čevljar

letnik xix oktober 1979
TO
glasilo delovne organizacije tovarne obutve
INOVACIJSKA DEJAVNOST
Pred dobrim letom smo sprejeli pravilnik o izumih, tehničnih izboljšavah in koristnih predlogih. Pravilnik opredeljuje pojme »izum«, »tehnično izboljšavo« in »koristni predlog«, določa postopek obravnavanja, reševanja in uveljavljanja pravice do nagrade oziroma posebnega nadomestila, kot tudi merila po katerih se posamezni predlog nagrajuje.
Leto je dolgo, vendar je hitro poteklo, tako da ne moremo reči, da je inovacijska dejavnost v delovni organizaciji zaživela. Komisija za. inovacije je sicer že prejela nekaj predlogov tehničnih izboljšav, vendar jih zaradi pomanjkanja prakse na tem področju rešuje počasi. Predvideva da bodo vsi predlogi rešeni v teku enega meseca. Delo komisije je res nekoliko prepočasno, vendar upamo, da bo s prvimi rezultati le prebit led in bo delo tekoče opravljeno. Želimo tudi, da bodo prvi rezultati tudi spodbuda za delavce — inovatorje ter da začetno počasno reševanje predlogov ne bo vplivalo na posameznike, da svojih predlogov ne bi posredovali.
Ker v delovni organizaciji doslej nismo kaj dosti storili na tem področju, posredujemo postopek reševanja prijav in potek reševanja tovrstnih predlogov.
Vsak delavec ima pravico predlagati tehnično izboljšavo, koristni predlog ali celo izum, če so izpolnjeni pogoji. Zaželene so predvsem rešitve, ki pospešujejo oziroma izboljšujejo poslovanje TOZD oziroma delovne organizacije. Pravilnik obvezuje delavce, da svoje predloge najprej prijavijo v delovni organizaciji, če pa tu niso sprejeti, jih lahko »odprodajo« drugim interesentom.
Pravilnik predvideva možnost razpisa rešitve posameznega problema, posameznik pa lahko samoiniciativno vloži svoje predloge. Predloge sprejema tajnik komisije za inovacije. Komisija je v enotni sestavi za celo delovno organizacijo. Predla-gatelj v predlogu lahko navede svoj polni naslov, v kolikor pa želi ohraniti anonimnost, pošlje predlog označen s šifro, ki jo dešifrira v posebni zaprti kuverti.
Prednostno pravico do posameznega predloga ugotavlja komisija za inovacije, ki tudi zahteva preizkuse posameznega predloga, potrebne dopolnitve oziroma obrazložitve in tudi ocenjuje koristnost posamezne izboljšave. Komisija predlaga višino posebnega nadomestila v skladu s pravilnikom delavskemu svetu TOZD oziroma DSSS, kjer se inovacija predlaga.
Tajnika komisije imenuje direktor. Tajnik predvsem sprejema predloge, vodi točne evidence, izdaja ustrezna potrdila o strejetih prijavah, zbira dokumentacijo po zahtevi komisije, piše zapisnike itd.
Komisija prične z obravnavo predloga najkasneje v 30 dneh po prejemu. Od predlagatelja lahko zahteva dodatne obrazložitve ali dopolnitve predloga, v kolikor rabi avtor pri tem strokovno pomoč, pa mu jo je komisija dolžna oskrbeti. Seveda se lahko tudi predlagatelj poveže s sodelavci ali s komerkoli pri izdelavi predloga, tako je lahko tudi več predlagateljev, takrat pa se morajo sami odločiti o višini deleža posameznika.
O višini odškodnine po predlogu komisije odloči DS. Proti odločitvi predlagatelj lahko vloži ugovor na delavski svet, ki po proučitvi o zadevi ponovno odloči. V kolikor predlagatelj ni zadovoljen z odškodnino, lahko zahteva, da o odškodnini odloči sodišče. Odškodnino lahko zahteva v enem letu, ko se je izboljšava pričela uporabljati.
Pri ocenitvi koristnosti komisija upošteva določila pravilnika, pri čemer ocenjuje:
—	tehnični in gospodarski pomen predloga za TOZD in delovno organizacijo,
—	koristi, ki jih bo TOZD oziroma delovna organizacija predvidoma dosegla z uporabo predloga,
—	vrednost sredstev, ki jih bo delovna organizacija vložila za uresničitev predloga (dodatni stroški, težave — kar se odšteva),
—	delež posameznika, če je več predlagateljev,
— druge okoliščine, ki so pomembne za odmero odškodn: ne.
Šteje se, da je predlog koristen, če se po izvedenem predlogu poveča dohodek oziroma prihranek. Za osnovo določitve odškodnine se upošteva prihranek, dosežen v 3 letih.
Poleg denarne nagrade oziroma nadomestila delavski svet lahko predlagatelju podeli tudi posebna priznanja, diplomo, predlaga podelitev štipendije za nadaljnje izobraževanje, predlaga razporeditev na odgovornejše delo itd.
Pri vsem navedenem ni morda odveč omeniti tudi določila, da vsak predlog pomeni poslovno tajnost, še posebno na morajo kot zaupne upoštevati predloge organi in sodelujoči v postopku, dokler ta ni končan.
V grobem smo skušali navesti potek uveljavljanja in reševanja predlogov inovacij, kogar pa zanimajo konkretna določila, lahko dobi pravilnik v pravnem oddelku. Morda bi bil ta članek lahko tudi spodbuda za prijavo predlogov ali pa vsaj za večjo aktivnost na tem področju.
Iz pravnega oddelka
IZBOLJŠAVA IN IZUM
Danes vam predstavljamo prvi izum in izboljšavo. Prijavil ga je ANTON ZUPAN, oblikovalec tehnoloških postopkov za proizvodnjo.
Vse večje povpraševanje po novofleks obutvi na trgu, je zahtevalo naj v tovarni PARTIZAN v Poznanovcu, kjer delajo to vrsto obutve, povečajo proizvodnjo. To je bilo napotilo, da je začel razmišljati, kako z obstoječo delovno silo povečati proizvodnjo, brez škode na kvaliteti.
Začel je z operacijo »cvikanje prevlek preko podplatnega robu«. Na tej operaciji so delali trije kvalificirani delavci, pri proizvodnji 500 parov dnevno.
Pripravljene čevlje za cvikanje prevleke je v oddelku 520 poskušal cvikati na kamboriji stroju za cvikanje stranic. V začetku mu poizkus ni uspel, delno le na zunanji strani čevlja. Spet je naročil nove čevlje in rezultat je bil boljši, seveda le ob straneh čevlja, v konici in petnem delu pa ne.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Izum Antona Zupana. Stroj za izrez kapic in podloge pri novofleks obutvi.

O SODOBNI PROIZVODNJI ČEVLJEV
Hočeš — nočeš — moraš je tudi čevljarska industrija prišla do spoznanja, da se mora ravnati predvsem po zahtevah trga. Kdor je to spoznal prepozno, je zašel v velike težave, marsikoga pa so zakoni ekonomike celo uničili.
Osnovno pravilo današnjega časa pravi, da samo zadovoljstvo končnega potrošnika zagotavlja proizvajalcu dobre poslovne rezultate. Da pa bi to dosegli, se v proizvodnji srečujemo z raznimi zahtevami, ki so lahko na videz gospodarne ali pa tudi ne. Glavna skrb proizvajalca ob tem je, da najde svojim možnostim in sposobnostim odgovarjajočo mešanico proizvodnih in tržnih elementov.
Ob tem se moramo tudi zavedati, da ni več zaprtih nacionalnih tržišč in da je sprostitev svetovne trgovine sprožila mednarodne povezave, ki življenjsko vplivajo na proizvodnjo čevljev.
Želja vsake dežele je, da svoje proizvode izvaža, da pa bi to dosegli se moramo nujno spoznati tudi z zahtevami inozemskih tržišč.
Moda igra v vseh dogajanjih zelo važno vlogo in je mednarodna. Osnovne smeri mode vplivajo na vsa tržišča, nastopajo pa lahko nekje prej in nekje pozneje. Danes skoraj ni več modelov, ki bi bili trajnejše narave in vsak čevelj pri-
IZBOLJŠAVA IN IZUM (Nadaljevanje s 1. strani)
Z večkratnimi poskusi in preureditvijo stroja z zmanjšanjem obratov, pa mu je uspelo tudi to. Povabil je predstavnike tovarne PARTIZAN in jim pokazal izboljšavo. Nad opravljenim prezkusom so bili navdušeni.
Sedaj se ta operacija opravlja strojno. PK delavec, čas je zmanjšan za več kot polovico.
Ko mu je izboljšava »cvikanje prevlek preko robu ročno« uspela s strojem je začel razmišljati o zarezu kapic krznene ali moni podloge.
Na tej operaciji so bili zaposleni trije delavci. Pobudo za razmišljanje mu je dal tudi direktor tovarne obutve v Po-znanovcu tov. Koprek. V razgovoru je povedal, da so skušali že z raznimi variantami. Med drugim tudi z izgorevanjem, vendar brez uspeha.
Kapica se odreže ročno z nožem tik ob notranjiku, nato se odtrga od zgornjega usnja, vedar film lepila ostane na zgornjem usnju, kar otežkoča zlepljenje cvikanja preko robu.
Poskusil je z ostrgovanjem na vrtalnem stroju z ostrgoval-nim papirjem, preizkušal je na raznih debelinah. Skoraj je že opustil poizkuse, nato pa spet začel z elektromotorjem, na katerega je bilo pritrjeno vodilo. Namestitev in regulacija je bila težko izvedljiva.
Izdelati je dal posebno napravo za vodenje in reguliranje debeline. Kar mu ni uspelo ročno mu je toliko bolje s strojem. Film ostanka lepila, ki pri ročnem izrezovanju ostane, kar otežkoča zlepljenje, je pri strojnem opravilu operacije odstranjen. Pri ročnem izrezovanju se kapice ne more odrezati tik ob notranjiku, ker kapica ni odrezana enakomerno, jo je potrebno ročno potolči s kladivom, da se doseže gladek enakomeren rob. Pri strojnem odrezkanju vse to odpade. Kapica je odrezana enakomerno, tudi potolčenje in več potrebno.
Stroj za izrez kapic so po navodilih Zupana izdelali v naši mehanični delavnici. Funkcionalno kakor tudi estetsko je odlično izdelan. Avtor bo na stroju naredil še nekatere izboljšave in zamenjave. Skratka odpravil bo še nekatere pomanjkljivosti, ki se kažejo v obratovanju.
kazuje vsaj delček mode. Zaradi tega je nujno, da vsak proizvajalec obutve skrbno sledi modnim smerem.
Kaj je pravzaprav moda je zelo težko opredeliti. Mogoče je še najprimernejše reči, da moda izraža mnenje in gledanje večine potrošnikov.
Moda ima tudi svojo zgodovino. Nekoč je modo predstavljal vzor staršev, kasneje »višja družba« in nato filmski zvezdniki in razni artisti. Pred nedavnim se je tudi moda demokratizirala. Razvija se od spodaj navzgor in ne več obratno. Ton modi daje mladina, ki spoštuje ob tem le praktičnost, zato tudi čevlji za prosti čas, vsakodnevna športna obutev in podobno.
Ob tem se vsiljuje vprašanje: Kdo pravzaprav ustvarja modo in kje ima moda svoje začetke. Prav gotovo ima prednost Italija s svojo razvito čevljarsko industrijo in z velikim izvozom, vendar se to nanaša le na galanterijsko obutev. Modo za prosti čas ustvarja Amerika, športno pa Nemčija.
Za modo pravimo, da je trajna samo menjava in isto lahko trdimo tudi za izvore mode, ki se ravnotako menjajo.
Za proizvajalca je zato nujno potrebno, da se nauči živeti s spreminjanjem. Za industrijo moda seveda ni prijetna, je pa edina možnost, katere se mora oprijeti.
Čeprav prednost pripada na vsak način tržnemu obnašanju pa bi bilo nesmiselno, da bi hoteli delati to, kar znajo drugje bolje. Zato moramo poznati svoje sposobnosti in slabosti. Svoje sposobnosti lahko tudi razvijamo, slabosti pa odpravljamo, seveda če jih poznamo.
Sposobnosti lahko predstavljajo:
predelovalni materiali,
strokovni delavci,
strojne naprave,
organizacija in podobno.
Lastno sposobnost ali slabost, ki jo odražajo našteti elementi, primerjamo s konkurenco s katero se srečujemo na trgu in šele tako lahko svoje pogoje najboljše izkoristimo.
Proizvodnja je torej skupek zahtev tržišča in poznavanja svojih proizvodnih sposobnosti. Ta skupek nam tako omogoča usmerjanje proizvodnje z jasnimi cilji.
Čevelj je torej zahteven proizvod. Sestavljajo ga gospodarni in negospodarni elementi. Kot negospodaren nastopa predvsem moda, kot gospodaren, pa naj omenimo: model, kopito, material in konstrukcijo.
Na gospodarnost vpliva seveda tudi cena, ki pa je relativna in odvisna od tipa čevlja in konkurence.
Umetnost in znanje usmerjanja proizvodnje se odraža v tem, da uspemo najti najboljšo mešanico vseh elementov.
Uspešnost takega dela je odvisna predvsem od ljudi, ki delo usmerjajo. Ključno vlogo pri tem igrajo tudi čevljarski tehniki.
Včasih je težko vskladiti modo in praktičnost.
Moderen čevljarski tehnik mora obvladati vse elemente o katerih smo govorili. Poleg tega, da mora poznati tehniko proizvodnje čevljev, mora obvladati tudi vplive negospodarnih sestavin. Tudi on mora vedeti, da trpežnost čevlja že dolgo ni več edina odlika, temveč da je na prvem mestu zadovoljstvo kupca. Hitro spoznavanje in prilagajanje zahtevam kupca sta predpogoj za uspešno delo. Današnji tehnik mora imeti širše obzorje od svojega predhodnika. Vedeti mora tudi, da sam ne bo nikoli uspešen, če ne bo sodeloval s kolegi iz služb trženja. Potrebno se je dogovarjati, se medsebojno sporazumevati in predvsem tudi spoštovati.
Ta razmišljanja naj prispevajo k temu, da bodo lahko uspehi proizvajalcev čevljev čim boljši. Povsod kjer se danes proizvaja obutev, obstajajo prednosti za nadaljni razvoj. Treba jih je samo spoznati in dobro izkoristiti.	Schuhtechnik
čevljar
AKCIJA NNNP teče tudi v SR Hrvatski, pri njih je to že dvanajsta akcija. Zaključena bo v oktobru.
Na sliki: udeleženci akcije NNNP 1979 v TOZD Budučnost.
UDRUZENJE KREATORA 1 MODELARA OBUĆE, KOŽNE KONFEKCIJE I GALANTERIJE JUGOSLAVIJE
»U K I M«
GLASANJEM POTROŠAČA NA IZLOŽBI KOŽE I OBUČE 197g
BEOGRAJSKI SEJEM
Od 15. do 18. septembra je bil v Beogradu odprt sejem MODA I OBUĆA. Peko je razstavljal moško, žensko, otroško obutev, TRIM in dodatni program: izdelke iz poliuretana, gume in plastike. Skratka, pokazali smo vzorce za modno napoved 1980.
Na sejmu so bile razdeljene tudi nagrade za najbolj uspele modele. Peko je dobil Diplomo za model otroškega čevlja TINČEK. Model je izdelal naš dobri znanec iz modelirnice JANEZ GOLMAJER. Janez je dobil že več nagrad in diplom za svoje modele.
dodeljuje se
DIPLOMA
tovarni obutve ..PEKO" TRŽIČ
za model dečia cipelica_
artikal broj 0321 _
BEOGRAD
NAGRADA ZA MODEL ČEVLJA
Janez Golmajer: čevelj je bil izdelan za semenj, zato ga ni v proizvodnem programu.
PRIPRAVLJENI SMO NA VSE
BUDNOST IN NAGLICA NA MESTU
29.	septembra 1979. Smo na dvorišču tovarne obutve Peko v Tržiču. Pred nekaj minutami je Tržič preletel bombnik in odvrgel nekaj bomb. Zadele so v živo. Ena izmed njih je padla na staro stavbo tovarne obutve v Tržiču in jo močno poškodovala. Vnel se je požar in ogrozil skladišče gotovih izdelkov in pretil, da se bo razširil v sosednje objekte. V prirezovalnici zgornjih delov v tretjem nadstropju so ostali ljudje. Stopnišče je porušeno.
Ob zvokih sirene so ekipe civilne in narodne zaščite takoj začele ukrepati. Gasilci so se pogumno pognali v plin in dim. Tehnično reševalne ekipe so reševale ranjence in vse, ki so ostali v porušeni stavbi. Za reševanje iz tretjega nadstropja so uporabili spustni rokav — spustnico. Reševanje je bilo hitro in pravočasno. Ranjence so člani ekip prve medicinske pomoči prenesli v obratno ambulanto, kjer so jim nudili prvo pomoč. Smrtnih primerov na srečo ni bilo. Nevarnost je bila kmalu odstranjena, ljudje rešeni, požar pogašen, omiljene so bile posledice.
V žarišču akcije je bila še služba opazovanja, javljanja in obveščanja. Člani narodne zaščite so zavarovali vse objekte in kontrolirali prehode. Vsak nepoklicani se je moral izkazati s posebno izkaznico.
Skoraj ob istem času je nastal požar tudi v TOZD-u Poli-uretan. Domačim gasilcem so priskočili na pomoč gasilci iz Bombažne predilnice in tkalnice. Požar so kmalu pogasili in odstranili vse nevarnosti.
Tako je potekala akcija Nič nas ne sme presenetiti zadnjo soboto v septembru. Razgibano dogajanje pa ni bilo samo v
Tržiču. Na nogah je bila vsa Slovenija. Ponekod so grozile poplavljene vode, prišlo je do težkih prometnih nesreč in rušenj ob potresu. Vsepovsod je bilo izredno stanje. Preizkusili smo vse strukture in pokazali polno mero odgovornosti in pripravljenosti pri varovanju naših pridobitev in vzorno samozaščitno raven. V akciji je sodelovalo več kot polovico prebivalcev. Starostne meje ni bilo. Do izraza je prišlo sodelovanje med enotami v tovarnah in krajevnih skupnostih. Akcija je bila množično vsestransko sodelovanje. Pokazala se je dobra organizacija in zavidljiva izurjenost. Budnost in naglica sta bili na mestu. Pri izpolnjevanju nalog se je pokazala izredna resnost. Ovržena je bila vsaka miselnost o morebitni nepripravljenosti.
Po splošnih ocenah je akcija uspela nad pričakovanji. Morda je bilo nekaj spodrsljajev. Toda tudi napake dvigujejo vrednost vaje. Drugič jih ne bomo ponovili.
Na splošno pa je bila izvedena tako, da bi jo lahko ponovili že jutri če bi bilo treba. Uspeh je plod mnogih priprav od spomladi, ko je akcija stekla.
MS
Kfll
Gasilci v boju z ognjem.	Reševanje je bilo hitro in uspešno.
NIČ NAS NE MORE PRESENETITI
Reševalne ekipe so bile že v nekaj minutah na mestu.
Nudenje prve pomoči
Leta 1924 so na prvem mednarodnem kongresu hranilnic v Milanu proglasili 30. oktober za mednarodni dan varčevanja.
Skoraj ne mine teden, da ne bi omenjali takega ali drugačnega bolj ali manj pomembnega prazničnega dne, kateremu naj bi posvetili nekaj naših razmišljanj. Med temi dnevi prav gotovo predstavlja »dan varčevanja«, ki ga omenjamo v tem času, važno področje človekovega udejstvovanja in zato je prav, da mu tudi v »Čevljarju« posvetimo nekaj misli.
Vsakdo si predstavlja pod varčevanje skoraj edinole denarno varčevanje, ki je sicer zelo pomembno, vendar moramo ta problem razumeti širše.
Denarno varčevanje, ki ga usmerjajo in vodijo banke ima važen vpliv na družbeno gospodarstvo, saj predvsem pospešuje in bogati kroženje denarnih sredstev. Ta način varčevanja je pri nas že močno razvit. Skoraj ni občana da ne bi imel hranilne knjižice. Tako občanov denar ne leži več mrtev doma v hranilniku ali nogavici kot nekoč, temveč z bančnim posredovanjem kroži med ljudmi v obliki kreditov za občane in gospodarstvo. Vendar bi se tudi tu dalo najti še kakšno vzpodbudo. Velik napredek predstavlja že zamenjava hranilnih knjižic s tekočim računom pri banki. Ob hranilni knjižici je še vedno potrebno, da imamo tudi v žepu nekaj denarja, dočim s tekočim računom ta potreba skoraj odpade, ker občan lahko plačuje s čeki in tako zopet denar ostaja v banki za vse potrebe nas vseh.
OB DNEVU VARČEVANJA
Kot smo rekli pa denarno varčevanje ni vse in prav na druge vidike varčevanja smo v našem vsakdanjem življenju skoraj pozabili. Rekli smo »skoraj«, kajti v privatnem življenju o tem še malo razmišljamo, ker nas v porabi omejujejo naše možnosti in sposobnosti. Lahko pa bi rekli, da smo »povsem« pozabili na varčevanje, kadar gospodarimo in upravljamo z družbenimi sredstvi, za katere kar ne moremo ali nočemo verjeti, da so tudi naša.
Kar poglejmo malo okoli sebe. Letos smo se z letnim poslovnim sporazumom obvezali, da bodo vse naše TOZD pri stroških prihranile 1 %, dejansko pa sta tako znižanje dosegla le TOZD Gumoplast in Poliuretan, vse ostale pa manj ali pa so stroške celo povišale. Verjetno pa bi predvideno znižanje stroškov kar lahko dosegli. Samo z zmanjšanjem defektov, ki se v enotah gibljejo v avgustu od 3,7 % do 9,5 % bi bilo to znižanje že ustvarjeno, da ne govorimo o boljšem izkoriščanju materiala, znižanju zalog, boljšem gospodarjenju z odpadki in o sličnem. Pa tudi stroški ki po masi sicer niso toliko občutni, so glede varčevanja pomembni, saj odražajo naš odnos do gospodarjenja. Skoraj vsi taki stroški pri nas stalno naraščajo. Potni stroški, dnevnice, propaganda, telefon in slično so opravičljivi samo takrat, kadar so potrebni in nujni. Pomislimo, na to kadar se o tem odločamo, saj še vedno velja pregovor: »zrno do zrna pogača — kamen na kamen palača!«
Na splošno pa bi ob dnevu varčevanja morali priti do spoznanja, da je družbeno premoženje tudi del našega premoženja in da bi z njim morali ravnati, kot s svojim. Ob taki zavesti bomo lažje in zavestneje varčevali in zato tudi bolje gospodarili.	Janez Kališnik
ZA BOLJŠE POSLOVANJE
Ob analizah poslovnih rezultatov in tekočem površinskem spremljanju proizvodnje ugotavljamo zaostajanje za planskimi predvidevanji, pri tem pa se prehitro zadovoljimo z ugotovitvijo, da smo premalo storili za boljši uspeh. Če pogledamo tildi druge funkcije poslovnega procesa (nabavo, prodajo, kadrovanje, finansiranje) lahko ugotovimo, da so tudi tu še precejšnje težave, ki še kako vplivajo tudi na proizvodnjo samo. Brez dvoma pa drži, da je ustvarjanje nove vrednosti (ta se ustvarja samo v proizvodnji)v današnji razvejani delitvi dela zelo kompleksna in težavna naloga.
V drugem polletju je po posameznih temeljnih organizacijah združenega dela opaziti nekatere značilnosti, ki seveda pogojujejo same proizvodne rezultate. V TOZD Obutev gre za kronično pomanjkanje zgornjih delov in sorazmerno velik odstotek izmeta. Čeprav so bili predvsem v zadnjem času storjeni precejšnji napori za izboljšanje stanja, rezultati še niso zadovoljivi. Tako so bile za polovico zmanjšane dobave za firmo Gabor, uvedeno je bilo nadurno delo v izdelavah zgornjih delov, povečane so bile zahteve za več zgornjih delov pri kooperantih. Kljub tem težavam pa lahko ugotavljamo nekaj zelo pomembnih novosti v proizvodnji, ki nam za vnaprej zagotavljajo kakovostne premike. Uvedba blokov 120 parov je prinesla veliko več reda in pregleda nad proizvodnjo, nadalje, dnevno planiranje se je zelo pozitivno odrazilo pri pripravi proizvodnje in se ocenjuje da bi bili izpadi v montažnih oddelkih že bistveno večji brez dnevnega planiranja oziroma ter-miniranja. Prenos vlaganja in odtisnjenja opetnic iz montažnih oddelkov v sekalnico je odpravil ozko grlo v montažnih oddelkih in vsaj malo sprostil delovne prostore montažnih oddelkov. Tako nas čaka dvoje zelo pomembnih nalog:
—	dolgoročna zagotovitev kakovostnih sestavnih delov,
—	uvedba integralnega upravljanja kakovosti
V Trbovljah in Ludbregu, kjer produktivnost še zaostaja za TOZD Obutev, gre za njih značilne probleme v proizvodnji. Medtem ko bo v Trbovljah potrebno več pozornosti dati sami proizvodnji, organizaciji in tehnološkemu znanju, gre v Lud-bregu za veliko zaposlovanje nekvalificiranih delavcev, ki se šele uvajajo v proizvodnjo. V prihodnje povsem upravičeno pričakujemo več kakovostnejših zgornjih delov iz obeh TOZD. V TOZD Poliuretan se obseg proizvodnje zmanjšuje, temu bodo morali slediti ustrezni ukrepi po prestrukturiranju ali v nove proizvode ali zmanjšanje režijskih stroškov. TOZD Gumoplast kljub povečani proizvodnji še ne dosega zadovoljivih prispevnih stopenj skupnemu rezultatu, zato bì veljalo razmisliti o nadaljnji modernizaciji. TOZD Orodjarna bo potrebno zagotoviti stalnejše delo v oddelku Orodjarna na proizvodnem principu, vzdrževalne enote pa bodo morale pridobiti na učinkovitosti. Tudi TOZD Komerciala in Mreža in DSSS bodo morale še več vložiti prizadevanja za izboljšanje proizvodnje, tako da ne bo več »prostih tekov« ob delovnih sobotah in celo petkih.
Božidar Meglič
AKTIVNOSTI MLADIH
Mladi v zadnjem času nismo bili brez akcij, toda o tem premalo pišemo. Največ smo krivi sami, ker izredno težko napišemo članek. Vedno so iste redke izjeme.
Mladinci naše delovne organizacije smo uspešno sodelovali v letošnjih brigadah širom Jugoslavije. Že v mesecu maju je tržiško mladino zastopal na zvezni delovni akciji na potresnem območju v Črni gori Peter Barber. Vredno je omeniti, da je Pero že pravi brigadirski veteran. Sodeloval je že na delovnih akcijah Brkini 75, Suha Krajina 76 in Kožbana 77.
Junija je pet naših mladincev sodelovalo na republiški delovni akciji SR Srbije v Zaječaru. Najštevilnejša pa je bila udeležba v tržiški brigadi »Kokrški odred« v delovni akciji Kobansko 79. Vsi, s katerimi smo se pogovarjali po vrnitvi so bili zadovoljni z udeležbo na akciji, poleg tega pa so povedali, da se s takimi akcijami najbolj neposredno uresničujejo smotri bratstva in enotnosti naših narodov in utrjuje samoupravna socialistična zavest. Škoda je le to, da v brigadi ne morejo sodelovati vsi tisti, ki bi to želeli. To so predvsem tisti, ki so se zaposlili takoj po končani šoli in tisti, ki niso mogli zaradi potreb proizvodnje.
Več možnosti za udeležbo na delovnih akcijah imajo mladi v režijskih službah, vendar pa ti nimajo interesa za sodelovanje.
Precej pestro je bilo v mesecu avgustu in septembru. Sodelovali smo na pohodu po poteh karavanških graničarjev in na pohodu po Titovi poti. Oba pohoda sta dosegla svoj namen, to je predvsem obujanje naše svetle zgodovinske preteklosti in krepitev narodno obrambne zavesti. Poleg tega pa je pohod po Titovi poti nakazal precej problemov, ki pestijo tržiško mladino. Na poglobljenih debatah je bilo ugotovljeno, da je udeležba na takih manifestacijah vedno slabša. V celoti gledano predstavlja tržiško mladino le »peščica« aktivnih mladincev organiziranih v 00 in OK, ki je bolj ali manj zaprta sama vase in namenjena sama sebi, s takim stanjem se seveda ne smemo sprijazniti in pozabiti da vsaka družbenopolitična organizacija, še predvsem pa mladina, mora imeti masovno zaledje, če hoče postati pozitivno družbeno gibalo.
Rešitev problema je mogoče v tem, da bolj kot doslej prisluhnemo željam in interesom tiste večine mladih, ki jih danes žal ni z nami, poleg tega pa da predvsem tisti, ki sedaj vodimo mladinske organizacije, služimo ostalim kot zgled s svojim poštenim in naprednim delom, pri tem pa potisniti ob stran svoj osebni interes.
Od akcij organiziranih v mesecu avgustu prav gotovo ne moremo tudi mimo sodelovanja ob dnevu graničarjev z vojaki karavlje Ljubelj, katere pokrovitelj je naša delovna skupnost. Sodelovali smo na športnem srečanju. Pomerili smo se v kegljanju, šahu in namiznem tenisu. V skupni uvrstitvi so zmagali vojaki karavlje Ljubelj, naši mladinci pa so bili drugi. Poleg tega smo se pomerili z vojaki v nogometu in odbojki In obe srečanji izgubili. Ob tej priložnosti smo vojakom podarili
V brigadah se razvijajo tudi nova poznanstva. Valentina Zarabec, mladinka iz splošnega sektorja na delovni akciji IBER — LEPENAC na Kosovem.
več priložnostnih daril in pokal v spomin na sodelovanje. Razšli smo se z željo, da se srečamo večkrat.
Že meseca junija smo si mladi v naši DO zadali nalogo, da zaradi upadanja aktivnosti v OO zamenjamo člane predsedstva. Sama akcija bi naj potekala tako, da bi 00 pripravile programske volilne konference, kjer bi morali kritično oceniti svoje preteklo delo, postaviti izhodišča za bodoče delo, zamenjati neaktivne člane predsedstva in pripraviti predlog za člane novega KS. Osnovno vodilo k temu je, da nas že »preživele borce« zamenjajo mlajši z bolj svežimi idejami. Mladinsko organizacijo lahko uspešno vodijo le tisti tipični predstavniki mladih, ki mislijo in čutijo tako kot mladi. V nasprotnem primeru postajamo forumske organizacije namenjene same sebi. V tem času od junija pa do danes nam je uspelo le to, da se je sestal KS (dvakrat smo bili nesklepčni), šele tretjič je bila udeležba taka, da smo se lahko dogovorili za roke posameznih akcij.
Do konca oktobra se morajo izpeljati programske volilne konference OO, do konca novembra pa volilne programske konference KS. Upamo, da nam bo z več resnosti pri delu to tudi uspelo.
Poleg tega pa imamo za letošnje leto v planu še obisk mladih iz Slovenskih Konjic, ogled vsaj enega koncerta in izobraževalni seminar za nove člane predsedstva.
Sašo Uran j ek
POMEMBNI DNEVI V OKTOBRU
3.	oktobra praznujejo občani Ludbrega svoj krajevni praznik. Tega dne se spominjajo kot dan svoje osvoboditve izpod okupatorja.	^
Prvi ponedeljek v oktobru je DAN OTROKA. Razglasila ga je Mednarodna zveza za varstvo otrok.
24.	oktober je DAN ZDRUŽENIH NARODOV, obletnica ustanovitve organizacije združenih narodov. OZN ima težko nalogo utrjevanja miroljubnega sodelovanja med narodi.
Plošča, zidana pri vhodu v upravni stavbi.
28.	oktobra 1950. leta so tovarno prevzeli v upravljanje delavci PEKA in s tem uresničili Titovo geslo TOVARNE DELAVCEM.	^
31. oktober je MEDNARODNI DAN VARČEVANJA. Varčevanje ima povsod velik pomen za gospodarstvo.
Od 22. do 28. oktobra je teden požarne varnosti. Ognjeni zublji vsako leto povzročajo ogromno škodo.
V GOSTEH PRI FRANCOZIH
nadaljevanje in konec
Šofer Slavko je imel motor že v teku in je takoj za tem usmeril krmilo proti drugemu delu naše poti na pot preko Švice, Liechteinsteina in Avstrije proti domu. Potovanje skozi Švico je bilo izredno zanimivo (povsem drugačna podoba, kot na potovanju skozi ZRN), deloma zaradi vzdušja ob pogledu na alpski ambient, zelo podoben našemu domačemu. Z zanimanjem smo opazovali pokrajino z zelo milim podnebjem, ki je bila kljub do dna zasneženim goram odeta v bujno zelenje. Ko smo se peljali proti Ziirichu, smo opazili še eno zanimivost, pred mestom in enako na drugi strani mesta sta nas ob poti spremljali koloniji brezštevilnih vrtičkov, vsak od njih velik nekaj kvadratnih metrov, lepo ograjenih in opremljenih z majhnimi uticami, kar je naredilo pokrajino še bolj pestro in zanimivo. V Ziirichu samem smo si ogledali lepe palače, med njimi tudi palačo OZN, malo iz mesta pa se nam je kot spremljevalec na naši poti pridružilo Ziiriško jezero, ki nas je spremljalo debelo uro vožnje. Zaradi vseh naštetih zanimivosti na poti skozi Švico smo se kaj hitro znašli v žepni državici Liechteinstein (Liechteinstein z okolico, posejano s starimi gozdovi, mesta pa nanizanke bank, hotelov in trgovin s spominki). Tudi tu so bile cene za nas vse prej kot primerne. Na kosilo smo odšli v hotel Pošta, kjer smo se počutili precej domače, saj smo si kosilo lahko naročali v domačem, gorenjskem jeziku, lastnica hotela je namreč naše gore list, rojena v okolici Preddvora. Po treh urah potepanja po mestecu Vaduz (v tem času bi lahko domala peš premeril celo državico) smo se odpravili naprej proti Avstriji in Innsbrucku, prizorišču nedavnih zimskih olimpijskih iger, kamor pa smo žal prispeli že v temi, tako smo obris tega mesta videli le po odsevu morja luči. Zanimivost, ki se ti vtisne v spomin, so tudi cestnine, precej višje kot pri nas (tisti, ki so tod potovali že večkrat, so vedeli povedati,
da višina cestnin od 500 ali 1.000 din ni nobeno presenečenje). Peljali smo se tudi skozi predor Arlberg dolg 14 km in dva metra in pri izstopu iz tega predora zašli v pravi snežni metež. Ker je bila noč zelo temna in smo se naveličali buljiti skozi okna, smo si čas zopet krajšali s šalami in proti jutru za sabo pustili Linz in hiteli proti Celovcu. Ko pa smo se vzpenjali po strminah proti Ljubelju, je bilo že pravo jutro. Šteli smo minute, ko bo v Tržiču nastopila svojo pot tržiška godba s svojo tradicionalno prvomajsko budnico.
Po dobrih štirih dneh potovanja po tujini smo se ob petih zjutraj zopet znašli na Ljubelju, kjer so nas sprejeli cariniki s svojim rutinskim pozdravom »Kaj za prijavit«. Vsekakor smo si srečanje s prvimi rojaki na našem domačem ozemlju predstavljali povsem drugače, mogoče še zato, ker smo bili mi že povsem praznično razpoloženi in zopet doma in nas je posebno še tistim, ki so morali odpreti potovalke in jih dati v pretres, praznično razpoloženje kar malo ohlapelo. Ko smo se spuščali iz Ljubelja proti Tržiču se je šofer Slavko od nas poslovil, nam izdal skrivnost, da je na avtocesti Beljak—Celovec dvakrat za trenutek »mrknil« kar zaradi dolge, naporne vožnje ni nič čudnega (skrajno neodgovorno od njegovih predpostavljenih, da pustijo na tako dolgo pot samo enega šoferja) vendar se je kljub temu vožnja končala srečno. Kot bi trenil, smo se na Deteljici poslovili od prvih, ki so izstopili. V Tržiču smo se dokončno poslovili od šoferja in odšli vsak na svoj dom, k prepotrebnemu počitku. Tako se je začel moj letošnji praznik dela — prvi maj. Če bi hotel vse vtise in dogajanja opisati bolj podrobno, bi iz tega lahko nastala kar cela knjiga, toliko vsega smo doživeli in videli na tem potovanju. Vsaj zame je bilo to enkratno doživetje.
Boris Janc
Pred nekaj več kot dvemi leti smo posneli razpadajočo stavbo na dvorišču v tozdu Poliuretan.
NAŠI PETDESETLETNIKI
FERKO MIJO, poslovodja v poslovalnici Zagreb II. KLANFAR HEDVIKA, iz oddelka šivalnice 511
Iskrene čestitke!
Staro se umika novemu.
Stanovanjsko podjetje Tržič je stavbo uredilo. Današnji prebivalci so mlade družine, stavba pa je lepo urejena v okras.
Tri tovornjake (s priklopniki) čevljev naložijo in odpošljejo vsak teden iz skladišča gotovih izdelkov za AFIS.
PTIQE
KRILO
IME PISA TEL31CE PEROCI
?? LET UAŠE DELOVNE ORGANIZACIJE
OKROGEL HLEBČEK IZ ZMLETEGA MESA BIVŠI PORTUGALSKI DIKTATOR
TEPEZWI
DAN
TIPANJE,
ŠLATAUJE
LAJOVIC
URO?
KEM.ZNAK ZA BAKER
PREROKO
VALEČ
PREBIVALEC VASI POD
KRIMOM
RIBA
U05VICA
SORODNIK
JESETRA
OKUŽENA
OSEBA
ROMUNSKO ti MESTO V 01 TRAN5SIL-VANIJI ( NASA PISAVA)
/MAJHNA
KLADA
iMUČIŠČE V KRANJSKI CORI
ZGORNJE
OKONČINE
IME PEVKE
ZUBOVIĆ
KRATICA ZA TEGA LETA
ŠKERLJ
STANKO
MRHICA, KI SE PONAVLJA I« lOSEMDN
ANČKA
LEVAR
REKLO,
IZREK
FR.SRED« VE5KI PES-.NIK IH BOBER I [Francois;
V
SKRAJŠANO IME ZA ANGELICO
8ELEH
100 M2
NOW®
GINJAMTOA
PLAUET I ZNAČILNIM PRSTANOM
BIVŠI
CIMOSOV
AVTO
TOK ZA OCALA
OSTANKI PRI UČINJANJI) ŽITA, OBCINKI
MESTO V ZAH. ROMUNIJI
DÈLTEKSTA,
ODLOMEK
ČLOVEK VE LIKIH OC)
FR.KAKTASKA IGRA ZA 2
IME PEVCA JONESA
k!
ROTA
KOVINA
ŽULJ OD OBUTVE, OTISKA
KOLEKCIJA
LJUBUAU5.
„ILIRIJE"
LEPO
ZVENEČA
BESEDA
SESTAUEKl
DEI NJ|-VE.LEHAl
KORISTNOST PRIDI
MÀKEDONS
HEROJ«
ALJA
TKAČ
POLINICA
IME PEVKE) SRŠEN
OSAMIJE NO ST
KRATICA ZA SLEDEČI
OPEKA
MERJASEC,
VEPER
5TANE
MANCINI
IZVIR,
VIREK
NANUT
ANTON
ANGL.REKA, KI TEČE SKOZI STRATFORD
V
UKRIVLJENOST, ZVE-
riZenost
zoraua
ZEMLJA
DOPISUJ
V
ČEVLJAR!
IME PU8LI CISTA IN KRITIKA MEJAKA
PRIPADNICA AVARSKIH PLEMEN
NAGRADNA KRIŽANKA
Za zadnjo križanko smo dobili 80 rešitev. Nagrade je izžrebal naš sodelavec JANKO JANUŠ, vratar.
Srečni nagrajenci so:
80 din STOPAR IRENA — 540 60 din OMAN ROMANA — 500 40 din DOLINAC IVANKA — Pur 20 din OVSENEK PEPCA — 512 20 din ROBLEK MIRO — 541
Rešitev današnje križanke pošljite v uredništvo do 31. oktobra 1979.
ZAHVALE
Ob smrti moža
MATEVŽA JENKOLE
se iskreno zahvaljujem za izrečeno sožalje in denarno pomoč vsem sodelavcem sekalnice.
Angela Jenkole
Ob boleči izgubi moje drage mame MARIJE LANG
se sodelavkam in sodelavcem oddelka 525 iskreno zahvaMuiem za poklonjeni venec in izrečena sožalja ter spremstvo na njeni zadnji poti.
sin Alfred z ženo Silvo
Za 3.000 dinarjev je naprodaj kasetofon GRUNDIG 2500. Na-
slov prodajalca imamo v uredništvu Čevljarja.
Glasovalno mesto.
SAMOUPRAVNO
ODLOČANJE
18.	septembra smo na REFERENDUMU sprejeli:
—	spremembe samoupravnega sporazuma o združitvi TOZD v delovno organizacijo tovarne obutve PEKO Tržič,
—	spremembe statuta delovne organizacije, spremembe samoupravnih sporazumov o združevanju dela delavcev v TOZD,
—	spremembe statutov TOZD
—	samoupravni sporazum o preporazdelitvi sredstev, pravic in obveznosti med TOZD združenih v DO tovarno obutve PEKO Tržič.
NOVOSTI
NA KNJIŽNEM TRGU
Državna založba Slovenije nam je ponudila knjižno zbirko — petih knjig za 885 din.
MOJ OTROK - MOJA VSAKDANJA SKRB
Izčrpen priročnik, ki obravnava nego in razvoj otroka v prvih šestih letih življenja
210 str. 190 din
J.	Courad LORD JIM
Svojevrsten roman o morju in ljudeh, o kapitanu, ki v nesreči zapusti ladjo.
332 str. 165 din
J.	L. Harlihy POLNOČNI KAVBOJ
Srhljiva pripoved o ljudeh z roba ameriške civilizacije, po kateri je bil posnet tudi odličen film.
230 str. 150 din
M. Sojar VRTNE ENOLETNICE
Dragocert priročnik za vzgojo okrasnih rastlin, ki bo dobrodošel vsakemu vrtičkarju, strokovnjaku v proizvodnji, pa tudi vsem, ki se na vrtnarski poklic šele pripravljajo.
136 str. 90 din
F. W. Deakin MUSSOLINIJEVIH ŠESTSTO DNI
Knjiga o zadnjem razdobju fašistične Italije in hkrati o zadnjem razdobju »surovega prijateljstva« — sodelovanja med Mussolinijem in Hitlerjem.
Naročniki vseh petih knjig si lahko izberejo tudi nagradno (brezplačno) knjigo
A.	B. Čopič DOŽIVLJAJI NIKOLETINE BURSAĆA
Ena najbolj popularnih satiričnih povesti iz partizanskega življenja ali
B.	T. Green TIHOTAPCI
Knjiga razkriva najbolj skrite silnice modernega tihotapstva.
Po zrezek v vrsto, posodo pa po nekaj dneh pred vrata menze.
Kadar so za malico zrezki ali pečenka, vzamejo nekateri malico še za »nekoga drugega« in jo odnesejo, da v miru pojedo na svojem delovnem mestu.
NEKOLIKO MISLI
Življenje je najlepša iznajdba narave, a smrt njena veščina, da življenje čim bolj izkoristimo.
Goethe
Ob spoznanju velikega trpljenja sočloveka, se sramujemo solz lastne bolečine, ki je v resnici manjša.
A.	Kovačič
Ni treba dosti domiselnosti, da preslepimo človeka, ki nam verjame.
Panča Tantra
Kdor večkart menja načrt, se mu lahko zgodi, da ostane brez hiše.
N. N.
Najbolj dobri ljudje, so tudi najbolj lahkoverni.
Aleksander Pope
NAROČILNICA	Ce vzgajaš moža, vzgajaš samo njega, če vzgajaš ženo,
vzgajaš celo družino.
Podpisani ......................................... Arabski pregovor
naslov ............................................................
zaposlen v PEKO nepreklicno naročam paket knjig za 855 din. Račun bom poravnal v osmih zaporednih mesečnih obrokih. Z naročenimi knjigami mi pošljite brezplačno tudi knjigo
(vpišite knjigo A ali B).
Zakaj se čedne ženske možijo s pusteži? Ker se inteligentni moški nočejo ženiti s čednimi ženskami.
Somerset Maugham
Najbolj znane so tiste žene, ki imajo neznane može.
Walter Rilla
Ko bi bila vsaka kritika dobra, potrebna in ustvarjalna bi bila vsaka slikarija umetnost, vsaka izmišljotina znanost in vsakršno izdelovanje kiča koristno za družbo.
Edvard Kardelj
Kraj in datum
Lastnoročni podpis
Naročilnico pošljite na naslov DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE, Knjižni oddelek 61000 Ljubljana, Mestni trg 25, lahko pa jo oddaste izpolnjeno v omarico z našo oznako v recepciji upravne stavbe (poleg ure).
ČLOVEK-ČLOVEKU
Ura je štirinajst. Delovni dan. Tovarniško parkirišče je polno avtomobilov. V vseh že sedijo vozniki, motorji ropočejo in počasi nastajajo na izvoznih poteh kolcne. Izhod se odpre. Plava zmešnjava. Iz vseh stranskih izvozov pritiskajo v glavno smer. Voznik v fičku izsili prednost in ogroža druge. Pred njim se nekdo poskuša obzirno vključiti v promet, toda prejšnji izsiljevalec mu grobo zatrobi in mu zapre izhod. Gotovo si misli: »saj imam jaz prednost.« Torej on si prednost lahko izsili kadar je nima, svoje pa ne odstopa nikomur.
JK
Peko Karlovac II
NAŠA PRODAJALNA JE NAJLEPŠA
Karlovac I.
Mogočna stara stavba z rumeno fasado v Radičevi ulici na številki 7 v Karlovcu je dom poslovalnice Peko Karlovac I. Peko nastopa v Karlovcu od 1. septembra 1928. Za današnje potrebe ie bila prodajalna že dolgo pretesna. Delovni pogoji so bili težki, skladiščni prostori so premajhni. Dokupili smo dva stanovanja in v juliju izvedli adaptacijo — razširitev in preureditev prodajalne. Izvajalci adaptacijskih del so delo opravili v slabem mesecu dni Oprema v prodajalni je povsem nova. Razvijajo jo v domačem biroju in predstavlja zanimivo in priietno spremembo. Stranke so zelo navdušene, lokal jim je všeč. Enako mnenje imajo tudi strokovnjaki. Dan pred mojim obiskom so bili v prodajalni mizarji in arhitekti iz projektivnega biroja. Vsi so bili polni pohvale.
Poslovalnica Karlovac I. je stara, veliko starejša je stavba, toda v njej živi mlad kolektiv. Kljub mladosti kolektiva pa ie Peko v Karlovcu zelo uspešen. Če pogledamo s strani prodaje lahko ugotovimo, da prodajalna uspešno prodaja. Kolektiv se je izredno dobro ujel in v resnici predstavlja tako strnjeno delovno skupino, da pri delu ne more zatajiti. Gre za kolektiv, ki jim gre skupaj, vsi se enako prizadevajo in so si pravi tovariši.
Sicer pa prepustimo besedo Vladu Bogovič, ki je izmed vseh najbolj zgovoren. Dejal je:
V prodajalni delamo v dveh izmenah. Začeli smo razmišljati o non-stop delovnem času. V tem primeru bi morali zaposliti še eno moč. Po grobih izračunih bi se to obneslo. Kot vidite imamo novo prodajalno. Lepo sta nam jo opremili naši dekleti Breda in Alenka iz Biroja. Mi pa smo ponosni, da je naša prodajalna naj lepša v Karlovcu in okolici. Zaprto smo imeli mesec dni. Naš poslovodja Slavko je poln energije in prizadevanj. Smo izredno skladen kolektiv. Kot vidite smo na dobri lokaciji, ampak dobri smo tudi mi. Vsak zase ve, kako in kaj mu je storiti, ko pride stranka v trgovino. Prodajamo kolikor največ moremo. Toda na roko nam ne gre proizvodnja. Pri kvaliteti smo popustili. Čevlji so dragi, kvaliteta pa velikokrat ni dobra. Ne vem ali ne odgovarjajo lepila ali kaj. Veste, stranke hitro ugotovijo napake, pa jih drugič ne bo več. Zavili bodo v konkurenčno trgovino. Parskega prometa letos ne bomo dosegli, veste pozna se en mesec, ko smo imeli zaprto. Oprema s predizblro je menjala način prodaje. Stranica si čevlje ogleda in si ga že prej lahko izbere, mi ji samo svetujemo. Imamo prostorna skladišča, prej smo bili na tesnem.
O svojem prostem času pa je dejal:
Prosti čas? Lepo vas prosim, saj ga skoraj ni. Delamo deljen delovni čas. Doma imam dva otroka in ženo. Poleg tega sodelujem pri Karlovškem oktetu, sodelujem pa tudi pri Karlovški radijski postaji.
Mira, Zlatko in Vlado prodajalci v prodajalni Karlovac I.
Poslovila sem se od prijaznega kolektiva. Vlado mi je še obljubil, da bo za eno prihodnjih številk opisal Karlovac in življenje v njem, kar naj bi bilo vzpodbuda tudi za njegove kolege iz prodajaln, da bi opisali svoje kraje.
KARLOVAC II.
Pravo nasprotje prodajalni Karlovac I. je prodajalna B obutve v Gajevi ulici 6. Prodajalna je dober streljal od poslovalnice I, njeno poslovanje pa je živo nasprotje. Za hvalo res ni povoda. Lokacijsko sicer ni na položaju. Prej je bila tam blizu tržnica in je še nekako šlo, odkar pa se je preselila višje v mesto, tu ni več prehoda. Z ozirom na to, da je B roba ponavadi zelo iskana, se v Karlovcu to ne dogaja. Poslovodja MADŽAREVIĆ MILENA opravičuje slabo poslovanje s tem, da čevljev v B kvaliteti ni veliko parov, stranka pa da nekaj išče in če ne dobi ne pride več. Prav zaradi dopolnitve sorti-menta ima tudi redno robo, pa vseeno ne gre.
Poslovodkinja je sicer sama in se sklicuje na to, da en človek ne zmorevsega. Skladišče ima zunaj preko prehoda. Če bi lahko vsaj v zadnjih treh mesecih leta vzeli pomoč bi bilo drugače. Tudi naročila da niso izdobavljena tako kot so naročena. Veliko je administracije, prostorsko je trgovina zelo utesnjena.
Stranka je hotela platnene natikače. Hčerka je natakarica. Lani jih je kupila tu. Bili so ji zelo všeč, pa je hotela naj ji mama prinese iz Karlovca spet take ali podobne. Toda žal danes jih ni dobila takih niti podobnih, ker kaj takega primernega v trgovini ni bilo na zalogi.
Prodaja je odvisna od strank, od sortimenta, od lokacije prodajalne, največ pa od prodajalca. Ob obisku v Krškem pred dvemi leti mi je poslovodkinja dejala besede, ki jih kar ne morem pozabiti. Rekla je:
„Veste, mi prodajalci v majhnih odročnih prodajalnah moramo prepričati vsakega kupca, da nekaj kupi, zato ker jih veliko ne pride. Poiščemo mu tak čevelj, da je zadovoljen z njim in ga kupi, le tako si zagotovimo promet/''
Milena Madjarevič: za enega človeka je to prevelika obremenitev.
čevljar
Glasilo delovne organizacije tovarne obutve PEKO Tržič n. sol. o. — Ureja uredniški odbor: Janez Kališnik, Edo Košnjek, Nataša Meglič, Marjan Markič, Anton Simonič, Karel Zajc, Ivan Zaplotnik, Vera Umek, Marija Slapar — glavni in odgovorni urednik. — Naslov uredništva: »PEKO« Tržič, telefon 50-260 int. 217. — Tisk TK Gorenjski tisk Kranj. — Izhaja enkrat mesečno v nakladi 3200 izvodov v slovenskem in 1600 izvodov v srbohrvaškem jeziku. — Glasilo dobijo člani delovne organizacije, štipendisti, vajenci in upokojenci brezplačno.