MftDina plačana w šotoru. Leto LXIX. št. 141 LjaU}ana, tank S). jnnrja me ^znaja vTsaK jao popoldne, izvzemaj aeoajje m prazniae. — innrran 00 40 potil vrst & Din 2. do 100 vrst 4 Din 2J&0. od 100 do 300 vrst 4 Din a. večji inaeratl peUt vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, tnaeratni davek posebej. — inioinnan Narode velja mesečno w Jugoslaviji Din 13.-. trn inoaematvo Din 25.-. Rofcopun m m vračajo UREDNIŠTVO IN OPRAVN1ATVO LJUBLJANA, aaafl|4v» 0*0» ssev. 4> Telefon: 41-22, 41-23. 42*34, 41-35 Sd 42-34 Codmtoie«: MARIBOR Stroeemaverjeva 4b — NOVO MESTO, Ljubljanska t telefon «t_ 24. — CELJE: celjsko uredništvo: Stroasmaverjeva ultc> 1, telefon at- 65: podružnica uprava: Kocenova ulica 2. telefon it. 190. — JESENICE: Ob kolodvoru 101 Postna nrenllnica v Ljubljani 4L 10351. Bodoča usoda ženevske ust*iit*ve: Italija in reforma Društva narodov -V-Msaaaaa4saaaassaaBasaaa^ Italija odklanja vsako sodelovanje pri reievanjn evropskih pf*blemov, dokler ne bo izvršena reforma DN in priznana aneksija Abesinije Rim, 23. junija, r. Prva posledica načelnega sklepa angleške in francoske vlade glede ukinitve sankcij proti Italiji je po mnenju rimskh krogov ta. da bo morala sedaj Italija aktivno sodelovati pri reševanju aktualnih evropskih problemov. Vendar pa v Rimu še vedno dvomijo, da bi angleška vlacia resnično zasledovala ta cilj. Angleška vlada se o tem doslej še ni izjavila, marveč je samo naerlasila, da so postale sankcije brezpredmetne ter da je zaradi tega potrebno, da se s primernimi reformami okrepi in učvrsti Društvo narodov. Zdi pa se. dn se francoska vlada ne strinja z angleškimi načrti slede reforme Društva narodov, marveč Vzfcana na tem. da osrtane sistem kolektivne varnocj*: nedotaknjen. V rime oila objavljena odredba predsednika Zedi-njenih držav, s katero je razvehavil svojo proklamacio iz meseca oktobra 1935. Ka. kor znano, je v tej proklamaciji odredil: 1. prepoved izvoza orožja in vojnega materijala v Italijo in Abesinijo; 2. prepoved, da bi ameriški državljani sodelovali v finančnih transakcijah, s katerimi bi Italija ali Abesinija dobila kakršnokoli finančno podporo; 3. da smejo ameriški državljani potovati ali pa pošiljki svoje blago 2 ladjam, ali drugimi prometnimi 6-redstvi omenjenih držav na lastno odgovornost in rizi ko in da spričo tega ne mo. rejo računati na pomoč ameriških Zedi-njenih držav, če bi pri tem trpeli kako fekodo; 4. da smejo tuji trgovci, ki trgu. jejo z ameriškim blagom, nadaljevati svoje posle na lastno c>dgovomost kolikor bi bili ti posli v zvezi z obema državama; <>. naj ameriški državjani pri dobava]! važnih surovin, namenjenih obema vojskujočima se državama, ne preidejo mej normalnega trgovinskega prometa v ča*u miru. V svojem včerajšnjem dekretu pravi ameriški predsednik v utemeljitev razve. ljavljenja omenjene proklamacije: SvojOas sem na podlagi spoznanja stvarnih dejstev odredil gornje ukrepe, da se zaščiti naša nevtralnost Sedaj sem se prepričal, da Pogoji in okoliščine, zaradi katerih «0 bile gornje odredbe potrebne, ne obstojajo več. Zaradi tega sem s svojim novim pro_ glasom proglasil: Objavljam, da «0 omenjene odredbe odveč in da jih zato ni tre. ba več izvajati. Tudi Poljska za ukinitev sankcij Varšava, 23. junija. AA. Neki zastopnik poljskega zunanjega ministrstva je izjavil novinarjem, da se je poljska vlada izrekla za ukinitev sankcij proti Italii* Tudi Anglija misli uvesti ■BSaSaaBSBSBBBBSSBSBBBBBBBBBBBVaBBSaBBSBBBBBBBBaBBBBBBSaiaaBBBk obvezno vojaško dolžnost Spomenica vojnega ministra — Anglija ho£e imeti v mirni dobi blizu 2, v vojni dobi pa 10 milijonov vojakov London, 23. junija, r. Tednik »Rey-nolds« poroča, da je vojni minister Dnff Cooper sestavil s svojimi sotrudniki v vojnem ministrstvu spomenico, v kateri utemeljuje potrebo, da se tudi v Angliji v interesu narodne obrambe in očuvanja miru v Evropi uvede splošna vojaška dolžnost. Angleški generalni štab je mnenja da se morajo najprvo vpoklica« in izverbati vsi AneloH v starosti od 18 do 25 let, nato pa naj sena organizirajo tudi kokmijske čete. Angleška vojska bi moral na ta način doseči v mirni dobi stanje najmanj 2,750.000 mož, v primera mobilizacije pa, bi lahko Anglija postavila na bojišče do 10 milijonov izvežbnnih vojakov. Kakor znano, Anglija sedaj nima obvozne vojsko marveč služijo v vojaki samo prostovoljci, ki prejemajo plačo. češkoslovaški odgovor Kanyi Madžarski nar. manjHiH se sodi aa C«ifc—W» vaSfcem bolje, kakor Madžarom na Madžarskem Praga, 23. junija- g. V zapadno - slovaškem mestu Stupavi je pravosodni minister Derer v daljšem govoru odgovoril na zadnji govor madžarskega zunanjega ministra Kanve v zgornji zbornici, v katerem je pozival madžarsko manjšino na Ceškoslo vaškem, naj se zaradi državnega obrambnega zakona pritoži na DN. Minister Derer je izjavil, da madžarska manjšina v republiki ne potrebuje nobenega tujega pokrovitelja, ker je za njene gospodarske in kulturne irterese bolje preskrbljeno kot na Madžarskem samem. Tudi v političnem pogledu imajo Madžari v republiki nesorazmerno mnogo več pravic kot na Madžarskem Na Češkoslovaškem je n. pr. več madžarskih volilcev kot v Budimpešti, čeprav šteje madžarska manjšina v republiki komaj polovico prebivalstva madžarske pre-stotice. Madžari na Češkoslovaškem imajo cajmoderne;5o in najbolj pravično vohsno pravico v Evropi, v nasprotju z madžarsko, ki je zelo omejens m skoraj srednjeveška. Ns Češkoslovaškem je več madžarskih ljudskih šol kot v Budimpešti. Med tem ko Češkoslovaška gospodarsko, kulturno in socialno podpira madžarsko manjšino, pa hoče Madžarska slovaške manjšine naravnost iztrebiti. Vsak mednarodni forum lahko prouči ta dejstva. Pokoli med mentterstfclinl ofotaikl Budimpešta 23. junija. AA. V Toronju so ee stepli orožniki Pri tej priliki je bil en orožnik ubit, eden pa hudo ranjen. Ed*m izmed orožnikov, ki le sodeloval pri prela pa. ja iavrefl aassossor. Desničarske demon' stracije v Franci]! Pariz, 23.. junija, o. Desničarske organizacije so včerajšnjo nedeljo izrabile aa velike demonstracije proti njihovemu razpusta, ki ga je odredila* vlada. Levičarji so priredili protidemonstraeije ter je zaradi tega. nastal zelo napet položaj. Na mnogih krajih je morala policiji pomagati mobilna garda ter je bilo v spopadih tudi mnogo ranjenih. Do posebno hudih spopadov je prišlo zlasti na Elizej&kih poljanah ter na velikih bul var jih. Tudi v drugih mestih so desničarji vpriaorili velike demonstracije. V Marseilleu j« sodelovalo nad 40.000 ljudi. V Toulnu. Bordeauxu in Nantesu je prišlo do krvavih spopadov, vendar pa so se morali levičarji naposled umakniti. Desničarski govorniki so pozivali prebivalstvo k uporu proti boljseviza-ctji Francije in k obrambi republikanskih svoboščin. Prevrat v Boliviji La Pas, 23. junija- (Havas) Bivši predsednik republike Baptisto Savedra je izvedel protirevolucijo, zdi pa se, da ni uspela, ker je prehitro izbruhnila in so jo policijske oblasti pravočasno odkrile. Dva člans revolucionarne vlade sta zaprta, Sa-vedro pa so aretirali in izgnali v Arizo. La Psa, 23. junija, (Stelani). Potrjujejo se vesti, da je v Boliviji prišlo do prevrata, ki je uspel. Prevrat so izvedli bivši bojevniki z Baptistom Savedrom na čelu in je bil izvršen brez prelivanja krvi Francocko-italijatiski razgovori Pariz* 23. junija. w. Zunanji minister Delbos je sprejel francoskega poslanika v Rimu, Chambruna. a katerim je imel daljši razgovor. Ker se bo poslanik v nekaj dneh spet vrnil v Rim. domnevajo, da sta razpravljala o vseh vprašanjih, ki se tičejo ukinitve sankcij in uspešnega sodelovanja Italije prit reševanju evropskih problemov, kakor ga želi Francija. Italijanski poslanik v Parizu biva trenutno v Rimu, kjer razpravi i« s svojo vlado o istih vprašanjih. V političnih krogih pričakujejo, da se bo prihodoie tedne začela živahna, izmenjava misli med Parizom, Rimom m Londonom. Italijasiifco-sif »lik ■ trgovinska pogodbo Rim, 23. junija. w. Po uradnem obvesti, lu je bila med Nemčijo in Italijo sklenjena novs trgovinska pogodba Besedilo bo podpisano v sredo. Hode posledice poplav v Ameriki Piste, 23. junija. AA. V okolici Reeife*, glavnega mesta republike Pernambueo, so se zaradi poslednjih nalivov vdrli veliki plazovi zemlje in skalovja, ki so pokopali pod seboj več hiš; 12 ljudi je bilo ubitih drugih 12 hudo ranjenih. iolertka stavka v »olgTiJl Sofija, 23. *jmije. AA. Davi aa jopo vanj Bolgarski zaosla v protest proti novice, snio ostrini prometnim odredbam, stavka šav lenov. seansa nan «snv# svaanjsav Francoska zananja politika Vladata izjava v poslanski zbornici in senata bo tvorila pričetek nove diplomatske akcije Pariz, 23. junija, z. Francoska vlada bo imela danes popoldne sejo, na kateri bo definitivno redigirana izjava o zunanji politiki, ki jo bo jutri preeital v poslanski zbornici zunanji minister Delbos, v senatu pa ministrski predsednik Leon Blum. Kakor se doznava, bo izjava vlade o zunanji politiki zelo obširna in bo orisala ne samo sedanji mednarodni položaj, marveč tudi osnovne smernice bodoče francoske zunanje politike. Vladna izjava ne bo dopuščala nobenega dvoma o kontinuiteti francoske zunanje politike ter bo naglasila, da hoče tudi levičarska vlada z vso silo delati za izboljšanje mednarodnega sodelovanja. Politika vlade bo stremela za tem, da razprši bojazni in nezaupanje med narodi ter da se postavi na solidne temelje trajna mirovna organizacija, zasnovana na pozitivni varnosti in medsebojni pomoči Francija hoče, da se mir in varnost organizirata tako, da bodo zavarovane pred vsakim napadom stare in nove evropske države. Zunanji minister bo v svoji izjavi naznači] v splošnih obrisih tudi predloge francoske vlade glede reforme Društva narodov. Vladna izjava bo končno podčrtala tudi željo po zažel jenem in možnem sporazumu z Nemčijo. Verjetno je, da bo vlada v svoji izjavi namignila tudi na potrebo nove akcije za razorožitev, vendar pa v tem pogledu vlada ne bo stavila ni-kakih konkretnih predlogov. Zunanji minister bo nadalje nagb&sil potrebo čira tesnejšega sodelovanja Francijo in Anglije ter željo po obnovi prijateljskega sodelovanja med Italijo in vsemi državami, članicami Društva narodov. Verjetno je, da bo v tej zvezi omenil Delbo« tudi na kratko francoski nenapadalni pakt. Na kor.cu bo vladna izjava naglasila neomajno zvestobo Francije do vseh svojih starih prijateljev in zaveznikov v Srednji in vzhodni Evropi, s katerimi hoče Francija tudf v bodoče najtesneje sodelovati. Blum se bo po pročitan ju izjave v senatu vrnil v poslansko zbornico ter bo sodeloval v debati. Ta zunanjepolitična debata v spodnji zbornici in senatu na| bi tvorila pričetek nove francoske diplomatske akcije in zato želi vlada, da hi ji zbornica m senat izrazila zaupanje ter jo tako moramo podprla. V teku debate bo poročevalec vojaškega odbora poslanske zbornice podal tudi poročilo o oborožitvi Nemčije. Za zunanjepolitično debato vlada v obeh zbornicah veliko zanimanje m bodo v zvezi s tem obravnavne tudi številne interpelacije, ki so jih zadnje dni vložili številni poslanci in senatorji a nseh aktualnih evropska problemih. Abcsinci se še vedno hranijo Po vsej Abesiniji se razvija gverilska vojna — Ve*ji del Abesattije je ie pod abesinsko oblastjo Pariz, 23. junija, r. Havas poroča iz Džihutija: Po poročilih iz angleških virov je italijansko okupacija Abesinije še vedno v zelo primitivnem stanju. Italijani še dolgo niso gospodarji položaja in je še nad dve tretjine ahesinskega ozemlja Se vedno pod abesinsko oblastjo. Italijani so zasedli le večje kraje, kjer morajo zaradi odpornosti Abesincev držali velike posadke, vse pokrajine med temi mesti pa so v rokah Abesincev, ki še vedno neprestano napadajo Italijane. Italijani si sedaj prizadevajo, da postopoma razširijo svojo oblast na zapadne pokrajine, kjer se je učvrstila začasna abe-sinska vlada pod predsedstvom bivšega ahesinskega poslanika v Parizu Volde Martama. V južnih delih Abesinije še nepresta- no trajajo boju Abeeinci vodijo gvernsko vojno in povsod napadajo slabejse italijanske oddelke ter onemogočajo zvezo med poediniml večjimi kraji, ki m v italijanoSiOi rokah. V Adis Abebi vsako noč pokajo paške. Četudi so Italijani rada I i zelo stroga varnostne ukrepe in pobesili številne oporne Abesince, se pojavljajo vedno novi ahe-sinski oddelki, ki vznemirjajo italijanske oblasti in italijanske posadke. Domagltri so po večini zapustili Adis Abeho in se pridružili četnikom, k! v okolici prestolnice neprestano vodijo borbo proti Itaffjanona. Mnogi pa so tudi odšli v notranjost Abesinije, kjer so se pridružili posameznim ase-menskhn poglavarjem, ki aa svojo ioku#sn dljo vojno z Italijani Hitlerjev odgovor bo negativen" Angleži so razočarani nad Nemčijo London, 23. ju^ija. o. V nngleSkafa Krogih gib so čim dalje bolj nestrpni, ker Nemčija doslej ie vedno ni odgovorila na vprašanja angleške vlade. Današnji »Sundav Chroni-clec poroča, da bo odgovor Nemčije docela negativen. Hitler bo pozitivno odgovoril le na vprašanje glede kolonij in glede povratka v Društvo narodov. Nemčija zahteva vrnitev vseh nemških kolonij, v Društvo narodov pa se ne misli vrniti, preden ne bo izvrSena reforma, s katero bo odpravljen tudi čl. 16 pakta Društva narodov, ki govori o sankcijah proti napadalcu, v angleških krogih prevladuje mnenje, da sni tako postopanje Nemčije AngHjo, da se as tesneje oklene DruStva narorlov bar da sklene rasen tega Še poseben dogovor s Francijo in Belgijo kot sosedoma Nemčije. Rim, 22. junija w. »Gioroale d'Halia« se bavi s stališčem Nemčije nasproti angleškim vprašanjem in ugotavlja, da Nemčija noče sprejeti rešitve za obnovo Evrope brez sodelovanja Italije. Nemčija smatra sodelovanje Italije kot zelo rjomerobno za mir v EvTopi. Kakor se je lani Italija stalno branila, da hi ee enrroptika vprašanja refceva- la z izključitvijo Nemšije. tako zavzema sedaj tudi Nemčija glede Italii e enako htv HSČe. Stavkovni pokret v Franciji pojema Delavstvo vseli večJOi podjetij m Je te vrnilo na delo Pariš, 23. junija, d. Po l7dnovni stavki ja bil v soboto z razsodbo notranjega ministra končan spor med delodajalci fn uslužbenci v pariških veletrgovinah 26000 uslužbencev je danes zopet pričelo debati. Včeraj je bila končana tudi stavka na i intusa nsleznscnh tn pri avtobusnem podjetjih ter je bila sklenjena nova ko lektivna pogodba. S tem je končana stavkovna nevarnost v Parizu ter je sago tovljena tudi obnova dela v raznih mestih, kjer je labruhnilo stavkovno gibanje, ka kor v Bordeaau, Lyonu, Rouenu. Havru in Nizam. Naša <0edališce OP1BA Torek, S. junija: Vesela vdova. Red C. Sreda, M. junija: Carmen. Red Sreda, Četrtek, 25. junija: Vesela vdova. Rad A. Petek, 36. junija: Othelo. Red B. Gostuje Mari] Stmenc. IS • Taanjs prenašava sa abonente v opernem gledališču v letošnji sezoni so: dre vi »Vesela vdova« za rad C aa abomna Sreda ▼ stene sCsanšnl , • kalim pniHaae m aa- ključi letošnja operna sezona. Obenem opozarjamo tudi na petkovo gostovanje Marija Shnenoa. Borzna poročila. INOZEMSKE BOBZE Cbrih. 23. junije. Beograd 7.—. Pari? »2?75, London 15.415, New *ork 30737.V Bruselj 52.—, Milan 24.26, Madrid 42.— Amsterdam 20636. Berlin 123.90, Dum 57.76, tVnss 12.726, Varšava 57« Bufcare-sni *fsV Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, torek. S3. ju»ij* 133«. Ste*. 141 Slovanski železničarji v Ljubljani N«a i«lexaWarji so JtetprlredUi tat« baafcet Ljubljana, 22. junija. Včeraj popoldne so si slovanski Železničarji ogledtai mesto in njegove zanimivosti, a zvečer je njim na čast oblastni odbor UJN2B priredil v Ljubljanakem dvoru ban* ket, katerega *<> ee udeletili tudi predstavniki oblasti, tako zastopnik bana, banski svetnik dr. Gustin, podžupan Ravnihar, zastopnik diviztonarja polkovnik dr. Birca-twt>_ predsednik železniške direkcije in raznih organizacij, banketa je pa prisostvoval tudi pravoslavni prota g. Budimir s sopro-bto- Med banketom je zbrane goste prisrčno pozdravil predsednik oblastnega odbora UJN2B inž. Roglic, naglašujoc, da zeli milim slovanskim gostom v Sloveniji kar naj-prijetnejše bivanje in veseli ga, da so po-setili Ljubljano v tolikem številu. Posebej je še pozdravil zbrane predstavnike oblasti. V lepo zaokroženem govoru je podčr-taval pomen Uge slovanskih železničarjev, h koncu je pa napil bolgarskemu kralju Ferdinandu, ter predsednikom bratskih republik Češkoslovaške in Poljske ekselen-eema dr. Benešu in prof. Mogcickemu. Zaključi] je z vzklikom, da naj živita slovanska sloga m svoboda. Za pozdravno napdtnioo se je zahvalil v imenu Poljakov inž. Vladimir Djenkovski, ki jo v svojem govoru tudi nazdravil našemu mlademu kralju Petru H. Izvrstni salonski orkester »Sloge«, ki je vos čas neumorno sviral, je po njegovem govoru zai-gTal >Hej Slovani« in bil je res ganljiv trenutek, ko je is grl zastopnikov bratskih slovanskih narodov mogočno zadonela veličastna himna po dvorani. V* imenu Cehoslovakov je •pregovoril g. Sopusek, za Bolgare Mekedonski, a vrsto napitnic so izpopolnili Blagajevski za Poljake, podžupan dr. Ravnihar, ki je goste pozdravil v imenu Ljubljane, Vekoslav Bučar kot zastopnik JB lige, ravnatelj Krofta za Jć ligo, Bolgar Todorov in prof. dr. Mole. Na banketu, ki je potekel v bratski harmoniji in znova poglobil vezi ter stike slovanskih železničarjev, je zapel tudi pevski zbor »Sloge« pod vodstvom g. Mirka Pre-melča več narodnih pesmi, za katere je bil deležen navdušenega odobravanja. Pri banketu so gostom stregle gojenske železni-čarske gospodinjske Šole. ki so tudi pripravile in vzorno aranžirale ves banket in jim jrre vse priznanje. "Davi se je del slovanskih železničarjev odpeljal v Vintgar in na Bled. nekateri so se pa že vrnili domov. Sokolstvo IV. pokrajinski zlet SSKJ v Subotici .Pesniški odsek SSKJ za IV. pokrajinski slet v Subotrico v dneh od 27. do 30. t- m. je izdal še naslednja navodila: Vse železniške legitimacije obrazec K — 13 in K — 14 bo žigosal «imo železniški odsek v zlotm pisarni na železniški posla ji v Subotici. Vse legitimacije mora pred prihodom v Suootic© zbrart-i v odmik vlaka in jah oddati v zidni pisarni (železniški odsek) na kolodvoru v Subotici. Ravnotako dobi vodniik vlaka zopet lcg-rtimacije nazaj pri odhodu iz Subotice in jih v vlaku razdeli udeležencem zlefa Pripominjamo, da se legitimacije posameznikom ne bodo v nobenem primeru izročale. marveč samo skupno, ker j« potovanje in odhod z zleta skupen. Vse članstvo se vozi na zlet s posebnim sokolskhn vlakom in se z istim tudi vrača domov. Potovanje sokolskih sup iz d>sv*kc banovina na zlet v Su betico. Za članstvo sokolskih žup Kranj, Ljubljana, Maribor, Celje in Varaždiki bo vozil posebni vlak »Sok I« za pribrižno 550 oseb. Članstvo gorenjske župe, kakor tudi iz župe Ljub!jane( Notranjska. Gorenjska. Dolenjska) mora biti v Ljubljani 27. junija ob 530. Vse to članstvo potuje z redndm potniškim vlakom ob 5*30 Iz Ljubljane. Na Zidanem mostu se priključijo vlaku Sokoli iz celjske in mariborske župe. Odhod iz Maribora ob 5-10, iz Pregerskega 5.40, iz Frtuja 5«w, iz Ormoža 4-36. članstvo edinic ob prosi mora bita pravočasno na svojih odhodnih postajah Članstvo župe Varaždin potuje 27. t. m. z odhodom ob 3.03 iz Čakovca, ob 3.21 iz Varaždina ter se priključi v Zagrebu posebnemu sokolskemu vlaku na glavnem kolodvoru. Posebni vlak z udeleženci prej navedenih žup odpelje iz Zagreba 27. t. m-ob 10- in prispe v Šubotico ista dan ob 17. Povratak posebnega vlaka iz Subo'ice ie 30. t. m. ob 0-30 in prihod v Zagreb istega dne 6.50, odkoder se nadaljuje vožnja domov z rednimi vlaki. Članstvo Sokolske župe Ljubliana bo po-lovalo na zlet pod vodstvom župnega načelnika br. Albina Smoleta in mora biti zbrano v razvoju po društvih pol ure pred odhodom vlaka t. j. ob 5. na peronu. Oru-štva naj vzamejo seboj društvene prapor«. Vsi udeleženci morajo imeti predpisano sokolsko legitimacijo in sokolski znak. Legitimacija je veljavna le, če je članarina plaćana do 30. juniia t. 1- in kdor ima zlet-ni znak. Potuje se v civilni obleki, kroj se vzame seboj v kovinu- Tekmovalci in tekmovalke potujejo na savezne tekme v Subotico v četrtek 35. t m. t brzovlakom ob 20.02 Zbor vseh tekmovalcev — vsi pol ure pred odhodom na peronu. Vodstvo ima župni podnačelnik br. Franjo Lubej. Kakor smo dobili informacije se udeleži iz župe LjubTjans pokrajinskega zleta v Subotici 200 Članov in članic, kar je prav lepo Slevilo, saj zlet za župo Ljubljano ni obvezen. Vsa navodila glede bivanja in nastopov bo dal udeležencem zleta župni načel nitk br. Albin Smole. Tekme sokolske župe Kranj V nedeljo so se vrMe na sokolskem te- | lovadjipču v Kranju tekme članstva in narašča'a sokolske župe Kranj v vajah na orodju in v lahki otletvki. Tekme f*ta vo-a ■ /upni podnačelnik br. Ljudevit Hor« va»t in podnačeiivica sestra Lojzka Hor valove, oba iz Radovljice. Tekmovalo je 14 članov v erednjetn in 46 v mižjem oddelku, o čkndc v višjem in 27 v nižjem oddelku, 11 moškega v višjem in 96 v nižjem <>dde4-ku, 42 ženskega na-rasčaija v vdSjem an 37 v niiiem oddelku, stbupaj 272 tekmovalcev in tekmovalk. Tekem ae js mMcžalo 10 dsrušev, a največ tekmovalcev je postavil ■esenjižki Sokol in acer 48, Kranj 43, Koroška Bela—Javorndk 34, Škofje Loka 31, Tržič 2B, Radovljica in Sfcraziioe po 37, Bled 25. Pri tekmah so se krepko uvesjevtfla društva Tržič, Radovijica, Bled in Stražišče. od močnejših pa Sfcotia Loka, Jesenice in Kranj. Najboljše rezultate je dosegel moški in ženski naraščaj, a v spsosnem so bsM doseženi najboljši rezultati v tekmovanju na bradlji, na krogih« v preskokih na konju vzdolž, na koza in v prostih vajah* Slabše so se odrezali tekmovalci na drogu, konju na sir ter v metanj« granate, žoge m žogke. Tekma je pokazala prav lepe rezultate, ki so poaledaca sestesna/teke sokolske vzgoje in tehnične priprave za tekmovanje. Naraščaj je tekmoval tudi v idejnih so-koitkia vprašanja h. na katere je odgovarjal gladko m pravilno in redi katerih je prejel tudi največ točk. Disciplina je bola vz-i"ia, vsi tekmovalci in tekmovalke so prišli točno ob napovedanem času na tek-movatišče in 90 kljub hodi pripeki vztrajali do konca. Med mladino ima naj bok j-se tekmovalce Kranj. Res veselje je^ bodo gledati harmonično razvita, lepo raacena telesa fantov in deklet, ki so z lahkoto tekmovali na orodju, teJdi *n ae v plemeniti borbi borili za točke. Rezu**e*i tekem so bii'i naslednji: CLam, srednji oddelek: I. vrsta Skofja Loka 6233, 111. vrsta Stražišce 65.04%. Posamezniki: 1- Kavčič Pavel. Skofcja Loka 94-00, 2, Pehar Jože, Skotiš Loko Se. M, 3. ZaJetol Valentin, Škofje Loka 84-55, 4. Svetlin Bernard, Jesenice 82.77%. 5. Kavtić Nikola, Skofja Loka. 6. Noč F*., Jesenice. Člani *M»)i oricVtofc: L vesta RAdovdjice «3.19. H. vrste Jesenice 79.16 in IH. vrata Tržič 73-36%. Posamezniiki: L Kompare Stanko, Radovljica in Rozman Bogomir Boh. Diatilta po 91^5%. 2. Srečnik Viktor, Tržič 90.25, 3. Pravhar 'Avgust, Stražđce 90j63. Članice: Višji o4deiok posarnezrjice: 1. Ažman Zdenka. Kraof 85.11. 2. Poi Manka 79.17. 3. Razinger VL Radovljica 74.«D%. Članice oii-ji oddeiek: h vsota Jesenice 82-07 U. vrsta Skofia Loka 76.83. III. vrsta Bled 64^3%. Posameznice: 1. Par MscHs, Bled 88-80. 2 Frlati Pavla, Jesenice 87.75, 3. Potocnšk K*aika. Škof js Loka 86JBB. Moški narssooi valji iitiislss ■ 1. fifesr Hile«, Kranj £Mk X Osolc tijUin. Xs> rosVa Bok—Javorndk 9640, 3. Konataotšn Steno Skofja Loka «*„,_,. MossTi Bjsjfoačs>t fs%sTjl sssssfsic; V. wsss Kranj vdi% z. Jeeemce oo.**>, o. ^trazisce 85.^2. Posamezniki: 1. StLglac Franc, Triller Igor, Segolin Marjan, vai ranjK 97.16, 2. Bajželj Jernej, Stražiače 90.80, 3- Dolar Daro, Kranj 96.17. Ženski naraščaj, višji oiid/elek: L vrata Krani 91.48, 2. Tržič 91.17, 3. Jesenice b8.53. Posameznice: 1. Pogačar Slavioa. Rajdov-Ijaca 99.72, 2. Pohar Vida, Jesenice 99.23, 3. Lengtres Mira, Radovljica 98.94. Žensfci naraščaj, nižji oddelek: 1. vrsta Kranj 84.40, 2: Jesenice 78-80. 3. Tržič 71.78. Posameznice: L Kaiišnšk Mirni. Tržič 96.50, 2. Lebar Ivica, Kran, 94.9^ 3. EHah Anica. Jesenace 94.08- Gkkrenjakd Sokoli «e zdaj temeljito pripravljajo na župni zlet, .ki bo 5. julija v Skofji Loki in ki bo revija vsega jaorenj-skega sokolstva, njegovega dela m napredka. Zlet attssarssfceca soflcoistlcegsi okrožja V nedeljo §e je vr&il v Ljutomeru zlet murskega sokoiskega okrožja, ki so so g» udeležile vse sokolske ediniee ljutomoraks-g* sroaa. Uvod v veliko sokolsko svocaoost je bila povorka na predvečer po mestu, ki jo je občinstvo z velikim navdušenjem pozdravljalo. Ze jutranje ure slavnostnega dno 30 oznanjale sokolsko svečanost, ker so ras vseh ljutomerskih hiš visele državne zastave, ki so dale prireditvi svečano fcfee. Zjutraj ob šestih so se pričele tekme članov in moškega naraščaja. Tekme so vodili priznani ljutomerski telovadci na Selu z br. okrožnim načelnikom Stoparjem. Rezultati tekem so bili sledeči: Člani: prvo mesto je zasedla vrsta Ljutomer. Moški naraščaj: Prvo mesto je zasedla vrsta Križevci, drugo Ljutomer. Kot posametniki so dosegli sledeče rezultate: Člani — Stanjko Ciril 576 do «00 točk, Horvat Mirko 572, Benko Ge-za 558 točk. Naraščaj: Josar Štefan, Ljutomer in Rado Lebar Križevci 495 točk od 500 took, Bohdnec Stanko Križevci 482, Titan Bela 466 točk. Popoldne ob 16. se js vršil telovadni nastop na letnem telovadlšču ljutomerskega društva. Kot prva točka js bil nastop vseh oddelkov, ki so pozdravili državno zastavo potegnjeno na drog s krepkim »zdravo«, nakar je godba zaigrala državno himno. Nato je s niisJBiske tribune razglasil okrožni načelnik br. Stopar rezultate m čestital zmagovalcem. Pozdravil js nastopajoče so-koistvo in občinstvo. V svojem vznesenem govoru je orisal pomen sokolstva In njegove Meje, ki Je vedno ttva. Svoj govor Je zaključil s pozivom, naj vaj navzoči takU-čejo mlademu kralju trikratni »Zdravo«, nakar jo godba 1 i Igu U državno hsssso. Ker se Je vtta huda pisna se |b moral nastop za pol ure preložiti. Kot prem tafta je Hl nastop vsorno ljutomerske vrste srn visoki bradrjl in mast Vrsta nam Je !a mnogo lepih tehničnih momentov. Vrsto je vodil društveni prednjak br. PohL Nato je nastopOo 192 moške in tonske 0eoe 1 zelo učinkovitimi prostimi vajami. Posebno točko so Imele radgonske Članice s simbolično vajo oh spreaHjevanjn klavirji. Ta točka je bila zelo učinkovita, Pledila je posebna točka 13 naraščajnikov s skupinsko vajo na dveh bradljah, selo efektno in dobro izvedena. Moški naraščaj (38) je nastopil s prostimi vajami ter Članice (38); te vaje so bile telo skladne in efektne. Sledila je orodna telovadba članov, članic in moškega naraščaja. Nastop je pokazal mnogo rajo, Potem js nastopil ženski naraščaj (20) s prostimi vajami, ki hi bile ob skladnosti dosegle te večji efekt, ker so že no tvoji sestavi nekaj lepega in mehkega. Telovadite je zaključil nastop članov s prot-timi vaja mi (5o>. Te vaje so bile dobro izvedene in «•» napravile tem boljši rtis. ker jih je irva-jalo nekaj starejših članov, kar bodi klic našim mlajšim članom in tudi starejšim: v telovadnico! Vse točke sporeda je občinstvo itek V»tor»nin«: sedeži po 10. 8 in 5 l^;nr stojišča 3 F>in. Nabavite ti vstoo-n:ce že v oredprr^iaii v pisarni Ljubl.:an. Sokola v Narodnem domiv Zdrav*o! Toča je napravila ogromno škodo Najbolj so prizadeti srezi Logatec, Kamnik, Krani, Celje, Konjice in Maribor Ljubljana. 23. junija. Katastrof«ina neurja zadnjih dni »o povzročila našemu kmetovalcu ogromno >ko-do. Sleherni dan prihajajo na kmetijski oddelek banske uprave nova poročila o obupnem položaju, v celih pokrajinah, kjer je pobila toča. Kolikor se je moglo dosedaj ugotoviti, «0 bili najbolj prizadeti »rezi: Logatec. Kamnik, Kranj, Celje, Maribor in nekateri kr«ri v novomeškem srezu. V teh krajih je toča v petek in pa v soboto uničil;* domala ves pridelek na širokih pasovih pMja. Uničeno je žoto, friiol; vobče jjlavna hrana, od katere je odvisno podežeUko ljudstvo, v vinorodnih krajih pa «*o domala popolnoma okleščene vin«ske trte. Podožaj je posebno obupen v logaškem srezu. kjer vla. da prava revščina, odkar je nastal zastoj v lesni trgovini in kjer ljudje vobče nima-jo nobenega zastužka. Nič boljše ni v 110-vomcđcem okraju, kjer je popreje zoreče pod j** popolnoma raztepeno in hite seda i kmetje koerti prazen ječmen, ki jim bo od» le^el kvečjemu za steljo sivini. Silno je prizadeta tudi Bela krajina, kier so uničeni že itak revni poljski pridelki. Tam ie bilo toliko vode. da ie ponekod odplavila plodno zemljo s kraških tal. Debela toča i*» oklestila trte v vinogradih, ki jih h*e ljudje seda.j škropiti, da iiK ohranijo za prihodnje leto. V kamniškem okraju ie toča uničila "vos žito. napravila x>» veJflGO škodo tudi krompiriu. fi/olu ter dru£irn pridelkom- V kranj-kem okrai\j je trpela zlas fiolhevgraj^ki dolini, ki je bila popreje prizadeta tudi po zaporeduma se vr»teoih povodnjih. Vlomi in tatvine se množe Ljubljana, 23. junija. Poročali smo 2e, da so orožniki izsledili ta dni nevarno tatinsko gnezdo na Drenovem griču, kjer ao naJli celo zalogo nakradenega blaga. Aretirali so tudi glavne krivce, nekega Podobnika in njegovega tovariša CSrnžarja poleg žensk, ki so se pajdaši-le ž njima in njunimi pomočniki. Preiskava ie ni končana. Druga vlomilska tolpa deluje na Gorenjskem, kjer so vlomi in tatvine na dnevnem redu. Sredi preteklega tedna so se pritepli neznanci v Senkov tum, kjer so se skrivali cele ure v gozdu, popoldne so pa prišli v dolino, kamor jih je najbrž poklical njihov pajdaš, ki jim je kasneje povedal, da so Jakopinovi odšli na travnik suiit seno. Urno so vdrli v hišo, in jo oplenili. Odnesli so razno orodje, dve moški obleki več parov čevljev, klobuk in dve ženski obleki, povrh so se pa založili Se s perilom. Naslednjega dne je gorelo pri GorjanČevih na šmarni gori, kjer je zaigal eden izmed zločinske tolpe. Medtem, ko so domači gasili gospodarsko poslopje, so se vlomilci splazili v hi-9e, kjer so odnesli na 400 Din gotovine, nekaj zganja in jedače ter mnogo obleke. Več vlomov je bilo zadnje dni izvršenih tudi v Vodicah, v Smledniku in sosednjih vaseh. V veliki nevarnosti, da bodo izginile so sedaj ob času koinjs zlasti kosare z ju-žino, ki jih jemljejo kosci in grabi jejo s sabo jnm travnike. Prav pridno se udejstvu-jejo vlomilci in tatovi tudi po vaseh okrog Škofje Loke. Nedavno so vlomilci kar več-krat zaporedoma v Gosarjev bufet v Rete-čah, iz katerega ao odnesli nekaj posode, posteljno perilo in celo nekaj surovo obdelanega lesa. Dva strokovna tečaja Ljubljana, 2J. junija. Uvodni in metodični tečaj za učiteljice gospodinjsktb-nadaljevalnih šol bo na dekliškem zavodu »Vesna« v Mariboru od 3. do 14. avgusta. Na tečaju bodo predavanja iz kmetske psihologije, iz kmetske pedagogike, iz kmetskejra narodopisja, iz kmetske. kulture, iz kmetijskega gospodarstva. iz socialnega skrbstva, i/, zdravstva, iz metodike, didaktike in iz organizacije gospodinjske nadaljevalnih sol. V tečaj bodo sprejete v prvi vrsti učiteljice, ki so že delovale na gospod in jsko-na-daljevainih šolah, pa ie nimajo uvodnega tečaja, nadalje učiteljice, ki so po dovršeni šoli obiskovale enoletno gospodinjsko ^olo in so že položile praktični učiteljski izpit in končno učiteljice, ki so že pet let uspešno delovale na podeželski narodni Soli ter so s svojim dosedanjim delom pokazale re*» no voljo za poklicno vzgojo in izobrazbo odrasle kmetske mladine. Učiteljice, ki bodo sprejete v tečaj, bedo imele popolno oskrbo na zavodu »Vesna*. Za delno kritje stroškov te oskrbe plača vsaka učiteljica ravnateljstvu Imenovanega zavoda ob pri-četka tečaja 120 Din. Prošnje za sprejem v uvodni tečaj je uradnim potom predložiti kraljevski banski opravi (kmetijski oddelek). Prošnji mora biti priložena službena razpredelnica ali iv le, da js sjfttteljfea poučevala na gospodinj sbe nadaljevalni a** oziroma, da js obiske. tole in p**f M tečajev, ki jih je učiteljica ž« dovršila, i"roS-nje morajo biti kolkovane s kolekom za 5 dinarjev. Odbor učiteljic gospodinjsko-nadaljevalnih .iol priredi olo£ec pod vodstvom učiteljice Grete Prašnikarjeve. Sprejete bo Din. Prenoč-nina 10 Din za noć. obed fi Din (tudi v menzi »Slogi«). Prijave je poslati na odbor učiteljic, £os|*Mlinjskih - nadaljevalnih sol in sicer tajnici ga. Andreji Grunt Fkuljevi, učiteljici. Brezovica pri Ljubljani. V prijavi naj bo označeno. C-c jo prijrlačenka dovršila strokovni ali kak pomemben tečaj in ali reflektira na obed in prenočišče. 0 sprejemu bo vsaka prosilka pravočasno obveščena. Iz Trbovelj — Osebna vest. Nedavno se je srečal s Abrahamom rudn. uradnik, g. Erdlen Ferdo. Ob jubileju mu želimo se na mnogo leta. — Inspekcija šoL Te dni smo imeli inšpekcijo narodnih šol v Trbovljah. Oblast je bila povsem zadovoljna z vzgojno-učni-mi uspehi, želeti pa bi bilo, da merodajne oblasti šolsko poslopje preurede higijenskim in pedagoškim predpisom odgovarjajoče. Otroci so radi obstojeće krize deloma slabo hranjeni, ter zdravje mladine ni naj-povoljnejše. Oblasti opozarjamo na dora-ičajočo, brezposelno mladino, ki zelo slabo vpliva na šoloobvezno mladino. Ti brezposelni naj bi se kje primerno zaposlili, da ne izgube smisla za življenje in da se bodo zavedali, da je življenje delo, ne pa praznik. — Državna strokovna Šola za pletarstvo v Ptuju je izdala razpis za sprejem učencev. Pogoji so ugodni tudi za rudarske sinove. Informacije daje omenjeno sol. vodstvo v Ptuju. — V nedeljo je bil redni letni nastop Sokola Trbovlje. Ob srednji udeležbi so pokazali Sokoli svoj obširen program in sadove enoletnega dela. Ves nastop je bil vzoren ne efekten, a briljirali so člani na drogu in krogu. Po nastopu je pa skrbela za razpoloženje neumorna sokolska godba pod vodstvom br. R. Dolnicarja, ki bo najbrže tudi pri kresovanju C. M. D. Trbovlje dne i. VU. 1.1. poskrbel s svojo godbo za razpoloženje. — Prvenstvena tekma. V nedeljo je bila zadnja prvenstvena tekma za okrožje Trbovlje, med S. K. Trbovljem in S. K. Hrast* nikom v Hrastniku na igr. S. K. Hrastnika. Tekma je bila zanimiva in napeta. S. K. Trbovlje se je prepričevalno revanžiralo za zadnji poraz v Trbovljah nad S. K. Hrastnikom in ga porazilo prepričevalno z 2:0 (za S.K. Trbovlje!). 8 to tekmo se je pokazalo, da spada prvenstvo v Trbovlje in je sedaj postal prvak Trboveljskega okrožja S. K. Amater, ki ga pa caka sedaj prehuda naloga in borba zrn vstop v podsavez-ni prvi rzred. Na Vidov dan, dne 28.6. gostuje S. K. Amater na Jesenicah proti S. K. Bratstvu, ki je na čelu prvenstvene ta« belice aa Jesenicah, a OW-boy 8, K. Amaterja se bo predstavil old-boju S. K. Litije tuđi na Vidov dan v nočni tekmi. KOI4BDAB Psa—: Torek. 2S. junija katoličani; AgTipina. Edeltruda. DAJVAoNJrJ PRIREDITVE KINO MATICA: Gahfsterji. KINO IDEAL: Valček na Ne vi. KXN° SLOGA: Carski se! KINO TJNON: RdeCi jczd<* . KINO eieUCA: Kontrolor VVafon L. * Kresni večer Ljubljaneskrga Sokola ob 20.30 na letnem tcl0vadisrii. DEJI KM t.KK\RNr PSSJsml Dr. Piccoli, TvTseva cest* d H* ćevar, Celovška ee*t;t «2, Gartua. MosU Zaloška ee^ta. Iz Celja —e Večer bolgarskih plesov in pesmi, ki ga bodo priredili akademiki iu akademu ir ke n Sofije drcvi ol> .»>n.ivi v celjskem jrle-dalisču. bo zelo psstet in zanimiv. Ohvin-*itvo je vabljeno, da »e v rim lepšem številu adeletl te prireditve. —c Strela je ubila kravo. Med .-lun ne vihro » točo, ki je povzročila na proiri Fran-kolovo-Nova tSfkov*VoJpik-Skofja vas-Tr-novljf>V3/. f» milijonsko ikodo, je treščilo v hlev posestnika Martina Rehova v Oretu. Strela je ubila kravo, of-m-la živina v hlevu pa j* ostala neposkosVrva« na. —c Vpisovanje na mestni deški osnovni šoli v Celju. Vpisovanj** novincev za I. razred mestne de.-ke osnovne šole bo v torek .".O. t. m. od P. do 1l\ in od IsV iS ML r pi->arni šo!sk***ra upraviteljstva v '2. nadutrop-j*i. Pred vpisom v o istejra dn^ v I. nadstropju Zdravstvenega doma. —c Absniventinje letnika B 1025 2« dnL dvorasredne treo\ske šole v Celju ps Nvlo sestale oh »lesetletniri ravršnejra izpita v nedeljo 28. t. m. oh 10. dopoldne v hotelu Evropi« v Cerje. Kol*£rinje. ki slučajno niso prejele posebnega obvestila, se ohve»M jo tem potom. Pridite zanesljivo vse! —c V celjski bolnici sta umrla v soboto ;VT]etna koča rje va /ena Helena Krejanova it Oreskove pri Vojniku in kletni dninar Jurij Kranje. iz Arelina pri Vojniku. —C 2rtve nesreč. V nedeljo je padel 33-letni brezposeln i žairar Ivan Les jak h. it> .Tanža pri Velenju s čeznje in si zlomil levo roko ter poškodoval tudi đsSSJO roko in prs ni kojS. V noči od petka na s<»lK>r£ o*eb. Pne 20. t. m. je bilo v evidenci 340 brezposelnih (.IHft moških in .TT žensk") m sproti 3ft4 f?03 mo.ikim in ?t ^en*k»m) dn<» 10. t. m. f>elo dobe: 4 hlapei, 3 ko>ei. pn t miz.ar in čevljar. 3 kmerke dekle, po 2 ku-harioi in služkinji ter po 1 natakariea in postre/niea. —c Samomor ali nesreča? V ponedeljek oh 12.45 je opazil cinka mišk i uradnik s Aleksander Kostič hliru T.uhnov«*jra pos* stva v Useali v ^avin.ii neko žensko, ti jo je nosila voda s seboj. 7ensko, ki je hflb kmečko oblečena in je imela kakih 35 let. so takoj poteppfli it vode. Kmalu sta pri spela mestni sanitetni referent £. dr. Pod-pečan in vodja krimrnalnejra oddelka oe!j-sks policije cr. Zavec. Ker se je videlo, da je bila neznanka samo kratek čas v vodi. so poskusili 2 umetnim dihanjem, vrs trud na je bil zaman. Truplo so prepeljali v mrt-vn$rvieo na bolniškem pokopališču. Identitete utopljenke še niso mo^li ugotoviti. —t Vlom v stanovanje. V petek zjutraj je bil izvršen vlom v stanovanje kantinerja Meksandra Hitnitrijeviča na CV-sn na srr.id. ^^lomtlee je odnesel nekaj perila in poeoaV v vrednosti W¥) Pin. Policija je ze v soboto rzsledila storilca v o*ehi ^"letnppra de lavea Jožeta P. i/ Bt Pavla nri Preboldu in sra izročila okrožnemu sodišču. —C Odpravite nedostatke! Mestno poglavarstvo v Celju ra/.ffiaaa: Zadnje čase se opaža, da prebivalstvo območja mestne opčine celjske odlajra razne odpadke smeti, ostanke irradU nejra materiala, su't'ol itd.) na občinske ce^tf. potu in v ohftttM jarka. Na ra/nih me*lih se sadeljnjejo odtočni iar Jci ali »e cedo s privatnih temljišč: napeljujejo ofltoki odpadnih vod (vodnjakov, na-pajali*č. perišč itd. X. Nekateri lastniki živih mej ne *krbijo /a pravočasno obstriže-nje mej. — Prebivalstvo se opozarja, da je po naredbi bana dravske banovine o zaščiti javnih cest, varnosti prometa in snasri na njih (3L T. z dne It. VT. 108:1. št. 307 4S §$ fV3 in H4"! tako početje zabranjeno in ka7njivo. Isto&isno se opozarjajo lastniki oh cestah in javnih poteh se nahsj^jočjih živih mej in drusrecra drevja< ifa so dolini pravočasno skrbeti ta odsekanje v retto visečih vej in olstriženje živih mej. cim te ovirajo promet. 7,ive meje, napadi in gr-movje, U i stoje bliže od -2 m od zunanje meje eetstnejra. zemljišča, ne smejo setrati viije. neyo 1.50 m nad centri nivo in se morajo oh^eksti ir? ohstriči. kadar presežejo to višino. 2ENSKA SE NE SKRIJE Učiteljica: kakšna je kreda? Učenka: Bela. — Kak ina je tahlaf — <5ma. » Kakšen je moj kjohukr — Starosjjooeo. Štev. 141 »SLOVENSKI NAROD«, torek, 23L junij* 1936. Stran 3 DNEVNE VESTI — Pripravljaj« se nove premestitve uči-t*l ev. V prosvetnem ministrstvu te pripravlja večji ukaz o rasme»titvi učiteljev in učiteljic. To delo bo opravljeno med počitnicami. Oziralo se bo v prvi vrsti na zakonske pare, ki niso žuveli skupaj. Upoštevale se bodo vse prošnje taskih zakoncev. upoštevalo se bo pa tudii zdravstveno sta-«; učiteljev in ucKatjtc, da pridejo v no-vevn šolskem letu na. mesta, ki odgovarjajo potrebam njihovega zniravja. Poskrbljeno bo tudi, da ne bo već na enih šolah preveč, na drugih pa premalo učnih moči. — V«« »ivilje morajo imeti moj^truki izpit- Ker je bilo sproženo vprašen-e o pravicah Hišnih šivilj, je izdalo trgovinsko md-nistrs-tvo naslednje pojasnilo: v obliki domače, hišne obrti se dovoljuje delo šivilj brez naročila s tem, da se morejo izdelam predmeti nosi*i na prodai tudi na sejme in :-/ne dneve ko je dovoljena prodaj, tudi drugih predmetov domačo obrti. Šiviljam je dovoljeno delo samo na poziv s tem, da se mora to deU> ; mejiti «*amo na popravila. One šivilje, ki jim ie delo po hiš*, h jjlavm poklic, morajo v Mivislu določb členu 30 ohrtnega zakona položiti mo'-strsiki izpit m svoj poklic spraviti v skkid z določbami obrtnega /ikona, — Prevažanja otrok z bicikli Glede na trdote ki so se pok ;1 za le pri izvajanju predpisa občnega cestnega reda o prevažanju otrok z bicikli, je g. ban odredil, da je dovoljeno jemati otroke na bicikle pod naslednjimi pogoj«: 1 Dovoljeno je s kolesi voziti otroke do 14. leta starosti le odraslim osebam, če je kole opremljeno s posebnim sedežem in držali za noge in roke oroka. 2. Kolesar ne sme z otrok0m voziti z brzino preko 15 km na uro. 3. Prepovedano je 0troke voz U s kolegom pO zelo prometnih ulicah, zlasti kjer Je tramvajski promet: 4 Kjer je začn^n večji ali ovira, je d0lžan kolesar, ki vozi otroke -topiti s kolesa, dokler ni zapreka odnosno promet zopet normalen — Predsednik italijanskejj.i senata v Spi tu. V nedeljo ziutrai je prispel v Split preri*edni.k i-'alianskoua senata Lui^i Fc-d^rzoni s soprogo in tremi hčerkami. V Špiku je ostal pet dni, da *»i je Oiile.iial nie-*tn in okolico. — Mali mariborski harmonikarji v Zemunu. Mali manborski harmonikarji so rrspeli na svoii turneji v Zemun, kjer so v nedeljo dvakrat nastopili v narodnih novih in dosegli zelo velik uspeh- l-Jrali so v studiju beo^MJ^ke radio.posta te. Iz Zemuna so odp kovali v Bolgari jo. Turč-jo in Rumunijo. — Z avinbusom 'z lariza v Dalmacijo. Y .vnb>to ie pri>pelo iz Pariza v Šibenik z av»W>u*om In i/letnikov Ogledali so si mesto, polem so *e pa odpeljal' na 1'lit-v-loka i- z«vru. _ Mnogo tujcev v Hrvatskem Primorju. V nedeljo ie prispelo na Sušak mno-^o inozemskih letoviščarjev. Iz Češkoslovaške jih ie prispelo 300, naiveč ie v Hrvatskem Primorju izmed tujcev Cehov. Nemcev in Avstrijcev« Vsi parniki. avtobusi, aeroplani *r> poln- potnikov. DANES ob 16., 10.15 in 21.15 S1LVIA SYDNEY GANGSTERJI (MAKV BIKNS, BEGUNKA) Predprodaja vstopnic od 11. do Val' in od 15. ure naprej. ELITNI KINO MATICA. Tel. 21-24 Pride: NARODNI JINAK ŠT. 1 — Pojasnilo radijske p0staje. Kljub do-pifU, s katerim je bila sreska organizacija vojnih dobrovoljcev v Ljubljani obveščena, da je njihovo predavanje na sP°re-du 23. t.m., se to predavanje ne bo moglo vršiti. ker prenaša radijska postaja t;l dan opero >Faust* iz Zagrreba Zato pa je radijska postaja uvrstila predavanje zveze dobrovoljcev na soboto 27. t. m. od 1*40 do 19. urc Zveza dobrovoljcev predavanja ni pravočasno dostavila upravi radijske postaje (šele v soboto 20. t. m. Popoldne) in objavila notico predno je prejela obvestilo radijske postaje o sprememb; datuma Vsem radijskim poslušalcem je dobro znteno. da napoveduje postaja program !e za en dan naprej. V interesu organizatorjev pa je, da na prireditev «ami opozarjajo- — šolsko leto državne nižje gozdarske šole v Mariboru se bo pričelo 1. oktobra. Novu vstopajoči gojenci se bodo sprejema le v enoletni tečaj*. Sprejetih pa bo le do 12 (dvanajst) gojencev. Touk bo v tem tečaju trajal 10 mesecev in sicer od 1. oktobra 1936 do 31. julija 1037. Za sprejem v ta tečaj se zahteva z dol »rim uspehom dovršena osnovna šola. Prosilci z osnovnošolsko izobrazim bodo pa morali s sprejemnim izpitom dokazati, da imajo zadostno znanje v osnovnošolskih vedah. V navedeni tečaj se bodo sprejemali predvsem oni kandidati, ki imajo že nekaj gozdarske prakse, nadalje sinovi malih, srednjih in velikih gozdnih posestnikov, ki ostanejo doma kot gospodarji, in slednjič ostali, ki imajo veselje do gozdarske stroke. Kandidati stari pod 16 in nad 24 let, se ne bodo sprejemali, šola je združena z internatom. Oskrbnina za internat znaša mesečno 500 Din. Pridnim, siromašnim prosilcem se bodo dovolila po možnosti do polovice prosta mesta. toda ne pred koncem prvega polletja šolskega leta. Prošnje ir vložiti najkasneje do 20. avgusti pri upravi Šole, ki daje vsa potrebna pojasnila. Po tem roku vložene prošnje se tip hodo upoštevale. — Pravilno kolkova-nim. lastnoročno pisanim prošnjam Je priložiti: krstni list. domovnico, sadnje šolsko izpričevalo, odnosne odpustnieo, nravstveno spričevalo, ki je obvezno za one prosilec ki ne prestopajo neposredno iz kake Šole: zdravniško spričevalo, s katerim je dokazano, da je prosilec popolnoma telesno in duševno zdrav za naporno gozdarsko službo in izjavo staršev odnosno varuha, g katero se zavežejo, da bodo plačevali stroške šolanja. — Ferijalna zavetišč*.! Ferijalna zavetišča v dravski banovini ge otvori jo s X< julijem, izvzemši zavetiSe v Ljubljani, Mariboru In Bledu, ki se otvorijo z 28 junijem. u__ Višji tečajni iipit na »estai seniki realni gimusiiji se je vršil od 13. do *£i. t.m. pod predsedstvom ministrskega odposlanca VtoeučiliŠkega profesorja g. dr. Oz-valda. Od 22 kandidatk je bila priznana zrelost; Heničevi Mavri, Boltežarjevi Danijeli, Oasparijevi Bredi, Klanšekovi Nevi, Kosovi Sonji (oproščena ustnega izpita), Kos-minijevi Pahniri, Lulikovi Mariji, Mahkoto-vi Angeli, Marušicevi Valeriji, Pavličevi Kriki, Percovi Zlati, Pirčevi Marici, Primožiče vi Štefaniji (oproščena ustnega izpita), Kusovi J»lki, Spiller-Muvsovi Nuii (oproščena ustnega izpita) dmucovi Ernetstini, Tril-lerjevi Meti Vidmar je vi Vidi (oproščena urinega izpita), Volavškovi Duši (oproščena ustnega izpita), Krečičevi Ani in Slapšakovi Mariji. — Nov grob. Včeraj ie v Ljubljani umrl g. Pavel Levicnik. višji svetnik direkciie drzavnin železnic v pokoju. Pokojni je bil splošno znan in je užival v naši javnosti velik ugled- Zapustil je **>pr;>go go. Terezijo ter več sorodnikov. Pogreb bo jutri ob 15 izpred ljubljanske bolnišnic*;; pokojnika prepeljejo v Železnike. Naj v miru počiva, preostalim pa naše iskreno <*>ža!je! — Vreme Vremenska napoved pravi, da bo večinoma j«r*no in vroče vreme, krajevne nevihte. Včeraj je nekoliko deževalo v Skoplju. Najvišja temperatura je znašala v Zagrebu 31, v Beogradu. Sarajevu, Skoplju in Splitu 30, v Ljubljaiv 2s-4. v Rogaški Slatini 24- Davi je kazal barometer v Ljubljani 762.1, temperatura je znašala 19.3. — Dr. Karpati pred sodiščem. Včeraj popoldne je bila zaslišana na razpravi proti zuerrebškemu zdravniku tir. Karpatiju Elvira Fejzagič Kolman. ki trdi. da ni kriva. Zagovarja se. da je po prihodu iz sanatorija doma prestavljala pohištvo in da je tako prišlo do splava. &ele potem je odšla k dr. Karpatiju. ki jo je 8 svojim tovarišem pregledal in jo poslal domov. Po njenem zaslišanju je bila razprava proglašena n tMJim. ker je biia zaslišana komaj loletna služkinja. — Pri kartah zasačeni morilec. 1". aprila jo bi! v Splitu umorjen tesarski delavec iz Zigreba Miroslav Kozjak. Polk-ija je morilca dolgo iskala, slednjič mu je pa prišla na sled. Pognala ie. da je Kozjaka umoril oVlaveo Ivan Malenica-lvanov. V soboto zvečer so ga v neki gostilni v Splitu pri kartah zasačili. Mrvž je zločin odkrito priznal. — Strela ubija. V nedoljo je divjala tudi nad Središčem silna nevihta, med katero je •rrnielo in treskalo.Strela je udarila v dimnik in ubila -Mletm-jja posestnikovega sina Ju-rijo Dngšo in 431etnega viničarja Franceta Vocrrinca. pa tudi iz drugih krajev poročajo o divjanju strele. Tako je v vasi Mo-ganj v bugonjskem srez,u strela na polju pod drevesom ubila Kato £enSca in njenega Dietnega sinčka, v vasi Malovanu pri T.ivnu pa kmeta Sušica. — Gnezdo nemorale v Zagrebu. V Zagrebu m* odkriva velika afera ne-mOTale. Pnli-eija jo že izročila sodišču 7 z vodnic, zdaj pa iSFe še znpeTjivce mladoletnih deklet. Sodišču je izročila Margareto Antič. ločene žene Katarino Sfubič. Zlato Hristinski, An-pelo Cvardijin in Miro Sturm ter vdovo Marijo Pavlovič. Iz Lfunlfane -~Ij Beračenje na trgu. Naši berači, kijih ni mal0 v Ljubljani, se. radi ustavljajo na prometnih cestah, zlasti v bližini trga dopoldne. Nekateri imajo *e stalna mesta, če so donosna ta njihova mosta, je težko reči, ker gospodinje še posebno stiskajo sleherni dinarček na trgu. Beračija na trgu ne morejo odpraviti, zlasti Se, ker beračijo invalidi, ki jim že pritifte nenapi sana pravica do tega žalostnega poklica. Toda razen javnih beračev na trgu in v bližini njega je Še mnogo drugih skritih beracev, ki beračijo med množico. Beračijo odrasli, otroci ženske, starke ... Nekateri beračijo za živila, krompir in Sadje. Oprtani so nahrbtniki. Tega beračenja ni mogoče za tre ti, dokler so ljudje lačni in dokler so prisiljeni trkati na srca usmiljenih ljudi. Kmetice na trgu imajo navadno mnogo več srca za bedne ljudi kakor meščani, vendar morajo včasih odklanjati nadležne prosilce, ko jih je pTeveč, saj bi morale razdati skoraj več živil kakor jih prodajo, če bi hotele vsem ustreči. Te vrste beračenje se je začelo pred leti in najbrž ga ne bodo mogli prej odpraviti, dokler se ne bodo zboljsale nploš-ne razmere. —lj Razstav« risb in ženskih rečnih de> na mestni ženski realni gimnaziji je otvor, jena v petek in soboto 26. in 27. t. m. vaakokrat od 9. do 12. ure in od 15. do 17. Iskren© vabljeni —1J Froiaja Oleaheal BfatieJ. Ves cvetni teden *» *e preje je ljubljanska Glasbena Matica vabila in delala v dnevnikih reklamo za svoj veliki koncert: Listzov >Kri-stus», ki da s ebo vršil na veliki ponedeljek, 6. aprila t, 1. v veliki dvorani hotela Union. V ta namen, da »o se v dvorani montirale tudi že orgle. Le pak i po mestu nad 100 članov .močan pevski zbor G. M.. veliki orkester in štirje s0liati. v matični knjigarni smo že pridno kupovali vstop niče in se radovali glasbenega užitka, ki ga bom0 deležni. Toda glej: na sam določeni dan koncert; q prinesli dnevniki kratko obvestilo, da je koncert »preložen« Čakali smo radovedno natančnejšega pojasnila, zakaj je moral biti koncert zadnji trenutek odpovedan in na k^tej-i dan je preložen, a čakamo še danes zaman in ugibamo, kaj je vendar moralo takega nastopiti, da je moral Pasti v vodo tako nenadoma konec, ki so zanj bile že končane vse priprave. Kupljene vstopnice hranimo že dva meseca, a ne vemo, kaj bi z njimi. Po mestu krožijo verjetne in neverjtne verzije o vzrokih, zakaj da je mor;1l napovedani in že do zadnjega pripravljeni koncert odpasti. toda avtentičnega pojasnila od edino kompetentnega mesta, ki bi ga mogel in pač moral dati. do dane^ še ni. Zato si interesenti dovoljujemo javno vprašati odbor G. M., odnosno prositi ga. da javnosti končno le poJasni, kaj je vendar na vsej stvari. Elektrifikacija naše države Po proizvod*}* električne energije je dravska banovina na prvem mestu Kino Union, tel. *3-21 Ob 16., 19.15 in 21.15 uri RDEČI JEZDEC Danes zadnjikrat! Svetislav Petrovič — Čamila Horn — Krasen prapor »Pevskega društva poštnih uslužbencev.« V izložbi trgovine Elite v Prešernovi ulici ie razstavljen novi prapor »Pevskega društva poštnih uslužbencev v Ljubljani, ki bo obnaijalo prihodnjo nedeljo lOletnico svojega obstoja. Prapor je izdolan v težki svili z državnimi barvami in z liro v sredi rdečega polja. Izredno lepo delo ie iziiotovila tvrdka Pe-ii«tti na Miklošičevi cesli- —lj Urejevanje in nasipanje Dolen.ske ceste. Ce katera, je bila potrebna temeljitega popravila Dolenjska cesta. Letos so že zgodaj spomladi navozili tja ogromne kupe gretnoza in kamenja, pred dnevi pa ao pričeli naslpatfi cesto. Zdaj je cesta že nasuta ter precej dvignjena od klarlovške-t*a. mostu pa do m Anice. Tudi je na delu že več dtni cestni valjar, ki ie cesto zvaljal ter jo utrdil, tako, da se mor evoda sproti odtekaild. Cesto bodo nasuli še datlje do Rudnika, kjer je enako kotanjasta. kakor je bila v gornjem delu. Priložnostna vožnja z avtom na Sušak V sredo okrog 6. ure zjutraj potujem z luksuznim avtom na Sušak. Vzamem lahko eno do tri osebe proti odškodnini cene avtobusa ali železnice. Prijave danes na upravo lista ali na telefonsko štev. 21-74 —lj Trganje lipovega cvetja in poškodovanje javnih drevoredov. Občinstvo obveščamo, da je trganje lipovega cvetja., lomljenje vejic v javnih drevoredih strogo prepovedano. Kogar se bo zalotilo, bo kaznovan na podlagi zakona o zaščiti javnih cest, člen 36 a točka 23 in člen 37 z denarno kaznijo in povračilom škode. —lj Jutri zvečer ob četrt na 7. bo v fil-harmonični dvorani zadnja letošnja produkcija našegH drž. konservatorija. Nastopijo naslednji gojenci: Raubar Miljutin (klarinet), Burger Kajetan (violina), Ku-šej Ksenija (sopran), Bradač Zorka (klavir), I>ermelj Albert (violina), Adamič Bojan (klavir), Polajnar Ljudmila (sopran). Ostare Marta (klavir). Sklepno točko izvaja godalni orkester pod vodstvom gojenca Uroša Prevorška in izvaja njegov Veliki koncert v 3 stavkih. Pre-voršek je iz šole prof. L.. M. škerjanca. Spored stane 3 Din in se dobi v predpro-daji v knjigarni Glasbene Matice. —lj Pridite v narodnih nošah! Predsedstvo Jugoslovenske ženske zveze poziva včlanjene organzaoiie in prijateljice, da se v dim večjem številu udeleže v narodnih nošah vseh proslav Saveza ratnih dobrovoljaca, zlasti pa razvitja prapora na Vidov dan dop. Zbiraiišče za^ narodne noše v Zvezdi nasproti univerze.* za 'ostale članice nasproti častne tribune proti minski cenkvi. Pridite pravočasno! Odhod vseh organizacij na Me*tni trg ob 'A45 unU Postani in ostani dan Vodnikove dražbe! Ljubljana, 28. junija. V zadnjem času se je v naši javnosti mnogo govorilo o potrebi elektrifikacije nekaterih delov nače banovine in tudi dilavc, v kateri poraba toka celo nazaduje ali pa v tej važni industriji vladajo tako različni pojmi, da je zlasti v srbskih krajih odpor prebivalstva proti elektriki razumljiv. Ako hočemo pravilno oceniti važnost tega vprašanja za našo državo, moramo predvsem omeniti količino proiivajanih kilovatnih ur v posameznih banovinah. Kar se tiče proizvodnje električne energije, je v naši državi, dasi skoraj najmanj-Sa, na prvem megtu naša banovina z 248 mil., a slede ji primorska liano v ina s 1S8 savska z DO, vrbaska s 64, dunavska s 54, drinska z 42, moravska s 25, /etska z 11 in vardarska z | mik. kilovatnih ur. Položaj je tedaj ugoden predvsem v naši banovini, v manjši meri v primorski in deloma v nekaterih pokrajinah savske banovine. I>asi je v državi potreba po elektrifikaciji več kot očividna, je vendar v električni industriji nastopil zastoj, v nekaterih krajih pa je ta važna industrija nazadovala po i/Javah strokovnjakov celo -0'' * vzporedno s tem nazadovanjem pada seveda tu»H število kon-sumentov električnega toka. Novih ponuMiilv-nih investicij v državi v zadnjih Istih skorajda na bilo. ker primanjkuje za to potrebnega kapitala. Načrtov za prenos električne energije na večje razdalje je bilo uresničenih le nekaj v Sloveniji, dočim je izpolnitev drujrih preložena na boljše čase. To precej težko stanje naše električne industrije postavlja jasno vprašanje, kaj je trel>a ukreniti, da bo elektrika v polni meri koristila prebivalstvu in našemu narodnemu gospodarstvu. Preden je mogoče pravilno oceniti sedanjo stagnacijo v na>i električni industriji. je potrebno predvsem rediti načrlno vprašanje, ali naj bo el^ktrifikai-ija v na>i državi prepur-čena privatni inirijativi ali pa jo je treba podržaviti in tako irlede potrošnje in ostal* jra v vsej državi uveMi enoten sistem. V vseh letih olmu vprašanju posvečene mno^ro pozornosti, kar je seveda prevej floptlnntV) k sedaiij«-mu kaosu v naši električni industriji. Zanimivo je predvsem vedeti, za nekatere ukrepe, ki =o v času, ko po vseh držnvah potrošnja električnega toka stalno narašča, povzročale, da pri nas r:»7.a>kihel za to važno goapO-darsko vpraSanje, saj je pozabil na najvažnejše: pospešeni postopek el-;spropria»'ije pri gradnjah d.djnovo^ov. Končno naj omenimo še to. dn siri te/.k;i bromona. niti razno drnire pomanjkljivosti niso tako pora/no vplivale na našo elektrifikacijo, kakor je vplivalo dejstvo), da to vprašanje ni bilo z zakonom urejeno in *o podjetja brat vsake odporne nio^i lahko \ snk čas pričakovala novih bremen zaradi česar je precej kapitala električno industrijo celo zapustilo. Pojavila se je nujna potreba po zakonu o elektrifikaciji. V zadnjem času so mero.lajni krosri končno tudi temu vprašanju pri«V1i posvečati nekaj več pozornosti. Tkinj^na je bila ponekod najprej banovinski trošarina na pre-mosr in električno energijo, a nato znižana tudi trošarina na nafto od 10o na 20 pin, kar je električnim industrijam koristilo v izdatni meri. Se nekateri dru^ri olajševalni ukrepi so poleir omenjenih pokazali, da bo s pravilno vodeno politiko končno urejeno tudi to važno jrospodarsko vprašanje, a nedavno je bila zaključena tudi redakcija zakona o elektrifikaciji, ki bo uredil ogromni kompleks vseh perečih elektrifikacijskih problemov. Da bi bilo vprašanje važnosti elektrifikacije še jasnejše, smatramo za potrebno omeniti končno še »beli premog, kakor časih imenujejo energijo, ki jo dobivamo iz vodnih sil. Po podatkih hidrotehničnega oddelka gradbenega ministrstva je naša država I prel»ojrata z rečnimi koriti, ki so zaradi ugodnih padcev ugodna za izkoriščanje. Vodne sile, ki so za izkori.M anjr najbolj pripravue, so predvsem v naši. a nato ▼ drinski, primorski, vrbaski in moravski banovini in sicer v rekah Savi. Oravi. Muri. Krki, Otini, Neretvi, Uni. I>rini. Moravi in Vardarju ter njihovih pritokih. Predvsem prihajajo v po>tev srveda reke r manjšimi vodnimi količinami, toda večjimi padci. Zanimivo je. da Donava, ki v pretežnem delo svojepra toka ne more nuditi nobene, mor« pri Djerdapu nuditi naravnost ojrronino enerjrijo. Za pravilno presojo naše elektrifikacije je končno važno tudi dejstvo, da imamo r naši državi 50 podjetij z n*'1 '^oo Rp pner-jrije. od katerih je lula v ifraJfN *e pred svetovno vojno. Vs;» ■ . podjetja pri srednji vodi dajo «kupno 1 lO.&lfl HP. vodna sila naše države pa zado-ča za blirn 0 milijonov HP, kar ponazorjena predstavlja moč, ki lahko hkrati dvijrne n.Ton parniknv velikosti naje >Krn!ji«-c Marij«'-. V odstotkih anadbl prafzvajaiia električna energija le \~\% one, ki bi jo naša rTrig.iv.i lahko imela. Ako so nam znani vsi ti podatki, more mo šele pravilno presoditi važnost elektrifikacije na-e dr/a ve. Tuje države v irdatni meri podpirajo elektrir-ne industrije in smatrajo eeneno električno pogonsko silo celo kot važno za rešitev celokupnega industrijskega problema. Nedvomno je sicer, da js naša država agrarna, toda je kljub temu ja-•*no, da so nam potrebne tudi močne vsakovrstne industrijske panoge, Raeionilno izrabljene vodne sile hi frotovo koristil* več. kakor razni carinski in drucri ukrepi, ker hI našim mladim industrijam ne omogočile le solidne baze 7a delo. negro bi jih tudi v najkraj-om Č-»su usposobile za tekmovanje z inozemstvom. PRIMA SVEZE hruške in slive debele, kg 3 pin do 335 Din franko kolodvor razpošilja G. Dreehsler Tuzla. 1858 VSA LETNA OBLAČILA, lister, buret, kasa. v odlični izdelavi dobite poceni pri Preske r j u , Sv. Petra cesta 14. _________________6>R. BOBA zračna, sotona v centru mesta, blizu kolodvora se takoj odda. Naslov v upravi. 1*64 OĐDA SE v strogem centru mesta komfortno dvosobno stanovanje v J, nadstropju in komfortno trisobno v PX. nadstropju vsc za 1. avguaU. Naslov pri Aloma Coznpanv d z o. z. Ljubljana, iMtfTsnn drova 2-1. Iz Maribora — S0\ u^peh slikarja Platzerja. Nedav. no je odpotoval iz Maribora v zdravilišč* Slatina Radenci priznani ČeSki umetnik aknd^m»ki glikar pr. F>antiSek PlHtzer. O njgovih razsavh v Marboru. kjer je Zel velike uspehe. *m0 že poroćali. Tudi v Rt deneih i=o kmalu odkrili njepr0ve grenialn* sposobnosti zasti v portretiranju in ima tam mnogo hva lažnega posla. Te dni je naslikal v olju župana obcinc Tišina pri Radencih, g. Gabora Slika je rasstavlje na v zdraviliški dvorani In je predmet splošnegra občudovanja Stevilnih gostov — 15-letnieo matur«« so v nedeljo zvečer slavili v Mariborskem dv0ru m*tu rantj klasične gimnazije v Mariboru. Zbralo se je 14 bivših sošolcev, ki ?o prav veselo kramljal; o veselih in žalostnih do. godkih iz dijaških let. Proslave ge je udeležil tudi doJgoletni razrednik maturan tov g prof dr. Adolf Pečovnik, ki je na« slovil na svoje bivše učence nekaj prisrčnih besed. — žrtev napada je postala v nedeljo zvečer družina železmčarja Josip^ Maj*0-ri^a. ko se je vračala mimo Treh ribnik0v v mesto. Dočim sta žena in hčerka ie pravočasno pobegnili, so neznani napada L ci Majerića pobili na tla in mu zlomili de-sn° rok0. Reševalci so ga prepcljali v bol. nišnico. — V lom Neznani iitordec je vlomil v stanovanj*- Ernestine Kelnerjeve v Ribniškem 8elu in ukradel za 20Oi Din perila in oblek. — Tujt-kt>-|ir<>inetna avezs JPutnik v Ma. riboru je prejela obvestilo, da **o nizozemska oblastva v svrho pospeševanja tujskega prometa odobrila razne olajšave za potovanja grup v Nizozemsko. Grupe, ki imajo najmanj 10 udeležencev, ne potrebujejo za potovanje v Nizozemsko niti potnega lista nitj vizuma. VQdja grupne-ga potovanja mora izpolniti na meji gotove formalnosti. Podrobnejše informacije daje in vse valute menja po najboljših dnevnih tečajih Putnik, Maribor, Aleksandrova 33, tel. 21-22. — Vlom v blagajno v St. Uju. Kakor doznavamo j*' spretno organizirana tolpa vlomila v n^ko blagajno v št. IIju in od. nesla večjo vsoto denarja. Podrobnosti ie niso znane- — Draga ljubezen. ZeJeznič-ar I. V. j« bil v nedeljo v druibi neke lahkozivke. po urici ljubezni >• ugotovil, da mu je izjri nila listnica s 1900 Din- Narodna tiskarna LJUBLJANA KNAPUSV. 5 / IZVRŠUJE VIA # TISKARflU M D&š § rm as m ^iPORofta m V globoki iaJoati minu jamo vaam aorodnikom, prijateljjem in Tnanc^ni, da jo naš ljubljeni aoproCl brat, atric in avak. gospod PAVEL pL LEVIĆN1K. VU. SVETNIK DIR. DBS. ŽELEZNIC V F., 22. t m. po kratkem, mukepoinem trpljoajn, mirno in bognvdano piemm«L s^SSa?? M«goP**»i»fl» prapeijomn in ljabljanake ZfOoano bolnice v fotoznike, kjer ae vrli pogreb v modo, dno t4. junija HBi ob S. ari popoldne ma oniotno farno pokopavana. UCBUAKA, dno 22. jmUJa 1936. aUiiniofa m^mm tsbbzija levicnik ta ftili sorodstvo. Stran X »SLOVENSKI NAROD«, torek, 23. junija 1936. Sfev. 14i Naši železničarji na Dolenjskem Izlet je Ml dobro organiziran in izletnike ao povsod priapcno apeejcll Slovenski javnosti Pogled na dvorttče ko stanjeviSkega, Ljubljana, 23. junija. Naša lepa Dolenjska in njeni kraji noee-eejo ostati skriti. Vse preveč je živahna ta dolenjska pokrajina, preveč mična in vabljiva, da se ne bi hotela pokazati, zlasti sedaj v začetku poletja. V nedeljo 14. t. m. je imela v grosteh nad 300 naSh železničarjev in njih svojcev. Izlet pod geslom »V dolino jrradov«, je organiziralo Udruženje železni-čarskfh uradnikov in sicer izredno spretno. U2Č je priredilo v začetku meseca v dvorani >Slo nas je dol za jgv. Petrom zajel gozdni Had. Prvi postanek je bil pri gradu Otočcu. Varno smo stopali peeko lesenega mostu, počili na zelenih tratah na otoku m si z zanimanjem obedovali starinsko grajsko stavbo, sprejel nas je lastnik grof g. Kari Villavicen-cio Margheri. ter nam prijazno tolmačil to in ono. Le kratek se je zdel odmor, program In čas sta silila naprej. Spet je Šlo ▼ živahnem tempu naprej do Šmarjeških toplic, do jugoslovanskega Gasteina. Časa je bilo dovolj, da se je marsikdo omočil v Aleksandrovi. Petrovi ali Marijini kopeli, v vodi od 24 do 20 stopinj R. Poskrbljeno je bilo tudi za odpomoč žeji ter lakoti, fotoamater ji pa so tudi našli dovolj prilike za fotografiranje. Kraj je res prekrasen in težko je iti mimo. Na gradu Klevevžu sta nas sprejela mlada lastnika. Izletniki smo se zgrnili na postrano dvorišče in si oglodali kapelico, hodili po hodnikih, okrašenih z lovskimi trofejami in končno izvedeli, da stojimo z gradom vred na votli skali dočim se rov pod starinskim poplopjem vije v dolžino 82 m in so v rovu tudi kapniške tvorbe. Del izletnikov je mrd tem tudi že posedel zunaj na senčnem vrtu klopi, odprla so se kletna vrata ir vsak je hite] pokušati eno najplemenite' ših kapljic Dolenjske. Andre Theuriet: lb Nevarna lepotica Roman — Glejte, sama vam lahko ustreženi v tem. da vas poučim o svojem značaju... Ce imate bogato domišljijo, boste lahko spoznali, kakšert je ideal mo-uh sanj. — No, milostiva, kakšen je vaš zna-Cai? — Ne najboljši, to vam moram takoj priznati... Opozoriti vas moram, da nosim v sebi vražii ponos in železno voljo. Ovire me dražijo in hudo me mi-*a upreti se. če me hoče kdo o čem pre-oničati. — Podobne napake imajo mnogi ljud-ie — Mislite? Toda jaz cenim samo tistega, kdor se mi zna postaviti po robu, nasprotno pa globoko preziram vse sla-Kč> — Tako logiko imajo ženske, — je pripomnil Jakob. — Zato pa še ne smete m*sliti o meni, da sem zakrknjena in brezčutna. Mote srce ie zelo občutljivo, če se ga ana človek dotakniti na pravem mestu, to- Kot bi trenil smo se znašli v Kostanjevici, okrašeni z zastavicami Pred znano Bučarjevo restavracijo so se zbirali domačini, pozdravljali smo se z znanci, a že je zaigrala nam v Čast meščanska godba več stttmnih komadov. Kostanjevica, slovenske Benetke, krog in krog obdana z zeleno Krko, se je pač postavila po stari navadi! Ogled kostanjeviškega gradu je res uži-tok zase. Ze pogled z velikega dvorišča na številne arkade je posebnost zase zelo zanimiva pa je cerkev, ki so ji izluščili iz romanskega njen prvotni gotski slog. V cerkvi se Še dela in prihajajo na dan vedno nove zanimivosti. Del izletnikov se je zamudil pri kosilu v staroznani Bučarjevi restavraciji, dočim smo jo drugi ubrali dalje v St. Jernej, kjer *mo bili imenitno pogoščeni v Majzljevi ter Roeljevi gostilni. Poleg kulinaričnik užitkov je bilo preskrbljeno tudi za drusre. Sentjernejei ohvladajo domaČi glasbeni inštrument, imenitno harmoniko, dekleta pa imajo srebrne glasove. V Plcterjah smo doživeli malo razočaranje. Naše dame. Kidovedne nič koliko, so morale tu žal ostati zunaj pred velikimi vrati. Moškim je razkazal kartuzijo Slove-venec. uslužni pater Ferdinand Standler. Ogromna samostanska stavba še ni stara, saj je bila dozidana šele 1. 10OO.. zidati pa SO jo pričeli Štiri leta popreje. V gradu Tolsti vrh nas je sprejela zelo ljubeznjivo lastnica ga. Rudeževa z grajskimi gospodičnami. Tu je prikipelo meti nami razpoloženje do viška, k čemur je veliko pripomogla imenitna kraljevina iz enako imenitne grajske kleti. Kar težko je bilo slovo, potem pa je šlo med vasicami v naglici nazaj proti prijazni metropoli Dolenjske, kjer so obstali avtobusi pred hotelom Koklič. Tu nas je pozdravil novomeški župan g. Pavčič. pod mar pokroviteljstvom je bi] nad vse uspeli izlet, odgo voril mu je v prisrčnih besedah predse.1ni1 tTzČ g. insp. Jenl^o. <5e npkaj veselih pogovorov in že smo se znašli spet v železn' ških vozm-ih. Poslavljali smo se od vese-sele Dolenjske, radostni in dobre volje, kakor so ljudje tam doli. mnogi pa smo skle nili v srcih, da se bomo vračali Še in še. Vsa čast in pri znao je vrlim organizatorjem lepega izleta med zelene griče in doline. Prireditveni odbor V7.Č se bo gotovo enako potrudil « pripravami za izlet na mor j? od 23. do 30. avgusta, ko si bodo izletniki ogledali Siber^k. slapove Krke. >nlit. otok Hvar in druge lepote našega modrega Jadrana. INO IDEAL1 Panl Horbiger, Adele S and ročk v muzikalnem filmu VALČEK NA NEVI (Johann Strauss v Petrogradu) Danes ob 16., 19. in 21.15. Globoko znižane cene: Din 2.50, 4.50, 6.50. r Ob spominu na 20-1 e trtico bojev v \ Dobrudži razvije sreska organizacija zveze vojnih dobrovoljcev kraljevine Jugoslavije v Ljubljani skupaj z enako organizacijo v Mariboru in z vsemi ostalimi jugoslovenskimi vojnimi do-brovoljci-Slovenci dobrovoljski prapor in sicer 28. junija t. 1. ob 11. uri dopoldne pred magistratom kraj spomenika Njegovega Veličanstva kralja Petra L Osvoboditelja. Razvitje prapora bo za ves slovenski del uedinje-nega jugoslovenskega naroda pomemben in važen dogodek. Dobrovoljski prapor naj priča sedanjim in bodočim pokol en jem o Slovencih, ki so se v dobi od 1912. do 1918. borili kot vojni dobrovoljci za ustvaritev Jugoslavije. Pod tem praporom naj se zbirajo v bodočnosti, v primeru potrebe, legije novih dobrovoljcev za čuvanje naših državnih meja in za osvobojenje bratov in sester, ki še ječe v robstvu. Vojni dobrovoljci ne razvijamo prapora sami sebi, marveč postane naj ponosna in dragocena last vsega našega naroda. Praporu bo kumoval Nj. Vel. kralj Peter //., dični potomec svojega Velikega Očeta in našega slavnega, nikdar pozabljenega vojnega tovariša in Vrhovnega komandanta Njegovega^ Veličanstva kralja Aleksandra L Uedini-telja. Pri razvitju prapora bo sodelovala aktivno tudi naša slavna vojska Vojni dobrovoljci želimo, da bi bila svečanost razvitja prapora čim veličastne jša. Zato vabimo vso našo javnost, da s svojo navzočnostjo pripomore k popolnemu uspehu naše pomembne dobrovoljske prireditve. Odbor sreske organizacije zveze vojnih dobrovoljcev kraljevine Jugoslavije v Ljubljani. • Vozne olajšave udeležencev pri razvitju prapora vojnih dobrovoljcev v Ljubljani: Prometni minister je odobril pod M. S. br. 10.824/36 z dne 10. junija t. 1. vsem udeležencem proslave 20-letnice borb dobrovoljske divizije v Dobrudži in razvitja prapora vojnih dobrovoljcev v Ljubljani na vseh progah državnih železnic nastopni popust. 1. 75V# vsem vojnim dobrovoljcem, ki so državni uslužbenci in sicer na podlagi uradniške in dobrovoljske članske legitimacije. 2. 50*/« vsem ostalim vojnim dobrovoljcem in vsem drugim udeležencem te proslave. — Udeleženci kupijo na odhodni postaji železniško legitimacijo Obrazec K 14 (za 2 Din) in vozni listek za polovično odnosno celo ceno. ki je veljaven tudi za povratek le tedaj, ako je kupljena železniška legitimacija potrjena od prireditvenega odbora, da se je doticnik udeležil proslave razvitja prapora. Popust velja od 25. junija do 1. julija za vse razrede osebnih in brzih vlakov. — Prireditveni odsek sreske organizacije Saveza Ratnih Dobrovoljaca v Ljubljani. Tel. 33-03. Prižgimo jim luč! Pred dvajsetimi leti so v Dobrudži stopili naši dobrovoljci v vrste borcev za svobodo. S svojo mlado silo so zadivili ves svet in ga opozorili na narod, ki krvavi pod tujim jarmom. Njihova dejanja so dokazala, da je ta narod vreden svobode. Pred dvajsetimi leti so omahnila v Dobrudži njih mlaoa. krepka telesa. Vojni plaz je zdrvel preko njih in zasul njihove kosti v daljni tujini. Dvajset let samevajo njihovi grobovi brez cvetja in zelenja, zravnani z zemljo. Dvajset let hrepene njihove kosti po ljubeči roki. ki bi prižgala luč na njihovih tihih domovih. Bratje, sestre! Pot k tem njihovim domo vom nam je trenutno nemosr^č. Da pa jim pokažemo svojo globoko h vab žno?t naj zngore na predvečer Vidovega dneva, praznika vseh. za našo svobodo padlih žrtev, na naših gorah kresovi kot spominski plamen vsem onim. ki so pisali s svojo lastno krvjo zgodovino našega naroda in zapečatili ? svojo smrtjo njegovo svobodo. Prižgimo jim kresove na naših gorah. Za lažje in radostnejše življenje Nov ženski pokret v Rusiji kaže že lepe uspehe V palači moskovskega Kremla je zboio , valo nedavno 3-000 žen sovjetskih inženjer-jev, ravnateljev in vodilnih tehničnih urad-cev težke industrije in prometa. To so bile žene, ki so imele se nedavno v rubriki poklica napisano: »Gospodinjstvo« In vendar niso govorile o svojih križih in težavah Razgovarjale so s? o delu ob strani svojih mož. Slike udeleženk tega zborovanja še daleč niso bile podobne starim tipom ž>n iz starih fikintropičnih društev, tipom dobrodelnih dam, čeprav so jih spočetka tako nazivali. To so udeleženke velikega pokrita žen vodilnih mož sovjetskega gospodar-skesa življenja. v Pokret je nastal iz malih začetkov, iz okrivi za cvetlične nasade okrog tvoTiic. na kolodvorih, iz skrbi za čistočo v jedilnicah, v otroških zavetiščih itd. Razvil se je povsod tam. kjer polagajo važnost na zboljšanje življenjskih pogojev in zvišanje kulturnega nivoja sovjetskih državljanov. Že zdaj se vidijo iepi uspehi. Vzorna otroška zavetišča, jedilnice, čitalnice, knjižnice, am-bulatoriji. kopališča, klubi, modne posvetovalnice in razne druge ustanove, ki jih vodijo te žene, so že praktični dokaz koristnosti tega pokreta. Iz skromnih neznairh gospodinj postajajo kolektivne gospodin;e gospodarskega in kulturnega življenja- S tem se razlikujejo od žen. ki jih tako lopo opisuje Čehov v svoji povesti o Jeleni Iva-novni, ženi inženjerja Kučerova. Jelena Ivanovna si prizadeva pomagati kmetom, toda zaman- Ne zna tega. kmetie odklanjajo njeno pomoč Jelena Ivanovna je mogla samo vzdihniti: A'sak izmed vas ima svojega konjička, vsak izmed vas dela in ve čemu dela- Moj mož gradi mostove. Skratka, vsak je na svojem mestu. Toda jaz? Jaz samo pohajkujem. Nobenega dela nimam in čutim se tako strašno tujo.« Sedanje Jelene Ivanovne pa imajo svoje mesto in svoje delo. one vedo, Čemu detaio. Vsak grm vsako rožo sem skušala presaditi v novi [fark pri elektrarni tako, da bi nič ne trpela. Rože sem sadila na gre- dicah ponoči in v dežju- Pod koren.ne gT-micev sem podbadala prst, v kateri so bile zrasle. Tako sem premagala soparne dneve« S temi besedami je opisala žena inženjerja krasnouralske elektrarne Surovce-va. ena izmed pijonirk tesa pokreta, njegovega začetka Druga pijonirka Kvgenija Vcsnikova je pripovedovala: >Na zborovanju je žena nekega starega strokovnjaka Komaj pol leta je še tega, ko je še igrala iz stare navade preferan^o, zahajala k sosedam in nas opravljala, zdaj pa novo i i solznih oči; Kako vroče bi želela, da bi lila jedilnica naše delavnice lepša od drugih, da bi biii naši penzioni najlepši in na:-udobnejši. Pokret, ki so ga začele žene kapitanov industrije, se šri zdaj v vse panoge indu strije in poljedelstva ter postaja važen činitelj gospodarskega in kulturnega življenja Rusije. Njegovo glavno geslo je; Za lažje in radostnejše življenje. bo hotela i, ki bo čez zimo zasidrana pri otokih Nove Škotske. Aparat, ki beleži ploskanje Nikjer na svetu ni volilna kampanja pred volitvami M*8|Bl prezid^nta tako živahna, pa tudi tako čudna kakor v Ameriki. Američani hočejo imeti vse mehanizirano; me»nda bodo kmalu zahtevali še posebne stroje, ki bodo namestu njih jedli, pili in spali, saj za delo imajo že deloma robote Tudi sa volilno kampanjo imajo v Ameriki najčudovitejša tehnična sredstva. Bivši prezident Hoover podpira republikanskega kandidata Londona z govorniško turnejo Hoover j* bil dolgo zelo nepopularen, zdaj je pa zop^t močno priljubljen in njegovi volilni čhod', na katerih nastopa proti Rooseveltu, so izredno dobro obiskani. Na enem izmed zadnjih volilnih shodov v Chicagu so videli zborovalci nov aparat, ki beleži v obliki diagrama na listu papirja ploskanje. Po shodu so ugotovili, da so zr.o-rovalci Hooverju pred začetkom govora ploskali 11 minut in pol, zaključno ploskanje je pa trajalo celo 1K minut. Ploskanje, s katerim so zborovalci prekinjali njegov go-vot, je trajalo skupaj 23 minut. Tudi vsi drugi govorniki v volilni kampanji bodo rabili ta aparat in objavljali njegove beležke da dokažejo svojo popularnost. Iz Ljutomera — Nov grob. Nenadoma je umrla v Bo-recih gospa Misjova. Pred tremi tedni seje zbodla na trn. Ranica se ji je gnojila ter ie skoraj popolnoma zacelila, ker p aje opravljala tudi med tem časom delala v hlevih, je prišel pri tem v rano bacil tetanus, ki je pri nas zahteval že več človeških žrtev. Hujše bolečine je začutila še le pred dvema dnevoma, nakar je legla ter po približno 24 urah nenadoma umrla. Zapušča moža in sedemletnega sinčka. Gospa Misjova je bila svakinja narodnega poslanca g. Lu-kačiča. Njen pogreb, ki se je vršil v nedeljo v Križeve h je pričal o priljubljenosti pokojnice, žalujočim sorodnikom naše so-žalje. — Slovo priljubljenega orožnika. Lz Kri-ževcev je bil premeščen komandir orožni-ške stanice g. Josip Trbižan, za komandirja v Tunvšče. G. Trbižan je bil komandir v Križevcih 5 let in si je v tem času pridobil mnogo prijateljev in ljudi, ki so ga spoštovali radi njegovega vestnega izpolnjevanja službe. Na njegovem novem službenem mestu, ki ga je v preteklem tednu ie nastopil, mu želimo mnogo zadovoljstva in uspehov. — Petrov f»rjem v Radgoni -- živinski n krajnarski se bo vršil 30. junija. Traktorji v polarnih krajih Har-old June, veteran v raziskevanju An-tarktide in Član obeh Bvrdovih ekspedicij na južni teč«aj, je zasnoval nov na-črt. kako raziskati vso Antarklido. Na svoii novj ekspediciji namerava vzeti & seboj velike traktorje in z njrni med drugim prevažati tudi majhna letala- Za bazo si je izbral tri velike traktorje. Razen le»tala s fartitnoi. kjer bo prostora za štiri ljudi, bo noe*:l traktor še posadko 8 do 12 mož. Traktorji krenejo vsak v svojo smer in bodo med seboj povezani z letali, razen tejja pa z oddajnimi posta jami na kratke valove Nova ekspedicija je sicer še vedno na papirju, vendar so pa zbrali Z3. njo že 460 itisoč dolarjev prostovoljnih pr spevkov. Treba bo pa se dvakrat toliko denarja, da bo mogoče ekspedncij-o organizirati. Priprave bodo trajale najmanj dve leti in ekspedicija bo morala otlati v Antarktidi dve leti, če c* c/fcpr <£>š** czm Četrtek, 25-junij.* 12: Baletna godba (plo>ce). — 12-*V>; Yreuv\ poročila. _ 13: Cas, espor^d. ot#ve*;tila. — 13.1.V Kadijtski orke.-b-r. __ 14: Vreme, borza. — 10: Ca* vreme, porofila, program obvestila. — 19.:-UV Nac ura: Savez Soko..i kraljevine Jugoslavije. _ MiJti) Havajska kitare (plošče), __ 10.10: HaftpJi iTodaji Wl la II. predavanje (g. prot. Miroslav, Adl■*-šič). *— -0-30; He>v*ki koncert gojencev K. Pavle LovSetove. _ 21.30; Operetni »en. ki (radijski orlve^ter). — 22. ra.-s vi poročila, spored - 22 15. Radijski jasa 1'etok, 2tf. junija 1*2: Naša pe.-eni. naša glasba (plo- .•> — 12.45; Vreme poročila. — 13. Cn>. I] i obvestila. — 13.1.V Koncert orke>tr;ilmh euit (radijski orkester) — 14; Vreme borza. __ 19: fa^, vr*-me, poročila, spored, obvestila. — lO.iiO. .\ac ura; Jugofiloveni na mednarodnem kon»/rešu ?-a gUistano vzgojo v Pragi v aprilu 1996. (Emil Adami > Ljubljana. — lfll50: La!o- Namoun.*. orkestralna suita (plošče). _ 20.10: Ženska SIS: Obisk v dunajski umobolni'** SteinhofJ Ti del (ga. Hocevar-MetT.'ii'eva). __ _'0dO: kjj- virtiki večer originalnih Miriročmh skladb gojencev g. prof. Toneta Ravnika (prenos iz Hubadove dvorane). __ 2130« Vardijevi zvoki (radijski orkester) _ 22 '■ Ca*, rrsase, poročila, spored. — 2-15; Radijski orkester, Veninger: Verdijevi triumfi, fantazij — 22-90; AnoleŠke ploHe Skrb il3l dobro reklamo La-tnik reklamne pisarne, ki je oble.pila 3 svojimi lepaki ves balon, pravi Piccardu pred njegovan startom v stratosfero: — Prosim vas samo nikar ae ne dvignite previsoko v stratosfero. drugače ne bo nihče v.del moje reklame. da samo s čustvom zatre peče, ostane pa hladno pri še tako pametnih razlogih. — In -to je vse? — Še ne ... Sem silno sebična... Ljubezen, ki bi jo morala dehti z drugo, je zame brez vsake vrednosti. Moje geslo je vse ali pa nič! Iz tega vidite., da so moje zahteve velike; ne zadovoljim se z malim in raje bom še dolgo čakala, da najdem končno svoj ideal. — Pa naj bo, — je odgovoril Jakob, naslajajoč se ob pogledu na njeno krasno postavo, v žarkih zahajajočega sobica. Samozavestno in nasmejano ie stopala krai njega. — Kdor bo tako srečen, da bo resnično vaš ideal, je nadaljeval, — se bo lahko pohvalil, da je srečen človek. Baronica je skomignila z ramena. — Zopet se vračate k svoji napaki, vi nepoboljšljivi Francoz. Motite se. gospod prilizovatec, moj ideal bi bil vreden vsega obžalovanja in spravila bi ga v največjo nesrečo. Zlobna vil ami je položila ob rojstvu v zibelko usodno darilo: bolest in gorje prinašam ljudem, ki jih najboli ljubim ... Mladi dami se ie zjasnil obraz in pogled njenih iasirh oči je postal naenkrat otožen. Na njen obraz in na krajino je legel naenkrat mrak. Solnce ie baš zahajalo za gorami in mrak ie zastr! griče. Po tem napol iskrenem, napol šalji- vem priznanju baronice Lieblingovi je nastala tišna, iz drevoreda se je si.šalo drdranje kočy, s katerimi so odhajali gostje kneginje Kolonbine. — Gostje se že poslavljajo, — je opozorila Mania umetnika, — in čas je. da se posloviva od kneginje. — 2e! — je vzkliknil Jakob — pa vendar ne mislite že oditi, milostiva gospa? — Najbrž, gospod in mislim, da vi tudi. Kneginja se krčevito drži svojih običajev in odslavlia svoje goste ob solnč-nem zahodu. Zelo me veseli, dragi gospod, da sem mogla preživeti z vami nekaj trenutkov. Pri tem se mu je priporočila z lokavim nasmehom, kakor >e pač bla njena navada. — Trenutki v vaš* družbi so se mi ' z&Ak prekratki, — je potožil Jakob. — Samo od vas je odvasno, kdaj se bova lahko zopet sestala. Vsak četrtek sem pri kneginjj in veselilo Jo bo. če vas bo mogla uvrstiti med svoje znane goste. Zdaj pa bodite tako prijazni hi spremite me do moje kočije. Slikar se je priMonil in ji poijubil roko. Molče sta šla skozi salone, skoraj že prasne in Mania se je ustavila pri knegmii, da se je poslovila od nje. V predsobi je prinesel sluga mladi dami kožušček 'z Uibetske volne, ki se je vanj zavila. Niena svetlolasa giava je smele gledala iz bele kožuhovine. Sluga je poklical kočijaža baronice Lieblingove in ko se je zaprta kočija ustavila pred vi*!o, je Mania lahno skočila v njo: podala je roko svojemu kavaliru, rekoč-— Na sviđanje! Vratica so se zaprla in Jakob je skozi zastrto okence še opazil zastrto obličje, ki mu je z lahnim poklonom poslalo svoj pozdrav. Kočija je nagk> oddrdrala po drevoredu magnolij; slikar ie ostal sam. kakor da je primrznil na stopnicah. Utihnilo je škripanje koles po pesku in mrak Je objel okoliške hribe, noč je legla zelo hitro na zemljo in zastrla neizprosno čarobne lepote krajine. Jakob \*i sklesml vrniti se peš. To pot se mu ni ljubilo v Carabacelsko ulico. Vedel je, da ga čaka doma neizprosna resničnost, da bo izginil sladki privid. Zato se je vračal iz vile Endvrnion počasnih korakov. V Nizzi je zapihal takoj po somčnem zahodu skoraj leden veter v mračno uh-co. toda slikar ni opazil niti občutnega hladu, mti teme, zagrinjajoče vse naokrog. Imel je še pred očmi žarečo okolico vile in mamečo lepoto baronice Lieblingove. 2ivo si je predstavljal mehke l?fiiie njenega telesa v svileni obleki, elegantno upognjeni vrat. očarlnvi nasmeh nienih ustnic in zapeljivi pogled njenih oči. Tu pa tam je osupnil, kakor da ne more razumeti, da se je dal omamiti sijaju razkošne svečanosti. Ko se je pa malo bolj zamisVl, mu fe st- n lo pred oči vprašanje, ali ie bila to ed.na svečanost, ki ga ie očarala in da-1, se ni osredotočila vsa mikavnost girden-nanv samo v očarl.tivem poiavu Mame lieblingove. Od vsega, kar je vdel pri knesnnii K-olonbini. mu je ostala ured očmi meerlena nndoba krtine, v ka*?ri se je lesketala kakor v okviru no svoii lepoti baronica Lieblin^ova in v razkošnih okraskih salona ie videl M-niio. pojočo litovsko daino. Pri tem umetniku, čigar izurjeno ok--> ie navadno opazilo točne obrise predmetov, se je prelivalo zda; vse. igre. toalete in podobe gostov v neopredeljeno, nerazločno zmes. Na meglenem in drge-tajočem ozadju se je prikazo\ala samo Mania v polnem sijaju m ročni podobi, kakor jo je v resnici videl in kakor si jo je v svoji halucinaciji zamislil, da stopa ob njegovi strani. Pred oči so mu stopale najmanjše podrobnosti. V duhu ie videl na svilerti obleki tka«© rože. dve od pasu preko meč padajoča gubi. afcr bastrsko bel vrat moleč izza lepo pri-legajočega se Životka. Sffišal je njen prijetni glas. srebrni zvok njenega draže-čega smeha, domišljal si je, da mm še vedno udarja v nos sladki *oi vrtnic ki si jih ie bila zamaknila za pas, ko sta pala skupaj po Urejuje Jo«4> Zupančič — Za >Narodao ttakaraoc Fran Janka — fla rn^emro la tnanutui dal Bata Ofeoa nuMtuf.__Trt v TJmMJmm