GLASILO SLOVČlftKE KOROŠKE
Naše upravičene zahteve bodo prej zadovoljivo rešene ob dobrih sosedskih odnosih med Avstrijo in Jugoslavijo in če bomo manjšina element, ki druži!
LETNIK VII.
CELOVEC, ČETRTEK, 14. AVGUSTA 1952
ŠTEV. 56 (516)
Kakšna je resnica?
Pod naslovom ..Imperialistična logika" članek v .Ljudski pravici" kratko in jasno piše o razvoju tako imenovanega ..tržaškega vprašanja in o potrebi po z njim povezanimi ukrepi Vojne uprave jugoslovanske cone STO. Med drugim je v omenjenem članku povedano:
Pred dnevi je izdal poveljnik Vojne uprave jugoslovanske cone Svobodnega tržaškega ozemlja ukaz, ki uveljavlja nekatere jugoslovanske zakone, v glavnem iz področja pravosodja in gospodarstva, na jugoslovansko cono STO. Kakor je bilo pričakovati, je zaradi tega ukrepa, ki je samo logična posledica in protiutež celi vrsti kršitev mirovne pogodbe oziroma statusa STO s strani Italije, zagnal ire-dentistično-kominformistični propagandni aparat besen hrup, češ da je s tem Jugoslavija prekršila mirovno pogodbo in da s temi ukrepi skuša enostransko reševati tržaško vprašanje.
Kakšna pa je resnica? Če pregledamo razvoj dogodkov od leta 1946, bomo ugotovili, da je bila vsa politika odgovornih krogov v coni A in italijanske vlade nepretrgana veriga enostranskih kršitev mirovne pogodbe z očitnim namenom postopnega priključevanja tega ozemlja k Italiji.
Začelo se je s famoznimi gospodarskimi sporazumi med Zavezniško vojaško upravo in rimsko vlado marca leta 1948, nadaljevalo s sistematičnim in avtomatičnim raztegovanjem italijanskih zakonov na cono A, krona vsega tega pa so sedaj enostranski londonski sklepi, ki so dali Italiji nekakšno pravico soudeležbe pri upravi cone A, ali bolje povedano, omogočili Rimu, da je preko svojih importiranih funkcionarjev tudi formalno prevzel javno Upravo v Trstu. Da cone A za Rim ni več,
Nova nota zaradi Avstrije
Včeraj zjutraj so v glavnih mestih zapadnih velesil istočasno objavili besedilo spomenice, ki so jo vlade ZDA, Velike Britanije in Francije pretekli petek predale zunanjemu ministrstvu Sovjetske zveze in ki se tiče, kakor pravijo poročila, kompleksa avstrijskega vprašanja. V spomenici zapadne velesile opozarjajo na svoj predlog z dne 13. marca t. 1., da bi takoj spet začeli z razpravami o avstrijski državni pogodbi na osnovi znanega skrajšanega osnutka in Avstriji zagotovili neodvisnost. Že 9. maja t. 1. so zapadne velesile ur-girale zaradi tega predloga pri vladi Sovjetske zveze, niso pa doslej dobile odgovora na nobeno od obeh svojih not.
Prvi korak na poti k Združeni Evropi
V Luksembourgu je te dni začel delovati Visoki urad organizacije Schumanovega plana °dnosno „Unije jekla in premoga". Ta urad bo baje imel dejanske oblastvene pravice v državah članicah Schumanovega plana in je sestavljen kot vsaka vlada. Njegov predsednik Jean M o n n e t in devetčlanski odbor za &voje delo odgovarjata pred svetom ministrov včlanjenih držav (Francije, Zapadne Nemčije, Italije, Belgije, Nizozemske in Luksembour-Sa) ter 78-članskemu ,.parlamentu" organiza-c')e Schumanovega plana v katerem so zastop-n'ki parlamentov držav članic.
Predsednik Visokega urada Monnet je pozdravil pripravljenost Anglije in Amerike, da bosta organizacijo po vseh močeh podpirale, bar sta izjavila zunanja ministra obeh držav. Monnet je izjavil, da je s tem porastlo zaupanje organizacije Schumanovega plana v koristno sodelovanje med vsemi zapadnimi s'larni. Podal se je v Lodonu, da bi tam raz-govarjal o načinu tega sodelovanja z britanskimi in ameriškimi zastopniki.
temveč da jo že štejejo za eno izmed italijanskih provinc, kaže med drugim tudi poslovanje raznih ustanov po prihodu fimskih emi-sarjev. (O tem smo pisali v predzadnji številki našega lista — op. ured.)
Po rimski imperialistični logiki je pač mirovna pogodba navaden kos papirja, ko gre za opravičevanje italijanskega prodiranja v cono A, in nasprotno, če gre za jugoslovansko cono. Tu jim pride prav vsak člen za „doka-zovanje" o nekakšni protizakonitosti" ukrepov jugoslovanske vojne uprave. Jugoslavija bi morala po rimskem mnenju mirno, nebogljeno in
s prekrižanimi rokami čakati, da bi se rimski imperialisti zdaj, ko so s pomočjo londonskih sklepov pospravili cono A, polastili še jugoslovanske cone.
Razumljivo je,' da ljudstvo v jugoslovanski coni ne more ravnodušno gledati na početje iredentistov v coni A in zato pozdravlja zadnje ukrepe v jugoslovanski coni Trsta kot najuspešnejši način obrambe proti nenasitnemu apetitu rimskih imperialistov, ki se ne zadovoljujejo s cono A, temveč hočejo še jugoslovansko cono, da bi iz nje ustvarili odskočno desko za nove podvige proti Jugoslaviji.
Trst: „Nočemo Italije!”
Prebivalstvo angloameriške cone Svobodnega tržaškega ozemlja čedalje bolj protestira zaradi uveljavljanja sklepov londonske konference. Napisi „Nočemo Italije" in ,,Ne želimo rimskih emisarjev", ki so se pojavili pred nekaj dnevi v nekaterih krajih v okolici Trsta, so sedaj razširjeni po vsej coni. V mnogih krajih, kakor v Plavljah, Dolini, Boljuncu, Ricmanjah, Logu in drugod, so razobesili jugoslovanske zastave kot znak protesta proti prihodu italijanskih funkcionarjev. Ceste, ki vodijo v Škofijo, Žavlje, Domje in Padriče, so polne protestnih parol v italijanskem in slovenskem jeziku.
Omenjajoč graditev italijanskega ribiškega
naselja v Štivanu, piše ..Primorski dnevnik", da se vzdolž slovenske obale v coni „A„ izvaja kar cel program naseljevanja Italijanov. V to svrho gradijo naselja za begunce, odpirajo italijanske šole v krajih, kjer sploh ni italijanskih otrok, in gradijo stanovanjske hiše, medtem ko je veliko število Tržačanov brez strehe nad glavo. Eno izmed takih oporišč italijanske raznarodovalne politike, piše „Pri-morski dnevnik", naj bo tudi nova italijanska kolonija v Štivanu, kjer so nedavno odprli šolo za — tri italijanske otroke. Novo naselje bodo imenovali San Marko. Beneška občina pa mu bo podarila beneškega krilatega leva, ki je bil stoletja simbol benečanske tiranije nad Slovenci in Hrvati na obali Jadrana.
Avstrijsko-jugoslovanski razgovori o dvolastništvu in malem obmejnem prometu
Ko je bil avstrijski zunanji minister Gruber na državnem obisku v Jugoslaviji je med drugim prišlo tudi do načelnega sporazuma o rešitvi vprašanja takoimenovanih dvolastniških posestev, to so posestva kmetov avstrijskih državljanov, ki živijo tik ob meji in imajo svoja polja in gozdove tudi na jugoslovanskem teritoriju in obratno jugoslovanskih kmetov, ki so dvolastniki preko meje v Avstrijo. Jugoslovanska vlada je pokazala pripravljenost vrniti zemljo, ki je bila nekoč po odloku AVNOJ-a zaplenjena na račun vojne odškodnine, nekaterim avstrijskim dvolastnikom. Na drugi strani pa je avstrijska vlada pristala ozirati se pri tem na zakone, ki veljajo s tem v zvezi v FLRJ.	4
Pri tem sporazumu, katerega besedilo bodo dokončno formulirali na bližnjih avstrijsko-jugoslovanskih razgovorih v Bad Gleichen-bergu na Štajerskem, bo zemlja na jugoslo-
vanski strani vrnjena vsem tistim dvolastnikom — delovnim kmetom, ki zemljo obdelujejo in živijo od tega svojega dela. Vsem tem bo dovoljeno izkoriščati površino zemlje v mejah, ki so kot maksimum določene po ustreznih zakonih Ljudske republike Slovenije. Od teh pravic pa bodo izključeni vsi ve-loposestniki, cerkve in občine, kakor tudi vsi pozamezniki, ki ne spadajo v določeno kategorijo malih in srednjih kmetov v smislu jugoslovanske zakonadaje. Prav tako so izločeni od teh pravic vsi nacistični funkcionarji, ne glede na to, kateri kmečki kategoriji pripadajo.
Kakor je pred nedavnim poročalo avstrijsko časopisje, so sporazumno določili za začetek konference v Bad Gleichenberg 19. avgust. Avstrijsko delegacijo bo vodil poslanik Schleinitz-Proksch, ki je bil navzoč
(Nadaljevanje na 2. strani)
Trenja med novimi
Zadnje dni je med novimi oblastniki v Egiptu, to so general Naguib, ki je nedavno izvedel vojaški preobrat in prisilil kralja, da je zapustil deželo, ter ministrski predsednik Ali Maher, ki je to mesto prevzel na željo generala Naguiba, nastala neka napetost, ki so ji vzrok različna mnenja o agrarni reformi. Medtem ko general Kfaguib zahteva takojšnjo izvedbo razlastitve veloposestnikov in razdelitve zemlje med sproletarizirane kmete, je ministrski predsednik mnenja, da je agrarno reformo treba izvesti počasi, postopoma, odnosno on se deloma sploh zoperstavlja razdelitvi zemlje v sedanjem položaju. V ponedeljek je bila zaradi tega izredna seja egiptovske vlade, ni pa še znano, ali so sporno vprašanje, mogli razčistiti.
Razen ureditve tega vprašanja zahteva general Naguib še nadaljnje ukrepe za čimprejšnji dvig življenskega standarda egiptskih
oblastniki v Egiptu
kmetov in pospešitev industrijskega razvoja dežele, da bi se dvignil tudi splošni življen-ski standard. S tem v zvezi pa vladi noče dovoliti zvišanje posrednih davkov, s katerimi bi bile ponovno obremenjene predvsem le revne plasti ljudstva.
Končno general Naguib očita tudi političnim strankam, da ne upoštevajo zahtevo armade po popolni čistki strankarskih aparatov, marveč da izvajajo le optične, dozdevne čistke. „Smo proti vsaki vrsti diktature", je izjavil general, „če se pa stranke ne bodo odločile odstraniti vse korupcijske elemente iz svojih vodstev ,bo armada prisiljena, da se sama za to pobriga." Zaradi reform in ukrepov, ki jih namerava izvesti general Naguib in ki merijo v zboljšanje položaja egiptskega ljudstva, nekateri pišejo o generalu, da bo egiptski „Ataturk".
Koroški velesejem v znamenju zbližanja
Korošlki velesejem v Celovcu ni v pogledu na zgodovino Koroške nastal temveč tudi v pogledu na njegov pomen za razširjenje stikov s sosedi na jugu izredno velik uspeh. To drugo stran ob gledanju številnih razstavljenih predmetov navadno prezremo in vendar je prav tako važna kot razstava sama. Pre-često vidimo le gospodarsko stran — prikaz obrtne in industrijske proizvodnje ter možnosti blagovne izmenjave, ne pa tudi ideelne plati, ki je v poglabljanju stikov med narodi in s tem tudi medsebojnega spoznavanja in zbližanja.
Prav ta druga stran celovškega velesejma je za nas koroške Slovence, ki v gospodarstvu na žalost ne igramo take vloge, da bi se lahko odločilno vključili v mednarodno trgovino, morda večjega pomena. Prav to stran so nio-čno poudarili ob otvoritvi tudi vsi govorniki brez razlike, vodilno gospodarsko glasilo LR Slovenije ,.Gospodarski vestnik" pa je v tem duhu posvetilo otvoritvi 1. koroškega sejma celo posebno številko, kjer pozdravlja celovški velesejem, ,,ki naj naši skrajni seve-ro-zahodni meji ustvari prijateljsko sožitje z mejno pokrajino Koroško, s katero nas vežejo zgodovinske in narodnostne vezi."
Ta izredno močni poudarek in ne nazadnje dejstvo, da je Jugoslavija in to LR Slovenija edina od inozemskih razstavljalcev tudi dejansko zastopana na celovškem velesejmu, sodita brez dvoma že med uspehe politike ,,v duhu prijateljskega sodelovanja", ki je bila nakazana ob razgovorih na brionih. Ce so na celovškem velesejmu prvič močno zastopani tudi jugoslovanski obiskovalci, ki prihajajo s poisebnimi avtobusi in je na velesejmskih izkaznicah prvič tudi slovensko besedilo, je to le še nadaljnji dokaz iskrenosti in uspešnosti te politike.
Kakor znano, ta politika ni vsem všeč. Predvsem ni všeč kominformistom in zakrknjenim fašistom, ki jim ne gre v račun zbližanje med narodi in pomiritev v svetu in ki zato na vse mogoče načine skušajo preprečiti ali vsaj motiti dobri razvoj odnosov med Avstrijo in Jugoslavijo, kakor to kaže pisanje kominformi-stičnih in „neodvisnih“ listov v zvezi z bližnjimi razgovori v Gleichenbergu. Ta politika pa tudi ni všeč belogardističnim gospodarjem in njihovim podložnim v Mohorjevi hiši, ki so v tem zbližanju — pri čemer je očitno lastna želja narekovala tudi misel — videli le ,.prijateljstvo, ki je zgrajeno na puhlih in krhlih osnovah".
Prav zaradi tega smo ob velikem uspehu koroškega velesejma tako v gospodarskem kakor predvsem tudi v ideelnem pogledu posebno veseli, ker v tem ne vidimo potrjene le pravilnosti naše politike, temveč tudi nekaj svojega doprinosa, ki vsaj delno pride do izraza v našem sodelovanju pri posebni izdaji ..Gospodarskega vestnika". Zato hočemo kljub vsej zlonamerni kritiki v tem pravcu tudi nadaljevati svoje prizadevanje za zbližanje med narodoma sosedoma preko meja in v deželi sami v prepričanju, da medsebojni obiski „to-varišev" vsekakor bolj koristijo dobrososedskim odnosom in s tem posredno tudi nam, kakor pa razgovori predsednika ..Narodnega sveta koroških Slovencev" z raznimi jugoslovanskimi vojnimi zločinci in emigrantskimi voditelji protijugoslovanske gonje v Parizu in v Belgiji. Prav tako smo prepričani, da bi bilo gostovanje „Slavčka“ pri slovenskih izseljencih na zapadu bolj učinkovito, ko bi slovenska pesem bila služila povezovanju z domovino, ne pa oddvajanju od domovine, kakor so to izjavili celo nekateri udeleženci sami. Končno smo slej ko prej tudi mnenja, da bodo naše upravičene zahteve gotovo prej zadovoljivo rešene ob dobrih sosedskih odnosih med Avstrijo in Jugoslavijo in če bomo manjšina ,.element, ki druži", kakor pa če bomo postali belogardistična postojanka proti matični državi in s tem ..element, ki razdvaja"
Drži namreč, kakor je zapisal ..Gospodarski vestnik" v posebni velesejmski številki, da je, „ko je sporno vprašanje pravic narodne manjšine stopilo na pot dokončne rešitve, ravno Koroška postala tisti činitelj, ki more največ doprinesti k poglobitvi jugoslovansko-avstrij-skega prijateljstva in sodelovanja pri reševanju skupnih in mednarodnih zadev. Slovenija in Koroška, ki mejita neposredno druga na drugo, sta že od nekdaj povezani z vezmi skupnih gospodarskih koristi. Zato sta poklicani, da tvorita vsaka na svoji strani steber, na katerem naj se izgrajuje most miroljubnega sožitja in prijateljskega sosedstva med obema državama". Pomen koroškega velesejma ni nazadnje tudi v znamenju tega zbli-žanja.
Romunija — sovjetska „posledica”
V novi ustavi je zapisana odvisnost Romunije od Sovjetske zveze
List „Scantea", ki izhaja v Bukarešti, je 18. julija objavil načrt nove romunske ustave. Primerjava samo nekaterih mest iz stare ustave z uztrezajočimi mesti v načrtu nove pa kaže razloge, zaradi katerih je Moskva vplivala na romunsko vlado, da ustavo spremeni.
V sedanji ustavi, ki je bila navedena po volitvah marca 1948, pravi člen 1: ..Romunska Ljudska republika je ljudska, enotna, neodvisna in suverena država." V načrtu nove ustave pa besede ..neodvisna" in ..suverena sploh manjkajo in je samo rečeno: ..Romunska Ljudska Republika je država delavcev mesta in vasi." V dosedaj veljavni ustavi pravi 2. člen ..Romunska Ljudska Republika je nastala z borbo ljudstva na čelu z delavskim razredom proti fašizmu, reakciji in imperializmu." Načrt nove ustave pa na popolnoma drug način razlaga nastanek sedanje Romunije: „Ro-munska Ljudska Republika je nastala kot posledica zgodovinske zmage Sovjetske zveze nad nemškim fašizmom in osvoboditve Romunije po Sovjetski armadi..."
240 milijonov Evropejcev brez stanovanja
Komisija Združenih narodov za socialna vprašanja je razpisala anketo o potrebi po stanovanjih v 17 evropskih deželah in prišla do poraznih ugotovitev. Ugotovila je, da 240 milijonov prebivalcev teh dežel nima stanovanj in da bi bilo treba zanje zgraditi 30 do 35 milijonov stanovanj. Približno 3 milijone stanovanj v celoti ne ustreza svojemu namenu, medtem ko je kakih milijon stanovanj sploh tako zastarelih in nezdravih, da pravzaprav ljudje ne bi smeli stanovati v njih.
Največ stanovanj primanjkuje v Zapadni Nemčiji, kjer bi jih bilo treba zgraditi kakih pet do sedem milijonov. Na drugem mestu je Francija, kjer manjka tri do tri in pol milijona stanovanj. Huda stanovanjska stiska je tudi v Italiji kjer bi bilo treba zgraditi dva in pol milijona sanovanj, v Avstriji pa 250.000 do 300.000. V najboljšem položaju je Švica, ki potrebuje samo 15.000 stanovanj.
Avstrijsko-jugoslovanski razgovori
(Nadaljevanje s 1. strani) tudi pri razgovorih med maršalom Titom in ministrom Gruberjem. Dalje bodo pripadali avstrijski delegaciji nekateri višji uradniki zunanjega ministrstva in koroške, štajerske in gradiščanske deželne vlade ter okrajni glavarji Radgone, Lipnice, Velikovca, Celovca in Beljaka.
Razen o dvolastništvu bodo v Bad Glei-. chenbergu tudi dokončno izdelali besedilo sporazuma o malem obmejnem prometu. Nedavno je bil na Dunaju že objavljen seznam občin na obeh straneh meje, za katere bo veljal ta sporazum. Na Koroškem bodo torej v mali obmejni promet vključene siedeče občine: Št. Pavel v Labotski dolini, Blato pri Pliberku, Bistrica, Globasnica, Bela, bmarjeta v Rožu, Borovlje, Podljubelj, Svetna vas, Bistrica v Rožu, Št. Jakob, Rožek, Ledenice, Bekštanj, Marija na Zilji, Podklošter in Straja ves v celoti, nadalje deli občin Ruda, Zitara ves in mestne občine Beljak ter vse občine, ki leže med naštetimi občinami in državno mejo.
Na Štajerskem pa so tudi nekatere občine, ki niso sprejete v omenjeni seznam, ki so torej izven 10-kilometrskega pasu. določenega za merilo tega seznama, že zaprosile, da bi se jih vključilo v maloobmejni promet. Pričakujejo, da bodo to storile tudi še nekatere koroške občine in da bodo potem vzeli namesto 10-kilometrskega pač 15-kilometrski obmo;ni pas kot merilo za mali obmejni promet.
Razmere na živinskem trgu in skrbi »zastopnikov kmetijstva"
Zadnje tržno poročilo Kmetijske zbornice pravi, da je na Koroškem prekomerna ponudba klavne živini in svinj. Posledica tega so vedno nižje cene. Vole prodajajo že po 8.50 do 9.— šil. Promet z živino za nadaljnjo rejo je obtičal popolnoma. Kmetje so zaskrbljeni glede letošnje jesenske odprodaje, posebno še, ker so zaradi kužnih bolezni živinski sejmi splošno prepovedani.
Iz našega podeželja, pa tudi iz drugih krajev, pa prihajajo poročila, da prekomerno ponudbo mesarji in prekupčevalci pri trgovanju izrabljajo za zbijanje cen. So celo primeri, da je prekupčevalec ponudil za govedo 4.— šil. pri kilogramu manj od uradno določene cene. Meso pa prodajajo naprej po stari, uradno določeni ceni.
Letošnja suša ni samo občutno skrčila pridelka sena in otave, temveč je ponekod odvzela živini tudi pašo in možnost zelenega krmljenja, ter tako prisilila kmete, da proti svoji volji in v svojo škodo prodajajo neopita-no živino. Po drugi strani pa morajo dokupovati že sedaj vzdrževalno krmo (slamo ker kaj drugega ne dobijo). Vsled izpadlega pridelka sena, otave in paše so kmetje prisiljeni, da za vsaj delno izenačenje krmskih zalog sejejo strniščno krmo in da v tem letu ponovno investirajo za gnojila in semenje. Kratko: Letošnja letina daje izredno slabe in nizke pridelke, zahteva pa od kmeta iste izdatke za delo in večje izdatke za investicije. Pri prodaji živine, ki bo za večino koroških kmetov letos edino prodajno blago, pa glede cene nima kmet nobene zaščite od strani oblasti ter je odvisen od milosti in nemilosti trgovcev in prekupčevalcev z živino, medtem ko le-te pred eventualnim zmanjšanjem dobičkov ščitijo »uradno določene n a j v i š j e cene". Zares edinstvena politika, ki se je v pogledu na
cene in na dano situacijo držijo vladni krogi. Mesarji in trgovci s krmili lahko čestitajo gospodi, ki jim tako streže in s svojimi uredbami in odloki pomaga na eni strani vleči bore šilinge iz žepa delavcev, na drugi strani pa občutno ogrožati eksistenco in produktivnost kmečkega ljudstva.
Kje so sedaj »zastopniki kmetijstva" v OVP, kje je »vehemenca" prezidenta Gruberja in njemu sorodnih, s katero se borijo za interese kmetov le; kadar gre proti interesom delavstva. Sedaj, ko teče voda z vso silo na mline njihovih pajdašev v trgovskih krogih, ko imajo pri prekupčevanju živine in krmil odprto vse registre profitov, gospodje »zastopniki kmetijstva" molčijo in ne dajo niti najrahlejšega glasu od sebe, da je treba v teh razmerah zaščititi kmeta. Delavec, ki mora slej ko prej,plačevati za meso drage denarje, bo gotovo podprl kmeta v svoji borbi za cene, ki predstavljajo pravično plačilo za njegovo delo in proti čestim neodgovornim zbijanjem cen s strani trgovcev in prekupčevalcev, ki izkoriščajo letošnjo stisko kmetov pri krmilih, da pomnožujejo svoje profite.
Edino kar so v, smeri omiljenja položaja kmetov napravili, je, da so dali na prosto par sto ton pocenjenih krmil za Koroško, pri čemer pa so spet le poskrbeli, da bodo prišli do koristi »njihovi", ker so dodelitev teh krmil napravili odvisno od »osebnih prošenj" pri okrajnih zbornicah.
Drugače pa se ti »komorniki" v tem času trudijo z vso »svojo vehemenco", kako bi izkrivili in obšli soglasni sklep občnega zbora Kmetijske zbornice, da dobi uradni list Kmetijske zbornice s prvim julijem svojo slovensko prilogo. Skrb za usodo kmetov, ki jih plačujejo, pa jim je v tem resnem času, kakor kažejo vsi dosedanji znaki, deseta briga.
»Sveta Eva
Generalni tajnik' argentinske delavske federacije Jose Espejo je izjavil listu ,,La Prensa", da je bila pokojna Evita Peron, žena državnega prezidenta Argentine, ki je pred 14 dnevi nenadoma umrla, »že za časa življenja svetnica — sveta Eva Amerike" in da je bila »mučenica dela". »Kakor Kristus", je nadaljeval Espejo, »je Eva spravljala v zadrego učenjake s svojim talentom. Ko S3 že moramo sprijazniti z njeno izgubo, nas tolaži glas naroda, ki trdi, da se je rodila kot svetnica."
Neki zastopnik in funkcionar argentinskih sindikatov, ki je pred dnevi poslal papežu poziv, naj proglasi za blaženo Peronovo ženo, je izjavil: »Želimo le to, da papež potrdi odločitev argentinskega naorda. Za vse bodoče .čase bo Eva Peron svetnica na nebu in na zemlji. Toda sedaj jo je treba postaviti na oltar."
Predsednik Juan D. Peron se je obvezal, da bo sedaj osebno prevzel socialno delo, s
Amerike“
katerim se je doslej ukvarjala njegova žena Evita. Radio javlja o tem in pojasnjuje, da bo Peron prebil od 16. avgusta naprej po tri popoldneve v tednu v uradih ministrstva za delo, ki jih je zapustila Evita. Vsak ponedeljek in petek bo delil pomoč revežem, ob sredah pa bo sprejemal sindikalne delegacije in razpravljal z njimi o delavskih vprašanjih.
Predsednik narodne zbornice in Generalna delavska federacija sta pozvala pokrajinski svet Buenos Aires, naj spremeni ime mesta La Plata in ga imenuje po Peronovi ženi. V Argentini so doslej že preimenovali po pokojnici nekaj mest in celo eno pokrajino.
New York. — Iraški predstavnik v OZN je formalno zahteva), naj bi prišlo maroško vprašanje na dnevni red bližnjega zasedanja Generalne skupščine.
Vesfi iz Jluffcslavijc
Maršal Tito med starimi znanci
Delavci tovarne »Titan" v Kamniku so pripravili maršalu Titu za njegov rojstni dan veliko presenečenje s tem, da so mu poklonili veliko fotografijo delavcev iz leta 1911, mrd katerimi je bil tudi tovariš Tito. To dragoceno, vse do nedavnega nepoznano fotografijo je ves čas, skozi desetletja hranil nekdanji delavec tovarne »Titan", tovariš Tvrdi. Takrat je maršal Tito obljubil, da bo ob prvi priliki obiskal delavce tovarne »Titan" in svoje stare znance, med katerimi je pred dobrimi štiridesetimi leti delal 9 ali 10 mesecev, preden je odšel na Češko. Prejšnji teden je maršal Tito izpolnil svojo obljubo.
Na dvorišču tovarne ga je sprejel ves kolektiv z navdušenim vzklikanjem, stari znanci pa so mu po dobrih štiridesetih letih spet krepko stiskali roko. Pred zbranim kolektivom je imel tov. Tito krajši nagovor, med katerim je poudarjal, da bo po izpolnitvi petletnega plana poglavitna naloga predvsem skrb za zvišanje življenjskega standarda, pri tem pa v prvi vrsti gradnja stanovanj.
Potem ko je maršal Tito želel kolektivu tovarne »Titan" mnogo uspehov in sreče pri vsakdanjem delu, je pozval delavce: »Pojdimo sedaj pogledat, kje sem nekdaj stanoval." Takoj se je za njim vsula reka ljudi in delavcev. Drug drugega so spraševali: »Kje je stanoval?" Maršal Tito se je ustavil pred Beštrovo hišo
na Perovem in si ogledal v pritličju sobico, kjer je preživel v rani mladosti nekaj mesecev kot delavec kamniške tovarne »Titan".
Ustanovitev trgovinskih zbornic
V	zvezi s preobrazbo jugoslovanske zunanje trgovine so v Beogradu ustanovili zvezno trgovinsko zbornico. Po prestolnicah posameznih republik, na sedežih okrajev in mestih pa bodo ustanovili krajevne trgovinske zbornice.
Zvezna trgovinska zbornica v Beogradu bo imela med glavnimi nalogami vskladitev zunanje trgovine. V Sloveniji tudi že ustanavljajo republiške in okrajne trgovinske zbornice.
V	začetku julija je bila jugoslovanska zunanja trgovina zelo sproščena, izvoz in uvoz sta postala prosta in državni organi se ne mešajo več v poslovanje posameznih podjetij in lahko omejujejo samo uvoz ali izvoz določenih vrst blaga, če to zahtevajp gospodarske koristi države. Od deviz, ki si jih preskrbijo podjetja pri izvozu, jih odstopijo en del Narodni banki, z drugim delom (45 odst.) pa razpolagajo sama. V ta namen bo Narodna banka ustanovila tudi devizne borze po posameznih republikah. Devize bodo lahko prodajale in kupovale samo gospodarske organizacije, ki bodo registrirane pri deviznih borzah.
Poseben Urad za zunanjo trgovino v Beogradu bo urejeval in nadziral zunanjo trgo-[ vino.
po šiRnEmffig^

SVETU
New Delhi. — Ameriška vlada je dodelila Indiji novo pomoč v znesku 50 milijonov dolarjev. V poročilu ameriškega veleposlanika v New Delhiju je rečeno, da bo Indija dobila to pomoč v prihodnjih 12 mesecih po indij-sko-ameriškem sporazumu o tehnični pomoči, ki je bil sklenjen lani. Indija je po tem sporazumu že dobila od ZDA 54 milijonov dolarjev, ]d jih je porabila za napredek indijskega kmetijstva.
Cambcrra. — Avstralska vlada je s posebnim dekretom prepovedala ladjam in letalom, da se približajo otoku Montebello na manj kakor 45 milj. Na tem otoku bodo Angleži namreč preskusili svojo atomsko bombo. Avstralski ministrski predsednik je na neki tiskovni konferenci izjavil, da ne more povedati, kdaj bo atomski poskus izveden.
Ženeva. — Indija in Pakistan bosta pričela 25. avgusta ponovna pogajanja v Ženevi za rešitev kašmirskega spora. Zastopnik OZN sodi, da so glavna ovira za rešitev tega spora nesoglasja zaradi bivanja čet v Kašmirju, ki bi se morale umakniti na obe Strane črte za premirje.
OPOZORILO bivšim partizanom
Okrajni odbor Zveze borcev NOV. v Kranju bo priredil v času od 23. do 24. avgusta t. 1. veliko zborovanje partizanov na Jezerskem. Hkrati bodo partizani počastili spomin 8. obletnice ustanovitve zapadnokoroškega odreda.
Okrajni odbor NOV v Kranju vabi na to zborovanje tudi koroške partizane in prosimo, da se vsi interesenti obrnejo na Zvezo koroških partizanov, Celovec, Gasometer-gasse 10, da jim posreduje potno dovoljenje.
Glavni odbor ZKP.
Tržaški kominformovci so bili razočarni
Res, da je letošnja povorka kominformov-cev po celovških ulicah, ki so jo priredili preteklo nedeljo, izgledala malo številnejša od povork prejšnjih let. Pa si ta utis mnogošte-vilčnosti prav nič težko ni razlagati. Večino je predstavljal prvi del, v katerem so korakali otroci, ne koroški, marveč iz vseh mogočih zveznih dežel, ki se trenutno nahajajo v počitniških taboriščih na Koroškem in ki jih ni bilo težko odkomandirati na povorko v Celovec. V drugem delu povorke pa je padlo v oči, da letos niso nosili seboj tablic z napisom sekcij iz katerih prihajajo udeleženci. Da teh tablic niso imeli, je razumljivo, saj je bil tudi dobršen del odraslih prav tako »importiran kot otroci in zato kominformovcem res ni kazalo, da bi povedali odkod so. Končno p* so svojo povorko tudi čimbolj raztegnili, da bi ja trajala kako minuto dalj, kot če bi korakali strnjeno, in tudi njihova železničarska godba je bila le izposojena in plačana, kajti takoj po povorki se je po zakotnih ulicah vračala domov.
Kar se pa tiče drugega hrupa, ki je povorko spremljal, je zelo spominjal na hajotove čase neslavne preteklosti. Pod znanimi hitlerjevskimi zvoki „b-u-m — — b-u-m — bum-bum-bum" ter z raznimi piščali in fanfarami, skratka z ropotijo, ki so jo izkopali na kakem podstrešju iz hitlerjevske dobe, 50 korakali po celovških ulicah kot nekdaj nji-
hovi predniki v rjavih srajcah.
Seveda ne smemo pozabiti na kominfor-movske goste iz Trsta, od katerih je nekaterim spodletela groba »linijska greška". Fre" den so se spet vrnili v Trst po svojem obisku v Celovcu, so namreč tudi zašli, kamor bi ne smeli in tam so nekaj izblebetali, kar bi prav tako ne smeli. Izjavili so, da so razočarani nad koroškimi Slovenci, ker so se dali ponemčuriti in s tem priznali, kar koroški k°" minformovci nikdar nočejo priznati, da nis° na »slavnem Volksvvillefestu", ter s tem Pr' kominformi sploh, našli nobenega poštenega koroškega Slovenca, ampak samo narodne propalice. Čeprav je sicer laž največkrat k°' minformovska »resnica", topot pa jim verjamemo in smo jim hvaležni za tako izjavo.
izdafatelj, lastnik in založnik- lista:	Dt. Franc
Petek. Velikovec. Uredništvo m uprava: Celovec. Gasometergasse 10 Telefon 1624/4. Za vsebin1 odgovarja: Rado Janežič Tiska; Kiirntner Druc und Veilagsgesellschatt m. b. H., Klagenfurt. Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Klagenfurt- *-PostschlieCfach 17.
iHHH;*
Četrtek, 14. avgust: Evzebij
Petek, 15. avgust: Vnebovzetje M. Dev.
Sobota, 16. avgust: Rok, spozn.
Nedelja, 17. avgust: Iliacint
Ponedeljek, 18. avgust: Helena
Torek, 19. avgust: Ludvik Tol.
SPOMINSKI DNEVI
t4. 8.1941 —Podpisana atlantska listina — 1945 Popolna kapitulacija Japonske in s tem konec druge svetovne vojne.
15.8.1715 — Turki premagani pri Sinju v Dalmaciji — 1914 Otvoritev Panamskega prekopa.
19- 8.1819 — Umrl angleški inženir James Watt, ki je izumil prvi parni stroj — 19. do 24. 8.1942 enote koroške skupine odredov hude boje s sovražnikom, ki je z motoriziranimi silami 3000 mož prodrl proti položajem naših enot — 1945 Razglašena svobodna indokitajska republika Vietnam.
ŽITARA VES
Pri nas v Zitari vesi so obnovili, to je popravili so in na novo poslikali cerkev. Izvedba tega potrebnega dela je v redu in prav. Vendar se je pri teh obnovitvenih delih primerilo nekaj, kar še vedno jasno dokazuje, se narodni nestrpneži in sovražniki sloven ske besede še nikakor niso poboljšali in se še niso dokopali do spoznanja, da je za dobro sožitje med obema narodoma v deželi pogoj, da pustijo naše vedno veljavne in naravne Pravice slovenske besede neokrnjene in ne bi °b vsaki priložnosti pokazali svoje namene, ki s°, da bi izbrisali slovenski značaj naše *emlje.
Pred vhodom v cerkev je bil namreč od nekdaj lep slovenski napis in tak naj bi bil,
LU8AS
HARMONIKE
Proizvodnja vseh diatoničnih in kromatičnih modelov v brcz-konkurenčni kvaliteti Izvajamo vseh vrst popravila Obiščite našo razstavo na koroškem velesejmu, razstavni objekt 1, II. nadstropje, soba 23, in prepričajte se sami!
Tvrdka instrumentov in lesna delavnica
Franz Lubas & Sohn
Celovec, St. Veiter Strasse 58
tudi po volji gospoda župnika in dekana, kar je samoumevno, tudi po obnovi cerkve. Toda slovenski napis je bil v spotiko narodnim šovinistom Steinacherju in njegovim pristašem. Zaradi tega so hoteli ob tej priložnosti slovenski napis preprečiti ter je protestant Steina-cher organiziral delegacijo na škofijstvo in k gospodu dekanu, ki je zahtevala, naj se slovenski napis ne obnovi več. Kakor izvemo, je gospod dekan vztrajal za obnovo slovenskega napisa, znano pa je, da knezoškofijski ordinariat rad ustreže tam, kjer gre proti Slovencem. Tak način nebrzdanega nacionalnega šovinizma nikakor ne služi pomiritvi v deželi, nikakor pa tudi ne gradi mostu dobrega sosedstva s sosedno deželo.
Navedeni primer nikakor ni osamljen, saj je znano, kako krčevito skušajo izpodrinjati slovenske napisi tudi v mnogih krajih na novih zvonovih, ki jih ljudstvo s težkimi žrtvami nabavlja.
Prav tako je moral slikar Jerina, ker baje nima obrtne pravice, ukiniti svoja slikarska dela in je mesto njega urad za zaščito spomenikov določil nekega drugega slikarja, kar je delo neprimerno podražilo. Slikar Jerina po svoji miselnosti nekaterim prenapetežem ni po volji, zato pa so mu delo preprečili.
PLIBERK
V četrtek preteklega tedna popoldne so zanesli splošno znanega pliberškega trgovca Albina Jurca na pokopališče pod Libičem k zadnjemu počitku. Albin Jurc je dosegel starost 61 let in nihče ni pričakoval, da ga bo tako kmalu pobrala smrt. Preteklo jesen mu je zbolel# žena, ki mu je bila velika opora v trgovini, ker si je s svojim nastopom in zgovornostjo znala pridobiti obširen krog kupcev, ki so bili v Jurčevi trgovini vedno solidno in dobro postreženi. Po obolenju njegove žene je vse breme poslovanja slonelo na njegovih in ramah hčerke Rezike. Pred nedavnim pa ga je zadela delna kap in leči je moral v bolniško postelj, iz katere ni več vstal.
Pokojni Albin Jurc se je vedno zavedal svojega slovenskega pokolenja in svoje pripadnosti k slovenskemu ljudstvu nikdar ni prikrival. Zaradi te svoje zavednosti je moral prestati tudi marsikatere neprijetnosti. Med vojno so ga nacisti tudi zaprli in končno vpoklicali, čeprav ne več mladega, k vojakom,
Patentirane motorne kosilnice, domači mlini, čistilne mlatilnice najceneje pri
Muh. Mvrers Wwe.
Maschinenbau
Deutschlandsberg
Razstavlja v Handelsakademie-Flugdach
dočim so mnogi drugi njegovih let in še mlajši ostali lepo doma.
Ena izmed njegovih hčerk, Micka, se je poročila z učiteljem Ivanom Krajcarjem, ki je bil takrat na šoli v Vogrčah. Učitelj Krajcar je bil v Vogrčah zelo priljubljen, ker je učil tako, kakor je veleval zakon ter je slovenskemu pouku posvečal mnogo svojega truda. To njegovo nepristransko ravnanje kot šolnik mu je nakopalo sovraštvo nekaterih vplivnih narodnih šovinistov, še bolj pa, ko je z uspehom režiral igro „Miklovo Zalo", ki so jo ob ogromni udeležbi igrali v Pliberku in v Non-či vesi. Ni še pozabljeno, da so v Nonči vesi
Zakaj mešanice
Oljne tropine in vsa druga krmila služijo za oskrbo z krmnimi beljakovinami. Vendar beljakovine nikakor niso eno in isto. Vsaka rastlina in vsaka žival ima svoje svojstvene vrste beljakovin in vsaika vrsta beljakovin sestoja spet iz drugega števila različnih sestavin, iz Amino-kislin, od katerih so nekatere važne in nenadomestljive, druge zopet manj važne in nadomestljive, že dalj časa sem zato naročam (glej knjigo „Erfolgreiche Fiitterung", ki je za naročiti pri Stocker-založbi v Grazu, Biirgergasse 11), naj bi ne pokladali beljakovin as tih krmil enostransko v obliki samo enega nosilca beljakovin, temveč v mešanicah, ki so sestavljene iz kolikor mogoče veliko nosilcev beljakovin, kajti pri mnogoštevilnih nosilcih beljakovin je verjetnost, da dobi telo vse one vrste Amino-kislin, ki jih potrebuje večja; medtem ko pri enostranskem pokladanju samo enega beljakovinastega krmila obstoja vedno nevarnost, da kljub najboljši kakovosti tega krmila obstoja vedno nevarnost, da kljub najboljši kakovosti tega krmila vendar te ali one Amino-kisline v njem sploh manjka ali pa se nahaja tam samo s pičlim deležem. Kako pravilna je ta presoja, kažejo sedaj vedno v večji meri razpoložljive analize na delež različnih Amino-kislin v beljakovinah posameznih krmil.
Sodobne urejeni proizvajalci mešanic krepkih krmil, posebno koncentratov beljakovin, seveda upoštevajo ta spoznanja in se trudijo, da sestavijo svoje mešanice tako, da so v mešanicah krepkih krmil posamezne Amino-kisline v množini in razmerju, ki sta potrebna za izgradnjo telesa in za motenost živali.
Priprava mešanic krepkih krmil mnogostran-skega sestava ima razven tega še prednost, da je oskrba z raznimi redkejšimi mineralnimi snovmi, ki imajo na žival svoj vpliv, bolj zanesljiva kakor pa enostransko krmljenje samo enega krmila. Če dobijo krave z visoko molznostjo skozi mesece samo ene oljne tropine ali pa svinje samo eno vrsto beljakovinastega krmila, potem niso samo za soditi, temveč je celo verjetno, da se
nahujskani nestrpneži v noči pred prireditvijo razrezali odrske kulise, kakršno početje je ogromna množica drugi dan ob začetku predstave z ogorčenjem obsodila. Učitelja Krajcarja so hoteli zaradi tega premestiti v neki nemški kraj, kamor pa ni hotel, temveč se je raje vrnil v Jugoslavijo, kjer službuje danes v bližini Celja.
številni žalni gostje so Albina Jurca spremili na njegovi zadnji poti, njegova žena pa se žal zaradi bolezni pogreba ni mogla udeležiti. Globokega sočutja vseh so bile deležne preostale hčerke in žena, ki jim tudi mi izražamo iskreno sožalje!
krepkih krmil?
s časom pojavijo škodljive motnje, bodisi zaradi pomajnkanja katere koli sestavine (bodisi to Amino-kisline, mineralna snov, vitamin ali katera koli tainstvena snov) bodisi zaradi nakopičenja katere koli sestavine, ki sama na sebi ni posebno škodljiva, vendar zaradi stalnega pokladanja skozi tedne in mesece utegne vplivati kakor koli neugodno.
Za posameznega kmetovalca je torej zelo težko, da bi iz obilice raznovrstnih beljakovinastih krmil (ribje moke, mesne moke, olje tropine in druga beljakovinasta krmila) sproti našel one, ki mu po kakovosti in ceni najbolj odgovarjajo.
Končno enakomerno mešanje brez posebnih naprav ni vedno mogoče. Veliko oljnih tropin pride na trg v hidravlično stisnjeni kot kamen trdi obliki in jih je samo s težkimi posebnimi stroji mogoče razdrobiti in zmleti. Druge oljne tropine spet vsebujejo velike množine železnih delcev, ki — če pridejo v želodec živali — povzročajo kot „tuji predmeti" („železo“) težke okvare. Absolutno zaščito pred to nevarnostjo nudi vkjučitev električnega magneta, čez katerega teče moka oljnih tropin kot tanki pajčolan in ki zanesljivo potegne nase vse železne dele, tudi manjše žeblje. Enakomerno mešanje samo na sebi tudi ni lahko, kakor se to predstavlja. Navadno dobi potem ena krava kokosove tropine, druga tropine zemeljskega oreha in tretja pa krmilno kredo. Kdor vendar ve, kako izredno občutljive so krave proti menjavi krme, tudi pri krmilih, si lahko naslika, kako neugodno vpliva slabo zmešano krepko krmilo.
Zato je samo za pozdravljati, če se zanesljive tvrdke bavijo s pripravo pripravnih, izbranih in dobro pomešanih mešanic krepkih krmil in če postavljajo kmete v položaj, da se lahko poslužujejo vseh preje navedenih prednosti, brez da bi bili obremenjeni s težavnimi in za nje večji del neizvedljivimi potrebščinami za pripravo pravilne mešanice krepke krme.
Dipl. ing. Heinrich Hornich
MARKO KOLLMANN
mizarstvo
BOROVLJE, Dollichgassc 2, Waagplatz / telefon 266
IZDELUJE:
mehko pohištvo trdo pohištvo turnirska dela pisarniško opravo
poslovno opremo
vhodišča
vrata
okna
stopnice
Strojno delo - posvetovanje v strokovnih zadevah
Bežen pregled 1. koroškega velesejma
Deset tisoče ljudi si je že v prvih dneh ogledalo najkvalitetnejše izdelke tovarn, obrti, gozdnega in kmetijskega gospodarstva na 1. koškem velesejmu. Že ob zaključku minule Nedelje, tri dni potem, ko so odprli razstavo, So ugotovili do 47.000 razprodanih vstopnic, 9« glede na tisoče onih, ki so si oskrbeli traj-De vstopnice.
Pomočnik jugoslovanskega ministra za gradnjo 'n komunalne zadeve in avstrijski zvezni kancler sta sc srečala na razstavi
V ponedeljek je obiski 1. koroško deželno razstavo tudi zvezni kancler ing. Figi, ki se ta čas nahaja na dopustu. Skozi razstavne Prostore je zveznega kanclerja spremljal de-*olni glavar Wedenig in prezident velesejma testni svetnik Novak. Zvezni kancler je izrabi svoje priznanje 1. koroškemu velesejmu, nienemu obsegu, posebno pa posebni lesni razstavi. Dalje časa se je mudil v paviljonu s'ovenije, kjer se je istočasno nahajal pomoč-a‘k jugoslovanskega ministra za gradnjo in komunalne zadeve, Tepina, ki je tudi obiskal Jelovški velesejem. Oba državnika sta se ob ozarcu vina iz Slovenije nekaj časa v prisrč-nem tonu razgovarjala, kar brez dvoma tudi sl’lzi pogabljanju še boljših dobro sosedskih odnosov med obema državama.
^•e po bežnem ogledu razstave more vsakdo ugotoviti ogromen vzpon industrije, obrti,
kmetijskega gospodarstva in lesno predelovalne industrije. Aranžma paviljonov dokazuje prizadevnost razstavljalcev in velesejmske-ga vodstva, da bi tudi z okusno razmestitvijo razstavnih predmetov pritegnili gledalčevo pozornost.
Vse razstavne paviljone opisati bi bilo skoraj nemogoče, kakor je tudi nemogoče v kratkem si ogledati vso množino razstavljenega blaga, ker te pregled tudi utrudi in ne bi mogel vsega zajeti. Vsak se pomudi v prostorih ki prikazujejo predmete, za katere ima kdo zanimanja.
V ospredju posebna razstava lesa
V	ospredju letošnje razstave je posebna lesna razstva, ki naj bo, kakor je bilo že večkrat naglašeno, izhodišče za prireditve vsakoletnega avstrijskega lesnega velesejma.
V Hasnerschulc
V	Hasnerschulc je od Ludvviga Gelautza dolg sprehod mimo neštevilnih tvrdk, ki raz- j stavljajo svoje izbrano razstavno blago, kakor hladilniki Julija Rive, mimo lepo urejene razstave Sineka, veletrgovine z železom Zvvicka, športnega podjetja Raderja, do optika Kron-fussa, tvrdke Hutter-Schrantz, avtosalona Pol-graja in nešteto drugega.
Vodilno mesto v Hasnerschule zavzema veletrgovina Dietmar Warmuth, ki razstavlja v 1. nadstropju v štirih prostorih moške in ženske obleke, veletrgovinske predmete, prikaz kožuhovine itd. Stara in po vsem svetu znana
tvrdka harmonik in akordeonov Franc Lubas preseneča z vabljivimi lepimi izdelki priznane Lubasove tvornice.
Ko se po pregledu v Hasnerschule prijetno utrudiš, pa se ustaviš v paviljonu za poživila, kjer ti postreže s kvalitetnimi izdelki tvrdka Amlaclier s svojimi prvovrstnimi likerji, vinom in sadnimi sokovi. Udeležena je na- | dalje tvrdka ,.Burg“ s koktajlom in žganimi pijačami. V prav izvirni pregradbi ti zelo mikavno postreže tvrdka Knoll & Haas iz Linza z izborom vin in likerjev.
r gimnaziji
V razstavnih prostorih gimnazije je prav tako zastopanih mnogo razstavljalcev. Podjetje Porschejevih konstrukcij iz Salzburga kaže pot k izkoriščenju sile naših številnih gorskih voda. Tvrdka Leitgeb iz Sinče vesi prikazuje svoje izpopolnjene lesno-predelovalne izdelke. V gimnaziji srečamo beljaško tovarno pohištva K .u. L. Mayer. Okusno urejena je razstava harmonik in akordionov tvrdke Novak, ki ;e bila lani odlikovana z zlato državno medaljo in vzbujajo njeni izdelki zanimanje godcev in tudi drugih. Mizarstvo Marko Koll-inann iz Borovelj prikazuje krasno spalno opremo, izdelano iz finske breze. Izdelek je okusno obrtno delo, stilistično prijetno in nudi poleg tega tvrdka ugodne plačilne pogoje. Odlično pohištvo v prvovrstni in kvalitetni izpeljavi prikazuje v kolektivni mizarski razstavi tvrdka Siegfried Slama. Med gimnazijo in zabavnim parkom ima podjetje Hans Wer-nig razstavljene motorje, poljedelske stroje, oklopne blagajne.
V trgovski akademiji
V trgovski akademiji udeležene tvrdke tako nudijo obilico najrazličnejših proizvodov obrti in industrije, prijetno za oko in vabljive za nakup. Sepp Krobath prikazuje Samotne krušne peči, kakor vložke centralnih kurjav, ki vzbujajo splošno zanimanje. Tvrdka A. Kras-ser razstavlja vrvno vlačilo in predvaja patentirani obračilni škripec. Nabavo teh predmetov posreduje Zveza slovenskih zadrug. O tvrdki Tagger, tovarni krmil, opozarjamo na današnjo reportažo v listu. Firma Relge prikazuje električne ograje za pašnike in zaščito pred divjačino, potrebne naprave za kmeta, ki mu omogočajo racionalno pašo živine in ga obvarujejo škode po divjačini. Slej ko prej je izvozno blago Slovenije predmet zanimanja na velesejmu, ki je deležno mnogega priznanja v okusno urejenem paviljonu.
Obsežna je razstava strojne industrije, zanimiva za kmeta, obrtnike in vse podjetnike. Simensove elektro-motorje, alpske motorje posreduje in dobavlja Zveza slovenskih zadrug. Istotako najdemo na razstavišču avtocentralo M. J. Potuznik. Opozorjamo, da posreduje vse potrebne kmetijske stroje in motorje Zveza slovenskih zadrug.
Vseh razstavljalcev ni mogoče omeniti, toda opozarjamo na tvrdke, ki inserirajo v našem listu, med temi na one, ki jih v reportaži nismo omenili, kakor podjetja Fritz Czernow-sky, Wieche, Kreuz in Maycrs Wwe.
Veselični park nudi vsakovrstno zabavo mladim in starim, za drag denar seveda, sicer pa posebno novega ni za beležiti.
NA VELESEJMU V CELOVCU SODELUJE TUDI
IZVOZNO PODJETJE
LJUBLJANA
9
POSETITE RAZSTAVO NAJBOLJŠIH SLOVENSKIH VIN
V JUGOSLOVANSKEM PAVILJONU!