naše goste naj lepše sprejeti in najboljše podvoriti. Kakor vsako leto, bodo servirana različna jedila brezplačno, našo mladino pa bo Miklavž obdaril s krasni-
mi božičnimi darili. Imeli bomo tudi izborno godbo za ples, in sicer “Kentucky Mountaineers,” pod vodstvom rojaka E. Moravca; Razume se, da nam tudi ne bo manjkalo različnih tekočin, vse od 7 do 100 procentov.
Društvo sv. Štefana, št. 26 JSKJ vabi vsa pittsburška društva vseh slovenskih podpornih organizacij, da se te prireditve udeleže. Ob priliki sličnih prireditev drugih društev bo naše društvo skušalo povrniti naklonjenost za naklonjenost. Vabljeni so tudi vsi posamezni Slovenci in Slovani iz Pittsburgha in okolice, da nas posetijo na omenjeni večer. Vstopnina bo samo 40 centov za osebo, tako, da bo vsakemu dana prilika se udeležiti. Mladina pod 16. letom ne bo imela vstopa brez spremstva staršev ali varuhov. Vhod v dvorano bo skozi stranska vrata. Na veselo svidenje torej na Štefanov večer 26. decembra !
Za društvo št. 26 JSKJ: Joseph Pogačar, tajnik.
Cleveland, O.
Članicam d r u š t v a Marije Vnebovzete, št. 103 JSKJ uradno naznanjam, da bo naše dru-l štvo obdrževalo svojo glavno letno sejo v nedeljo 17. decembra. Seja se bo vršila v navadni dvorani in se bo pričela o polu dveh (1:30) popoldne. Vse članice so vljudno vabljene, da se seje gotovo udeležijo, kajti poleg drugih važnih zadev, katere mora ta seja rešiti, je tudi volitev društvenega odbora za leto 1934. Važno je, da si članice izvolijo odbor, s katerim bodo zadovoljne in ki bo vestno in pošteno upravljal društvene posle/ Cim več članic pride na sejo. tem lažje bomo ukrenile vse tako, da bo v zadovoljstvo večine in v korist društva. Vse tiste, ki kaj dolgujejo društvu, so prošene svoj dolg pravočasno poravnati, da mi bo mogoče knjige čiste in v redu izročiti.
Da pa ne bo seja predolgo-časna, bomo imele po seji nekoliko proste zabave. Tri članice bodo tudi tako srečne, da bodo dobile denarna darila v znesku $5.00, $2.00 in $1.00. Članice, katere imajo še listke, naj i ih prinesejo na sejo. — Pozdrav vsem!
Za društvo št. 103 JSKJ: Anna Walter, tajnica.
Cleveland, O.
Leto sc nagiblje h koncu in vsakega člana in članice dolžnost je, da pregleda, koliko je storil za društvo. Tisti, ki niso še ničesar storili, lahko to delno nadomestijo s tem, da vpišejo svoje otroke v društvo. Dosti je še članov, ki nimajo svojih otrok pri našem društvu. Ti naj bi sami sebe vprašali, zakaj je tako. Ako je društvo dobro za moža in ženo, je gotovo dobro tudi za otroke. Ases-ment mladinskega oddelka znaša le 15 centov na mesec in s j tem je otrok zavarovan za slučaj nesreče tako dobro ali bolje kot v vsaki zavarovalni družbi. Priporočam torej članom društva sv. Janeza Krstnika, št. 37 JSKJ, ki še nimajo svojih otrok I vpisanih v mladinski oddelek našega društva, da to store na prihodnji seji, dne 17. decembra. Zdravnik je prost pri društvu in še nagrada je obljubljena za vsakega novega člana mladinskega oddelka. Naši društveni zdravniki so dr. Kern, dr. Oman in dr. Perme.
Naj pri tej priliki omenim, da se je redne seje meseca novembra udeležil tudi naš glavni predsednik, sobrat Paul Bartel, to ob priliki poseta praznovanja 35-letnice društva št. 6 v Lorainu. Z glavnim predsednikom vred so prišli na sejo tudi: predsednik nadzornega odbora, sobrat John Kumše iz Loraina, prvi glavni nadzornik, sobrat Janko N. Rogelj, in drugi glavni podpredsednik, sobrat Louis M. Kolar. Škoda, da ni bilo več
la se bo vršila	j
ii- i7 dece!"™
ja v neueljo 1 /.	„
la se bo pričela e” j
, .	xTfl	IF	!
cot običajno.	,1(S;
-,eji je tudi društvo s vsak enakopravni 2 Jjj centov naklade v dr" | r. gajno. Neenakopi'*1' ^ so proste te. nakla^ ^
ii plačal omenjene 9 .50. jim, da to stori na ^ lecembra. Člane' ^ |,.
‘ |i)im, da se seje 1';	%
polnoštevilno udele2 ^ f:SLO ski pozdrav! — j 116 JSKJ:	.	tji Stefa
Alexander Sfc* IjT --------------
p '■ V er
Društvo sv. Ja”eZ	Stevin
št. 37 JSKJ je na sv	^
19. oktobra skle vabi vse člane na ^ fožj^ sejo potom glasih- Jf ^ se bo vršila v ne ■ cembra v	S. N.	J	f
Clair Ave. in se	do]
osmi uri zjutraj- g kega člana je, da «e leži, ker na tej ^ društveni	odbor	°
Ob.enem se bodo	na	j	|q,	^
stavljala društvena Pj ^ ^ prihodnje	leto,	P°	$	|jf
bodo morali ravna paljf odborniki in člani- ^ | tudi ukrepalo, da*1 ^	'
1934 priredi vese f‘0) d» teh vzrokov je va2llg^ ^ vzoči vsi člani- »j (i « zdrav!
AKO IMATE SjjHvn°e
občutek srbenja, r	\
na rokah, nogah	i
benje po životu-- . p(T| . BASE-O-LENh
mnogih kožnih dr*» u % prvi porabi.	sam0	J	%
Poraba je lahka, ^„0 dele kože je treba J . BASE-O-LKNE. . |lSjli v H< Zakaj ne bi P08* ^ De. ■ LENE še danes, vrnitve denarja, veljni! Prodaja acy, Ely. Minn. ^ Zunanjim narofn .«
Ako boste poslali sV kraju kak denarni	^
sedaj skrajni čas, cl	p	!f|J.
Cene za pošiljke v	^	> E
s.no  im Djn|!“ V-ji ' t,
4a S.on  200 U2 • s	'%
U in.00. ... -11»	ti/,y	\
Za 20.un  825 Din "	j,.,
•Za 23.r,n loon i>!n "	fr" j
2-	...-1-5
Zaradi nestalnosti ne l\J navedene cene P® bodisi! doli ali R01"'’	,
Pošiljanje po
vaša pošiljka zakas". brzojavnem pismu, ne pošiljke $1.	$
Pisma in druge p°^
re,
I
članov navzočih na seji, da bi bili slišali na kakem dobrem stališču jo naša Jednota. Glavnim odbornikom, ki so našo sejo poselili, posebno pa še glavnemu predsedniku Bartelu iz Waukega.na in predsedniku nadzornega odbora Kumšetu iz Lo-raine. se v imenu društva zahvalim za obisk. Ako še kdaj prilika nanese, bo naše društvo veselo jih zopet sprejeti.
Člane in članice društva št. 37 JSKJ opozarjam, da naj ne pozabijo, da se bo v nedeljo 17. decembra vršila glavna letna seja. To je najvažnejša seja v letu in dolžnost vseh članov je, da se iste udeležijo. Na tej seji se voli društveni odbor za prihodnje leto in obenem se sprejemajo določbe, po katerih se bo društveno poslovanje vršilo v bodočem letu. Torej, vsi na sejo, da ne bo potem imel nihče vzroka kritizirati, da to ali ono ni bilo pravilno urejeno. Vsak naj pride, na sejo in poda tam svoja pojasnila in argumente. V društveni odbor pa naj voli take, o katerih je prepričan, da bodo vedno in z veseljem delali za korist društva in Jednote. Bratski pozdrav!
Za društvo št. 37 JSKJ:
John Zalar, predsednik.*
New Derry, Pa.
Prvikrat se oglasim v našem glasilu Nova Doba, ker v pisavi nisem posebno dobro izvežbana. Vsekakor mislim, da storim v smislu naših pravil, če tem potom pozovem vse člane društva sv. Jožefa, št. 126 JSKJ, da se gotovo udeležijo seje 17. decembra. To bo letna seja društva, na kateri se bo volil društveni odbor za leto 1934 in se bodo
Great Falls, Mont.
Tem potom naznanjam članom društva sv. Antona, št. 131 JSKJ, da se naša prihodnja seja, ki bo obenem glavna ali letna seja, vrši 21. decembra. Seja se bo vršila v navadnih prostorih in se prične točno o polu osmih (7:30) zvečer. Na zadnji seji , je bilo sklenjeno, da član našega društva, ki se ne udeleži glavne seje, plača 50 centov v društveno blagajno. Izvzeti so samo bolniki in tisti, ki morajo istočasno delati. Na tej seji bomo imeli več važnih točk za rešiti. Med temi bo tudi volitev društvenega odbora za leto 1934. Ne bom tukaj obširno navajal članskih dolžnosti do društva; vsi člani vemo ali bi morali vedeti kaj društvena in jednotina pravila zahtevajo. Držimo se vsi pravil, pa bo vse O. K. S tem se izognemo veliko nepotrebnih besed in nepotrebnega dela za tajnika, ki ga ima že itak dovolj. Tajnik, pravijo, je duša društva, kar se samo ob sebi umevno lahko potrdi. V današnjih časih biti tajnik ni kar tako. To ve le oni, ki izkusi. Ce je še tako izurjen, mu bodo včasi listine vrnjene iz glavnega urada. Tajnik mora zagovarjati vsakega, pa naj bo pri društvu ali pri Jednoti. Za vse je najprvo tajnik vprašan. Biti mora takorekoč za hlapca, ker člani imajo navado reči, češ, naj le tajnik to in to opravi, saj je plačan. Biti mora društveni poslanec, računar in pisar; to ve vsak, ki je izkusil. Prvi mora biti v zborovalni dvorani in zadnji jo zapusti. Tajnik ima velike odgovornosti in velike dolžnosti, vedeti mora vse, in če ne ve, mora iznajti. Pri vsem teni pa je še večkrat zmerjan in obdolžen, da nič ne ve in ne zna.
Prosim člane, da pridejo na letno sejo vsi, od prvega do zadnjega. Cim več nas bo, tem lažje in pravilnejše se bodo razne točko rešile v korist društva in Jednote.
Opominjam tudi tiste člane, ki so zaostali z asesmenti, da poravnajo svoj dolg do prihodnje seje. Težko in sitno je tisti dolg prenašati od meseca do meseca. Tako delo tajnika prav nič ne veseli in ne prinaša nikakih koristi niti društvu niti Jednoti. Zelo bi me veselilo, če bi bile društvene knjige proste dolga vsaj enkrat v letu, namreč v decembru, da bi jih čiste lahko izročil tajniku za leto 1934. Bratski pozdrav!
Za društvo št. 131 JSKJ: Anton Golob, tajnik.
Pueblo, Colo.
Člane in članice društva Marija Pomagaj, št. 42 JSKJ po-
I
d vi jam, ‘ da se. polnoštevilno udeležijo prihodnje seje, ki se 00 vršila tretjo nedeljo v mesecu, to je 17. decembra. Seja se bo vršila v navadnih prostorih in se bo pričela ob 9:30 dopoldne. Seja 17. decembra bo glavna ali letna, na kateri se bo volil društveni odbor za leto 1934, obenem pa bo treba rešiti še več drugih važnih zadev. Komur je blagor in napredek društva in Jednote pri srcu, se bo gotovo udeležil te važne seje.
Nerad opominjam, vendar pa moram tem potom nekoliko opozoriti tiste člane, ki so dolžni na asesmentih, da se spomnijo svoje dolžnosti napram društvu. Leto se približuje koncu in prizadeti člani naj skrbe, da poravnajo svoje obveznosti pri društvu. Tisti člani, ki radi pozabijo na društveno sejo, naj vsaj ne pozabijo na glavno letno sejo 17. decembra. Torej, vsi na sejo! Bratski pozdrav!
Za društvo št. 42 JSKJ: Primož Knafelc, tajnik.
Evelctb, Minn.
Člane in članice društva sv. Ime Jezus, št. 25 JSKJ, ki niso bili na zadnji seji, obveščam, da je bilo sklenjeno, da vsak član in članica odraslega oddelka plača 25 centov naklade v društveno blagajno.
Dalje poživljam člane in članice, da se polnoštevilno udeležijo glavne letne seje, ki se bo vršila 24. decembra. Na to sejo naj člani ne pošiljajo svojih otrok z asesmentom, ampak naj pridejo na sejo sami. Izvoliti bo treba društveni odbor za leto 1934 in sprejeti še druge važne zaključke, zato je važno, da pridejo vsi člani na sejo, da ne bo potem kakšnega pregovarjanja.
Naj pri tej priliki še sporočam žalostno novico, da je naše društvo dne 23. novembra izgubilo iz svojih vrst člana Malta Primožicha. Podlegel je operaciji. -PpJjpjnifc je bil star 56 let in doma iz Črnomlja v Sloveniji. Pogreb se je ob veliki u-deležbi našega članstva vršil na tukajšno. katoliško pokopališče. Za pokojnikom žalujejo soproga, sinovi in hčere. Naj bo pokojnemu sobratu lahka ameriška gruda, žalujočim ostalim pa naj bo izrečeno iskreno sožalje.
Za društvo št. 25 JSKJ:
John Nemgar, tajnik.
Gilbert, Minn.
Članicam društva sv. Ane, št. 133 JSKJ naznanjam, da se bo glavna letna seja vršila tretji četrtek v mesecu, to je 21. decembra. Prosim članice, da se te seje polnoštevilno udeležijo. Veljaven izgovor za neudeleži-tev je le bolezen. Na seji 21. decembra bo treba izvoliti društveni odbor za leto 1934 in rešiti še nekatere druge važne zadeve. Od moje strani priporočam, da sosestre izvolijo novo društveno tajnico; jaz moram na delo ravno med 20. in 25. v mesecu in včasi se katera članica jezi, ker me ne najde doma.
Po mojem mnenju smo to veliko krizo precej dobro prestale. Mnogokrat mi je bilo hudo, ker sem morala kakšno članico suspendirati, toda to se ni zgodilo brez velike sile. Ce bi ne bila tako premikala na eno stran in drugo, bi bilo morda že polovica članic našega društva izgubljenih. Dostikrat sem svojo plačo pustila, samo da niso bile članice črtane iz društva. Vesela sem, da v vseh petih letih nismo imele nobenega smrtnega slučaja pri našem društvu. Želim, da bi mogla tudi bodoča tajnica po petih na-daljnih letih tako povedati. Upam pa, da bodo časi postali boljši in da ne bo tako težko društva voditi in upravljati kot je to bilo zadnje čase.
Naj še omenim, da je bilo na novemberski seji sklenjeno, da vse članice našega društva, enakopravne in neenakopravne, plačajo v decembru po 50 centov naklade v društveno blagajno.
.	,,	.	~r*
j
''Ta svidenje 21. decembra! Se-J itrski pozdrav!
Za društvo št. 133 JSKJ: Frances Tanko, tajnica.
La Salie, III.
Članstvo društva sv. Barbare, št. 3 JSKJ je tem potom vljudno vabljeno, da se polno-j številno udeleži g'nvne letne se- j je, ki se bo vršila \ nedeljo 17. lecembra in se bo pričela ob j Dni uri popoldne. Na tej seji) oo več važnih zadev za rešiti in jbenem bo treba izvoliti društveni odbor za leto 1934.
Nadalje opozarjam člane in članice naj skrbijo, da bodo imeli ta mesec plačane vse ases-mente in vse morebitne zaostale dolgove pri društvu, pa naj bodo ti dolgovi na rednem ases-mentu ali na društveni nakladi. Dolg je dolg in mora biti poravnan. Vsako leto meseca decembra imamo društveni tajniki mnogo dela in skoro gotovo mi čas ne bo pripuščal, da bi se še kaj oglasil v tem mesecu, zato želim tem potom vesele božične praznike in srečno novo leto vsem glavnim odbornikom in 1 vsemu članstvu naše dobre J. S. K. Jednote!
Za društvo št. 3 JSKJ:
Anton Kastigar, tajnik.
Gilbert, Minn.
Člane društva sv. Jožefa, št. 20 JSKJ poživljam, da se polnoštevilno udeležijo glavne letne seje, ki se bo vršila v nedeljo 17. decembra. Na dnevnem redu bodo volitve odbora za leto 1934 in več drugih važnih zadev imamo za rešiti. Važno je, da se udeležijo te seje vsi društveni člani, da bodo lahko zadovoljni z zaključkom, ker bodo sami debatirali in sklepali.
Torej, na sejo 17. decembra naj pridejo vsi člani, katerim je le mogoče, posebno pa še tisti, ki se malokdaj kakšne seje udeležijo. Menda ni nihče tako zaspan, da bi enkrat v letu ne mogel dovolj zgodaj vstati, da se udeleži seje. Sploh je pa dolžnost vsakega člana, da se udeležuje sej in posebna dolžnost vseh članov je, da se udeležijo letne seje. Seja se bo vršila v Kuslanovi dvorani in se bo pričela točno ob deveti uri zjutraj. Bratski pozdrav!
Za društvo št. 20 JSKJ: Joseph Novak, tajnik.
Conemaugh, Pa.
Članom društva sv. Alojzija, št. 36 JSKJ naznanjam, da je bilo na seji 19. novembra sklenjeno pozvati na letno sejo društva, ki se bo vršila 17. decembra, vse društvene člane. Sklenjeno je bilo, da član, ki se ne bo udeležil seje 17. decembra, ne bo imel nikake pravice ugovarjati sklepom in zaključkom letne seje, ki se bodo nanašali na društveno poslovanje v letu 1934. Vsled tega so člani in članice našega društva nujno vabljeni, da se udeležijo te seje polnoštevilno, da se nobenemu ne bo treba jeziti na druge, če mu kak sklep ne bo po volji. Seja se prične točno ob 9. uri dopoldne, asesment pa se bo pobiral že od 8. ure zjutraj. Bratski pozdrav!
Za društvo št. 36 JSKJ:
John Brezovec, tajnik.
K.
Delmont, Pa.
Članom društva št. 116 J. S. J. se tem potom naznanja,
ZA BOŽIČ
izvršujemo denarna nakazila točno in zanesljivo po	j
V JUGOSLAVIJO	V	JTAL,J	.	,
Za	$ 2.7n................ 100	Din
Zn	4.95................ 200	Din
Za	'7.20.............   X00	Din
Za	11.65...*............ 500	Din
Za	22.75................1000	Dm	   '
KER SE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEpIJ ,»* PODVRŽENE SPREMEMBI GOltl ALI Za izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v lirah dovoljujemo še bolide pogoje.
IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH ,6 Za izplačilo $ 5.00 morate poslati $
10.00	”	”	  10.JJ
15.00	”	«	  16-®?
20.00	”	”	  Z1-J2
40.00	"	'•	  41-2"	,
50.00	”	”	  I1
Prejemnik dobi v starem kraju izplačilo v dolflMjjjjiO
Nujna nakazila izvrSujemo po Cable Letter za prist0,1 Kadar ste namenjeni v stari kraj;
Kadar želite dobiti koga iz starega kraja;
Kadar imate kak drug opravek s starim krajem? je v Vašem lastnem interesu, da se obrnete n»
SLOVENIC PUBLISHING CO- 1
(TRAVEL BUREAU)	„	K<V
216 West 18th St.
I
LEO ZAH
GENERAL 1359 Sccond Ave
h
od do
DRtf
in
izdeluje lično 0» venska unijs*3
r
• 117 ST. C$0
CLEVEL
fv.