Bogoljubna mašna strežnika ^fy!taj ste mi pa prinesli? — tako imajo otroei navadoB $&? vprašati naglas ali po lihem, kadar pride v hiSo I L dober stric, radodarna teta ali kteri drug dobro-H delen detoljub, ki ima do otrok pravo ljubezen. Infl že radovedno in širno odpirajo oči v trdni nadi, daB zdaj zdaj se vsuje pred nje kupoma najlepših igračioj in najslajšega sladkorja. Enako zvedavi ste, kajne, kadar pride moj »An-geljček« v hišo: kaj bo neki prinesel? »Angeljček* pa ne nosi igračic in sladkorja, marveč vse kaj lepšega in boljšega. Igrača se krnali pokvari in polomi in sladkor se kmali pohrusta ter ni ga več; pa še to pravijo, da za sladkorjem radi zobje bolijo in da v želodc-u ni dobro. Zato »Angeljček« tacih reči ne nosi, ampak lepe povesti in pesmice in koristne nauke; ima lepe podobice vmes; lepih naukov in svelov nimate le za nekaj tre-nuikov, marveč si jih lahko zapomnite, da vam bodo koristili za vse življenje; in če se po njih ravnate, boste imeli še unstran groba večno sladkost od njih. Najprej pride danes na vrsto prelepa zgodba o dveh pridnih dečkih, mašnih strežnikih, ki je popisana v starih samo- mskih bukvah. — Daleč tam proti oni strani, kjer solnce zahaja, predno se pride do morja, je lepa dežela Portugalska. Zelo gorka je ta dežela; zato pa tudi tam raste dobro sladko grozdje in okusne pomeranče, ki jih imate otron !nko radi. V tej prelepi deželi bil je velik samostan, v Merem so živeli pobožni možje, menilii iz reda sv. Be-nedikta, po svoji veliki svetosti bolj angeljem, kakor Ijudem podobni. Med drugimi je bil zlasti pater Brnard, ki je male otročiče neizrečeno rad imel. Vedel je dobri oče Brnard, da v mladih nedolžnik srcih ljubi Bog naj-raje biva, zato je nad vse skrben bil za otroke in jibš nčil, kako naj varujejo svoja rnlada čista srčica, da jih" hudobni duh ne zapelje, da jih sprijeni svet ne orua-dežuje. Posebno dva dečka sta bila njegova velika, velika Ijubljenčka. Pa sta bila tudi vredna, ker bila sta pridna, nbogljiva in pobožna otroka. Reklo se jima je Lojzek in Rodek (Roderik). Oče Brnard ju je učil moliti ocenaS, češčenasimarijo, vero in druge molitvice, pa tudi streči pri sv. maši sta se naučila. Kako ju je bilo lepo videti, io sta klečala pri altarji, oblecena v rudeCe krilce in pa v belo srajčico ^—_,.—.___^____ košek naložili — se sklene- r,4{. 1 kruha, sladkih nima rokama / f |\ [»omeranč in — kakor dva I .^. -.^ . jv^^ll druge sladne zamaknena ^^\%<^-/' ^^l' r\\ drobnjave. Ko- Vsak dan, ko *^?SwSgLŠjJ t mMjsSjtJi c'a je bil koSek .je vsamostanu ;.3^ r\l "peL&Mm naP°ln.ien? po- isvonček zapel, y', '¦ . ¦ ,,.j^«HHW|Hf tem Pa sta se sta brž hilela, MWkr?:"Jfx?m*KMl H s^uša'a> ^ter' da bi ne zamu- ¦fflfiS^^/M,' 'MffimMBi B|| bode poprej v dila. Skrbna f7/CZ\ .. mP^tB^^^^I Ijnbem saino- mama so jima |§||ž8Bp*!^^"^^^^^B stanu Pr' ze^° v mal pleten ^^^mm (]obrem očetu Brnardu. Veselo potrkata na samostanska vrata. še veliki pes, zvesti stražnik, se jima dobrika, kar nie se ga ne bojita dobra otroka. Pater Brnard jima pride odpret, ju pelje v zakristijo, da strežeta pri svetih mašah. Lepo in častno je streči pri sv. maši. Strežnik je izmed vseh Ijudi v cerkvi najbližje mašniku, najbližje Tpzusu, ki pride iz nebes na altar, kjer ga obdajajo in istijo trume nebeških angeljev. 0 kako je vendar to nebeško lepo, če je tudi ministrant resnično pobožen in nedolžen — vidni angelj med nevidnimi angeljci, kaknr i bila Lojze in Roderik. ._______________________________________________________________________________________i Ko minejo vse svete maše, gresta s svojim preAiilim dobrolnikom Brnardom v malo sobico, kjer se prične vsakdanja šola za prjdna strežnika. Ljubljeni učitčU ju uči krščanskega nauka, prave ljubezni do Boga in do bližnjega, pripoveduje jima o Ijubih svetnikih, kaKo so bili dobrega srca in kako lepo so živeli na zeralji in pa kako veliko veselje da zdaj vživajo v nebesih. Tudi brati in računati se ufiita. Rodek bi bil le to najraje izra-čunil, koliko časa bo še preteklo, predno pojde on v nebesa. Pač si ni mislil blagi otrok, da bi mu bil v to zadostoval prav kralek račun. V mali stranski kapelici samostanske cerkve je bil prelep kip Matere božje z malim Jezuškom, ki se je vedno smehljal, — vsaj dečkoma se je tako zdelo, Večkrat sla prižla obiskat to krasno podobo. Ne-cega dne pravi Ffodek Lojzeku: »Midva sva sama, tfiore-biti bi se mali Delek, ki je v naročji lepe (iospe, tudi rad z uama i^ral — toda hl mu U laati \matila?« Oba se globoko priklonita pred lepo podobo in začneta prositi; »Lepa Gospa, ali bi ne hoteli Svojega deteta nekoliko pnstiti, da se z nama igra, gotovo je že trudno, ko vedno Ie sedi na Vašem naročji, — hočeva ga prav zelo Ijubiti!« In glej Cudo, — Marija se pripogne, razpne roki in spusti Sinu božjega na tla. »Igrajmo se«, pravi Je-2ušček; »igrajmo se«, pravita tudi dečka vsa vesela i» vsi trije prično igrati — vsakovrstne igre. Jezušček je vse znal. Gredo tudi na dvorišee. Jezušček naredi iz ila ptičkov, dihne vanje in glej — kar oživijo in zlete v zrak. Rodek in Lojzek tudi naredita iz prsti vefi tičkov, pti no-beden jiraa noče zleteti, če tudi na vso moč vanje dihata. »Povej vendar, kako ti narediš, da tvoji ptički zletč?« prosita bratca; pa .Tezušček jima pravi: »Danes ne, jutri!« ter se poslovi od njiju in se vme svoji Maleri v nafočje. Dečka se vrneta k očetu Brnardu, pa mu ničesar ne povesta o igri, kakor bi se ne bilo nič zgodilO, le, da sta danes še prav posebno pridna in vesela. ! Težko sta čakala prihodnjega dneva. Ta rlfin ju ' je Ijubi Jezušček že čakal ter oba objetnčkal. Neizre- feno veselo jima je srce, če tudi sama ne vesta srakaj. -Ali hočeš z nama jesti?« pravi Rodek, »bomo naed t> seboj delili, kar imava.* »Hočem, hočem«, odgovori Dete božje. — »Ali se ne učiš tudi ti kakor midva pri očetu Brnardu krščanskega nauka pa iz mašnih bukev?< vpraša radovedno Lojzek. »0, jaz že vse znam«, odgo-vori Jezušček. Dečka se ne moreta načuditi, kako more vse znati, ko je še tako majhen. Tako so igrali vsak dan. Oče Brnard pa se kar čudi, kako zelo napredujeta dečka v učenji in pobož-nosti; že na zunanje se jima je poznalo, da sta z .Ie-zuškom občevala, neizrekljivo sta bila pridna, kakor angeljčka. Pa dobri Brnard ni vedel, od kod to prihaja, pač pa je vedel hudobni duh, ki bi ju bil zelo rad ločil od božjega Deteta. Rad bi jn bil zapeljal hudobni so-vražnik — zlasti v nezadovoljnost in lakomnost. Nekega dne otroCiček, ki se sevračatadomu. /^-<^N pride vsaki dan Po poti se pogo- l/^^liki z nama igrat? varjataodobrem 1*^*^*15» Gotovo ima tudi očetu Brnarclu, J^ffii^ on 'eP° ov^''co' pri koliko mašah x5/^^lk kakor midva, in in kako da sta /faif//^^^refc padobregaočeta stregla, o beli ^^jlf^^fflr ima gotovo tudi, ovčici, ki jučaka /[* fimT^ da zanj skrbi, doma— pa tudi u' u/A kakor najin oče malega Jezuška / II mk skrbe za naju: nista pozabilain —^. 1 tfi Mflk r~~ saJ ven^ar nista lepe (iospe. N V I \\\wjgk mat' in otrok »Bratec«, za- r~^^ rSimr^ - ) zmiraj tam vko- čneLojzek, »kaj - "VjML^fc7' J ticku, kjer ju meniž, kje je li ^s&jU^^^JŠ^ midva obisku- doma ta prelepi ^^^^^^ jeva.« »0, jaz mislim«, pravi Rodek, >da je oče tega otroka velik, imeniten gospod, morda celo — kralj; saj mi je rekel včeraj: »ti boš priSel v kraljesfvo mojega Očeta«; — tudi vež, da je včeraj vrata odprl, ne da bi se jih dotaknil.« »Ce je pa bogat«, reče Lojzek, »zakaj pa nikoli južine s seboj ne prinese? Se opravičuje se ne, ko z nama je; njegova mati bi mu gotovo tudi lahko dala lepih pomaranč itd.'?« 1 »Morava ga enkrat vprašati«, odgovori Rodek. »Pa jaz si ne upam, morda bi se nehal smejati in njegove lepe oči bi se s solzami napolnile.« »Midva vendar ne bova zmiraj sama prinašala jedil«, meni Lojzek. »Kot dober tovariš mora tudi on kaj pri-nesti, vsaj medenega kruha ali dobrega kolača, če že druzega ne; pri njegovem očetu ga gotovo ne manjka. — Pa kako mu to reči?« Rodek pravi na to: »Veš kaj, jaz bi mu raje dal vse svoje pomaranče in vso svojo južino, kakor da bi ga v najmanjši reči razžalil. Pa zdajle mi je prišlo nekaj na misel: prašajva očeta Brnarda!« »Saj res, jutri ga vprašajva!» Tako skleneta dobra dečka in se odpravita k počitku; dobri angelj varuh ju je varoval, da jima hudobee ni mogel škodovati. Zjutraj na vse zgodaj sta zopet na potu proti samo-stanu. Pri sv. maši sta zelo razmišljena, da pravita: »Ora pro nobis!« namesto: »Deo gratias!« itd. kar očeta Brnarda zelo osupne. Tudi v šoli večkrat tako narobe odgovarjata, da celo njunega resnega učitelja semtertje smeh posili. »Kaj pa vama je danes, mala poniglavčka?« vpraša poslednjič dobri menih. »0 ljubi oee Brnard, Vi nama povejte, kaj naj storiva, midva ne znava reči.« Neki strah prevzame meniha, že ga skrbi, da bi ne bila kaj hudega storila. Velik križ naredi in stra-homa ju vpraša: >Ali so morebiti oče bolni, ali pa mati, ali sestrica?« — »0, vsi so zdravi in veseli, tudi mala ovčica. A to-le bi Vam rada povedala: Otročiček, ki ga tam v kapelici drži nebeška Mati na rokah, prihaja vsak dan k nama, kadar južinava.« Pobožni menih se zavzame in kar stresne ter strmeč vsklikne: »Božje Dete se igra z vama?!« »Da, da, oče Brnard!« odgovorita dečka, »pa j6 (udi z nama od najinih jedil, sam pa nikoli nič ne pri-nese s saboj.« »0 ljubi Bog«, pravi nato sveti mož, »tebi je všeč bivati med priprostimi in nedolžnimi! — No, kaj pa. hočeta temu dečku, mala prijatelja angeljev?« ^™ »Rada bi pokusila kruh, kakoršnega speče njegova mati in pa pomaranče, ki rasto na sadnem vrtu njegovega očeta; pa ne veva, kako bi mu lo rekla.* Pobožni menih se nekoliko zamisli, potihoma zdihne k Bogu, potlej pa pravi: »Poslnšajta me! Ako lepi deček zopet pride in hoče južinati z vama, le recita mu: »Go-spod, Ti vedno živiS ob najinem, sam pa nikoli nič ne prinesefi, še koščka kruha ne, skaži se vendar tudi Ti plemenitega in povabi naju z očetom Brnardom na ko-silo k Svojemu Očetu!« »Da, da, fako mu porečeva«, pritrdita dečka; »pa jutri še ne, poprej se morava dobro naučiti, da nama pojde prav gladko.« Osem dni še čakata in večkrat poskušata, kako bosta rekla, da ne bi kake neumne zinila. Lepi deček pa hodi vsak dan k njima, da se igrajo; pač spozna, da ga hočeta ljuba dečka nekaj vprašati, pa vendar jima ne reče ničesar ter je ž njima kakor navadno. Še le čez osem dni se drzneta nedolžna bratca reči nebe.škemu Detetu, kar jima je bilo tako zelo pri srcu. Kožje Dete se nato posmehlja tako Ijubeznjivo, da se jima kar srce topi. »Da, da, draga moja bratea!« jima veselo pravi, »povabim vaju z očetom Brnanlom. Pričakujem vas vse tri na dan mojega vnebohoda. Le hitro iecita očetu Brnardu naznanit, da se pripravi.« Vsa zadovoljna in vesela se dečka vrneta k očetu Brnardu. Med potjo pa se radovedno vprašujeta, je li hiša preblagega Dečka pač daleč, — bo morda celo txeba samostanskega osliča osedlati, da dospejo tje; zelo ju tudi skrbi, če ne bo morebiti celo treba skoz nevarne so\Tažne dežele potovati itd. Oče Brnard je razumel, kaj hoče božje Dete, — da ga misli Bog k sebi poklieati v boljže življenje. Zato se lepo pripravi in vse vravna, kar treba. — Dečka pa sta bila zelo žalostna, ker Jezušček ni hotel več zapu-stiti naročja lepe Gospe, da bi se igral ž njima. Naposled pride predvei'er vnebohoda Gospodovega. Oče Brnard je ves zamaknen v rajsko veselje, ki mu je že tako blb.o in vedno proti nebu upira svoje oCi. Def-ka