i jfSRImH
ŠT. 40	PTUJ, dne 8. oktobra 1965	Din 40	Letnik XVIII.
•Tednik« tzhaj« pod tem «kraj§a-
nim imenom od 24 nov I»81 da-
lje na predlog DhMnsIc h odborov
SZDL Ptuj in Ormož - tzdaja
eavod »TednJk« Ptul — Odgovor-
ni urednik: Anton Bauman —
UredmStvo tn uprava Ptuj Lac-
kova 8 — TeJ 156 — St tek ra-
čuna: NB Ptuj «04-19-603-72 —
Tiska časopisno podjetje »Mari-
borski tisk« — Rokop aov ne vra-
čamo — Celoletna naročnina za
tuzemstvo 2000. za inozemstvo
3000 din
¥ tednu otroka
Prvi teden v oktobru je vsa-
ko leto posvečen vsestranski
vzgoji in skrbi za otroka. Z na-
mi praznujejo vsi napredni na-
rodi v svetu. Vzgoja mladega
rodu dobiva mednarodni pomen
in sodelovanje na izobraževal-
nem področju.
V tem tednu je delo z otroci
še posebno razgibano. Zveze in
društva prijateljev mladine ima-
jo letne občne zbore, na katerih
proučujejo varstvo in vzgojo
otrok. V šolah volimo nove
starešinske pionirske sv?te, ki
pomagajo šolskim vodstvom pri
vzgoji pionirjev.
Vzgojne ustanove in otroški
kolektivi prirejajo razstave
otroških izdelkov, v mestih in
naseljih pa so tudi kulturne pri-
reditve.
Stanje in uspehi, doseženi v
pretekiem letu, potrjujejo, da
skupnost daje velik del sred-
stev za izobraževanje otrok, za-
ostajamo pa na vzgojnem pod-
ročju. V zadnjih letih so se v
ptujski občini povečale kapaci-
tete predšolsko varstvo, saj
sta bila v občini zgrajena dva
nove vrtca. Dobili smo tudi dve
novi šoli. S predšolskim var-
stvom so začeli v Majšperku, le-
tos pa bodo tudi v Podlehniku
ustanovili predšolsko ustanovo.
Vse to pa ne pomeni, da smo
storili vse, kar bi morali. V na-
ši občini je število otrok dva-
krat večje od ostalih ekonom-
sko razvitejših občin, šolskih
otrok imamo nad 11.000, pred-
šolskih pa 9.500. Prav v tem ti-
či vzrok, da so potrebe mnogo
večje, kot pa so materialne
zmogljivosti v občini. Otroci
živijo v oddaljenejših krajih
občine v težkih socialnih raz-
merah. Prikrajšani so za mnoge
vzgojne dejavnosti, manjka pa
jim tudi otroškega razvedrila.
Vse to pa vpliva tudi na redno
delo otrok v izobraževalnih
ustanovah, če hočemo povečati
učne uspehe, moramo ustvariti
tudi pogoje za delo v šoli. To
pa je naloga vseh občanov in
družbenih činiteljev.
Predšolsko varstvo še vedno
ni dostopno vsem otrokom.
Starši z nizkimi mesečnimi pre-
jemki ne morejo dati svojih
otrok v varstvo. Delovne orga-
nizacije pa niso pokazale razu-
mevanja, da bi krili del stro-
škov za varstvo otrok zaposle-
nih staršev. Tudi šolsko varstvo
učencev ni razvito.
Kako je s šolskimi
malicami?
Zakon o šolstvu predvideva
brezplačne malice v šolah. V
naši občini pa še dolgo let ne
bomo mogli uresničiti tega na-
čela. šolska vodstva so se le-
tos znašla v težkem položaju.
Mednarodna pomoč se ukinja,
dotacije občinskih skupščin pa
ne morejo kriti vseh potreb. V
osnovnih šolah je polovica učen-
cev, ki ne morejo plačati šol-
skih malic. Vzrokov je več: so-
cialne razmere v družinah, bo-
lezen in alkoholizem, veliko
družin pa je z večjim številom
otrok.
Starši bodo morali biti
bolf aktivni
Omeniti moramo, da so tudi
starši vse premalo storili za to,
da bi njihovi otroci imeli za-
gotovljene šolske malice. Vemo,
da v mnogih delovnih organiza-
cijah prejemajo zelo poceni
tople malice, njihovi otroci pa
so v šolah brez njih. Prišel je
čas, ko moramo sami odločati
in se zavzemati za otroke, ne pa
čakati, da bo nekdo drug to
urejeval. Starši odločajo v sa-
moupravnih organih o delitvi
dohodka, le zakaj ne bi upošte-
vali potrebe celotne družine.
Napačno bi ravnali, če bi se za-
dovoljili z dviganjem standarda
ozkega kroga proizvajalcev, pri
tem pa pozabljali na ostale čla-
ne družbe, otroke in stare lju-
di, ki trenutno niso sposobni
prispevati svojega deleža k pro-
duktivnosti. V delovnih organi-
zacijah morajo vladati tovari-
ški odnosi in delovna solidar-
nost, to pomeni, da bi morali
vsi proizvajalci prispevati svoj
delež za boljše življenje vseh
ljudi — tudi za otroke.
Otrok je najbolj
dolgoročna investicija
V socialistični družbi je člo-
vek največje bogastvo. Njemu
so namenjene dobrine in vse
vrednote socializma. V socializ-
mu ne smemo videti samo viso-
ko razvita tehnična sredstva,
temveč gre za visoko izobraže-
ne ljudi s socialistično misel-
nostjo in moralo, s humanimi
in kulturnimi odnosi med seboj.
Le taki ljudje bodo lahko na-
dalje razvijali socialistično druž-
bo. Vemoxpa, da ljudje postane-
jo dobri, če jih vzgajamo. Zato
bi morali več prispevati za
vzgojo ljudi — otrok, ker se to
bogato obrestuje.
Družinska in družbena
vzgoja morata biti enotni
Družinska vzgoja je v družbi
nenadomestljiva, družba jo lah-
ko samo dopolnjuje in bogati.
Starši usmerjajo otrokov raz-
voj že od rane mladosti, razvi-
jajo v otroku socialna čustva,
razvijajo pa tudi otrokovo oseb-
nost. Otrok doživlja vso lepoto
družinskega življenja, vsaj mo-
ral bi jo doživljati, prav tako
pa se zaveda vseh težav, s ka-
terimi se borita oče in mati.
Tako se v družini razvijajo vsi
elementi otrokovega značaja,
volje, miselnosti in celotne
osebnosti. Da bo lahko družina
te osnove razvijala, mora biti
seznanjena z metodami in mo-
ralno etičnimi osnovami socia-
listične vzgoje in izobraževanja
otrok v socialistični družbi.
Družina mora pogojevati vzgo-
jo z družbenimi smotri, starši
se morajo prilagoditi celotnemu
družbenemu sistemu, ker le ta-
ko bodo otroci doživljali vred-
note družbenega življenja.
Pomen dela z otroci
Družbeno vzgojno delo z otro-
ci sloni na doslednem upošte-
vanju interesov otrok v skladu
z družbenimi cilji vzgoje mla-
dih. Prostovoljne dejavnosti
utrjujejo pridobljeno znanje v
šoli, razvijajo otrokovo zavest,
tovarištvo in delovno solidar-
nost. Pionirska organizacija je
prva šola mladih upravljalcev.
V šoli in ob njej nastaja vrsta
družbenih ustanov in organiza-
cij, ki dopolnjujejo izobraževa-
nje v šoli. Delo z atroci pa je
naloga celotne družbe. Bogata
družbena praksa postaja ne-
usahljiv vir pobud, smotrov in
metod vzgoje mladega rodu.
Program otroških pionirskih
organizacij je obenem program
vseh ostalih organizacij, ki skr-
bijo za vzgojo socialističnega
človeka, šola ne more zadovo-
ljevati vseh vzgojnih potreb
učencev, zato je naloga staršev,
družbenih organizacij, da po-
svetijo vso skrb otrokom. So-
delovanje s šolo, z vzgojnimi
ustanovami bi moralo temeljiti
na medsebojnem razumevanju
in vrednotenju vzgojno-izobra-
ževalnega dela.
Delo z otroci mora postati
stalna oblika družbene dejavno-
sti občanov, ki bi ga naj oprav-
ljali prostovoljno in s ponosom,
da lahko pomagajo vzgajati
mladi rod.
Žiberna
Občutno znižanfe proračunske
potrošnje v občini Ptuj
V času od 10. do 20. oktobra
t. 1. sklicuje predsednica skup-
ščine občine Ptuj zbore voliv-
cev. Na teh zborih bo v obrav-
navi predlog za spremembo pro-
računa za leto 1965 in drugi
problemi v zvezi z gospodarsko
reformo.
Ukrepi za izvedbo gospodar-
ske reforme, posebno pa zvezni
zakon, ki določa najvišjo mejo,
do katere smejo republike in
občine dolPčati višino prispevka
od osebnega dohodka iz delov-
nega razmerja, in republiški za-
kon o spremembah in dopolnit-
vah zakona o uvedbi in stopnjah
republiških prispevkov, davkov
in taks, so znižali skupno stop-
njo prispevka od osebnega do-
hodka iz delovnega razmerja od
18,5 °/o na 12,5%. S temi pred-
pisi je znižana tudi občinska
stopnja prispevka od osebnega
dohodka od 7,8% na 5%, kar
bo povzročilo zmanjšanje prora-
čunskih dohodkov v letošnjem
letu za 224 milijonov dinarjev ali
za 12% dohodkov proračuna.
Glede na to so organi občinske
skupščine pripravili osnutek
nove razdelitve razpoložljivih
sredstev, o katerem je razprav-
ljal svet za finance v torek, dne
5. oktobra 1965. Po tem osnutku
se bodo koristnikom proračun-
skih sredstev na novo določala
sredstva po treh vidikih:
a)	V prvo skupino spadajo iz-
datki za gospodarske posege,
negospodarske investicije, ko-
munalno ureditev in dotacije
društvom. Tej skupini potrošni-
kov proračunskih sredstev je
predlagana .najmočnejša omeji-
tev proračunskih izdatkov, in
sicer za 20 — 60% planirane
vsote.
b)	V drugo skupino so uvr-
ščeni vsi organi državne uprave
in pravosodja ter vsi zavodi ra-
zen šolskih. Tudi za te dejavno-
sti je predvidena omejitev pro-
računske potrošnje za 3%.
c)	Tretja skupina koristnikov
proračunskih sredstev, v katero
so uvrščeni zdravstvo, socialno
skrbstvo, dejavnost krajevnih
skupnosti in osnovna dejavnost
šolstva, ne bo prizadeta in ji
bodo na razpolago proračunska
sredstva v prvotnem planiranem
obsegu.
Največja omejitev je predvi-
dena pri investicijah. Zaradi te-
ga bo potrebno odložiti gradnjo
pošte, telovadnice, mostov na
Pesnici in nekaterih drugih
manjših komunalnih objektov.
Znižanje proračunskih sredstev
v državni upravi in zavodih pa
narekuje boljšo organizacijo de-
la, racionalnejše poslovanje in v
določeni meri zmanjšanje admi-
nistracije.
O vseh teh vprašanjih bodo v
prihodnjih dneh razpravljale
delovne skupnosti organov in
zavodov ter občani na zborih
volivcev, ki bodo sklicani v
času od 10. do 20. oktobra. Os-
nova za to razpravo bo predlog
spremembe proračuna, ki ga je
sprejel svet za finance občinske
skupščine. Pričakujemo, da bodo
udeleženci v razpravi objektiv-
no ocenili predlog rebalansa
proračuna in dali koristne pred-
loge za čimbolj smotrno razde-
litev razpoložljivih proračunskih
sredstev. Pri tem pa je že ugo-
tovljeno, da bodo razpoložljiva
sredstva zadoščala le za najnuj-
nejše potrebe.
Predstavniki sindikata kmetijskih
delavcev Italije na obisku o Ormožu
OGLEDALI SO SI KZ »KOMBINAT JERUZALEM« OR-
MOŽ. MED OBISKOM SO SE ZANIMALI ZA NAGRAJEVA-
NJE, PRODUKTIVNOST DELA IN DELOVNI ODNOS. OGLE-
DALI SO SI NEKATERE VINORODNE KRAJE IN KMETIJ-
SKE OBJEKTE NA OBMOČJU OBČINE.
Prejšnji torek si je ogledala
3-članska sindikalna delegacija
kmetijskih delavcev Italije KZ
»Kombinat Jeruzalem« Ormož.
Na poti jih je spremljal Luka
Vrkljan iz Centralnega odbora
sindikata, predsednik republi-
škega odbora sindikata kmetij-
skih delavcev in tolmač. Ob
sprejemu italijanskih gostov v
Ormožu sta v imenu Kmetijske
zadruge Ormož visoke sindikalne
delavce sprejela direktor Matija
Ratek in sekretar Ivo Rajh. Nav-
zoči so bili predsednik sindikal-
ne podružnice in predsednika
delavskega sveta in upravnega
odbora.
3-člansko delegacijo iz Italije
so sestavljaji Solaini Domenico,
član sekretariata centralnega od-
bora, ki je bil zadolžen za tarif-
na vprašanja in delovne odnose,
Moretti Sante, sekretar pokra-
jinskega odbora za Emilijo in
Ravenno in Miletello Diacinto,
sekretar pokrajinskega komite-
ja za Sicilijo.
Namen delegacije je bil ogle-
dati si novo vinsko klet, govejo
farmo v Središču, vinorodne in
sadne plantaže, zanimali so se za
uspehe, težave in probleme za-
druge, za način nagrajevanja, iz-
menjali so proizvodne izkušnje,
govorili so o samoupravljanju,
o delu družbeno-političnih orga-
nizacij, o sistemu nagrajevanja,
o proizvodnih in delovnih od-
nosih, o produktivnosti dela in še
o drugih strokovnih in gospo-
darskih vprašanjih, ki so jih za-
nimala.
Predstavnike sindikalnih de-
lavcev Italije je direktor zadruge
seznanil z uspehi in težavami de-
lovne organizacije. Kmetijska
zadruga je v zadnjem obdobju
dosegla zadovoljive uspehe.
Zgradila je govejo farmo, ima
nad 4000 ha družbenih površin,
je primerno opremljena z ustrez-
no mehanizacijo, dokaj dobro
je kadrovsko zasedena, obnovlje-
nih je nad 400 ha vinogradov,
prav toliko pa jih bodo obno-
vili v prihodnjih letih. Tudi v so-
delovanju z zasebnimi kmetij-
skimi proizvajalci je zadruga
uspešna.
Sindikalna delegacija je obe-
dovala v Ivanjkovcih, nato si je
ogledala še bližnje pomembnej-
še kraje v občini. Dalj časa se
je zadržala tudi pri ogledu vin-
ske kleti, goveje farme v Sredi-
šču in vinorodnih plantaž.
Predstavniki sindikalnih de-
lavcev Italije si bodo ogledali še
nekatere kraje v Sloveniji in po-
membnejše v ostalih republi-
kah.
D. R.
SETEV SAMO Z
RAZKUŽENIM SEMENOM
Kmetijski inšpektorat pri re-
publiškem sekretariatu za gospo-
darstvo se je obrnil v zadnjem
času na vse kmetijske inšpek-
torje pri občinskih skupščinah v
zvezi z jesensko setvijo, da bi
zagotovil pravilno ravnanje s
semeni ob setvi in preprečil, da
bi sejali okužena semena.
Dogaja se namreč, da še vsi
kmetovalci niti vsa kmetijska go-
spodarstva v zadostni meri ne
zatirajo žitne nematode in žitne
trde sneti in semena pred setvi-
jo ne razkužijo. Vsa podjetja, ki
prodajajo semena, ne prilagajo
semenom vrečic z razkužilom,
kakor bi to morali storiti in tudi
ne razkužujejo semen, ki niso bi-
la okužena.
Kmetijska inšpekcijska služba
po občinah je dobila nalogo, da
bo preverila pri kmetijskih orga-
nizacijah, kako ravnajo z neraz-
kuženim semenom in s semenom,
ki so mu priložene vrečice z raz-
kužilom.
Brez zadostne skrbi v tej sme-
ri in brez doslednega izvajanja
temeljnega zakona o semenu in
ukrepih, ki so v zvezi z letošnjo
jesensko setvijo, bi se utegnilo
dogajati, da bi prišla tudi letos
v zemljo nerazkužena semena in
da bi se nevarni žitni bolezni ne-
moteno dalje razširjali. V. Z,
TE DNI
PO SVETU
POIZKUS UPORA V INDONEZIJI
Čigavi prsti?
Nenadni viharni dogodki v In-
doneziji so brez dvoma pritegnili
pozornost vsega sveta. Že nekaj
mescev poprej so razširili vesti,
da je predsednik Sukamo, ugledni
indonezijski vodja in priznani
prvoborec za indonezijsko neod-
visnost, težko zbolel in da bo mo-
ral kmalu izročiti svoj položaj dru-
gerriu. S tem v zvezi so tudi že
namignili, da je težko preroko-
vati, kdo bo njegov naslednik.
Predsednik yse je pozneje sicer
spet prikazal pred množico, toda
na njem je bilo opaziti posledice
težke bolezni. Poizkus državnega
udara, ki ga je dežela doživela
prejšnji petek, naj bi pomenil ne-
kakšen pričetek boja za oblast, v
katerem naj bi igrala vlogo prvak
KP Indonezije Aidit in dosedanji
obrambni minister general Nasu-
tion.
Upor je pričel poveljnik pred-
sednikove osebne garde podpol-
kovnik Untung. Potem ko se mu
je posrečilo zavzeti radijsko po-
stajo v Džakarti in že nekatere
javne ustanove, je sporočil, da je
z državnim udarom pravzaprav
»preprečil udar generalskega sve-
ta, ki je bil v dogovoru z ameriško
obveščevalno službo CIA«. Svoj
poseg v petkovih jutranjih urah
je imenoval »gibanje 30. septem-
ber«. Imenoval je tudi 45-članski
revolucionarni svet in hkrati raz-
pustil vlado predsednika Sukarna.
Nato je dal aretirati več genera-
lov. Sest med njimi je tudi dal
ubiti in so jih pozneje našli v moč-
virju v skupnem grobu.
Toda večina armade je ostala
zvesta predsedniku. Novi povelj-
nik kopenskih sil, ki ga je imeno-
val obrambni minister, general
Suharta, je razbil uporne enote,
Po najnovejših vesteh je glavno
mesto osvobojeno uporniških sil,
vendar o bojih na Javi še poro-
čajo, položaj na drugih indonezij-
skih večjih otokih pa še ni po-
vsem znan.
Seveda se vsiljuje vprašanje, kaj
se skriva za tem udarom. Značil-
no je, da KP Indonezije ni dala
doslej nobene uradne izjave, v ka-
teri bi pojasnila svoje stališče do
upora ali izrazila privrženost Su-
karnovemu kabinetu kot druge
stranke in politične skupine. Za
Aidita pravijo, da je bržkone pre-
šel v ilegalo. To bi utegnilo pome-
niti, da je bila za uporom pod-
polkovnika pravzaprav indonezij-
ska skrajna levica. V Pekingu
pravijo, da za dogodke prav nič
ne vedo.
Ni dvoma, da bodo podrobnosti
o dejanskih motivih in dejanskih
režiserjih prišle sčasoma na dan.
Ce izhajajo dejanski vodje upora
iz vrst ljudi, ki so pod neposred-
nim kitajskim vplivom, potem je
kaj malo verjetno, da bo predsed-
nik Sukamo nadaljeval tako tes-
no, prijateljsko politiko do Pekin-
ga in do njegovih »bojevitih« pri-
jemov v azijski in spioh svetovni
politiki proti »ameriškemu impe-
rializmu«. Nič čudnega ni, če v
Pekingu te dni odprto groze Ame-
ričanom celo z vojno in s priprav-
ljenostjo na spopad z ZDA.
Indonezijski dogodki so v bistvu
samo javen dokaz o napetem sta-
nju v Aziji, ki ga je indijsko-pa-
kistanski spopad in vse tisto, kar
se za njim skriva, samo še bolj
razplamtel. Seveda pomeni tak raz-
voj dogodkov nevarnost za mir.
Ni dvoma, da se bo s problemom
morala spoprijeti tudi Generalna
skupščina OZN na svojem jubilej-
nem zasedanju, ki prav sedaj
traja.
Ostali dogodki
Premirje aa indijsko-pakistan-
ski fronti, ki sta ga prizadeti vla-
di slednjič priznali na poziv Var-
nostnega sveta, je vsaj na videz
rahlo izboljšalo napeto stanje v
Aziji, četudi beremo še naprej o
kršitvah in obmejnih spopadih-
Gre pravzaprav za priznanje
obeh dežel, da je treba navzlic
razplamtelim nacionalnim in ver-
skim strastem poslušati ta visoki
mednarodni organ.
Drugo poglavje kadar pomi-
slimo na Južni Vietnam, kjer se
Američani vse bolj spuščajo v
odprte spopade z enotami osvo-
bodilnega gibanja in s tem zame-
njujejo tako v nasilju in uničeva-
nju kakor tudi v neposrednih spo-
padih sile eajgonskega režima.
OBISK INDIJSKEGA PREDSED-
NIKA RADAKRISNANA
V takem ozračju nas je obiskal
predsednik indijske republike
Radakrišnan na osebno povabile
jugoslovanskega predsednika. Ker
je le-ta po obisku v Bolgariji zbo-
lel in se sedaj zdravi na Brionih,
ga je kot gostitelj zamenjal pred-
sednik zvezne skupščine Kardelj
Ob prihodu visokega indijskega
gosta sta naš tisk in radiotelevizi-
ja poudarila predvsem naslednje
tri značilnosti j>igoslovansko-in-
dijskega prijateljstva:
1.	Indija je prva izmed azijskih
dežel, ki je navezala tesne stike
s socialistično Jugoslavijo kljub
razdalji, ki loči obe deželi;
2.	Indija je vnet pobornik neve-
zane politike, njen prvi predsed-
nik vlade Nehru pa je skupno s
predsednikom Titom postavil te-
melje idejam nevezanega sveta:
3.	Indija je bila med prvimi si-
lami, ki je pripravila beograjsko
konferenco nevezanih.
Mnogo skupnih pogledov v zu-
nanji politiki zbližuje obe deželi,
drugje so si nazori dokaj sorodni
Dvostransko sodelovanj3 na vseh
področjih se uspešno razvija, če-
tudi deželi nista Že zdaleč izkori-
stili vseh možnosti. O tem govori
tudi uradno poročilo.
PAFE2 PAVEL VI. V OZN '
Prvič doslej se je poglavar ri-
mokatoliške cerkve pojavil na
tleh Amerike in sicer prav v se-
dežu OZN, kjer sa je odločno za-
vzel za mir na svetu in za pcmoč
revnim. S svojim nastopom, ki ga
je pozdravil ves miroljubni svet.
je potrdil načela, ki so si prido-
bila in si še pridobivajo vse več-
je veljavo —• kosksistenco kot
edino pravo oot za sodelovanje
med narodi.
Velike pozorn^s-i sia bila delež-
na govora jugoslovanskega držav-
nega sekretarja za zunanje zade-
ve Nikeziča in francoskega kole-
ga Couve de Murvlila. Prvi je
razčlenil sedanji položaj v duhu
načel aktivne koeksistence, drugi
pa francoske nasore o sodobnem
svetu, ki so načelom aktivnega
sožitja marsikje zelo blizu.
NAPETOST V ADENU
Zaradi odločnih zahtev domače-
ga prebivalstva v tej britanski
koloniji z lokalno samoupravo in
pomembnem britanskem oporišču
po popolni neodvisnosti. je britan-
ski guverner razpustil skupščino
in krajevne oblasti in uvedel iz-
redno stanje. Britanija je svoj čas
sicer obljubila neodvisnost, toda
to povezuje s svojimi smotri,
predvsem pa z nekakšnim sožit-
jem z južnoarab-sko federacijo
sultanov in šejhatov, ki so fe-
deracija le navidez, v bistvu pa
tvorba pod britanskim nadzor-
stvom.
2al sile osvobodilnega gibanja
v Adenu niso enotne takp glede
prihodnosti kakor tudi glede bo-
dočega družbenega reda, toda ne-
odvisnost postavljajo v ospredje.
Tak odnos Londona do osvobodil-
nih gibanj pa ie tudi prekinil po-
tovanje britanskega zunanjega
ministra v Kairo, kjer naj bi pri-
šlo prvič po znani sueški krizi do
egiptovsko-britanskega zbližanja.
ZAR je namreč jasno povedala,
da je zanjo zares neodvisni Adeii
edina možna rešitev.
Ptujčani in okoličani,
v nedeljo, 10. oktobra, bo na Drstelji odkritje spomin-
ske plošče slavistu in etnografu dr. Matiji Murku. Vabimo
prebivalce Ptuja in okolice, da se te slovesnosti udeležijo
v čim večjem številu. V času od pol devete do desete ure
bodo tega dne vozili na Drsteljo iz Ptuja avtobusi, zato so
res vse možnosti za čim množičnejši obisk slovesnosti.
SOCIALISTfCNA REPUBLIKA SLOVENIJA
SKUPŠČINA OBČINE PTUJ
St.: 06-2/65-1
Datum.: B. 10. 1963
Po 191. členu statuta občine Ptuj (Uradni vestnik okraja
Maribor, št. 33-46:2 64) sklicujem
zbor volivcev
po območjih krajevnih skupnosti, v mestu Ptuju pa po ob-
močjih volilnih enot za volitve odbornikov v občinski zbor
občinske skupščine.
Kraj in datum zbora volivcev določi odbornik občinskega
zbora občinske skupščine, vsak za svojo volilno enoto.
PREDLOG DNEVNEGA REDA:
1.	Izvolitev predsedstva 2bora in dveh overovateljev zapis-
nika;
2.	Obravnava predloga za spremembo (reoalansl proračuna
občine Piuj Z3 leto 1965;
3.	Razno.
Predsednica
skupščine občine Ptuj
Lojzka STROPNIK i r
Stran 2 ^^	»TEDNIK« — petek, 8. oktobra 1965	<5fran 3
TRGATEV
(NI) PRED VRATI
Letošnje vremenske razmere
kmetijstvu niso bile naklonje-
ne. Spomladi je bilo preveč
dežja, zatem je bilo hladno
vreme skoraj do poznega polet-
ja in je bilo le nekaj toplih
pred jesenskih dni. Tako so
skoraj vse kulturne rastline za-
ostale v svoji vegetaciji.
Najbolj je v zaostanku vin-
ska trta, skoraj za cel mesec.
Tako se bo začela letos prava
trgatev precej pozneje kot na-
vadno, predvsem pa trgatev
pozno zoreči h sort.
V zvezi z letošnjim odkupom
mošta smo povprašali v Kme-
tijskem kombinatu v Ptuju,
kjer so nam povedali, da bodo
letos zbirale mošt svojih ko-
operantov kmetijske zadruge,
in da bo šele tako zbrane koli-
čine potem prevzel kombinat.
Mošt bodo sicer že začeli pre-
vzemati v ponedeljek, 11. okto-
bra, vendar pa je glede na to,
da bo cena odvisna od sladkor-
ne stopnje priporočljivo, s tr-
gatvijo še počakati. Na kmetij-
skem kombinatu so nam zatr-
dili, da bodo k sedaj določeni
ceni za mošt, ki bo prevzet po
20. oktobru 196=» v svežem sta-
nju, torej za takšnega, ki še ne
bo začel vreti, primaknili še
določen znesek k ceni.
Vinogradnike pa gotovo naj-
bolj zanimajo odkupne cene.
Navadni mošt, katerega osno-
va je kraljevina itd. bo po 10
din sladkorna stopnja; mešani
mošt (šipon, laški rizling itd.)
bo po 11 din za sladkorno stop-
njo; sortni mošt — muškat, tra-
minec, renski rizling in souvig-
non — pa po 12 din za sladkor-
no stopnjo.
Tudi strokovnjaki Kmetijske-
ga kombinata Ptuj mislijo, da
je vredno in pametno s trgatvi-
jo počakati, dokler se bo le da-
lo. Če upoštevamo, da lep, to-
pel, sončen jesenski dan pove-
ča v grozdju sladkor vsaj za
% stopnje, si bo vsak vino-
gradnik izračunal, da se mu
izplača počakati s trgatvijo
čim dalje časa. To je tembolj
važno letos, ko je, kot
smo uvodno napisali, vegetaci-
ja zapoznela za toliko časa, ka-
kor se to primeri le silno red-
ko.	BJ-JP
Gcpveja farma v Središču
LETOS BO DOKONČNO
ZGRAJENA GOVEJA FARMA V
SREDIŠČU, KI JO SESTAVLJA
12 OBJEKTOV. V NJEJ BO
MOč PITATI 2500 GLAV GO-
VEJE ŽIVINE.
Pred dvema letoma je pričela
KZ »Kombinat-Jeruzalem« Or-
mož graditi v Središču govejo
farmo za 2500 glav goveje živi-
ne. Gradnja farme je v zaključ-
ni fazi. Farma je veljala pri-
bližno 580 milijonov in jo se-
stavlja 12 objektov. Potreba po
gradnji tega objekta je bila
očitoa že vrsto let.
ORMOŠKA VINSKA KLET PRED DOGRADITVIJO
Klet bo zgrajena po najsodob-
nejši tehnološki metodi, je
36 metrov visoka, vendar je je
21 metrov v zemlji.
Od pričetka gradnje nove vin-
ske kleti v Ormožu do danes je
preteklo že več let. To je tudi
razumljivo, saj je taka gradnja
zelo zahtevna. Precejšnja ovira
pri hitrosti gradnje je pa pred-
vsem to, da je bil investitor KZ
»Kombinat Jeruzalem« Ormož
odvisen od uvoza potrebne opre-
me.
Klet je zgrajena v obliki valja.
Visoka je 36 metrov in 21 met-
rov kleti je v zemlji. Njen pre-
mer je 28 metrov.
Skupna kapaciteta kleti je
599 vagonov, njena posebnost pa
je, da bo vino dozorevalo v stek-
lenicah.
Na sliki je vinska klet v Ormo-
žu, ki je zgrajena v surovem sta-
nju. Dela pri opremljanju kleti
napredujejo in je pričakovati, da
bo letošnji moit že vrel v novi
vinski kleti.
»Vesela jesene« v znamenju slovenje-
goriških in halošklh vin
Letošnja mariborska priredi-
tev »Vesela jesen« je dobro ob-
iskana. O tem govorijo tudi za-
dovoljivi izkupički nekaterih
razstavljavcev, predvsem pa pro-
dajalcev vina, žganih pijač, jest-
vin iin prodajalcev praktičnih
predmetov. Na »Veseli jeseni«
nastopajo iz občin Ptuj in Or-
mož Zavod »Olge Meglič« in
Kmetijski kombinat iz Ptuja, iz
Ormoža pa KZ »Kombinat-Je-
ruzalem« Ormož. Zavod »Olge
Meglič« razstavlja ribolovni pri-
bor za podvodni morski ribolov,
oba kmetijska kombinata pa
imata svoj prodajni prostor v
hali Slovenija, kjer prodajata
svetovno znana in visoko kako-
vostna vina. V tej hali imajo
svoje prodajne prostore; Kme-
tijski kombinat Ljutomer, »Po-
murka« iz Murske Sobote, Kme-
tijski kombinat Gornja Radgona
in drugi. Obiskovalcem »Vesele
jeseni« postrežejo z vinom po
izbiri ter z domačimi speciali-
tetami po naročilu.
Obiskovalci »Vesele jeseni« se
v skupinah ustavljajo pred pro-
dajnim prostorom KZ »Kombi-
nat-Jeruzalem« Ormož, kjer so
hitro in solidno postreženi. Nad
prodajno mizo je napis »Jeruza-
lemčan«, ki je znan po vsem
svetu. Na voljo imajo vse sor-
te vin v buteljkah in v stekle-
nicah. Postrežejo tudi z »doma-
čo južino«, z mesom iz tanke,
z domačimi klobasami in še z
nekaterimi prleškimi specialite-
tami. Vina prodajajo po zmer-
nih in zato tudi slehernemu ob-
iskovalcu »Vesele jeseni« do-
stopnih cenah.
Letošnja »Vesela jesen« bo
trajala do 10. oktobra. V 15
dneh bodo gospodarske organi-
zacije obiskovalcem jesenske
prireditve prikazale nekatere
poljedelske stroje in priključ-
ke, razne izdelke za široko po-
trošnjo in spoznali bodo vsa pri-
znana jugoslovanska vina. Na
razstavišču prodajajo vina iz
Makedonije, Srbije in iz sosed-
ne Hrvatske. Vsak večer je na
prireditvi prijetna zabava.
PROBLEiMI GOSTINCEV
NA REŠETU OBČINSKIH
ODBORNIKOV
Na zadnji seji Občinske skup-
ščine Ormož so odborniki raz-
pravljali o poročilu o gostinstvu
in turizmu v občini. Na območ-
ju občine je 11 gostiln, od tega
7 zasebnih. Od 1961 do 1964 le-
ta je bilo vloženih v družbeno
gostinstvo približno 20 milijo-
nov dinarjev, kar pa je občut-
no premalo glede na potrebe. S
temi investicijskimi vlaganji so
uredili gostilno pri Tomažu, pri
»Grozdu«, kupili so točilne mi-
ze in drugo.
V tem obdobju je količinski
promet v zasebnem in družbe-
nem gostinstvu porastel po-
vprečno letno za 6,2 °/o in od te-
ga za 4,7 °/o v zasebnem sektor-
ju. Zasebne gostilne na območ-
ju občine Ormož imajo 276,
družbene pa 503 sedeže. Druž-
beni gostilni pri »Grozdu« in
i »Abonent« pripravljata dnevno
'220 toplih obrokov, zasebna go-
stilna Havlas pa 50. Število se-
dežev v gostilnah zadostuje po-
trebam, toda kritičen je postelj-
ni fond. Potrebno bo odpreti tu-
di gostilno na Kogu in posvetiti
več pozornosti strokovnemu iz-
obraževanju gostinskih delav-
cev.
Dopisujte
TEDNIK
VABILO
Obiščite razstavo otroških izdel-
kov, ki bo odprta v dvorani na
Magistratu do 9. oktobra t. 1. vsak
dan od 8. do 12. in od 14. do IS.
ure.	x
Vabijo vas otroci in vzgojitelji-
ce Otroškega vrtca Ptuj.
Vedno več kooperantov v živinoreji
Kmetijska zadruga »Haloze« ugotavlja, da so skle-
nile pogodbe za koperacijo v žininoreji, vino-
gradništvu, sadjarstvu in travništvu družine, ki
so spoznale iz izkušenj prvih kooperantov, da
je mogoče tudi v Halozah, doma najti nekaj do-
hodka zlasti z živinorejo, ker je zanjo letos v ha-
loških predelih največ pogojev.
Tako je v seznamu kooperan-
tov nad 100 imen kmetovalcev s
poslovnega območja KZ Haloze,
ki redijo v svojih hlevih s krmo
s svojih travnikov in njiv nad
380 glav mlade klavne živine. V
Halozah, v Lešju, v Koritnem, v
Preši, v Doleni, v Jelovici, v Sto-
percah in v Slapah so kmeto-
valci, ki redijo za zadrugo svojo
živino ali pa so sprejeli v rejo
v svoje hleve po 5 — 10 glav
mlade zadružne živine. Njihove
domačije so ob cestah, pa tudi
oddaljene od cest. Za rejo skr-
bijo moški pri hiši, pa tudi žen-
ske, odviisno od tega, koga ima
družina sposobnega za delo in
za vzrejo živine. To dobijo mno-
gi od zadruge. Krmo imajo svo-
jo, le za dopitanje je dobijo ne-
kaj od zadruge. S krmo oskrbu-
jejo zadrugo tisti kooperanti, ki
imajo travnike ali pridelujejo
krmo na njivah, nimajo pa mož-
nosti za vzrejo živine. Dogovori
z zadrugo so različni, ker imajo
kooperanti različne potrebe^ in
možnosti, pa tudi težave. Neka-
teri jemljejo akontacije, drugi
pa čakajo na obračun ob pre-
vzemu živine. Največ pogodb se
podaljša, nekatere pa obnovijo,
ko se zopet pripravljajo na novo
kooperacijo.
V lastnih hlevih 200
glav živine
Zadruga Haloze pa ima tudi
svoje hleve z okrog 200 glavami
mlade živine v pitanju. V naj-
več 18 mesecih dosežejo nad
450 kg žive teže, pri intenzivnem
krmljenju pa celo v 12—14 me-
secih. Kooperanti ne porabijo
vsega dohodka iz kooperacije za
svoje življenjske potrebščine.
Nekateri varčujejo, da bi si na-
bavili sčasoma najpotrebnejšo
motorno kosilnico in druge
manjše stroje, ki so jim potrebni
za opravila v kmetijstvu. Za
traktor niso interesenti ne za
druge težje stroje. Drugi zopet
obnavljajo hleve, napeljujejo
vodovod in podobno.
In kaj pravijo kooperanti
sami?
Feliks Taciga, 24-letni kmeto-
valec:
»V hlevu Imam prostora za 14
glav, v svinjakih pa za rejo pra-
šičev Sedaj redim v koopera-
ciji 9 bikcev, 2 sem že oddal.
Oddal sem tudi že 26 svinj. Kr-
mo imam svojo, nekaj pa je še
dobim za dopitanje od kmetijske
zadruge. Iz 100 — 140 kg težke-
ga teleta mora biti najpozneje v
18 mesecih do 450 kg težak bik,
primeren za izvoz ali za domači
zakol. Tukaj druga dejavnost
razen živinoreje ne bi dala več.
Napajanje sem si olajšal z
napeljavo vodovoda v hlev. Če
bom le mogel, bom povečal ka-
paciteto hlevov vsaj za 1-krat.
Z zadrugo imam 5-letno pogodbo
za kooperacijo. Doslej so bili y
zadrugi z mojim delom zado-
voljni in upam, da bodo tudi v
bodoče. Veterinar Pihler pride
od časa do časa pogledat za-
družno živino, ker se zanima za
njeno stanje zavarovalnica, pa^
tudi veterinarski zavod iz Ptu- !
ja. Predsodkov glede koopera- j
cije je tudi tukaj vedno manj, i
zato pa je vedno več pogodbe-
nikov, ki so se prepričali, da ima
zadruga svoje odgovorne dolž-
nosti in skrbi. Obojestransko
dosledno izvajanje pogodbe do-
kazuje, da gre za resne stvari,
Feliks Taciga z enim izmed do bro rejenih bikcev, ki jih redi v
kooperaciji
ki pač zahtevajo tudi resno delo
in rezultat se potem pokaže v
dohodku.«
Dobri zgledi vlečejo
Ugodno za kooperacijo in za
svoje izkušnje s pitanjem živine
za zadrugo so se izrazili tudi
Janez Jus iz Stoperc 75, Anton
Vedlin iz Preše 13, Jakob Fur-
man iz Lešja 14, im Janez Verde-
nik iz Slap št. 18. V njihovih
hlevih najdete različno število
večje in manjše živine, ki je pri
njih v reji. Vsi so že večkrat
oddali za izvoz ali za domači
Zakol primerno spitano živino in
ostanejo naprej v pogodbenem
razmerju. Vsi imajo svojo krmo,
nekaj pa je vzamejo za dopita-
nje od zadruge. Na odločitev za
pogodbo vpliva v družinah pre-
tehtanje možnosti za kooperacijo,
za krmo in za skrb za živino.
Lažje je, kjer so pri hiši mlajši
ljudje, so pa tudi družine s sta-
rejšimi ljudmi, ki tudi pitajo ži-
vino za zadrugo.
Vsi nimajo možnosti za
kooperacijo
Srečali smo ob obisku raznih
kooperantov tudi pridnega po-
sestnika Vincenca Smida iz Sto-
perc, ko je vodil s paše svojo
živino. Pri svojih 8 ha zemlje in
v omejenem prostoru v hlevu
smatra, da nima možnosti za
kooperacijo. Sam zase redi
vprežno živino in teleta. Največ
mu da, ko lahko proda vola.^ Za
kooperacijo ne vidi nikakršnih
možnosti. Zdi se mu, da mu ko-
operacija s pitanjem živine ne
bi dala mnogo. Sedaj mu da po-
sestvo premalo dohodka, da bi
lahko intenzivneje gospodaril, da
bi gnojil z umetnim gnojilom
itd. Tako je tudi pri mnogih dru-
gih, ki pač na svoj način pre-
magujejo svoje težave in iz njih
ne vidijo izhoda.
Tone Taciga, kmetijski tehnik,
vodja proizvodnega okoliša pri
KZ Haloze, in Franc Pišek, teh-
nični vodja pri KZ Haloze, sta
pojasnila, da so sedaj najbolj
zanimive za kooperante in dru-
ge izkušnje zadružnikov in nji-
hov dohodek iz kooperacije.
Število kooperantov se bo lahko
še povečalo, ker bo zadruga
zmogla pogodbene obveznosti
do njih. Sedaj po reformi išče
tudi podeželje vse možnosti za
ustvarjanje dohodka. Kmetijska
zadruga jim bo rada v pomoč —
kjerkoli se bo dalo.
V. J.
V MINULEM TEDNU SO
UMRLI
Marija Hajmerle, Trebnje,
roj. 1874, umrla 19. 9. 1965;
Franc Kurež, Hajdoše 35, roj.
1906, umrl 30. 9. 1965; Terezija
Šimenko, Zagrebška 69, roj.
1902, umrla 2. 10. 1965; Marija
Fideršek, Stogovci 2, roj. 1912,
umrla 2. 10. 1965; Marija Lah,
Jadranska 7, roj. 1897, umrla
4. 10. 1965; Franc šamperl, Dr-
betinci 63, roj. 1903, umrl 5. 10.
1965; Leopold Kramberger, Kr-
čevina pri Ptuju 21, roj. 1898,
umrl 4. 10. 1965.
Lunine spremembe
in vremenska napoved
Lunine spremembe in vremen-
ska napoved za čas od nedelje, 10.s
do nedelje, 17. oktobra 1965.
Polna luna bo v nedeljo, 10.
oktobra ob 15.14. Vremenska na-
poved za teden, od 3. do 10. okto-
bra se bo delno uresničila, šele v
tednu od 10. do 17. oktobra 1965.
Alojz Cestnik
Kooperacija v proizvodnji mleka
Mleko je vedno bolj iskan
proizvod. Da bi zagotovili kon-
tinuirano in boljšo preskrbo tr-
žišča, je ZIS v odloku o premiji
za kravje mleko v letu 1965 (Ur.
list SFRJ, št. 33/65) predvidel
tudi premijo za mleko, ki ga
proizvede gospodarska organi-
zacija v kooperaciji z zasebnimi
rejci. Namen tega odloka je raz-
širiti in izpopolniti odkupno
mrežo mleka in tako zagotovili
kontinuirano preskrbo tržišča.
Pravico do premije pa gospo-
darska organizacija uveljavi še-
le takrat, ko bodo imeli rejci —
kooperanti vpeljano kontrolo
proizvodnosti krav, matično
knjigovodstvo in selekcijo. To
pa je bistveni pomen tega odlo-
ka, ki bo omogočil rejcem, da
spoznajo proizvodne kapacite-
te svojih živali, da bodo začeli
manj produktivne zamenjevati
z boljšimi.
KZ »Jože Lacko« je na svo-
jem območju že začela s pripra-
vami za izvajanje kontrole pro-
izvodnosti. Ekipa strokovnja-
kov vsak dan obiskuje rejce,
pregleduje krave, jih evidentira
in označuje z ušesnimi marki-
cami. Doslej so evidentirali in
označili okoli 120 krav.
Kmetijska zadruga bo odku-
pila pogodbene količine mleka
po zajamčeni ceni. Službo kon-
trole proizvodnosti matičnega
knjigovodstva in selekcije pa
imajo rejci kooperanti brezplač-
no.
Kontrola proizvodnosti in se-
lekcija sta organizirani v odelo-
vanju z Živinorejsko veterinar-
skim zavodom v Ptuju, ki bo
spremljal in nadziral tehniko
izvajanja kontrole proizvodno-
sti in selekcije.
ŽIVINOREJSKO
VETERINARSKI
ZAVOD PTUJ
Nepričakovano nas je zapustila
Zinka Feguš
uslužbenka ginekološko porodnega oddelka Splošne bolniš-
nice dr. Jožeta Potrča Ptuj.
Od pokojnice smo 6e poslovili, dne 4. 10. 1961? na ptujskem
pokopališču.
Kolektiv Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča. Ptuj
Zahvala
Ob nenadni smrti naše nepozabne hčerke edinke,
23-letne
Zinke Feguš
iz Brstja št. 33
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in
znancem za izraze sožalja, za tolažilne besede, za šopke in
vence ter za spremstvo na njeni zadnji poti na ptujsko
mestno pokopališče.
Posebno se zahvaljujemo za vso pozornost kolektivu
ptujske bolnišnice in kolektivu Zavoda za komunalno de-
javnost v Ptuju ter za vso njegovo pomoč. Prisrčno se za-
hvaljujemo govornici iz ptujske bolnišnice, ki se je poslovi-
la od pokojne ob odprtem grobu.
Žalujoča
oče Anton in mati Terezija
Ptuj, 4. oktobra 1965	ter ostalo sorodstvo
ZDRUŽENJE ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV
SRS, PODRUŽNICA PTUJ, prireja tečaj za svoje člane.
Tečaj za kvalificirane voznike motornih vozil se bo pričel
l. novembra 1965. Glede na to, da je število sprejetih kan-
didatov omejeno, prosimo vse interesente, da se čimprej
prijavijo pri tov. Megliču na Reševalni postaji v Ptuju.
Pogoj za sprejem v tečaj imajo vsi zainteresirani, ki
so končali osnovno šolo in posedujejo vozniško dovoljenje
kategorije C.
Prijave sprejemamo do vključno 20. oktobra 1965.
Stran 3 ^^	»TEDNIK« — petek, 8. oktobra 1965	<5fran 3
ZA MESTNI ARHIV PTUJ SO ZANIMIVE
TUDI SEDANJE ARHIVALIJE
Razstavo »Ptuj skozi stoletja«,
ki je bila v dvorani na magistra-
tu v času od 18. septembra do
3. oktobra letos, je obiskalo nad
3.200 odraslih in mladine iz Ptu-
ja in okolice. Več kot odraslih
je bilo med obiskovalci dijakov
in šolarjev.
Ta razstava je dosegla svoj
namen glede na prizadevanje
prireditelja razstave, Mestnega
arhiva Ptuj, pa tudi glede na
obiskovalce. Slednji se niso sa-
mo spomnili zgodovinskih do-
godkov v Ptuju in okrog nje-
ga v dosedanjih letih njegovega
obstoja in razvoja, temveč so
tudi spoznali dragocenost ob-
stoječih zgodovinskih dokumen-
tov, neprecenljivih in verodo-
stojnih dokazov za same dogod-
ke, ki jih zbira in hrani Mestni
arhiv v Ptuju. Ta je postal v
letih obstoja pomemben zavod,
saj je zbral in uredil v svojih
prostorih arhivski material, ki
bi se sicer porazgubil ali pa bi
propadel'na nezavarovanih me-
stih in v neprimernih prostorih/
Urbarji, slike, frctjpkopije, bro-
šure. razni občasni listi, letaki
in lepaki, pečati itd. so sedaj
dobro spravljeni in zavarovani
prod uničenjem.
Uspeh te razstave ne bi smel
biti samo v tem, da so se se-
znanili dijaki in učenci iz raz-
nih šol z zgodovino in z doku-
menti zgodovine Ptuja, temveč
tudi v večjem razumevanju vseh
občanov za delo Mestnega arhi-
va Ptuj ter v njihovi priprav-
ljenosti, da mu bodo dali na
razpolago ohranjene listine svo-
jih prednikov ter listine svojih
podjetij in ustanov, ki jih bo
lahko porabil Mestni arhiv Ptuj
in drugi za študij dogodkov in
razmer v posameznih desetlet-
jih našega časa in za primer-
jave z davnimi časi naših pred-
nikov. Večje razumevanje vseh
za namene in potrebe Mestnega
arhiva Ptuj bo pripomoglo, da
bo dobil ta zavod tudi večji pro-
stor za ureditev in razvrstitev
zbranega arhivskega gradiva in
da bo lahko dajal ta material
na vpogled in študij študentom
raznih oddelkov na visokih šo-
lah, ko si zbirajo gradivo za
razne diplomske in druge na-
loge.
Upajmo, da so videli to raz-
stavo tudi tisti predstavniki ko-
lektivov podjetij, zavodov in
ustanov, ki še prej niso razumeli
grizadevamja Mestnega arhiva
tuj, da bi zbral vse arhivalije,
ki jim preiti nevarnost, da jih
bodo po arhivskih prostorih, po
podstrešjih in kleteh uničile mi-
ši in podgane, prah, dež itd. ali
ljudje, ki ne vedo, da ni stari
papir in vse, kar ni več v upo-
rabi, samo zastareli material in
da mu ni edino mesto pri »Su-
rovini« ali pri »DINOSU«, v pe-
či ali na komunalnem odlagali-
šču.
Po vsem, kar so vpisali razni
ugledni obiskovalci razstave v
razstavno spominsko knjigo,
lahko razumemo, da so prizna-
nja kolektivu Mestnega arhiva
Ptuj in njegovemu ravnatelju
prof. Antonu Klasincu za dose-
danje delo in izpodbuda za na-
daljnje delo, obenem pa opora
pri vsem bodočem prizadevanju,
da bi imel Mestni arhiv Ptuj
tudi čimveč arhivskega materi-
ala iz sedanjega časa, ki bo
urejen in lepo razporejen poča-
kal poznejša pokolenja z drago-
cenimi zapiski, in o vsem, kako
se je razvijal Ptuj po II. sve-
tovni vdjni, po premaganem fa-
šizmu in po zmagi narodno-
osvobodilne vojne in revoluci-
je v naši domovini in tudi v
Ptuju.
v. J-
Ob 150-letnici šole na Humu
SLAVJA SE JE UDELEŽILO NAD 200 LJUDI. SKRBNO
PRIPRAVLJEN PROGRAM JE TRAJAL DVE URI. NA PRO-
SLAVI JE GOVORIL DIREKTOR OSNOVNE SOLE LOVRO
PIŠEK O ZGODOVINI RAZVOJA SOLSTVA NA HUMU.
Sončna nedelja 3. okt. 1.1. je
na Hum privabila nad 200 ob-
čanov. Med povabljenimi so se
slavnosti udeležili tudi nekateri
še živeči učitelji, ki so pouče-
vali na tej šoli. Med ostalimi so
se slavnosti udeležili tudi pred-
sednik Občinske skupščine Or-
mož Franc Novak, predsednik
Občinskega odbora SZDL Vla-
do Ožbolt, nekateri direktorji
osnovnih šol in predstavniki go-
spodarskih organizacij v občini.
Obstoječa šola na Humu je bi-
la zgrajena v dveh etapah. Prva
šola je bila v kmečki hiši. V
drugi polovici 19. stoletja je bi-
la zgrajena prva šola, dograje-
na pa leta 1906. Šola ima tri
učilnice in v njih poučujejo 4
učne moči.
Za proslavo so učitelji s po-
močjo mladine in drugih pri-
pravili pester program. Najprej
je direktor šole opisal zgodovi-
no šolstva na Humu in očrtal
dosedanje delo, uspehe, zavze-
manje in težave šolskega kolek-
tiva.
Na slavnosti, ki je trajala dve
uri, sta nastopila dva mešana
pevska zbora, godba na pihala
iz Ormoža, otroci pa so nasto-
pili s plesi in telovadnimi toč-
kami.
V imenu društva kulturnih in
prosvetnih delavce*- občine Or-
mož je Ivanka Pucko izročila
direktorju šole darilo, kot
skromno priznanje za dosedanje
delo prosvetnih delavcev na Hu-
mu. Proslava je bila na pro-
stem. Po proslavi je bilo ljud-
sko rajanje.
D. R.
V Ormožu bodo ustanovili turistično
društvo
Več skrbi za ureditev Ormoža
in krajevnih centrov v občini #
Turizem zahteva več posluha za
urejevanje vprašanj, ki so tesno
povezana s čistočo in okrasitvi-
jo mesta ® Naravno lep in za
turiste privlačen ormoški grad in
grajski park nista izkoriščena ®
Lepotična drevesa izgubljajo na
svoji vrednosti ® Tudi s skrom-
nimi sredstvi in z malo dobre
volje se da precej narediti # S
cvetjem okrašena okna so v po-
nos vsaki gospodinji.
Na zadnji seji Občinske skup-
ščine Ormož so odborniki poleg
ostalih vprašanj temeljito pre-
tresli delo gostincev v občini in
dosedanje uppelie, težave, pro-
bleme in pomanjkljivosti pri
razvijanju turizma. Nakazali so
smer nadaljnjega dela pred no-
vo turistično sezono. Čeprav je
letošnja turistična sezona pri
kraju, se bo treba na prihodnjo
temeljito pripraviti. Letošnje iz-
kušnje v turizmu hamreč kaže-
jo, da bi lahko v tem pogledu
dosegli boljše uspehe, saj ima
občina Ormož vse pogoje za
razvoj turistične dejavnosti.
Znane so turistične točke; Jeru-
zalem, Vinski vrh; Tomaž, Go-
mila z 18-metrskim razglednim
stolpom, pomembne pa so tudi
zgodovinske in kulturne zna-
menitosti. Ormož bi naj bil sre-
dišče turizma v občini. Lep in
za turiste privlačen gra jski park
in zgodovinski grad bo treba
primerno urediti. To bo sicer
zahtevalo precejšnja sredstva,
ki pa bi se v naslednjih letih
bogato obrestovala.
Približno 150 metrov od ormo-
škega gradu je nova vinska klet
v izgradnji, ki bo prihodnje le-
to dokončno zgrajena. Nova vin-
ska klet bo prava znamenitost,
ki bi lahko z ormoškim graj-
skim parkom in gradom tvorila
pomembno turistično celoto. Ne
daleč od nove vinske kleti je
ribnik, ki ga ormoški ribiči pri-
pravljajo za potrebe ribolov-
nega turizma. Ob obstoječem
ribniku bodo izkopali še dru-
gega. Oba bosta namenjena ri-
bolovnemu turizmu.
Da bi pospešeno razvijali tu-
rizem v občini, so odborniki me-
nili, da bo treba v Ormožu usta-
noviti turistično društvo, ki bo
skrbelo za razvoj turistične de-
javnosti. Turistično društvo naj
bi sestavljali gostincu pred-
stavniki lovskih družin in ri-
biškega društva ter ostali ob-
čani, ki imajo smisel za raz-
voj turistične dejavnosti v ob-
čini.
Drobne iz TGA Kidričevo
Delavski svet TGA je zadolžil
vddstvo osrednjih služb za izde-
lavo rebalansa plana z vsemi ele-
menti, t. j. rebalansa proizvod-
nega programa, finančnega pro-
grama ter osebnih dohodkov. Kot
so sklenili, mora biti rebalans
predložen delavskemu svetu v
obravnavo najpozneje v roku
treh tednov potem, ko bo dobilo
podjetje dokončno ceno električ-
ne energije.
Na osnovi uredbe o načinu for-
miranja cen in obračunavanju
razlik v cenah, izdane od Zvez-
nega izvršnega sveta, in na osno-
vi odločb o formiranju prodajnih
cen za posamezne proizvode, iz-
danih od Zveznega zavoda za ce-
ne, ter na osnovi odloka Zvezne-
ga urada za cene je delavski svet
podjetja določil prodajne cene
aluminija. Istočasno so sklenili
vse viške glinice izvoziti oziro-
ma predelati v aluminij.
Delovni kolektiv TGA še ved-
no posveča veliko pozornost šti-
pendiranju, saj podjetje trenutno
štipendira 54 rednih in 14 izred-
nih študentov. Skupno število 68
štipendistov pa daleč presega
potrebe podjetja po teh kadrih
za obstoječe in bodoče stanje.
Pri pregledu potreb pa so vse-
eno ugotovili, da so podjetju po-
trebni še metalurški tehniki, ki
v dosedanjih razpisih niso bili
zajeti. Zato je delavski svet skle-
nil razpisati pet štipendij na
srednji tehniški šoli metalurške
stroke. Istočasno pa je DS odo-
bril tudi štipendiranje vajencev,
in sicer 10 v IKŠ in 5 v elektro-
gospodarski šoli.
Za proslavo prvega maja letos
je Občinski sindikalni svet v
Ptuju nabavil razna pirotehnična
sredstva, ki so bila uporabljena
v Ptuju in, v Kidričevem. To je
bilo zvezano s precejšnjimi de-
narnimi sredstvi, katerih pa Ob-
činski sindikalni svet ni zmogel.
Na prošnjo so organi upravlja-
nja odobrili v ta namen 100.000
dinarjev dotacije.	-z-
V tovarni je še precej slabih
cest, ali pa jih sploh ni. Organi
samoupravljanja so odobrili fi-
nanciranje ureditve iin obnovitve
cest v podjetju po načrtu, ki ga
je predložil vodja DE osrednjih
služb, ter v ta namen odobrili
84,816.508 dinarjev sredstev iz
amortizacijskega sklada podjet-
ja. Tako bo končno rešen v pod-
jetju problem cest, katere so bi-
le (nekatere) res v nemogočem
stanju.
Šestmesečno poročilo o higi-
enskem in tehničnem varstvu pri
delu ne kaže razveseljivih rezul-
tatov za prvo polletje. Polletno
povprečje izpada delovnih dni v
prvem polletju znaša 4,36%,
medtem ko je v istem obdobju
lanskega leta znašalo le 3,86 °/o.
Torej je bilo več obolenj in ne-
zgod kot lani. Gospodarska izgu-
ba vsled nezgod je znašala skup-
no 22,695.147 dinarjev, gospodar-
ska izguba vsled obolenj pa
skupno 74,654.350 dinarjev ali
skupno 97,349.525 dinarjev. Vse-
kakor bo v bodoče treba posve-
čati temu problemu več skrbi in
pozornosti.
Delavski svet podjetja je med
drugim nedavno razpravljal tudi
o prostorih, v katerih sta bila do
vselitve v nove prostore otroški
vrtec^in jasli. DS je ugotovil, da
so stanovanja, v katerih je bila
otroška vzgojna ustanova,'nevse-
ljiva, ker so bila predelana v na-
mene vzgojno-varstvenih usta-
nov. Ta stanovanja je potrebno
spraviti v prvotno stanje, zato je
DS odobril 1,918.860 dinarjev. Ker
so stanovanja v upravljanju
TGA, je odobrena ureditev v
lastni režiji.	-me
Nasipi v zaščito desnega brega Drave
Podjetja in prebivalci, ki so na
območju med Dravo in Studenč-
nico in so bili ob poplavah v av-
gustu in septembru močno pri-
zadeti, predlagajo zgraditev
obrambnega ftasipa vzhodno od
nasipa HC SD 1 in izliva Drave
iz novega kanala v staro strugo
ter drugega nasipa blizu perut-
niinarske farme. Meti Meškovim
in Roginovim zemljiščem ob
Dravi prestopi Drava desni breg
in steče njen rokav po nižjem
terenu proti mlinu, kjer se pri-
druži Studenčnici in preplavi obe
njeni obrežji vzhodno od mlina;
potem pa še perutninarsko farmo
in predele proti Pobrežju in Štur-
movcu. Tudi na levem bregu
Drave je na več mestih potreben
nasip. Po strugi Rogoznice dose-
že Drava hiše tudi v Budini in
Brstju. Tudi na potoku Pesnice
bo potrebno povečati pretočni
profil, kar bo prihranilo poplave
Forminu, Osluševcem in Cvet-
kovcem.' Za večji« red v strugah
potokov bo potrebno uveljaviti
vsa pravna sredstva, da bodo
lastniki površin, čez katere teče
voda, na svojem območju očistili
struge in jarke za odtekanje vo-
de.
Pri določanju lokacij za novo-
gradnje bodo morali urbanisti pa
tudi investitorji upoštevati letos
vsled poplav nastalo škodo in ne
bodo smeli vztrajati, da bi zidali
na poplavnih območjih. Še pose-
bej velja to za investitorje, ki
nameravajo graditi iz zbite ilovi-
ce (but) in na nizkih temeljih na
terenih, kjer je ob vsakem nalivu
vsa okolica v vodi.
Vsi spredaj navedeni ukrepi za
zaščito krajev in naselij pred
poplavami bodo zahtevali več
finančnih sredstev in časa, da se
bomo zaščitili pred škodo, ki je
nastala letos skupnosti in obča-
nom na poplavnem območju.
Naselje v Kidričevem •
dobi novo razsvetljavo
V Kidričevem bo javna raz-
svetljava ob vseh poteh, ki vo-
dijo mimo blokov, in bo pešcem
le za grobo orientacijo po na-
selju.
Elaborat za gradnjo javne raz-
svetljave v naselju Kidričevo je
izdelalo podjetje Elektro Maribor
in ga je že odobril Zavod za
urbanizem Maribor. Investitor
za to razsvetljavo je občina Ptuj.
Svetilke UKH-1250 bodo mon-
tirane na ravnih kandelabrih
5 m, ki bodo v medsebojnih raz-
daljah 30-45 m in pol metra od
roba asfaltne prevleke cestišča.
Vzporedno z ureditvijo javne
razsvetljave v naselju Kidričevo
bo demontirano prostovodno niz-
konapetostno omrežje ter ostali
vodi, ki služijo za napajanje ob-
stoječe javne razsvetljave. Na-
mesto nizkonapetostnega omrež-
ja bo speljan ustrezni kablovod.
Stikalno mesto za razsvetljavo v
naselju Kidričevo bo v trafopo-
staji v Kidričevem.
Oddelek za gospodarstvo pri
občinski skupščini Ptuj bo še
izdal za to razsvetljavo oziroma
za njeno izgradnjo odločbo o
odobritvi ožje lokacije, nakar bo^
do izpoljeni vsi pogoji za nemo-
teno izgradnjo razsvetljave.
TT J.
PRIZADETA DIVJAD NA OB-
MOČJU LOVSKIH DRUŽIN KI-
DRIČEVO, PTUJ IN PTUJSKO
POLJE
Na 3018 ha kmetijskih površin,
ki 50 bile poplavljene v letoš-
njem avgustu in septembru, je
propadlo preqej 'divjih zajcev,
srnjadi in mladega rodu fazanov.
Največ škode so utrpele lovske
družine Kidričevo, Ptuj in Ptuj-
sko polje. Lovski strokovnjaki
ocenjujejo, da bo za letošnji od-
strel vsaj 30% manj divjadi, ki
se je potopila ali poginila. Tako
bo močno prizadet letošnji izvoz
divjadi in lovni turizem, ki ga je
bilo iz leta v leto več,
Dolge vrste bo kmalu
konec
Vsako jutro že pred pol še-
sto uro lahko opazimo pred
prodajalno vina »Slovenskih go-
ric« v Ptuju dolgo vrsto. Neke-
ga dne je bilo v vrsti nič manj
kot 123 oseb. Ljudje prihajajo
po vino tudi od daleč, in kar je
najbolj zanimivo, predvsem iz
vinorodnih predelov.
Redkokdaj se ta vrsta pretr-
ga, največkrat pa morajo pro-
dajalci še po drugi uri delati,
kajti vrste ni in ni konec.
Vprašanje je, ali bo tudi
po trgatvi tak naval na vino,
ko bo povsod dovolj mošta po
mnogo nižjih cenah.
BJ.
V Vidmu se hrani v ŠMK
265 otrok
V letošnjem prvem polletju je
prejemalo 460 učencev iz šole
Videm v šolski mlečni kuhinji
malice. V tem času je bilo v vi-
dernski šoli skupno 652 vpisanih
učencev. Po programu je dobiva-
la mlečna šolska kuhinja po-
moč RK za 190 učencev, ostalo
pa od občinske skupnosti in od
staršev.
Letos je vpisanih v tej šoli
528 otrok; malice dobiva 265
otrok. Pomoč po programu dobi-
vajo za ŠMK za 100 otrok.
SANITARNA SLUŽBA JE OPRA-
VILA VA2NO PREVENTIVNO
DELO
Poplavi v letošnjem avgustu
in septembru sta zahtevali izred-
no prizadevanje zdravstvene in
sanitarne službe in vsaj 6 mili-
jonov dinarjev stroškov. Potreb-
no je bilo razkužiti vodo v vod-
njakih in skladišča, kletne pro-
store in shrambe. Tega dela pa
ni bilo mogoče opraviti brez raz-
kužilnih sredstev, večdnevnega
dela zdravstvenih in sanitarnih
delavcev in prevozov po terenu.
Podaljšana prisilna
uprava v gostinskem
podjetju v Ormožu
^ Na zadnji seji Občinske skup-
ščine Ormož so odborniki po-
daljšali prisilno upravo v go-
stinskem podjetju Ormož za na-
daljnjih šest mesecev. To po-
daljšanje je razumljivo, saj je
podjetje v zadnjih šestih mese-
cih doseglo zadovoljive uspehe,
vendar še ni tako finančno spo-
sobno, da bi lahko samostojno
gospodarilo. Zato je bilo nujno
podaljšati prisilno upravo, da
si bo kolektiv med tem časom
ustvaril boljše gospodarske po-
goje.
Pisma uredništvu
Kaj bo jutri?
Ali je štednja pri bolniku
vedno upravičena in povsod na
mestu? Ne pristopajmo k vpra-
šanju tuberkuloze mlačno in ne
ravnajmo šablonskol
Zadnje čase razpravljamo pre-
cej v dnevnem in lokalnem tisku
o zdravstveni službi, o uspehih
in pomanjkljivostih zdravstvene
službe, o njeni organizaciji in si
obenem zastavljamo vprašanja,
kako bi zmanjšali stalno nara-
ščajoče stroške ob istočasnem
izboljšanju kvalitete vseh zdrav-
stvenih uslug, ambulatnih ter
bolniških, to pa v Interesu vse
naše družbe. Prav tako mnogo
govorimo o tej problematiki v
zdravstvenih kolektivih, na se-
stankih pri občinskih skupščinah
ter raznih drugih forumih, da bi
stvari prišli do jedra in stopili
na pravo pot, ki bo tudi v bo-
doče predvsem zadovoljila bol-
nika, In prav Je tako, saj je naša
največja skrb predvsem bolnik in
dobra zdravstvena služba.
Tako je tudi diskusija o
zdravstveni službi na podrfičju
občine Ormož zelo živa. V tej
občini so stroški za zdravstvene
storitve v tem letu narasli celo
nad republiško povprečje, kar
je brez dvoma izraz vsestranske
in zelo intenaivne zdravstvene
dejavnosti tako v zdravstvenem
domu kot enako v bolnišnici za
pljučne bolezni in tuberkulozo v
Ormožu. Vse bolniške zmoglji-
vosti so bile namreč stalno pol-
no izkoriščene, kar je bil in je
zelo važen element, da je bilo in
da je še mogoče, da je ustanova
lahko nudila bolnikom svojo
pomoč ob razmeroma zelo niz-
kem oskrbnem dnevu na primer-
ni strokovni višini. Težave, s
katerimi se kolektiv ustanove
bori, so predvsem v pomanjka-
nju strokovnega medicinskega
kadra, to pa člani kolektiva
prehodno premagujejo z večjo
pridnostjo, požrtvovalnostjo in
prizadevnostjo. Vsi člani kolek-
tiva so zelo delavni, pri delu
vestni in natančni, požrtvovalni
in je tako delovna disciplina na
višini. Na tak način so uspehi
dela vidni in so le-ti rezultat
naporov in truda celotnega ko-
lektiva, ki ga kolektiv enotno
vlaga v svojo človekoljubno
aktivnost. Razen tega se kvali-
teta bolniških storitev in vseh
zdravstvenih uslug dviga v
tesnem sodelovanju z internim
oddelkom ptujske bolnišnice, s
katerim ima ormoška bolnišnica
urejeno specialistično službo in
je tudi sicer v vseh strokovnih
vprašanjih ozko z njim poveza-
na. To so dejstva, mimo katerih
ni mogoče iti.
Struktura bolnikov 'je razno-
vrstna. Trenutno je na zdrav-
ljenju v bolnišnici okrog 40 bol-
nikov z odprto pljučno tuberku-
lozo, kaj pa to pomeni v pozi-
tivnem smislu za družbo, ko so
ti bolniki azilirani in ne pred-
stavljajo več v taki meri ne-
varnost okužbe za okolico, je
jasno in leži na dlani. Dalje se
zdravi danes v bolnišnici ca. 80
bolnikov z več ali manj kro-
ničnim potekom bolezni, kar
vsekakor zmanjšuje možnost, da
bi se tem bolnikom njihovo
zdravstveno stanje poslabšalo in
bi tako lahko spet postali novi
vir okužbe. V bolniški oskrbi je
danes razen teh bolnikov še ca.
30 ostalih, različnih internistič-
nih primerov, bolezni srca in
drugih pljučnih bolezni. Vsi ti
bolniki se zdravijo z najmoder-
nejšimi zdravili in ostalimi me-
dicinskimi pripomočki ter pote-
ka njihovo zdravljenje uspešno.
Sestav bolnikov je tako podoben
sestavu bolnikov v vseh drugih
slionih ustanovah v Sloveniji ter
ustreza področju, ki gravitira v
Ormož.
Ob predvideni fuziji z inter-
nim oddelkom ptujske bolnišni-
ce bo torej treba resno razmisli-
ti, aH ne bi bilo pametno v Or-
možu v tem sklopu le ohraniti
kakih 30 — 40 postelj izključno
za tuberkulozne — pljučne bol-
nike. Za široko področje zaledja,
ki je prekuženo in v republiškem
merilu specifično, je taka misel
skoraj pravzaprav imperativ. Pri
nepravilnem, prenagljenem ukre-
panju se kaj lahko že čez nekaj
let pokažejo negativne posledi-
ce. V tem primeru je vsaka
štednja neprimerna ter v škodo
bolniku in družbi. Tudi je sama
narava obolenja — tuberkuloze
— taka, da je preventivna, ku-
rativna in kasneje tudi domici-1
lijarna antituberkulozna dejav-'
nost tako rekoč ena sama celota;
usmerjena k zatiranju te zahrbt-
ne ter za zdrav rod skrajno
škodljive bolezni. Na čelu borbe
proti tuberkulozi stoji zdravstve-
na služba, RK in druge družbene
organizacije, naj bi pa bil tudi
vsak občani
Ko je gospodarska reforma V
polnem zamahu, ne smemo is-:
kati skritih rezerv v ukinjanju
prepotrebnih ustanov, ne sme-
mo jih iskati pri bolniku, ki je
potreben pomoči in zdravljenja,
ne smemo jih iskati v tem, da
zmanjšujemo fond tam, kjer je
ta potreben, saj na tak način ne
bomo zadostili zahtevam refor-
me, na tak način si nasprotno'
sami zapiramo pot k' napredku1
in blagostanju, ki je končni cilj'
naših prizadevanj, ko reformo že
uresničujemo. Iščimo raje te re-
zerve v še boljšem izkoriščanju
delovnega časa na vseh področ-
jih našega delovanja in povsod,
v boljši organizaciji dela, v
štednji z nam zaupanimi mate-
rialnimi sredstvi itd., iščimo pa
te rezerve predvsem v naši za-
vesti in tudi v zavesti občanov,
ki se zatekajo K nam po pomoč
in so resnično naše pomoči po-
trebni. Brez dvoma lahko tako
stroške za zdravstveno dejav-
nost občutno zmanjšamo, čeprav
je treba v perspektivi računati
z vedno bolj se razvijajočo me-
dicinsko znanostjo tudi z rela-'
tivnim zviševanjem -stroškov
storitvam zdravstvenih uslug,
kar je popolnoma razumljivo in
v čemer je napredek. Vzlic
vsem težavam ne smemo biti
mlačni in ne ravnajmo šablon-
sko, posebno ko gre za tuber-
kulozo, ker kaj bo sicer jutri in
kdo bo odgovarjal?
V. d. direktor bolnišnice
Ormož
Dr. Emil Vengušt
FOTO ZAPISEK
V VINSKI KLETI JE VEDNO DOVOLJ DELA
V vinski kleti je večino dovolj dela: vino je treba negovali, fil-
trirati, vstekleničiti, steklenice etiketirati. Na sliki je kletar Kme-
tijske zadruge Ormož Janez Horvat med pregledom buteljk.
V Muretincih nad 90 oskrbovancev Doma
upokojencev
Dom upokojencev In oskrbo-
vancev v Muretincih ima v me-
sečni oskrbi nad 90 oskrbovan-
cev, za katere prispeva občinska
skupnost mesečno skoraj 2,5 mi-
lijona dinarjev. Pri tem so že
odračunane oskrbnine, ki jih pla-
čujejo samooskrbovanci in upo-
kojenci.
V oskrbi je dvakrat več žensk
kot moških, ki preživljajo v Mu-
retincih leta upokojitve, sicer bi
bili prepuščeni sami sebi. Občin-
ska skupnost prispeva gornji zne-
sek za njihovo oskrbnino, ker
nimajo vsi pokojnine niti mož-
nosti prispevanja k oskrbnini.
Uprava doma si skupno z oseb-
jem prizadeva, da bi bilo življe-
nje oskrbovancev čim prijetnej-
še. Večkrat se jih sDomni tudi
katera izmed množičnih organi-
zacij, ki jih obišče in ostane z
njimi nekaj časa v razgovoru, ali
pa jim pripravi tudi krajši pro-
gram.	V Z.
Naročajte
Tednik
Ribiči močno prizadeti
Ptujska zveza ribiških družin
je utrpela zaradi letošnjih poplav
občutno škodo. V delu Studenč-
nice, ki jo je preplavila Drava,
je odneslo ali uničilo mnogo po-
strvi in krapov, ki jih je bila
Studeinčnica letos polna.
Zveza ribiških družin Ptuj je
vložila letos v Studenčnico 1450
kilogramov postrvi in 600 kra-
pov. Poleg tega pa je bil prizadet
tudi ribji zarod v sami Dravi. Ri-
biška zveza je tudi v njo vložila
letos 4500 raznih mladic, 600 ki-
logramov krapov in 75 kilogra-
mov ščuk.
Po mnenju ribiških strokov-
njakov je celoten ribji zarod v
Studenčnici in Dravi močno zde-
cimiran in ga bo potrebno več
prihodnjih Ičt nadomestiti, sicer
bo ribiški šport močno trpel med
domačimi, pa tudi med ribiči —
gosti.
Stran 4 ^^	»TEDNIK« — petek, 8. oktobra 1965	<5fran 3
Ptujske žene
na braniku svobode
13
0 smrti Ljudmile štrucl
V dvanajstem nadaljevanju
našega članka smo napisali, da
je nepojasnjena smrt aktivist-
ke Ljudmile Štruci iz Ormoža.
Za tem se je oglasil pri nas Mar-
tin Obran iz Sobetinec, ki nam
je povedal, da je Ljudmilo po
nesreči hudo obstrelil pri čišče-
nju orožja eden izmed kurirjev
14 TV postaje. Posledice so bi-
le najstrašnejše, čeprav so si
zelo prizadevali, da bi ji rešili
življenje. Martin Obran se je
takoj po nesreči, 3. oktobra 1944
zjutraj, odpeljal s kolesom po
dr. Rakuša v Ptuj. Toda dr.
Rakuš, na katerega so se par-
tizani vedno obračali, je že od-
šel k partizanom. Ljudmili so
nudili prvo pomoč partizani že
takoj po nesreči na seniku pri
Francu Bratecu v Sobetincih.
Obvezali iin z žganjem so raz-
kužili hudo ranjeno nogo, a žal
je krogla zelo poškodovala važ-
no ožilje med kolenom in kol-
kom. Zadnjo pomoč ji je nudila
zdravnica iz doma onemoglih v
Muretkicili. Toda zaradi krvavi-
tve je morala umreti mlada
Ljudmila okoli pol ene ponoči,
4. oktobra 1944.
Ljudmila je bila doma iz Or-
moža, med vojno pa je delala
pred odhodom k partizanom —
terencem na davčni upravi v
Ptuju.
Padle v drugih krajih
domovine
Vojna vihra je marsikatero
Ptujčanko zanesla izven meja
našega okraja. Nekatere so se
same umaknile okupatorju, dru-
ge je okupator izgnal v Srbijo,
Bosno in na Hrvaško, nekatere
pa so že pred vojno poiskale
zaslužek po raznih krajih Jugo-
slavije. Ker smo se v našem se-
stavku omejili le na pisanje o
ženah, ki so padle v narodno-
osvobodilnem boju, sicer bi čla-
nek zajel obseg kar precej za-
jetne knjige, bomo tudi v dru-
gih krajih domovine omenjali
le žene, ki so padle v boju pro-
ti fašizmu.
Med našimi izseljenkami je
odšla k partizanom komunistka
Nada Vilhelm, r. Pfeifer, (1918),
pred vojno gledališka igralka v
Ptuju. Njen mož je vodil kul-
turnoumetniško skupino pri Vr-
hovnem štabu Srbije, na osvo-
bojenem ozemlju v srezu Lesko-
vac. Vrhovni štab je bil prav
kraju Lebane, 25 km od Leskov-
ca, ko je kraj sovražnik bom-
bardiral in je bil ob tem Albert
hudo ranjen. Umrl je v parti-
zanski bolnišnici čez nekaj dni.
To je bilo septembra 1944. Tudi
Nada je padla pri partizanih
blizu Male plane pri Prokupju.
V boju je prišla ranjena, a še
živa, četnikom v roke. Mučili so
jo strahotno. Ko je žrtvovala se-
be, je rešila nekaj partizanskih
poveljnikov in vaških družin, ki
so pomagale partizanom. Taka
je izjava o zakoncih Vilhelmih,
ki jo je napisal tov. Mitrovič
Sergije iz Beograda po izjavi
najboljšega Albertovega prija-
telja, upravnika gledališča v
Leskovcu — Tomislava Cvetko-
viča. Zal, v tej izjavi ni datu-
ma ne letnice smrti Nade Vil-
lielm. Na naše pismo, naj bi
nam napisal tov. Cvetkovič še
o njeni letnici smrti in še kaj
več o Nadi v partizanih — pa
še nismo sprejeli odgovora.
Pri partizanih na dolomitski
Grmadi je padla Terezija Kogej
por. Korpar iz Osluševec na
Ptujskem polju. Spoznali smo
jo že v prvem poglavju tega
spisa med predvojnimi napred-
nimi ženami v ptujskem okoli-
šu. Terezija se je nekaj let pred
izbruhom druge svetovne vojne
preselila v 5t. Vid pri Ljubljani
in se zaposlila kot pletilja. Oba
z možem sta odšla k partiza-
nom. Mož je padel že 20. aprila
1942 na hribu nad Mahovnikom
pri Kočevju, njegova žena Te-
rezija pa spomladi leta 1943 v
Dolomitih. 2al. nimamo nobe-
nih podatkov o njenem delova-
nju v narodnoosvobodilnem bo-
ju kakor teh, ki smo jih napi-
sali. Morda bo le kdo vedel kaj
več o revolucionarni poti, ki jo
je prehodila med vojno borka
za svobodo — Terezija Korpar
por. Kogej.
Padli Terezija Kogej in Nada
Vilhelm zaslužita daljše posve-
tilne besede svojemu požrtvo-
valnemu delu za svobodo, kakor
smo mogli napisati mi.
Med najuglednejšimi delav-
kami v Osvobodilni fronti naše-
ga naroda je slovenska pisate-
ljica Anica Černej, rojena v me-
jah ptujskega muzejskega oko-
liša, to je v Makolah. Umrla je
v nacističnem taborišču leta
1943, stara 33 let. Anica je ži-
vela kot profesorica v Ljublja-
ni, kjer je učakala vojno in se
takoj, ko so jo pozvali, poveza-
la z Osvobodilno fronto. Žal jo
je okupator interniral, kjer je
umrla od gorja, lakote in bolez-
ni. Tudi o Cernejevi bo moral
naš list napisati kaj več in čr-
pati pri tem podatke iz naših
osrednjih listov in revij.
Čeprav je bila med okupacijo
Francka Majer še otrok, jo mo-
ramo vseeno omeniti v našem
spisu, ker je umrla nasilne smr-
ti v izseljeništvu. S starši je mo-
rala poleti 1941 na pot izgnan-
ke.
Francka se je rodila 9. septem-
bra 1933 v Kostanjevici na Do-
lenjskem. Njen oče, gozdarski
uradnik, se je nekaj let pred
drugo svetovno vojno naselil s
svojo družino v Ptuju. V iz-
gnanstvu so živeli v Sanskem
mostu. Oče je pomagal parti-
zanom, kar so ustaši odkrili in
ga 5. avgusta 1942 ustrelili, šesi
otrok je ostalo nepreskrbljenih,
brez očeta. sedmo, deklico
Francko, so zastrupili ustaši
13. septembra 1942. Francka je
hodila edina k očetu na obisk,
ko je bil zaprt v banjaluških
zaporih štiri mesece pred smrt-
jo. V zapor in iz zapora je vti-
hotapljala razna sporočila na
lističih. Ali so ustaši kaj odkri-
li. da so usmrtili tako mlado,
ljubko deklico? Morda pa jim
je bilo že dovolj, da je Franc-
ka v družbi z ustaškimi otroki
nekoč dejala, da bodo prišli ru-
ski bratje, tedaj bodo ustaši vi-
deli. kaj bo 7. njimi!
?.e v prejšnjih nadaljevanjih
našega članka smo pisali o ne-
katerih borkah, ki so se pove-
zale z OF v ptujskem okolišu
iu odšle v i\OV v bližnje enote,
i o so bile Marija V agner u
Medvede, ki je padla v enoti
Tomšičeve brigade pri Sloven-
ski Bistrici, Marija Dorič u
Medvede, ki je padla pri Slove-
njem Gradcu, in Marija Segula
iz Moškanjc.
Nekatere žene in dekleta so
v izseljeništvu učakale smrt kot
vojne žrtve. Tako je umrla 19-
letna Verica Macun iz Ptuja ob
epidemiji tifusa v Osijeku de-
cembra 1941. Za grižo je umrla
Milena tiajner v Varešu že ok-
tobra 1941, stara 20 let, doma iz
Cirkulan.
V Varaždinu sta ob bombnem
napadu maja 1944 smrtno zadeti
umrli lledoika Podhoonik. urad-
nica, stara 41 let in njena hčer-
ka Siloa, stara 16 let. Obe sta
pomagali osvobodilnemu giba-
nju. Vojne žrtve so bile še dru-
ge žene. Ana Vimer iz Ptuja,
gospodinja, stara 65 let, je umr-
la zaradi ran, dobljenih med bo-
ji v Podravski Slatini 1944. Žrtvi
bombnega napada sta bili še
Marjetka Karba in Lemut Mari-
ja iz Ormoža. V izseljeništvu
sta umrli še Rasi Barbara iz
Ptuja in loanuša Kristina iz
Središča.
Po dosedanjih ugotovitvah je
bilo v vrstah OF v sedanji ptuj-
ski in ormoški občini okoli 800
žena in deklet. Od teh je padlo
za svobodo 88.
Delo ptujskih žena v ljudski
revoluciji ni bilo končano, ko
je bil izgnan krvnik jugoslovan-
skih narodov. Domovina je kli-
cala k obnovi, k snovanju no-
vih, plemenitejših odnosov med
ljudmi, k novi naporni poti v
razdejani domovini do sociali-
stičnega blagostanja.
(Konec)
V. R.
Naš veliki rojak
Matija Murko
V nedeljo, dne 10. t. m., bo na
Drstelji odkrita spominska plošča
našemu velikemu rojaku, slavi-
stu in etnografu svetovnega slo-
vesa — Matiji Murku. Plošča bo
odkrita na obnovljeni rojstni
hiši, ker je prejšnjo uničil po-
žar.
Severovzhodna Slovenija na
splošno ni dala toliko velikih
mož na področju naše kulturne
tradicije kot na primer Dolenj-
ska ali Gorenjska, niti niso do-
segli ti po slavi naših največjih
ustvarjalcev. Na tem področju
so delovali večinoma skromnejši
ustvarjalci naše kulturne stavbe.
To so bili večinoma duhovniki
(Leopold Volkmer, Štefan Mo-
drinjak, Anton Kra-pl, Anton
Murko, Davorin Trstenjak, Boži-
dar Raič). V veliki meri so na-
daljevali delo v duhu prerodnih
prizadevanj naših prosvetljencev
in starejših romantikov. Toda na
ozemlju, kot je bila takrat Šta-
jerska — poleg Koroške nem-
škemu pritisku najbolj izpostav-
ljena pokrajina — je njihovo
delovanje zelo važno, saj so bili
vsi ozko povezani s svojim ljud-
stvom in so se tudi sami zave-
dali, da ustvarjajo zanj. Zato
njihovih prizadevanj ne gre
podcenjevati, zlasti če jih pri-
merjamo z delom posvetnih izo-
bražencev, katerih delo je pre-
seglo to področje. Ti so postali
ali učenjaki svetovnega slovesa
(Fran Miklošič) ali pa so pri-
staši gibanj, ki niso bila tipično
slovenska in so delovali pred-
vsem v prid drugih kulturnih ob-
močij, kot velja to za ilirca
Stanka Vraza.
Med vsemi temi pa se je
dvignil najvišje naš rojak Matija
Murko. Rojen je bil 1. 1861 na
Drstelji blizu Ptuja. Kot profe-
sor slovenskega jezikoslovja je
deloval v Gradcu, na Dunaju in
v Leipzigu ter končal svojo bo-
gato znanstveno in življenjsko
pot kot profesor južnoslovanskih
jezikov in literatur v Pragi, kjer
je 1. 1952 tudi umrl. Slavistika
je bila brez dvoma tisto pod-
ročje, na katerem so dosegli
Slovenci v 19. in 20. stoletju iz-
redne uspehe. Pred Murkom sta
bila na tem področju zlasti po-
membna Jernej Kopitar in Fran
Miklošič. Matija Murko pa je
ustvarjal v času, ko so si Slo-
venci že ustvarili temelje za naš
narodni in kulturni razvoj ter so
s svojim znanstvenim delom
utrjevali tudi ogroženo narod-
nost tistega naroda, kateremu so
pripadali po svojem rojstvu.
Murkova znanstvena zapuščina
je v primeri s Kopitarjevo in
Miklošičevo tudi veliko bolj ži-
va. Murko je bil v prvi vrsti
slavist, ki so ga zanimali kultur-
ni pojavi in problemi vsega slo-
vanskega sveta, pozneje pa je
opustil to področje ter preuče-
val kot etnograf predvsem srb-
sko in hrvatsko ljudsko poezijo.
Kot slavist je deloval v tedanjih
najpomembnejših središčih sred-
njeevropske slavistike ter po-
stal 1. 1920 profesor na novi sto-
lici za južnoslovanske jezice in
književnosti na' Karlovi univerzi
v Pragi. Prav gotovo je imel
precej zaslug, da je postala Pra-
ga med obema vojnama središče
vseh, ki so se zanimali za sla-
vistiko.
Po osvoboditvi je doživel še,
da je bil obnovljen znameniti
slovanski inštitut, katerega so-
ustanovitelj ter desetletni pred-
sednik je bil že prej.
Murko je bil v bistvu Miklo-
šičev učenec. Toda, medtem ko
je bil Miklošič predvsem tip ka-
binetnega učenjaka, je ostal
Murko do svojega konca živo
povezan z vsemi pomembnimi
dogajanji v slovanskem slavi-
stičnem in narodopisnem svetu.
Kot Miklošičev učenec je pro-
učeval predvsem žive slovanske
jezike in se ukvarjal s sloven-
skim jezikoslovjem. Njegovo
znanstveno delo se je razširilo
predvsem, ko je odšel v Rusijo.
Od tam se je vrnil sicer razo-
čaran, vendar notranje obogaten.
Začel se je zanimati predvsem
za probleme starejših slovanskih
literarnih zgodovin ter splošno-
literarnih problemov. S tega
področja je posebno pomembna
vrsta razprav, v katerih je po-
skušal dognati vpliv nemške ro-
mantike na posamezne slovan-
ske literature. S področja naše
literarne zgodovine so posebno
pomembne njegove študije o
Vrazu, Miklošiču in Prešernu.
Njegove ugotovitve so v mar-
sičem sprejeli tudi poznejši slo-
venski literarni zgodovinarji.
Končno pa se je preusmeril v
etnografijo ter dolga leta pro-
učeval srbsko in hrvaško narod-
no epiko. To je toliko pomemb-
nejše, ker ju je proučeval na
domačih tleh ali, kakor jih je
sam imenoval, v »epičnih pokra-
jinah srbskega in hrvaškega
ljudstva«. Od 1. 1909 — 1932 je
večkrat popotoval po hrvatskih
in srbskih deželah. S teh poto-
vanj je prinesel mnogo pomemb-
nih ugotovitev in napisal vrsto
razprav, s katerimi je ustvaril
po znamenitem Vuku Karadžiču
jugoslovanskim narodom in sve-
tu najbolj plastično sliko srbske
in hrvaške ljudske epike.
V Murkovem literarnem delu
je mnogo takega, kar bo ostalo
vedno živo, oplojujoče in zani-
mivo. Zato je prav, da se spo-
mnimo ob letošnjem odkritju
spominske plošče našega velike-
ga rojaka jezikoslovca, literar-
nega zgodovinarja in etnografa,
ki je posvečal še svoje zadnje
misli in želje napredku južno-
slovanskega narodopisja in lite-*
rarno-zgodovinskega raziskova-
nj a.
M. U.
Dr. Matija Murko
Franjo Novak:
»Poroka v zdravilišču"
(Ob avtorjevem dvojnem Jubi-
leju)
Tudi to najnovejše Novakovo
delo, ki je izšlo v ciklusu edicij
»PO JUGOSLAVIJI« kot poseb-
na izdaja, je pisano v žanru tu-
ristične zabavne literature.
Zgodba se dogaja pred drugo
svetovno vojno v enem naših
vodilnih zdravilišč iin se plete
okrog dveh trgovskih družin,
njunih intrig in spopadov, prese-
nečenj in kritike tedanjih druž-
benih razmer. Kot svetla lika na-
stopita sluga Gliša in služkinja
Milica, človeka takratne »nižje
vrste«, ki pa dosežeta na koncu
moralno zmago. Z njima pisec
tudi kanča svojo zgodbo in na-
kaže perspektivo zdravilišča kot
bogastvo vsega ljudstva.
Poleg zanimive in napete zgod-
be živi v delu zdravilišče s svo-
jo udobnostjo, ki je bila nekoč
na voljo le redkim izbrancem.
Na koncu knjige pa je — kot
logična posledica — izročeno
»Glišom«, nekdanjim hlapcem, ki
zdaj množično uporabljajo zdra-
vilišče za zdravljenje in oddih.
Ostale osebe, ki so vse zelo živo
in tudi literarno mikavno orisa-
ne, se diferencirajo, nakazujejo
socialne spremembe, propad sta-
rega in rojstvo novega, posledice
vojne transformacije najpozitiv-
nejših elementov nekdanje dru-
žbe v novo družbeno smer.
Zgodba je vsekakor zelo zani-
miva, pa tudi aktualna in bo s
svojo zabavnostjo in napetostjo
pritegnila velik krog bralcev. Pa
tudi sicer je bilo potrebno, našo
turistično publicistiko, ki teži k
enostranskemu nizanju številk,
prospektov, suhoparnih vodnikov
ter podobno, osvežiti tudi s ta-
kimi deli, ki so literarno nepre-
tenciozna, vendar pa po svoje
prinašajo vedrino in nekaj nove-
ga na police turističnih publika-
cij.
Znano Ime Franja Novaka kot
avtorja teh in drugih izdaj ne
potrebuje nobene obširne razla-
ge, kadar gre za priznanje in po-
pularizacijo njegovega turistič-
nega dela, ki se razgrinja pred
nami ob 70-letnici rojstva in 45-
letnici njegovega splošno znane-
ga turističnega dela. Po letih ga
stara garda naših turističnih de-
lavcev lahko in upravičeno šteje
v svoje vrste. Po duhu in nepre-
stanem napredovanju ter neneh-
nem iskanju nove poti in smeri
v aktivni turistični publicistiki
pa je vzorna podoba večnega
mladeniča. Ime Adonisa bi mo-
rebiti ne zaslužil več, pač pa bi
ga lahko imenovali spretnega
Merkurja in Herkula z neverjet-
no agilnostjo in neugnano delav-
nostjo. Kakor je skrita Rogaška
Slatina med nekoč komaj znane
zelene griče ob naši hrvaški me-
ji, tako je tudi zibelka našega
jubilanta stala in tekla ob nekoč
malo znani Sotli blizu zvezde iin
bisera naših zdravilišč in njego-
vega svetovljanskega kopališke-
ga življenja.
Iz teh naravnih pogojev^ mo-
ramo razlagati in razumeti' vse
Novakovo organizatorsko delo-
vanje in pisateljsko turistično
snovanje. To delovanje in sno-
vanje prepleta njegovo življenje
tako zelo, kot da bi bila ta pa-
noga umskega in estetskega
udejstvovanja njegov življenjski
poklic in dolžnost. V resnici je
bilo turistično hotenje in delo-
vanje izraz njegovega bistva, ki
mu je služilo zvesto, odkar je po
končani prvi svetovni vojni na-
stopil službo pri Predstavništvu
SHS in a Dunaju, a že koncem le-
ta 1920 prevzel posle komercial-
nega upravitelja Rogaške Slati-
ne, kjer je zelo uspešno deloval
celih deset let. 2e v teh letih so
v njem dozorevali načetki in za-
metki k njegovim poznejšim na«-
stopom v turistični publicistiki irv
organizaciji. Naj mislimo na kon-
cepte »Jova Omišanina«, »Gremo
v Jeruzalem« itd., povsod se nam
odkriva isti Franjo Novak v
dvajsetih letih našega stoletja,
kakor v naših dneh. Tudi Nova-
kova socialistična struna ima pri
(Nadaljevanje na 5. stran^)
Ronald Mac Donald
Douglas
Ženska s ceste
(Nadaljevaaie in konec)
Oblak sopare se je vzdignil lz
premočene obleke in mož ji je re-
kel, naj se sleče. Odklonila je in
on ji je pojasnjeval, da vendar ne
more vso noč sedeti v premočeni
obleki; če bi namreč to storila, bi
imel neprijetnosti in bi še moral
kriti stroške njenega pogreba.
Pogledala ga je s prošnjo neme
živali v očeh; nato se je obrnila.
Prijetno je biti pod streho v za-
vetju pred vetrom in dežjem; pri-
jetno je sedeti pri ognju; prijetno
je, če ti ukazuje mož. Počutila se
je bolje in okrepljena.
»Prav!« je rekla in vstala. Ni mu
prišlo na misel, da bi se bil hlinil
in obrnil stran.
Nasmehnila se mu je — z nekim
čudnim, zmučenim, drobnim smeh-
ljajem, ki ni imel ničesar lahko-
miselnega na sebi, in pričela od-
penjati ubogo tenko, mokro jepi-
co, ki je bila zapeta do vratu. Vsak
gumb je vrtela, nato pa polagoma
odložila jopico. Nad krilom ni ime-
la ničesar na sebi; od pasu navzgor
je bila gola, a njena koža se je ble-
ščala od dežja, ki je prodrl skozi
oguljeno blago.
Ponudil ji je brisačo, da si je z
z njo zdrgnila in osušila gornje
telo. Potem je prenehala, a mož
nI rekel ničesar. Dotaknila se je
pasu na krilu.
»Ali naj? Moram?« je vprašala
otožno.
Vedel je, kaj je mislila, poka-
zal na še zmeraj se dvigajočo
soparo in vztrajal. »Seveda! Mo-
rate!«
Snela je kaveljček iz ušesca in
potegnila ob razporku. Krilo, tež-
ko od vode, ji je padlo k nogam.
Ničesar več ni imela na sebi ka-
kor umazane nogavice in shojene
čevlje.
Nato, v hipu, se je spet spustila
v naslonjač. Sklonila se je na-
prej, zagrebla v roke glavo in za-
jokala. Mož jo je trepljal po ple-
čih. Ni vedel, kaj bi rekel, pa ji
je položil brisačo čez kolena, am-
pak ni se zganila, čeprav so ji
bile noge mokre kakor telo.
Spet je potegnil kad bliže in jo
napolnil iz kotla in ponve, nato
pa še dolil vode iz vedrice. V to
kopel je izpraznil celo dbzo gor-
čičnega semena.
»Pridite,« je prosil, toda žena je
še vedno jokala v svoje pred
obrazom sklenjene roke. Mož jo
je gledal, potem pa se je spustil
pred njo na kolena. Vzel je bri-
sačo in ji z njo obrisal stegna.
Prilagodila se je njegovim gibom,
da mu je delo olajšala, se naslo-
nila nazaj, vendar pa je imela oči
še zmeraj zakrite.
Previdno je zvil njene raztrga-
ne, blatne nogavice in jih sezul.
Njene noge, ki so nekoč morale
biti lepe, so bile rjave ln modre,
ranjene in pordele. Iz dolge pra-
ske na nartu je curljal tenek po-
toček krvi.
Privzdignil ji je noge, porinil
kad bliže in ji dal noge v vodo.
Umil ji je noge in ko je bilo to
delo končano, jo je vzdignil iz
naslanjača in potopil vse njeno
telo v kad. Vzlic solzam se je
morala smejati nad tem. Umival
ji je hrbet, ko je orjaško gobo
potiskal na njena lepo oblikovana
ramena, da je vroča voda tekla
po njej.
Potlej jo je pozval, naj vstane
in ji pri tem pomagal. Stala je
v kadi in telo se ji je kadilo od
vročine, ki jo je izžareval ogenj,
kakor prej njena obleka. Grel je
brisačo pri ognju In drgnil ženo,
dokler ni bila suha.
Nato jI je velel sesti, noge je
imela še zmerom v vodi, potem je
oprezno dvignil noge drugo za
drugo in jih osušil, pri čemer se
je skrbno izogibal prask in
odrgnin. Slednič je vstal in odri-
nil kad.
Zahvalila se mu je za vse, kar
je bil storil zanjo, a on je le za-
mrmral, da se je vprašala, če
nemara ni jezen. Čutila je kot
majhen otrok in kot otrok obču-
tila strah, dokler se ni vrnil in ji
smeje ponudil pižamo. Ni je
sprejela in rekla, da mu je po-
vzročila že dovolj nadlege in da
jo bo vendar sam potreboval.
Ni ugovarjal, pižamo je spu-
stil poleg nje ha tla in se lotil
pripravljanja večerje. Napolnil je
ponev z mlekom. Ko se je vrnil,
da bi jo pristavil k ognju, je bi-
la žena še vedno gola in je gladi-
la psico.
»Kako ji je ime?« je vprašala.
Povedal ji je in nato pričel po-
grinjati mizo. Ko je bil gotov in
je vzel mleko od ognja, ji je spet
rekel, naj obleče pižamo. Saj jo
bo vsekakor potrebovala za spa-
nje.
Dvignila je oči In vprašala,
kje bo on spal ln kako. V naslo-
njaču, oblečen je odgovoril. Ko
je ugovarjala in rekla, da ga ne
more tako izkoriščati ter ga celo
oropati postelje in da to nikakor
ne gre, jo je vprašal skoraj osor-
no: »Ja. a kje pa potem namera-
vate vi spati?«
Brez obotavljanja je odgovorila:
»Zraven vas. Ce me pustite. Saj se
menda ne bojite?«
Zasmejal se je in vrgel piža-
mo.
»Oblecite jo,« je rekel. »Imam še
čisto, mehko srajco. Ta bo zame.«
Uvidela je, da bi bilo abotno se
še nadalje braniti, vedela je tudi,
da bi bila v resnici vesela, če bi
mogla pokriti svojo nagoto, pa je
zlezla v jopič in z dolgimi, lepo ob-
likovanimi nogami v hlače.
»Prav ml je.« Poskusila se je
smejati. »Nisem dosti manjša od
vas.«
Prinesel ji je krtačo in glavnik
ter ji podal ofeledalo. Hvaležno se
je nasmehnila.
»Mislim, da imam nekje brivski
puder — lojevec,« je rekel in za-
čel brkljati po nekem predalu. Na-
to je prinesel puder in šop vate in
izjavil, da je to skrajno, kar more
v tem oziru storiti.
Njej je vse bile kar čudovito —
vse, in to je rekla. Vzdihnila je, in
pogledal jo je, ne da bi kaj rekel.
Belila si je glavo, kako se bo to
končalo in kaj se bo zgodilo na-
slednje jutro.
Po večerji, medtem ko sta ko-
maj spregovorila besedo, je poka-
zal na posteljo. »Saj morate biti
utrujeni,« je menil.
Zanikala je, čeprav je ta dan pre-
hodila skoraj petnajst milj in je
minulo noč prenočila na prostem v
cheviotskih gorah.
Cez nekaj časa je stopila k po-
stelji. On je bil odgrnil odeje.
»Na kateri strani bom ležala?«
je vprašala mirno in nekam pla-
šno.
»Kjer hočete. Po volji.«
Pomaknila se je k steni.
Dal je psici nekaj ostankov in
mleka, nato se je pri ognju slekel.
S postelje ga je gledala, prav tako,
kakor je bil prej on gledal njo.
Nekaj minut nato je legel poleg
ženske. Pustil je presledek do nje,
ležal je na hrbtu in opazoval, ka-
ko je soj ognja plesal po stropnih
tramovih Zunaj je divjal vihar
kakor poprej.
Dolgo, dolgo sta ležala molče.
Potlej se je premaknila in njene
noge so slučajno zadele ob njego-
ve. Zdajci je začutil, kako njena
roka tiplje po njegovi. Tedaj jo je
prijel, se obrnil k njej in videl,
da ji v očeh bleste solze; a tudi on
je komaj zadrževal solze, ko jo je
objel in držal, kakor da bi je ne
hotel nikoli več izpustiti.
Skozi ihtenje je zvenelo njeno
stokanje: »Bog! O bog!«
In šepetal ji je v uho — v pre-
trganih stavkih — in v svojem raz-
burjenju je spet zapadel v škotsko
galščino svoje mladosti na severu.
»O Maira, žena moja, zakaj si me
bila zapustila? In kje si bila?«<
Stran 5 ^^	»TEDNIK« — petek, 8. oktobra 1965	<5fran 3
Za poživitev dela naših
vaških knjižnic
V zadnjih letih smo pri kul-
turno-prosvetnem delu lahko
ugotavljali, kako nazaduje
knjižničarska služba na našem
podeželskem področju. Število
bralcev je tako zelo upadlo, da
je grozila že nevarnost, da bi v
naslednjih letih delovanje knjiž-
nic povsem zamrlo. 2e od svo-
je ustanovitve v letu 1962 dalje
si je občinska matična knjižni-
ca prizadevala prek komisije za
ljudsko knjižničarstvo pri ob-
činski zvezi kulturno-prosvetnih
organizacij ustvariti čim tes-
nejši stik z vaškimi knjižnica-
mi, se z njimi organizacijsko
povezovala, jim dajala navodila
za sodobnejši način poslovanja,
prirejala krajše tečaje za knjiž-
ničarje in do neke mere uredila
statistično poročevalsko službo.
Nekatere knjižnice je tudi od
časa do časa obiskala ter z nji-
mi konkretno obravnavala kra-
jevno knjižničarsko problema-
tiko. Kljub našim skupnim pri-
zadevanjem pa se nam ni po-
srečilo v tem času poživiti
knjižnične dejavnosti, ker knjiž-
nice, žal, niso imele stalnih
rednih denarnih virov za obno-
vo svojih že precej zastarelih
knjižnih fondov.
Po vsem tem je matična
knjižnica prikazala nazadujoče
stanje knjižničarske službe na
širokem podeželskem področju
ter predočila svetu za prosveto
in kulturo, da se bo stanje iz-
boljšalo le tedaj, če bodo va-
škim knjižnicam zagotovljena
stalna in redna denarna sred-
stva za nakup novih knjig. Za-
to je svet za prosveto in kultu-
ro pri občinski skupščini v
Ptuju iz letošnjih proračunskih
sredstev, ki so bila namenjena
za kulturno dejavnost, določil
znesek 2,000.000 din za obnovo
knjižničnih fondov 25 vaškim
knjižnicam. Občinska zveza kul-
turno-prosvetnih organizacij je
ob pomoči matične knjižnice
kupila pri podružnici EMKA v
Ptuju 2.073 knjig s 5- do 10%
rabatom. Sama je pridala še
14 lastnih knjig in tako je pre-
jela vsaka knjižnica v dar 83
do 84 novih knjig. S tem je se-
veda storjen šele prvi korak k
stalni podpori naših vaških
knjižnic in je tudi prvič po
osvoboditvi, da so se sredstva,
ki so namenjena obnovi knjiž-
nih fortdov, kolikor toliko ena-
komerno razdelila na celotno
občinsko področje. V dneh 21.,
22., 29. in 30. septembra je tri-
članska komisija, ki so jo se-
stavljali zastopniki matične
knjižnice in občinske zveze
kulturno-prosvetnih organizacij,
obiskala vseh 25 knjižnic pro-
svetnih društev, jim predala
| knjižne kolekcije in se pogovo-
! rila s prisotnimi zastopniki
krajev o zopetni poživitvi
knjižničnega dela. Ob tej prili-
ki je komisija dala tudi navo-
dila za reorganizacijo in novo
poslovanje ljudskih knjižnic.
Matična knjižnica želi ljudsko
knjižničarstvo dvigniti na višjo
raven in meni, da se pri tem
vprašanju ne sme prezreti
ustrezen knjižnični odbor, ki
naj ga sestavljajo člani prosvet-
nega društva in družbenih or-
ganizacij ter predstavniki kra-
jevnih skupnosti. Mnenja smo,
da za ljudsko knjižnico ni od-
govorno samo prosvetno dru-
štvo, ampak vsa društva in druž-
bene organizacije v krajevni
skupnosti. Knjižnični odbor naj
bi bil osrednja sila, ki usmerja
delo in življenje knjižnice. Naj-
težje vprašanje je namestitev
knjižnic v primerne prostore,
kajti le zelo malo je takih, ki
bi se lahko pohvalile z lepim
prav za knjižnico urejenim pro-
storom. Matična knjižnica želi,
da bi knjižničarji razdelili
knjižni fond po strokah, lepo-
slovje pa po literarnih zvrsteh
in da bi uvedli prost pristop
bralcev h knjigam. Menimo tu-
di, da bi knjižnice morale po-
slovati dnevno vsaj po eno uro,
da bi se bralci navadili pogo-
steje obiskovati čitalnico, kjer
bi jim bili na voljo časniki in
revije. Knjižničar se pri svo-
jem delu v prihodnje ne bo mo-
gel omejevati zgolj na izposo-
janja čtiva ob nedeljah, kakor
je to bila navada doslej, ampak
bo moral pogosteje odpirati
knjižnico in z intenzivno upo-
rabo propagandnih sredstev
zbrati okrog sebe čim večji
krog bralcev. Pri tem bo moral
knjižničarju vneto pomagati
knjižnični odbor
Potrebno bi bilo zajeti v de-
lovni program tudi tako imeno-
vane literarne ure ob spomin-
skih dneh naših književnikov.
Knjižnica naj bi pripravila let-
no najmanj tri literarne ure ali
večere. Knjižničarjem smo tu-
di priporočili, da zberejo naj-
marljivejše obiskovalce knjiž-
nice v klube prijateljev lepe li-
terature; da bi zaslužil to ime,
naj bi imel klub najmanj štiri
člane. Klub naj si postavi na-
logo, da si člani skupno izbero
določeno število knjig in Jiaslo-
ve del, ki jih bodo prebrali v
enem letu (vsak zase doma).
Od časa do časa naj bi se tudi
sešli pri skupnem branju kraj-
šega teksta in se o njem pogo-
varjali. Ob takem delu bi spo-
znali pisatelje in pesnike, lite-
rarne zvrsti in smeri in si ta-
ko širili svoje duševno obzorje.
Mislimo, da bi ravno klubi pri-
jateljev lepe literature lahko
mnogo prispevali k tako imeno-
vani jezikovni vzgoji našega ob-
čana.
Prepričani smo, da bodo
knjižnice z naštetimi novimi
oblikami vsebinsko obogatile
svoje delo in da se bo število
bralcev in obiskovalcev knjiž-
nic zopet dvignilo. Za pomoč v
knjižničarski akciji smo prosi-
li občinsko zvezo SZDL, zavod
za prosvetno in pedagoško služ-
bo ter občinski komite ZMS.
S tem želimo doseči, da pri po-
živitvi knjižničarskega dela na
podeželju pomagajo tudi kra-
jevni odbori SZDL, da priteg-
nemo k sodelovanju kot knjiž-
ničarje in organizatorje literar-
nih ur prosvetne delavce, pred-
vsem pa člane aktivov učiteljev
slovenskega jezika, in da se tu-
di pošolska mladina tesneje po-
veže s knjižnico ter vključi v
njen izobraževalni program.
Pri obisku komisije so zbra-
ni zastopniki v večini krajev
pokazali razumevanje za naša
prizadevanja in je upati, da se
bo delo knjižnic kmalu pre-
usmerilo. To bo laže pri tistih
društvih, kjer so knjižnice do-
slej redno delale, teže pa tam,
kjer so na knjižnico tako rekoč
skoraj pozabili. Povsod pa so
bili zbrani zastopniki bogatega
knjižnega daru veseli in se zanj
občinski skupščini najlepše za-
hvaljujejo.	Drago Hasl
Investitorji so prevzeli
novozgrajene objekte
Gradbeno podjetje »Drava«
Ptuj je zgotovilo in predalo in-
vestitorjem, slednji pa v upo-
rabo sledeče objekte: strojno lo-
po v Selah investitorju KZ
»Dravsko polje« Lovrenc; vrstne
hiše v Ptuju v Trubarjevem na-
selju investitorju, Občinskemu
stanovanjskemu skladu Ptuj;
most čez severni obrobni jarek
v Mezgovcih; most čez meliora-
cijski jarek na cesti Dornava—
Hlaponci in most čez melioracij-
ski jarek Pacinje—Mostje inve-
stitorju Vodni skupnosti »Dra-
va—Mura« v Mariboru.
Vsi ti novo zgrajeni objekti so
bili ob dovršitvi tehnično pre-
gledani in prevzeti.
Panorama - arheološko
zanimiv in zaščiten teren
Zavod za spomeniško varstvo
v Ljubljani ima v evidenci med
slovenskimi pomembnimi spo-
meniki tudi arheološko zanimiv
teren Panorame, ker je bil ta te-
ren razglašen kot zaščiten arhe-
ološki teren.
Kmetijski kombinat Ptuj ima
kot imetnik do tega terena po-
sebne obveznosti, ki so določene
z zakonom o spomeniškem varst-
vu. V zadnjem času je odstra-
njen s tega terena ostarel bresk-
vin nasad in ima KK Ptuj namen
na tem terenu sadovnjak obno-
viti.
Zavod za spomeniško varstvo
v Ljubljani zastopa stališče, da
je potrebno sedaj določiti po-
drobne lokacije zaščitenih objek-
tov oziroma terena, na katerem
so arheološko zanimivi ostanki.
Ko bodo opravili to delo orheo-
logi Pokrajinskega muzeja v Ptu-
ju, bo mogoče ločiti arheološko
zanimiv in nezanimiv teren.
S tem bodo odpadle za Kmetij-
ski kombinat Ptuj težave, ki jih
ima sedaj ob namenu, da bi ob-
novil sadovnjak, ker ne bi smel
s ponovnim rigolamjem ogrožati
zaščitnega terena in arheoloških
objektov, ki so še skriti na tem
terenu.
OBISK V IZOBRAŽEVALNIH CENTRIH
SZDL
Zastopniki Delavske univerze
Ptuj so obiskali do sedaj 15 izo-
braževalnih centrov SZDL, da bi
se dokončno dogovorili glede
izobraževalnih oblik v zimskem
obdobju. Do sedaj obiskani izo-
braževalni centri ležijo na kme-
tijskih področjih in tako ni prav
nič čudnega, da so se ljudje pov-
sod odločili za kmetijska preda-
vanja. Delavska univerza je pri-
pravila ciklus takih predavanj,
ki obravnavajo zaščitna sredstva,
njih učinek in rokovanje v rast-
linski proizvodnji, nadalje se bo-
do poslušalci seznanili z najno-
vejšimi zaščitnimi proizvodi.
Druga tema govori o gnojenju
zemlje, o učinku organskih in
mineralnih gnojil, seznanja po-
slušalce z ekonomiko gnojenja
z mineralnimi gnojili za posa-
mezne kulture. Tretja tema go-
vori pa o obdelavi zemlje in si-
cer o globini kultiviranja, o zati-
ranju škodljivcev v zemlji, o ča-
su obdelave zemlje in zatiranja
škodljivcev. Vsakemu področju
posebej bo prilagojena nasled-
nja tema, ki bo obravnavala pro-
izvodnjo kultur v določenem
okolišu. Kmetijskim temam sta
dodani še dve temi iz veterinar-
stva, ki obravnavata sodobno
izboljšanje goveje črede vse od
osemenjevanja do zamenjave
generacij, prehrane itd. Vete-
rinarske teme bodo istočasno ob-
ravnavali trije strokovnjaki, ki
bodo vodili tudi razgovore s po-
slušalci v zvezi z raznimi vpra-
šanji iz reje domačih živali.
Poleg kmetijskih predavani so
se v nekaterih izobraževalnih
centrih odločili še za dve temi
o zaščiti prebivalstva pri ele-
mentarnih nesrečah. Temi ob-
ravnavata potrese in poplave ter
zdravstveno zaščito ob takih
elementarnih nesrečah. Več cen-
trov se je odločilo tudi za razne
stopnje poljudnih šol, nekateri
centri bodo organizirali tudi go-
spodinjske, šivalne in prikroje-
valne tečaje. Po zanimanju in
po pripravah sodeč, bo izobra-
ževalna dejavnost v zimskem
obdobju živahna, organizacijsko
pa bo povezovala vse krajevne
organizacije in društva med se-
boj. Zanimivo je morda tudi to,
da razširjajo nekateri izobraže-
valni centri svojo dejavnost tudi
izven samega središča in bo tako
n. pr. Majšperk organiziral izo-
braževalne oblike tudi v zasel-
kih Sestrže in Medvedce. Prav
tako bo organizirano izobraževa-
nje izven Ptuja, in sicer za Spuh-
ljo, za Rogoznico in Novo vas.
Trnovska vas bo pritegnila k
izobraževanju tudi Biš, ponekod
pa bo povezava več organizacij
v enem središču, to zlasti kmetij-
skih in gasilskih organizacij.
ŠOLSKE MLEČNE KUHINJE
PRED TEŽKIMI PROBLEMI
Zastopniki Delavske univerze
Ptuj z vodjo centra za potrošni-
ke so pred kratkim obiskali šol-
ske mlečne kuhinje v Markov-
cih, Cirkulanah, Vidmu pri Ptu-
ju, Majšperku, Stopercah, Polen-
šlku, Juršincih, Vitomarcih, Tr-
novski vasi in na Desterniku.
Na navedenih šolah prejema
skoraj polovica šoloobveznih
otrok šolsko malico. Z ukinitvijo
mednarodne pomoči šolskim
mlečnim kuhinjam je število od-
jemalcev šolske malice zelo pad-
lo, posledica tega bo slab vpliv
na otrokovo zdravje, razvoj in
njegov uspeh.
Delovanje šolskih kuhinj je po
kvaliteti uspešno predvsem, ker
so za prehrano šolske mladine
vodili vso skrb upravitelji šol,
vodje šolskih mlečnih kuhinj in
učiteljski zbori. Premalo zani-
manja pa so pokazale komisije za
šolsko prehrano pri delovnih
skupnostih šol. Zbiralne akcije
živil so skoraj povsod v teku.
Uspeh je večji ie tam, kjer aktiv-
no sodelujejo komisije za šolsko
prehrano.
Malice pripravljajo na vseh
šolah polkvalificirane kuharice,
ki prejemajo osebne dohodke iz
sklada občinske skupščine.
Kuhinje so povečini tesne,
temne, z minimalno kuhinjsko
opremo. Ponekod bi bile razmere
za sodobno urejevanje prostorov
primerne, ni pa potrebnih fi-
nančnih sredstev. V večini ku-
hinj je tudi pomanjkanje ku-
halne in servirne posode, pri-
manjkuje pa predvsem pribora.
Shrambe so res majhne, ponekod
vlažne in neprimerne za shra-
njevanje živil. Skoraj vsaka
šolska mlečna kuhinja ima zele-
njavni vrt, kjer pridelujejo raz-
no zelenjavo, ponekod tudi
krompir, vendar pa vse to ne
zadostuje za vse šolsko leto.
Iz navedenega sledi, da bo po-
stalo vprašanje šolske malice na
naših šolah v prihodnje, deloma
že tudi letos, pereč družbeni
problem, ki ga bo morala reševati
vsa naša socialistična družba in
o čemer bi morali že sedaj raz-
mišljati upravni in družbeno-po-
litični organi ter množične orga-
nizacije.
»POROKA V ZDRAVILIŠČU
(Nadaljevanje s 4. strani)
tem zaznamovati svoje prve
akorde prav v okolici rojstnega
kraja socialističnega prvoborca
Kidriča, ki ni mogel ostati brez
vpliva na mladega razgledane-
ga turističnega delavca.
Ko je tovariš Novak prestavil
leta 1930 svoje delovno torišče
v Maribor, se je spet ves po-
svetil razvoju turizma in to v
vseh fazah njegovega razvoja.
2e leta 1937 je ustanovil znano
reprezentativno revijo »Jugoslo-
vanski biseri«. Urejeval jo je do
izbruha druge svetovne vojne.
Pa tudi po osvoboditvi se je
tovariš/Novak spet takoj vklju-
čil v turizem in turistiono-propa-
gandno dejavnost. »Biseri Jugo-
slavije« so pričeli spet izhajati,
in to v še lepši opremi, a ob 25-
letnici so začasno prenehali iz-
hajati. Da ne bi s tem nastale vr-
zeli v turistični propagandi pre-
več občutili, je tovariš Novak
pričel pisati in urejevati edicijo
»PO JUGOSLAVIJI« z najsodob-
nejšo turistično publicistično te-
matiko. V nekaj letih je izšlo že
več knjig pod navedenim naslo-
vom. Tako ga je njegov dvojni
jubilej (7. oktobra!) zatekel sredi
živahne turistične dejavnosti ter
zelo razgibane publicistične
ustvarjalnosti. — Le krepko na-
prej v novo desetletje! -dm
Nad 400.000 m3 vode za
TGA Kidričevo mesečno
Tovarna glinice in aluminija
»Boris Kidrič« Kidričevo porabi
mesečno pri proizvodnji glinice
in aluminija ter anodne mase in
za ostale potrebe nad 400.000 ms
vode.
Vsa gospodinjstva v Ptuju po-
rabijo mesečno nekaj nad
15.000 m3 , vode, letno pa
100.000 m3. Enomesečno količino
vode TGA Kidričevo bi spravili
v 11.000 sodov po 37.0001 ali v
3.000 cistern s po 133.000 litri,
kot jih ima Kmetijski kombinat
Ptuj v svojih kleteh v obratu
»Slovenske gorice« in drugje.
POSKUS UBOJA - POSLEDICA STALNIH PREPIROV
Olga Zemljič je s kuhinjskim
nožem napadla svojega očeta.
Pretekli teden se je zagovarjala
pred mariborskim okrožnim sodi-
ščem 39-letna Olga Zemljič iz Co-
getinec pri Cerkvenjaku v Slo-
venskih goricah, ker je hotela
ubiti svojega 73-letnega očeta,
Mihaela Kuharja.
Obtoženkin oče je živel s svo-
jo ženo pri hčerkini družini. Bil
je vdan alkoholu in nenehno je
povzročal v hiši prepire. Brez
vzroka je tudi pretepal svojo že-
no, obtoženkino mater, in tako za-
ostroval odnose v družini. Nazad-
nje je hčerki zagrozil, da jo bo
tožil zaradi 17 tisočakov, ki mu
jih je dolgovala z možem, kljub
dogovoru, da mu lahko ta denar
vrneta, ko ga bosta pač imela.
Obtoženka je zatrjevala na sodi-
šču, da očeta ni sovražila, in da
se svojega dejanja komaj spomi-
nja.
6. junija zgodaj zutraj je prišla
k njegovi postelji ter mu dejala,
da mu ta dan ne bo treba na
njivo. Potem je zamahnila z roko,
v kateri je imela kuhinjski nož
ter ga zabodla v vrat s takšno
silo, da mu je prerezala žrelo.
Oče se je pričel braniti z odejo,
vendar mu je hči zadala še nekaj
lažjih ubodov. Kljub težkim po-
škodbam je poškodovanec ostal
pri življenju. Obtoženka se tudi
ne zaveda, da je po tem dejanju
zbežala iz hiše ter skočila v 18
m globok vodnjak, iz katerega so
jo po nerazumljivem naključju še
živo izvlekli šele gasilci.
Po mnenju zdravniškega izve-
denca je Olga Zemljič storila ka-
znivo dejanje v patološkem afek-
tu, torej v stanju bistveno zmanj-
šane prištevnosti. Petčlanski se-
nat okrožnega sodišča ji je odme-
ril za naklepen poskus uboja 1
leto strogega zapora.	L.
Iz tisočletne zgodovine Ptuja
7
Prebivalstvo
Mestno prebivalstvo se je de-
lilo v glavnem v tri sloje.
Plemstvo in duhovščina se v
gospodarskem oziru ne bavita
z meščanskim pridobivanjem in
sta v mestu samo potrošnika.
Meščanstvo, socialni razred
trgovcev in obrtnikov,. krije
svoje življenjske potrebščine iz
rezultatov obrtne in trgovske
dejavnosti.
Mestni proletariat tvorijo dni-
narji, kajžarji, tovorniki, hlap-
ci, dekle in drugi, ki so gospo-
darsko odvisni od drugih druž-
benih razredov. Zanimivo bi bi-
lo vedeti, za številčno razmerje
med omenjenimi sloji v posa-
meznih mestih. O tem seveda
nimamo ustreznih podatkov.
Davčna napoved za mesto Ptuj
iz leta 1632 navaja na primer,
da je v mestu 492 meščanov in
83 dninarjev ter 32 hlapcev in
16 dekel.
O narodnosti meščanstva v
srednjem veku seveda ne mo-
remo govoriti. Priimki osebnih
imen so šele v razvoju in mno-
gokrat izvedeni po obrtni dejav-
nosti posameznika, popisi in do-
kumenti so pisani v nemščini in
temu primerno prikrojena tudi
osebna imena. Nemščina je tudi
jezik višjih socialnih slojev,
med katere so se tu in tam dvi-
gnili tudi redki Slovenci s pode-
želja, ki je seveda popolnoma
slovensko.
1 Ptuj v srednjem veku
V 13. stoletju se je tudi Ptuj
razvil v značilno srednjeveško
mesto. Označuje ga mestno ob-
zidje in pet značilnih elemen-
tov srednjeveške podobe mesta:
na severu grajski hrib z gra-
dom; na zahodu ob Dravi domi-
nikanski samostan, ki je vklju-
čen v mestni utrdbeni sistem;
nad Grajeno, ki teče mimo da-
našnjega živilskega trga, mest-
na župnijska cerkev na značilni
vzpetini; na vzhodu ob Dravi
minoritski samostan, ki je bil
pozneje vključen v mestni utrd-
beni sistem — tedaj so tudi
strugo Grajene prestavili za
mestno obzidje — na jugu ob
Dravi most z mostiščem. Vmes-
ni prostor je zazidalo in naselilo
meščanstvo. Tu so se kmalu raz-
vile tudi mestne ulice in trgi.
Najstarejša, z listino dokazana
ulica je Strojarska, ki se ome-
nja že leta 1291. V 14. in 15. sto-
letju se omenjajo v listinah:
Dravska ulica, Židovska ulica,
Nova ulica, Cerkvena ulica,
Vseh svetnikov ulica, Pekovska
ulica, Usnjarska ulica itd. Od
trgov se omenjajo Živinski trg
(pred minoritskim samostanom
— leta 1443, Ribji trg, Mlečni
trg. Tudi predmestja so že zgo-
daj omenjena: Vičava (leta
1309), Breg (leta 1322), Kaniža
(1321). Tudi grad na grajskem
hribu se omenja v listinah: leta
1147 kot stari grad (antiquum
castrum), leta 1222 kot ptujski
grad (burgum Petouie), leta
1398 kot grad Ptuj (vest Pet-
tau), leta 1484 tudi kot grad
Ptuj (gesloss Pettaw).
Za notranjo podobo Ptuja v
srednjem veku je značilno vse
ono, kar smo že navedli o mest-
ni avtonomiji in gospodarstvu
srednjeveških mest. Ta podoba
se je izoblikovala že okrog leta
1300, ko so bila v glavnem že v
veljavi temeljna določila ptuj-
skega mestnega prava, zapisa-
nega leta 1376.
V ohranjenih listinah se poja-
vijo v drugi polovici 13. stoletja
imena ptujskih mestnih sodni-
kov in meščanov: Phaephinga-
rius, Weckerlin, Ulrik Pujak,
slikar Herman, Emcho, Veltak,
Nikolaj Hausendarm. Na listini
iz leta 1283, kjer so navedeni
gornji meščani, je tudi ohranjen
najstarejši ptujski mestni pečat:
sv. Jurij na konju ubija zmaja.
Pečat nosi latinski napis sigil-
lum civitatis de Betovia (pečat
mesta Ptuja).
Najlepše pa spoznamo notra-
njo ureditev srednjeveškega
Ptuja iz njegovega mestnega
statuta, ki je za dunajskim naj-
obsežnejši od vseh v notranji
Avstriji. V njem so določila o
vseh oblikah pravnega življe-
nja, zlasti tista o pravicah nad-
škofa, o pravicah in dolžnostih
mestnega sodnika, o trgovini, o
obrti in obrtnikih, o letnih sej-
mih in podobno.
Cehi - pravne skupnosti obrtnikov
Ob koncu srednjega veka je
že tudi v naših mestih lepo raz-
vita obrt najrazličnejših strok.
Značilno za to obrtno udejstvo-
vanje je delo za lasten trg v
mestu in za ožjo mestno okoli-
co. Na deželi delajo konkurenco
mestnim obrtnikom podeželski
šušmarji in obrtniki zemljiških
gospostev.
V borbi za gospodarski obstoj
proti zunanji konkurenci nasta-
jajo in se razvijajo združenja
obrtnikov posameznih vrst. V
nemško pisanih virih se imenu-
jejo te skhpnosti Ha«dwerk,
Bruderschaft, Zeche, Zunft in
slično.
Glavni cilj je zagotoviti svo-
jim članom — in samo njim —
nakup surovin in prodajo izdel-
kov z določeno nakupno in pro-
dajno ceno. Obenem pa naj cehi
preprečujejo šušmarjenje in nu-
dijo poceni kvalitetne izdelke.
Praktično na je bil cilj cehov v
srednjem in v novem veku za-
gotoviti svojim članom življenj-
ski obstoj in jim omogočiti stanu
primerno in zadovoljno življe-
nje. S tem je seveda izključena
vsaka svobodna konkurenca na
tržišču in osebna pobuda ter iz-
najdljivost posameznikov. Ti
morajo kloniti pred cehom, ki
je nosilec monopolnih pravic in
ozkega separatizma, osnovne
značilnosti v življenju vseh
srednjeveških mest.
Za notranje življenje cehov so
zlasti važna tista določila, ki ;
omejujejo število članov posa-
meznih cehov in urejajo delovna
razmerja vajencev in pomočni-
kov.
Cehovske bratovščine
Cehi kot pravne in gospodar-
ske skupnosti obrtnikov ene
stroke so sčasoma prevzeli tudi
značilnosti prejšnjih obrtniških
bratovščin, ki so imele predvsem
razne versko religiozne, socialne
in človekoljubne cilje. Vsi člani
bratovščin, so se morali po
enkrat na leto ali pa tudi
vsako četrtletje (vsake kva-
tre) udeležiti cehovske maše,
pogrebov in zadušnic za umrli-
mi člani ter procesij z gorečimi
svečami. Tudi so morali cehi
oziroma bratovščine plačati po-
greb revnih mojstrov in pomoč-
nikov ter zadušnice zanje. Ob
določenih dnevih v letu so se
člani sestajali na družabnih se-
stankih in pojedinah in raz-
pravljali o svojih zadevah.
Za Ptuj imamo v neki listini
iz leta 1458 omenjen ceh in bra-
tovščino pekov, ki je dal napra-
viti v cerkvi dominikanskega
samostana oltar za lastno bra-
tovščino. V tej cerkvi imajo
svoje verske svečanosti in da-
jejo ptujski peki v ta namen
vsake kvatre po en hleb pšenič-
nega kruha (Semelweckhen) v
vrednosti 20 denaričev. Ob Ož-
boltovem letnem sejmu 5. av-
gusta imajo v samostanu svoj
shod, vendar se obvežejo, da
bodo zborovali brez hrupa in
vpitja ter pretepa.
Cehovski redi
Ceh kot pravno gospodarska
skupnost obrtnikov iste vrste
nastane z ustanovnim pismom
mestnega gospoda ali deželnega
vladarja.
Notranja ureditev ceha pa je
določena s posebnimi določili,
ki so znana pod imenom cehov-
ski redi (Zunftordnung). To so
neke vrste statuti cehov in zu-
nanji dokaz njihove avtonomije.
Sestavijo jih cehi, potrdi jih
mestni gospod ali deželni vla-
dar.
Z določili cehovskih redov so
cehi v mestih zavarovani pred
konkurenco obrtnikov z dežele
z določbami o tako imenovani
pravici obmilja (Bannmeilenrecht).
V okolici ene do treh milj okrog
mesta namreč niso smeli delo-
vati obrtniki. Ptujsko mestno
pravo iz leta 1376 izrečno nava-
ja, da ne sme zunaj Ptuja od
Drave do Pesnice noben pek,
mesar, usnjar, čevljar prodajati
svojih izdelkov.
Organizacija cehov
Ceh vodijo cehovski mojstri,
ki jih je lahko v enem cehu več.
Skupno z mestnim svetom vodi-
jo nadzorstvo nad obrtno de-
javnostjo svojih članov, rešujejo
medsebojne spore, upravljajo
premoženje ceha, hranijo skri-
njo s cehovskimi listinami, ce-
hovsko zastavo itd. Vsako leto
morajo zbranim članom položiti
račun o svojem delu. Iz dohod-
kov ceha podpirajo bolne in si-
romašne člane, pokopljejo umrle
in dajejo zanje opraviti zaduš-
nice; plačujejo deželno knežje
davke, dajejo podpore potujo-
čim rokodelcem in skrbno pazi-
jo, da se izpolnjujejo vse ob-
veznosti po cehovskem redu.
Semkaj spada zlasti udeležba
pri lastnih cerkvenih slovesno-
stih, pri procesijah itd
(Nadaljevanje prihodnjič)
Sfran 6	»TEDNI K« — petek, 8. oktobra 1963	Stran 6
S P O R T • Š P O R TI
Atletsko tekmovanje partizanskih
društev
V nedeljo, 3. oktobra 1965, je
bilo v Ptuju atletsko tekmovanje
partizanskih društev, ki se ga je
udeležilo 45 atletov iz Ptuja, Haj-
dine, Markovec In Dornave.
Moški so tekmovali v teku na
100 m, 400 m, 1500 m in v štafeti
4X100, v metu krogle ter skoku
v daljino in višino. Ženska tek-
movanja so obsegala tek na
600 m, 60 m ter skok v višino in
daljino in met krogle.
Pri ženskah so zmagale Haj-
dinčanke pred Markovci. Pri mo-
ških pa obratno, kjer so bili Mar-
kovci prvi, je bila Hajdina dru-
ga. Dornava je bila obakrat tret-
ja.
Rezultati posameznikov so na-
slednji: moški 100 m: Cepin,
Markovci 12,4; Sišek, Hajdina
12,7; Rašl, Dornava 13. Tek 400
m: Cepin, Markovci 1.04,5; Kle-
menčič, Hajdina 1.04,6; Plohi,
Markovci 1.050,0. Tek na 1500 m:
Resman, Markovci 4.58,6; Fridl,
Hajdina 5.15,8; Vrabl, Hajdina
5.31,0. Štafeta 4X100m: Markov-
ci 0.51,5; Hajdina 1.03,2. Višina:
Mikša, Markovci 155 cm; Brod-
njak in Kramberger, oba Hajdi-
na 135 cm. Daljina: Zmazek, Mar-
kovci 5.56 cm; Mesaric, Ptuj 5.45
cm; Serdinšek, Markovci 5.37 cm.
Krogla: Serdinšek 14,55 m; Mikša
10.81 m oba Markovci in Cvetko,
Hajdina 10.72 m.
Ženske: tek na 60 m: Terbulec,
Hajdina 8.9; Lukič, Dornava 9.1;
Zupanie, Hajdina 9.3. Tek 600 m:
Petek, Dornava 1.51.5; Galun,
Markovci 1.55,0; Brodnjak, Haj-
dina 2,00.2. Met krogle: Meglic,
Hajdina 11.82; Janžekovič, Mar-
kovci 8,18; Hazimali, Hajdina
7,82. Višina: prvo in drugo me-
sto si delita Slameršak, Markov-
ci in Brodnjak, Hajdina obe 115;
tretja je Petek, Dornava, prav
tak6 115. Daljina: Terbulec, Haj-
dina 4,22; Galun, Markovci 3,60
in Lukčič, Dornava 3,58.
Pri tem tekmovanju zasluži
vso pohvalo društvo iz Hajdine,
ki je bilo ustanovljeno šele pred
kratkim, a je že poslalo na tek-
movanje dve ekipi ter seglo na
sam vrh tekmovanja. Škoda je
le, da so manjkala društva, kot
so Rogoznica, Gorišnica, Dester-
nik in ostala, kar bi naredilo
tekmovanje še zanimivejše.
Tekmovanje je bilo v občin-
skem merilu in se upošteva tudi
za »Atletski pokal Slovenije«, ki
ga je razpisala atletska zveza
Slovenije v Ljubljani.	OP
STRELSTV0
V nedeljo, 3. oktobra t. 1.. je bil
na ptujskem strelišču strelski
trobo.i z malokalibrsko puško in
s pištolo med mestnimi reprezen-
tancami Ptuja, Maribora in Va-
raždina.
Tekmovanje je vsako leto v
enem izmed navedenih mest. Le-
tos je pripadla organizacija Ptu-
ju.
Občinski strelski odbor je na-
logo zadovoljivo izvedel.
Ob otvoritvi tekmovanja ob 0.
uri je goste in domače v imenu
prireditelja t. j. Obč. strel, odbo-
ra Ptuj pozdravil Lojze Koželj.
Gostje iz Varaždina in Maribora
so bili prisrčno/ sprejeti s šopki
nageljčkov. Z enominutnim mol-
kom so prisotni počastili spomin
pred kratkim preminulega pred-
sednika Strelske zveze Slovenije
Jožeta Klanjška-Vasje, Sledilo je
tekmovanje, ki se je končalo z
naslednjimi rezultati:
1.	ČLANI (malokalibrska pu-
ška): ekipe: 1. Maribor 972 kro-
gov, 2. Ptuj 945, krogov. 3 Varaž-
din 909 krogov. Najboljši posa-
mezniki: 1. Valenčak (Mb) 248
krogov, 2. Belec (Mb) 246 krogov,
3. Pulko (Ptuj) 241 krogov.
2.	ČLANI (malokalibrska pi-
štola): ekipe: 1. Varaždin 973 kro-
gov, 2. Maribor 852 krogov, 3.
Ptuj 822 krogov. Najboljši posa-
mezniki: 1. Grkovič (Var.) 255
krogov, 2. Bračko (Mb) 249 kro-
gov, 3 Kralj (Var.) 245 krogov.
3.	MLADINCI (malokalibrska
puška): ekipe: 1. Maribor 870 kro-
gov, 2. Ptuj 822 krogov, 3. Va-
raždin 505 krogov. Najboljši po-
samezniki: 1. Juvan (Mb) 237 kro-
gov, 2. Pšajd (Ptuj) 234 krogov,
3 Podlesnik (Mb.) 227 krogov.
4.	ČLANICE (malokalibrska
puška — angleški mač): ekipe: 1.
Maribor 966 krogov, 2. Ptuj 935
krogov, 3. Varaždin 836 krogov.
Najboljše posameznice: 1. Stern
Hilda (Mb) 253 krogov, 2, Kram-
berger Olga (Ptuj) 248 krogov, 3.
Kajzer Jasna (Mb) 245 krogov.
Končni plasman je sledeči:
1.	Maribor 3660 krogov,
2.	Ptuj 3511 krogov,
3.	Varaždin 3223 krogov.
Prehodni pokal je prejel v
trajno last Maribor, ki je bil že
tretjič zaporedoma v skupnem
plasmanu zmagovalec.
Naslednje srečanje bo prihod-
nje leto v Varaždinu.
Lojze Koželj
ROKOMET
Republiška liga (moški)
Partizan Ormož- Celje
10:23 (4:11)
V petem kolu republiške roko-
metne lige sta se srečali v nedeljo,
3. oktobra, v Ormožu ekipi doma-
čega Partizana in Celja. Celjani,
ki so v tej prvenstveni sezoni naj-
resnejši kandidati za naslov repu-
bliškega prvaka, se niso dali pre-
senetiti in so si že v prvem pol-
času zagotovili zanesljivo prednost
sedmih zadetkov. Domačini v pr-
vem delu sploh niso mogli resneje
ogroziti gola Celjanov, ker so ti
igrali odlično v obrambi, na vratih
pa je stal skoraj nepremagljivi
vratar Presinger ali Markovič. Ta-
koj po polčasu so gostje začeli s
serijo zadetkov, tako da je bila na
vidiku prava katastrofa, saj je
glasil rezultat že 17:4 v korist Ce-
ljanov. Sele takrat se je odprlo tu-
di domačinom, ki so zaigrali zad-
njih dvajset minut popolnoma ena-
kovredno in je bila igra v tem ob-
dobju zares lepa. Kljub temu pavje
/ bilo vsakomur jasno, da se zamu-
ja jenega v prvem delu ne da več na-
domestiti, čeprav so domači napa-
dalci dosegli zaporedoma 5 golov.
Pred okrog 400 gledalci je sodil
Musič iz Maribora (dobro)
ORMOŽ: Horvat, Balažič 2,
Frangeš, Kuharič 1, Pucko, Peter-
ka 2, Rihtarič, Zadravec, Klemen-
čič 5, Roškar.
CELJE: Presinger, Goršič J. 4,
Telič 5. Zavodnik 1, Medved, Sne-
dič 5, Povalej 7, Goršič T. 1, Ko-
ren in Markovič.
Kmetiiska zadruga
„Jože Lacko" Pluj,
razpisuje
javno prodajo naslednjih osnovnih sredstev:
mlatilnice različnih znamk in kapacitet, škropilnice
(sadne in vinogradniške), pluge, brane, čistilnike za zrnje,
sejalnice, vinske sode, okopalnike, pisarniški in gostilni-
ški inventar, mize, stole, omare, štiri radioaparate, deset
dvokoles ter druga osnovna sredstva, primerna predvsem
za zasebne kmetijske proizvajalce.
Prodaja bo dne 22. oktobra 1965 od 8. do , 9. ure za
družbeni sektor in od 9. do 10. ure za zasebni sektor v
obratu strojnega parka v Ptuju, Štuki 1.
Ormož - Celje (mladinci)
9:8 (4:5)
Ormoški mladinci so tudi v dru-
gi tekmi republiške lige odpravili
svojega nasprotnika, tokrat mla-
dince iz Celja. Skozi vso tekmo sta
si bila nasprotnika enakovredna in
se je rezultat vedno menjaval. Pr-
vi polčas so odločili gostje v svo-
jo korist, v drugem pa so domači-
ni najprej izenačili in proti kon-
cu povedli z dvema goloma pred-
nosti. kar jim je zadostovalo za
zmago. Zadetke za Ormož so do-
segli Zličar 5, Jesih 2 in Korban 2,
za Celje pa Mesarič 5, Kokalj 2,
Lah 1. Sodil je Končar iz Celja.
Štajerska rokometna liga
Partizan (V. Nedelja -
Fužinar (Ravne) 15:23
(9:11)
V IV. kolu štajerske rokometne
lige sta se v soboto, 2. oktobra, v
Ormožu srečali ekipi Velike Nede-
lje in Fužinarja iz Raven. Po lepih
igrah, ki jih je v zadnjih kolih
prikazala ekipa Velike Nedelje, je
v soboto odpovedala. Pomlajena
Jamškova četa z Raven se ni dala
ugnati, čeprav bi se lahko tudi to
zgodilo V prvem delu je bilo mo-
štvo Velike Nedelje celo v vodstvu
z rezultatom 8:6, vendar je ob pol-
času glasil rezultat 11:9 v korist
Ravenčanov. V drugem polčasu pa
so gostje z nekaj hitrimi protina-
padi zapečatiil usodo domačinov.
Pred sto gledalci je sodil Končar
iz Celja (slabo), saj je dopuščal
precej grobo igro. oškodoval pa je
tudi obe moštvi. Najboljša realiza-
torja za Fužinarja sta bila Mori 9
in izkušeni Jamšek 7, za Veliko
Nedeljo pa Meško 8.
Ivan Zadravec
SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
Branik : Aluminij 0:3 (0:0)
BRANIK: Huser, Kresnik, Gaz-
voda, Anič, Dolinšek, Bazina,
Blaznik, Bogdan, Borbaš, Kološa,
Kamenski.
ALUMINIJ: Bračic, Gerečnik,
Muršec, Loboda, Mesarič, Vodu-
šek, Emeršič, (Milosavljevič), Mar-
kovič, Krnič, Špehonja, Kneževič.
Gledalcev 500, sodil je Zver iz
Ljubljane.
Vsled državnega mladinskega
prvenstva v atletiki je bilo sreča-
nje med Branikom in Alumini-
jem šele v ponedeljek na stadi-
onu Branika v Ljudskem vrtu
kljub temu pa se je zbralo precej
gledalcev, ki so hoteli videti, »na
delu« predvsem nogometaše Alu-
minija — vice šampiona SNL v
pretekli sezoni, ki prav tako to
pot računajo na najvišji naslov.
Kidričani so zares pospravili pre-
pričljivo zmago z nekoliko boljšo
igro v drugem delu igre, ko so do-
segli tri zadetke: Milosavljevič,
Krnič in Spehonja. vendar so gle-
dalce nekoliko razočarali s slabo
igro. Igralci obeh moštev pa so
kar tekmovali, kdo bo koga lepše
»pokosil« Medsebojna obračuna-
vanja so dosegla vrhunec, ko je
IZBIRNO PRVENSTVO
GIMNAZIJE
Predstavniki ptujske gimnazije
so organizirali izbirno prvenstvo
na razpis Atletske zveze Slovenije.
Tekmovanje je bilo 1. oktobra na
stadionu Drave.
Doseženi so bili nekateri boljši
rezultati:
MOŠKI:
300 m: Tonejc Branko 39:0, Cepin
Miran 42:0,
100 m: Carli Srdan 11,7, Dajčba-
her 12,1,
1000 m: Meznarič 2:51,2, Stropnik
3:00,1,
4x100 m: Mlakar, Carli, Dajčba-
her in Glaser 47,3,
Višina: Dajčbaher 1,66 m, Tonejc
1,60.
Skok v daljino: Carlf 6,20 m,
Mlakar 5,60,
Krogla (5 kg); Klavora 13,62 in
Glaser 11,02.
ŽENSKE:
60 m: Gotvajn 8,7, Pungerl 8,9,
600 m: Jurkovič 2:09, Masten
2:10,
Krogla (3,5 kg): Klančnik 9,20,
Pugerl 8,50 m,
Višina: Masten 1,28 m, Pungerl
i 1,25 m.
izključil ljubljanski sodnik doma-
čina Borbaša, ker je udaril s pest-
jo v obraz Lobodo. Omembe vred-
na je odločitev trenerja Blaznika
— tokrat se je zopet pojavil v belo-
črnem dresu — ko je izključil v
2. polčasu soigralca Dolinška za-
radi nediscipline. Redka izjema
na naših igriščih.
S to zmago se je povzpel Alumi-
nij precej visoko na lestvici in v
prihodnjih kolih lahko pričakuje-
mo zanimivo borbo za čelo tabele
in naslov jesenskega prvaka v
SNL.
Ostali rezultati:
Celje-Rudar (T) 3:0, Gorica-Ko-
per 3:0, Rudar-Kladivar 0:0, Tri-
glav-Ljubljana 3:1 in Mura-2e- j
lezničar 0:1.
Po odigranih petih kolih je v
vodstvu Celje z 10 točkami pred
Aluminijem, Rudarjem (T) in Tri-
glavom s 7 točkami itd. V VI. ko-
lu, ki bo šele 17. oktobra 1965. se
bodo pomerili: Celje-Mura, Tri-
glav-Zelezničar, Rudar (V)-Ljub-
ljana, Bramk-Rudar (T), Koper-
Aluminij in Gorica-Kladivar.
V	nedeljo, 10. oktobra, ne bo te-
kem v I. ligi ter v republiški in v
conskih nogometnih ligah. Klubi
bodo tekmovali samo v II. zvezni
ligi.
SLOVENSKA CONSKA
LIGA - VZHOD
Drava : Ojstrica 1:0 (1:0)
V	v. kolu SCNL-vzhod je po-
spravila Drava obe točki v sreča-
nju z Ojstrico iz Dravograda, ki
spada med outsiderje te lige. Re-
zultat 1:0 v škodo gostov je prav-
zaprav uspeh za nogometaše s Ko-
roške, saj so le-ti pričakovali naj-
manj le 2 ali 3 gole v lastno ško-
do. Sleherni opazovalec nedeljske-
ga srečanja na stadionu Drave ob
Ormoški cesti pa lahko ugotavlja,
da bi gostje z malo sreče pobrali
v Ptuju pol izkupička, kar pa jim
je preprečil domači vratar Uratnik,
ki je obranil nekaj nevarnih stre-
lov.
Edini zadetek je dosegel Ljubeč
Peter v 10. minuti prvega polčasa
in to je bilo vse, česar se je raz-
veselilo okrog 300 gledalcev, ki so
prišli pozdravit modro-bele. Na-
padalna peterka Drave je zapra-
vila nekaj stoodstotnih priložnosti,
vendar je bil tudi gostujoči vratar
vedno na mestu.
O^jojte ua oggaAi
PRODAM
TRGATEV NA BRAJDAH pro-
dam. Sp. Pleterje 5, Ptuj.
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK,
odlično ohranjen, prodam.
Prešernova 20, Ptuj.
KUHINJSKO KREDENCO, šival-
ni stroj (pogrezljiv) in tapecira-
ne stole ugodno prodam. Naslov
v upravi lista.
PRODAM 40-basno klavirsko har-
moniko »weltmeister«. Naslov v
upravi lista.
PRODAM 7-CEVNI RADIO
SAKSENVVERK v dobrem
stanju. Franc Meglic, Ptuj,
Na tratah 2.
VODOVODNO ČRPALKO pro-
dam. Bezjak, Budina 6-c,
Ptuj.
SOBE
IZOBRAŽENEC išče začasno praz-
no sobo. da nagrado do 100 000
din, za sobo in kuhinjo pa nov
televizor. Lahko je tudi podstreš-
no in vseljivo z novim letom.
Naslov v upravi lista.
TRGOVSKA POMOCNICA išče v
Ptuju ali v bližnji okolici praz-
no ali opremljeno sobo. Naslov
v upravi lista.	,
KUPIM
KUPIM OSEBNI AVTOMOBIL
TAUNUS, OPEL, VOLKSWA-
GEN ali FIAT. Ponudbe poš-
ljite na naslov Franc Meglic.
Ptuj, Na tratah 2.
KUPIM enostanovanjsko hišo v
dobrem stanju v okolici Ptuja.
Plačam v devizah po dogovoru.
Naslov v upravi lista.
KUPIM škope. Vprašajte na Za-
grebški cesti 38 v Ptuju.
RAZNO
ISCEMO poštenega in agilnega
prodajalca srečk. Jugoslovanska
loterija, Ptuj.
OPOZARJAM osebo, ki je v to-
rek, 5. oktobra 1965, v dopoldan-
skem času v čakalnici zdravstve-
nega doma v Ptuju, II. nad-
stropje levo, zamenjala šumeči
plašč rjave barve s ključi, da
ga vri* Kristini Segula, Trubar-
jevi 6, Ptuj.
FANT, STAR 2 i LET, želi spoz-
nati dekle lepe postave in ve-
sele narave z dobrim srcem,
staro od 18 do 20 let. Ponudbe
pod »skupno življenje« pošljite
na naslov: Rudi Žafuta, Schem-
melgase 38, Wien XI. Osterreich.
TR2NE CENE POVRTNINE IN
SADJA V PTUJSKI POSLOVAL-
NICI POVRTNINE (PRI MAGDI)
Kumare kg 150 din, kumare za
vlaganje 280 din, ohrovt 130
din, paradižnik 200 din, paprika
240 din, paprika (parad.) 300 din,
solata endivija 150 din, zelje
sveže 66 dinr, zelje rdeče 130 din,
bučno olje 090 din, kis (vinski)
185 din, česen 350 din, čebula
120 din, krompir 86 din, koren-
ček 200 din, pesa rdeča 130 din,
kumare vložene 430 din, koruza
100 din, pšenica 120 din, proso
170 din, fižol tetovec 230 din,
fižol prepeličar 230 din, zelje
kislo 144 din, Radenska 86 din.
Slatina Donnt 90 din, kis za vla-
ganje 115 din, grozdje 250 din,
hruške 250 din, jabolka 250 din,
slive — češplje 180 din, slive
suhe 390 din, banane 480 din,
limone 420 din, rozine 750 din,
paradižnikove doze 360 din,
Radgonski biser 1 1 830 din, Ka-
peljski biser 1 1 586 din, vino
rdeče 1 1 303 din, vino belo 1 1
380 din, vino rdeče 2 1 520 din,
vino belo 21 700 din, jajca 37
din sir 1750 din, vrečke papir
315 din.
KINO — KINO — KINO — KIN
KINO TOMAŽ PRI ORMOŽU
predvaja 10. oktobra 1.1. ame-
riški kinemaskopski barvni
film ŽENA V ZASEDI.
KINO ORMOŽ
predvaja 9. oktobra 1.1. angle-
ški film SAFIR; 13. oktobra pa
jugoslovanski film SREČNO,
KEKEC.
Komisija za sprejemanje na delo in prenehanje dela pri
Zavodu za komunalno dejavnost občine Ptuj razpisuje
PROSTO DELOVNO MESTO KVALIFICIRANEGA
ZIDARJA
Zaposlitev je možna takoj, razpis pa velja 15 dni od
dneva objave. Delavec bo prejemal osebne dohodke po
pravilniku.
V nedeljo, 10. oktobra, ni tekem
v SCNL, medtem, ko smo 17.
oktobra priče derbiju med raven-
skim Fužinarjem in Dravo na
stadionu ob Ormoški cesti.
Pionirji Drave so premagali
Slivnico s 5:1, mladinci Drave pa
so izgubili v Slivnici z mladinci
domačega Partizana z 1:3.
Se rezultati v SCNL-vzhod:
Nafta-Olimp 1:0, Grafičar-Papir-
ničar 4:1, Mejnik-Soštanj 2:1.
Ravenski Fužinar in mariborski
Kovinar sta bila prosta. Na lestvi-
ci vodi enajsterica Mejnika iz
Svečine. nato pa slede Nafta, Dra-
va, Olimp, Fužinar Itd.
ŠTAJERSKA
R0K0METNr LIGA
Derby samo na papirju
DRAVA-SOŠTANJ 32:17 (16:6)
DRAVA: Nežmah, Cernezl 3,
Belšak 1, Kajnih 1, Rozman 8, Jur-
kovič 9, Gašparič 3, Kovač 2 Ci-
merman 1, Magdalene.
ŠOŠTANJ: Brišnik, Kočevar 2,
Fijavž 5, Hribernik, Špendor,
Vovk 1, Bubik 6, Kac 2, Kemperle
1. Vidomšek.
Gledalcev okrog 200, sodil je
Mariborčan Zvan.
V nedeljo dopoldne so bili gle-
dalci povsem zadovoljni z zmago
rokometašev Drave v derbiju
SRL. Obe ekipi sta bili po treh go-
lih brez poraza in pričakovali smo,
da bo tekma razburljiva in nape-
ta vse do zadnjega sodnikovega
žvižga, vendar smo se zmotili, saj
so vodili Ptujčani že v 10. minuti
prvega polčasa z rezultatom 8:1 in
so vse bolj prevladovali na asfaltu
ter dosegali zadetke po mili volji.
Ob odmoru so dosegli razmerje
16:6 in ga v nadaljevanju še pove-
čali. Res, videli smo točo golov,
nekaj lepih strelov in potez igral-
cev predvsem iz vrst domače ekipe,
vendar bi zamerili igralcem v mod-
rih majicah, da so proti koncu
srečanja vse premalo pazili v ob-
rambi in tako dovolili gostom, da
so zmanjšali krepko razliko ter
vsaj delno omilili poraz.
Do konca so ostala še tri kola.
V nedeljo, 10. oktobra, gostuje
Drava v Velenju, teden dni poz-
neje v Mariboru (Kovinar), v zad-
njem kolu pa se bo pomerila z Ve-
liko Nedeljo doma.
V
Ce>mw <zawvale,
zvezdam ali svojim sposobnostim?
OVEN (21. marca do 20. aprila)
V	dosedanjem življenju ste odklonili več
ugodnih možnosti za vaše napredovanje, ki ste
si ga z marljivostjo zaslužili. Niste radi dolžnik,
zato se izogibate posojilom, v neizogibnem primeru
/	pa ga hitro vrnete. Ne odlašate s stvarmi, ki ni-
majo stalne vrednosti.
BIK (21. aprila do 22. maja)
V	vseh situacijah se dobro obvladujete in zato
vas prijatelji občudujejo. Izognite se nevšečno-
stim, ki vam jih lahko povzročijo nepremišljene
besede. Neodločnost vam včasih koristi; pri večini
odločitev se morate premagati, da vas ne ovira.
DVOJČKA (22. maja do 22. junija)
Z denarjem nimate radi opravka niti z nakupi,
zato prepuščate to skrb drugim. Privoščite si pre-
malo počitka, zato ste včasih zelo nerazpoloženi.
Bližnjih čestitk boste zelo veseli, ker vas bo z
njimi nekdo presenetil.
RAK (23. Junija do 22. folija)
Red in doslednost sta vaši vrlini, ki vas sprem-
ljata že iz otroških let. V svojem življenju boste
zelo koristni, kjerkoli se boste lotili dela ali na-
log. Kolektiv vam je zaupaT važno funkcijo in
vam pri njej tudi rad pomaga, ker se trudite za
uspeh.
LEV (23. julija do 22. avgusta)
Letos ste opravili delo, ki bo koristilo vam in
vaši družini v bodočih letih. Vsem znancem ste pu-
stili vtis, da vam je ljuba resnica in da ne pre-
nesete pretvarjanja. Zelo vas veseli, ko lahko
pomagate ljudem, ki so tudi vam pomagali v
stiski.
DEVICA (23. avgusta do 22. septembra)
Daleč v svetu se vas spominja družina, ki vas
bo prihodnje leto obiskala. Vaši življenjski načrti
so polni optimizma in se vam bodo tudi izpolnili.
Čakate na pošto, ki vam bo prinesla odgovor na
zelo važno vprašanje.
TEHTNICA (23. septembra do 22. oktobra)
Težko se odločite za izdatke, ki se vam zdijo
odveč, ne morete pa reči, da ste lahko brez njih.
O življenju ste si že ustvarili trdno sodbo in
odpravili mnoge predsodke. V sorodstvu vas naj-
bolj cenijo zato, ker ste jim ostali naklonjeni,
medtem ko so jih drugi pozabili.
ŠKORPIJON (23 okfohra do 27. novembra)
Rada vas ima in vendar vam tega noče pri-
znati; dovolj prilik imate, da se o tem prepričate.
Vsaka obljuba pomeni za vas tudi obveznost, zato
z njimi varčujte. Prištevajo vas med tiste molčeče
ljudi, ki z dejanji odgovarjajo na vprašanja.
STRELEC (23. novembra do 20. decembra)
Sigurno vas bo našla sreča, čeprav si mislite,
da je naklonjena samo drugim. Premalo ste na-
vezani na svojo okolico, zato morate tudi vse
težave sami prenašati. V ljubezni niste bili dovolj
resni, zato si je izbrala drugega.
KOZOROG (21. decembra do 20. januarja)
Samota vam zelo ugaja, znajdete pa se tudi v
družbi. Mnogo razmišljate o tem, ali se naj po-
veča vaša družina še za enega člana, ali bi ostali
kar pri sedanjem številu. Za obletnico dokončanja
šole se boste s sošolkami in s sošolci odlično
zabavali.
VODNAR (21. januarja do 19. februarja)
Za vas preteklost ni več zanimiva, ker je bila
polna težav in izkušenj, zato raje več mislite na
bodočnost, ki vam obeta še mnogo lepega. De-
narja imate vedno premalo, vendar ne prekora-
čujete svojih možnosti. Radi se vračate vsaj en-
krat letno v svoj rojstni kraj.
RIBI (20. februarja do 20. marca)
Roko ste dali v spravo, ker ne marate sporov.
Ce se bo izpolnila -obljuba, ki vam jo je dal pred
nedavnim, se bo v vašem življenju mnogo obrnilo
na boljše. Zelo posrečeni ste v svojih zamislih, ki
jih gradite na svojih življenjskih izkušnjah.