DEVIZNE REZERVE ZAHODNE NEMčIJE
Ker že več Jet po vrsti usptšino ku--kiurira dirugijn razvitim državum zaiioda, poseimo pa An.ffliji im svojiin partuerjem v OEEC Fraoiciji iii Italiji, je Zab.ixkia Nemčija nakopičila vclike rezerve deviz. Ce račuiiaino re-terve in dolgovanja tujih držav, je Zuhodna N>eni&ija ob koucu la.11-sikesa leLa imela sufici.t v vištui 17.3 mili-jarde mark, od tega pa nad 5.5 v z-latu im dirugih devLzak.
Poziiivm> bilanco v zuina<nje>trgim.iiskili odnosih štejemo za sigureu zmak &kouoiu-ake&a napredku in prosperitete Klj<uib te-mu. ,pa pravijo Neoiici, da jun tako volik sufdcit ui zaželen. Tt> je tudi razumljivo. Tega iprese/jka ni moffoče /Jiianjšati z normalniin trffovinski-m poslovanjem, naj-važnejši nemški partnerji pa so taiko za-dolžeiii, da sta postala nadaljnja redna zamenjava oziirom« nemški uvoz .problem.
Zelja. da bi se osvobodili pritiska svo-rih deviznih presežikov, je v.plivala yse-Laikor na določeue aranžmaje, ki sta jih v zadnjem času sMemili Ang-lija in Fran-cija z Nemči.jo. To je predvseui sporazum o fin&nsiranjni in zgraditvi Mozelskega prekopa, na sporazum o vzdr/evanju bri-tamskih čet v Nemčiji ter kanfino spora-Zium o sodelovanju Nem&ije pri fi,nansira-nju  investicij v framcoskih kolonijah.
Mialijo. <la bo ZahtKlna Nemčija -/aradi zmain.jšan.ja devizneffa suficita še bolj li-beraliziral« svoj uvozin razteg-ni.la zmauj-šaoje oziroma odpravo carinskih pregraj 2 imdiistri.iskih izdelkov tndi na kmetijske pridelke. Razcn te.fra bo Nemčija verjetno pcveoala stoj^ imvesiiciie v nerazvitih diržavak, ki so v odri&nem položaju do držav oeitiAkih dolžnic.