Telefon št. 74. Posamna številka 10 h. Po poitl prejeman: za eelo leto naprej 26 K — h pol leta „ 13 „ - „ Četrt „ ^ 6 „ 50 „ mesec , 2 „ 20 , V upravništvu prejeman: za celo leto naprej 20 K — h pol leta Četrt „ mesec 5» - , 1 „ 70, Za pošiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Naročnino in Inserate sprejema upravništvo v Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopsl se ne vračajo, nefrankovima pisma ne viprejeinajo. Uredništvo je v Seme-nifkih ulicah St. 2,1., 17. li haja vsak dan.izvgemfii nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Stev. 64. V Ljubljani, v torek 18. marca 1902. Letnik XXX. Kaj bode? Ko se je 1. 1895 dajalo brezobrestno potresno posojilo, obetali so marsikomu razni uradi, da tega posojila ne bode treba vra-čevati. Marsikdo je vzel posojilo v najbolji zavebti, da ga mu ne bode treba nikdar vra-čevati. Sedaj pa z največjo strogostjo država iztirjava posojilo, nešteto je rubežni, ki so Be izvršile v najnovejem času. Sedaj je spomlad; ljudje, ki že tako komaj žive, naj v tem času, ko morajo kupovati semena in živila, vračajo potresno posojilo ? Koliko solz se je vsled tega prelilo in kako se morajo ljudje zadolževati, da plačajo sedaj naenkrat dva obroka! SI. deželna vlada naj vendar računa z dejstvi in pomaga ljudem, kolikor je mogoče ! Sicer pa prosimo, da naši državni poslanci pomorejo, da se omehča vladi srce! Ehrhard. Liberalci so onemogli. Videli so, da so z vsem svojim bojem proti katolicizmu dosegli baš nasprotno, kar so želeli. Prišlo je tako daleč, da je neko sodišče priznalo 1 i -beralno ime celo za žaljiv. Menimo, da hujše se stranka ne more zavreči, kakor se jo zavrgla liberalna stranka samo Bebe s svojim podlim časopisjem. Zato pa upajo liberalci, da bo v cerkvi sami nastal kak razdor. Včeraj smo omenili prof. Wahrmunda, kateri pa pač ni prav nič nevaren, ker njegova brošurica, zlasti v prestavi slovenskih liberalcev, ni nič drugega, kakor navaden pamflet. Liberalci se pa sklicujejo zadnji čas vedno na prof. Ehrharda na Dunaju, češ, da Ehrhard bo razdrl katoliško cerkev, in Bicer da je Ehrhard ravno tak katoličan, kakor — oprostite — »Narodov« Malovrh. O Ehrhardovi knjigi je podal »Katol. Obzornik« v zadnji številki obširno oceno, iz katere posnemamo sledeče : Ali je mogoče, da se premosti nasprotje, katero vlada med katoličanstvom in med modernim svetom ? Je mogoče, pravi Ehrhard. Moderna kultura bistveno ne nasprotuje katolicizmu. Boj je, to je gotovo. Moderni čas se je dejansko razvijal v smeri trojne faze: bil je najprej proticerkven, potem proti-krščanski, sedaj je protiverski; najprej je bil boj proti božjemu značaju Cerkve, potem boj proti razodetju, končno boj proti veri sploh. Nasprotja torej med moderno kulturo in Cerkvijo ni mogoče tajiti. Ampak, pravi Ehrhard, to nasprotje ni absolutno. Cerkvi nasprotujejo moderne osebe, a ne resnične moderne ideje; in če se zdi, da nasprotujejo tudi moderne ideje Cerkvi, ne nasprotujejo bistvu Cerkve, marveč le časovnim tvorbam Cerkve. Celo več: Cerkev in moderna kultura se vzajemno blagodejno pospešujeta. Česa je torej treba? S strani zastopnikov moderne kulture je treba, da umejo bistvo moderne kulture in bistvo katolicizma. Zakaj spoznali bodo, da ni nobenega nasprotja med bistvom ka-toličanstva in moderne kulture, ampak da je celo nasprotno katolicizem osnovni činitelj moderne kulture, brez katerega ne bo mogoče odpraviti globoke disharmonije, ki dejansko gre po vsej moderni kulturi, dž, brez katerega bi moderna kultura toliko izgubila, da bi je hujša usoda ne mogla zadeti. S strani katoličanov pa je zopet treba, da ločijo bistvo katolicizma od časovnih pojavov. Cerkev se mora oprostiti srednjeveških ostankov, ki so bili le tedaj upravičeni; do-umevati mora moderne verske in cerkvene potrebe; upoštevati mora moderne pridobitve. Katoličani morajo dokazati z intenzivnim duševnim, nravnim in socialnim delom kulturno silo katolicizma, dk, dvigniti morajo moderno kulturo z ostvarjanjem krščanskih idealov resnice in nravnosti, pravice in ljubezni! Zlasti priporoča Ehrhard vsem izobražencem (ne le duhovnikom) študij teologije, filozofije in zgodovine. Posledica bo dvojna: 1. Nihče ne bo mogel zahtevati v imenu moderne kulture od izobraženega katoličana, naj zataji Cerkev, svojo duhovno mater, ali naj se vsaj v praktičnem življenju obrne od nje; nihče pa tudi ne bo mogel v imenu katolicizma od katoličana zahtevati, naj se varuje moderne kulture in naj ne dela zanjo. 2. Cilj katoliški Cerkvi ne bo večen boj zoper moderni svet, ampak sprava modernega duha s katolicizmom in po tej spravi rešitev moderne družbe. To je po naši sodbi načelna vsebina Ehrhardove knjige. Kaj naj rečemo o njej? Takole načelno se nam zde trditve Ehrhardove popolnoma resnične in upravičene. Zdi se nam namreč, da vse to ni nič drugega kakor ona stara resnica, ki jo je Cerkev že tolikokrat poudarjala: Katoliška Cerkev ne nasprotuje pravemu napredku; katoliška Cerkev marveč blagoslavlja in pospešuje vse, kar je kjerkoli resničnega, dobrega i r, lepega! Katoliška Cerkev torej tudi ne nasprotuje temu, kar je resničnega, dobrega in lepega dosegla ali bo še dosegla moderna kultura! Toda konkretno je stvar veliko težja. Vprašanje je namreč prvič: katere so tiste resnične in upravičene moderne ideje? in drugič: kaj je v Cerkvi tako specifično srednjeveškega, da se kar brez velike škode lahko iztrebi ? Moderni čas, pravi Ehrhard, po svojem duhu ni v absolutnem nasprotju s Cerkvijo, ampak krive so nasprotja le osebe, ki upravičene moderne ideje pretiravajo in pačijo. Ehrhard navaja pet činiteljev moderne dobe: 1. zmanjšanje vpliva Cerkve na življenje krščanskih narodov vsled avinjonske sužnosti, rovanja imperialistov (Marzilija, Occama), zapadnega razkola in propada sholastike; 2. oživljenje pagansko-klasičnih idealov v dobi humanizma in renesance; 3. nove umske struje: zgodovinoslovje in pri-rodoslovje; 4. nacionalizem; 5. najmočnejši faktor subjektivizem in individualizem. Noben izmed teh činiteljev, trdi torej Ehrhard, ni v absolutnem nasprotju s katolicizmom: prvi ne, ker ga ni kriv moderni čas, ki se je tedaj še le porajal; ne drugi; zakaj humanizem je res kasneje dobil proticerkven značaj, a to je nebitno; samoposebi navdušenje za klasično literaturo in umetnost, historično upoštevanje antične kulture ne nasprotuje krščanstvu. Tretji činitelj pa celo ni v nasprotju s katoliškim krščanstvom. Saj je ravno krščanstvo ustvarilo svetovno zgodovino — brez krščanskih osnovnih idej o enotnosti človeškega rodu pod enim Bogom stvariteljem in o božji previdnosti je bila uganka svetovne zgodovine nerešna —; katoličani, zlasti mavrinci, so zgodovinoslovje ustanovili; moderna zgodovina ni ovrgla niti enega dejstva, ki je ž njim katolicizem notranje zvezan, niti enega ni odkrila, ki bi bil ž njim v protislovju. Kar se pa tiče prirodo-slovja, ga je propad sholastike in odtujenje od krščanstva res pospešilo — zakaj ni tako metafizične religije kakor je krščanstvo fn ko se je človek odvrnil od krščanstva, se je moral obrniti na zemljo! Toda v nasprotju s katolicizmom prirodoslovje ni. Največji geniji v prirodoslovju so bili zvesti sinovi Cerkve. V nasprotju s katolicizmom je le zloraba prirodoslovja, so Ie ne-znanstvene, nedokazane in nedokazne hipoteze, ki jih popularizirajo kot dokazane! Tudi nacionalizem ne nasprotuje kato-ličanstvu, dasi je katoličanstvo po imenu in bistvu katoliško = univerzalno. Zakaj realni razlog nacionalizma je različnost dežela in ljudstev; idealni razlog pa je, pravi Ehrhard, to, ker je bogastvo človeške nature tako, da se ne dd razviti in ostva-riti v enem ljudstvu, enem narodu. Toda kar je najvišjega, ni nacionalno, ampak občečloveška last. Resnica, nravnost, pravica, [16] LISTEK. Slepi muzik. Rusko spisal Vladimir Korolenko, prevel Krilič. III. Ne dolgo pred opisanim dogodkom se je na sosednjem posestvu premenil »po-sesor«*). Na mesto prejšnjega, nemirnega soseda, ki se je celo z molčečim g. Pope-peljskim pravdal zaradi nekega pašnika, se je zdaj naselil na sosednjem dvorcu stari Jakuljski z ženo. Dasi sta oba soproga skupaj imela nič manj, kakor sto let, vzela sta se vendar pred primeroma ne davnim časom, ker gosp. Jakob dolgo ni mogel dobiti za arendo (zakupnino) potrebne svote in zato služil za oskrbnika pri drugih posestnikih; gospa Nežika je pa pričakovaje srečnega trenutka živela kot častna hišina pri gro-finji Potočki. Ko je nazadnje prišel srečni trenutek in sta ženin in nevesta roko v roki stala v cerkvi, je bila brada mladeni-škega ženina že na pol siva in tudi sramežljivo zardelo lice nevestino je bilo že obrobljeno, z srebrnimi laski. Vendar to ni škodovalo zakonski sreči; sad te pozno ljubezni je bila hčerka edinka, Bkoraj vrstnica slepega dečka. Ko sta si na •) Tako imenujejo v jugozapadni Rusiji aren-datorja (zakupnika, najemnika) velikega posestva. f^ ^ Čl starost preskrbela kotiček, ki sta bila v njem, če tudi le deloma, neomejena gospodarja, sta živela v njem priletna zakonska tiho in skromno, kakor da se hočeta s to tišino in samoto odškodovati za leta težkega življenja »pri tujih ljudeh«. Njih prva arenda se jima ni posrečila, zato sta se zdaj malo omejila. Pa tudi v stanovanju sta uravnala vso po svoje. V kotu, ki je bil poln svetih podob, obrobljenih z bršljanom, je imela starka poleg vrbe in »gromnice«**) nakopičene vrečice z zelišči in koreninami, ki je zdravila z njimi moža, vaške žene in kmete. Te trave so napolnjevale sobo s posebnim nenavadnim vonjem, ki je vsakemu gostu ostal v spominu ob enem s spominom na snažni mali dvorec, ua njegovo tišino in stari par, ki je živel v našem času tako redko složno življenje. V družbi priletnih starišev je rastla njih edinka, mala deklica, dolgih, plavih las in modrih oči, ki je vsakega že pri prvem seznanku napolnjevala z začudenjem s čudno mirnostjo, razlito po vsi njeni postavi. Zdelo se je, da se je hladni mir pozno ljubezni starišev zrcalil v hčerkinem značaju, v njeni neotroški razsodnosti, mirnem kretanju in v zamišljenih modrih očeh. Nikoli se ni bala tujih ljudi, ni se ogibala otroške družbo in se je udeleževala njih iger. Toda vse to je **) Gromnica je sveča, ki se prižiga ob hudi uri. delala s tako iskrenostjo in resnobo, kakor da bi bilo to za njeno osebo nepotrebno. In res se je najbolj zabavala sama s seboj; sama se je izprehajala, trgala cvetke, pogovarjala so s svojo punčiko. Vso to je delala s tako resnostjo, da bi človek mislil, da ima pred seboj odraslo ženo, ne pa otroka. IV. Nekoč je bil Peter sam na griču nad reko. Solnce je zahajalo, v zraku je nastala tišina, samo mukanje čred, ki so šle s paše, se je razlegalo in zamiralo v daljavi. Deček je ravnokar nehal piskati in legel vznak v travo v dremavi utrujenosti poletnega večera. Za trenutek je zadremal, kar so ga predramili lahki koraki. Nejevoljen se je podprl s komolcem in prisluškoval. Koraki so obstali v podnožju griča; hoja mu je bila neznana. »Deček!« jo zaslišal otroški glas. »Ali ne veš, kdo jo ravnokar tukaj piskal ?« Slepec ni imel rad, če ga je kdo motil v samoti. Zato je odgovoril na vprašanje z no posebno prijaznim glasom. »Jaz . . .« Lahek, začuden vsklik mu jo odgovoril; ob enem jo pa deklica s prostodušno pohvalo odgovorila: »Kako lepo!« Slepec je molčal. »Zakaj pa ne odidete?« je vprašal na to, ker je čutil, da nepovabljena vpraše-valka še stoji na istem mestu. »Zakaj me pa odganjaš?« je vprašala deklica s svojim čistim in dobrodušno začudenim glasom. Tak mirni otroški glas je prijetno vplival na dečka; pa vseeno je še odgovoril s prejšnjo nejevoljo: »Jaz nimam rad, če kdo pride k meni . . .« Deklica se je zasmejala. »Tako ! . . . Glej no ! Kaj je cela zemlja tvoja in imaš pravico komu prepovedovati izprehajati se po zemlji?« »Mama je prepovedala me motiti«. »Mama?« je vprašala deklica zamišljeno. »Moja mama mi je pa dovolila hoditi ob reki . . .« Deček, malo razvajen s splošno popustljivostjo, ni bil vajen takega ugovarjanja. Senca srda se je pokazala na njegovem obrazu; vzdignil bo je in izpregovoril naglo in vznemirjeno: »Odidite, pojdite, pojdite! . . .« Kdo ve, kako bi se končal ta prizor, da sa ni z dvora zaslišal Johimov glas, ki je klical dečka k večerji. Peter je naglo zbežal z griča. »Oj kako poreden deček«, je zaslišal za seboj nezadovt ljen glas. (Dalje prih) religija niso nacionalne dobrine. Ker pa je kultura ravno v tem, da narodi napredujejo v spoznanju resnice, ostvarjenju nravnosti, obrambi pravice in dejstvovanju religije, je nacionalizem celo navezan na univerzalizem. Brez idej univerzalizma bi se pogreznil nacionalizem v barbarstvo! Katolicizem pa ni drugega kakor univerzalizem religije. Kje je torej nasprotje? Ni ga in ni! Tudi individualizem in subjektivi-z e m nista nujno v nasprotju s katolicizmom. Saj katoliška Cerkev popolnoma priznava pravice osebnosti, d<\, z naukom o nesmrtnosti je Cerkev osebnost posvetila, povzdignila in okrepila. Veliki heroi krščanstva so branili svetišče notranjega človeka proti celi premoči rimskega imperija! Vse to je resnično in katoličani so to vedno priznavali, — nič, kar je resničnega, dobrega in lepega, ne zameta krščanstvo! — ampak po našem mnenju so Ehrbardova izvajanja le idealne abstrakcije! In še te abstrakcije so ponekoliko čudne! Resnično je, da ni še le moderni čas odtujil narodov krščanstvu, marveč da se je moderni čas ravno s tem porodil. Toda ali ni prav navadna sofizma sklepati odtod: moderni čas ni kriv tega odtujenja, ker ga še bilo ni, ko se je začelo; torej se, kar se tega tiče, katoliška cerkev lahko sprijazni z modernim časom ? Moderni svet se je r o d i 1 iz tega odtujenja, a moderni svet tudi živi od tega odtujenja! Potem pa je Ehrhard izpustil iz činiteljev moderne dobe enega najvažnejših: moderno filozofijo, ki se na njej snuje moderno svetovno n a z i r a -n j e! Tega Ehrhard le mimogrede omenja, in vendar še le to pravzaprav tvori to, kar imenujemo „moderni duh, moderni svet"! Ehrhard pravi, res je nasprotje med katolicizmom in modernim svetovnim naziranjem, toda tega je kriva moderna filozofija sama, ker je podrla most med seboj in katolicizmom; tudi se moderna filozofija ne more imenovati po pravici moderna, ker ni edina, ni sama s seboj v soglasju. Toda kaj de to, ali se proti krščanska filozofija naše dobe imenuje moderna po pravici, ali ne ? Kaj de to, da je sama polna protislovij ? Dejstvo je, da je eden glavnih činiteljev modernega sveta,j kakršen je moderni svet, ne abstraktno^ ampak konkretno! Ampak tu smo se že dotaknili točke, kjer tiči po našem prepričanju prva zmota Ehrhardovih izvajonj. Ehrhard je moderne ideje popolnoma ločil od os e b. Zato je mogel vso krivnjo odvzeti idejam ter naprtiti osebam in reči: evo ! med modernimi idejami in katolicizmom ni nobenega nasprotja! Toda taka lcčitev je mogoča le tam, kjer je nositeljica idej kaka avktoriteta, ločena od subjektivnega mišljenja ljudi. V cerkvi po pravici ločimo krščanske ideje od oseb in osebnega nazi-ranja posameznikov, kjer nosi ideje božja nezmotljiva avktoriteta Cerkve! Moderne ideje pa nimajo zase nobene take avktori-tete. Zato imajo moderne ideje le toliko moči in veljave, koliko imajo zastopnikov in opore v subjektivnem prepričanju. Moderne ideje so le tiste, ki so vtelešene v modernem svetu ! Le tiste ideje so res moderne ideje, ki jih zastopa moderni svet; idoje, ki so personificirane v modernih predstavnikih; ideje, ki jih uče po modernih stolicah, širijo po modernih revijah, popularizirajo po modernih brošurah; ideje, ki so realizirane v modernih institucijah. Saj Ehrharo n pravi drugje, da nikdar nista bili ideja in oseba tako tesno združeni kakor ravno v naši dobi. Moderni svet pa se ne briga za Ehr-hardove distinkcije in abstrakcije. Moderni svet je odtujen .♦w.vi in smatra, da je prav to napredek. M kerni svet ne vpošteva le antične ume' ,bti in kulture, ampak sploh taji, da bi tu v, t kultura in umetnost morali priznavati večne sakone krščanske religije in etike. MoiVni svet najrajši poudarja trditve, naj si so tudi le nedokazane in ne-dokazne hipoteze, ki nasprotujejo božjemu znaku krščanstva. Moderni svot uravnava politiko po Bkrajnem nacionalizmu. Moderni svet uči filozofijo skrajnega individualizma in subjektivizma. Moderni svet sploh izpo-veda, da je med modernim svetovnim naziranjem in katolicizmom nepremostljivo na Bprotje! Le poslušajte nauke, ki se glase z modemih stolic; berite moderne revije; štu- dirajte moder^v )zofe — pa recite, če ni tako? Med moujrnim svetom, kakoršen je dejansko in konkretno, in pa med katoliško Cerkvijo, jo pač absolutno nasprotje! Zato je po pravici Pij IX. obsodil kot zmoto nauk, »da se rimski p<>pež more in mora sprijazniti in spraviti z (modernim takozvanim) napredkom, z liberalizmom ter z moderno kulturo.« Ehrhard navaja za svojo trditev še ta-le dokaz: Da ni moderna kultura nasprotna Cerkvi, dokazuje tudi to, ker ni vzela katoliški Cerkvi ničesar, kar bi ji bilo bistveno! Moj Bog, seveda ne, toda hvala za to pač ne gre moderni kulturi (ki Be je mimogrede pošteno trudila, da bi dosegla tudi to !) ampak hvala gre Njemu, ki je dejal: »Jaz sem z vami — portae inferi non prae-valebunt!« Hvala -"-e božji moči, ki je v katoliški Cerkvi! C ^ čudno pa je, kako idealistično slika Ehrhard dobrodejni vpliv moderne kulture na Cerkev, češ episkopat ni bil nikdar tako svoboden (?),; katoliška duhovščina nikdar tako spoštovana (?), položaj katoliške Cerkve nikdar tako podoben katoliški Cerkvi v prvih časih (kakor da je poganstvo pozitivno vredno hvale, da je obdalo Cerkev z glorijo mučeništva!?). Kajpada, nobena doba ni brez vsega dobrega, tako tudi moderna ne, in kar je dobrega v njej, služi tudi Cerkvi. Gotovo, božja previdnost tudi zlo podvrže svojim smotrom in službi dobrega. Toda reči, da je tako sovražna doba radi nekaj elementov že sploh dobra; reči, da je tudi zlo dobro, ker mora iiehotd služiti božjim smotrom — to se nam zdi pa vendarle preliberalno! Skratka: moderni svet ni vtelešeno zlo, ampak po svojem duhu, svojih idejah, svojih tendencah, je na sploh rečeno sovražen krščanstvu in Cerkvi! [Bistvu krščanstva in bistvu Cerkve! Krščanstvo bi moralo zatajiti svoje zvanje in Cerkev svoj božji nauk, da bi bila mogoča sprava z modernim svetom takšnim, kakršen je! Torej ko bi tudi Cerkev izločila in iztrebila iz sebe vse, kar ima časovnega, nebistvenega, srednjeveškega"! Sicer pa je še vprašanje, kje je pač v Cerkvi tisti srednjeveški element? Ehrhard pravi: tega ni mogoče tako lahko in tako kratko povedati. To bo bravce težko da zadovoljilo! Saj pa res ni prav modro, toliko govoriti o tem, kako se mora Cerkev prilagoditi modernemu času; kako bi morala pustiti to, kar je zastarelega, časovno preživelega, „specifično srednjeveškega"; a ko se vzbudi v človeku radovednost nezadovoljnost češ,; čemu vlači Cerkev uik balast s seboj ? in pa kje in kaj je tisti balast? — tedaj ga odpraviti s kratkim izgovorom: „tega ti ne morem povedati, ti bi me napak umel!" To ni modro, to tudi ni pravično nasproti Cerkvi! * ¥■ # Splošno moramo pa reči, da Ehrhard odkritosrčno želi prospeh katoliške cerkve. Pred očmi mu je v prvi vrsti univerzalizem, vseobsežncst katoličanstva. Nepake, ki jih je naredil, bo pač znal popraviti. Učenjak naj vzame v roke nekaj umazanih liberalnih listov, naj pregleda njihovo zlobno lažnivost — in ozdravljen bo, ter ne bo nikdar želel združiti katolicizma s takim — modernim duhom. Katoliška cerkev in delo. Pri peti konferenci je p. H u g o 1 i n dokazoval, v kaki razmeri Bta med seboj katol. cerkev in delo. I. Katoliška cerkev uči, da je: 1. delo dolžnost vsakega človeka in sicer 2. zveličavna dolžnost, ker človeka varuje greha in ga vtrdi v čednosti; 3. delo časti človeka. Delala je sv. družina in božji Sin Jezus sam, delal sv. apostol Pavel, opravilo prvih puščavnikov je bilo delo in molitev in kat. menihi so z delom spremenili pragozde v rodovitne pokrajine ter nam z delom svojega uma ohranili klasično lite raturo Grkov in Rimljanov. II. Cerkev tirja za delo: 1. primernega plačila. Delavce zatirati in jim pritrga vati zasluženo plačilo je vnebovpijoči greh; 2. delo ne sme biti predolgotrajno, najmanj za otroke, ob nedeljah počitek in tudi mod delom odmor; 3. delavec mora imeti časa in prilike za versko dolžnosti; žena naj ostane v družini, delavcem se ne sme braniti zakon. III. Vera 1. blaži delo, da postane dopadljivo Bogu, ker poda delavcu pomočke, da so ohrani v stanu milosti božje in ga uči, da svoja dela opravlja iz ljubezni do Boga; 2. lajša delo, ker kaže na božjega Sinu v tesarski delavnici, krepča delavca z božjo besedo in svetimi zakramenti in mu kaže bogato plačilo v svetih nebesih; 3. da delu vspeh. »Ako Gospod ne zida hiše, zastonj jo zidajo zidavoi.« Katoliška cerkev je največja dobrotnica delavca, v njej se čuti delavec vzvišenega, češčenega, ljubljenega, varovanega in zadovoljnega. Kdor jemlje delavcu vero, je njegov sovražnik, na podrtijah delavske sreče si postavlja prestol egoizma. Državni zbor. Dunaj, 17. marca. Visoke šole. Danes je zbornica nadaljevala razpravo o proračunu za visoke šole. Prvi govornik dr. T o 11 i n g e r je našteval večinoma le nedoatatke na dunajskem vseučilišču, ki ima sicer novo palačo, katera pa že davno ne zadošča za razna predavanja, knjižnice in zbirke Te in druge pritožbe je nedavno modroslovska fakulteta v posebni knjižici obširno opisala. Za njim je posl. B i a n k i n i izprva v hrvaškem jeziku jako ostro govoril proti vladi, ki zanemarja kulturne koristi južnih Slovanov. Nemci, Italijani in Madjari nam — Jugoslovanom takorekoč uropajo VBako leto nekaj otrok, ki se ponemčujejo in po-italijančujejo v nemških in italijanskih šolah. Govornik nato obširno govori o zagrebškem vseučilišču, ki so si ga Hrvatje sami ustanovili. Zato pa ogrsko-avstrijska vlada dela temu vseučilišču razne ovire. Tako v Avstriji ne veljajo izpiti na zagrebškem vseučilišču, temveč jih morajo avstrijski podaniki tukaj ponavljati. Vlada sploh ne zna privabljati balkanskih Slovanov v Zagreb, ki bi bil lahko središče vseh južnih Slovanov tudi izven države. Odkar je tudi v Belemgradu visoka šola, krči se vsako leto število vi-sokošolcev v Zagrebu Govornik pravi: Vlada bode na ta način uničila zagrebško vseučilišče, kakor je uničila v Rimu hrvaški zavod sv. Hijeronima ter ga izročila Črni gori. Vlada si torej sama zapira pot na Balkan s svojo nespretno politiko. Vlada naj bi bila tudi Slovencem in Hrvatom odprla vrata zagrebškega vseučilišča, s tem bi se povzdignilo zagrebško vseučilišče in tudi Slovenci bi morda potem ne zahtevali posebnega vseučilišča v Ljubljani. Ker pa je dualizem politično in državnopravno slovensko-hrvaški narod razdelil v dvo državi, zato se Jugoslovani nikdar ne bodo ogreli za to ustavo, ki je ukrojena le za Nemce in Madjare. Konečno govornik jako toplo podpira slovensko zahtevo za ljubljansko vseučilišče. Ker Italijani nekaj mrmrajo, odgovarja jim Biankini, da se jugoslovanski poslanci ne protivijo italijanskemu vseučilišču, seveda le s tem pogojem, da se ustanovi v Tridentu, a nikakor ne v Trstu ali sploh v Primorju, ker primorske pokrajine so v veliki večini slovanske. Biankini je imel danes jako nabrušen jezik proti vladi; lo to moti poslušavca, ker se bori z nemščino. Veliko smeha pa je vzbudil koncem govora. Ko je z vso ogorčenostjo ožigosal naučno upravo, zakliče navzočemu naučnemu ministru: Jaz sem go- v voril, sedaj imate Vi, ekscelenca, besedo! (Splošen smeh in odobravanjo.) Naučni minister dr. vitez Hartel se mora sam smejati ter hiti poslušat d' E 1 v e r t a, ki je govoril za Biankinijem. D' E 1 v e r t je obširno govoril proti češki tehniki v Brnu. Mej govorom so mu češki poslanci odločno ugovarjali. Najglasnejša sta bila Fresl in dr. Pommer. Sicer pa je d' Etvert danes ubral jako mile strune, kar ni njegova navada. Za njim govore Hruby E., Banvinski, Berger in dr. pl. Derschatta. Vseh govornikov o visokih šolah je 16, o srednjih šolah 16, o obrtnih šolah 10, o ljudskih šolah 12. Ako vsi govore, potem je mogoče, da niti celjsko vprašanje pred prazniki ne pride na vrsto. Socialnodcmokratični shod v Celju. Velikanski rudeči plakati so že teden dnij oznanjali svetu srečno vest, da bo prišel v nedeljo dne 16. svečana v Celje socialnim dem. pridigat »Gen. Linhart aus Lai-bach«. Dva čevljarska pomočnika, ki sta plakat občudovala, sem slišal brati: „General Linhart aus Laibach". In prišel je »Narodov- sourednik Linhart ter govoril v hotelu Reberšek. Shoda se je udeležilo razven socialnodemokratičnih kapacitet vse polno mešane družbe. Bilo pa je tudi navzoče precej številno slovensko omizje, da okrca po potrebi generala Linharta, če bi se v koga preveč zaleta). Program je imel tri točke, in sicer: 1. Proslava 18. sušca. 2. Tržaški dogodki. 3. Slovenski gimnazij v Celju. Prvi dve točki sta za nas brez pomena, ker so nam socialnodemokratične fraze dovolj znane. Do male kontroverze je prišlo, ker se je Linhart preveč očohal ob slovenske štajerske poslance, na kar je slovensko omizje že med govorom reagiralo, na koncu pa je zavračal Linhartova izvajanja g. Re be k. Ker si Linhart iz zagate ni mogel drugače pomagati, je začel g. Rebeka smešiti. Pri tretji točki je imel Linhart rešiti dvojno nalogo: in sicer označiti stališče socialne demokracije napram slovenskemu gim-naziju — in proti sodrugu Pernerstorferju, ker je glasoval za atiirgkhovo resolucijo. Kakor mačka okoli vrele kaše je hodil Linhart okoli slovenskega gimnazija, ne da bi se jasno in precizno izjavil, kaj on misli, ali jo ta zavod potreben ali ne. Pač pa je mnogo klestil čez klerikalce. O liberalcih je previdno molčal ter imenoval „Stov. Narod" — patrijotičen list. Govoril je tudi pri tej točki o splošni direktni volivni pravici, zatrjujoč, da so ji v i slovenski poslanci nasprotni. Na ugovor slovenskega omizja, da to ni res, vkolikor se greza katoliško-narodne poslance, je rekel, da imajo ti sicer res na programu splošno in direktno volivno pravico, da pa je to samo agitacijsko sredstvo proti — si cer jako kulantni — narodni stranki. Na to zopeton ugovor od slovenskih udeležencev. Nazadnje je začel prati zamorca — Per-nerstorferja, češ, Pernerstorfer je glasoval za svojo osebo, ne v imenu socialnodemokratične stranke, za SUirgkhovo resolucijo; dalje da on o naših južnih razmerah ni poučen itd. Na vsa izvajanja mu je točno ugovarjal g R e b e k. Posebno je povdarjal, d a je bil Pernerstorfer kot zastopnik socialnih demokratov voljen v odsek in da je kot tak tudi glasoval za resolucijo. Dalje mu je povedal, da naj se Pernerstorfer glasovanja vzdrži, če o naših razmerah ni poučen. Ker se Linhart o naši narodni zahtevi ni jasno izrazil in ker je ta sourednik »Slov. Naroda" govoril izključno le nemško, ga je po kratkem utemeljevanju g. P e g a n pozval, naj govori določneje in pa slovensko. Temu je Linhart ustregel ter je zavzel sledeče stališče : Slovenska srednja šola je v Celju potrebna, samo vprašanje je, kaka šola naj bo to ? On je za slovensko realko, ne za gimnazijo, ker se iz nje zredijo sami škofje in popje, katerih imamo itak preveč. Ker so se bali sociji, da jih ne bi dobil Linhart par trdih nazaj, je vstal neki ru-dečkar in predlagal konec debate, kar je bilo tudi sprejeto. — S tem je zborovanje končalo. Linhartove besede so torej imele ta pomen: 1. da je Pernerstorfer z glasovanjem za Stvirgkhovo resolucijo ustrelil kozla, 2. da Pernerstorfer ni v o d j a socialnih demokratov. Za to predrznost bo gotovo Linhart dobil lepo lekcijo z Dunaja! Zikaj je pa Linhart za realko v Celju? Rudečkar Linhart iz »Narodovega" uredništva se je na shodu v t-elju izrekel za slovensko realko. To je rekel Linhart zato, ker je kot socialni demokrat in kot »Narodov" sourednik direktno ali indirektno zvezan z Nemoi. On dobro ve, da spada realčni zakon v kompetenco deželnega zbora. Po svoji veliki večini nemškonacionalni deželni zbor štajerski pa nam ne bo nikdar dal šta-tuta, kateri določa slovenski učni jezik. Iz tega se vidi, da Linhart ni za las bolji od Pernerstorferja, katsrega je tako goreče opiral v Celju.________ Novi dalmatinski namestnik. Poročali smo že, da je bil vpokojen dosedanji dalmatinski namestnik fcm. David, ki je bil obenem vojaški poveljnik. Služil je v Dalmaciji nad 11 let. Z njegovim odstopom sta se ti dve mesti ločili. Na mesto dalmatinskega namestnika je imenovan mi-nisterialni svetnik Erazem baron Handel. Rojen je bil 1. 1860 kot potomec starega plemskega rodu ter je dovršil svoje študiju v Terezijanišču. V mlajših letih je služboval \ \ Priloga 64. štev. „Sloveiica" dn6 18. marca 1902. v Trstu pri namestništvu in pri okrajnem glavarstvu v Pulju in Pazinu. L. 1887 je bil poklican v notranje ministerstvo ter je bil dodeljen markiju Bacquehemu. Pod Ba-denijem je postal sekcijski svetnik zakono-dajskega oddelka. Kmalu je postal ministe-rijalni svetnik. V Dalmaciji baron Handel še ni služil. Na Davidovo mesto kot poveljnik pride Iml. Horsetzki iz Zagreba. Bivši namestnik David so je v nedeljo poslovil od podrejenih mu uradnikov. Krščansko socialna zmaga na Dunaju. Krščanski Dunaj slavi zopet zmago. Vseh 46 k r š č a n s k o-s o c i j a 1-nih kandidatov je prodrlo pri včerajšnih volitvah v tretjem razredu z velikimi večinami. Poražen leži na tleh ves združeni protikrščanski element v tretji volivni skupini, čeravno so se poslužili vseh mogočih sredstev, a niti od vseh židovskih in framasonskih krogov podpirani socialni demokraciji se ni posrečilo vloviti niti enega mandata. Naravnost velikanska je krščansko-socijalna zmaga v notranjem in Leopoldovem mestu ter okraju Landstrasse. V prvem okraju je zmagal dr. Porzer s 1000 glasovi večine, mej tem ko je dobil skupni liberalni kandidat Kronawetter le borih 200 glasov. — V Leopoldovem mestu, nekdaj nepremagljivi trdnjavi židovskega liberalizma, sO zmagali kršč. soc. z nad 800 glasovi večine. Oddanih je bilo 3620 glasovnic. — Najobčutneje so pa bili poraženi liberalci v okraju Landstrasse, kjer je od krščanske soc. strani kandidiral mej drugimi župan dr. L u e g e r. Liberalci se niti niso upali posta viti protikandidatov. Kršč. soc. kandidati so dobili po 2400 glasov, čeravno se je od 4548 volivnih upravičencev udeležilo volitve le nekaj nad 2450 volilcev. V desetih okrajih si liberalci in soc. demokratje niti niso upali postaviti oficiel-nega kandidata, ker se je vsakdo zbal grozovite blamaže. V okraju Alsergrund so liberalci sicer s precejšnjimi upi šli v volivni boj, a priborili so si le 300 glasov, mejtem ko so kršč. socialci zmagali z nad 1500 glasovi. Istotako so pa zmagali] kršč. socialci tudi pri vseh volitvah v okrajne zastope ter torej včerajšni dan slavili zmago na celi črti Jutri, dne 19. t. m. gredo na volišče volivci drugega razreda. Razun enega so v letu 1900 vsi dunajski okraji izvolili kršč. soc. kandidate. Voliti bo jutri v tem razredu 32 odbornikov. Krščanski socialci so postavili kandidate v vseh okrajih in imajo dokaj nade, da si ohranijo dosedanje posestno stanje. Zanardelli in italijanski parlament. Z nad 50 glasovi večine je italijanska poslanska zbornica izrazila zaupnico Zanar-delijevi vladi, ki je bila že na tem, da zgine b pozorišča in prepusti svoje mesto drugim možem. Odstopivše in zopet potrjeno ministerstvo je torej dobilo v zbornici znatno zaupnico, vkljub temu pa ne uživa nikakega pravega in trajnega zaupanja. V takih razmerah pač ni čudno, če se splošno računa z bližnjim razpustom parlamenta in novimi volitvami Kralj se je že odločil za ta korak, a le vsled tega, ker ga je odločno zahteval Zanardelli in z njim vred tudi Giolitti. Ta dva sta ob znani krizi ostala nadalje v ministerstvu edino le pod tem pogojem. Ta želja je od njiju strani kajpada povsem naravna, če si predočimo skrajno negotove razmere v zbornici. Vladna več na v sedanji zbornici je le od danes do jutri. Najbolj nezanesljivi so socialisti, o katerih se ve, da bodo le tedaj podpirali vlado, če jim bo ta ustrezala v vsaki zahtevi. Kralj se je dolgo časa ustavljal tej zahtevi in ni hotel o razpustu nič vedeti. Bal Be je po pravici, da je Btdanja doba za volitve skrajno neugodna, ker bo pomogla v zbornico najradikalnejim elementom. Nove volitve bodo skrajno pomnožile vrste socialistov, republikanov in skrajnih rad kaicev. Vbo to je kralj dobro vedel, a znano mu je pa tudi bilo, da niti Rudini, ne bonnino in ne Laoava ne prevzame Zanardellijeve ded-ščine, in preostalo ni prav nič druzega nego ustreči Zanardelli-Giolittijevi zahtevi in ob- ljubiti razpust. Razpust sam se pa najbrže izvrši po prvem porazu sedanje vlade. Polnoletnost španskega kralja. V prihodnjem maju, kot smo že poročali, proglase kralja Allonza XIII. polnoletnim. S tem bo obenem prevzel vodstvo španske vlade. Poslednje se pa zgodi samo formalno, v resnici bo pa i nadalje vladala njegova mati Kristina. Iz poročila vatikanskega nuncija v Madridu je razvidno, da mladi kralj niti moralno niti telesno ni dovolj razvit, da bi mogel prevzeti samostojno vlado. Tri ali štiri leta bo še morala vladati kraljica. To je seveda skrajno nevarno za Španijo, kajti nikdar ta hudo izkušana dežela ni bolj potrebovala močne in odločne vlade, nego sedaj, ko je vse v deželi v največjem neredu. Ruski listi o Delareyevi zmagi. Skoro vsi ruski listi se obširneje pečajo z Methuenovim porazom ter izjavljajo, da se je s tem trenutkom pričela nova doba za burske bojevnike. — »Novo je Vre m.« pravi mej drugim, da Buri sicer niso kdove koliko pridobili, ko so ujeli takega vojaka kot je Methuen, toda v moralnem oziru so si pridobili velik vspeh, pri prijateljih pa nove simpatije. Clankar sklepa z željo, naj bi jim Bog dal pomoč, ki jo jim odreka človeštvo. — »avčt« meni, da je dejstvo, da je izborni vodja Delarey na-klestil Angleže, obenem jim pa ujel Methuena, najboljša lekcija za Angleže, ki po svojem barbarstvu zaslužijo zasmehovanje celega sveta. List meni, ker ni računal na izredno velikodušnost burskih voditeljev, da ne bodo izpustili Methuena, kakor žal delajo z vojaki. Ujetje Methuenovo bo igralo veliko ulogo v nadaljni vojski, če Buri Methuena ne osvobode. Pridržati bi si ga morali za poroka. — »Novosti« menijo, da bo najnovejši poraz zelo neugodno vplival na Chamberlainovo politiko. Opozicija se bo iznova okrepila in se tesneje oklenila Campbell Bannermana, ki se tako odločno izjavlja proti mnogim vojnim krivicam. Z južno-afriškega bojišča. Poraženi angleški general Methuen je sedaj poslal Kitchenerju obširneje poročilo o zadnjem svojem porazu. V poročilu mož ne pove nič novega in le nekoliko olepšuje svojo blamažo. Splošno so se neki Angleži dobro držali, dokler jim v občni zmešnjavi Buri niso vzeli najboljših topov. Buri so najprej zajeli topništvo in s tem vzeli armadi glavno moč Izgube na angleški strani so izredno velike, vkljub temu, da je bilo porabljeno skoro vse (?) streljivo. (Morda so streljali v zrak!) Največja zmešnjava je zavladala mej konjeniki. Mnogi burski oddelki so nosili angleško opravo, oelo s častniškimi znaki, vsled česar velik del Methu-enove armade ni ločil sovražnika od angleških čet. Ooprostitvi Methuenovi javlja »Daily Mail« sledeče: Takoj po ujetju je Delarey določil, da se oprosti Methuen, ter naročil svojemu nečaku, da ga spremi v Klerksdorp. Mnogo Burov je ugovarjalo takojšnji oprostitvi in oddelek mož je celo Methuena odvedel v burski tabor. Toda Delarey ni odnehal, marveč dal Methuenu in Town-sen.Iu svoj voz na razpolago, da sta se mogla odpeljati v angleški tabor. Položaj v kapski koloniji je po poročilu tega lista skrajno neugoden V posamnih garnizijah vlada pomanjkanje živeža in streljiva, ker Buri zaplenijo večinoma vse vlake, v katerih slutijo, da je kaj zanje. Ravno te dni poročajo iz Kapstadta, da bo Buri zajeli dva vlaka. Obenem se ta list huduje r.ad vojnim uradom, ki zatre vsako poročilo o kapskih razmerah. Angleško prebivalstvo hoče izvedeti popolno istino. »otandardu« javljajo iz Durbana, da se oddelek 60 Burov bliža Eimersdalu. Sledi jim oddelek Ye8manryjcev. O pogojih, pod katerimi je Delarey osvobodil Methuena, Be v bruseljskih krogih sledeče trdi: Kitchener in Botha (') sta sklenila pogodbo, glasom katere sj mora čuvati življenje Kruitzingerjevo, v bodoče ne sme noben burski ujetnik priti pred vojno sodišče in Angleži morajo dopustiti, da smejo v Bothov, Devvetov in Delareyev tabor prihajati nevtralne ambulance. Iz brzojavk. Trozveza podaljšana. »Co-riere della sera« iz Milana poroča, da ni nobenega dvoma več, da se trozveza zopet podaljša za Sest let. — Nemški terorizem. Vsa društva na Poznanjskem so dobila ukaz, da morajo od I. aprila daljo vse svoje poslovanje voditi v nemškem jeziku. — Kralj Edvard spomladi ne bo odpotoval z Angleškega, ampak se bo na svoji ladiji vozil v domačih vodah. Menda je mož hudo bolan. Književnost in umetnost. Slovensko gledališče. V soboto so je od slovenskega gledališkega občinstva poslovila gdč. Š e v č i kova. Občinstvo je vrlo pevko odlikovalo z burno pohvalo in jo dvakrat poklicalo na oder, poklonilo ji dva lepa šopka v priznanje njenega umetniškega delovanja na našem odru, »Narodov« kritik omenja samo zadnjega nastopa baritonista Žida Uricha, gdč. Ševčikovo pa popolnoma prezira. Taka »kritika« se obsoja sama ob sebi in le kaže, kako »resno« je nekaterim do slovenskega gledališča. Slovanski koncert v Trstu. Veliki jubilejni koncert »Slo vanskega pevskega društva« v Trstu, prirejen ▼ proslavo 251etnega delovanja pevo vodje g. Srečka Bartela je bil zopet sijajna manifestacija tržaškega Slovenstva. Prihitelo je pa tudi od blizu in daleč mnogo Bartel-novih čestilcev, tako da je bilo veliko gle dališče »Armonia« razprodano. Vso pevsko točke, kakor tudi izvajanja orkestra, so žele obilo zasluženega odobra vanja. Zlasti Bta ugajali Foersterjeva »Ljubica« in Fibichova »Pomladanska romanca«, dočim se je pri »Vencu Vodnikovih pesmi« (Foerster) kazala že malce utrujenost pevcev, kar ni čuda po triurnem naporu. Ko je, tako v sredini koncerta, predsednik »slo vanskega pevskega društva«, g. prof. Matko Mandič s kratkimi a izbranimi besedami naglaail važnost slavnosti ter izročil slavljencu bogate darove (mej drugim krasen zlat lovoriev venec in bogato cizelirano srebrno čašo), padale so od vsth strani cvetice na oder in navdušeni »živio«-klici niso hoteli ponehati. Žil. da je morala 9. točka koncerta Josipa Mandica »Slaven in pjesma« odpasti zbok nepričakovanih ovir. Sodelovanje vojaškega koncerta c. in kr. peSpolka št 97. pod vodstvom kapelnika Kosp. Ivana Holuba zaslužuje vse pohvale. Zlasti Holubova (kapelnikova ?) »ogrska fantazija«, v kateri je nastopil tudi sam ka-pelnik kot izvršujoč član orkestra, je vse očarala. Za krasno prireditev ima velikih zaslug tudi gosp. M . katerega izborno šolo smo zopet enkrat občudovali na tem koncertu. Koncert od minole nedelje je dokazal, da imamo v Trstu ne le umetnikov, marveč tudi občinstva, ki hvaležno sprejema duševne užitke — samo prostorov nam treba pa da se društveno življenje tržaškega Slo-vanstva bujno razvije. Velevažno je torej, da si kolikor prej zgradimo nas »Narodni dom«. Tudi na to svrho se je mislilo o prireditvi slavnostnega koncerta, izdale so se namreč v korist »Na rodnega doma« v Trstu lepe razglednice z lično sliko slavljenca Srečka Bartela. Da bi se razširile po vsej Sloveniji! Vodilo III. reda sv. Frančiška po na|nove|Sih določbah je pripravl|eno v rokopisu, katerega je potrdilo preč. knezo-šk(.fi|8tvo in redovno predstojništvo. Zavoljo nepričakovanih ovir bo dotiskano proti koncu aprila, kar se bo sv< jočasno naznanilo. Pre-častite gospode, ki po »Vodilu« povprašujejo, prosimo blagohotnega potrpljenja. P. K. P. Nova Vilharjeva opera. Naš roiak gosp. Fr. V i 1 h ar je izročil upravi hrvaškega gledališča v Zagrebu svojo najnovejšo kompozicijo »Ivanjska kraljica«. To najnovejše delo se bo skoro proizvajalo na hrvaškem gledališču. Dopisi. Iz 0v8iš 16. marca. »Slovenski Narod" je prinesel v 53 štv. pod zaglavjem: Izpred sodišča zaničljiv članek, v katerem se norčuje, .da misijon košta." Kdor ve, kaj je sveti misijon, koliko napora in koliko marljivih delavcev je treba, se ne bode rogal, da misijon „košta." Na Ovsišah se je tudi obhajal sveti misijon in je seveda tudi „koštal". Kdo je plačal stroške ? „Narod" pravi, da je dal župnik cerkvenega premožeja 80 K, kar je tudi res; a res je pa tudi, da je bilo še mnogo drugih stroškov, katere je župnik iz svojega poravnal, in res je, da noben drugi ni dal za misijon le enega vinarja vrednosti. Vseh stroškov pa župnik zato ni plačal, ker je že preje prispeval za popravo župnišča 200 K, za nove zvonove 600 K, za razne druge prispevke najmanj 200 K; v 8. letih torej nad 1000 K. V zahvalo za to je kazenska pravda! Povod tej pravdi ni bila misijonska dogodba, kakor se laže „Narod", ampak volitve v deželni zbor in pred vsem občinska volitev mes. decembra 1901 na Dobravi. „Narod" opisuje tudi to pravdo, a po svoje, jako površno in neresnično. Obtožba župnikova proti gosp. županu je obsegla 3 točke; radi očitanja županovega, daje župnik porabil za misijon 50 K, katere je volila B. Baloh za altar M. B., radi očitanja županovega, da župnik ni dal 80 K misijonarjem, in razžaljivih županovih besed: »Tudi Vi delate le za svoj žep, in za farško bisago; Vi ste kakor pes, ki zagrabi kmeta za vrat, da bi ga zadavil." — lepa cvetka, pobrana iz listov znane — »inteligence". Radi 1. točke je bil župan obsojen v Radoljici na 30 K globe, ker je župnik dokazal, da je bil sklep misijona 2. sept., volilo Barb. Baloh je pa prejel 5. novembra; tega denarja torej ni mogel porabiti za misijon. Pri c. kr. vsklicnem sodišču v Ljubljani je bil gosp. župan oproščen, ker je očital le nepravilno porabo altarnega denarja, v kar je bil opravičen, in kar ne more biti kaznjivo očitanje. (!) Glede 2. točke je bil župan na obeh sodiščih oproščen, ker je priča Jože V. pod prisego izjavil, da župan ni rekel župniku; niste dali — ampak — Vi ste dali. Pred sodiščem se je pojasnilo, da morda župnik ni prav slišal ali prav razumel županovih besed. (!) Čudno, da te točke ni „Narod" omenil! se bolj čudno, da župnikove priče, ki so bile dvakrat povabljeni k sodnijski razpravi, niso bile zaslišane. (!) Glede 3. točke je bil župan oproščen, ker je manjkalo žaljivega namena in nedo-stalo kaznivosti čina; bila je le dovoljena kriti k a. (!) „Tako je bil župan na celi črti oproščen; župnik pa je dobil »zadoščenje" piše „Narod". In to je resnica. Župnik je dobil zadoščenje v tem, da se je pred c. kr. sodiščem s prisego potrdilo, da je dal misijonarjem 80 K, kar se je popreje zanikalo in očitalo. Izpred sodišča. Ptujski župan proti »Sildsteieri-sche Presne«. Ptujski župan pek Jožef Or-nik in odbornika muzejskega društva ptuj skega Schroffl in Jožef G s p a 111 so tožili bivSega odgovornega urednika »Sild steierisehe Presse« č. g. župnika F. 8. Š e -g u 1 o radi nekih dopisov. Obtoženi je nastopil dokaz resnice, posebno vrlo ie iz peljaval dokaz o nekih izkopinah Porot nikom je bilo predloženih 32 vprašanj. — Mariborski porotniki so krivdo p< trdili ing. Segula je bil obsojen na dvamesečni za por. Zagovornik dr. Rosina je naznanil pritožbo ničnosti „ Pettnuer Zeltung" pred sodiščem. Danes stoji bivši pred s diščem urednik »Pet-tauer Zeitung« Friderik pl. K a I c h b o r g. Toži ga radi razžaljenja časti dr. Viktor K r i s t e 1. Dnevne novice. V Ljubljani, 18. marca. Osebne vesti. »Wiener Ztg.« javlja: Naučni minister je imenoval okr. šolskega nadzornika v litijskem in krškem šolskem okraju, vadniškega učitelja gospoda Antona Maierja, za okrajnega šolskega nadzornika za slovenske in slovensko-nemške Sole v ljubljanskem mestnem okraju, nadučitelja g. L. Stiasny v Zagorju okr. šolskim nadzornikom za krško-litijski šolski okraj, iz vzemši nemško mešč. šolo v Krškem, do konca tekoče funkcijske dobe. Odločna »Danioa". O promociji doktorjem modroslovja člana slov. kat. akad. društva »Danice« g. dr. Josipa Srebr niča, sedaj suplenta na c. kr. gimnaziji v Gorici, čitamo v glasilu slovenskega katoliškega akademičnega dijaštva »Zori«: »Pri njegovi promociji so bili prvikrat z društvenimi znaki navzoči zastopniki »Danice«. To je tem pomenlji-veje, ker si dosedaj še ni upalo nobeno slovansko društvo na dunajski univerzi nastopiti s trakovi pri promociji kakega svojega člana. Zato je treba po novejših akademičnih postavah posebnega rektorjevega dovoljenja. Značilno je pa, da je ravno »Danica« prva prišla na to misel in pogumno storila ta korak. Doktor Srebrnič si je poleg Daničinega traku pripel svetinjo Marijine družbe. Lihko trdimo, da se na tej univerzi še ni svetila ta svetinja na prsih mladega doktorja. To je tudi naravno za doktorja Srebrniča, ker je bil najgoreč-nejši ud akademične marijanske kongrega-oije. S tem smo poudarili eno njegovih najlepših lastnostij. Pogrešala ga bo »Danica« pa tudi kot z dušo in telesom ji udanega člana, in vsak Daničar kot zvestega ljubez-njivega tovariša«. Volitev v trgovinsko in obrtno zbornico. Pod tem naslovom piše včeraj »Slov. Narod«: Klerikalci so se doBlej na videz glede volitve v trgovinsko in obrtno zbornico držali popolnoma pasivno, na tihem pa so se skrbno pripravljali tudi za te volitve. Že ko se nam je sporočilo, kako natančno pregledujejo volilne imenike in kako na debelo fabricirajo reklamacije, smo slutili, da se pripravljajo na naskok. Očitno se seveda ne upajo na dan, pač pa računajo na malomarnost naprednih trgovcev in zlasti obrtnikov in računajo, da bi z zavratnim naskokom zamogli prodreti. Danes se nam iz raznih krajev poroča, da bo klerikalni agitatorji včeraj letali od hiše do hišo in pri obrtnikih pobirali glasovnice in legitimacije. S tem so dotični glasovi že izgubljeni za napredne kandieate. V kategoriji srednjih in malih obrtnikov je okroglo 6700 volilcev in ker je mej malimi obrtniki še precej nezavednosti, klerikalni agitatorji pa so neutrudni in nasilni ter imajo obilo denarja na razpolaganje, je lahko mogoče, da zmagajo v tej kategoriji klerikalci, ako napredni obrtniki ne izpolnijo svoje narodne in stanovske dolžnosti.« — Kakor se iz tega vidi, so liberalci v skrbeh! »Lurška pastirica« je ravnokar izšla v drugi izdaji. Gena snopiču 45 kr, kdor jih vzame vsaj pet skupaj, pa po 30 kr. Naroča se pri stolnem vikarju gospodu Luki Smolnikarju v Ljubljani. Koncert »Glasbene Matice" preložen. Ker je gospod koncertni vodja Matej Hubadv grlu obolel in mora vsled zdravniške odredbe nekaj časa varovati svoj glas, odložil seje po sklepu pevakega odbora koncert v proslavo desetletnice pevskega zbora za jesen in opustile so se tudi zborove pevske skušnje za toliko časa, da g. Hubad popol noma ne okreva. Značilno. Na c. kr. rudniški šoli v Idriji je zopet razpisano učno mesto, ker se je za to mesto imenovani gosp. Ivan Vrščaj odpovedal tej službi. Imenovani gospod je ostal raje na svojem dosedanjem mestu, dasi je le začasno na privatni šoli nastavljen, kakor pa, da bi bil nastopil službo na c. kr. šoli v Idriji. Zanimiva 501etnica. Letos je 50 let, odkar so se misijonarji sv. Vincencija Pav-lanskega prvikrat naselili v Avstriji. Knezo-škof Anton Martin Slomšek jim je pri nas pripravil prvi dom pri sv. Jožefu nad zeljem. Župana analiabeta imajo v neki znani občini na Vipavskem liberalci, da le »klerikalec« ne pride na županski stolec. Živela »inteligenca«! Cvetni petek je na Žalostni gori v župniji Preserje velik Bhod. Pobožni romarji pridejo iz zelo oddaljenih krajev na to zelo lepo in priljubljeno Božjo pot. Isti dan bode tudi v Preserji nov letni sejem za živino in blago. Kupci, kakor prodajalci se opozarjajo na to priliko. Pokojnine katoliških duhovnikov. Iz te dni objavljenega zakona o pokojninah katoliških duhovnikov in duhovniških uradnikov posnemamo sledeče: Katol. duhovniki na občekoristnih, od države, dežele, okraja, občine ali javnega zaklada vzdrževanih zavodih in duhovniški uradniki pri ordinari-atih, konzistorijih in v semeniščih imajo pravico do pokojnine iz verskega zaklada. Pravico do pokojnine pa ima le oni duhovnik, ki je vsposobljen za cerkvene službe, čegar službeno mesto priznava naučni minister v sporazumu s škofom izrecno kot zistemizi-rano v smislu te postave. Pokojnina za duhovnike, ki opravljajo na takih zavodih edino ali prvo duhovniško službo, in za duhovne uradnike se odmerja po službeni dobi v smislu obrazca II. k zakonu 19. sept 1898 drž. zak. št. 176.: drugi duhovniki imajo pravico do pokojnine, ki pripada duhovnim pomočnikom. V posebnega ozira vrednih slučajih pa more naučni minister izjemoma dovoliti višjo pokojnino in sicer pri defici-entih prvega reda v najvišjem znesku 1600 K, pri onih drugega reda pa največ 800 K Isto-tako se morejo duhovniki drugega reda ze-načiti z onimi prvega reda. V Tržiču imajo te dni misijon, in sicer za Slovence v župni cerkvi, za Nemce pa v cerkvi sv. Andreja. Poslednjega vodi č. g. o Z e h e n g r u b e r S. J. Umrla je v St. Jerneju gospa Ana K e s s 1 e r. Umrl je predstojnik tržaškega glavnega poštnega urada g. Leopold Konstantin v 62. letu svoje dobe. Predrzna žalitev slovenskega naroda. Pod tem naslovom piše vrli »Slovenski Učitelj« : Nemški »pedagog« Edvard Meierl je spisal za učitelje knjigo: »Priipa ration zur unterrichtlichen Behandlung des Heimatlandes Steiermark«. V tej knjigi je polno psovk zoper Slovence. O njih se drzne nemški pedagog pisati: »Die Slovonen sind ein Volk von MUgden und Holzknechten. Sie sprechen noch immer eine uns (Deu-tsehen) unverstandlinhe Sprache. Sie essen nur Hoiiden- und Ttirkenstorz . . .« Vkljub temu, da so Slovenci to drzno sramotonje ogorčeni zavrnili, je štajerski dež. šol. svet z odlokom dni§ 3. oktobra 1901 knjigo vsem učiteljem in učiteljskim knjižnicam priporočil v nakup in okrajni šolski sveti so poslali ta odlok tudi šolskim vodstvom v slovenskem delu štajerske. Tu je treba odločnega odpora! »Deutscher Verein« v Ljubljani, katerega novoizvoljeni odbor smo včeraj priobčili, preskrbuje na leto 20 nemških šol z učnimi pripomočki. Dr. Jožef s up-p a n , ki je bil 40 let odbornik tega društva, je sedaj odložil odborništvo. O prihodnjih občinskih volitvah v Ljubljani se je Bklenilo prepustiti odločbo shodu volivcev. Končno se je razpravljalo o pomnožitvi nemškega akademičnega naraščaja. S koščkom mesa se je zadušil v gostilni Mihe Smoleta v ž.nariji pri Ljubljani v nedeljo zvečer Janez Okoren, po sestnik iz Blata. Popival je celo nedeljo po Šmarji. Okrog 10 ure žvečer si je privoščil juhe in mesa. Zalagal je prehitro in prevelike kose. Osodepolni košček mu je ostal v grlu in bil je v par minutah mrtev. Njegovi »bratci« mu niso mogli rešiti življenja, četudi so mu »gajželnek« porinili v grlo. Njegova žena, ki je drugo jutro prišla po njega, ga je dobila že v mrtvašnici. Zapustil jo šest nepreskrbljenih otrok. Iz radovljiškega okraja smo priobčili notico o nekem dogodku po občnem zboru podružnice planinskega društva. Mi z dotično notico nismo hoteli »Slov. planinskemu društvu« nič očitati, vsaj vemo, da društvo ni krivo, ako se kje dobi kak sitnež; notica je bila celo v interesu »Slov. plan.v društva", da ne pridejo na vrh tisti, ki hočejo s svojim »liberalizmom« povsod razdor delali. Tembolj z zadoščenjem sprejemamo obvestilo, da se je dotična dogodba vršila med dvema nečlanoma žo drugo jutro in da nič ne tangira „slov. plan. društva". Pri predavanju samem je vladala najlepša harmonija. Naročnikom lurške vode naznanja podpisani, da je voda došla in da se dobi pri njem. — Luka Smolnikar, stolni vikar v Ljubljani. Iz Gradca izginil je trgovec Pavel Le b a n. Dopolnilna volitev v goriškem ve-leposestvu bode dne 22. t. m. Novo vojašnico nameravajo zidati v Ptuju. Nameravani anarhistiški napad na c. kr. vojno mornarico. List »Trieste« javlja iz Pulja, da so dobile polit, oblasti zadnji čas svarila, da Be namerava a n a r histiški napad na vojno mornarico. Iz Medolina je včeraj prišlo poročilo, da se previdno vozi k obali sumljiva jadrnica. Na jadrnici se je opazilo nenavadno veliko moštva. Ko se je neka ladija z avstrijskimi finančnimi stražniki hotela približati jadrnici, je le ta hitro izginila. V mornariškem araenalu v Pulju so se pomnožile straže. Pri tvrdki Faconi in Galimbarti, ki vodi dela v tržaški luki, je bilo zadnje dni ! ukradenega mnogo dinamita. Oblasti je prišlo kmalu nato anonimno naznanilo, da anarhisti nameravajo razstreliti v zrak vojni ladji »Arpad« in »Habsburg«. Pred »Stabilimento tecnico« so zastražili s torpe-dovkami in morje r&ZBvetili z električnimi metalci luči. Ob istrski ob tli so se takoj pri kazale tri vojne Indije. — Drugi tržaški listi pa pravijo, da ni bilo nič posebnega in da je oblast nezaupno verjela anonimnemu poročilu. Nov most čez Savo. Mestna občina Brežice namerava zaradi zveze mesta Brežice z deželo Kranjsko med okrajno cesto, ki na levem Savskem bregu drži do broda, in med državno cesto na desnem Savskem bregu napraviti most čez Savo, oziroma čez Krko. Ta most jo projektiran v premočrtnem podaljšanju omenjene okrajne cesta in bi imel od levega do desnega brega po vrati nastopne objekte: 18 m dolgo dovozno klančino ali rampo (pot na izgubo), železni poplavni objekt z 12 m svetlobne širine, železen Savski most z dvema zidanima končnima oporama in zidanim srednjim stebrom. Skupna dolžina železnega mostu z vštetim poplavnim objektom znaša 136 m. Dalje 57 m dolg lesen poplavni most a 7 kobilami, potem 158 m dolg vozni riasip in drug lesen 48 m dolg poplavni most s 6 kobilami, s katerim je sklenjen 27 m dolg vozni nasip do Krke, 73 m dolg železen most čez Krko z zidanimi končnimi oporami brez srednjega stebra, 7 m dolgo klančino do stika z državno cesto na KranjsSem. Skupna dolžina projektirano zgradbe bi znašala 519 m. Na prošnjo meatne občine Brežice se glede na zgoraj opisani projekt, ki je v mestu Brežice razgrnjen na občni vpogled, v sporazumu s c. kr. dež. vlado v Ljubljani določujo komisionalno pozvedo-vanje na licu mesta, na četrtek, 17. aprila. Ud|e komisijo se snidejo ob 9. uri dopo-ludne na levem Savskem bregu. Ljubljanske novice. Nova godba v Ljubljani. Včeraj zvečer se je v gostilni pri „Avatrij*nno »rimski škofa, ga imenuje »despota«, »puntarja«, .»krvnika«. Wahr-mund brani še celo cesarja proti papežu. Zdaj je cesar samo »papežev uradnik« in hlapec, mi z \Vahrmundom pa ga bomo osvobodili, da bo zopet prost. - Joža : Pojdi, pojdi, Pepe, ne bodi pijan na vso zgodaj ! Ti boš cesarja rešil ? — Pepe : Pa on pravi tudi katoliški cerkvi, da je »fanatična in nestrpna in okamenela in nepremična ter da vse vlada«. — Joža: Oslarija! Ali ne vidiš nasprotstva? Ce je okamenela, kako pa moro vse vladati? Ceje nepremična' kako se p t, j po vsem svetu razširjati? Ce je tako m,umna, kako pa moreš potem reči, da je »degradirala posvetno cesarstvo, cesarja pa da je katolicizem degradiral za papeževega hlapoa ?« Lej ga, profesor, ki kvasi taka protislovja, bi pač zaslužil, da ga posode še tnkrat na šolsko klop. Kaj bo tak druge učil! — Pepe : Oh, kaj mi je na miso' prišlo ! — Joža : No ! — Pepe: Kaj pa, Če ta Tirolec še ne bi bil 40 let star ! — Liberalci so danes nabili po ljubljanskih vogaiih liberalne kandidate za trgovsko in obrtno zbornico. Posebno imenitno so liberalci pogruntali kandidate za obrtno sekcijo. Zi težnje malega obrta pred vsako vo-litvijo vneti liberalci bo v obrtni sekciji nastavili kar šest velikih industrij c e v. To naj bi bili zastopniki obrtnih teženj ? Liberalne kandidate priporoča dr. Karol B1 e i w e i s , o katerem ne vemo natančno, v kateri obrtni sekciji ima volivno pravico. To listo je „Nar.:>d" še posebno priporočil s tem, da je obrtnike imenoval nezaved T*!erweisov oklic bo nemara prepodil — „duševno temo" ali kali? Driuštva, (Rudeči križ) vabi k rednemu obč. zboru, kateri bo dne 22. nurca ob 6. uri zvečer v knjižnici c. kr. deželne vlade, (II. nadstropje) Bleiweisova cesta. Dnevni red: 1. Naznanila prvosedstva. 2 Gospodarstveno poročilo in račun za 1. 1901. 3. Predlog za združenje z gospejnim pomočnim društvom rdečega križa za Kranjsko. Društveno vodstvo. Telefonska in brzojavna poročila. Veleizdajska demonstracija v državni zbornici za prusko kraljevo rodbino. Dunaj, 18. marca. V današnji seji drž. zbora je došlo do velikanskih škandalov. Vsenemci so odkrito pokazali svoje veleizdajal ske namene. Priredili so v avstrijski državni zbornici demonstracijo za Hohenzollerje. V debati o proračunskem provizoriju je govoril Schonerer, ki je dejal, da Neinci ne bodo zaupali nobeni vladi, dokler ne bo pripoznan v Avstriji nemški jezik kot državni jezik, in je zaklical koncem svojega govora „HochundHeil d en Hohenzollern!" Zi trenotek je bila vsa zbornica osupnjena. Vsi vsenemški poslanci so pričeli Schonererju burno ploskati in upiti: „Hoch die Hohenzollern, Heil die Hohenzollern!" Na desnici je ta nastop vsenemških poslancev povzročil skrajno ogorčenje. „Pfui!" klici so grmeli na Vsenemce. Cehi so ironično klicali: „Heil!" Češki radikalec Choc je pričel peti „Heil dir im Sie-geskranz!" Vsenemecbteinpredsed.: „Mi čakamo graje!" Predsednik je najstrožje obsodil Scbonererjev nastop in mu izrekel grajo. Stein: „Hoch die Hohenzollern !" V zbornici je nastal strahovit ropot. Čehi so upili na Vsenemce „Laus-bubenl" Ko je končal svoj govor socijalni demokrat Rieger, pričel je govoriti dr. Kramar, ki je polemiziral s Sehone-rerjem in dejal, da je današnji dan pokazal, za koga bi bil nemški državni jezik za Avstrijo, namreč za Hohenzollerje. Cehi in desnica je Kramafu burno aplaudirala. Vsenemci so čehe psovali. Steiu je vpil na češkega poslanca Reich-stadterja: »Molčite, vi črni piskrovez!" Vsenemci kriče na Dyka, ki se jim roga v obraz in jim kliče: „Kopa fan-talinov!" Vsenemci vpijejo, da ga bodo klofutali. Dyk Vsenemcem: „Z vami ne govorim. Ali hočete dobiti od mene klofute?" Kramar konča svoj govor s klicem: »Živela država, ki je vsem narodom pravična!" Desnica aplavdira. Vsenemci kriče: „ H e i 1 d i o Hohenzollern!" Poročevalec Kathrein protestira v svojem govoru proti veleizdajalskemu nastopu Vsenemcev m pravi, da bodo ta nastop obsodili vsi prebivalci Avstrije brez razlike narodnosti, in narodi avstrijski bodo ostali zvesti avstrijskemu cesarja. Vsenemci vpijejo: Mi ostanemo zvesti Hohenzolerjem! Kathrein zaključi svoj govor: „ V imenu vseh Avstrijcev kličem: Bog živi cesarja Franca Jožefa I.!" De- snica se z navdušenimi klici pridruži Kathreinu. Vsenemci na vso moč zopet upijejo: „Živeli Hohenzolerji!" Na ministerskega predsednika Kor-berja so naredili ti prizori najmučnejši vtis. Gledal je te prizore bled kakor smrt in se je tresel od razburjenja. Koncem seje je vlada doživela poraz. Odklonjena je bila nujnost, da se prestopi takoj v tretje branje proračunskega p r o v i z o r i j a s 109 proti 69 glasovom. Čehi so se Korberju posmehovali in mu klicali: „Danes ste si poiskali zaupnico!" (Enako poročilo smo prejeli tudi od korespondenčnega urada. Op. ured.) Dun«j, 18. marca. Včeraj so soc. dem. praznovali marčno slavnost. Na nekem vencu je bil napis: „Trst žaluje, a pozabil ni ničesar!" Iz Budimpešte se poroča, da so manifesta nti za -sramovali policijo. Policija na konjih je manifestante razguala. London, 18. marca. „Reynolds News Papers" potrja, da je lord Wol-sely odpotoval v Južno Afriko na direktno povelje kraljevo, ki mu je dal seboj sporočilo burskim vodjem. London, 18. marca. Koncem tekočega meseca bode odposlanih v Južno Afriko še 10.000 mož. ITnarM s*»: 14. marca. Marija PavSek, krčmarja hči, 13 let, Dolenjska cesta 6, Skarlatica. 15. marca. Ivan Adam, gostač, «5 let, Radeckega cesta 11, ostarelost. 17. marca. Luka Ravnahrib, tesar, 64 let, Tesarske ulice 3, bronehitis chron. V bolnišnici: 14. marca. Štefan Faricz, tlakar, 30 let, srčna hiba. Dimniška borza dnč 17. marca. Skupni državni dolg v notah.....101'60 Skupni državni dolg v srebru.....101-35 Avstrijska zlata renta 4%......120-85 Avstrijska kronska renta 4%.....S9-30 Ogerska zlata renta 4%.......119 90 Ogerska kronska renta 4 %......97-55 Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 1628-— Kreditne delnice, 160 gld..............692 25 London vista......................240-071/« Nemški drž bankovci za 100 m. nem drž. velj. 117-321/, 20 mark............23-46 20 frankov (napoleondor)......19" 11 Italijanski bankovci . . . •.....93-50 C. kr. cekini...........11-33 Žitne cene dnž 17. marca 1902. (Termin.) Na dunajski borzi: Za 50 kilogramov. PSemca za pomlad..... » » ..... » n jesen..... Ri za pomlad...... » n maj........ Koruza za maj-junij .... Oves za pomlad...... „ „ oktober ...... Na budimpeštanski borzi » » maj . „ „ oktober Rž za april . . . „ oktober Oves za april . . n „ oktt ber . Koruza za raai . » julij • K 9-23 do 9-24 n 9-23 n 9-24 ti n 7 60 n n 7-61 n 7-57 n 7-68 ti 5-49 7) 540 n 7-73 n 7-74 n 7-72 n 7-73 borsi: K 913 do 9-14 > 9 14 n 915 n 8-18 9 819 n 7-43 n 7-44 » 680 n 6-81 7-54 n 755 n 614 n 6-15 5 11 JI 5-12 M 5-34 n 535 ififektiv.) Dunajski trg. 1'Senica banažka...... K 9-35 južne žel.....■ • » 8-50 R« * ........760 Ječmen „ „ ......,720 „ ob tisi ......„ 6 75 Koruza ogerska, stara.......5-65 , „ nova.......5-45 Cinkvant „ stara . . . . , — „ „ nova . ■ . - „ 6-30 Oves srednji..........7-95 Fižol.............7-75 do 1095 „ 10-90 „ 7-80 » 8-60 B 7-75 n 5-80 . 5-50 " 6-60 , 8-10 . 10-75 M©tecrcI©g!§so porodilo. .Sita aad au>i jem 306 S B, nrcdeji iisčni tlak 7S6K)hu! i C»: opE- t&TO^IH liikllit) bfl.ro-mu!ri » mm. i.'emp> ratara JO C»l«i)n H«!:o |Sf 17 9. zvecs. 7b7-4 5-3 brezvetr. jasno 18 7. zjutr. 2. popol. ?3u 0 737 9 —09 116 sl svzh. sr vzh. sk. oblač. jasno 3 4 Srsdnja včerajšnja temperatura, 4 G normole: 3 8 Na prodaj sta 2 križeva pota oba po 95 cm. visoka, po gld. 65"— jeden pri 189 12-10 FR. TOMAN-u, podobarju In pozlatarju t Ljubljani, Valvazorjev trg št. 1. mm\ bode imelo 19. sušca t. j. na sv. Jožefa popoldan ob 4. url v Šolski sobi tukajšnjega frančiškanskega samostana svoj letni o b ^ ii 1 % Ii o r, h kateremu so moški udje povabljeni. 327 2-2 Odbor. VABILO na III. redni občni zbor „2veznega kmetijskega društva v Poljanah, reg, zadruge z omejeno zavezo", kateri so bode vršil t nedeljo diič 13. aprila 1902 ob 10. uri dopoldne v društvenih prostorih. Dnevni i»ed: 1. Poročilo načelstva. 2. Pregledovanje in odobrenje računov. 3. Prememba pravil. 4. Volitev. 5. Razni nasveti in slučajnosti. K obilni udeležbi vabi 3'.i i i Odbor. Išče bo v najem 349 2-1 ključavničarska delavnica. Sprejmeta se tudi za ključavničarski obrt dva učenca. Naslov pove upravništvo »Slovenca" Služba organista ^ in cerkyenika se odda o sv. Juriju v Blagovici. Dohodki v žitu in denarju znašajo okrog 600 kron. Stanovanje je prosto. Župni urad Blagovica, p. Lukovica, dne 16. marca 1902. 344 3-1 Vsako število HM3* kupuje po ugodni ceni in proti takojšnjemu plačilu. 124 20-17 Anton Deghencjhi lesni trgovec na Knezovem posestvu zraven „Figovca" Dunajska cesta, Ijubljana. >lm TONfil iiaiiaa Raba tega v zamašek vžganega znamenja in rude o e vrelske etikete se priporoča kot varstvo proti pogostim ponaredbam GlBSSllUtJlSRB Kislo TOflB. 17 11 izvirek: Giesshiibl Sauerbrunn, želez, postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varili. Prospekti zastonj in franku V Ljubljani 88 dobiva v v. ■zev 300 6-3 cLa>me, cpo&po^e ivi o t r olie -p^i-poz/Oca-fca -v> ve^iflcvnbfl&j iz&zzi šzičav & ioj^&f/jaria, G?zeZezn-ovC' vilice. 9. a^i^Hc. c&ue, točna i-vv ^oEid-vva poitr-e^Sa. M M JiJT Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, sročk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promeae za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi. Menjarična delniška družba „91 E B € IJ H" I., Wo!lzeile10in13, Dunai. I., Strobelgasse 2. Pojasnila v vsch gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kurBnih vrednostih vseh ipekulaoljskih vrednostnih papirjev in vestni nasvdti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnio. 134 24 Izdajatelj: 1r. Evgas Lamp*. Odgovorni vrednik: lv?n Rakoveo. Tisk „ Katoliške Tiskarne t Ljubljani,