feb	rirttninn	9	oplminl	HM	Cttu1 B®
ilmitmhl dum
StCtf. 158
v mibUimi, 14. umni me
SfkMin med Berlinom in Dunajem je
„Nemška diplomatska zmaga
ff
Pariz, M. ftrlna. AA. Havas poroča: Nemakn politični krogi izjavljajo, da je dejstvo, da ie bil sporazum med Avstrijo ui Nemčijo ugodno spre-ki v inozemstvu, najboljša dokaz za to, da je Nemčija izvojevala novo diplomatsko zmago.
»Artgreff« piše med drugam, da je sporazum med Nemčijo m Avstrijo zapečatil usodo sestanka v.ftrasljii. List poudarja, da je s tem sporazumom tudi ojačena fronta proti razdiralnemu delu Moskve. Člankar zaključuje, da je dunajski sporazum dokaz, da se da)o mednarodni problemi najbolje rešiti samo z dvostranskimi pogodbami.
Berlin, 14. julija, o. »Vokkischer Beobachter« piše, da je sporazum med Avstrijo in Nemčijo arno^°čil Hitler s svojo izjavo iz leta 1935, ko je iigolojval, da Nemčija nima nobene namere vmešavali se v notranjepolitične zadeve Avstrije in da tudi nima namena anektirati Avstrije aJi pa jo Priključiti Nemčiji. Hitler je svojo izjavo razlagal ^a la način, do narodni socializem v politiki ne rešitev, ki so izvojevane s silo. Narodni socializem je prepričan, da se more trajno ponvir-•enje Evrope doseči samo na temelju spostovania Ofavfc in samoopredelitve vsakega naroda. List Pravi, da dunajski sporazum ie enkrat podčrtava načeta nemške vlade, da hoče spoštovati suverenost vlade Avstrije in da hoče prepustiti avstrijskemu narodu, da naj uredi svoje notranje zadeve tako, kakor se mu to zdi najboljše. Ta sporazum tudi ne posega v rimske protokole. Končni cilj berlinske politike .je samo ta, da nai se odstranijo vse težave, ki obtežujejo položaj v Evropi. iBerlaner Tageblatt« poudarja med drugim, da priznava Avstrija v čl. 3 pogodbe, da ie nemško država- List pravi, da to priznanje nikdar ni bilo podano v' ugodnejšem času.
Berlin, 14. julija, o. Polslužbeni organ nemške vlade »Diplomatisch-politische Korrespon-denz« obravnava v zadnja številki sporazum med Nemčijo in Avstrijo in pravd, da ta sporazum ne pomeni nikakega novega političnega položaja ali kaj podobnega, temveč le odstranitev nenaravne napetosti, ki se je nadomestila z mirom med Avstrijo in Nemčijo, kakor hidi z ojačenjem evropskega miru. Sporozram je popolnoma skladen z rimskimi protokoli, ki jih je Avstrijasklenila z Italijo. Avstrija je ostala v tirih svoje dosedanje politike. Prav tako je Nemčija ostala, zvesta svoji Pold tiki, namreč politiki miru in prijateljstvu s soseda. Nemčija je sledila svoji polrtiki, ki je vsa obsežena z besedama »politika nemških koristi«. Hemčrja se trudi, da odstrani z dnevnega reda ^sa nesoglasja drugega za drugam in s tem praktično dela za kolektivno varnost v Evropi To so P*akti6ne metode nemške politike.
Berlin, 14. julija. AA. Stefani poroča: Nemški tisk komentira odgovor italijanske vlade glede fcomtemce v Bruslju in pravi, da Mussolinijev odgovor razlaga hkrati stališče Italije in Nemčije * °*ora «» pogodbe, ki imajo namen, da obko-Ujo Nemčijo in ki bi bile naperjene proti Italiji v Sredozemskem morju. Ta skupnost politike Berlina in Rima se lahko poslej izvaja v popolni soglasnosti, ker je avstrijsko-nemški sporazum odstranil vse težave med Rimom in Berlinom.
Angleži zadovol|ni
London. 13. julija. AA. Današnji londonski li-zek> obširno komentirajo v svojih uvodnikih ®*tler-Sehu6chniggov sporazum. V glavnem poudarjajo listi ne glede na svoje politično obeležje, d® pomeni ta sporazum novo jamstvo za neodvisnost Avstrije, ki bo že v najkrajšem času pospešil konsolidacijo političnih razmer v Srednji Evropi. Izrekajoč priznanje Hitlerju, Scbuschnig-?u in v. Papenu, da so z eno potezo odstranili napetost, ki je vladala v Evropi zaradi avstrijskega vP»‘ašanja, listi ne opuščajo poudariti, da je nem-Sko-avstrijski sporazum blagoslovil tudi Mussolini- Listi pravijo, da se je na ta način položaj NemSije še bolj zboljšal. Po drugi strani pa Nem-priznava suvereniteto Avstrije. Razen tega smatra svetovno javno mnenje, da je Hitler^ s svojini sporazumom z Avstrijo odgovoril praktično in brez besed na znani angleški seznam vprašanj, ki je bil izročen v Berlinu, in da je s tem Nemčija sklenila enega izmed napovedanih 25 letnih nenapadalnih paktov. Razen nekaterih zelo nedoločnih izjav glede končnih ciljev nemško-avstrij-skega sporazuma, angleški listi to pot ne dvo-w1J°£iT iskrenost in lojalnost Hitlerjevih načrtov. Nemsko-avstrijski sporazum bo konsolidiral raz mere v centralni Evropi in odstranil splošno na petost, izjavljajo današnji londonski listi.
Avstrijsko-nemški sporazum še prav posebno ugodno komentirata današnja uvodnika >Timesa< in poluradnega >Daily Telegrapha«, ki sta sicer zelo rezervirana, kadar gre za poteze, ki prihajajo iz Berlina ali Rima.
Angleški listi napravljajo vtis, da je avstrij-sko-nemški sporazum prijetno presenetil ne le tukajšnje politične kroge, temveč tudi angleške uradne kroge.
Zraven se jih loteva negotovost
London, 14. julija, o. Kakor smo že poročali, jnislijo, da bo danes konferenca ministrov in mor-celo izredna seja ministrskega sveta, da prosijo položaj, ki je nastal z avstrijsko-nemškim sPorazumom. Verjetno je tudi, da bo vlada na današnji seji spodnje zbornice dala izjavo o svojem stališču do tega dogodka. Vsekakor ^bo več posian-rev stavilo interpelacije o neinško-avstrijskeni sPprazumu. V kolikor je mogoče glede na včerajšnji nedeljski počitek dognati, smatrajo angleški poetični krogi, da avstrijsko vprašanje v zadnjem casu ni bilo tako pereče kakor prej. Navzlic temu Pa se jih polašča občutek negotovosti pri misli, da so zdaj ustvarili v srednji Evropi blok Nemčije, Italije in Avstrije in da dobi Hitler sedaj proste
roke za akcijo v drugih smereh. Na današnjem sestanku ministrov bodo to vprašanje proučili v tem duhu, mogoče pa je tudi, da tega sestanka sploh ne bo in da bo zadeva prepuščena redni ministrski seji, ki bo v sredo.
Severnjaki zase
Stockholm, 14. julija. AA. Havas: Švedski zunanji minister Westman je imel govor, v katerem je zagovarjal misel, da morajo severne države voditi čimbolj samostojno politiko. Izrazil je dvom v to, da bi bila mogoča nevtralnost v sedanjih okoliščinah.
Mala zveza tudi zadovoljna
Praga, 14. julija, m. Prager Tagblatt poroča, da je Mala zveza z zadovoljstvom sprejela nemško-avstrijski sporazum in da so zunanji ministri držav Male zveze bili stalno obveščeni o poteku pogajanj med Berlinom in Dunajem. Mala zveza po poročanju tega lista smatra, da novo nastali položaj predstavlja znatno popuščanje napetosti v mednarodnem življenju in to iz več razlogov. Predvsem se poudarja, da je Mala zveza prepričana, da ie vprašanje restavracije Habsburžanov postalo neaktualno. Tudi vprašanje Anschlussa ni dokončno rešeno, vendar pa je. kakor prejšnje, po6talo sedaj ne važno. Ce bi Nemci proti obvezam, ki so jih vzeli na se, kljub temu skušali vplivati na avstrijsko politiko v nacionalno-socialističnem duhu, ne bi tudi to pomenilo poslabšanje sedanjega stanja, ker je Nemčija od leta 1933 dalje stalno delala take poizkuse! Mala zveza se razen tega nadeja, da se bo sedaj za vso Evropo položaj razbistril in da bcwta tudi Nemčija in Italija končno pristali na to, da sodelujeta na bruseljski konferenci lokarnskih držav. Z gospodarskega stališča je pa treba poudariti dejstvo, da je rivaliteta, ki je dosedaj obstojala med Nemčijo in Italijo, onemogočila praktično sodelo-
vanje podonavskih držav. Če bo sedaj ta rivaliteta odstranjena, se bo na ta način odprla pot za gospodarsko sodelovanje Male zveze z 06talimi podonavskimi državami.
Kliukarji ne bodo se izpuščeni
Dunaj, 14. julija, o. Po sklenalvi sporazuma med Nemčijo in Avstrijo je bilo pričakovati, da bodo kmalu izpuščeni vsi zaprti voditelji avstrijskih narodnih socijalistov. Izdano pa je bilo včeraj uradno sporočilo, da o tem zaenkrat še ni govora, dokler se položaj popolnoma ne razčisti.
Dunaj, 14. julija, m. Radi pomirjenja je avstrijska vlada sklenila, da se odlože vee politične razprave pred sodiščem. Pred dunajskim porotnim sodiščem se je vršila že tri dni razprava tudi proti desetim voditeljem nacionalnih socialistov, ki pa je sedaj odgodena na negotov ča6. — Na dunajski borzi so znatno poskočile akcije težke industrije vseh podonavskih držav, kar se smatra za ugoden znak.
Nemško-češki nenapadalni pakt?
Berlin, 14. julija, o. Včeraj je iz Berlina odpotoval v Prago češki veleposlanik v Berlinu Vojteh Mastny. Sklepajo, da je češki veleposlanik odpotoval v Prago informirat svojo vlado o sporazumu med Nemčijo in Avstrijo. V nekih političnih krogih pa tudi namigavajo, da je poslanik odpotoval zato, da prinese navodila svoje vlade za sklenitev obojestranskega nenapadalnega pakta med Nemčijo in Češkoslovaško. Doslej še ni znano, kdo je sprožil idejo za sklenitev takega pakta in v kakšnem stadiju se ti razgovori med Nemčijo in Češko nahajajo, če sploh obstoje.
Zverinski umor monarhista Sotelio:
Levica obračunava z desnico
Madrid, 14. julija, o. Včeraj se je po Madridu naenkrat raznesla vest, da je skrivnostno izginil znani monarhistični voditelj poslanec Calvo So-tello. Kmalu se je izvedelo, da so se v nedeljo zvečer pri njem zglasili agenti poticiie in mu napovedali aretacijo. Odpeljali so ga, vendar o tej aretaciji policijska prefektura ni vedela pozneje nič povedati. Takoj se je pojavila summja, da so Sotella prijeli njegovi politični nasprotniki, oblečeni v policijske agente in ga spravili s svet«. Včeraj popoldne pa so Sotella nenadoma našli Ubitega. Našli so njegovo truplo daleč iz mesta, ob reki in ne, kakor je bilo prvotno javljeno, na pokopališču. Truplo je bilo strašno zmrcvarjeno vse pokrito s strašnimi ranami od noža in sekire. Oblasti so uvedle takoj preiskavo m ugotovile, da so umor izvršili nekateri detektivi madridske policije. O zločinu samem so se zvedele sledeče podrobnosti: V nedeljo zvečer je v hišo Calva Šote H a stopilo 20 ljudi »n ga pozvalo, naj gre z njimi na policijsko direkcijo. Sotelio je sedel z neznanci v avtomobil, nakar je avtomobil krenil skozii mesto v okolico. Domnevajo, da se ie zločin izvršil že v avtomobilu. Zdi se, da so to naredili marksisti za osveto zaradi smrti po-Točmka Castille, ki so ga ubili desničarji. Truplo
Konferenca o Dardanelah:
so zločinci odložili ob reki in nato brez sledu pobegnili.
Umor i“ izredno razburil madridsko prebivalstvo Oblasti so se zbale, da bi zaradi tega izbruhnil' iovi nemiri in spopadi med marksisti in desničarji ter so zato prepovedale kakršnokoli objavljenje življenjepisa pokojnika ter objavljanje njegovih slik. Ko je predsednik parlamenta Mar-tines Bfcrios zvedel za umor, je dejal, da utegne ur rti težke posledice. Desničarski poslanci so se zglasili pri ministrskem predsedniku^ parlamenta in zahtevali v zadevi umora naistrožjo preiskavo. Prihajajo pa tudi poročila, da so se neki neznanci, oblečeni v policijske agente v isti noči ob 2.20 zglasiti tudi na stanovanjuGila RoMesa ter ga hoteli odvesti. Toda na srečo Oila Roblesa na bilo doma ter si je s tem rešil življenje.
Tragično umrli Calvo Sotelio je bil voditelj nacionalnega bloka v španskem parlamentu. Ril je ugleden parlamentarec, star šele 43 let. Kot mlad ie vstopil v konservativno stranko pod vodstvom Antonia Maura. Sele 20 let star 'je bil že izvoljen za poslanca. Leta 1919 pa ie postal guverner Valencije. Pozneje sc je priključil Priimo de Riveri in pod niim napredoval končno tudi do finančnega ministra.
Anglija hiti popuščati
Montreux, 13. julija. AA. Danes dopoldne so
otvorili plenarno sejo konference za morske oža-ne. Na seji so razpravljali o tistih točkah načrta konvencije, glede katerih se pri prvem črtanju načrta niso mogli sporazumeti.
Montreux, 14 julija, o. Takoj po otvoritvi konference o Dardanelah je govoril turški zunanji minister dr. Ruždi Aras in se obširno L/uVi, .. vsebino pogodbe, ki naj se sklene tudi pred podpisa držav, ki se konference nočejo udeleževati. Treba pa je pustiti pogodbo odprto, da jo naknadno podpišejo še ostali. Turčija si pridržuje pravico, da sc samostojno pogaja s tistimi državami, ki bi hotele pristopiti k pogodbi, seveda v okviru, kakor ga bo določila konferenca. V tem primeru Turčija ne bo sestavljala posebne pogodbe, temveč bo le s tem skušala olajšati podpis pogodbe. To stališče Turčije sc zdi, da je v glavni meri naperjeno proti Italiji in s katere udeležbo Turčija sploh več ne računa.
S tem se tudi potrjuje, da dejansko ne ob-
stoje nobene razlike več med stališči Rusije in Turčije. Francoska delegacija se trudi, da izgladi še rusko-angJcškd nasprotstva v točki glede izpopolnitve regionalnega sporazuma, vse v okviru bodoče konvencije o morskih ožinah.
Montreux, 14. julija, o. Angleška delegacija na konferenci v Montreuxu je prejela nova navodila iz Londona. Opazovalci pravijo, da so ti novi predlogi tako zmerni, da je pričakovati, da jih bo sprejela tudi Rusija. Anglija želi, da se sprejme glede omejitve prehoda vojnih ladij skozi morsko ožino nekoliko omiljeni predlog Turčije. Anglija bo storila tudi vse, da bo mogla Rusija sprejeti tudi neke omejitve glede prehoda ruskih bojnih ladij v primeru vojne.
Vodja angleške delegacije je ic nove predloge svoje vlade takoj dostavil ruskemu zunanjemu ministru Litvinovu m sc z njim tudi dolgo razgovarjal, istočasno pa sta imela dolgo konferenco vodja francoske delegacije Paul Bon-cour m turški zun. mmister Ruždi Arras.
Lokarnska konferenca
Bruselj, 14. julija, o. Belgijski zunanji minister Spaak je včeraj sprejel angleškega in francoskega poslanika in je obema sporočil vsebino italijanskega odgovora na vabilo k udeležbi na lokarnski konferenci, na katerem je Italija sodelovanje odklonila.
Liondon. 14. julija, o. Zaradi italijanskega odklonilnega stališča, ila ne prisostvuje lokarnski konferenci in zaradi novega položaja, ki je nastal radi sklenitve nemško-avstrijske konference, bi bila lokarnska konferenca za nekaj dni odložena. Točni dan pričetka konference se še ne da določiti, dokler se angleški zunanji minister Eden ne vrne z dopusta. Doslej se je moglo zvedeti,
da se bo minister Eden vrnil z dopusta že jutri.
V	diplomatskih krogih razlagajo odložitev konference s tem, da se hoče Anglija še poprej posvetovati s Francijo in Belgijo. Kaže sc pa tudi stremljenje Anglije, da razčisti položaj in počaka toliko časa, da morebiti Italija spremeni svoje odklonilno stališče, ali pa. da diplomatskim j>o-tom pripravi tla za prehoden sporazum med Francijo, Anglijo, Nemčijo, Italijo in Belgijo. Isti krogi naglašajo, da se hoče Anglija s to novo kombinacijo izogniti ponovni sklenitvi pakta štirih velesil, ki ga forsira Mussolini, da bi se na ta način poprej uredila vsa evropska vprašanja, kakor pa bi se mogla učvrstiti nova grupacija, ki se poraja iz sporazuma med Nemčijo in Avstrijo.
HIV «.
Jutri
naš novi podlistek
Zeleni pekel
Hodža na Dunaju
Dnnaj, 14. julija, o. Vžeraj popoldne s« j« nenadno pripeljal na Dunaj češki ministrski predsednik dr. Milan Hodža. Hodža potuje inkognito ter se je nastanil, kakor je običaj, na češkem poslaništvu. Obiskal pa tudi ni urada zveznega kanclerja. Cilj njegovega potovanja za enkrat ni znan.
Okupacija Abesinife
Rim. 14. julija, o. Agencija Stefani javlja iz Addis Abebe, da je general Geloso s svojimi četami zasedel mesto Javello, na cesti med Mega in Ir-galo6. V drugem poročilu pa pravi, da se italijanskim četam še vedno ni posrečilo vzpostaviti promet na progi Addis Abeba-Džibuti, ker so vsi inženirji zaposleni pri zidanju železniškega mostu preko nekega hudournika, katerega so bili Abeedn-ci pognali v zrak.
Titulescu meče vlade
Bukarešta, 14. julija, m. Padi nesporazumov, ki so se pojavili v romunski vladi med predsednikom vlade in zunanjim ministrom Tituleseom ter ostalimi člani vlade, je predsednik vlade Ta-tarescu sinoči ob 10.30 nenadoma prispel s svojega potovanja v Bukarešto. Takoj po prihodu se je oglasil na stanovanju ministra Titulesea, kjer sta oba državnika razpravljala o vprašanju, na kakšen način bi se moglo ^spraviti v sklad notranje in zunanje politično življenje Romunije, da bi na ta način bilo Titulescu olajšano sodelovanje z zavezniki, katerih zaupanje je v sedanjem težkem trenutku že neobhodno potrebno za Romunijo. Politični krogi trdijo, da je bilo med obema državnikoma še več takih razgovorov. Za te razgovore vlada veliko zanimanje n se izraža upanje, da bi končno le prišlo do sporazuma, nakar bo Titule6cu odpotoval znova v Montreux.
Novi bataljoni za Palestino
Jeruzalem, 13. julija. AA. Havas. Od 19. aprila naprej .je v Palestini v zvezi s sedanjimi neredi padlo 150 oseb. Med žrtvami je pet angleških vojakov in 41 Ziidov. Škodo, prizadeto Zadam, cenijo na 200.000 funtov šterlingov. Skoda na arabski lastnini še ra ocenjena. Hišne preiskave so izvedli doslej v 150 arabskih vaseh. PV* teh preiskavah so našli razmeroma majhno količino orožja.
»Narodne fronte" vsepovsod
Bruselj, 14. julija. AA. Belgijska krščansko-delavska zveza je objavila program, v katerem naglaša ,da odklanjajo krščanske delavske organizacije politično sodelovanje s socialisti in z drugimi skrajnimi levičarji.
Na ta način niso uspeli poizkusi, da bi tudi krščan. delavske organizacije pridobili za »narodno fronto«, ki jo sedaj ustvarjajo v Belgiji po primeru levičarskega bloka isiega imena v Franciji.
Nemški kapital osvaja avstrijsko industrijo
Pariz, 13. julija. AA. Današnji »Echo de Pariš* piše, da je 64% delnic velikega avstrijskega metalurškega podjetja »Alpine MoniangeseM-schaft« prešlo v roke nemškega jeklarskega kartela »Deutscher Stahlverein«. Podjetje je v dr-žavnoobrambnem oziru izredno važno.
Dirkalni avtomobil v množico
Pariz, 13. julija. AA. Iz Sao Paola v Brazaliji poročajo, da se je pri včerajšnjih avtomobilskih dirkah dogodila velika nesreča. Ob koncu tekmovanja se je avtomobil francoske tekmovalke iz Nice z vso hitrostjo zaletel v množico. Pet oseb je bilo na mestu mrtvih, 37 oseb pa je težko ranjenih. Tekmovalka jc tudi težko ranjena.
1000 žrtev vročine v Ameriki
NewYork, 13. julija. AA. (DNB.) V krajih, ki jih je zadela suša, je včeraj prvič po šestih tednih padlo obilno dežja. Število smrtnih primerov zaradi nenavadne vročine je naraslo na tisoč.
Mezdno gibanje v Strojnih tovarnah in livarnah
Ljubljana, 14. julija.
Strojne tovarne in livarne dolgujejo že dalj časa na plačah in mezdah svojim delavcem precejšnjo vsoto 300.000 Din. Pcleg tega pa se delo v livarnah zelo neredno vrši, kar je vzrok v tem, da nima na razpolago naročil. Matetijal je nakopičen sicer v velikih množinah, trgovci pa da nimajo sredstev, da bi blago rešili. Veliko nezadovoljstvo je med delavci nastalo tBdi radi tega, ker ga je vodstvo livarne obvestila z navadnim letakom, da delo v livarni počiva. Nekaj teh delavcev se vozi od daleč in je tako prišlo na delo zastonj, kajti moralo se je vrniti. Vsled takega 6tanja so delavci sklenili, da začno mezdno gibanje. V livarni je prizadetih 180 livarniških delavcev, poleg tega pa še mnogo drugega delavstva, ker so mezde precej v zaostanku.
»Ponesrečeni" turist
Je v veseli družbi rajial okrog, med tem ko so ga iskale ekspedld|e..
Ljubljana, 14. julija.
Kakor blisk sc je včeraj raznesla po Ljubljani vest, da se je na Korošici ponesrečil nek Zagrebčan. Nesreča naj bi se pripetila zadnjo nedeljo, ali pa kak dan prej — tako eo pravile informacije. Kaj točnega nihče ni znal povedati, mi pa smo morali priti na jasno. Na vse zgodaj smo danes začeli vrtati po telefonih: Kamnik — nič, Celje — poklicani še epi, na pošti ne vedo nič. Začelo se je po Logarski dolini navzgor. Zopet nič, na koncu pa se le javi nekje iz Ljubnega moški glas, iz Solčave pa blagodoneč ženski glas, ki je na mah razjasnil vso skrivnost pogrešanca. Nežen glas je pripovedoval :
»Pri nas je dalje časa stanoval nek jurist iz Zagreba. Piše se Radko — tu je malo zabrenčalo in ee ime ni dobro slišalo ■— Ta je pred nedavnim odšel na Korošico, še prej pa je dejal, da se vrne drugi, najpozneje tretji dan. Radkota pa ni bilo ne tretji, ne četrti, ne peti dan. Pri nas pa za svoje letoviščarje skrbimo in snio zato obvestili -SPD, da Radkota ni. Takoj eo so odpravile v hribe ekspedicije, ki eo preiskale vse terene, kjer bi utegnil Radko hoditi. Pa ga niso našli in ni60. Vsakdo je bil po teh okoliščinah prepričan, da se je Radko ponesrečil.
No, včeraj pa se je Radko naenkrat vrnil čil in
vesel v Ljubno. Sploh ni utegnil pripovedovati kako je našel prijetno družbo in kje vse je bil: na Korošici, na Planini, na Planjavi, v Kamniški Bistrici, na Zojzovi koči, na Češki koči, na Jezerskem, na Grintovcu, potem pa zopet po vseh mogočih grebenih nazaj v Ljubno. O tem, da bi ga kdo iskal, ee mlademu turistu ni niti sanjalo...«
Taka je bila zgodba o pogrešanem turistu. Ekspedicija, ki ga je iskala v nedeljo na Korošici, je prišla v stik s turisti in jih seveda povpraševala, če je kdo videl takega in takega turista, ki niti v planinskih knjigah ni bil vpisan. Ti turisti so sa-veda takoj razširjali vest o iskanem turistu naprej in tako je prirajžala vest tudi v Ljubljano.
Na stvari torej v končnem efektu ni nič resnega. Je pa naravnost obsodbe vredno brezglavo ponašanje mladega jurista, da kot tujec odide v hribe ter prej trdi, da ee vrne najpozneje v dveh ali treh dneh, potem pa ga kratkomalo ni. V takih slučajih si pač ne moremo misliti drugega, kakor da hoče mlad fante postati — popularen, ker ga morajo iskati planinske ekspedicije in ker na_ ta način ves svet zve, da je prehodil vse Kamniške planine. V interesu pravilnega reševanja in neiz-rabljanja naporov s strani planinskih ekspedicij bi bilo, da se za take slučaje zakonitim potom normirajo prav občutne sankcije 1
Razprava proti Arnavtoviču
ali „požrtvovalno" delo »ljudskih" zastopnikov
V nedeljo vsi na Komno
k otvoritvi novega planinskega doma
Ljubljana, 14. julija.
Prihodnjo nedeljo, 16. julija, slavi naše planinstvo zopet velik praznik: otvorjen bo nov krasen planinski dom na Komni nad Bohinjskim jezerom.
Dom na Komni (1520 m) stoji na robu prostrane Komne ob vznožju Bogatina. Iz doma je krasen razgled na Bohinjsko jezero, na vso Bohinjsko dolino, Peršivec, Tičarico, Triglav in Bogatinsko skupino.
Kaj bo pomenil r planinski dom na Komni nam povedo gole :	v-ilke, ki označujejo čas,
za koliko je novi dom oddaljen od posameznih planinskih izhodišč. Iz teh časovnih razdalj se namreč vidi, da stoji novi dom sredi planinskih tur, kjer je bil z ozirom na oddaljenost ostalih postojank zelo potreben.
Dostopen je dom: od buffeta pri Savici dve uri, od hotela Zlatorog 3 ure, od koče pri Triglavskih jezerih 2 in pol ure, od Skalaškega doma na Voglu 5 ur.
Ni treba posebej omenjati, da bo dom na Komni, ki je plod marljivega in vztrajnega dela naših planincev, izpopolnil venec planinskih postojank v naših Julijskih Alpah ter s tem pripomogel k večjemu razmahu turizma. Saj je ravno na tem mestu bil dom zelo potreben. Ni pa to navaden dom, kakršnih smo doslej navajeni, marveč pravi hotel. Saj ima kar dve nadstropji ter ustreza vsem zahtevam sodobnega planinskega doma: ima centralno kurjavo, tekočo vodo in elek-
triko. V domu so 4 sobe z eno posteljo in 12 sob 7. dvema posteljama, 8 sob b 4 posteljami, 2 moški in 1 žensko skupno spalnico. Tekoča in mrzla voda sta tudi na hodniku in deloma v spalnicah. Gostom sta na razpolago dve kopalnici. Velika in mala jedilnica in pivnica s krasnim razgledom na Bohinjsko jezero imajo prostora za sto dvajset oseb.
Kljub vsej tej udobnosti je nastavila uprava doma izredno nizke cene in stane prenočišče za člane SPD: v skupni spalnici 10 din, v I. nadstropju 20 din, v II. nadstropju pa 15 din, za nečlane SPD pa stane vsako prenočišče po 5 din več.
K otvoritvi tega novega planinskega doma bo v nedeljo pohitelo gotovo vse, ki je navezano na naše planinstvo. Saj pa so k otvoritvi tudi zelo ugodne zveze. V Bohinjsko Bistrico prihajajo vlaki: ob 8.22, ob 10.42, ob 12.02, ob 15.07, ob 18.54 in ob 21.47. Od vseh teh vlakov so ugodne avtobusne zveze. Avtobusna vožnja od Boh. Bistrice do hotela Zlatorog stane 15 din, za člane SPD z izkaznico pa 13 din. Avtopodjetje Ažman (avto-taksi za 7 oseb) pa vozi od kolodvora do buffeta pri Savici, od koder je do novega doma najbližji dostop, po sledečih cenah: za 3 osebe skupaj 60 din, za vsako nadaljno osebo po 20 din več. Pri restavraciji »Savica« so na razpolago nosači. Za goste, ki se prijavijo za več dni, preskrbi oskrbnica doma brezplačno prevoz prtljage s konjem, ako pravočasno prijavijo točen čas prihoda.
Celjske novice
Poskus samoumora. V soboto zvečer je 18 letna kuharica Milka T. iz Šmarja pri Jelšah okrog 21 pila v mestnem parku lizol. Prepeljali so jo z reševalnim avtomobilom celjske reševalne postaje v bolnišnico, kjer so ji izprali želodec in je sedaj izven nevarnosti. Vzrok, ki je dovedel Milko do obupnega dejanja, ni znan.
Žrtve nesreč. Malovšu Viljemu, 14 letnemu posestnikovemu sinu iz Hramš pri Veliki Piresici, je v nedeljo v gozdu spodrsnilo, je padel in si zlomu levo nogo. — Zupanc Ana, hči železničarja iz Tekačeva pri Rogaški Slatini, stara 4 mesece, je v soboto doma padla in si zlomila desno roko. — Rihar Albin, sin drvarja iz Radohe pri Lučah, star 5 let, je doma padel in si zlomil desno nogo. — Od-lazek Albin, sin pos., star 20 let, doma s Slavne pri Sv. Križu, je doma padel in si prebil čelo.
Stanje brezposelnosti. Dne 10. julija je bilo pri ekspozituri Borze dela v Celju prijavljenih 201 brez-
poseln, med temi 20 žensk. Prejšnji izkaz je imel se 253 brezposelnih delovnih moči. Tako nizkega stanja že dolgo ni izkazovala statistika Borze dela v Celju. Delo dobijo: 3 hlapci, 1 slikar, 1 hotelski sluga, 1 perfektna kuharica, 1 kuharica k orožnikom, 1 natakarica, 1 sobarica, 1 gostilniška služkinja, 1 služkinja in 1 kmečka dekla.
Stoletnica rojstva opata Ogradija. Danes je minulo 100 let, kar se je Todil v Gornjem gradu prejšnji celjski opat Frančišek Ogradi. Opat Ogradi [e slovel kot vzoren katoliški duhovnik ter kot odločen in zaveden Slovenec, ter je imel posebno v tistih časih, ko je z vso silo pritiskal val germanizma, zelo težko stališče. Klonil ni nikdar ter si je s svojo odločnostjo pridobil v vseh krogih, tudi med nasprotniki, globoko spoštovanje. Ob 100 letnici njegovega rojstva je bila danes v opatijski cerkvi črna sv. maša.
Požar pri Vojniku
Celje, 13. julija.
Danes okrog 3 popoldne je izbruhnil v gospodarskem poslopju posestnika Pavla Dobrotinška v vaki Vojnik-okolica požar. Gospodar je nekoliko prej požigal v bližni neko strnišče in je možno, da je veter zanesel kako iskro v seno, ki se je sušilo na latah kozolca. Požar se je hitro razširil in je kmalu pogorelo celo gospodarsko poslopje, v katerem se je nahajalo seno. Na kraj požaTa so prihiteli gasilci iz Vojnika, ki so pa mogli požar samo lokalizirati. Lastnik je bil zavarovan za 8000 din m je škoda deloma krita z zavarovalnino. .
Tragično pri vsem tem je dejstvo, da je pri istem posestniku gorelo ravno pred enim letom. Dne 14. julija lansko leto mu je ogenj, ki ga je povzročila strela, uničil isto gospodarsko poslopje, katerega si je po ognju postavil nanovo. Prav ob letu je posestnika Dobrotinška zadela ista nesreča.
Stavka v tekstilni tovarni „Elka"
Danes je ponovno izbruhnila v tekstilni tovarni »Elka« (lastnik g. Kudisz) stavka vsega delavstva. Do stavke je prišlo, ker ie podjetje odpustilo eno delavko. Vse stavkujoče delavke, ki se nahajajo v tovarni, zahtevajo, da vzame podjetje odpuščeno delavko nazaj.1
Kranjski župan in podžupan razrešena
Kranj, 13. julija.
Prejšnji teden sta prejela od bana razrešilne dekrete predsednik občine g. Pirc Ciril in prvi član uprave g. Mayer Mavrilij. Razrešena sta bila na podlagi § 52 finančnega zakona. Sedaj vodi županske posle g. Tajnik b'., ker je bil kot tretji izvoljen na listi g. Pirca. Na zadnji občinski seji je bil prebran tudi razrešni dekret kr. banske uprave, v katerem sloji, da sta razrešena radi nečastnih in po kazenskem zakonu kazmvih dejanj. Prepis dekreta je bil poslan tudi državnemu pravdništvu radi kazenskega postopanja.
Občinski možje pa so se radi razrešitve obeh odbornikov pritožili na Upravno sodišče v Celju.
Vsi meščani pa nestrpno pričakujejo, kaj bo ukrenilo sodišče v Celju, še prej pa, kaj bo ukrenil državni pravnik v Ljubljani.
II
Zbor" zboruje
Belgrad, 14. julija, m. Piri včerajšnjem nadaljevanju razprave proti Damjanu Arnavtoviču in tovarišem, so bili zaslišani še zadnji 4 soobtoženci Dragiša Milovanovič, Mirko Uro še vi č, Jovan Nen-adovič in Srhko Vukanovdč. Razprava je trajala celih 6 ur in je bila tudi zelo zabavna. Prvi obtoženec je poklical poslušalcem v spomin vse svoje veliko »delo za narod«, ki ga je opravljal s tem da 'je po belgraijsikih lokalih zapravljal svoj denar s popivanjem po vse noči. Miirko Urošev«; pravi, da so ga ostali poslanci, ki so z njim vred obtoženi, zelo radi imeli radii njegovega krasnega glasu, pa tudi radi tega, ker je bil mojster v igranju kart. Kdor je poslušal njegov zagovor, je pač točno lahko uvidel, kako so ti poslanci »zastopali« svoje stradajoče ljudstvo in kako veliko srce so imeli zanj. Mirko Uroševič se je ravno latko poizkušal naslikata visokemu senatu kot človeka, ki se je razgovarjal samo z visokimi političnimi osebnostmi, ne pa z navadnimi ljudmi. Jovam Nenad ovič pa se zagovarja s tem, da je že dva meseca pred atentatom odpotoval v Švico in da mi vedel prav nič, kaj se pripravlja. Srbka Vukanoviča pa je skrbela samo bolezen otroka nekega njegovega sorodnika. Bil pa je, kaikor pravi na svoje veliko presenečenje, takoj, ko se je vrnil v 5elgirad, aretiran, kljub le-
nru, da ni imel nikaike zveze z Arnavtovieem. Tak je bil torej zagovor obtoženih poslancev! Vsi seveda izjavljajo, da se prav nič ne čutijo krive.
Po kratkem odmoru je bila zaslišana včeraj že prva priča Stojadin Dimitrij e vič, ki precej obremenilno govori o obtožencih. Ob 2 popoldne je bila razprava končana, nadaljuje pa se danes dopoldne, ko so na vrsli še druge priče.
Prvi je prišel na vrsto danes poslanec Ačim Popovič, ki je jiovedal, da je sedel dne 6. marca v narodni skupščini tik za Aranautovičem in da je jw-magal Dimitrijeviču, da sta atentatorja krotila. Povedal je tudi, da je bil Aranutovič, ki je prišel iz časnikarske lože v skupščinsko dvorano, precej nasilen in da mu je moral p>oslanec Kunjašič prepustiti svoje mesto, ki mu je bolj ugajalo za primer kakega nereda. Priči sta jx>stavila nekaj vprašanj še državni tožilec in Arnautovičev zagovornik Vo-janac in ga skušala z njimi spraviti s tira. Ačim Popovič je bil tudi zaprisežen. Med njegovim pričevanjem se je silno razburil tudi Mirko Uroševič tako, da ga je moral predsednik senata trikrat opominjati, češ, da to ni skupščina, ampak sodišče in da razpravo vodi on. Ce pa ne bo dal miru, da ima na razpolago še druga sredstva. Zaslišan je bil še do časa, ko to poročamo, kot priča Djura Cejovič.
Plavalna tekma Ljubljana : Celovec 58 :55
Celje, 14. julija.
V nedeljo je zboroval »Zbor« v prostorih nabav-liane zadruge državnih uslužbencev. Poročal ie g. Ture Šturm iz Ljubljane v navzočnosti 8 ljudi... Zato se nam ne zdi vredno o vsebini in poteku zborovanja poročati.
Zagonetno zastrupljenje
Maribor, 13. julija.
V neki gostilni v Vetrinjski- ulici se je nocoj proti večeru nenadoma pojavil neki krošnjar suhe robe ter prosil goste, da pokličejo stražnika. Ti so mu ugodili in krošnjar je izjavil, da je zastrupljen.
V	dokaz je kazal jezik in usta, ki je imel vsa ožgana od nelce jedke tekočine. Stražnik je poklical reševalce, ki so krošnjarja takoj prepeljali v bolnišnico. Še predno so reševalci prišli, ie povedal krošnjar stražniku svojo zagonetno zgodbo, ki kar malo verjetno zveni. Dejal je, da se piše Miha Majcen ter se preživlja s krošnjarstvom suhe robe. Doma je iz Hrvatskega. Ko se je danes mudil na Pohorju, je srečal nekega znanega pohorskega padarja, ki zdravi ljudi in živali in ta da ga je spravil v nesrečo. Vlil mu je v obraz neko jedko tekočino, da bi ga omamil ter mu je potem skušal odvzeti denar. Omama pa ni delovala in krošnjarju se je posrečilo pobegniti. Prišel je v Maribor, da bi ta napad prijavil in dobil zdravniško pomoč. Pri tej svoji izjavi je vztrajal Majcen tudi v bolnišnici. Opečen jezik in ožgana usta pričajo, da so ti deli v resnici prišli v dotiko z nekim jedkim strupom, vendar je prav malo verjetno, da bi mu bil strupeno tekočino nekdo namenoma brizgnil v obraz.
Odlično delo mladega umetnika
Ljubljana, 14. julija.
Mladi akademski kipar Edvard Salesin iz Trbovelj v javnosti še ni preveč znan, pač pa uživa v strokovnih umetniških krogih že dober ugled. Sedaj dokončuje umetniško akademijo v Zagrebu. Edvard Salesin je sin rudarske družine, a svojim talentom je že zgodaj zbudil pozornost. Izdelal je odličen portret skladatelja Srečka Koporca, ki ga je sani vlil v bron v livarnici umetniške akademije. Delo je odkupilo pevsko društvo »Slavec« ter ga bo drevi na svojem občnem zboru poklonilo Srečku Koporcu kot svojemu častnemu članu. Mlademu umetniku Salesinu k njegovemu del učestitamo in se nadejamo, da bomo še večkrat čuli kaj dobrega o njem.
V	nedeljo so bile na Vrbskem jezeru medmestne plavalne tekme med Ljubljano in Celovcem. Kljub temu, da Celovčani s tehnično izvedbo prireditve našim tekmovalcem niso šli v nobenem oziru na roko, je zmagala ljubljanska postava z 58 točkami proti 55, ki si jih je priboril Celovec. Posamezni rezultati so sledeči:
Dopoldne:
Štafeta 3x100 melono — dame: 1. Ljubljana (Bradač, Binder, Kržan) 4:50, 2. Celovec 5:32.
200 m prsno: 1. Vilfan (Ljubljana) 2:24, (To je izredno dobeu- rezultat, ki mu brez dvoma zasigura olimpijsko udeležbo tudi v tej disciplini.) 2. Zober-nik (Celovec) 2:16.7; 3. Mihalek (Ljubljana) 2:34.
4. Dornkasch (Celovec) 2:45.3.
100 m hrbtno: (tu je moral Vilfan takoj zopet na start): 1. Schell (Lj.) 1:15.2 (II); 2. Vilfan (Lj.) 1:24.6; 3. Pab (C.) 1:26.7; 4. Baeke tC/
100 m prosto dame: (tu je morata Ljubljana nastopiti brez svoje najboljše moči — Grošljeve, ki iz zdravstvenih razlogov ni mogla tekmovati): Prva je prišla na cilj Celovčanka, druga Bradačeva
Golega človeka so vodili po cesti
Maribor, 13. julija. Na Pobrežju se je prijjetil sinoči dogodek, ki je razburil celo Zrkovsko cesto. Za uvod mu je služil srdit prepir, ki je izbruhnil v neki gostilni med skupino mladih ljudi, ki je tam popivala. V lase sta si skočila dva delavca, ki ju ie gostilničar končno vrgel na cesto. Tam sta nadaljevala svoj pretep, pri katerem je eden izvlekel nož ter razrezal nasprotniku njegovo 900 din vredno obleko. T a spo-
Ead na cesti je opazoval 30 letni delavec Mihael azar. Pristopil je k obema pretepačema, da bi napravil mir, pri tem pa je slabo naletel. Oba pretepača, ki sta si bila do tistega hipa v laseh, sta. naenkrat prenehala z medsebojnim obdelovanjem in sporazumno navalila na Lazarja. Trdo sta ga prijela ter z grožnjami prisilila, da se je popolnoma slekel. Potem sta mu dala obleko pod pazduho, roke pa zvezala z jermenom ter ga vlačila po Zrkovski cesti nekaj časa gor in dol. Ljudje so strme gledali nenavaden prizor, niso si pa upali pomagati i iz strahu, da bi še oni kakšno neprijetno izkupih.
! Nazadnje sta zaprla oba napadalca svojo žrtev v i neko kovačnico, kjer je Lazar ostal štiri ure. Šele i proti jutru sta ga izpustila iz tega zapora. Lazar j je šel takoj k orožnikom ter jim vse prijavil. Zatrjuje, da je izgubil iz žepa denarnico, v kateri je intel 2500 din.
Tedenska lekarniška nočna služba v Mariboru
Maribor, 13. julija. Brez stvarne potrebe je prejšnja banska uprava izpremenila dotedanji turnus nočne lekarniške službe v Mariboru. Dolga leta je bila v Mariboru v veljavi tedenska menjava lekarn v nočni službi,
I po izpremembi pa je bila upeljana dnevna menja-: va. Niti občinstvo, niti zdravniki, še manj pa le-I karnarjl so bili s takim načinom zadovoljni. Ope-tovano so prosili, da bi se uvedla zopet tedenska služba, iz nerazumljivih razlogov pa je bila njihova prošnja vsakokrat zavrnjena. Šele ban dr. Natlačen je sedaj rešil njihovo prošnjo. Z novo uredbo,
| ki stopi 1. avgusta v veljavo, se ureja lekarniška | nočna služba za celo banovino. Za Maribor velja zopet tedenska menjava.
Občinske volitve v Stari Oselici
Škofja Loka, 14. julija.
V	nedeljo so bile občinske volitve v občini Stara Oselica. V občini so se tudi nasprotniki hoteli postaviti s svojo listo, toda ni se jim posrečilo spraviti skupaj dovolj kandidatur in tudi bojazen pred izidom glasovanja jih je menda odvrnila od samostojne liste. Tako je postavila listo samo JRZ in je dobila 293 glasov ter s tem vse mandate.
Modna revija obrtnikov na ffMariborskem tednu"
Če pomislimo, kako izredna privlačnost je bila modna revija na lanskem Mariborskem teinu, lah-j ko trdimo, da bo modna revija na jubilejnem »V. Mariborskem tednu« prava senzacija v Mariboru, ker jo bodo priredili naši obrtniki sami in s tem uveljavili oblačilno stroko. Modna revija obrtnikov ima predvsem namen odločno povdariti, da imamo, kar se obleke tiče, sami doma vsega dovolj in da lahko glede izdelave in krojev brez skrbi tekmujemo s tujino. Mirno lahko triimo, da bo letošnji jubilejni Mariborski teden, ki bo že petič utrdil svoj sloves in podčrtal neizbežno potrebo te prireditve, zelo presegal vse dosedanje, saj je na sporedu mnogo novitet in odličnih posebnosti, tako da bo z modno revijo postal le še bolj reprezentativen.
NaSi obrtniki so se z veliko ljubeznijo podali na delo in prav nič ne dvomimo, da bo njihova
(Lj.) 1;29.9; 3. Dolenc (C.) 1:31 in 4. Križanova (Lj.) 1:34.
Popoldne:
S tem je bil izčrpan dopoldanski program Popoldanske tekme so končale tako-le:
100 m prsno dame: 1. Binder (Lj.) 1:39.9; 2. Kraker (C.) 1:40;, 3. Fine (Lj.) 1:43 in 4. Polank (C.)
200 m hrbtno: 1. Zobemdk (C.) 2:54.9; 2. Cerer (Lj.) 2:59.9; 3. Zobernik Rudi (C.) 3:06.2; 4. Binder (Lj.) 3:10.
Štafeta 4x100 m prosto: 1. Ljubljana (Schell, Ziherl, Cerer, Vilfan) 4:27. Celovška štafeta je prispela na cilj kakih 50 m za ljubljansko.
Končno stanje točk: Ljubljana 58, Celovec 55.
Water-polo 3:2 za Celovec.
Waterpoolo tekma je sicer končala s 3:2 za Celovčane, vendar moramo reči, da jim je priboril zmago sodnik, ki je sodil tako pristransko, da bi ga doli kje, v kakem južnem kopališču, gotovo vrgli v vodo. Upajmo, da se pri bodočem srečanju s Celovcem take stvari ne bodo ponavljale.
modna revija nekaj res privlačnega in za Maribor velika posebnost, saj bo revija rezultat složnega dela našega obrtniškega stanu oblačilne stroke. Za prireditev vlada med obrtniki veliko zanimanje, saj se je doslej prijavilo že 40 udeležencev. Seveda to število še ni dokončano in se bo tekom prihodnjih dni še zelo povečalo. Za modno revijo je že sedaj pripravljenih 60 kompletnih modelov, ki bodo same specijalitete naših obrtnikov. Za impozantno modno revijo se je prijavilo že šest brhkih manekenk, vendar pa se bo njih število še izpopolnilo.
Mariborski obrtniki so si letos izbrali za con-ferenciera na modni reviji odličnega komika in mariborskega gledališkega igralca g. Antona Ha-rastoviča, ki je izdelal 'iekoracijski načrt dvorane in naštudiral izvajanja predvajajočih manekenk.
Modna revija obrtnikov bo v telovadnici dekliške meščanske šole v Cankarjevi ulici. Revija bo pričela z otvoritvijo Mariborskega tedna, t. j. 1. avgusta in bo trajala do 9. avgusta. Predstave bodo ob delavnikih dvakrat dnevno, ob 18. in 20. uri, ob nedeljah pa trikrat, in sicer dopoldne ter dvakrat popoldne.
Ministrski predsednik v Kranju
Krami, 14. julija.
Snoči je prišel z Bleda v Kranj ministrski predsednik g. Stojadinovič z večjo družbo. Ogledali so si mesto, nakar so šli na večerjo v hotel >Stara pošta«.
Seveda se je takoj zbralo pred hotelom precej radovednežev, ki bi radi videli našega predsednika. Vendar se vsem to ni posrečilo, ker se je vsa družba precej časa mudila v hotelu; zatem pa je ministrski predsednik nadaljeval pot v Belgrad.
Še o tekmah v Zagrebu
Nemci so odnesli zmago in si priborili evropsko prvenstvo. To ni bilo nikako iznenadenje, kajti bile bi presmele nade misliti, da bi postala Jugoslavija v svojim mladim tenis športom prvak med tako rutiniranimi mojstri) kakor so Nemci. Naš tenis se je začel razvijati in sodelovati pri mednarodnih tekmah komaj par let nazaj. Nismo niti pričakovali, da bodo naši igralci dosegli tako lepe uspehe pri pokalnih tekmah. Vse te zmage niso bile samo slučajne in je Jugoslavija popolnoma zasluženo prišla v finale.
Brez dvoma, da je bilo pričakovati nemško zmago, vendar naša reprezentanca ni pokazala take igre, ki bi jo opravičila za njene prejšnje uspehe. Večina je upala, da bo Jugoslavija nudila Nemčiji prav resen odpor in da njena zmaga ne bo tako lahko pridobljena, kakor so si to oni predstavljali. Nemci so polagali največ na v. Cramma, potek igre pa je pokazal, da je Henkel prav tako izvrsten igralec in na momente je bi še boljii od njega. Proti takemu nasprotniku se je res težko boriti. Punčec, od katerega se je največ pričakovalo, je skoraj popolnoma odpovedal. Njegova igra je bila slaba in le bolj defenzivnega značaja.
Slab yvtis sta popravila drugi dan par Kuku-ljevič-Mitič, ki sta podala lepo igro, vendar Nemcem nista mogla iztrgati niti ene točke. Mitič je pokazal sposobnosti, ki mu z ozirom na njegovo mladost obetajo še velike uspehe. Poznani so mu vsi udarci, ki sicer še niso dovršeni — toda saj v. Cramm vežba svoje že 15 let — in za nekaj let bomo lahko v Mitiču imeli mojstra svetovnega slovesa.	•	’
Glavni vzrok poraza je vsekakor nadmoč nasprotnikove igre. Da pa je imela Nemčija tako lahko zmago, k temu je največ pripomogla nezadostna 1 borbenost naših igralcev. Manjkalo je srčnosti, da zaigrajo odločno in da dosežejo, če ne zmage, vsaj časten poraz.
*
Carigrad, 14. julija, m. Turška nogometna zveza je po tekmi med jugoslovanski in turškim izbranim moštvom ugotovila, da turški nogometaši niso dovolj pripravljeni, da bi mogli sodelovati na olimpijadi v Berlinu. Zaradi tega je vodstvo odpovedalo to sodelovanje.	(
55 dežnikov, 11 klobukov, 2 palici
ali profesorji potujefo ...
Ljubljana danes
Koledar
Torek, 14. julija: Bonaventura.
Sreda, 15. julija: Vladimir.
*
Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5, Tel. 21-15; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10; mr. Bohinec ded., Rimska cesta 31, Tel. 29-M.
•
Davčni obvezanci s© obveščajo, da so seznami o neposrednjih davkih razgrnjeni davčnim zavezancem na v|x>g]ed v mestnem odpravništvu, Mestni trg št. 27/111, soba št. 48, od 13. do 20. julija 1936. — Mestno poglavarstvo v Ljubljani, dne 13. julija 1936.
Sneberje-Za^iobrova. Pevsko društvo priredi v nedeljo, 19. t. m. pevsko veselico na vrtu tov. Lovšeta. Začetek ob treh. Vrši se ob vsakem vremenu.
EšacSia
Programi Radio Ljubljana
Torek, U. julija: 18.00 Zu.ni simfonični orkestri (t>loš6e)12.45 Poročila. vreme 1.1.00 Ca«, siKM-etl, obvestila 13.15 Kapiroducirani koncert 7,lx>,ra praških učiteljev 14.01) Vreme, lx»raa 19.00 Ca«, vreme, poročila, spored, obvestita 19.80 Nacionalna ura: Ivan Filipovič, orpaniaator u/iitol i.stvft (Skavič iz Zagreba) 19..r>0 Zbor balalajk (pl<> Sče) 20.10 Delafvska ura: BodjSevigka mladina (glavni iiredniik K- <lr- Ivan Ahčim) ‘iO.Sfl Akademsikl pevski 3cvintet 31.13 Radijski orkester 22.00 Chjk, vreme, poro-61<a, spored 22.20 Kadijisiki jazz.
Drugi programi
TOEBK, 14. julija. BcUjrad I: 19.50 Francoski va6©r 2*2.40 Plesne ]>loSče — Belgrad 11; 20.00 Jugoslo* vanii.ski motivi v Beethovnovi VII. simfoniji (Zitva-di-n<yvič) — Zagreb: 20.00 Violini a 20.30 Vokalni koncert 21.30 Radijski onkester — Dunaj- 20.00 Zabavni koncert
22.10 Komorna ptfafiba 22.55 Pl«»n<a prJasba — Budimpešta: 20.00 Ploš6e 21..% Koncertni orkester 2.‘500 Ci^anaka ffla»ba — Milan-Trst: 20.4”) Fedirollova off>«ra «€lovek, ki se sni oj e«, nato -plosna srlasba — Tlim-B ar t: 20.40 Anbonolliijova komedija «-HiŠa v tri nadstropja*
Plesna arlasba — Praga: 20.50 Plannnett^ova komična opera *Kom e vidiki vjvonovi« — Varšava: 21.00 Pran ©oska plasha 22.15 Pl«snm glasba — Nemške postaje:
20.10 Orkestri, 7/bori in solisti — Beromuvsfer: 20.00 Opnrotni vefor 21.35 Vokalni kvartet 21.55 Ora^trami koneor-fe — Stra.ssbourg: 20.80 Pro«1ava francoskem na-podnopa pravnika.
Avtomobil zbil kolesarko
Kranj, 13. julija.
Danes dopoldne se je pripetila težja nesreča 26-letni Dovžanovi iz Srakovelj pri Kranju. — S kolesom se je peljala v mesto na sejem, ko jo je v bližini Prevole botel prehiteti g. Hribar iz Golnika s svojim avtomobilom. Z blatnikom je zadel v kolo in zbil Dovžanovo po cesti.
Hribar je ponesrečenko takoj vzel v svoj avtomobil in jo odpeljal v Kranj k zdravniku dr. No-voselskiju, ki pa je odredil takojšen prevoz v bolnišnico raii hudih notranjih poškodb. Ponesrečenka jo do Ljubljane bila v nezavesti in je njeno stanje zelo resno.
Takoj, ko so Dovžanovo odpeljali v ljubljansko bolnišnico, je javil g. Hribar vso nesrečo orožniški postaji. Narednik vodja g. Kemperle se je takoj odpeljal na kraj nesreče, kjer je ugotovil, da je Dovžanova sama precej kriva, da je prišlo do nesreče. Kakor so pripovedovali očividci nesreče, je vozila ona po levi strani ceste, ko pa je zaslišala za seboj avtomobil, ni vedela ali bi vozila na 'iesno stran, ali pa bi ostala na levi in je v tem strahu kolebala zdaj sem, sedaj tja. Avtomobil je zavil med tem močno na desno stran, tako da so stranska kolesa vozila popolnoma po obcestnem jarku, a tisti trenutek je tuli ponesrečenka zavila na desno stran ceste in sunek z blatnikom je bil neizogiben. Le temu, da je avtomobilist zavozil kolikor mogoče na stran ceste in da je omilil precej brzino, se ima ponesrečenka zahvaliti, da ni prišlo še do težje nesreče.
Iz Cerknice
Nabori. Vojaški nabori, katerih se morajo ude-iležlti mladeniči, rojeni 1.1916. bodo 28. julija 1.1.
Kopališče. Ni še dolgo od tega, ko smo ravno na tem mestu pisali o potrebi kopališča. Cerknica je kraj s par tisoč prebivalci. Povrh tega pa je tu vedno mnogo tujcev, ki hodijo na jezero. Prava sramota pa je bila, da nismo imeli kraja, kamor bi se šli lahko kopat brez skrbi. Če je kdo šel v Kolono, je moral biti vedno pripravljen, da pride lastnik dotičnega travnika in ga odžene. Zdaj pa je to veliko potrebo uvidelo prvo prosvetno društvo. Kupilo je travnik in upamo, da bodo z deli kmalu pričeli. Zdaj je prav veliko kopalcev v jezeru, ki je prav toplo.
Gradbena sezona. Predvojna Cerknica je imela nekaj čez 200 hiš. Po vojni pa so se začele dvigati kakor gobe po dežju. Kljub temu, da smo v težkih denarnih časih, vendar ljudje zidajo kar naprej in se tam pri novi cesti dviga nekaj prav prijaznih vil. Poleg ostalih zida sedaj tam tudi g. Petrič. Pa ne le vile, tudi majhne hišice zidajo tam na Mravi. Sedaj šteje Cerknica nad 300 hiš.
Vrnil se je. Pred par leti je »Slovenec« poročal, kako so italijanski obmejni stražniki prijeli tri cerkniške fante, ki so »švercali tja čez«. Bili so to: Zakrajšek, Homovc in Kramar. Ko so bili obsojeni, so jih odpeljali na razne otoke. Kljub temu, da so starši -delali prošnje, ki so stale več sto lir, sd je predčasno vrnil iz zaporov še samo Kramarjev.
Slaba sadna letina v Slov. goricah
9v. Ana v Slov. goricah, 14. julija.
Zgodaj spomladi so kazali eadonosniki po Slov. goricah zelo dobro in je kmet upal na dobro sadno letino kot je bila 1. 1932, ko se je iz Slov. goric izvozila ogromna množina sajljn. Sedaj pa je upanje obilne sadne letine padlo, ker je odpadlo 50% do-v bro razvitega sadja radi neke sadne bolezni, ki jo 'zavladala po vseh sadonosnikih Slov. goric. Kmet je že računal na dober dobiček, ko bo drago prodajal sadje. Prizadeti so tudi vinogradniki, ker se je grozdje razen šmarnice in izabele posušilo ir odpadlo. S tem je naš sadjar in vinogradnik hudOj prizadet, ker je uničena žlahtna vrsta sadja in posebno pa še zato. ker bi letos te pridelke dražje prodajal kakor prejšnja leta, ko so bile letine v splošnem še dosti dobre, cene pa zato precej nizke.
Odvetnikova žena: »Upam, da vam s svojim obiskom nisem bila v nadlego, gospa zdravnikova.«
Zdravnikova: »Oh, nikakor ne, gospa odvetnikova. Res mi ni po volji, če me ljudje obiskujejo, toda zato sem tem bolj vesela, kadar odidejo.«
Ljubljana, 14. julija.
Počitnice so tu, profesorji potujejo. O tem vedo povedati ne samo dijaki, ki jim sedaj čez počitnice ni treba imeti vedno pred očmi strogih profesorjevih očal, marveč tudi ljudje, ki na prvi pogled nimajo prav ničesar opraviti s profesorji. To so železničarji. Ti sicer profesorjev ne spoznajo na prvi pogled — vsaj v vseh primerih ne
—	sledijo pa prav zanesljivo profesorjem po va-gonskih klopeh, po vagonskih policah in obešalnikih: ko vagone snažijo, najdejo v enem ponošen klobuk, v drugem palico, vsaj v vsakem tretjem vagonu pa po en dežnik. Če je še čas, zgrabi železničar dežnik ter enostavno zakriči skozi okno: »Gospod profesor, pozabili ste dežnik!« Gotovo se bo na ta klic obrnila iz množice odhajajočih potnikov kaka zgrešena profesorska postava ter se zahvaljevala postrežljivemu železničarju. V mnogih primerih pa se železničarju kljub prizadevanju ne posreči najti lastnika, ali pa je za to že prepozno, ker so potniki že odšli. V takih primerih se najdeni predmeti stekajo na policiji. Policija
Bled, 14. julija.
»Slovenski dom« je že poročal o veliki dražbi, ki bi sc morala vršiti 25. avgusta in ko bi morala priti na dražbo takorekoč polovica Bleda z jezerom vred. Sedaj je v tej zadevi nastopila zanimiva novost.
Razumljivo je, da se zavezanec g. Kenda na vse načine trudi, da bi prisilno dražbo preprečil ali vsaj odložil. Kazalo pa je, da v tem ne bo uspel in da bo dražba 25, avgusta res tudi izvršena. Sedaj pa se po Bledu govori, da se je gospodu Kendi posrečilo prepričati blejski občinski svet, da je on
—	g. Kenda — poljedelec. To se pravi, da mu pretežni del dohodkov izvira iz obdelovanja ze-mij®' ki da jo obdeluje sam s svojo družino. Blejski občinski svet je — tako se vsaj po Bledu trdi — na svoji seji v petek sklenil, da bo izdal gospodu Kendi potrdilo, da je poljedelec in da zemljo obdeluje sam s svojo družino. S tem potrdilom si
izdaja potem od časa do časa seznam najdenih predmetov, kateremu često odgovarja tudi seznam izgubljenih predmetov. Ljudje namreč, ki so kaj izgubili, se tudi javljajo na policiji in lam prijavljajo izgubljenost svojih stvari.
Zadnji seznam najdenih predmetov nam z vso gotovostjo dokazuje, da so počitnice in da so profesorji na potovanju. Vse polno je namreč v seznamu predmetov, katerih izguba je nerazdružljiva s profesorsko pozabljivostjo. Tako najiemo v seznamu, da je bilo v železniških vagonih med drugim najdeno:
55 dežnikov, 2 palici, 11 klobukov, 6 čepic, 2 baretki, 2 slamnika, 14 aktovk, 1 star nahrbtnik, 9 plaščev, 1 moška suknja, 2 para rokavic, dvojna očala in 1 termos-steklenica.
Če bo kdo od čitateljev sedai pogruntal, da je med najdenimi predmeti tudi recimo niegov klobuk, naj se ne prime za svojo nepokritd glavo, marveč naj se enostavno poda na ljubljansko policijsko upravo, kjer mu bodo razkrito glavo zopet pokrili z njegovim lastnim klobukom.
hoče potem g. Kenda priboriti pravice po uredbi o zaščiti poljedelcev ter izvršbo odložiti.
Spričo dejstva, da je gospod Kenda po splošnem mnenju vendarle hotelir odnosno podjetnik, ki živi od tujskega prometa, nas Blejčane zelo zanima, kako bo ta stvar končno izpadla. Ne vemo sicer, ali bo sodišče na podlagi potrdila blejske občine prisilno dražbo odložilo, vendar pa je verjetno, ‘Ja se bo	gospodu	Kendi	na ta način	le posrečilo dražbo	odložiti.	Proti	prvostopni	rešitvi
imata namreč tako zavezanec g. Kenda, kakor tudi zahtevajoča upnica, t. j. Zadružna gospodarska banka, pravico pritožbe. Dasi je glede teh pritožb določen termin, v kolikem času morajo biti rešene, je prav lahko mogoče, da končna rešitev do sedaj določenega dneva prodaje ne bo pravomočna. Na ta način bi se	morala razpisati nova prodaja, ta
novi razpis pa	bo zopet	vezan	na termine.	Rado-
vedni smo, kako se bo stvar razvijala naprej.
Maribor
Ljudski oder ima drevi ob 30. sestanek na odru. Vrši se razgovor o vprizoritvi »Slehernika« na prostem.
SSK Maraton. Drevi ob 19. se vrši na Mariborskem otoku lahko atletski trening, ki je važen zaradi bližajočih se lahko atletskih prireditev.
Zidanje nove šole v Magdalenskem predmestju naglo napreduje. Dosedaj so že vzidana vsa okna in tudi ometovanje bo kmalu končano. Potem pridejo na vrsto steklarji in polaganje podov, za njimi pa slikarji in pleskarji. Šola bo popolnoma gotova letošnjo jesen.
Gasilsko slavje v Mariboru. V dneh 1. in 2. avgusta t. 1. bo v Mariboru veliko gasilsko slavje. Mariborska gasilska četa proslavi 65-letnico svojega obstoja. Za proslavo si je nabavila nov, najmodernejši reševalni avto, pripravila pa tudi skupno z Mariborskim tednom razne razstave. Zanimiva bo kultumo-gasilska razstava, ki bo prikazovala razvoj gasilstva na bivšem Spodnjem Štajerskem v zadnjih 80 letih. Poučna bo za vse gasilce in za vsakega, ki se za stvar zanima, razstava potrebščin proti napadom iz zraka. Ena najlepših razstav Mariborskega tedna, ki so v zvezi z gasilsko proslavo, bo razstava aeroplanov, in sicer motornih in brez-motornih. Razstava modernih gasilskih potrebščin bo zanimala vse gasilce in prijatelje gasilstva. — Udeleženci proslave imajo z železniško karto štev. »K 13« polovično vožnjo in s posebnim slavnostnim znakom prost vstop k vsem razstavam in prireditvam Mariborskega ledna v dneh od 1. do 3. avgusta.
Dr. Ivan Dornik -dramaturg marib. gledališča
Maribor, 13. julija.
Za dramaturga mariborskega narodnega gledališča je imenovan profesor dr. Ivan Dornik. S tem je prišel na odgovorno mesto priznani slovenski književnik in kritik, ki je obenem globok poznavalec svetovne drainatske umetnosti. Za mariborsko gledališče, pri katerem smo že dolgo časa pogrešali pri izbiri dramskega repertoarja in pri oderskem jeziku vešče roke, je imenovanje velikega pomena.
Živci v športni borbi
Šport jc danes samo eden neštevilnih pojavov iin manifestacij današnjega žiivlifenja in zato veljajo tudi za ta pojav vse one trditve in pravila, kot za ostalo življenje. Ravno tako, kot zahteva današnje življenje popolnega m zdravega človeka, taiko telesno kakor duševno. Tudi v športu je vprašanje, kakšne živce ima tekmovalec, mnogokrat odločilnega pomena. Kdor »nima živcev«, ali bolje povedano, živce ima vsak_ in mnogi tekmovalci imaio celo dobre in močne živce in jih obvlada in ne pusti, da ga živci obvladajo, ta je gospodar položaja. Samo talk tekmovalec ne ve, kaj je vročičnost, ki se ga prione pred borbo, samo tak tekmovalec se bori lahko zagrizeno in izrabi vso svoijo moč.
Dve najbolj znani reakciji, ki sta znani vsakemu tekmovalcu, sta vročičnost pred borbo in vročičnost na saimem starin. Športnik, ki se uveljavlja v tekmi in tega ne pozna, je redlkost in ga je skoraj težko najti. Tekmovalec, ki gre na start, ima mnogokrat vse mogoče in nemogoče bolezni, vsaj zdi se mu tako.
Druga važna stvar pri vsakem športniku, ki je tudi vprašanje dobrih živcev, je cuna odločilna sposobnost, koncentrirati in zbratii svoje moči in se ne pustiti motili od vsake malenkosti: Dostikrat je gledalcu, ki gleda, naravnost smešno, kakšne malenkosti lafako »zmotijo« tekmovalca. Skakalec je videt v svojem naletu mate slamico, pa jo je preje odstranil, da ga ne bi motila. Metalec diska briše pred metom disk, ker je za>-outil med prsti in diskom tnalo prahu. Par po-grešnih startov pni teku na 100 m uniči največjega tovorita. Te, za gledalce smešne drobnarije dostikrat odločijo borbo. Tekmovalec ni več koncentriran, ni mogel popolnoma izrabiti svoje moči in posledica tega je bila, da je bil prema-gan. Športna borba ni samo borba telesa ob telesu, ampak to je borba dveh popolnih ljudi, kjer igra vlogo vsaka malenkost.
Moč živcev pokaže tekmovalec najbolj v športni borbi. Idealni športni tip »borca« je oni tekmovalec, ki pride na športni prostor poln veselja in zadovoljstva, da more tekmovati im ki komaj čaka, da zasliši startni strel. Športna borba je zanj nujnost in na ta način hoče dati prostost vsem svojim močem, ki jih je pripravljal in hranil za odločilno borbo. Veliko važnost pa mora tekmovalec ravno z ozirom na svoje živčevje polagati na trening. Preoster trening, ki meji na eni strani na ono idealno stanje tekmovalcev, ko pravimo, da je »fit« in na drugi strani, da je pre-treniran, je velikega pomena. Preveč treniranemu tekmovalcu manjka živcev in v borbi se ne bo mogel pokazala v svoji najboljši forma. Bre-treniranost mnogo bolj učinkuje na duševno stenje športnika, kot pa na njegovo mišičje.
fiorba je končana. Živčna razburjenost se poleže in nastopi čustvo ugodja, kajtu skušnja je prestana. Pa tudi ta sprostitev je bolj duševnega značaja, kakor pa telesnega, in znano je, da je popolnoma drugače razpoložen po tekmi zmagovalec kot pa premaganec, čeprav sta morda oba morala premagati isti telesni napor.
Olimpijska bakla
Atene, 14. julija. AA. Atenska agencija poroča: V nedeljo je bil na atenskem stadionu sestanek lahkoalletov, ki bodo sodelovali pri prenosu plamena iz Olimpije v Berlin. Razdeljena so bila ze vsa navodila. Odhod iz Olimpije bo 20. t. m. Svečanosti bo prisostvoval državni podtajnik v predsedstvu vlade Georgakopulos. Olimpijski ogenj bodo zažgali s sončnimi žarki s pomočjo leče, potem bo 40 mladih deklic v sprevodu krenilo do Zevsovega terapija, ki je na Altisu in bodo prenesla do posebnega oltarja ogenj, kjer bo ogenj proglašen za olimpijski ogenj. Istočasno bo prečitana poslanica barona Coubertina, nato pa bodo s trobentami dali znak za odhod. Dolžina poti iz Olimpije do bolgarske meje, kjer bo ogenj prevzel prvi bolgarski tekač, znaša 1108 km in pri prenosu ognja bo sodelovalo 1108 grških tekačev. Po vesteh listov se bo grški prestolonaslednik udeležil olimpijade v Berlinu kot predsednik grškega olimpijskega odbora.
Ameriški ribič je pripovedoval svojemu Škotskemu prijatelju, da je v neki reki v Združenih državah toliko rib, da jih lahko lovijo kar z vedrom, s katerim vodo zajemajo.
»No, to še ni nič,« mu odvrne Škot, »v reki LiffeyU na Škotskem jih je toliko, da niti vedra ne bi mogli v vodo spraviti, če ne bi prej rib z lopato odmetati.*
Popravila cest v trboveljskem revirju
Ljubljana, 13. julija.
Banska uprava se dobro zaveda, da so edino javna dela pravilna pomoč za odpravo brezposelnosti. Zato v letošnjem letu po vsej Sloveniji skuša izpeljati čim več preložitev, popravil in utrditev banovinskih cest, pri katerih najde dela zlasti brezposelno delavstvo okrajev, v katerih se cestna dela opravljajo. Vsa taka popravila da izvršiti tehnični oddelek banske uprave po podjetnikih. Ker pa zah' tevajo to krajevne razmere, pa opravlja gradbena dela banska uprava v lastni režiji. Popravila v lastni režiji se ne izvršujejo zato, ker bi bila morda solidnejša od prajiravil, ki jih izvršujejo zasebniki, tudi ne zato, da bi bila cenejša, ampak le radi tega, da se po premišljeni izberi zaposli najpotrebnejše delavstvo dotičnega okraja. Od zasebnega podjetnika namreč ni mogoče zahtevati, da bi zaposlil siromašnega in slabotnejšega očeta številne družine, če se mu ponujajo mlajše in boljše moči, katerih položaj pa ni tako slab. Ker so pa taka popravila vedno tudi socialna akcija, skrbi banska uprava, da
se razdeljujejo krediti tako, da ostane delavstvo čim delj časa pri delu, čeprav se radi tega režija nekoliko podraži.
Tako gradi tehnični oddelek banske uprave že od leta 1933 prav v smislu pomožne akcije preložitev ceste Trbovlie-Marija Reka. Preložitev tega klanca s cesto vred obsega 5100 m. Preložena cesta ima 12 velikih serpentin in dela še danes na njej okrog 100 delavcev iz Trbovelj in okolice. Na jesen bo delo opravljeno. Ta resta bo omogočila ugodno zvezo Trbovelj s Savinjsko dolino in bo tako tudi omogočila gospodarski dvig krajev, skozi katere vodi. Vsa preložitev bo stala približno 2 milj. din.
Prav tako bodo še letos začeli s preložitvijo ceste Trbovlje-Zagorje. Ta cesta bo v dolžini 4.5 kilometrov preložena in je tudi zamišljena kot po-močna akcija za brezposelno delavstvo. Iz banovinskega bednostnega fonda je za to preložitev na razpolago 300.000 din. Ker bo delo opravljeno v lastni režiji, bo šlo najmanj 200.000 od te vsote za delavske mezde.
Nova cesta Cajnarje-Ravnik
Cerknica, 13. julija.
Konec junija je začel graditi tehnični oddelek banske uprave skoraj 7 km dolgo cesto Cajnarje-Ravnik. Ta cesta bo ugodna prečna zveza med banovinskimi cestama Oerknica-Begunje-Sv. Vid in med cesto Velike Lašče-Mala-Slivnica-Grabovo-Varuh. Združila bo torej okolico Sv. Vida in Begunj z Bloško planoto ter s tem tudi 7. dolenjsko žcleznico pri Velikih Laščah. Njena važnost se bo pokazala prav posebno takrat, ko se bo zgradila železniška zveza s Sušakom. Hkrati bo vezala ta cesta velik del Bloške planote z Rakekom, kjer se bo z njo mogoče umakniti strmim klancem pri Radleku oziroma pri Bloški polici. V letošnjem letu bodo zgradili prvi del te ceste in je zato na razpolago 250.000 din. Vsa cesta bo stala okrog 1,700.000 din.
Z graditvijo so začeli pri Cajnarjih in dela sedaj že okrog 100 ljudi. Nova cesta se odcepi v bližini Hribjanske žage od ceste Begunje-Sv. Vid in gre kilometer daleč po' dolini potoka Zviršče. Od tod bo šla čez most na drugi breg in se bo po vzhodnem prisojnem pobočju stranske doline polagoma vzpenjala na višino Bloške planote. Ko
bo dosegla Bloško planoto, bo dolga že 6 km in bo tekla po zahodnim delom vasi Ravnik, kjer se bo cepila v dva kraka, od katerih se prvi združi »redi vasi Ravnik, drugi pa na jugovzhodnem koncu vasi s sedanjo občinsko cesto Ravnik-Lahovo. Vsa dolžina ceste s 150 m dolgim krakom v vasi Ravnik znaša 6900 m. Ker se bo cesta skoraj ves čas vzpenjala proti Bloški planoti, je jasno, da bo večinoma v klancu. Zato teče le pičel kilometer po ravnini, 6 km ceste pa je bolj ali manj strm klanec, vendar ne presega njen vzpon nikdar 6%. Cesta bo široka 5 m in bo imela seveda precej ovinkov. V ostrejših ovinskih bo primerno razširjena na 6 ali 7 metrov.
V	narodnogospodarskem oziru bo ta cesta imela velik pomen, zlasti za prebivalstvo neposredne okolice. Ker drži večinoma po dolini glavnega potoka, bo služila kot izvozna proga za vasi in naselja, na vzhodnih in zahodnik pobočjih doline potoka Zviršče. Te vasi doslej niso imele ni-kake primerne zveze s cestnim omrežjem in pomen ja zanje zgraditev te ceste začetek nove dobe. Prihodnje leto bo banovina graditev nadaljevala in po možnosti pospešila, tako da bo cesta čim-prej izročena prometu.
Spomini - po potrebi
Iz Mežiške doline
Prevalje, 14. julija. '
»Slovenski dom« je ie enkrat pisal o čudnih in svojevrstnih političnih razmerah v naši lepi Mežiški dolini. Na veliki nacionalno monopolizirani politični boben tolčejo pri nas še vedno ljudje, ki so	poklicani in	plačani	za vse kaj drugega, kakor
za	to, da delajo svojo	osebno politiko	proti volji
ljudstva. Kar je pa pri stvari najhujšega, je pa to,	da ti ljudje,	ki o sebi pravijo, da so	inteligentni
in	kulturni, ne	vidijo,	da delo, ki je	proti volji
ljudstva, ne služi ljudskemu blagru in da si gospodje s takim protiljudskim delom naprtijo samo sovraštvo. Če jih pa potem kdo malo spomni na njihove prave dolžnosti, zaženejo v svoji občutljivosti tak krik in vik o najhujšem preganjanju in terorju, da se sliši od Guštanja do Ljubljane, včasih pa še naprej doli proti jugu. Svojega časa dni so temu kriku še kje prisluhnili, sedaj pa so že pogruntali, »kam pes taco moli« in- zato tako vpitje zamre že tam kje pred prvim kotulskim klancem. Saj pa v resnici gospodje živijo še ravno tako mogočno, kakor svoj čas. Pod novim režimom se jim ni skrivil niti las, čeravno so ljudje pričakovali, da bodo nove razmere tudi njim pristrigle grebene. Toda oni so gospodje, kakor so bili! Saj še ni dolgo od tega, ko je eden od njih — ko so pripravljali vse potrebno za sprejem našega ljudskega bana — na javni seji šolskega odbora v Guštanju dejal, naj le povedo banu, da prihaja v Mežiško dolino ne kot ban, marveč kot navaden politični eksponent. Pod prejšnjimi režimi naj bi se kaj takega zgodilo, kajne gospod, ki vas vsi poznamol Spomnite se samo, kako so »nacionalni« ljudje svoj čas svojim nasprotnikom pošiljali kratkomalo plačilna povelja, češ naj plačajo za »dobre namene« toliko in toliko, ker da bodo sicer ovadeni za ta in ta »delikt« ... No, seveda, blagajna je bila prazna, poželjenje hudo, denarja pa od nikoder. V takem položaju je bila pač vsaka stvar dobrodo-
šla ... Naj že bo, kakor hoče, samo za tako kratkovidne naj nas gospodje nimajo in naj ne mislijo, da smo na vse to že pozabili. Če hočejo, da jim spomin še bolj osvežimo, bomo pa ob priliki povedali še kaj drugega, n. pr. kako so pred par meseci predvajali film, o katerem niso pozabili povedati, kako so se zanj borili, da se jim ga je posrečilo dobiti v Guštanj, čeravno so ga dobili v roke čisto slučajno, ker je bil namenjen — drugam ... Nismo nagajivi'in zato tudi spomin obujamo samo — po potrebi...
Smrtne žrtve Mure
Maribor, 18. julija.
V	Sladkem vrhu se je dogodila smrtna nesreča, pri kateri je izgubil svoje življenje mlad delavec ta mošnje papirnice. Tvornica je dala čistiti dovodni kanal, ki ji dovaja pogonsko silo iz zajezene Mure. V kanalu se je nabralo dokaj grušča in peska, ki ga morajo eedaj odstraniti. Posebna priprava v kanalu brani, da voda ne nosi grušča do turbin in to napravo so hoteli delavci prestaviti višje proti začetku kanala. V ta namen eo napeli dolge žičnate vrvi, ki so jih s tovarniškim čolnom zapeljali čez reko. Ena od vrvi se je zaplela na dno reke. V čolnu so bili trije delavci in sicer Šarfer Anton, Nebi Filip in Čabernik Ivan. Zagrabili so za vrv ter	jo skušali	z vsemi	silami izvleči.	Ko eo
napenjali	vse moči,	je ovira	nenadoma popustila
in žica se	je hipoma	sprostila. Nagel sunek	je vse
tri delavce vrgel iz	čolna v	vodo, čoln pa	nanje
obrnil. Dva delavca — Šarfer in Nebi sta znala plavati ter sta serešila na obrežje, Čabernik pa plavanja ni bil ve§č ter ga je Mura odnesla. Njegovega trupla do sedaj kljub iskanju še niso mogli najti.
Blejska dražba - odložena?
Slavni ribič s Caprija
Noben gledališki igralec, politik in noben filmski igralec ni stal tako pogosto pred fotografsko kamero, ni bil tako cesto slikan, kakor ravno Francesco Spadaro. Vsak, kdor je kdaj potoval na otok Capri, pozna tega moža, saj je eden najpopularnejših ljudi, ki so živeli ne samo na tem otoku, pač pa tudi drugod. Za njegovimi slikami so stikali tamkajšnji turisti, slikarji, fotografi, pa tudi ljudje, ki so jih rabili v reklamne namene. Na kratko povedano, to ic človek, ki so ga od vseh, kar jih živi med afriškim Timbuktom in Ho!!ywoodom, največkrat slikali. Zgodilo se je, da ga je na en sam dan slikalo kar po več sto slikarjev ali fotografov.
Ker je Spadaro že preveč slaven, je postal duševno bolan. Žalostna zgodba tega moža, ki bi po vsej pravici lahko postal milijonar in ki je bil kljub temu, da je imel toliko prilike do lepega zaslužka, suh, kakor cerkvena nuš, je zgodba romantičnega in avanturističnega življenja, ki je tesno povezana z očarljivim otokom, ki leži v Sredozemskem morju. To je lepi Capri.
Ptice selivke ga rede
V	svojih mladostnih letih si je Spadaro služil kruh s tem, da je vodil tujce na nek del otoka, ki ie bil znan po tem, da so se tam v silnih trumah ustavljale na svoji dolgi poti ptice selivke. Na tem kraju je tujcem razkazoval mesta, kjer je mogoče pri lovu na te ptice doseči najboljši uspeh. Znani švedski pesnik Aksel Munihe pa je napravil tudi temu skromnemu zaslužku Spedara konec. Imel je namreč na Capriju krasno vilo in tudi že toliko vpliva tod, da je lahko dosegel, da je bilo odslej naprej prepovedano tukaj loviti ptiče. Spadarov vir dohodkov je zamrznil.
Ugodna prilika
Med tujci, ki so v onem času obiskovali otok Capri je bila tudi neka bogata Američanka. Da je bila res precej premožna, za to naj služi dokaz, da se je pripeljala tja kar s svojo lastno ladjo. Slišala je pripovedovati o tem otoku in je obiskala tudi neko goro, da st ie ves otok tem lažje do dobra ogledala. Ob razpadajočem zidovju capniškega gradu je srečala mladega fanta, ki je ves zamišljen zrl proti Neapoljskemu zalivu. Na prvi pogled se je že zaljubila vanj m se je meni nič, tebi nič usedla k njemu pod visoko cipreso. Vsak dan z nova je prihajala tja. Končno ga je prosila, naj gre z njo in njeno ladjo okoli po svetu.
Spadaro odklanja
Toda Spadaro je bil trd in mrzel z njo in ji je odločno zatrjeval, da ne bo zapustil sVoje domovine za nobeno stvar.
Leto je preteklo in Američanka je že davno zapustila otok. Ni pa moglg nikakor pozabiti na lepega mladeniča. Nekaj jo je gnalo nazaj, toda sedaj sc je vrnila na Capri v spremstvu svojega očeta. Oče je začel mladeniča prigovarjati naj bo pameten in na) ne zamudi iiadvsc ugodne prilike. Toda SpadaTO sc tudi očetovim besedam ni uda! in je ostal zvest pregovoru, ki pravi: »Zeno in vola si vzemi iz domače vasil«
Mladi Spadaro ie v svojem ponosu odklonil roko, ki bi mu morda prinesla na svetu najveejo srečo.
Umetniki se trgajo zanj
Toda sreča se mu je posmehnila še enkrat. Neki letoviščar, ki se je tedaj mudil na Capriju in je bil obenem izvrsten slikar, ga je prosil, naj mu služi za model. Ker pa ni bil mladenič oblečen tako, kakor sa je slikar zamišljal, da more izglodati njegov umotvor, je mladeniču dal na glavo rdečo kapo, okoli pasu mu ie ovil svilen pas, v usta pa dal dolgo pipo. Nihče na vsem Capriju ni bil tako napravljen, kakor sedaj ta mladenič. Njegova slika je zelo dobro izpadla, in tako si tudi danes vsak predstavlja ribica z otoka Capri. Tudi drugi umetniki so si želeli Spadara za model Teh se ie končno nabralo veliko število iz vseh koncev sveta, ki so se tako rekoč kar gnetli okoli njega. Čez noč je postal Spadaro slaven. Ker je videl, da si s svojo postavo služi prav lep denar, si je pustil rasti še brado, da bi bil na ta način še bolj zanimiv. Tudi prodajalci razglednic so prav dobro zaslužili. Ponudili so mu velike vsote za njegove slike. Kmalu so napolnile ves svet
Spadaro ie postal tako reikoč neločljiv del otoka Capri. Nihče ga ne bi mogel odtrgati od njega. Celo najbolj slaveni obiskovalci otoka Caprija: politiki, umetniki, športniki, filmski igralci in drugi so se kaj radi pridružili Spadaru, kadar ga ie kdo slikal.
Med gosti tudi Umherto
Kar pa je napravilo Sparada še bolj popularnega, je bilo dejstvo, da je ostal kljub vsem svojim velikim dohodkom, ki so mu sami leteli v žep — ubožec. Imel je veliko srce. Neštetokrat je povabil mnogoštevilne svoje prijatelje na iz-
vrstno domače vino in skrbel, da komu ni kaj manjkalo.
Med gostitelje slavnega Spadara se ie nekoč pridružil tudi italijanski prestolonaslednik Um-berto. Ko se je poročil, ni pozabil tega ribiča iz Caprija. Povabii ga je celo v Rim na ženito-vanje.
Denar ga ni osrečil
Njegovi slavj in ugledu, ki ga je užival vsepovsod pa je sledil na zadnje konec. Spadaro je danes star možakar, prav za prav nihče ne ve, koliko je v resnici star. Kadar v teh njegovih letih hoče kdo postaviti fotografsko kamero predenj, ga nahruli in ne mara več, da bi ga kdo slikal. Gotovo sc je prepričal, da je bolj srečen in da se bo lažje poslovil od tega življenja, če. bo umrl kot ubogi ribič
Japonski telovadec Ariuculo, ki bo pokazal svoje znanje tudi na olimpijadi v Berlinu.
Žrtev domišljije
Japonska mladina se vadi v obrambi za primer zračnih napadov.
Znani francoski psihiater Louis Charsaillies je objavil spomine, kjer pripoveduje tudi naslednjo, najbolj žalostno zgodbo iz svojega dolgega delovanja. Trgovec Moulin, popolnoma zdrav mož, se je nekoč zbudil ponoči na letovišču, ker se mu je zdelo, da mu je zlezla muha v uho. Vzel je ogledalo, si umil uho, se prepričal, da ni nikjer nobene muhe in zopet zaspal. A zgodaj, čim je vstal, se mu je zopet zdelo, da je zlezla muha skozi uho mu v lobanjo in praska notri. Pohitel je k zdravniku, ki se mu je smejal in zapisal pomirjevalno sredstvo. Moulin se je pomiril, a dva dni pozneje zopet začul muho v glavi. Pohitel je v Pariz in romal okoli zdravnikov, dokler ni dospel do psihiatra. Slednji je ugibal in naposled po preiskavi Izjavil: »Imate pravi Res sem ugotovil muho. Potrebna bo operacija.« Slednja je bila seveda samo navidezna, da bi pomirila zbeganega reveža. Moulin je moral na operacijsko mizo, dobil mamilo in prihodnji dan so mu pokazali muho iz njegove glave. Mož se je pomiril, posta! zopet zdrav in pet let uspešno vodil svoje posle. A potem mu je izdal neki prijatelj pri vinu skrivnost: »Saj ni bilo nobene operacije. Vsi smo se smejali. Imaš res prehudo domišljijo!« Moulin ga je prestrašeno pogledal in s krikom padel na tla. Nekoliko dni pozneje je podlegel hudemu možganskemu vnetju in do zadnjega trenutka vpil, da mu neprestano grize muha možgane...
Žrtev soncih pes
Moskovski znanstvenik prof. Čiževskij je natisnil leta 1934 v Franc, kbmatološki enciklopediji razpravo o »Vplivu sončnih peg na socialne pojave v zgodovini zemlje«. Moskovski tisk mu je takrat očital, da tolmači z vplivom sončnih peg na miselnost ruskega ljudstva tudi Leninovo zma-
go leta 1917. Vendar se je posrečilo avtorju dokazati, da je odgovoren za posamezne očitane stavke franc, prevajalec oz, založnik, ki je objavil pre-vod, ne da bi ga bil predložil poprej pisatelju. Sovj. drž. pravdništvo je potem ustavilo preiskavo radi veleizdaje. Č:ževskij je ostal sleikoprej vodja osrednjega poljedelskega elektrotehničnega zavoda v Moskvi. Letos je naprosil Čiževskij »Pravdo«, da bi priredila tudi znanstveno preiskavo njegovih nazorov, ker ga smatrajo za političnega osumljenca in ni deležen normalnega službenega napredovanja. A »Pravda« od 3. t. m. je prinesla članek, kjer imneuje nauke Čiževskega »brezmejno znanstveno nesramnost«, češ, da tolmači z vplivi sončnih peg razen Leninovega uspeha leta 1917 tudi »zločine zoper osebno varnost v letih 19?4-1927«, kar se nedvomno nanaša na rdeči teror in delovanje Glavne polit, uprave. »Pravda« zahteva od poljedelskega komisarijata, da bi izvajal posledice in vzel Čeževskemu državno službo, če se tudi vrši na ozkem strokovnem področju.
Pomlajene brezposelne
Londonska borza dela je na nepričakovan način pomagala dvajsetorici brezposelnih žensk. P,p-slala jih je h kirurgu, strokovnjaku za žensko lepoto, ki jim je vlil pogum za potrebne operacije. Vse so prestale od 16 do 30 lažjih kirurgičnih posegov, ki so olepšali njih zunanjost. Uspeh tudi ni izostal. Vse ženske, ki so poprej zaman čakale na zaslužek, so bile kmalu nameščene za prodajalke in strojepiske. Ena se je celo povzpela med filmske igralke in druga, ki je imela največ sreče, se je dobro omožila. Vse pomlajene ženske so izrazile borzi dela globoko zahvalo za uvidevnost, ki jim je odprla novo, boljše življenje.
Ponesrečeni izumitelji
Dunajska zvezdama je natisnila zanimive podatke o »izumih«, »odkritjih« in »spomenicah«, ki jih redno dobiva od neštevilnih rodoljubov z dežele. Knjižica je žalosten dokaz neumnosti in domišljavosti. Neki drvar je ugotovil, da obstoji Rimska cesta iz ivia, oz slane. Neki preprost, geometrije nevešč knjigovodja, je odkril nove zakone kretanja premičnic in razpravlja o obliki vesoljstva. Tretji veleum se je zanimal za izvor hribov in jih smatra za drobce nekdanje druge lune, ki je padla na zemljo. Četrti mož je opazil, da naredi kavi dodano mleko valovite proge, »ki so slične dvojnim kanalom na Marsu«. To razodetje je obrodilo spis o vesoljstvu .v treh debelih zvezkih ... Nizka luna se zdi vedno večja od lune na višku. To je samo optična prevara. To je splošno znano. A neki poštni uradnik v Gradcu tega ni vedel. Spisal je razpravo, kjer dokazuje, 'Ja se res krči luna, ko vzhaja. Poslužil se je v ta namen dolgih in duhovitih matematičnih računov.
»Na petek mi greš lovit ribe, sosed. Ali nič ne daš na ljudsko vero, da je petek nesrečen dan?«
»I kajpak, da dam. Mislil sem si, da bi utegnil biti nesrečen tudi za ribe.«
Novo!
Novo!
F. M. Willam
Oas Leben Nar las
der Hutter lesu
587 strani z mnogjmi slikami, vezano Din 102'— JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA r. z. z o. z. v Ljubljani
H
Življenje in trpljenje v najstrašnejši vojski sveta
Zakleta legija .
Svojim domačini sem pisal dolga pisma, zato sem bil v tem oziru srečnejši od Franoo-zov. Njihova pisma so skrbno cenzurirali, tako da je samo majhen del tistega, kar so pisali, prišlo do naslovljenca. Zato je pisanje marsikateremu postalo zoperno.
V	kaznilniškem uradu je najbrž bil kak nameščenec, ki se mu ni ljubilo, da bi prevajal moja pisma. Zaradi tega je vse srečno šlo skozi cenzuro in sem pisal vse bolj prosto.
Toda kljub temu sem bil še zmeraj žalostni Gilbert Clair. Nekega jutra sem mrko šel po stopnicah iz svoje celice. Tedaj me je potegnil čuvaj za rokav. Tega čuvaja sem poznal že od prej. Surovo je grabil za roko vsakega posameznika, da bi prebral številko na njegovem rokavu. Ko sem prišel do njega, je tudi mene zgrabil in mi surovo zavil roko; da bi videl številko.
»Dvanajst,< je vprašal.
To je bila moja številka. Stopil sem v pozor in snel kapo.
»Vi se imenujete Clair?<
>Da.<
Gledal je papir, ki ga je držal v roki.
»Toda vi imate še drugo ime?«
»Doty,« sem mu odgovoril jaz.
»Aha, to je! Pojdite z mano.«
Jaz pa nisem bil niti malo zadovoljen. Kaj pomeni ta sprememba navadnega dnevnega reda, ki ne kaže nič dobrega? Kdo ve, kaj sem naredil in kaj sem zakrivil? Razbijal sem si glavo, da bi si domislil, katero pravilo sem prekršil. Ječar me je oddal drugemu ječarju, ki me je odpeljal v tisti predel, kjer so celice najtežjih kaznjencev. .
»Kaj ste naredili?« je mrmral med potjo.
»Nič se nisem pregrešil.«
»Zdi se mi, da ste,« je spet rekel on.
»Čeprav je nesreča pa vas bodo vendar kaznovali.«
Stvar mi je postajala vsebolj neprijetna. »Kaj sem neki naredil, da me mislijo kaznovati?« Ta misel je pregnala vse druge.
Čuvaj mi je pokazal s prstom celico in postalo mi je še neprijetnejše, ko mi je slekel obleko, ki je bila popolnoma ponošena. Potem me je zaprl v celico.
Kako sem se šele čudil, ko sem začel celico pregledavati. Bila je precej velika, stene so bile deloma pokrite z lesom. Soba ni bila nič grda. Samo ležišča ni imela ...
Čakal sem uro in se sprehajal sem in tja, kakor čarovnica... Negotovost me je vsebolj mučila.
Vrhovni nadzornik mi je iz kuhinje prinesel skodelo kave, katero sem naročil za kosilo. Rinil je glavo skozi ozko odprtino v vratih in si je prizadeval, da bi me pomiril.
»To ni nič, videli boste. Niste se pregrešili zoper nobeno pravilo.«
Ko sem izpil kavo, sem sedel in se z ledji naslonil ob zid. Ne vem, če je govoril nadzornik resnico, toda vendar mi je nekam odleglo. Čakal sem še celo uro. Prišel je drug čuvaj in je porinil glavo skozi okence:
»Izpustili vas bodo.«
»Ne. Čemu govorite take neumnosti?«
Toda on je vztrajal pri svojem:
»Res je kar govorim. Pomilostili so vas.«
Vstal sem in začel drveti po celici, kakor da sem ponorel Nisem mogel obvladati svojih čuvstev, pa sem od časa do časa spet začel tekati. Kaj se je zgodilo? Ali je tisti stari ječar govoril resnico? Ali pa se mi tako okrutno norčuje?
Še pol ure. Potem pa so izpustili iz celice in mi izročili zavoj, katerega sem takoj prepoznal. Bila je vojaška obleka in nekaj predmetov za vsakdanjo rabo, ki so mi jih bili vzeli, ko sem prišel. Srce mi je utripalo vse hitreje in hitreje.
Čez kakih dvajset minut, katere sem prebil in prečakal na nekem majhnem dvorišču, so me poklicali v ravnateljevo pisarno. Torej je resi
Ravnatelj je bral odlok. Razumel sem samo nekaj besedi: »Z odlokom predsednika republike ... Remise totale de la peine ... odpušča se vam vsa kazen ...« Ta dva stavka sta mi docela zadostovala, tako da ostalega sploh nisem poslušal. Bil sem zopet legionar in nisem bil nič več kaznjenec!
Ta dan je bil sodni dan, zato je ravnateljeva pisarna bila polna nesrečnežev, ki so prišli poslušat svojo sodbo. Ravnatelj ni izpustil prilike, marveč je imel govor. Zelo zgovoren govor. Klical jim je v spomin moj primer ter pri tem poudarjal mojo osebo in mojo srečo. Pokoril se je vsem predpisom in ni mrmral. In zdaj je svoboden.
Potem se je obrnil k meni in mi stisnil roko, kot da se veseli moje sreče: »Na svidenje in dobro srečo!«
Kar se mene tiče, v resnici ne želim, da bi ga še kdaj videl. Toda vendar ponavljam na svidenje.
Potem podpisujem neke listine. V Franciji mora človek vedno podpisovati kake listine. Izroči mi dve pismi, ki sta prišli iz Amerike prav to jutro. Povrh tega mi dajo še 170 frankov, kolikor je ostalo od mojih prihrankov. Vrh tega dobim še izkaznico za brezplačno vožnjo do Troyesa. Tam se bom vkrcal za Marseille, kjer se moram javiti v legionarski vojašnici. Slečem svojo jetniško obleko | in oblečem svojo staro dobro uniformo.
Neki gobezdač se ves čas zadira name, ko se preoblačim. Prepričuje me, da moram hiteti, ker odhaja moj vlak opoldne, da, točno opoldne. Delam se, kakor da ga ne razumem, da bi ga še enkrat slišal, kako ponavlja to besedo.
Moj vlak odhaja opoldne!
Ječar me spremlja do vrat, kjer me njegov tovariš spusti ven. Zdaj sem sam in svoboden.
Prvo kar naredim je, da pokleknem, odprem prtljago in izvlečem svojo staro pipo ter zavojček tobaka ,katerega so mi vzeli, ko sem prišel v ječo. Natlačim si pipo in jo prižgem. Potem se še enkrat ozrem na Maison rouge, našo strašno ječo, kjer sem prebil devet mesecev, šestnajst mesecev je preteklo, odkar sem na meji med Sirijo in Transjorda-nijo dvignil roke ter se udal sirskemu žan-I darju.
S svojil svežnjem maham sem in tja in puham oblake dima. Polagoma stopam proti postaji ter kupim listek. Prihaja vlak, moj vlak.
K 0*N E C
»Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 Din. za inozemstvo 25 Din. Uredništvo: Kopitarjeva n lica 6/1TL Telefon 2994 hi 2996. Uprava: Kopitarjeva 6 Telefon 2992. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljana: K. Čec. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Jože Košioek.