Pottnina oceana v gotovini Leto LVII. V Liubliani, v petek, dne 20. septembra 1929 St. 214
St. 2 »r
Naročnina
Dnevno igdnja
za državo SHS
mesečno 23 Din polletno 150 Din celoletno 300 Din
za inozemstvo
mesečno 40 Din nedeHsRoIzdala celoletno v Jugo-slavlll 120 Din, za Inozemstvo 140 D
SLOVENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani! Slovenec«
Cene oglaso v
1 Stolp. petH-vrnln mali oglasi pol-SO ln 2 D,veCJI oglasi nad 43 mm vlilne po Din 2-30, vellJil po 3 tn 4 Din. v uredniškem delu vrstica po 10 Dlr> o Pn večlem n naročilu popusf
Izide ob 1 zjutraj
razen pondeljka ir dneva po prazniku
Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici St. 61111 Uokoplsl se ne vrača/o. nelranklrana pisma se ne spre/ema/o Uredništva telefon St. 2050, upravntStva St. 2329
Uprava le vKopllarj račun: t:/ubl/ana SI xa lnseiale.Saralevoil.7S63, Zagreb St. 39.011, Praga In Dunal St. 24.797
evl ul.Si.6 Čekovni te v. IU.6SO In IG.14U
Obnovitev pirotshih pogajanj
Boj za Dafjni Vzhod
Ko sc prepiramo v Evropi že skoraj za vsako vas in vsakega posameznega odjemalca, se vrši ob obrežju Tihega oceana grandiozen boj, kdo da postane gospodar Daljnega Vzhoda in kdo bo obvladal največji še prosti trg na svetu in razpolagal z največjimi ležišči sveta. Kajti gospodar Daljnega Vzhoda bo gospodar kitajskega trga, neizmernih ležišč Sibirije in Mandžurije ter vsega onega ogromnega bogastva, ki leži še nedotaknjeno v zemlji. A že samo pridobitev kitajskega trga more povzročiti popoln preokret v vsem svetovnem gospodarstvu. Samo nekoliko treba dvigniti blagostanje 450 milijonskega kitajskega naroda in vse tovarne sveta ne bodo leta dolgo poznale nobene krize. Naj ima vsak Kitajec možnost, da vsako leto kupi za dva do tri dolarje kovinskih izdelkov in vse kovinske tovarne sveta bodo mahoma doživele najvišjo konjunkturo. Še skoraj večji pa je pomen Sibirije. Da jc danes Amerika najbogatejša država, to je posledica onih ogromnih naravnih zakladov, ki jih imajo Združene države Severne Amerike. Naravni zakladi Sibirije pa so še neprimerno večji in kadar se prično ti izkoriščati in v takem tempu ko v Ameriki, se prične pravo preseljevanje narodov v Sibirijo. Ne Argentinija, ne Amerika in nobena druga dežela, temveč samo Sibirija bo klic izseljencev. In če bi takrat vladala v Sibiriji močna ruska vlada, potem bi se izseljenci v Sibiriji ravno tako porušili, kakor se danes poangležijo v Ameriki.
In za vse to bogastvo, za vse te razvojne možnosti se vrši danes boj med tremi velikimi narodi, med Kitajci, Japonci in Rusi. 700 milijonov ljudi, 40 odstotkov vsega zemeljskega prebivalstva, je zapletenih v ta boj, že se pa oglašajo novi tekmeci, predvsem Amerika in v manjši meri tudi Anglija, da je več ko polovica vseh ljudi zainteresiranih na izidu tega boja. Zato ni brez podlage trditev, da se bo vršila prihodnja svetovna vojna, in to neprimerno strahovitejša od pretekle, baš zaradi Daljnega Vzhoda.
Naravno bi bilo, da bi zmagal v tem boju in postal gospodar Daljnega Vzhoda kitajski narod, ki je enkrat to tudi že bil in ki je po številu daleko močnejši od vseh drugih. Saj je postala vzhodna Sibirija šele 1. 1859. z amur-skim dogovorom ruska, Mandžurija pa je bila do leta 1894. še čisto kitajska. Kljub vsemu temu pa je izgubil kitajski narod postojanko za postojanko, ker je bil vseskozi miroljuben in ker je resigniral na vsako osvoje-vanje. Močan in silen, gospodar nad vse plodne zemlje ni potreboval novih dežel in obdal se je s kitajskim zidom, da sploh ne pride v dotik z grabežljivimi tujci. A prišle so bojne ladje Evropejcev in s kanoni so ti izsilili sebi dostop v zemljo, do kitajskega bogastva. Z zaničevanjem je zrl kitajski narod na te »bele barbare«, a moral jim vedno več plačevati, dokler niso ti imeli na kitajski zemlji že skoraj več besede od Kitajcev samih.
Čisto drugače pa so postopali Japonci. Stisnjeni na svojih otokih so bili ti v večnih bojih za novo zemljo in bili vseskozi bojevit narod. In ko so tudi pred njih pristanišča prišle evrop. bojne ladje ter izsilile Evropejcem dostop na Japonsko, niso Japonci sledili primeru Kitajske, temveč se začeli od Evropejcev učiti. V dobi ene generacije se jc Japoncem posrečilo, da so izvršili popoln preobrat v narodu in postali civiliziran narod, ki si je osvojil vse pridobitve civilizirane Evrope. Zlasti pa se docela izučil v vojaški stroki. Samo skrajno fanatičen narod jc mogel izvršiti tako ogromno delo in samo narod, ki ga je združevala ena sama misel, je mogel doseči tak uspeh. Ves japonski narod pa preveva ena misel, osvojiti si zemljo, dobiti si prostor, ker japonski otoki so preobljudeni.
In pričel se je boj japonskega naroda za osvojitev vzhodnega obrežja Tihega oceana. S kitajsko-japonsko vojno se je začel la boj in do zob oborožen in s fanatično voljo do zmage prepojen japonski narod je moral zmagati. Po strahovitem porazu Kitajske je postala Japonska gospodar Formoze in Koreje in se približala Mandžuriji.
V tej pa je tedaj nastopil nov tekmec. Z brezobzirnostjo, ki jo pozna le ošaben zmagovalec, so postopali po zmagi Japonci s Kitajci, ki so v svoji onemoglosti mogli na ta nasilja odgovoriti le s srditim sovraštvom. To pa ie bilo mogočno in silno in ker niso mogli biti kos Japoncem, so privedli novega nasprotnika. Dne 27. avgusta je sklenil modri Lihungčank dogovor z Rusijo in ji dovolil gradnjo vzhodno-kitajske in južne železnice ter ii
Belgrad, 19. septembra. (AA) V kratkem se bosta sestali v Pirotu delegaciji kraljevine SHS in Bolgarske. Delegaciji bosta imeli nalogo, da primerjati in ugotoviti končno besedilo pravilnika, ki je bil sestavljen od jugoslovanske in bolgarske vlade na podlagi pirot-skih protokolov. Delegaciji bosta sestavljeni na enak način, kakor na prejšnji konferenci v Pirotu.
Sofija, 19. sept. (Tel. »Slov.«) Po včerajšnjem ministrskem svetu je ministrski predsednik Ljapčev sprejel jugoslovanskega
Belgrad, 19. septembra. (AA) Z ozirom na vesti, ki sta jih objavila zagrebški »Obzor« in »Jutarnji list« o ureditvi naših vojnih dolgov napram Franciji, smo dobili na merodaj-nein mestu pojasnilo, da sporazum, ki je bil i
Podrobnosti iz načrta
odstopil za 25 let polotok Liaotung z izbor- j nimi pristanišči. Tako je spravil Lihungčang j Japonce v zvezo z Rusi, ki naj ustavijo japonsko prodiranje.
Od vsega početka so si bili Japonci na jasnem, da bodo morali prihodnji boj dobojevati z Rusijo, če hočejo postati vladarji Mandžurije, ki je postala njih cilj po vojni s Kitajsko. Pričeli so se pripravljati na vojno in jo tudi dobili. Vse pridobitve dogovora iz leta 1897. so bile za Rusijo izgubljene in samo severna Mandžurija jim jc še ostala.
A tudi to so hoteli Japonci imeti in za njeno posest se vrši sedaj boj. In leta 1920. je že vse kazalo, da definitivno doseže Japonska tudi ta cilj. Do Irkutska so žc prišle japonske čete in od Vladivostoka pa 3000 km daleč na zapad je bila sibirska železnica žc : zasedena od japonske vojske. Ze so sc obnašali Japonci kot gospodarji vzhodne Sibirije in izkoriščevali njena bogastva. V tem pa jc nastopila Amerika in z odločnim nastopom
poslanika Nešiča. Ljapčev je sporočil jugoslovanskemu poslaniku, da je Bolgarija pripravljena, poslati svoje zastopnike na novo konferenco v Pirotu, ki naj bi se po možnosti sestala že prihodnji teden, da se obojestransko izdelane izvršne določbe primerjajo z besedilom svoječasnega pirotskega protokola. Nato naj bi protokol stopil v veljavo za čas največ tri mesece. Med tem pa naj bi se začela pogajanja o izpopolnivi protokola glede nevtralnega mejnega pasu in likvidacije obmejnih posestev.
dosežen v Haagu glede naših vojnih dolgov napram Franciji, kakor glede izvedbe Youn-govega načrta, sploh še nima končnega značaja, vsled česar bi bila njegova objava pre-uranjSna.
gozdarskega zakona
prisilila Japonce, da zapuste Sibirijo in tudi bogato šantunsko kitajsko provinco. Ni še prišel čas za Japonsko in morala se jc umakniti, zlasti še, ko sta sibirski mraz in pa gue-rilla vojna že prizadejala Japoncem težke izgube.
Umik pa je bil le začasen, da si boljše pripravijo tla in ko je izbruhnila kitajska državljanska vojna, so mislili Japonci, da jc prišla njih ura in da postane vsa Mandžurija njihova. Zmaga nacionalističnega juga je te račune pokvarila in v nankinški vladi združena ; Kitajska je zopet stopila na plan. Strahovitega poraza boljševikov na Kitajskem pa Japonska ni mogla izkoristiti vsled nastopa Amerike.
Boj za Daljni Vzhod sc je izpremenil v boj za Mandžurijo. Z dobro premišljeno ofenzivo ; vodijo Japonci ta boj, z obupno defenzivo ga branijo sovjeli na zadnji postojanki. > udi ta bi že padla, če ne bi bilo na mandžurskem bojišču še nreroicnc Kitajske in moinc Amerike.
Kralj se vrnil v Belgrad
Belgrad, 17. sept. AA. Nj. Vel. kralj se je davi ob 10.50 vrnil v prestolnico.
Princ Pavle v Postojnski jami
Rim, 19. sept. AA. Poročevalska agencija »Štefani« poroča, da so prispeli v Postojno Nj. Visočanstvo princ Pavle s princezo Olgo, grški princ Nikola z rusko kneginjo Jeleno in grškima princezinjama Elizabeto in Marino. Visoki jugoslovanski gostje so prispeli v Postojno, da si ogledajo tamošnjo svetovno znano jamo. Pri vhodu v jamo jih je pozdravil ravnatelj jamskega urada, nakar so gostje sedli v podzemsko železnico in si ogledali jamo in njene čare. Visoki gostje so bili z ogledom jame izredno zadovoljni. Popoldne so gostje odpotovali iz Postojne.
Velika Ljubljana
Belgrad, 19. sept. (Tel. »Slov.«) Kakor je Vaš dopisnik doznal v notranjem ministrstvu, bi ministrstvo nikakor ne nasprotovalo razširitvi Ljubljane s tem, da bi se priključilo mestu sosedne občine ter bi tako štela Ljubljana okroglo 80.000 ljudi. Notranje ministrstvo se načelno strinja s tem, da se priklopi Ljubljani Vič, Glince, Zgornja Šiška in Moste. Ce bi se na to izvedel še regulacijski načrt, bi postala Ljubljana bogato planinske letoviško mesto in eno najlepših mest v Jugoslaviji. Kakor smo zvedeli, bo občinski svet sprožil v najkrajšem času to idejo pri velikem županu, ki glede te stvari v notranjem ministrstvu ne bo imel opraviti z nikakim odporom.
„Jutro" in podržavljenje Hceja
Belgrad, 19. sept. (Tel. »Slov.«) Včerajšnji uvodnik »Jutra«, v katerem se člankar zavzema za ohranitev ženske mestne gimnazije in napada profesorja Jarca radi akcije, s katero bi se prihranilo en milijon dinarjev, ako bi se uresničila, ker bi zavod prevzela država je vzbudil v prosvetnem ministrstvu precejšnjo pozornost. Ugotavlja se, da akcija, ki se je izvršila sporazumno z ljubljanskim županom dr. Pucem in prosvetnim šefom dr. Lončarjem, v prosvetnem ministrstvu nima na-sprotstev. Ako bi ta akcija ne uspela, bo tc pripisati edinole intrigam od neznane strani, ki jim je »Jutro« očividno nasedlo.
Pomanjkljivosti naše
izseljeniške službe
Belgrad, 19. sept. (Tel. »Slov.«) Ker se dela intenzivno na tem, da bi se uredila naša izse-Ijeniška služba in reorganizirali izseljeniški uradi, prihajajo iz inozemstva, zlasti iz Združenih držav Severne Amerike in Kanade različne spomenice in navodila, kako naj se to vprašanje reši. Splošno ugotavljajo vsi, ki,ljubijo naše izseljence in ki poznajo to vprašanje, da je mnogo naših izseljeniških funkcionarjev, ki ne znajo niti dotičnega jezika, kakor n. pr. angleščine v Ameriki. Glede naseljevanja samega priporočajo, naj bi sc isto vršilo predvsem po večjih središčih, da ne bi bili Jugoslovani razkropljeni in na milost in nemilost izročeni izkoriščevalcem. Glede slovenskih in hrvaških duhovnikov, ki delujejo med izseljenci, sc opozarja na Nemčijo in Češkoslovaško, ki podpirata njihovo pastirsko, kulturno in narodno delovanje. V spomenicah se protestira proti nesmiselnemu birokratizmu, ko je vendar potrebno, da dclavcc, ki išče dela, takoj dobi odgovor. Ugotavlja se nadalje, da naši ljudje služijo večinoma v židovskih in prnlc stantovskih družinah ter da katoliške družine sprejemajo protestantovske služkinje. Zahteva se, naj država podpira predvsem tiste, ki itak že delujejo za izseljencc, in jim da vsai nune podpore.
Dohodki carinarnic
Belgrad, 19. sept. AA. V prvi tretjini :re seca septembra so znašali dohodki glavne carinske blagajnice v Belgradu 8,477.875 Din v Zagrebu 10,749.042, v Novem Sadu 7,282.6''1. v Ljubljani 9,284.591, v Dubrovniku 2,837.524 v Skoplju 1,553.856, v Splitu 1,374.836.
Uvoz španskih vin
Pariz, 19. sept. AA. Agencija Ha vas« poroča iz Madrida, da je španska vlada sprejele jugoslovanski predlog o uvozu španskih vin v Jugoslavijo.
Predvojni srbski dolgovi še niso urejeni
Belgrad, 19. sept. (Tel. »Slov.«) Kakor smo že poročali včeraj, jc zakonodajni svet razpravljal o načrtu gozdarskega zakona. Glavne smernice načrta smo objavili že včeraj, danes pa izpopolnjujemo to poročilo z nekaterimi podrobnimi določili.
Izsekavanje gozdov.
O tem govori čl. 7., ki določa, da se brez dovoljenja gozdarske oblasti gozdne parcele ne smejo krčiti in odtegovati gozdarski produkciji. Absolutna gozdna zemljišča, ki so sposobna le za gozdove, se sploh ne smejo krčiti, relativna pa le v slučaju, če se sprememba pokaže res za brezpogojno potrebna, če gre za površino, manjšo od 5 ha, ki je že obdana s kmetijskimi zemljišči. Gozdno zemljišče se sme nadalje izsekavati, če je potrebno za gradnjo železnic in slično, in če niso prizadete pravice tretjega. Če pa govori splošni interes proti krčenju gozdov, se v takih slučajih gozd ne sme krčiti.
Glede dovoljenja za krčenje gozda velja pravilo: do površine 2 ha odločuje okrajna, ako pa je površina večja od 2 ha, pa oblastna gozdarska oblast po zaslišanju oblastnega komisarja. Ako kdo sainolastno krči obseg gozdov, bo kaznovan. Kdor samolastno zmanjšuje obseg gozdov, mora tudi tekom treh let posekano parcelo pogozditi. Oblasti lahko zahtevajo tudi kavcijo, da se bo pogozdovanje tudi res izvršilo. Na novo pogozdene parcele so 30 let davka proste in dobe lastniki celo posebne nagrade za pogozdovanje. Nadalje govori zakon tudi o zaščitnih gozdovih, ki so stalni ali začasni. Stalni zaščitni gozdovi so tisti, ki ščitijo pred plazovi in lavinami. Tekom petih let bo gozdarska oblast morala napraviti seznam takih gozdov. Kjer obstoja nevarnost radi vetra, lahko lastnik zahteva, da sosed pogozdi dotično zemljišče. To pa samo v slučaju, ako tudi sam isto stori na svojih parcelah. Kakor hitro se pojavijo škodljive žuželke, morajo obvezno nastopiti proti njim vse občine in oblasti.
Pašnja.
Pašnja je dovoljena samo v gozdovih, kjer ni nevarnosti za mlado drevje, sicer pa jc prepovedana. Občine se morajo brigati, da se ne pase po mladih gozdovih. Koze sc smejo pasti le v strogo omejenih okoliših in v siromašnih krajih. Stelja in mah se smejo pobirati
le z lesenimi grabljami in na istem mestu mah le vsako četrto leto.
Preprečenje gozdnih požarov.
Kuriti je v gozdovih prepovedano, čc pa je res nujno potrebno, sc mora vršiti pod nadzorstvom. V gozdovih ob železnici mora lastnik gozda očistiti 20 do 40 m širok pas proti požaru. Obstoja splošna dolžnost gašenja, zlasti za javne organe. Ako ni ljudi na razpolago, morajo priti na pomoč sosedne občine in vojaštvo. Škoda vsled požara mora povrniti krivec. Če se pri gašenju zgodi nesreča, mora plačati odškodnino lastnik, ali j.it občina ali država. Če so požar zanetili pastirji, nastopi odgovornost tudi za gospodarja.
Izkoriščanje državnih gozdov
se vrši potom javnih licitacij. Brez licitacije se sme dobavljati gorivo, les za obrtnike v vrednosti do 5000 Din letno le za državne naprave, dalje les za posamezne kmetije do 12 kubičnih metrov ter do 20 kubičnih metrov, ako posestnik gradi hišo, in 15 kubičnih metrov, ako gradi kako drugo gospodarsko poslopje. Nadalje smejo sekati brez licitacije les občine, ako grade šole in cerkve, in les, ki se daje za gorivo siromakom in gozdarskim uradnikom. Pri gozdovih do 300 ha je treba napraviti gospodarski načrt, ki ga odobri oblast, dočim ga pri gozdovih nad 300 ha odobrava minister. Načrti se delajo za dobo 10 let ter se mora izkoriščanje vršiti točno po tem načrtu. Gospodarski načrt sme izdelovati gozdar, za gozdove večje od 300 ha pa gozdarski tehnik.
Zasilna pota po gozdovih se morajo dovoliti. Če se stranke o tem ne morejo zediniti, se potrebno zemljišče da na razpolago potom razlastitve, za katero plača stroške tisti, ki pot potrebuje. Planinski pašniki se ne smejo razširiti na račun gozdov. Nadalje določa zakon, da se Kras in goličine morajo pogozdovati. V ta namen se bodo osnovale posebne komisije kot javni organi, v katere pridejo zastopniki državne gozdarske uprave ter zastopniki oblasti in občin. Stroške teh komisij nosi država, samouprava in dotični lastnik. Država daje sadike za pogozdovanje, strokovnjake za nasvete in oprošča zemljišča davka. Zakon določa, da se gozdovi ne smejo deliti in predvideva gozdarske zadruge, šole in tečaje.
Papež in Duce f Nevarne posledice H eimtvehrovshih groženj
V svojem zadnjem govoru se je Musso tini zopet dotakni! cerkve. Omenil je, da so j fašisti povsem pravilno in »realistično« presodili pomen sprave med cerkvijo in državo; »glasovi iz katoliškega tabora, predvsem laičnega, pa so odkrivali iluzije in kriva tolmačenja, ki jih je bilo treba popraviti. To smo storili s takojšnjim kaznovanjem. Toda od zaplembe kakega ducata temnih lističev katoliškega ekstremizma s popolarskim mišičjem tipa Bismarckovega ,Kulturkampfa' do napoleonskih bojev je zelo daleč.« Mussolini namiguje na članek jezuita De Kosa, bivšega urednika znane Civiltii Caltolica«, ki je napovedal Mussoliniju Napoleonov konec. Značilen je j Mussolinijev pregled italijanske duhovščine: !
Iz poročil prefektov sem povzel, da se italijanska duhovščina zaveda, da je v italijanski državi, to je, da je pokorna državnim zakonom in pogosto navdušena za režim. Razen v nekaterih pokrajinah na meji in v treh pokrajinah v zgornji Italiji je duhovščina povsod, posebno na jugu, popolnoma na mestu in ne želi drugega kakor sodelovanja z oblastvi. Župniki so sinovi našega naroda, ljudje naših ljudi, ki ne živijo visoko v zraku absolutnega, temveč v relativnem, priprostem in zanimivem poteku vsakdanjega življenja. V nekaterih krajih jih vidite, kako se vozijo na kolesih in tudi na motociklih, kako zahajajo na trge in sejme, kako se mešajo z navadnimi ljudmi. Sicer ima režim 9000 ogleduhov (vedet) na vseh koncih Italije, pripravljenih,, da javijo vsak korak čez mejo (sconfinamento), ter občutljivo in čuječo vlado v Rimu; ta ima svoje sile, svoje ideale, svojo bodočnost, za katero jamči fašistična vzgoja novih rodov.«
Dan po tem fašističnem zborovanju se je zaključilo v Rimu romanje »Italijanske katoliške mladine«, ki se ga je udeležilo več tisoč članov Katoliške akcije. Pred odhodom se je mladina poklonila sv. očetu. Pij XI. je porabil to priliko in je takoj odgovoril Mussoliniju. Sv. oče je izrazil nad vidnim in značilnim naraščanjem društev »Italijanske katoliške mladine«, ki je toliko bolj omembe vredno ker se dogaja med »težkimi in kompliciranimi razmerami, ki nimajo niti zapeljivega lica velike gesle in močne luči.« Med tem se je papež nasmehnil in dostavil, da je treba moliti, da se !e težkoče pomnožijo, ker so povečale članstvo: sv. oče v resnici začenja biti tega mnenja...« Rečeno je bilo, da je katoliška mladina pod nadzorstvom mnogih ogleduhov. »Cas je, da povemo, je nadaljeval sv. oče, da smo mirni... Ne najdem vzroka, čemu so tu ogleduhi; videli bodo lepe reči, našli bodo izvrstne državljane, ker so izvrstni katoličani... Pod nadzorstvom teh ogleduhov so vaši in naši dragi duhovniki; tu postaja zadeva nekoliko resna, še škofje so pod njimi. Pa naj pridejo te vedete! Toliko lepše reči bodo videli ti ogleduhi, čim višje pojde ta sistem nadzorovanja ... Ce vzbujate takšno pokornost, ste gotovo nekaj zelo pomembnega in potem vam prav res ne sme manjkati bleska Skorajšnjega rnučeništva. Sv. Avguštin, govoreč o mučeništvih, poleg krvnega rnučeništva omenja mučenišivo vsakdanjih dolžnosti, vedro izpolnjenih brez popuščanja. Tudi ta blesk vam ni smel manjkati. Potem pa ne dvomite o božji previdnosti ne o vas samih, dokler boste hodili po poti krščanske vere. Kadar bo treba krepkih duš in mož neizpodbitne poštenosti, tedaj se bodo spomnili na vas.«
Drugi dan je sprejel sv. oče še voditelje katoliških mladinskih društev posebej. Bili so to sami duhovniki. Govoril je zopet o ovirah, ki jih stavijo fašisti katoliškim društvom, ter bodril duhovnike, naj vztrajajo na delu. Ob zaključku je spet namignil na Mussolinijev govor: »Povejte vsem duhovnikom, je dejal sv. oče, da mi mislimo, da oni znajo mnogo več in mnogo boljšega storiti kakor hoditi s trga na trg, mnogo več in mnogo boljšega kakor mešati se s posvetnim človeštvom.c	i
Za vlado je takoj odgovoril »Giornale | d' Italia« z dolgim in brezobzirnim člankom, ki so ga kakor na ukaz posneli vsi italijanski listi. »Sv. oče je stopil s tajinstvenih in modrih višav vere, ki so njemu rezervirane, in se vtika v italijansko drž.avno življenje ter se ba-vi z vprašanji, ki so vprašanja vseh Italijanov. Zadel je Italijane in Italijani reagirajo.« List protestira proti ustvarjanju mučenikov iz katoliške mladine, ki ji gre vlada povsod na roko in ji je dovolila celo 50% znižanja na železnicah za romanje v Rim. Država ima pravico postavljati ogleduhe; to delajo tudi druge, tudi cerkvena država jih je imela. Organizacija katoliške mladine je politična, ima osebne izkaznice, znake, zastave, tajnike in odbore. Razdražila je fašiste predvsem napoved, da pride dan, ko bo Italija potrebovala poštenih mož kakor so katoliki. »Tudi fašizem je trdna etika, ki ustvarja gentlemane; če se v njegovih vrstah najdejo nepošteni ljudje, se iž-ženejo. Naj sv. oče, zaboga, ne dvigne vprašanja morale fašizma!« V tem tonu gre član-kar do konca in končno grozi celo z odkritji na račun morale članov Katoliške akcije in katoliških zadružnih organizacij.
Vidi se iz tega, da je režim bil zelo zadet zlasti po teh dveh izjavah sv. očeta: 1. da se fašizem poslužuje cele armade vohunov, 2. da bo Italija potrebovala kmalu poštenih mož. Boljše bi pa bilo za ducejev režim, če bi se nad temi besedami globoko zamislil, kakor da pusti svoje časopisje zlivati na sv. očeta toliko nezdržanega srda, groženj in divjih izrazov. To mu bo ne bo ničesar pomagalo in režima gotovo ne bo utrdilo. Vrhovni poglavar Cerkve je edini v Italiji, ki se režima ne boji in ki zahteva, da rež.im pogodbo z njim lojalno, pošteno in zvesto drži.
Dunajska vremenska napoved: Na vzhodnem robu Alp večinoma oblačno, morda lahke padavine in nevihte, ponoči nekoliko topleje, zahodni vetrovi. Ostala Avstrija: .Večinoma oblačno, od časa do časa deževno, pozneje zopet zboljSanjc.
Podkancler Schumi odločno za parlamentarizem
Dunaj, 19. sept. (Tel. »Slov.«) v računskem odboru narodnega sveta, kjer se po navadi ne razpravlja o političnih vprašanjih, je danes grozeče govorjenje heinuvchrovskega vodstva povzročilo nujno debato. Socijalnode-mokratični poslanec in voditelj republikanskega Schutzbunda dr. Dcutsch je stavil danes vladi vprašanje, kaj misli storiti po najnovejših grožnjah s pučem. S pomirjevalnimi izjavami ne bo šlo, če oni, ki namenoma hočejo izzvati nemire, neprestano nadaljujejo nove grožnje. Izjave Heimvvehra so že tudi inozemstvu povzročile največje vznemirjenje. — Namesto zadržanega zveznega kanclerja je tejavil podkancler Schumi, da je res nekaj nenavadnega, čc se o tako važnih političnih vprašanjih razpravlja v računskem odboru. Razvoj stvari pa zares zahteva največjo pozornost, ker je ne samo doma, temveč tudi v inozemstvu povzročil gotovo vznemirjenost. Jasno je treba reči, da stojimo na stališča parlamentarizma ter da smo odgovorni samo političnim strankam in volilcem ter da morajo ti faktorji odločati o usodi vlade. Vsa dejanja vlade se bodo vršila na podlagi obstoječih zakonov in obstoječe ustave. Te linije ne bom nikdar zapustil. Da-
lje je izjavil Schumi, da smatra izpremembo ustave za potrebno, da pa mora izprememba odgovarjati demokratičnemu načelu. Vsekakor pa se mora izvršiti pospešeno. Nikakor vas nočem pustiti v dvomu, da osebno ne bi natančno vedel, kaj mi je storiti, če ne bi več imel gotovosti, da se stvari razvijajo mirno in da lahko ostanemo pri načelu legalnosti. Objava Heimvvehra z neprikritimi grožnjami s pučem je na Dunaju in vsej Avstriji povzročila umevno pozornost in velike pomisleke tudi v onih krogih, ki so videli doslej v Heimvvehru dobrodošlo sredstvo moči proti socialnodemo-kratični prevladi na Dunaju. V gotovih bančnih krogih je imela Heimwehr močno podporo. Tam se prizadeva, da bi učinkovanje heim-vvehrovskih izjav na finančnem polju ne postalo javno. Vendar ni nobena tajnost, da so se vršile gotove odpovedi kredita in da bi ob še nadaljnjem ogrožanju javnega miru lahko nastal iz te odpovedi kredita resen položaj za avstrijsko narodno gospodarstvo. Ker je v ostalem vsa akcija Heimwehra naperjena proti parlamentu, je skoro čudno, da avstrijski narodni svet še ni bil sklican.
Razorožitev edino jamstvo za mir
Ženeva, 19. sept, (Tel. »Slov.«) Lord Robert Cecil je označil danes razorožitev kot edino varstvo proti vojni. Pri tem je povsem priznal, da v tretji komisiji Društva narodov ne gre za to, da bi razorožitveni komisiji dajala določene direktive, ker sedijo v tej komisiji tudi zastopnik držav, ki niso člamice Društva narodov. Vsekakor pa je stvar plenuma Društva narodov, da se z resolucijo izreče o delovanju razorožitvene komisije. Za zmanjšanje oborožitve na suhem se ni storilo ničesar. Lord Cecil je naito naglašal, da je zastopnik Francije prej sam soglašal z nekaterimi njegovimi zahtevami, posebno z izvedbo enakih načel pri zmanjšanju osebja in materijala v oboroževanju na suhem, na morju in v zraku. Največjo važnost polaga Cecil na zmanjšanje materijala, bodisi direktnim potom z naštevanjem materijala, ali indirektnim potom z omejitvijo proračuna ali na oba načina naenkrat.
Tudi v četrti točki glede vprašanja kontrole za izvedbo razorožitvene pogodbe je francoska delegacija prej z njim soglašala. Lord Cecil je odločno izjavil, da ne gre za to, da bi več držav vsililo drugim državam svoje mnenje, treba pa je bili na jasnem, da bi bilo konec Društva narodov, če ne bi prišlo do sporazuma. Zaključil je svoj govor s toplim apelom na Francijo in francosko vlado, katere delovanje za mir priznava, da bi sedaj sodelovala pri dosegi resnične razorožitvene pogodbe. Potem ko je predsednik pripravljalne razorožitvene komisije holandski delegat Loudon nastopil proti temu, da bi se v pripravljalni razorožitveni komisiji ponovile dolgotrajne in težavne debate o razorožitvi, ki ne bi pospe-
Is A
sevale, temveč samo zavlačevale delovanje za razorožitev, je odgovarjal francoski delegat Mas-sigli na apel lorda Cecila in izjavil, da je svet radi počasnosti delovanja v razorožitve-nem vprašanju postal že nepotrpežljiv.
Francoski delegat Massigli je izjavil, da se mora pripravljalna razorožitvena komisija sama izjaviti o svojih namerah. V vprašanju razorožitve se ne morejo doseči mahoma idealne rešitve, kakor v drugih vprašanjih, temveč se je treba zadovoljiti s prvimi koraki. Nemški delegat, grof Bernsdorf je nato izjavil, da je razorožitev najvažnejše vprašanje Društva narodov. Nemška vlada je že prej izrazila svoje nezadovoljstvo z dosedanjim delom v tem vprašanju iu ne razume, kako pač more Mnssigli govoriti o soglasnosti v razorožitveni komisiji, ker se do sedaj noben sklep ni mogel doseči soglasno.
Fro.icjfa in 4ng!(('a podpisali iakuitaHivno klavzulo
Ženeva, 19. sept. (Tel. »Slov.«) Pred začetkom današnje seje Sveta Društva narodov so v veliki dvorani Francija, Anglija, več angleških dominicnov in druge države podpisale fakultativno klavzulo. Ker se ie dejanje izvršilo s strani več držav, se je podpis vršil z večjimi ceremonijami. Prvi je podpisal francoski delovni minister Loucheur, za njim pa angleški zunanji minister Henderson, ki je imel pri tem daljši nagovor. Izrazil je upanje, da bo Društvo narodov kmalu postalo društvo za razorožitev, ker je razorožitev najvažnejše vprašanje sedanjosti. Do sedaj je fakultativno klavzulo sprejelo 29 držav.
Izstop Slovaške ljudske stranke iz vlade ne hi bil oporiun
Neresnična vest
Belgrad, 19. sept AA. Centralni presbiro poroča: »Daily Frithe Register« je objavil 9. t m. trgovski oglas naslednje vsebine: »Išče se trgovska ladja za natovor 18.000 ton pušk in 10.000 ton municije iz severnoevropskega pristanišča za Gruž ali Sušak začetkom oktobra.« Kmalu po objavi tega oglasa so mnogi ugledni listi prevzeli to vest s komentarji ali brez njih. Jasno je, da so neki italijanski listi posebno in-sistirali na tej vesti. Ker se pa ta vest širi še dalje, smo od vojnega ministrstva pooblaščeni, da to vest kategorično demantiramo, ker naša država ne pričakuje nobenega transporta pušk in municije.
Zaključek srbskega
zadružnega kongresa
Belgrad, 19. sept. (Tel. »Slov.«) Danes se je končal kongres Zveze srbskih kmečkih zadrug, ki je imel svojega tekmeca v novosadskem kongresu. Poleg strokovnih poročil je bila brez | dvoma najzanimivejša točka predavanje znanega ruskega profesorja, ki sodeluje pri zadružništvu v Pragi in Berlinu, dr. Totomianca, ki je podal poročilo o splošnem položaju zadružništva na svetu.
Nadalje je poročal tajnik Gjorgjevič o zadružnih oblikah ter o zadružni prodaji pšenice, I kar je velikega pomena za Srbijo in Vojvodino.
O kapitalu v zadružništvu je poročal dr. Staiič. Kakšna je moč zadružništva v Angliji, kaže dejstvo, da je 1. 1925 razpolagalo zadružništvo s kapitalom 100 milijard Din.
H koncu so bile sprejete resolucije, v katerih se poudarja, da naj merodajni krogi na vso moč podpirajo zadružništvo.
Prazne besede
Trsi, 19. sept. (Tel. »Slov.«) Organ faši-stovske stranke »Popolo di Trieste« se bavi s člankom belgrajskega »Vremena«, ki zavrača neprestane napade in izzivanja italijanskega tiska proti naši državi in pravi na koncu: »Ako nas bodo naši sosedi prisilili, da bomo marširali, naj bodo v Belgradu prepričani, da se ne bomo ustavili...«
Tajinstven umor blizu Postojne
Trst, 19. sept. (Tel. »Slov.«) Tukajšnji listi obširno poročajo, da so 18. t. m. našli na cesti med Postojno in Senožečami od pet strelov iz puške starega avstrijskega tipa in od šest ubodljajev z nožem ubito truplo italijanskega cestnega nadzornika Cesore Capel-li-ja. Truplo je ležalo v globokem obcestnem jarku. Capelli je bil, kakor sodijo, ubit po inšpekciji ceste, ki se od Senožeč vleče do jugoslovanske meje, od večje družbe ljudi, dsi so streljali iz nekega gozdiča. Delavci so strele slišali, a se zanje niso zmenili, misleč, da so lovci. Italijanski listi menijo, da je osebno maščevanje izključeno in da ima umor »političen značaj«.
Kobilice ustavile vlak
Sofija, 19. sept. (Tel. »Slov.«) Osebni vlak Sofija—Vidin se je moral včeraj na progi pri Vratcih ustaviti, ker je ogromna množina kobilic zasedla progo tako, da vlak ni moge! naprej.
Praga, 19. sept. (Tel. »Slov.«) Voditelj Slovaške ljudske stranke Hliuka je pred par dnevi grozil, da bo koalicijo razbil, če bi bila razsodba v Tukovem procesu razžaljiva za njegovo stranko. Hlinkova grožnja je v krogih koalicije povzročila resne skrbi. Kakor doznava Vaš dopisnik, je Hlinko predvčerajš-
Votdemarms odstopil
Kovno, 19. sept. (Tel. »Slov.«) Voldemara-sov kabinet je danes zvečer nenadoma odstopil. Na željo predsednika republike bo sedanji kabinet vršil posle do imenovanja novega kabineta. Sestavo nove vlade je predsednik republike poveril svojemu svaku, dosedanjemu finančnemu in trgovinskemu ministru Tubelisu.
Prvi madjarski manevri
Budimpešta, 19. septembra AA. Letos je Madžarska prvič po podpisu Trianonske pogodbe smela prirediti svoje letne manevre, pri katerih so sodelovale brigadne formacije. Na manevrih, ki so bili včeraj završeni, so sodelovale vse vrste vojske, ki so po Trianonski pogodbi dovoljene na Madžarskem. Manevri so se vršli na ozemlju komitata Feher Tolna v prisotnosti ministra narodne obrambe Cza-kyja in inozemskih vojaških atašejev, med katerimi se je nahajal tudi jugoslovanski ataše polkovnik Velizar Antič.
Atentat na mehikanshega predsednika
Pariz, 19. sept. AA. »Chicago Times« objavlja vest, da jc bil v Meksiku izvršen atentat na kandidata republike Vasconcelosa. Pri tej priliki sta bili dve osebi ubiti, 15 pa ranjsnih.
„Osservatore Rvmano" se preseli
Riin, 19. sept. (Tel. »Slov.«) Organ Vati-j kana »Osservatore Romano« se bo sredi okto-j bra preselil v Vatikansko mesto, kjer so sc zanj pripravili uredniški in tiskarniški pro-I stori.
t^arS?™ S rti	i Šahovski temir
ne smatra za oportuno, da bi Slovaška ljud-	:
ska stranka izstopila iz vlade, ker bi bilo ka-	i
tolišlco delo v državi s takim korakom bist-	;
veno oškodovano.	i
v Rogaški Slatini
MacDonaM in Snotvden
častna meščana Londona
London, 19. sept. (Tel. »Slov.«) Konservativni londonski mestni svet je danes sklenil soglasno, da podeli ministrskemu predsedniku Macdonaldu in finančnemu ministru Snovvdenu častno meščanstvo londonskega mesta.
Sovicti ne Srpe kritike
Moskva, 19. sept. (Tel. »Slov.«) Namestnik ljudskega komisarja za finance Trumkin je bil po sklepu osrednjega izvršnega odbora odstavljen s svojega mesta. Pred nekaterimi meseci je v spomcnici in v ustnih debatah z izredno ostro kritiko nastopil v smislu takozva-ne desničarske opozicije proti sedanji gospodarski politiki.
V Rusiji vse na karte
Moskva, 19. sept. (Tel. »Slov.«) Sovjeti v Moskvi so sklenili, da se bo od prihodnjega tedna dalje racijonirala oddaja mesa, in sicer po 200 gramov za delavcc, za ostalo prebivalstvo pa po 110 gramov. Razen tega se bo od 1. oktobra dalje tudi mleko oddajalo samo na karte.
Sv. pismo najbolj iskana knjiga
London, 19. sept. (Tel. »Slov.«) Po statistiki, ki jo jc izdala angleška in avstralska svetopisemska družba, je sveto pismo še vedno knjiga, ki se najbolj kupuje. Družba je v zadnjem letu prodala 11 milijonov izvodov. Razen tega jc prodala škotska svetopisemska družba 4 milijone, ameriška 9, druge družbe pa 2 milijona izvodov, skupaj 26 milijonov izvodov, t. j- vsako uro v letu se jc prodalo po 1300 izvodov.
Rogaška Slatina, 19. sept. (Tel. »Slov.«) Včeraj je bil banket šahovskih mojstrov, ki so dospeli na današnji turnir. Na banketu je goste pozdravil ravnatelj zdravilišča dr. Šter. Po banketu je bilo žrebanje. Turnir se je pričel danes ob 2. — Na turnirju sodelujejo velemojstri Ru-binstein, Maroczy, Griinfeld, Przepiorka in Brinckmann ter mojstri Samisch, Flor, Takacs. dr. Geiger, Hohlinger, Canal, Pire, jovanovič, Konig, dr. Singer in Rožič. Favorita sta Rubin-stein in Maroczy. — Zastopani so poročevalci domačih in tujih časopisov. Inozemski časnikarji kažejo veliko zanimanje za naše razmere. Splošno vlada prepričanje, da je slatinski turnir po kvaliteti močnejši od budimpeštanskega. Pričakujejo se interesantni rezultati.
Rogaška Slatina, 19. sept. (Tel. »Slov.«) Prvo kolo šahovskega turnirja sa je odigralo sledeče: Partija Rubinstein-Griiaield remis. Partija Takacs-dr. Singer je končala z zmago Takacsa. Flohr je premagal Geigerja. Partija Honlingfer-Canal ni dovršena, enako partija Brinckmann-Rožič. Rožič ima dobre izglede in ima enega kmeta več. Partija Pire-Jovanovič ni končana, vendar ima Pire dva kmeta več. Partija Kiinig-Przepiorka ni končana. Istotako tudi partija Maroczy-Surnis;;h.
Aljehin-Bogo^vsbov
Wiesbaden, 19. sept. (Tel. »Slov.«) Danes sta Aljehin in Bogoljubov igrala 8. partijo za šahovsko prvenstvo. Aljehin je zmagal po 30. potezah. Stanje je sedaj Aljehin 4, Bogoljubov 2 dobljeni partiji, remis 2. Tekmo bosta nadaljevala po daljši pavzi šele 3. oktobra.
Stmulfansiia partija v letaht
BudimpoSta, 19. sept. (Tel. »Slov.«) Šahovski mojster Tartakovver se jutri z letalom odpelje na šahovski turnir v Barcelono. Na progi Budimpešta—Dunaj bo v letalu igral si-n. illano partijo s tremi nasprotniki.
X*
/ /
aj/e novega
Koledar
Pefek, 20. septembra (kvatre, strogi post): Evstahij in tovariši, mučenci; Kandida, devica.
Ljubljanski vladika
v Slovenski Krajini
M. Sobota, 18. sept.
Že izza prvih dni naše svobode je prevzvišeni ljubljanski škof dr. A. B. Jeglič znan kot velik prijatelj Slovenske Krajine. Mnogi so še posebej čutili njegovo ljubezen. Vse to smo vedeli, zato smo vedno želeli, da bi ga mogli pozdraviti na naših tleh. Dolgo smo morali čakati, naposled pa se nam je želja izpolnila. Z veliko radostjo smo sprejeli sporočilo, da pride med nas in si želi ogledati našo krajino.
Pred prihodom opoldanskega vlaka včeraj se je zbralo na kolodvoru mnogo ljudi. Na peronu so pričakovali prihod vlaka gg.:bivši poslanec Klekl, glavar Lipovšek, vladni tajnik dr. Bratina, podžupan Ceh, župnik Krantz, ravnatelj Martinišča Radoha, prefekt Bakan, profesorji Milač, Pavlič, Sever, ka-tehet Horvat, pravnik Bajlec, urednik »Novin« Ko-lenc, nekaj akademikov in gimnazijcev ter drugi. Došlega vladiko je pozdravil in mu predstavil ostale g. Klekl. Po sprejemu se je Prevzvišeni peljal na Tišino, kjer je bil gost g. župnika Krantza. Spremljali so ga tudi gg. Klekl, glavar, dr. Bratina in urednik Novin. Med obedom sta Prevzvišenega pozdravila domači g. župnik in g. Klekl. Vladika se je živo zanimal za razmere v Slovenski Krajini in je izrazil veselje nad tem, da je naposled lahko obiskal ta košček zemlje, o kateri je mnogo slišal. Iz Tišine se je popeljal na Krajno na dom g. Klekla, potem pa se je podal skozi M. Soboto, kjer je obiskal g. glavarja, dr. Bratino in župana Benka, v Mart-jance, Bogojino, Dolnjo Lendavo, Črensovce, tako da je mimogrede videl večji del Slovenske Krajine. Na Tišini je vladika prenočil, od tam pa se je odpeljal v spremstvu g. Klekla in Krantza skoz Slovenske gorice proti Mariboru.
Slovenska Krajina si šteje v veliko čast, da je mogla pozdraviti na svojih tleh tako visokega dostojanstvenika, obenem pa jo polni tudi veliko veselje, ker jo je obiskal mož, ki se je vedno zanimal za njeno usodo. Srčno želi, da bi ostali Prevzviše-nemu trenutki, ki jih je prebil med nami vedno v prijetnem spominu, obenem pa se mu tudi zahvaljuje za ljubeznjiv obisk.
Potujoča beda
Tomačevo, 18. septembra.
Ob solnčnem zahodu je prispela potujoča beda v našo vas in se ustavila na sosedovem dvorišču. V hipu se je zbrala okoli nje vaška otročad, ki so čez dan potika po cesti in okoli hiš, kriči, cvili, se pretepa in tako oznanja, da je še vedno res tisto o razposajeni, zdravi mladosti.
Prišla je potujoča beda in se ustavila pri sosedovih.
>Joj, kako majčkena otročička!« je vzkliknilo šestletno dekletce, tlesknilo z rokama in se nagnilo nad pol polomljen otročji voziček, ki ga je beda vozila s seboj. V vozičku je ležalo dvoje nebogljenih bitij, zavitih v umazane cunje. Samo drobni glavici z zaprtimi očmi sta gledali iz cunj.
»Tonček 1 Kam je že izgiuil falot?«, se je oglasil bradat mož, poglavar in družinski oče potujoče bede. Nerodno se je obračal z leseno nogo in govoril z debelim basom.
»Sam poglej za njim! Imam dovolj opraviti z malima dvema. Oh, kje bomo nocoj večerjali?«
Bleda, sloka ženska, poosebljena podoba trpljenja in sivih skrbi, je z bolestnim, jokavim glasom izgovorila te besede.
»Molči, babat Ne tarnaj venomer! Tonček, Francka!«
Pritekla sta osemletni deček in nekoliko mlajša sestrica, bosonoga in gologlava, oba oblečena v ohlapna oblačila, ki jih jih je bil očividno nekdo podaril. Plaho sta se stisnila k materi in se z upadlimi očmi zagledala v očeta.
»Kje sta bila?«, je zagrmel dedec.
»Tja-le pod drevje sva šla pogledat, če je kaj sadja na tleh.«
»Sem rekel, da ne krasti!«
»Samo dve nagniti jabolki sem pobral. Francka ni našla nič. Tu sta!«
Tonček je iztegnil drobno ročico, v katerem je držal nagniti jabolki, proti očetu. S ploščnatim udarcem mu je zbil oče jabolki iz roke. Tončka so oblile solze, pričel je tiho ihteti. Francka se je boječe poprijela materinega krila.
»Ne tepi otroka, če je lačen!« se je pognala mati za Tončka. Vaška otročad se je bila medtem umaknila nazaj in od daleč opazovala bedo. Tedaj so stopili sosedova mama na prag in se zavzeli:
»Za božjo voljo, kje se vas je pa vzelo toliko? Lani ste bili tudi pri nas, pa vas je bilo samo četvero. Letos pa kar z vozičkom in, o jej, jej, kar dve glavici gledata ven! Kdaj ste pa to kupili?«
»Pred dvema mesecema. Dvojčka sta, mati. Bog nas je zelo oblagooaril z otroci. Bi smeli prenočiti pri vas, mati?«
»Jej, jej, seveda! Nekje morate biti pod streho, siromaki. Kar v šupi si boste postlali. Vam bom že dala nekaj odeje.«
»Tri dinarje šc imam. Dovolj bo za mleko za mala dva. Drugi bomo pa že kako prebili brez večerje, saj smo vajeni.«
»NIČ ne bom vzela za mleko. Otroci so nedolžni in ne morejo pomagati, če so revčki. Vam bom pa kaše skuhala in krompirja v oblicah.«
»Oh, mati, vi nam vedno tako lepo postre-žcic, da nikoli tega.«
»Kaj bi, reveži ste! Jej, jej, kar šest vas je letos!«
Povečerjala je potujoča beda in sc odpravila k o očitku Sredi temne noči ua je rezal sanjajočo
tišino presunljiv otročji jok in obupno trkal na okna sosednjih hiš. Vmes pa je z debelim basom klel in godrnjal mož z leseno nogo, poglavar in družinski oče potujoče bede:
»Ponoči hočem imeti mir, hardušl Baba, kje imaš steklenico z žganjem, da napravim požirek sicer mi to otročje kričanje potrga živce!«
»Med potjo se je bila steklenica izmuznila izmed cunj na vozičku in padla na tla. Najbrž sta jo dvojčka zbrcala. Razbila so je in niti kapljice ni ostalo v njej. Nisem se ti upala povedati, ko
precej divjaš. Pusti žganje, ko vidiš, da jedva za kruh priberačimo!«
>Mi ga zavidaš, baba? He, poznam le. Nesrečo sem si nakopal s teboj, samo nesrečo. Mar bi bil sam krevljal po svetu in živel po svoje. Uh, kaj je tega meni treba? Ali ne bosta še umolknila, paglavca kričava?«
»Potrpi, Janez in ne kolni! Komu je huje kot meni, ki nimam s čim potolažiti otrok. Nimam ognjišča, da bi šla in skuhala kamelic bolnima črvičkoma. Potrpi, Janez, saj tudi dobri ljudje po-trpe z nami!«
Naslednje jutro se je potujoča beda poslovila in šla dalje po svefu svojo trnjevo pot, polno gorja in bolesti. Po vasi pa se je razvedelo samo to, da so pri našem sosedu prenočevali neki be-raški ljudje, ki so imeli dvojčke s seboj...
Zaenkrat pa je že sedaj znano, da je mnogo bolj ljubil družbo mladih žensk, nego starih slik in je za ženske izdal mnogo denarja. Zadnje čase je premenjal svoje razkošno stanovanje z mnoge skromnejšim, svojim znancem pa je pripovedoval, da je prodal vse svoje umetnine in da je kupil rudnik v Jugoslaviji, ki pa zaenkrat še ne nese.
Palača poštne hranilnice
nj. I
-*'*1 nJJHL,	fi ,
*mm
Dva detomora - dve sodbi
Pred mariborsko poroto.
Prva:
Maribor, 19. septembra.
Po dolgem trudu, neštetih intervencijah, polemikah in peticijah se je Ljubljani vendarle posrečilo doseči, da se je zgradila v Ljubljani palača podružnice poštne hranilnice. Te dni so odstranili od že skoro dovršene palače stavbne odre in pred začudenimi Ljubljančani se je pokazalo na oglu To-manove in Aleksandrove ceste krasno poslopje, predstavljajoče resnično arhitektonsko umetnino.
Sedaj se še vrše v notranjosti zadnja dela, črez kake tri tedne pa se bodo vselili v poslopje uradi Poštne hranilnice. Stranke bodo prihajale, denar se bo štel, v palači bo zavladalo polno življenje, živahnejše, kot je bilo dosedaj v tesnih prostorih III. državne gimnazije v Beethovnovi ulici.
Blagoslovili bodo novo palačo na svečan način, kot smo že poročali, v soboto ob 10 dopoldne ob prisotnosti odličnih predstavnikov oblasti in korporacij.
Ljubljana je dobila z novo palačo nov okras. Na Aleksandrovi cesti se je izpolnila na lep način zopet ena vrzel v vrsti palač. Potrebno je farno še, da se izpolni ona vrzel za Ljubljansko kreditno banko.
Splitski branjevec —-
grof PyeUk
.»Grof« Mirko Pyelik Inne, ki je ukradel milijonske dragocenosti v zagrebški zakladnici.
Ne samo Zagreb, vsa država z zanimanjem spremlja veliko afero, ki je nastala, ko so odkrili tatvino dragocenega diptihona iz zagrebške kap-tolske zakladnice. Od tedaj, ko je bila razkrita ta tatvina, ni minul skoraj dan, da ne bi sledila senzacija še večja. Kamen, ki je bil sprožen, se je pričel valiti in vedno večji postaja plaz senzacij, njegovega konca pa zaenkrat še ni videti, niti ni še pojasnjena ta afera v vsej obsežnosti. Časopisje, zlasti zagrebško, kakopak na dolgo in široko opisuje vse dosedaj znane detajle te ogromne afere. Mi smo o poteku afere med brzojavnimi vestmi sproti obveščali naše čitatelje.
V svoji aferi pa stopa čimdaljebolj v ospredje oseba »grofa« Mirka Pyelik Inne, s pravim imenom Martina Maratoviča, nekdanjega branjevca v Splitu. Vse kaže sedaj, da je tatvine dragocenosti lz zagrebške zakladnice izvršil neposredno, ali pa jih vsaj posredno organiziral velepotezni pustolovec. Poleg tatvine diptihona smo poročali tudi že i o tatvini dveh dragocenih križev, ki sta bila nado- | meščena z dvema ponarejenima. Posebno velike vrednosti je bil krasen križ s številnimi velikimi smaragdi. Nadomeščen je bil sicer z zlatim križem, v katerega pa je bilo vdelano pobarvano steklo. Ukradena sta bila tudi dva dragocena prstana.
Včeraj smo poročali o novo odkriti tatvini, namreč, da je iz zakladnice, zginil tudi zlat kelih. obrobljen z dragulji. Ugotovljeno je tudi že. da so bile tatvine izvršene ravno tedaj, ko je Pyelik stanoval v stolpu.
Da so bile ostale tri tatvine odkrite naknadno, je vzrok v tem, ker je zakladnico sicer preiskala komisija, v kateri pa ni bilo draguljarskega strokovnjaka. Šele zlatar Leonhard je ugotovil, da so bile dragocenosti v zakladnici zamenjane s ponarejenimi. Pa še sedaj ni gotovo, če ni bilo iz zakladnice razen diptihona, obeh križev, dveh prstanov in keliha ukradenega še kaj drugega. Samo vrednost teh dragocenosti presega znesek desetih milijonov dinarjev. Kolika je bila vrednost smaragdnega križn, je težko presoditi. Saj znaša samo vrednost enega velikih smaragdov, kakršni so bili vdelani v križ, do 300 000 Din. In križ jih je Imel najmanj deset.
Zagrebška policija je dosedaj mogla aretirati eno samo sumljivo osebo: zaročnico »grofa« Pye-lika Katarino Škarnič, ki so jo pripeljali iz Splita. Ta pa pravi, da ji ni bilo nikoli nič znano, odkod je ■»grof« Pyelik dobival denar, samo to je vedela, da se neča s Drodaio starin. Kakšnih, ca ni smela
nikoli vprašati. Zakaj »grof« je postopal z njo zelo trdo. V ostalem ji je bilo prav všeč, da jo bo pravi grof poročil. »Grof« Pyelik, ki je dobil svoje »plemstvo« baje na ta način, da ga je posinovila neka italijanska grofica, pa ima že v Splitu pravo ženo in otroka. Od žene se je seveda ločil in živel zadnje čase v Parizu. Škarničeva je pripovedovala, da- samo čaka, kdaj ji pošlje njen »grof« iz Pariza 30.000 Din, da odide še ona v Pariz in se tam poroči z »grofom«. Njene prijateljice pripovedujejo, da je Škarničeva pogosto nosila na sebi prav dragoceno okrasje: prstane, verižice, ogrlice, zapestnice itd.
Z odkritjem Pyelikovih tatvin v zagrebški i zakladnici pa je nastala bojazen, da je Pyclik iz-i ropal tudi trogirsko zakladnico, v kateri je bilo j mnogo zgodovinskih dragocenosti. Komislija iz j Splita si bo sedaj ogledala lo zakladnico. Maratovič | je v Splitu iskal pri raznih denarnih zavodih v Splitu večja posojila in jim ponujal v zastavo neke slike, o katerih je trdil, da so Tizionove ali Giot-tove. Večina denarnih zavodov pa je bila previdna in ni hotela na lim, pač pa mu je dala baje neka ljubljanska banka (katera?) gotovo vsoto. Pri neki pravdi je Maratovič vložil tudi menico za 120.000 Din kot jamstvo za kritje sodnih stroškov.
Veliko senzacijo pa je vzbudil v sredo telegram, ki ga je poslalo jugoslovansko poslaništvo iz Pariza zagrebški policiji, namreč da jo pariška policija Pyelika izsledila in ga začasno zaprla. Pariška policija bo zahtevala sedaj iz Zagreba preiskovalne spise, nakar bo nad Pyelikom proglasila definitivno aretacijo. Nato so bo uvedlo diplomatsko postopanje za izročitev Pyelika našim oblastem.
Mirko Pyelik je bil v Parizu zelo znana osebnost in to ne samo v jugoslovanskih krogih. Imel je zelo mnogo znanstva med bogataši raznih narodov, med umetniki, poznavatclji starin in pariškimi trgovci starih umetnin ter je sam veljal za bogatega trgovca z umetninami. Če so ga znanci vprašali, odkod ima toliko denarja, je dejal navadno, da je v Dalmaciji kupil prav poceni kakega Ti-ziana in ga drago prodal na Ilolandsko. Vobče pa se s pariškimi Jugoslovani ni rad družil, češ, da ne poznajo dovolj olike.
Znal je s spretno aristokratsko gesto včasih komu priskočiti na pomoč, kar mu je ustvarilo glas dobrega in plemenitega človeka. Stanoval je prvotno v krasnem stanovanju in je redno obiskoval trgovce z umetninami, galerije in umetniške razstave, povsod pa je bil sprejet 7. največjim spoštovanjem. O njem je šel glas, da poseduje umetnine in dragocenosti v vrednosti najmanj deset milijonov frankov in gotovine v znesku dveh do treh milijonov frankov.
Razširil je ludi glas o sebi. da namerava v Jugoslaviji osnovati ogromen dnevnik.
Že od rane mladosti si je morala Julijana Ferk služili kruli. Najprej jo pri Kocbekovih v Apačah in so bili z njo zadovoljni. Nato se je podala v svet in služila pri tovarnarju A. Haasu v Premstattnu pri Gradcu, kjo je pričela ljubavno razmerje z nekim Alojzijem Kreutz\virthom. In sedaj se je pričela tista žalostna zgodba naših zapuščenih in nerazsodnih deklet. Julija 1024 je porodila otroka, ki so ga krstili na ime Julijana in ki ga je obdolženka odnesla h Kocbekovim v Apače t. j. v svojo pristojno občino. Obdolženka je nato večkrat menjala službo; bila je uslužbena pri raznih gostilničarjih ter v raznih avstrijskih mestih. Dne 20. februarja 1929 je zopet porodila deklico Erne-stino. 14 dni pozneje je prispela v Cinurek ter odšla okoli 13 preko mosta v našo državo. Približno ob 10 se je Ferkova vračala preko mostu — brez otroka. Naslednjega dne pa so našli v potoku, ki teče skozi Stogovce truplo otroka ženskega spola, ki se je zadušilo v vodi. Na [>odlagi izpovedb orožnika Ivana Ruprehta, ki je dne 11. marca vršil na mostu službo in ki je pustil obdolženko v našo državo, dasi je imela pri sebi pomanjkljive potne listine, se jo mogla ugotoviti identiteta zločinke, ki so jo avstr. orožniki kmalu potem iztaknili v See-grabnu. Nekaj časa je krivdo tajila; končno j>a je priznala dejanje, zagovarjajoč se, da je ravnala v trenutku duševne zmedenosti.
Porotno razpravo je vodil dss. Pečnik, dss. dr. Senjor in okrajni sodnik dr. Adamič votanta. Obtožbo zastopa dr. Zorjan, zagovornik dr. Irgolič. Sodna izvedenca dr. Jurečko in dr. Zorjan sta izjavila, da gre v predmetnem slučaju za detomor in ne za umor. Porotnikom so bila stavljena štiri vprašanja.
Porotniki so zanikali vprašanje umora, pač j>« so soglasno potrdili vprašanje detomora ter s 6 glasovi potrdili vprašanje, da je obdolženka ravnala v trenutku duševne zmedenosti. Na podlagi tega prostoreka je bila obdolženka oproščena ter so jo j takoj izpustili.
Druga:
Obdolženka Marija Ciglar, prekmursko dekle, i je bila lela 1928. na sezonskem delu na velepose-stvu Teilhof pri Gradcu. Seznanila se je z že ožc-I njenim Lajošem Ciglitem iz Slov. Krajine, s katerim je pričela ljubavno razmerje Ko se jo vračali domov, je bila v nosečem stanju. 29. aprila 1929 je porodila, zgrabila otroka moškega spola za vrat. j nato pa mu potisnila v usta zmečkan papir, da se je tem sigurneje zadušil. Nato pa je mrtvega otroka zavila v cunje, poveznila nanj košaro ter ga skrila v gnojnem jarku pod neko desko. Osem dni po zneje so se na pobudo mrtvooglednika Štefana Mar-čiča oglasili pri obdolženki orožniki, ki so našli detetovo trupelce na omenjenem mestu v hlevu in ki jim je obdolženka tudi vse priznala. Obdolženka, ki dela vtis moralno in čuvstveno tope ženske, se zagovarja s tem, češ da je ravnala tako. ker je bila »čisto nora« in pa v popolni zme-, denosti.
Porotniki so soglasno potrdili vprašanje deto-, mora, zanikali pa z 10 glasovi eventualno vpra-i šanje glede duševne zmedenosti. Na podlagi tega ; hudodelstva je bila obdolženka obsojena na 3 leta težke ječe z običajnimi poostritvami.
Pismo iz doline rož, prahu in blata
Rožna dolina, 19. sept.
Da si Ljubljančani pod Rožno dolino predstavljajo en sam raj rož in vil, la je že stara. Saj je že ime naše naselbine tako lepo, da more vsakogar spomniti le na rože. Ne rečemo, da pri nas ni rož. Se celo s prav lepimi vrtovi se [»stavimo! Včasih pa je le tako pri nas, kakor da bi bili \ oblakih in ne v rožah. Ampak — žal — li oblaki niso nebeški. Oblaki so od prahu! Prahu in blata nič koliko. Malo smo godrnjali, malo smo potrpeli in čakali smo, kdaj se to spremeni, v javnost pa skromni Rožnodolri nismo marali siliti s svojimi pritožbami.
No, sedaj pa so sc cestni činitelji le zganili. Kar se je v letih zamudilo, se skuša sedaj popraviti. Ceste posipajo z gramozom — nikoli nismo zahtevali, da bi jih asfaltirali, zadovoljni smo z gramozom. Cestni valjar ni prišel v Rožno dolino samo zase delat reklamo, temveč je gramoz res potlačil.
Krivica pa se godi cesti II. V prometu prav uspešno tekmuje s Tržaško cesto in vendar: Tržaška ccsta se škropi dnevno dvakrat, naša Cesta II. pa prav nič. Da je na lej cesti prahu na cente, je se veda jasno. Človek bi se v njem kar zadušil, če bi žc ne bil navajen nanj. Toda prebivalci na tej cesti bi radi včasih tudi malo prezračili svoja stanovanja, pa se ne upamo niti odpreti oken. Merodajne čini-telje prosimo, naj bi ukazali tudi lo ceslo dvakrat na dan škropiti.
Dobro bi bilo, ko bi avtomobili in motorji vozili skozi našo naselbino s hitrostjo 15 km n« uro. Potem ne bi bilo takega prahu na cestah ir. tudi ljudje bi bili bolj zavarovani pred nesrečam-Saj je še sreča, da se ni pripetila kaka veCja nesreča dosedaj, manjših je bilo seveda dosli.
Pa še nekaj imamo na srcu. Rožna dolina jc zelo priljubljena ponočnjakom in pijancem, seveda, ko le malokdaj zaide sem kak stražnik. Vsako so boto in v nedeljo ponoči moramo poslušati njihove pretepe in prepire. To je prava muka za naše živce. In še celo šip ne pusle pri miru ter so jih ponekod že pobili (pri Pogačarju in Križaju). Rožnodolci sc upravičeno razburjamo nad lemi nočnimi izgredi. Dobro bi bilo, ko bi policija take razgrajače, kadar jih zaloti, prav pošteno in z znatnimi globami poučila, kaj sc spodobi in kaj se nc, lako, da bi sc jim prevroča kri malo oniadiia.
Samo lo smo imeli na srcu. Malo si želimo za ljubi mir in udobnost, toda to malo naj sc nam da Več Rožnodolcev s Ceste II
Šolske vesli
•k Geometrska srednja šola. Po današnjem
razpisu ministrstva trgovine in industrije se 1. oktobra na tehniški srednji šoli v Ljubljani otvori geometrski odsek, ako se za vpis prijavi dovoljno število učencev. Sprejmejo se učenci, ki so dovršili šest razredov gimnazije ali realke, ali dva letnika tehniške srednje šole. šola traja dve leti in dobijo absolventi takoj državne službe geometrske stroke. Siromašni učeuci s prav dobrim in odličnim šolskim uspehom lahko dobijo štipendijo inese'čno 400 do 500 Din. Prijave (osebne ali tudi samo pismene) sprejema direktor tehniške srednje šole v Ljubljani najdalje do '29. septembra. S prijavo se mora predložili zadnje šolsko izpričevalo.
Druge vesli
ir Pogreb g. Gotharda Rotta, duhovnega svetnika, zlatomašnika, župnika v pokoju, se je izvršil v sredo 18. t. m. v Konjicah ob obilni udeležbi župnije (g. Ranzinger in dr.). Orlov iz Zagorja z zastavo, katerih častni član je rajni bil, domačih Orlov z zastavo in Orlic ter mnogobrojnili prijateljev in znancev. Pogreb je vodil z asistenco g. infulirani arhidijakon F. Tovornik, ki je imel tudi pelo črno mašo; cnt rajnega se je pa v cerkvi poslovil z nagovorom mons. Viktor Steska iz Ljubljane. Pokojnika so na njegovi zadnji poti počastili med drugimi g. ing. Sturm, g. rentni ravnatelj E. Vole, ga. graščakinja Hertl, skoro vsi duhovniki konjiške dekanije, g stulni vikar I.ebič iz Maribora, iz ljubljanske škofije pa g. vrhniški dekan Iv. Kette, semen, podvodja Karel Gross, zagorski župnik in duh. svetnik Sitar, g. Anton Oman. kaplan iz Sv. Križa pri Litiji ild.- Domači pevci so pod vodstvom g. organista pred hišo iu ob grobu zapeli dve ganljivi žalostinlci.
ir Nova šola v Zgornji Šiški. K poročilu in podatkom, ki jih je naš poročevalec dobil in priobčil o novi šoli v Zgornji Šiški v včerajšnji številki, smo od g. šolskega upravitelja zgornje šišenske šole prejeli kratko pojasnilo: O razdelitvi učnih razredov je prezgodaj, ker zavisi ta od rešitve prosvet. ministrstva v kolikor bodo nove paralelke dovoljene. V poslopju je celo drugo nadstropje (6 učilnic, pisarniški prostori in kabineti) določeno za meščansko šolo s souporabo risalnice, ki je v 1. nadstropju ter delavnic in kopališča, katera so v kletnem pritličju. V poročilu so izpuščene Se marsikatere posebnosti, ki bi javnost zanimale, zato bo po koladvaciji stavbe sledilo točno, stvarno poročilo.
ir G. inženjer Anton Suhadolec nam sporoča, da naša včerajšnja opomba v članku o novozgrajeni šoli v Zgornji šiški ter o cerkvi sv. Frančiška v Spodnji šiški, češ da je on projektiral ti dve stavbi, ne odgovarja dejstvom.
•k Ljubitelji živali. Slovensko društvo za varstvo živali v Ljubljani je imelo svoj ustanovni občni zbor dne 1. septembra t. 1., na katerem je bil za predsednika soglasno izvoljen živinozdrav-nik Fran Rebeniak, za njegovega namestnika pa g. radovljiški župan Resman in za tajnika g. Ciril Tomšič. Članarina znaša 1 dinar mesečno, enkratna pristopnina pa 5 Din. Društvo posluje začasno v Ljubljani, Poljanska cesia 59 Vsi ljubitelji živali se vabijo, da pristopijo k društvu in ta svoj pristop javijo na navedeni naslov. V najkrajšem času bodo društvene formalnosti izvršene, na kar začne društvo s svojim rednim, sistematičnim delovanjem. Upamo, da bo to za naše razmere pre-potrebno društvo našlo pravilno razumevanje pri vsej naši javnosti, od katere pričakuje blagohotnega sodelovanja in pomoči.
ir Kraljeva zahvala Slovenskemu društvu za varstvo živali v Ljubljani. Na udanostno izjavo, poslano Nj. V. kralju z ustanov, obč. zbora, je prejel društveni predsednik sledečo zahvalo: Predsedniku Slovenskega društva za varstvo živali g. Rebernaku — Ljubljana. Njegovo Veličanstvo kralj se srčno zahvaljuje za izjavo udanosti, katero ste poslali v imenu udeležencev ustanovnega zbora. — Minister dvora B. D. Jevtič.
ir Hitra pošia. Ekspresno pismo, ki je do-šlo v Ljubljano z dolenjskim večernim vlakom ob 9 dne 18. t. m., je bilo dostavljeno upravi našega lista šele naslednji dan točno ob 9.55, torej dobrih 12 ur po dospelosti v Ljubljano, in sicer baje samo zato, ker ni bilo na pismu napisano: Dostaviti tudi ponoči! — Ta določba pa velja sainoobsebi umevno samo za zasebnike, ne pa za časopisna
Krojači, šivilje, nešivilje!
Začetkom oktobra nov pouk prikrojevanja damske garderobe, modeliranja perila po najnovejšem pariškem sistemu, krojačem obleke, uniforme (važno za vojne obveznike). Učni pripomočki in praktične vaje šivanja brezplačno. Absolventi imajo vsakoletni brezplačni tečaj in dobijo zvezke o spremembi mode. Izdelava krojev. Krojno učilišče — Pariški modni salon Ljubljana, Stari trg št. 19.
podjetja kakršno je naše, kjer se pošta lahko dostavlja do polnoči! Prosimo temeljite remedure!
ir V »Službenih novinah« štev. 218 z dne 18. septembra 1929 so objavljeni sPogoji, pod katerimi daje samostojna monopolska uprava v zakup pravico veleprodaje tobačnih izdelkov, cigaretnega papirja in vžigalic po prodajnih področjih kraljevine SHS za dobo od 1. januarja 1930. do 31. decembra 1932. leta.-r Poti zaglavjem XXXIII in XXXIV so navedeni pogoji za posamezna območja v ljubljanski in mariborski oblasti.
ir Prepovedan inozemski tisk. Z odlokom ministrstva ža notranje posle je prepovedano uvažati v našo državo in pa razširjati v njej knjigo >Neues llandbuch der Geographie«, ki je izšla v Nemčiji, ker piše zoper koristi naše države. Avtor knjige je g. Daniel.
ir Žrtve strašne eksplozije na Žedniku. Poročali smo že o strašni eksploziji z oljem na-tovorjenega vagona na postaji Zedniku v Bački. Po treh dneh najhujših bolečin je umrl v bolnišnici v Subotici za ranami in opeklinami 30 lepili delavec Nikola Jovanovič. Štirje delavci pa so že prav blizu smrti. Na kraj nesreče je šla ponovno preiskovat sodna komisija. Železniška direkcija in subotiška policija sta v bolnišnici zi 'išali vseh 19 ranjenih delavcev. Ti v svojih izjavah obremenjujejo poslajenačelnika Milana Radovanoviča, ker ie naročil redarjem, naj skličejo ljudi za gašenje gorečega vagona. Oblasti raziskujejo sedaj Radova-novičevo krivdo, zlasti, če je vedel, da se je nahajal v gorečem vagonu bencin in olje. Splošno mnenje je, da bo v tej aferi prišlo do senzacionel-nega preobrata radi te nesreče, pri kateri je bito poškodovanih 40 ljudi in je eden že umrl, štirje pa se še bore s smrtjo.
ir Ljubitelji Monte Carla ogoljufal žitne trgovce. Novosadska policija je aretirala nekega Ivana Tkalčiča, ki je ogoljufal za približno 700.000 Din razne tvrdke z žitom v Sloveniji in Vojvodini. Aretiran je bil na ovadbo žitnega trgovca Onika (?) iz Slovenije. Onik je naročil pri Tkalčiču večjo množino žila. dobil pa je samo polovico naročenega. Ko je čez nekaj časa prišel Onik v Novi Sad, je zvedel, da Tkalčič ni več zaposlen pri tvrdki, za katere zastopnika se je izdajal in da se ne mudi več v Novem Sadu. Onik je Tkalčiča ovadil policiji, ki je za njim izdala tiralico. Tkalčič je bil aretiran. Pri njem so našli dnevnik z okoli tisoč stranmi in v katerega je vsak dan malenkostno natančno zapisoval vse svoje kupčije. Tkalčič je bil strasten kvartač in je včasih v enem večeru za-kartal po sto in več tisoč dinarjev. Nedavno je bil v Monte Carlu. kjer je, kot je sam priznal, izgubil na ruleti 150.000 Din. V Novem Sadu je ta afera izzvala veliko senzacijo. Tkalčič je užival kot bivši avstrijski generalštabni častnik lep ugled in je bil vedno dobrodošel v najodličnejši novosadski družbi.
ir Samoumor v zagrebški bolnišnici. V kirurškem oddelku zagrebške bolnišnice usmiljenih sester se je ubil s strelom iz revolverja Črnogorec Stevo Dubovičan, 27 letni gostilničar iz Cetinja. Mrtvoud ga je zadel na vso desno stran telesa in je bil zato sprejet v bolnišnico. Ko so v njegovi sol)i vsi zaspali, je izvlekel Črnogorec z levo roko skrili revolver in si naperil na srce ter sprožil. Bil je takoj mrtev, tako, da je bila vsaka pomoč že pre-kasna.
ir Reja domačih zajcev. Spisal dr. Štefan Voszka. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena 10 Din. Knjižica zlasti razpravlja o postanku domačega zajca, njegovi naravi in načinu življenja, o plemenskih vrstah (s slikami), o hlevih in kletkah (s slikami) o krmljenju in krmilih, o plemenitvi in negovanju (s slikami), boleznih in škodljivcih, kako je zajca zaklali in kako je njegovo meso okusno pripraviti (s slikami) in še o raznih drugih vprašanjih, ki utegnejo zanimati naše zajčjerejce. Priprava zajčjega mesa v domači kuhinji bo vsakogar gotovo zanimala. Navedenih je tudi 11 kuhinjskih receptov za pripravljanje raznih okusnih jedi. Zajčje meso ni nič slabše kot teletina, po redilnosti je pa še več vredno.
ir Primorci, Jugoslovani. Izšla je 14. številka »Primorskega Glasa« z zanimivimi poročili, članki in vestmi iz Primorja. Primorce in tudi vso ostalo javnost opozarjamo zlasti na program ^Primorskih dni«, ki ga prinaša naš list in ki se vršijo v dneh 5. in 6. oktobra t. 1. v Ljubljani. List je naprodaj v vseh glavnejših irafikah v Mariboru in v Ljubljani. Naročila sprejema Založba >Jug«, Ljubljana, Šelenburgova ulica 7-11. Primorci, širite svoj list!
ir Hudo zaprtje, katar debelega črevesa, napenjanje, motenja v želodcu, odvajanje krvi, lenivost jeter, zlato žilo, bolečine v kolku odstrani naravna »Franc-Josef« grenčica — zjutraj in zvečer majhen kozarec. Zdravniki strokovnjaki izpričujejo, da »Franz-Josef« voda učinkuje brez bolečin celo pri dražljivosti črevesa. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Ljubljana
Nočna služba lekarn.
Nočno službo imajo drevi: Dr. Pieeoli, Dunajska cesta 6 in Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9.
Z Golovca mimo Rakovnika
Kaj vse nudi Golovec Ljubljani! Ne le najlepših mirnih izprehodov, neskončne gozdne romantike, mnogo več: dun na dan nabirajo na njem stare, betežne, osirotele ženice vsnkojako i suhljud, smrekove in bukove storže. Vse zgrbljeno drsajo počasi po izhojenih gozdnih stezicah z butarami in vrečami na rami. O kako jim tekne zvečer borni kofetek, lepo duhteči čujček! In muj ter junij: fantki in deklice, | očetje m mame, delavec in iuteligent: vse je j nad borovnicami: lonček za lončkom, za kan-glico kanglica roma iniino VVestrovegu posestva, najlepše pa so še košarice, narejene kar v gozdu iz samega kostanjevega listja. Nu stotine mernikov borovnic da Golovec Ljubljani. In kako zadovoljni so muli zamorčki v teh boro-kostanjevih gajih in kako sladko spančkujo zvečer v svojih posteljicah.! In jeseni: kmalu bo dozorel kostanj — pojdite na Golovec in videli boste: za vsakim grmom človek in nihče ne gre prazen domov. Po jesenskem dežju zopet: lisičke, jurčki in druge užitne gobe. O, težko je dobiti jurčka na Golovcu, zakaj vsak i upokojenec ve za svojega in ga z listjem po-• krije, dokler je še mlad. Sredi oktobra ni tre-! ba j>ruv nič v krško-dobrepoljsko-ribniške bukove gozdove: Golovec kar škrto polhov v pozno jesensko noč. Seveda ni vedel tega niti Val-vazor, niti današnji motociklistični Ljubljančan. ki misli, da se vidi najlepši polh v društvu Zoo na velesejmski razstavi, kakor se dobi istotam pri Slumiču najboljša kranjska klobasa, ki je bila pred pol ure še svinjina in ki se je na strojnem obratu kar vpričo njega spremenila v tisto pristno kranjsko znamenitost. Ko bi človek utegnil, bi si z doma prinesel sa-mostrinj, pa bi na Golovcu prekrokal eno noč namesto v Tinca baru: To bi pomenilo jjollio-vico = jiolhova mast (pozor: scvrta se nikdar več ne strdi!) = najboljše zdravilo zoper zaprtje, pomenilo bi krasno pečenko iu toplo polhovko, kras in zimsko čepico slovenskega kmeta. Ali bi bila prišla prav lanske zime po slovečih sv. Treh kraljih!
Za krajši sprehod z deco si človek najrajši vzame |>ot mimo NVestrovega v Hradeckega vasi na Visoko ter po vrhu tako, da priromaš z Golovca tam kje na bajerjih za Rakovnikom. Mimogrede: Prav za prav jc to sedaj Žabjak. Nič mi ne pomagujo moje sive oči: že leta in leta nisem naletel na ruka, žab je pu nu tisoče in to vseh vrst. In vse bolj žive sc/kot one dr. Šerkove v Zoo. Tudi Močeradnik bi bilo bolj primerno. Le pojdite v pozni jeseni po gozdu tik bajeria. Na vsakih pet korakov vam junaško šumi ljubosumni močerad, trudeč se v svoje prezimovališče ali hiberno. Ali kupuje še kaka lekarna močerade? Včasih so bili za nekove urcnije...	j
Ko pa pridete tc jeseni do tistih bnjerjev, se nenadoma znajdete v mišnici: Strogo pre- | povedan prehod, najstrožje prejx>vedan pre- I liod! — Sama taka strašila so nastavljena kakor v koruzi z apnom pobeljene stare moške hlače zoper vranjo požrešnost čez salezijanski zavod ne morete, pri Plahutniku še manj, srednja pot med Plaliutnikom in Rakovnikom pa je letos zugrajena daleč naokoli z dva metra visoko žično ograjo. Kaj tedaj? Nazaj čez gozd? Seveda, a je morala tudi decn s teboj. Zaenkrat riskiraš: zuviješ okrog samostana, saj enkrat ni nobenkrat.
Od leta 1907 sem v Ljubljani. Tista sred- • nja steza je bila vedno prosta In prosta mora v interesu splošnosti postati tudi letos! S tega konca ne bomo hodili na Rožnik. Prvič je predaleč čez mestni prah in drugič jc ob romantiko. ker vsepovsod srečujete promenadno ljubezen v obliki golili krač.
Merodujui činitelji, gospodje občinski svetniki, naj store potrebne korake, da tiste žične ovire med Rakovnikom in Plaliutnikom. izzivajoče nas spominjajoč na »Doberdob, slovenskih fantov grob«, čimprej zginejo. En posestnik ne sme in ne more biti več kakor stotine, zraka in oddiha potrebnih prebivalcev.
France žužek.
© Protitiiberkulosna liga. V palači OUZD so sinoči zastopniki zdravniških, socijalno zdravstvenih in stanovskih organizacij osnovali pripravljalni odbor za slovenkso protituberkulozno ligo. Sestanku je predsedoval g. M. Krek, predsednik
OUZD. V pripravljalni odbor so izvoljeni dr. Mavr. Rus, dr. Tone Jamar, dr. Petrič, dr. Pless, Filip Uratnik in dr Bohinjec, ki je prevzel predsedstvo pripravljalnega odbora.
© Smrtna kosa. Včeraj dopoldne je umrla 83 letna gospa Frančiška S t r e k e 1 j, roj. Kačar, vdova škofijskega vrtnarja. Pogreb bo v soboto ob 4 popoldne iz Sv. Petra ceste 05. N. p. v m. I Njenim spoštovanim sinovom in sorodnikom naše iskreno sožalje! — Na Dunajski cesti 17 je umrla trgovka ga. Marija M e r č u n. Pogreb bo v soboto ob pol 3 pop. N. p. v m. I — V Rogaški Slatini je umrla včeraj ga. Marija Beline, roj. Kobola, žena trafikanta pri Sv. Petru. N. p. v m. I
O Razpis za prevažanje pošte v Ljubljani. Dne 27. septembra 1929 se vrši pri mestnem magistratu v Ljubljani ponovno pogajanje za oddajo v zakup voženj za izpraznjevanje pisemskih nabiralnikov v Ljubljani. Izklicua cena je 58.625 Din.
0 Pri javni borzi dela v Ljubljani je v
času od t. jauuarja do 14. septembra iskalo delu 50« moških, 1104 ženske, skupno 6152 brezposelnih. Prostih mest je bilo 4833 moških, 624 ženskih, skupaj 5457. Posredovanj se je izvršilo 2727 moških, 452 ženskih, skupaj 3179. Odpotovalo je 1190 moških, 53 žensk, skupaj 1243. Od-
Eudlo je 665 moških, 353 žensk, skupaj 1018. • ne 14. septembra se nahaja v evidenci 466 moških, 246 žensk, skupaj 712 brezposelnih. Delo je nu razpolago: moškim: 12 hlapcem, 8 mizarjem, 4 čevljarjem, 12 zidarjem, 14 tesarjem, 10 pleskarjem-soboslikarjem. sodnrskimu pomočnikoma, 1 kamnoseku, 3 pečarskim pomočnikom, 2 kleparjema, 15 navadnim delavcem, 1 slaščičarskemu pomočniku, l mlinarskemu pomočniku, I pokladulcu parketov, 50 tesačeui, 1 stavbnemu ključavničarju, I steklarskemu pomočniku, 1 sedlarskemu pomočniku. 40 rudarjem, 1 pilnrju, t kovaškemu pomočniku, t elek-tromonterju, 2 krojaškima pomočnikoma, 3 krz-narjein, 1 brivskemu [X)tnočniku,' 1 klobtičnr-skeinu pomočniku, 16 vajencem. — Ženskam: t natakarici, 1 pletliki, 2 šteparicama, 4 služkinjam, 3 kmečkim deklam, 1 postrežnici.
O Mestno kopališče na Ljubljanici se % dnem 20. septembra 1929 zalvori.
0 Hud karambol. Ob četrt na dve se je včeraj popoldne pripetil na Kongresnem trgu prav hud karambol. Neki kolesar je z vso naglico pri-vozil po Kongresnem trgu navzdol iu podrl nekega delavca na tla. Padec je bil tako hud, da je delavec omedlel. Dobil je hude notranje poškodbe. Poklican je bil reševalni avto, ki je ponesrečenca prepeljal v bolnišnico. Ker se več ur ni prebudil iz nezavesti, ni bilo mogoče zvedeti njegovega pravega imena. Neprevidnega koselarja je stražnik povabil na stražnico. Naknadno se je ugotovilo, da je jionesrečeni 17 letni vajenec Engelbert Rakar.
© Vrgel ga je v Ljubljanico nekdo drugi! Pod tem naslovom smo poročali o smoli delavca Beceleta, ki ga je baje delavec Franc Grnbnei vrgel v Ljubljanico. Izkazalo se pa je, da je Grah-ner govoril resnico, ko je trdil, da Beceleta šc sploh nikoli videl ni in ga zato seveda tudi ni mogel vreči v Ljubljanico. Tudi Becele sam je na policiji povedal, da Grabnerja sploh ne pozna in ga ta seveda tudi ni vrgel v vodo. Najbrže si je kak zlikovec nadel za ono noč Grabnerjevo ime iu spravil tako dva človeka v sitnosti: Beceleta in pravega Grabnerja samega.
© Ukradeni denar skrila v čevlje. Ljubljanski trg je že od nekdaj prav pripraven kraj za mnoge žeparje. Naše gospodinje, ki hodijo na trg kupovat, pa po navadi nimajo s seboj velikih zneskov, zato časopisje le redkokdaj beieži kako tatvino s trga, ker so vse manjšega obsega.. Včeraj pa se je pripetila na našem trgu že nekoliko večja tatvina. Ob pol sedmih zjutraj je kupovala na trgu. določenem za perutnino, gospa Marija Pol-lakova. Nakrat je pogrešila svojo torbico, v kateri je imela 2330 Din. Spomnila se je obenem tudi, da se je malo poprej sm ukala krog nje neka črno oblečena ženska. Prosila je tržnega nadzornika g. Guzlja, naj ji pomaga izslediti tatico, katere osebni popis je navedla. Tatica je bila kmalu izsledena in aretirana. Bila je neka prodajalka. Tatvino je pa odločno tajila, toda kljub temu so jo odvedli na policijo. Tam so jo jionovno in natančno preiskali ter našli ves ukradeni denar — skrit v čevljih. Tatvina je postala s tem pojasnjena, gospa Polla-kova pa je dobila denar. Tatice z obzirom na njeno družino ne navajamo z imenom, dasi bi sama to zaslužila, ker jo je v tatvino pognala le lakomnost, ne pa beda. Tudi ni tatica morda članica kake že-parske tolpe, kot so se že pojavile na trgu, temveč jo je premotila le skušnjava in prirojena tatinska strast.
rt
© Dr. Haus ne ordinira do 7. oktobra.
O Kino Ljubljanski dvor: Chaplin v strelnem jarku. Največji komik sveta! (Samo še danes ob 4., pol 7, pol 8 in 9.)
Vjačeslav šiškov:
Zlato
m.
Mrzel jesenski večer. Bolj in bolj plamti na zapadu solnčni zaton, ugasne končno. Na belozelenem mrzlem firmamentu se vidijo oglate konture borovcev. Mrtvaška tišina, jezero spi.
Špirita ni mnogo. Od jela pa sta oba po-polnoma pijana. Vamak je prenažrt, riga, sope, se smehlja. Špirit žge po žilah, telo se veseli notranje toplote — praznuje.
Varnak se tolče po golih prsih: »Kame-rad!«... in joče.
Prsi so porasle in so jim zaradi strjenega umazanca že kaj malo podobne. Take so, kot bi bile od ilovice. Na vratu ima trak, na njem visi križec.
»Druže... ljubi!« Zasope parkrat, solze se mu ulijejo po razoranem obrazu, objame Gor-juja: »Poljubiva se rajši... Rad te imam... zelo rad! Zares ... ah ...
In rije z obrazom v obraz prijatelja, pritisne nanj ustnice, ga poljublja in omoči s slino. Gorjuj pusti to brez sočutja. Prilično zadosti se je napil špirita, kaše se preobjedel in zdaj se ga je polotila melanholija. To je zares žalostno.
»Moj ljubi... Saj bi se bila žc skoro poklala, moj Bog. Hudičeva zadeva!«
»Celega ptiča si ti sam požrl.«
»Pes sem, hudič sem! Udari me v golta-ncc! Ah, ti moj ljubi prijatelj!«
»Kuga nad te! Še malo, pa bi bil poginil ...«
Toda želodec je dobro nabasan, kakor vreča ječmena. Kaša se spakuje do vrata nazaj. In jeza izginja Gorjuju iz duše, mehkejši postaja. smehlja se z očmi, pod katerimi ležijo
globoki zeleni kolobarji. Z napetim trebuhom sedi tu, se heheta, balancira z zgornjim životom kot možičelc-vstajačck. Srce pa ga boli resnično.
Sita in pijana sta legla ob ognju, da bi zaspala. Zaverovana kot dva brata ležita drug ob drugem.
»Bratec moj...«
»In kaj si ti? Angelček.«
Pet jih je bilo, ko so odšli od zlatih studencev. Pa oni trije morajo tudi biti tu. Nekje so skriti in šepetajo, kjerkoli že. Tako se jima zdi. Mrtvi živijo ...
»Norci, hudiči...«
»Koga misliš?«
»Naju ... nepridiprava sva ... Žal mi jih je«
»Koga ti je žal?«
»Mladega dečka posebno! Njega posebno. Tako mlad ubožec...« Gorjuj laja. »Strašno mi ga je žal...«
»Toda on se vendar ni niti enkrat stresel. Popolnoma mirno se je preselil tja preko, ko sem ga ...« Vamak prcgiblje komolce. »Ena, dve, tri... in odpravil sem ga.«
»Ti si hudič, morilec,« ječi Gorjuj.
»To vem dobro. Ampak, če jim ne bi bila midva posvetila na drugi svet, bi naju bili oni spravili s tega! Tako pa živiva — k hudiču.«
»To nič nc de. Tako je dobro. In saj je, kot da sc vse to ni nikoli zgodilo,« se šali Gorjuj in pači obraz; toda., če bodo prišli.. mi bo tesno... Kri — kaj muči... škoda, brate, ah, kako škoda ...«
In Gorjuj pomežikne. Ogenj diha toplo žarino. Zuaj bi bilo dobro spati. Želodec se veseli, duša sc veseli. 2e napol v sanjah pridejo spet misli:
»Pred dvema letoma sem jih umoril pet,* šepeta Varnak s hripavim glasom, »z nožem..
sem jih operiral... in šesti — je bil pes. Njemu sem prvemu zarinil nož v telo. Nato je prišla na vrsto kuharica, trgovec, njegova gospa in njen zarod. . ha, mrzlo jc tu, vražje mrzlo..«
»Hudoba si, Vamak,« pravi Gorjuj napol v spanju, trpko in zategnjeno.
»Gotovo, to sem ... hudoba ... Toda poznam dvoje kač mojega kova — sebe in tebe, dva gada!«
»Lažeš, ti nimaš nobenega sočutja — jaz sem drugačen!«
»Spi zdaj!«
»Jaz spi-ini ..« mrmra on trudoma.
V temi se Gorjuj prebudi kakor od čudnega šumenja. Ko da se je neka roka dotaknila sekir.
Ubil me bo ... si misli.
In pomežika malce skozi napol priprte veke. Tema je. In naenkrat je vse pozabil: večer, današnji dan, preteklo leto, vse se mu zdi kot sanje. Razpre svoje pijane neumne oči, pogleda na štor, na kotel s kašo, a nobene stvari nc vidi razločno: vse — je sanja. V želodcu pa začuti glad. Jesti! Vse — temna sanja. Vse megla — globoka noč naokrog. Samo eno ni sanja: hudobno dejstvo, da je Varnak še tu. Zlato. Čreva gosi. Okrvavljena usta Varnakova.
»Daj, četudi so samo čreva ...«
»Poberi se k vragu ...«
»Pst, tiho... brez šumenja...«
Sklonjen naprej kakor mačka se splazi Gorjuj k sekiri, s tihimi koraki .. pst... tiho...
Po vražje zavihti — in že se zvija obglavljeno truplo Varnakovo v zadnjih sunkih. »Greh, greli...« mrmra Gorjuj, »kaj sem storil?«
Krokar kraka, v močvirju žlobudrajo vragi iu škrat v gozdu si piska v pest
»Zlato!! Svoboda! Hura!«
In vse okrog njega utone, se razgubi, izgine.
»Moja je sekira.«
Smeh ga žge po celem telesu: »Ti ljuba, sladka sekira, moj edini prijatelj, očka.., Moja je!«
Plazeč se po tleh se približuje Gorjuj sekiri, je pa še ves pijan in ne more vstati.
»Ti moja sekirica ... s teboj... v dveh ... živ! In v svojem zamaknjenju poljubi okrvavljeno sekiro... kot ljubljeno ženo.
S težavo vstane, sune z nogo bradato glavo Varnakovo vstran: »Aha, govedo... zdaj imaš, kar ti gre...« In glava se zakotali po robu dol.
»Zreti! Meso!«
Izvleče nož izza škornja, obrne truplo, dv[gne srajco, a pljune poln gnusa: »Posušen ... vrag.. nobenega mesa več ... prekleti!«
Dolgo sedi tako, molče, obrnjen proč ic negiben, kot nasekan štor.
Jutranja zarja jc vstala. Megla se jc dvig nila, izginila. V Gorjujevi glavi je postalo svetlejše. Na jerebiki v bližnjem grmovju se je zbudil kalin in poskusil zagosti prve glasove v gozd.
Nenadoma poči glasen strel.
Dim smodnika se še ni razkadil, ko se je priplazil skozi šuštenjc suhega lesa črnobradal mož.
»Aha... dva sta bila,« je dejal sam pr, sebi, »vajine ciganske noge bodo zdaj mirne ..«
Vzel je zlato, sekiro in nož, se nasmehnil in vneto pokrižal ter odšel urno po stezi dalje.. j
Maribor
□	Mariborsko Glasbene matice redni občni zbm bo v petek, dne 27. t. m., ob pol 20 v društvenih prostorih. Na dnevnem redu so poročila funkcionarjev ter volitve novega odbora. O tem se članstvo obvešča v smislu čl. 7. društvenih pravil.
□	Popravek, Z ozirom na notico, ki smo jo priobčili v »Slovencu« dne 17. t, m. pod naslovom »Uporniki...« na podlagi podatkov pri tukajšnji policiji, prinašamo sledeči popravek gostilničarja R. Schvvingerja, ker ne maramo nikomur delati krivice. »Ni res, da bi v moji gostilni mnogoštevilni gostje rjoveli in razsajali, pač pa je res, da je v moji gostilni obhajala neka družba god in se je družba s primernim peljem zabavala. Jaz sem se pa napram stražniku skliceval, da v drugih gostilnah še po 20 večkrat popevajo. Res je tudi, da so se nekateri gostje prerekali na ulici, toda to se ni zgodilo pred vratmi moje gostilne. Sicer pa ne vem, kdo se je prerekal in čemu. Tudi ni res, da bi bil jaz ščuval goste zoper stražnika, pač pa je res, da sem jaz miroljuben gostilničar in da sem v predmetnem slučaju vplival na goste pomirjevalno.
□	t Janez Šlebinger. V sredo, dne 18. septembra ob petih popoldne je umrl v svoji hiši Vojašniška ulica 23 po dolgotrajni bolezni in previden s sv zakramenti g. Janez Šlebinger, star 73 let in rodom od Sv. Ane v Slov. goricah. Pokojnik je bil marljiv zastopnik naše slovenske »Vzajemne zavarovalnice«, ki izgublja z njim svojega agilnega sotrudnika. Bil je tudi član raznih kršč. organizacij in vnet za vsako dobro stvar. Pogreb bo danes ob 15 na mestnem pokopališču v Pobrežju. Blagemu pokojniku svetila večna luč!
□	Koncert v mestnem parku dne 22. t. m. obsega sledeči program: Japifanov — 20. stoletje (marš); Svoboda — Planula zora; Rossini — uvertura k operi Viljem Teli; Puccini — fantazija iz opere »Manon LescauU; Jaki — »Slovenski biseri« in Fučik — Florentinski koncertni marš. Svira mariborska vojaška godba od 11 do 12.
□	In je zopet brizgnila kri... Pri Sv. Andražu v Slov, goricah je zopet padla nedolžna žrtev fantovskih pobojev. 17letni posestniški sin Josip Kovačec se je v pozni večerni uri vračal od košnje proti domu. Spotoma se je ustavil na domu svojih sorodnikov, kjer je bilo pri prenavljalnih delih zaposlenih več izvenžupnijskih zidarjev. Nenadoma je prišlo med zidarji in nekaterimi domačini do prepira in nato do spopada. V splošnem ruvanju je padel kot nedolžna žrtev s smrtnone-varno rano Janez Kovačec, ki je težkim poškodbam podlegel. Z nesrečno usodo pokojnikovo so-čuvstvujejo vsi, ki so ga poznali. Blagi pokojnik je bil miren, marljiv in vzgleden mladenič in vzoren član naših prosvetnih organizacij.
□	Na mestnem iizikatu se v soboto, dne 21. t. m., ne sprejemajo stranke radi snaženja uradnih prostorov.
□	Iz mestnega avtobusnega prometa. Z današnjim dnem se ustavi ob nedeljah in praznikih vožnja na progi Selnica do Šturmove gostilne. Promet na progi Maribor — Selnica se seveda vrši redno naprej.	t
O Posestno gibanje. Kupila sta Bogomir in Marija Bračko od mestne občine parcelo ob Koroških vratih za 21.925 Din. — Franc in Emilija Mayer, trg. na Glavnem trgu, sta kupila od Val-terja in Ane Halberth dve parceli v Kamniški nlici za 93.632 Din.
n,t □ K otvoritvi prenovljene kavarne Central.
4utri se otvori zopet staroslavna kavarna Central v Gosposki ulici (glej obvestilo v inseratnem delu lista). Čisto novo in sveže lice je dobila ter ima izgled moderne velikomestne kavarne. Lastnik kavarne Franc Stickler se je odločil, da z naravnost umetniško adaptacijo kavarniških prostorov nudi svojim gostom prijetno in elegantno shajališče in zbirališče. Lahko trdimo, da je kavarna Central po izvršenih adaptacijskih delih ena najlepših kavarn v Sloveniji sploh. Adaptacijska in prenav-ljalna dela so se izvršila po načrtih znanega dunajskega arhitekta Karla Klausa. Zlasti moramo omeniti moderno kuhinjsko opravo in odlične kavne parilne aparate od odlične dunajske tvrdke Josip Rosenberg, ki dajejo kavi najboljši aroma ter najlepšo barvo in s katerimi je postopek sila enostaven, udoben ter hjerati brezhiben. Ravno-tako je tudi druga kavarniška oprema vzorna in moderna (centralna kurjava, okusno izvedena razsvetljava, krasni ložni sedeži, originalne ter mične slikarije). Vsekakor pomeni prenovljena kavarna Central za naše mesto veliko pridobitev.
□	Smrtna kosa. Umrli so: Josip Štern, strojevodja v p., star 60 let, Studenci, Črtomirova 4. Pogreb danes ob 17 na studeniškem pokopališču.
_ Terezija Ladiha, vdova po kovaču, stara 82 let,
Tržaška c. 25. Pogreb jutri ob 16 na magdalensko pokopališče. — Engelbert Devetak, lesni trgovec in hišni posestnik, star 52 let, Kettejeva 4._
□	Redno brezplačno naknadno cepljenje se vrši v času od 23. do 25. septembra t, 1. vsak dan od 9 do 11 na mestnem fizikatu v Frančiškanski ulici 8. Cepljenje je obvezno za vse prebivalce mesta Maribora, ki še niso cepljeni in ki so stari nad šest mesecev Opustitev cepljenja se kaznuje v smislu določil zakona o obveznem in prisilnem cepljenju.
□	Na novo se je vpisalo letos v tukajšnje srednje šole 406 učencev in sicer se je vpisalo v prvi razred hum. gimnazije 152 učencev, realke 176, v prvi letnik ženskega učiteljišča 40, moškega učiteljišča pa 38 (lansko leto 56!).
□	V sezono kulturnega dela je planila tukajšnja katoliška mladina. V nedeljo pohiti k Sv. Lenartu v Slov. goricah, kjer priredi po ve-černicah gledališko predstavo »Spoštuj očeta« v treh dejanjih ter šaloigro »Zamujeni vlak« v enem dejanju. Na sporedu je tudi deklamacija in govor. Med odmori igra tamburaški zbor kat. mladine. Prireditve se udeleže vsi prijatelji mladine.
□	Volitve načelnikov posameznih okrajnih cestnih odborov se vrše dne 26. t. m. ob 10 na sedežih dosedanjih okrajnih zastopov. Tudi je oblastni komisar že imenoval v smislu določil uredbe o okrajnih cestnih odborih po tri člane v posamezne cestne odbore. V mariborski Okrajni zastop so imenovani Jakob Florjančič, župan pri Šmiklavžu, Alojzij Schicker, župan pri sv. Marjeti ob Pesnici in Franjo Fras, posestnik in obč. svetovalec v Dobrenju.
□	Z vlaka je padel včeraj ob sedmih zjutraj v bližini rafinerije »Danica« pri tezenskem tovornem postajališču 121etni realčan Anton Pošek, ki se je peljal iz Poljčan v šolo v Maribor. K sreči padec ni bil smrtonosen. Pošek je dobil pri padcu ranitve na glavi in ustnicah ter lažje poškodbe na
kolenih. Ponesrečenca je tukajšnji reševalni oddelek prepeljal v bolnico.
□	Mariborski gledališki abonma se letos vpisuje v velikem številu, kar priča o zaupanju, ki ga ima naše občinstvo do prihodnje sezone. Opozarjajo se nadaljnji interesenti, da se priglasi sprejemajo še do sobote, 21. septembra.
□	Pod oboki državnega mostu nastaja v poslednjem času pravcata kolonija brezstanovanjcev; Družini dclavca Mihaela Jernuša je sledila včeraj zasebnica Marija Ulbl, ki je stanovala doslej v Židovski ulici 12. Na dan pred prisilno deložacijo je sama izpraznila stanovanje ter se zatekla pod oboke državnega mostu, ker ni dobila drugod stanovanja.
□	Otvoritev kavarne. Popolnoma prenovljena kavarna »"Central« bo zopet otvorjena v soboto 21. t. m.
Celie
gospodarstvo
0 V nedeljo 22. sept. ob 4 popoldne vprizori Gledališka družina celjskega KatoL prosvetnega društva v Narodnem domu smeha in razposajenosti polno Gogoljevo komedijo »Ženilev*. Vstopnice se dobijo v predprodaji v Prosvetnem tajništvu ua Cankarjevi cesti. Pričetek predstave je točno ob 4, tako da bo konec najmanj ob 6 in je tako zlasti prijateljem gledališča iz oddaljenejših krajev poset predstave mogoč, ker imajo na vse strani ugodne železniške zveze.
j& Tragična smrt mladega slikarskega vajenca. V sredo 18. t. m. dopoldne je padel iz tretjega nadstropja hiše Mestne hranilnice na dvorišče komaj 10 letni sin soboslikarja in pleskarja Schunka iz Aškerčeve ulice, nadarjeni Vilko Schunko. — M Ind i Vilko je skupno s slikarskim pomočnikom Grudnikom pleskal stanovanje strokovnega učite- , lja Grašerja v tretjem nadstropju poslopja Mestne hranilnice na Krekovem trgu. Malo pred 11 dopoldne je Vilko hotel odpreti dvoriščno okno, da bi se novoslikana soba bolje sušila. Stopil je na okno, izgubil ravnotežje ter padel na dobrih dvajset metrov globoko dvorišče. Nesrečo sla takoj opazila v isli hiši stanujoča zdravnika brata dr. Bruno in dr. Rudolf Sadnik, ki sta nemudoma pohitela k ponesrečencu in odredila takojšen prevoz
'lajs ugotovil
rave. Tako je imel Villto desno roko dvakrat prelomljeno, desno nogo je imel prelomljeno v stegnu, veliko rano je dobil na desnem čelu, na notranje poškodbe težjega značaja pa je kazala kri, ki je v globoki nezavesti se nahaja,jočemu mladeniču curljala iz nosa in ust. Kljub vsej skrbnosti bolniških zdravnikov, je Vilko kmalu po 12 izdihnil, ne da bi se bil še kaj zavedel.
& iz celjske strelsko družine. Ob razmeroma dobri udeležbi se je vršil v sredo ob pol 9 v mali dvorani Celjskega doma občni zbor celjske Strelske družine, ki ga je vodil predsednik začasnega odbora polkovnik g. Vojislav Kostič. Predsednik je uvodoma lepo predaval o pomenu in važnosti strelskega športa. Ko je predsednik še raztolmačil pravila, je bil izvoljen nov odbor Strelske družine: predsednik polkovnik Vojislav Kostič, odborniki pa major Vučinič, kapetan II. ki. Slekovec, srezki načelnik dr. Hubad, šef Zdravstvenega doma dr. Rebernik, prof. Mravljak, dr. Vičar in pa Kranjc. Mesečna članarina se je določila z 2 Din. S pripravami za teoretski strelski pouk se bo pričelo v kratkem, praktično vežbanje pa se v smislu pravil vrši le v času od 1. aprila do 1. oklobra. Upamo, da bo poživljena Strelska družina v Celju v velikem obsegu zainteresirala zlasti našo mladino za lepi strelski šport.
0 Občni zbor Zveze organistov za Slovenijo se je vršil dne 17. t m. dopoldne v telovadni dvorani celjskega Orlovskega doma. Prisostvovalo mu je iz mariborske škofije 7, iz ljubljanske pa 5 delegatov. Poleg tega se je občnega zbora udeležilo še 23 drugih organistov. Došli so celo iz najodda-Ijenejših krajev, kakor iz Bleda, Vrhnike, Metlike, Slovenjgradca, Prekmurja, Medjimurja itd. Zborovanje je otvoril in vodi! zvezni predsednik gosp. Klančnik, ki je uvodoma posebno toplo pozdravil navzočega konz. svet. in skladatelja gosp. Stanka Premrla. V predsednikovem poročilu je bilo posebej pohvalno povdarjeno, da sta oba slovenska oblastna odbora vpoštevala željo zveze in na svoje stroške omogočila tako na ljubljanski kot lia celjski orglarski šoli pouk učencev v občinskem tajništvu. Ko sta podala zanimiva poročila še tajnik g. Kuntara in blagajnik g. Premrl, je bil izvoljen sledeči zvezni odbor: predsednik Franc Klančnik, organist v Šmartnem ob Paki, podpredsednik Li-par Peter, organist v Mengšu, tajnik Kuntara Vilko, učitelj glasbe na šoli Glasbene matice v Celju, blagajnik Ivan Zdešar, organist pri Sv. Petru v Ljubljani. Kot preglednika računov sta bila izvoljena Grum Franc, organist na Vrhniki in Lnvrič Josip, organist v Ljubljani. Pri slučajnostih je bil soglasno sprejet sklep, da se za organistovsko organizacijo ter vzgojo zaslužni ravnatelj celjske or-glarske šole gosp. Karel Bervar izvoli častnim članom zveze.
Dopisi
OBGiMIST
dobro izvežban, zelo zaveden in agilen se spreime. — Ponudbe z nnvedbo referenc sprejema ustmeno ali pismeno; foapnl UTfld V IfO-
sionevlo na Ifrttl
Trbovlje
. Velika gasilska vaja v Hrastniku. V nedeljo popoldne se vrši v Hrastniku velika gasilska vaja, pri kateri bodo sodelovala sledeča društva: Gasilsko društvo trg Trbovlje, Rudniško gasilno društvo v Trbovljah, Gasilsko društvo Dol, Gasilsko društvo v Hrastniku in Gasilsko društvo steklarne v Hrastniku. Namen vaje je, ugotoviti vodno množino hrastniškega potoka in kam bi se v slučaju požara namestile motorne brizgalke. Vaje se bodo izvajale od Birtiča na vilo rudniškega ravnatelja g. Drolca in na steklarno, ker bi požar posebno tu napravil mnogo škode ali jo celo popolno upe-pelil. Za steklarno se bo črpala voda iz Save.
Nova okrajna cesta. Že letos se namerava početi z zgradbo nove okrajne ceste z daljavo okoli 250 m, ki bo vodila naravnost od glavne ceste mimo g. Pusta, med njivami proti Ličarjevi vili in se bo pri stari občinski hiši zaključila z I okrajno cesto. Za to cesto bo potreben železo-betonski most in nekaj opornih škarp. S to cesto se odpravi močan ovinek in še močnejši klnnec za župniščem. Denar za cesto je že pripravljen, treba je napraviti še načrte, ki pa bodo v kratkem gotovi. Kmetje, kakor tudi drugi se nove ceste zelo vesele.
Šoštanj
Življenje na odru. Pomočniki Obrtnega društva uprizorijo v soboto in nedeljo Ganglovega »Sina«. To je druga njihova igra. Diletanti Orla pa pripravljajo Jurčič-Govekarjevo igro »Deseti brat«, ki bo prišla na oder sredi oktobra.
Tretji gospodinjski tečaj je v polnem teku. LTdeležujejo se ga orlovska društva v lepem številu Sigurno bo tuui ia uspel kot prva dva, posebno ker so sedaj na razpolago poljski pridelki.
Občni zbor »Orla« se vrši 25. septembra zvečer v društveni sobi Slomškovetfa doma.
Iskanje naročil po trgovskih potnikih
Glede iskanja naročil po trgovskih potnikih vlada med našim trgovstvoni še vedno velika nejasnost, ki vodi mnogokrat do raznili pritožb ter ovadb in nesporazumov.
Zveza trgovskih gremijev za Slovenijo v Ljubljani smatra radi tega za potrebno ponovno pojasniti, kako in kdaj sme nabirati trgovski potnik naročila pri zasebnikih.
I.	Iskanje naročil pri trgovcih, obrtnikih in pri osebah, ki uporabljajo ponujeno blago v svojem obratu. Trgovci, odnosno njih pooblaščenci (trgovski potniki) smejo iskati naročila v splošnem samo pri trgovcih, ebrlnikih, tovarnarjih in sploh pri takih osebah, ki uporabljajo pouujeno blago v svojih obratih in to v občini svojega stajališta, kakor tudi izven občino stajališča. Nositi pa smejo s seboj vedno le samo vzorce.
II.	Iskanje naročil pri zasebnikih v občini stajališča. Trgovcem in trgovskim potnikom je iskanje naročil na kolonijalno, špecerijsko in raa-ierijalno blago tako v občini stajališča, kakor tudi izven občine stajališča brezpogojno prepovedano. Za vse drugo blago, torej izvzemši kolonijalno, špecerijsko in materiialno blago, smejo nabirati trgovci in trgovski potniki naročila v kraju stajališča trgovine, vendar pa smejo nositi pri obisku strank s seboj le vzorce.
III.	Iskanje naročil pri zasebnikih izven stajališča. Iskanje naročil pri zasebnikih izven stajališča trgovine, na vse blago (razen kolonijalnega, špecerijskega in materijalnega blaga), je dovoljeno pri zasebnikih le na izrecen, pismen in na določeno blago glaseč se poziv, ki ga jc poslal zasebnik trgovcu. Ni torej dovoljeno, da trgovski potniki obiskujejo zasebnike, ne da bi clobil trgovec od zasebnika pismen poziv, naj ga njegov polnile obišče. Brez povabila od slrani privatne slian-ke smejo zasebnike obiskovati le polnilci s: stroji, motorji in njih deli; stavbnim materijalom, umetnim kamenjem vseh vrsl; ploščami ia probkovine; strešno lepenko in umetnim materijalom za tlakovanje cest; tehničnimi predmeti za kurilne, raz-svetljevalne in vodovodne naprave; lesenimi ru-loji in žaluzijami; šivalnimi iu pisalnimi stroji, bicildi, motornimi vozili, Štampilijami, luksuznim perilom (perilom za lišp), ki je narejeno iz ličnih in finih tkanin, v veliki meri ozaljšano z olepševalnimi šivi, olepševalnimi trakovi, robovi, vezeninami, čipkami in podobnim. Brez povabila ne sme torej obiskovati privatnih strank potnik z navadnim belim perilom, ovratniki, manše!ami iid.
IV.	Iskanje naročil na zlatnino, juvele Ud. Izdelovalci ur, zlatih in srebrnih predmetov, vele-trgovci s temi predmeti in trgovci z juveli in dragulji in njih potniki smejo tudi izven stajališča nositi s seboj ne samo vzorce, marveč tudi blago, vendar pa le, če je stajališče v naši državi. Prodajali smejo lako blago samo upravičenim preprodajalcem, ne pa tudi zasebnikom.
V.	Iskanje naročil po samostojnih trgovskih potnikih. Samostojni trgovski potniki ne smejo sklepati agentumili poslov s privatnimi strankami tudi ne na podlagi izrecnega pisemskega poziva.
Vi. Iskanje nai očil po inozemskih potnikih. Inozemskim trgovcem in potnikom je ponujanje blaga pri privatnih strankah sploh prepovedano in sicer z vsakim, kakršnimkoli blagom.
VIL Legitimacija. Vsak trgovski potnik mora imeti legitimacijo, izdano od Zbornice za TO I v Ljubljani, ki jo izda slednja na podlagi čl. 11 na-redbe ministra trgovine in industrije z dne 27. junija 1928, št. 14.402/111. Ker se čujejo pogoste pritožbe zlasti cd podeželskega trgovstva, da tudi potniki obiskujejo privatnike, podaja Zveza še sledeča navodila: Če trgovec zasači potnika, ki v njegovem kraju obiskuje privatne stranke, naj ga legitimira in če potnik ne more dokazati, da je obiskal slranko po naročilu stranke same, naj ga takoj naznani oblasfi, obenem pa sporoči Zvezi trgovskih gremijev in pristojnemu gremiju njegovo ime in tvrdko za katero potuje ter natančne poda'ke, klaj je potnik nudil blago pri privatnih strankah ter imena in naslove doličnih strank. Zbornica za TO I bo na ponovne pritožbe, podkrepljene z dokazi, gotovo odvzela takemu potniku, ki krši zakonite določbe, legitimacijo.
Zakup vcloprodajc tob. izdelkov, cigar, papirja in vžigalic. Monopolska uprava oddaja v zakup veleprodajo tobaka za 1920, 1931 in 1932. Prodajni teritoriji so v ljubljanski oblasti sledeči: Brežice: letna poraba ca. 5.1 milij. Din (skladišče mora biti v Brežicah); Višnja gora 2.2, Vrhnika 2.2, Vel. Lašče 1.7, Zagorje 5.4, Kamnik 4.5, Krško 3.8 (Krško in Kostanjevica), Kranj S.l (skladišče mora biti v Tržiču in Kranju), Kočevje 4.1 (Kočevje, Banjaloka in Nova vas), Logatec 1.9, Litija 2.6, Laško 3.0, Lukovica 1.5 (Lukovica in Moravče), Novo mesto 9.2 (Novo mesto, Črnomelj in Metlika), Radeče 1.7, Radovljica in Jesenice), Ribnica 2.9 (in Travnik), Sevnica 1.7, Trebnje (Žužemberk in Mokronog) 4.6, Cerknica (Lož in Nova vas) 3.5, Škofja Loka (Železniki in Gorenja vas) 5; v mariborski oblasti pa: Dol. Lendava 3.1, Konjice 3.3, Marenberg 2.9, M. Sobota 4.6, G. Lendava 1.3, Maribor (Sv Lenart) 29, Preval je 3.9, Ptuj (Ormož) 10 4, Rog. Slatina 2.9, SI. Gradec 2.8, Celje 15.6, Mozirje 2.6, Šoštanj 3.4, Šmarje 2.1 in Čakovec (O. Kraljevac) 9.9
Srbsko zadružništvo v Vojvodini. Kakor znano so se svoječasno srbske zadruge Vojvodine in Srema ločile od belgrajske Zveze in so obnovile nekdanjo zagrebško zvezo srbskih kmet. zadrug s sedežem v Novem Sadu. Pristopilo je koj 44 zadrug, kasneje še 175 in 12 zadrug se je nanovo ustanovilo. Sednj ima Zveza 231 članic. Največjo pažnjo pa posveča ustanovitvi mlekarskih zadrug. Revidirala je lani zveza 183 zadrug. Dne 30. junija t. L je imela Zveza 1 milij. Din vlog na knjižice ter 2.9 milij. na tek. račun, krediti članicam pa so znašali 8.4 milij. Din. Blagovni oddelek je lani kupil za 3 milij. Din umetnih gnojil, 0.3 milij. poljskega orodja, 0.9 milij. krompirja itd.
Brežice ob Savi
1 Sadna razstava v Brežicah. V nedeljo, dne 15. septembra t. 1. je bila otvorjena sadna razstava v meščanski šoli v Brežicah, ki bo trajala do nedelje 22. septembra t. 1. Obisk je bii v nedeljo zelo dober, delavne dni pa dober. Tudi sadja se jc že precej prodalo. Razstavljalci pa imajo naprodaj še več vagonov lepega namiznega sadja. Zato še VabijO trgOVCi š Saujrm, ua Si ogledajo razstavo in krijejo svoje potrebe direktno od producenta. — Podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva v Brežicah.
Borza
19. septembra 1929. DENAR
V današnjem deviznem prometu so ostali tečaji v glavnem neizpremenjeni. Promet je bil srednji, največ pa v devizi Berlin (0.6 milj. Din). Privatno blago je bilo zaključeno v devizah Dunaj in Trst, dočim je v devizah Berlin, London in Curih intervenirala Narodna banka.
Ljubljana. — (V oklepajih zaključni tečaji). Amsterdam 2280 bi., Berlin 1352.50—1355.50 (1354), Bruselj 790.14 bi., Budimpešta 992.22 bi., Curih 1094.40—1097.40 (1095.90), Dunaj 798.83—801.83 (800.33), London 275.26—276.06 (275.66), Newyork 56.765 bi., Pariz 222.55 bi., Praga 168.33 bi., Trst 296.40—298.40 (297.40).
Zagreb. Amsterdam 2277—2283, Berlin 1352.50 do 1355.50, Budimpešta 990.72—993.72, Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 798.83—801.83, Ne\vyork 56.6625—56.8625, London 275.26—276.06, Pariz 221.55—223.55, Praga 168.03—168.83, Trst 296.45 do 298.45.
Belgrad. — Amsterdam 2279—2283, Berlin 1352.50—1355.50, Budimpešta 990.72-995.72, Dunaj 798.83—801.83, London 275.20—276, Ne\vyork 56.565-56.865, Pariz 221.55-223.55, Praga 167.93 do 168.13, Trst 296.45—298.45.
Curih. Belgrad 9.1275, Berlin 123.615, Budimpešta 90.525, Bukarešt 3.08, Dunaj 73.05, London 25.15, Madrid 76.525, Newvork 518.95, Praga 15.36, Pariz 20.3025, Sofija 3.76, Trst 27.14, Varšava 58.20.
Dinar notirn: lin Dunaju (deviza) 12.50125, (valuta) 12,47, v Londonu, Newyorku in v Pragi neizpremenjeno.
VREDNOSTNI PAPIRJI
Ljubljana. Celjska posojilnica 158 den.. Ljubljanska kreditna 123 den., Praštediona 860 den., Kreditni zavod 170 den., Vevče 130 den., Stavbnf
50	člen., Šešir 105 den., Ruše 250—260.
Zagreb. Drž. pap.: vojna škoda ar. 405—406, kasa 405 -405.50, termini: 9. 405—406, 12. 414.50 do 416.50, 7 odst. inv. pos. 85—86 (85.25), agrari 52—53.50. Bančni pap.: Hipo 202—203 (202), Poljo 15.75—16, Ilrv. 50, Kred. 93 den., Jugo 81-83 (81), Lj. Kr. 123 den., Medjun. 56, Nar. 8150-8300, Prašted. 860—870 (860), Srpska 155, Zem. 130 do 135, Obrlr.a 38—49, Etno 164, Ravna gora 75, Kat. 32—34 (32). Ind. pap.: Guttmann 185—195, Slavo-nia 120—150, Slaveks 96—100, Danica 127 blago, Drava 430 den., Šečerana 433—440, Osj. Ijcv. 210 do 220, Brod. vag. 130—140, Union 155—165 (155), Isis 16 den., Ragusea 405—430, Trbovlje 475 do 482, Vevče 132 den., Nar. šum.40—42, Piv. Saraj. 205 bl„ Narod. mlin. 20 den., Oceania 200 den., Jadr. plov. 560.
Belgrad. Narodna banka 8150, 7 odst. invest pos. 85, vojna škoda 404.50.
Dunaj. Don. sav. jadr. 84.25, VViener Ban.lt-vereiu 21.80, Bodencreriit 99.60, Creditnnstalt 52.50, Escompleges. 21.70, Živno 111.25, Union 24.50, Aussiger Chemische 261, Slavonia 13.80, Slavex 12, Mundus 179, Alpine 40.05, Trboveljska 59.50, Kr. ind. 36, Leykam 6.35, Rima Murany 111.95.
Žito
Položaj za pšenico je radi prijaznejših notacij na budimpeštanski borzi nekoliko prijetnejši, vendar je promet zopet popustil in živahnost trgovanja se je polegla. Cene so ostale povsem neizpremenjene za vse proizvode, tudi za pšenične mlevske izdelke, ničla srednje dobre bačke znamke notira 305-307.50.
V	Ljubljani so notacije neizpremenjene.
Na ljubljanski borzi je bil zaključen 1 vagon pšenice. Tendenca mlačna.
Novi Sad. Pšenica bč. 192.50—195, bu. 190 do do 192. Oves bč. in sr. 155.50—155. Koruza bn., bč. in sr. 155—100. Ječmen bč in sr. 125—127.50. Moka 00 in 0 g 290—300, št. 2 270—280, št. 5 245 do 255, št. 6 220—230, št. 7 180—190, št. 8 120—130. Fižol 450—460. Otrobi 105—110. Tendenca neizpremenjena. Promet: 25 vagonov pšenice, 1 ovsa, 2 koruze, 5 ječmena, 0 moke in 12 otrobov. Skupaj
51	vngonov.
Budimpešte. Tendenca omahujoča. Pšenica: okt. 22.06—22.05, zaklj. 22.05—22.06, marec 24.65 do 24.55, zaklj. 24.56 -24.57, maj 25.47—25.24, zaključek 25.24—25.26. Rž: okt. 16.96—17.10, zaklj. 17.10—17.12, marec 19.30—19.35, zaklj. 19.35 do 19.36. Koruza: maj 18.04—18.20, zaključek 18.10 do 18.15.
Živina
Letos imamo pričakovati prav dobro letino koruze, pa seveda tudi nizkih cen tega blaga: koruza je padla že pod 160 Din pri producentu. Tudi otrobi so slabi v ceni. Zaradi teh izgledov je tudi cena prašičem začela popuščati, nasprotno pa so cene goveje živino čvrste. Tudi cene masti so popustile z nadaljno slabo tendenco.
V	Milanu je bilo ta teden prodanih 191 zaklanih jugoslovanskih telet po 7.50 do8 lir za kg mrtvo teže.
V	Zagrebu so cene govedi za srednje ii: boljše kakovosti čvrslejše, za slabše vrste pa slabše za 50 par pri kg.
Hmelj
Nlirnberg, 19. sept. (Tel. 5Slov.t) Danes je bilo pripeljanih 150 bal po železnici in 50 s kmetov. Prodanih je bilo 150 bal. Kupčevalo se je v glavnem za gorski hmelj, in sicer za slabšo kakovost f)o 25 do 35 mark, za srednjo po 35—40, za srednji llallcrtauer 50—70, razen tega pa je bila prodana tudi večja partija tetnanškega hmelja po 70—85 mark. S tranzitnim hmeljem se danes ni trgovalo. Zaključno razpoloženje jo bilo mirno.
Praga, 19. sept. (Telef. »Slov.;) Na žalskem trgu so se danes nadaljevali večji nakupi za domači in inozemski račun. Razpoloženje za prvovrstno blago je bilo utrjeno. Po kakovosti blaga se jo plačevalo na žatskem trgu za hmelj letnika 1920 od 350 do 650 Kč za 50 kg brez prometnega davka. ii
■Sladkor. Dovozi sladkorne peso v tovarne se nadaljujejo in prva je že začela izdelovati sladkor velikobečkereška tovarna. Novega blaga pričakujejo na trgu v kakih desetih dneh. V Ljubljani notira sladkor en gros kristal 11.80 Din za kg, kocke pa 13.30 Din. Posebnih izprememb v cenah ni pričakovali, ker se karlel ne ravna dosti po položaju na svetovnem trgu.
Riž. Lepo vreme je pospešilo rast in novega blaga je pričakovati že koncem septembra. — Za promptno dobavo notira 158 lir Postojna, za oktober pa 152. V Ljubljani notira riž en gros 6.20 do 6.30 Din za kg.
Rozine. Radi stalnega deževnega vremena v Grčiji prihajajo prav nlarmanlnc vesti. Pričakujejo znatnega podraženja blaga, govore celo o podražitvi za 10—15 šilingov.

Najhitrejši dirkalni čoln na svetu »Miss America 7«, ki je dosegel hitrost 149 km na uro, je med dirkanjem švignil čez val 5—6 metrov visoko in se razbil.
Mož, M je osleparil angleško kraljico
Dan letalskih nesreč v Ameriki
V Amerik so se te dni pripetile na en dan štiri letalske nesreče, ki so zahtevale tudi človeške žrtve. V Wisconsinu pri Marytownu se je med poletom vnel potniški aeroplan in padel na tla. Pilot in pet potnikov je Nlo na mestu mrtvih. Blizu Oaklanda (Kilifornija) je padel eroplan na streho neke vile, ki je začela goreti. Pri tej nesreči so izgubile življenje tri osebe. Nad Chicagom sta se zadela dva mala vojaška avijona in padla na tla ter pokopala pod seboj dva pilota in dva mehanika. Vsi štirje so bili takoj mrtvi. V \Vichitu (Kansas) se je smrtno ponesrečil pilot, ki je s padalom skočil iz gorečega aeroplana.
Te dni se je vršil v Kopenhagnu proces, kakršnega svet ne doživi vsak dan in ki znova dokazuje, da je kljub vsem varnostnim nared-ham dandanes še vedno mogoče ugledne, milosrčne osebe oslepariti za velike vsote, če le kdo spretno zastavi in zna najti pravi ton. Obtožen je bil 55-letni tiskamar Kristijan Sofus Sorensen, ki je organiziral pravcato mednarodno tovarno za prošnje in kateremu se je posrečilo za velike vsote cslepariti angleško kraljico Aleksandro, dansko princezinjo Marijo, bivšo veliko vojvodinjo Mecklenburg - Schwerin kakor ' tudi različne barone, grofe, generale, veleposestnike, bankirje in posestnike.
Sorensen je nastopal pri svojih sleparijah z neverjetno premetenostjo in se je posluževal celo prav izbranih psiholoških metod, da je zvabil svoje žrtve na led. Opustil je svoje staro stanovanje v mestu in se izselil v Vanlose pri Kopenhagnu, kjer je kot postransko obrt vodil malo tiskarno, med tem ko je s svojo ženo .opravljal svoj glavni poklic: fabrikacijo prp-šenj. Sorensen si je uredil izborno kartoteko, ki je vsebovala mednarodne naslove ljudi, ki so bili znani po svoji dcbrotljivosti. Njegcva žena je skrbela, da je bila kartoteka vedno na tekočem in v ta namen je dična zakonska dvojica naročila celo vrsto mednarodnih časopisov, da je bila vedno poučena o dobrosrčnih bogatih ljudeh. Sorensen je imel na ta način naslove iz Londona, Pariza, Hamburga, Bremena, Stock-hclma, Antwerpna, Curiha, New-Yorka, Chi-cage, Kaire, Jeruzalema, Bombaya, da celo iz Avstralije in južne Afrike. Vsako leto pred Božičem je razposlal celo skladovnico mednarodnih prešenj na svoje naslovljencc, njegova žena pa je po uspehu ali neuspehu zaznamovala v kartoteki, če je bila dotična prošnja prav sestavljena, zakaj le prav mal odstotek oslepar-jenih je poprej poizvedoval, če so podatki resnični. In tudi v slučaju, če so videli, da ni vse v redu, so poslali podporo. Tako je poslala Sorensencva žena nekega dne prošnjo milijonarju baronu Frideriku Rosenkrantzu na Danskem, ki je znan kot zelo radodaren mož. Potožila mu je, cla je njen ljubi, zvesti mož umrl in da nima niti pare za pogreb. »Umrl je kot otrok božji« in trdno upa na njegovo pomoč. Baron Rosenkrantz je poslal dva uradnika, da preiščeta, če so podatki resnični. Po pomoti sta prišla uradnika v roke nekemu sosedu. In glej, gospod Sorensen je živel vesel ko riba v vodi
in je šel na osvežujoče pogrebno« potovanje v Hobro. Na očitke od strani barona je Sorensen takoj cdpisal, da dejanja svoje v bedi živeče žene noče olepšavati, ampak — »v ostalem je v pismu moje žene samo to neresnično, da sem mrtev!« In rezultat? Baron je plačal!
Posebno hudo je lopov osleparil angleško kraljico Aleksandro, bivšo dansko princezinjo. V imenu protestantske vere, ogrožene danske domovine, njegove jetične žene, njegovih stra-daječih štirih otrok, ki jih sploh ni imel, si je s kraljico delj časa dopisoval, kar mu je sčasoma prineslo nad 150 angleških funtov (nad 40.000 Din). Kraljica v svoji dobrohotnosti sploh ni nič poizvedovala.
Najlepše je, da je Sorensen svoje sleparije uganjal že od svojega 21. leta naprej, torej skoro 35 let. Kot prvo je osleparil dansko princezinjo Marijo, ki mu je pripomogla do lastnega ognjišča. Kopenhagenskega milijonarja Ipscna je Sorensen sčasoma osleparil za okroglo 08.000 zlatih kron. Takrat si je gospod Sorensen nabavil prvovrstne konje, lepo kočijo in prijetno vilo ob morju. Njegov pesel £e mu je obnesel. Ko pri protestantskem župniku ni bilo več dobiti, je šel Sorensen enostavno h katoliškemu župniku. O tem je pri sedni razpravi katoliški župnik Benzon poročal sledeče: »Sorensen je prišel k meni, opisoval svoj nad vse žalosten položaj in dejal, da bi n>i prestopil v katoliško vero, če mu bo pcmagano. Odgovoril sem mu, da načelno ne kupujemo duš. Zal sem se dal pregovoriti, da sem njega in njegovo ženo poučeval v katoliški veri in dovolil njegovima otrokoma, da sta obiskovala katoliško šolo.«
Končno je Sorcnsena doletela usoda. Svojega osemnajstletnega učenca je pregovoril, da je zažgal tiskarno, da bi lahko vtaknil v žep zavarovalnino. Tri dni po požaru je prišlo vse na dan. Mladi, zapeljani učenec je bil obsojen na eno leto poboljševalnicc in priporočen za pomiloščenje, Sorcnsena pa je porotno sodišče obsodilo na tri leta težke ječe.
Tresichcoat in dežne
3000 tet staro pokopališče
Približno pred tremi leti so v bližini Mni-hovega Hradišča na Češkem odkrili staro pokopališče, v katerem so našli posode s človeškim pepelom, nakit, orožje itd. 2e takrat so cenili starost tega pokopališča na 3000 let. Se daj češkoslovaški državni arheološki zavod nadaljuje izkopavanje, pri čemur so naša mnogo novih grobov. V grobovih so našli veliko število raznih posod, orožja, nakita, orožja itd. Izkopavanju prisostvujeta profesor havardskega vseučilišča v Ameriki R. Enrik in profesor fila-delfijskega vseučilišča V. J. Feisk-is, s svojima asistentoma.
vredno slepoto ter je poslala vazi nazaj. Dva meseca kasneje je kupil vazi neki inženir, ki ju je podaril svoji ženi za rojstni dan. 2al tudi ta dama ni imela ostrejšega pogleda, vesela je bila, da je vazi mogla zamenjati z aparatom za vse-savanje prahu. Tako sta vazi vnovič priromalj nazaj k Wertheimu. Končno je vazi kupil omenjeni holandski trgovec in šel z njima k nekemu znanemu strokovnjaku za stare vaze. Ta si je vazi ogledal in takoj dejal, da sta to izredno dragoceni starokitajski kvangsi-vazi. Kupil jc vazi od trgovca za 2000 funtov šterlingov in ju kmalu nato prodal za 15.000 funtov (4,140.000 Din). L. Glasgowu, ki ima eno najdragocenejših zbirk starih orientalskih umetnin. Tako sta vazi končno prišli na mesto, kamor spadata. Obe ženi sta pa gotovo debelo gledali, ko sta zvedeli, kakšno dragocenost sta zavrnili.
Če ameriški tramvaj stavko
V New-Orleansu so nedavno nameščenci električnega tramvaja začeli stavkati. Občinstvo je bilo radi tega ogorčeno in po mestu so se pojavili lepaki, v katerih so grozili tramvajskim uslužbencem. Ti so sklicali protestni shod. Po shodu je krenilo deset tramvajskih voz iz re-mize skozi mesto. Vozovi so bili polni stavku-jočih. Ko so se pripeljali pred mestno posvetovalnico, se je zbrala na trgu velika množica ljudi, ki so ljuto manifestirali proti stavkujo-
Finski parnik »Kuru«, o katerem smo poročali, da se je potopil v par minutah. Pri tej nesreči je
utonilo 127 oseb, med njimi največ otrok.
krasne, iz črnega tirolskega lodna, za C. gg duhovniki — boste najugodneje kupili pr
DRAGO SCHWAB — LJUBLJANA
Sin na papirju
V Turinu se je te dni dogodil naslednji slučaj: V stanovanje Enrica Sordellija, očeta treh živečih otrok, so prišli karabinjerji in mu sporočili, da morajo aretirati njegovega sina Avgusta, ker ni pričel pred naborno komisijo. Sordelli je izjavil karabinjerjem, da je njegov najstarejši sin Artur (pa ne Avgust) sedem let služil v vojni in da gre tu čisto gotovo za ne-sporazumljenje. Karabinjerji pa so ostali pri svojem: »Mi imamo povelje, da aretiramo Avgusta, ki se ni odzval vojni dolžnosti.« Sordelli jim je pokazal vse tri svoje otroke: 28-letnega Arturja, 17-letnega Cezarja in hčerko, ki pa je še v povojih. Karabinjerji vprašajo: »A kje je Vaš četrti sin Avgust?« Zaman jih je Sordelli prepričeval, da nikdar v življenju ni imel več otrok; v knjigi novorojenih leta 1909 stoji jasno zapisano, da se mu je rodil sin Avgust. Najbolj čudno pri vsej zmešnjavi pa je, da je Sordelli priznal, da je podpis v matični knjigi, kjer je zapisano rojstvo njegovega novorojenega sina Avgusta, njegov. Sordelli se zaklinja in s pričevanjem sosedov, ki ga poznajo že več i ko trideset let, dokazuje, da so se mu rodili res j samo trije otroci, ki še vsi žive. S tem je postala cela zadeva še bolj zagonetna.
»Živela Nemčija«, so klicali angleški vojaki, ko so zapuščali Konigstein. Kakor smo žc poročali, so angleške čete najprej zapustite Konigstein,
Dragoceni vazi
Neki holandski trgovec s starinami je nedavno kupil pri \Vertheimu v Berlinu za 200 mark dve stari črni vazi, ki sta ob vhodu k velikemu stopnišču služili kot podstavek za svetilke. Trgovec si je mislil, da predmet, ki je sicer črn in umazan, mogoče ni brez vicanosti — in prav je imel. Vazi je posedoval pred petdesetimi leti neki berlinski bankir, ki ju jc. ker se mu nista zdeli preveč dragoceni, dal svojemu tiadniku za poročno da.ilo. V iniiacijski dobi jc zakonska dvojica, l;i je imela vazi, obubožala in je bila prisiljena podati opravo kakor tudi razne olepševalne predmete. Tako sta prišli vazi končno k \Vertheimu, kjer ju pa tudi niso visoko cenili. Postavili ju niso morda v oddelek za starine, marveč v oddelek za svetilke. Tam sta stali dolgo časa.
Nekega dne je kupil vazi neki časnikar, da bi z njima iznenadil svojo nevesto. Mlada gospodična pa je bila udarjena z obžalovanja
čim. Nenadoma je nekdo vrgel bombo na prv> voz. Nastal je krvav pretep. Nastopiti je morala policija in sicer s plinskimi bombami, ki povzročajo solzenje. Šele tedaj so ljudje zbežali na vse strani. Naslednji dan je tramvaj zopet vozil.
V neko veliko trgovino je stopil neki gospod in zahteval šefa. Ta je prišel.
»Dober dan, gospod Majer! Moje ime je Franc Jazbec. Hotel sem se Vam predstaviti, sem namreč stric Petra Jazbeca, ki je pri Vas v službi.«
»O, to je pa zdo zanimivo. Vaš nečak je namreč pred tremi dnevi odpotoval na Vaš pogreb.«
Ameriške sodnijske metode. Pri razpravi proti stavkajočim tekstilnim delavcem v Oastoniji (Carolina). ki so ohdolženi. da so umorili policijskega načelnika Aderholta, je prinesel državni pra'vdnik v raz-pravno dvorano voščeni kip umorjenega, da bi ojačil vtis svoje obtožbe. Predsednik sodišča je i>a ukazal, da so kip odstranili.
Meh iivm
/ /
ve/d uvimieiD vrvenje^s
Spremembe v ruski diplomaciji. Iz Moskve poročajo, da bo sovjetski zun. minister Cičerin (v sredi) iz zdravstvenih ozirov odstopil. Na njegovo mesto jiride sedanji sovj. poslanik v Berlinu Krestinsk: (desno), za poslanika v Berlinu bo pa imenovan dosedanji Cičerinov namestnik Litvinov (levo).
Za duha in srce
Francc Vodnik:
Reeitacijski večer
Ludvika Mrzela
V torek zvečer je v vertibulu Delavske Zbornice na Miklošičevi cesti bral Ludvik Mrzel sledeče svoje črtice in lirske ekspresije: Pismo, V kavarni, Plašč, Dvojka, Gospa, Detektivska zgodba, Soba, Ljubezen in Vrnitev. Dosedaj jih je — Frigid
—	objavljal raztreseno, nekatere izmed njih so tudi [ nove, zato je v .redu, da je enkrat odgrnil pred nami , svojo podobo v bolj strnjeni enotnosti. Bil je za to že skrajni čas — zanj in za nas; bil je tudi pravi čas, zakaj prinesel tiani je tolažbo in upanje prav
v uri, ko se nam dvom in srd zlivata v obsodbo novejše slovenske generacije radi plahosti in ubi-tosti njene ljubezni in njenega napora, radi šarlatanov in ciničnih pamtletistov med njimi radi službe neslovenskemu političnemu materializmu, radi vse oskrunjene in zaničevane naše slovenske lepote.
—	In sredi tega našega ponižanega življenja, sredi te naše razjokane mladosti, je naenkrat zažarel med nami tih in lep večer, skromen in bo;; a t, tolažbe in upanja poln. Tam je bil romar, slovenski poet, s plamenom v očeh, z zvezdo na srcu. Resničen človek, resničen Slovenec, resničen glasnik mladosti. Učenec Cankarjevega duha, razžarjen od etične zavesti in idealizma, ranjen od samote, trpljenja in krivice. Vse to vsakdanje, zunanje življenje je šlo mirno nas bežno, komaj opazno, kakor v življenju nekega človeka, ki ne živi samo z očmi in telesom, marveč z mislijo in srcem. Kakor zabrisane konture črne ječe so bile te podobe zunanjega sveta — v njih pa sta bila ujela srce in misel, ihteča bolečina in vrtajoč napor za odrešenje in posvečenja. On je bil to, poet, a vendarle brat vsakemu iziiied nas, bila je to v še plahi besedi od-grnjena duhovna podoba človeka, ki je v trpljenju, ljubezni in dobroti en sam. In tako smo spet enkrat zaživeli v zavesti, da samo močno poudarjena individualna človečnost more biti občestvena prispodoba kolektivnosti. To je verovanje vsega mladega : roda, ki živi resnično uovo in resnično slovensko j življenje.
Dom in Svet, št. 7
Reči moramo, da je prinesel »Dom in svet« v svoji najnovejši številki, po poletnih počitnicah, najprej nekaj presenetljivo sveže, pristno »lirične« lirike Antona Vodnika, ki se izraža s toliko zrelostjo in zvočnostjo, in s toliko tiho intimnostjo, kakor doslej še ne. Pesniški talent svoje vrste se nam pa razodeva v Božu Vodušku, čigar ciklično pesnitev krajšpga obsega »Trst, ki poje« ne moremo označiti kot čisto lirično, ker so njegovi verzi vsebinsko konkretnejši, kot se liriku spodobi, vendar veje iz njih občutja in prav lastnega \ doživetja prav tako jako, kakor bolečina razuma, j Oblika je snovi odgovarjajoča, vsa vsebina je pa ■ tople pozornosti vredna, ker se nam odkriva v nji, ponavljam, resničen pesniški talent, čigar razvoj nam je pazuo spremljati — Bog daj, da v razočaranje ne. Janez Jalcu je objavil drobno dramatično študijo v enem dejanju: »Nevesta«. Izgleda, da se nam razvija Jalen v pravcu kondenzacije, vendar ga lirični moment, rekel bi preživeta »šti-munga«, ovira pri dejanju, v katerem se naj dramatikove sposobnosti edino kondenzirajo. — Iz »Usahlega vrela«, ki se v. tem zvezku še nadaljuje, epozuavamo zopet nov obraz že tako raznolikega in obsežnega Ivana Preglja. — Velikega pomena je pa vsekakor Stanko Vurnikova študija o Kogojevi operi »Orno inaskec, ki tvori enega najmočnejših sestavkov prosvetnega dela pričujočega zvezka. Rajko Ložar posveča članek obema najvažnejšima osebama novejšega nemškega slikarstva, Liebermamiu in Corinthu; reprodukcije njih del tvorijo ilustrativni materijal te številke »Doma in Sveta«. Poleg Viliama Ricsa razpravice o mladem slovaškem slovstvu vsebuje zvezek mnogo zanimivih ocen in opomb. — »Dom in Svet«, ki je skrbno urejen in poslaja vedno lepši in zanimivejši _ obeta se nam, kakor slišimo, še večja izpopolnitev in še skrbnejša izdaja lista — zasluži vso pozornost slehernega slovenskega inteligenta. Revijo toplo priporočamo vsem, ki hočejo uživati poleg prevdarno izbranih plodov najboljših sodobnih domačih avtorjev tudi razgled po svetu ter hočejo biti dobro poučeni o važuih pojavih v umetnosti in znanstvu našega časa.	s. š.
Po'ska lepa knjiga
Velika skrb za knjigo se pri Poljakih ne omejuje le na čim večjo popularizacijo, marveč si tudi v vprašanjih tiska in zunanje knjižne opreme prizadeva za umetniško višino. Danes je v tem oziru že mogoče zabeležiti znamenite uspehe, v prvi vrsti pa je vsekakor treba omeniti umetniške izdaje raznih del iz področja literarne in likovne umetnosti, ki jih izdajata dve založbi v Varšavi: namreč Gebethner i Wolf ter J. Mortkovvicz. Med pub ikacijami prve založbe je treba omeniti predvsem »Kmete« VI. St. Reymonta v razkošni opremi (cena 1300 Din) velikega formata z 20 barvnimi ilustracijami Apolonija Kendzierskega in s 75 grafičnimi okraski. Z. Kaminskega, izdelanimi v stilu ljudske umetnosti iu skušajočiini z barvno simboliko letnih časov (temnorjava, modrosiva, zelena, ziato-rumena) odgovarjati zunanji kompoziciji (jesen, zima, pomlad, poletje) tega znamenitega romana, čigar prevod je začela sedaj prinašati »Slovenska Matica«. Pravtako so dela velikega okusa v isti založbi izhajajoče »Umetniške monografije«, ki jim je urednik Mieczyslaw Treter. Do sedaj jih je izšlo že 20 zvezkov, ki pa jih ni mogoče posamezno omenjati. A med publikacijami J. Mortkowicza zavzema prvo mesto »Prah in pepel«, znameniti zgodovinski roman Štefana Zerovvskega. Barvne akvarele je izvršil Michal Borucinski, ostale risbe in okraske Edniund Bartlomiejczyk. Omeniti bi bilo ireba še razne druge publikacije kot n. pr. »Poljska dekoracijska umetnost«, »Poljska umetnost«, »Poljsko slikarstvo« in druge, a naj zadostuje ta pregled in ugotovitev, da vsa ta dela predstavljajo z bi-bliofilskega stališča resnične dragocenosti in da so potemtakem v čast poljskemu tisku.	Fr. V.
Izvirna oblika
Brafov Karamazovih
Monumentalni izdaji zbranih del F. M. Dostojevskega. založbe Pipfer'& Co., Mtlnchen, sledi kot dodatek izdaja zapuščine velikega pisatelja. V najnovejšem zvezku zapuščine najdemo načrte in fragmente »Bratov Karamazovih«. Prav za prav tu ni podana izvirna oblika te mojstrovine kakor n. pr v Goetjevem »Urfaustu«, temveč le neurejena snov, iz katere je po mukepolnih notranjih bojih v dolgoletnem delu nastal poslednji roman F. M. Dostojevskega. Prvi zapiski segajo skoro dve desetletji nazaj, tri leta pa je trajalo pravo oblikovanje dela. Pri čitnnju teh zapiskov, odlom-ljenih stavkov, posameznih iztočnic, opazimo neprestano iskanje izraza in neutrudno fiksiranje duševnih stanj, tako, da nas prevzame manj navdu-
šenje kot moreča poza tega dela. Vsi stavki so
vrženi kakor v mrzlici na papir, kakor da je pisatelja neprestano preganjal strah. Zato čitatelja ne preseneča avtorjeva lastna izpoved, kako se boji, da bi ga inspiracija ne zapustila. — S tem razmetanim kupom najintimnejših pisateljevih zapi&kov o svojem delu in za svoje delo, je še enkrat potrjeno, da ni mogel Dostojevski ustvarjati razen če je bil v tranci podobnem razpoloženju, da so je naravnost na vso moč prisilil v omamo, da bi mogel ustvarjati. Še enkrat je iz tega razvidno, da božjastnost, strasi igranja, trpljenje in strastve-nost niso bili le slučajni faktorji njegovega življenja, temveč da je iskati tu globljih notranjih zvez. Dostojevski je v svojih pismih pogostoma poudarjal, da izhajajo njegove povesti iz resničnosti in da njegove osebe niso plod domišljije; tudi v tej knjigi izpričujejo nekatera mesta, da se je Dostojevski boril s, svojim časom, da je hotel vplivati nanj in zopet postaja očiten nenavadni paradoks o reakcijonarju, ki je bil prav za prav revolucionar.
Hlapec Jernej Ivana Cankarja je, kakor napovedano, zdaj v nemškem prevodu izšel pod naslovom »Der Knecht Jernej« v Niethammerver-lagu, Duuai-Leipzig. V tem zvezku je prevajalka G. Jirku združila za osobitost Cankarjevega ustvarjanja najbolj značilne stvari. Drugi zvezek prevodov iz Cankarja izzide še pred koncem leta. Tako bo zdaj tudi nemški narod imel priliko spoznati Cankarjev genij.
»
»Mlada Zeta« je naslovi'a svoj list skupina mladih črno,gorskih pisateljev. Urednik je Vasilije Lekovič, sotrudniki Janko Donovič, Vladimir Milič, Sait Orahovac, Radoje Mirkovič, Dragiša Baričič, Labud Vušovič, Mihailo Jovičevič, Dragoljub Majič in drugi. Revija izhaja v Podgorici.
Izšla je dobra P. S. Robanova »Zgodovina zapadnocvropske književnosti« v srbskem prevodu (prevedel Drag. Markovič). Avtor je Rus in je prej pisal o starogrški literaturi in zgodovino ruske književnosti. Obsega srednji vek, preporod, psevdoklasicizem. racionalizem, pro-svetljeno dobo, literarno Nemči jo 18. stoletja, romantiko in svetobol jstvo. Dober uvod je na- I pisal knjigi poznani literarni zgodovinar Brani- j slav Miljkovic.
■h
Panamerikanski institut za zemljepisje in zgodovino. Na 6. panamerikanskem kougresu januarja 1. 102«. v Habani je stavila mehikanska vlada predlog za ustanovitev panamerikanskega instituta za zemljepisje in zgodovino, in sicer po načrtu, ki ga je bil izdelal voditelj geografskega iu kliniaiološkega , urada v Mehiki, Pcdro C. Saneh e z. V najkrajšem času se bo vršilo v Mehiki ped predsedstvom istega ustanovilo zborov.",nje instituta. Meliikanska vlada stavi iustiiuiu posebno poslopje na razpolago.
Teniška prvaka Slovenije Leyrer in Hiizl v
boju za avstrijsko prvenstvo v tenisu.
Na povabilo graškega »Atletik Sportklub<v-a gostujeta v soboto in nedeljo oba znana mariborska teniška prvaka Leyrer in ilitzl v teniškem moštvu GAK-a v boju proti dunajskemu »Touring Club-u«.
Laskavo povabilo pomeni vsekakor priznanje odlične kvalitete obeh igračev.
Balkanska Olimpijada v Atenah.
Po mnogih težavah ie končno naša lahko-atlet-ska reprezentanca odpotovala v Atene, kjer se udeleži balkanskih iger. Kakor smo že omenili, sta naša vlada in grška lahko-atletska zveza omogočila z znatnimi podporami JLAS, da je odposlal dovolj močno reprezentanco. In sicer so odpotovali sledeči atleti: iz Zagreba: Helebrandt, Rittig, Schreiber, Mesner, dr.' Narančič, Buratovič, Predanič, Pran-sper^er, Madjarevič in Koren. Iz Ljubljane so odšli Režek, Stepišnik, šporn, Korče in Skok. iz Bel-grada pa Plavšič, Novakovič, Stefanovič in Telesko. Atleti Ferkovič, Brezuski, Manojlovie, Spohič in Pavšič niso mogli odpotovati iz raznih razlogov. Pomanjkanje teti se bo precej poznalo. Tekmuje se v naslednjih disciplinah: Tek ua 100 ul, 200 m, 400 m, 800 m, 1000 m, 5000 m, 10.000 metrov in maratonski tek. Tek preko zaprek 110 m in 400 m. Štafeta 4X100, 4X200, 4X400 in olimpijska štafeta. Skoki v višino, daljavo, s palico in troskok ter še met kroglje, diska in kopja. Čeprav je naša reprezentanca odšla oslabljena, vendar lahko upravičeno pričakujemo, da se bodo znali boriti in dosegli pričakovane uspehe.
Mednarodni miting SK Ilirije. Za danes, v peiek, ob 18. uri vabim sledeče gospode, da pridejo zanesljivo v kavarno Evropo na kratek sestanek: major Koprivec, kap. Vizjak, Kos, Smole, Oblak, Mahkovec, Logar, Pevalek. Gnidovec, Mi-klavčič st., Rotar dr. Lapajne. Važno radi nedeljskega mitinga! — Načelnik lahkoatl. sekcije.
Mednarodni raitirg SK Ilirije. V nedeljo ob 13.30 priredi SK Ilirija mednarodni lahkoallet-ski miting. Prireditev bo zelo zanimiva in pesira. Poleg znanih domačih atletov se je udeleži celotno moštvo celovškega KAC. Imena kakor Haderer, Le-ban, Russ i. dr. jamčijo za zanimivo borbo. Razun tega pridejo tudi dobro znani atleti Concordije iz Zagreba. Tekmovalni red je sestavljen sledeče: 1. 100m, predtelc; 2. inet diska; 3. 100m Einale; 4. met kopja; 5. 1500 m; 6. skok v višino; 7. 400 m; 8. skok v daljavo; 9. met krogle; 10. 5000 m; 11. štafeta 4X100 m; 12. skok ob palici (izven konkurence).
Nogometna tekma v Ptuju. V nedeljo dne 22 t. m. gostuje mariborska : Svoboda« v Ptuju ter odigra z SK Ptujem prijatelisko nogomeino tekmo.
Smučarski klub Ljubljana obvešča s tem vse svoje članstvo, da se vrši dne 26. septembra (četrtek) ob 20 v damski sobi kavarne i»Emone« redni letni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Poziva se članstvo, da se toga občnega zbora polnoštevilno udeleži. Vse predloge je vložiti pismeno do torka 24. t. m. pri tajniku g. M. Vovku, Dunajska cesta 3(5. — Člani, ki se hočejo prijavili k izpitom za savezne sodnike, naj se prijavijo na naslov g. Dorče Kovana, Ljubljana, Trboveljska preinogokopna družba. V ta namen se bodo vršili večerni tečaji. Čas in dan se naknadno objavita. — Vsi člani, ki še niso plačali članarine, naj to nemudoma store, ker bi sicer ue imeli pravice glasovanja na občnem zboru.
Službeno iz LHP. TKD Ateni se dovoljuje odigranje prijateljske tekme s Concordio v nedeljo 22. sept. v Zagrebu. — Prihodnja seja u. o. se vrši v srboto 21. sept. v damskem salonu kavarne Emona. Naprošajo se vsi odborniki, da seji sigurno prisostvujejo. — Tajnica.
Službene objave LNP. Iz seje upravnega odbora dne 10. t. m. — V kazenski odbor je bil izvoljen tudi g. Matjašič (Jadran), kar jo v zadnjih službenih obiavah pomotoma izostalo — Reka, Jadran in Ilirija se izjemoma zadnjič oproste kazni, I ker niso postavili dne 25. avgusta k tekmam po 3 I reditelje ter Reka, ker nI postavila stranskega sodnika. Ponovno se opozarjajo vsi klub! r.a področju LNP, da se bo v bodočo proti klubom, ki ne bodo postavili zadostno število starejših rediteljev in s'ranskega sodnika, najstrožje postopalo. — Na znanie so vzame demisija člana upravnega odbora
g. Hartmana in članov poslovnega odbora g. Ra-
kovca in Bačarja. Izvolitev novih članov se bo izvršila na prihodnji seji. Dopis Svobode (Lj.) z dne 27. avg. in dopisa Reke z dne 5. t, m. se zavrnejo, ker niso podpisani od predsednika kluba. — Elan (Novo mesto) se poziva, da takoj odgovori na dopis z dne 16. t. ni. — ŽSK Hermes se poziva, da predloži račune za poškodovanega igralca Svetica. — Vsi klubi LNP se pozivajo, da sporočijo tekom 8 dni svoje natančne naslove. — Ponovno naročamo vsem klubom, da naslavljajo vse dopise za LNP na naslov: »Ljubljanska nogometna podzvezac, Ljubljana, Poštni predal II. — Tajnik I.
Službene objave LNP. (Iz seje posl. odbora z dne 18. sept. 1929) — Z ozirom na pomanjkanje igrišč v Ljubljani je poslovni odbor prisiljen od goditi prvenstveno tekmovanje juniorskih in rezervnih moštev I. razreda ter rezervne tekme II. razreda in to dotlej, dokler si LNP ne pridobi kakega ( igrišča. — Radi neprilik. ki jih je imel posl. odbor z upravo igrišč SI< Ilirije in njenega dopisa z dne 17. sept., naj upravni odbor končnoveljavno odloči, ali naj posl. odbor še reflektira v bodeče na irrrišče SK Ilirije. Prvenstvene tekme določene za nedeljo dne 22. t. m. se radi gornjega sklepa odigrajo v naslednjem reduciranem redu in sicer na igrišču ASK Primorja: dopoldne ob 8.30 Slovn : Krakovo, ob 10.15 Reka : Grafika; popoldne ob 14.30 Jadran : Svoboda in ob 16.15 Ilirija : Hermes. Služba: dopoldne službujoči odbornik LNP g. Kralj in SK Slovan in po 3 reditelji vsakega kluba. — Nastop pol ure pred pričelkom prve tekme. Uprav odboru v disciplinarno postopanje 6e pre-dasta: SK Reka, ker ni oddal predjnsanega seznama moštva in SK Krakovo, ker ni postavil stranskega sodnika (oba nri tekmah dne 15 t. m.). — Kaz. odb. se prodasta radi nesportnega obiiišania pri tekmah dne 15. t. m. igr Strnad Franc (Natakar) — tekma Slavija : Natakar — in igr. Petan Ernest (Maribor) — tekma Svoboda (Mb) : Maribor. — (Nadalini sklepi slede.) — Tajnik II.
KAZEN ZA FERENCZVAROSA.
Po dolgem posvetovanju so prišli v ogrski nogometni zvezi v vprašanju Ferenczvarosa do sledečega zaključka: Zaradi znanih pregreškov (igranje brez dovoljenja in pro.l pr^oovedi) v Južni Ameriki se ne sme Fer. skoz dva ""seča udeležiti nobene mednarodne tekme; vštevši že dcs'ej obstoječo su-spenzijo velja ta prepoved do 25. oktobra. Vrhu tega plača klub denarno kazen 500 pengo Vodja na potovanju, Aleksander Brody, je suspendiran za šest mesecev in ne sme vršiti v tem času uoCene uradne funkcije.
Kot olajšujoče dejstvo se navaja dobra volja klubovega vodstva v Budimpešti, ki se je trudil za uvaževanje zveznih ukrejx;v, dalje, da od 6. avgusta dalje do dneva taktičnega odpotovanja ni bila za odpotovanje iz Braziije nobena ladja več na razpolago ter da je prepoved boja za igro, vršečo se 18. avgusta, dospela do moštva šele tedaj, ko je bilo to moštvo že na potu do kraja igre. Pravijo, da se fco Fer. proti naloženi inu kazni pritožil.
Staničeva keča pod vrhom Triglava je
oskrbovana še do 23. t. m. Kdor more, naj ne zamudi v lepi jeseni napraviti turo na Rjavino ali Triglav. Oba vrhova sta oddaljena 2 uri od koče. lz Mojstrane je preko kola 6 ur, preko Vrat iu Praga pa 7 or hoda do Staničeve koče.
Triglavski dotn na Kredarici ostane do nadaljnega odprt iu oskrbovan.
Koča pri Triglavskih jezerih ostane do na-nedelje 22. t. m. v polnem obsegu oskrbovana, otvorjena bo do kouca t. m.
JUBILEJ DUNAJSKE RADIO POSTAJE.
Dne 1. oktobra proslavi dunajska radio-po-staja peto obletnico svojega obstoja. Kakor je tudi našim radio-naročnikom znano, je prištevati programe dunajske radio-postaje med najpestrej.se in najboljše, kar jih čujemo iz inozemstva. Dunajska radio-postaja je določila za jubilejni dan izbran program, v čigar umetniškem delu bodo nastopili prvi dunajski umetniki. Zanimivo obeta biti tudi slavnostno predavanje o pomenu radioionije v znanstvenem življenju.
SVETOVNI RADIO KONGRES.
Amerika se bavi sedaj z načrtom, da bi sklica! 1.1930 kongres vseh radio oddajnih postaj. Dnevni red in kraj kongresa še nista določena. V načrtu je dalje, da' bi se del govorov na kongresu oddajal po radiu po vsem svetu.
KAJ JE RADIO?
Narednik razlaga vojakom telefon in radio:
»Telefon je... predstavljajte si velikega psa, ki ima gobec v Ljubljani, rep pa v Mariboru. Če mu stopiš v Mariboru na rep, zalaja v Ljubljani — tako je tudi pri teleionu.
Z radiem pa je stvar ravno taka. Samo... da tukaj ni psa.«
Programi radio-Ljnbrjcino j
Petek, 20. septembra: 12.30 Reproducirana glasba. — 13.00 Časovna napoved, borza, reproducirana glasba. — 13.30 lz današnjih dnevnikov. —■ 17.00 Koncert Radio-orkestra: Fetras: Banket, koračnica, Lanner, Peštanjci; Floto w: Aleksander Stradella, Dvorak: Dve pesmi: 1. l<dyž mne stara matka; 2. Kež duh muj sam, Baver: Vila lutk. — 19.30 Gospodinjska ura, gdč. C. Krekova. — 20.00 Reproducirana glasba. — 20.30 Španski večer, simultani srednjeevropski prenos. — 22 Časovna napoved in poročila.
Drugi programi t
Petek, 20. septembra. Belgrad: 12.45 Plošče. 13.30 Dnevne vesti. 18 Prenos iz »Moskve«. 20.30 Koncert komorne glasbe. 21.30 Dnevne vesti. 21.45 Radio koncert s sodelovanjem ge. Rebene-Libcrt3. — Zagreb: 11.30 Plošče. 17.30 Prenos godbe iz kavarne. 20.30 Lahka večerna glasba. — Varšava: 16.30 Gramofonske plošče. 18 Pojjoldanski koncert. 20.30 Simfonični koncert. — Budapcst: 9.15 Koncert Radio kvarteta. 12.05 Koncert salonskega orkestra. 17.50 Koncert orkestra Ti-bor Kalman. 20.20 Koncert. — Dunaj: 16 Popoldanski koncert. 18 Komorna glasba. 19.15 Plošče (Ljubezen in ironipeta). 20.05 Koncertni večer. 22 Večerni koncert. — Milan: 12.30 Radio koncert. 16.30 Mladinska ura. 17 Radio koncert. 20.30 Simfonični koncert. 22.55 Poročila in glasba. — Brno: 12.20 Orkestralni koncert. 16.30 Komorna glasba. 20 Slavnost ob stoletnici sv. Vaclava. Langcnberg: 12.10 Plošče. 13.05 Koncert. 17.35 Godba na pihala.
20	Pestri večer. — Rim: 1730 Popoldanski koncert.
21	Večer italijanske glasbe. — Berlin: 14 Plošče za otroke. 16.30 Koncert. 17.30 Zabavna glasba. 21 Ros-sinijev Teli. — Katovice: 16.20 Koncert. 18 Ljudski koncert. 20 Pesmi poje A. Kičman. 20.30 Simfonični koncert. — Toulouse: 18 Koncert radio-kluba. 19 Koncert: soli, tango, popevke, harmonika. 21 Velik koncert. — Stuttgart: 16.15 Koncert radio orkestra (plesi). 18 Koncert radio-reklame. 20 Sodobna glasba. 21 »Nezvesti Ekchart« — Sturmova trodejanka. 22.30 Petje. — Praga: 12.20 Koncert iz Brna. 16.30 Komorna glasba. 10,05 Koncert. 20 Koncert na predvečer sv. Vaclava. 22.25 Vojaška godba. — Torino: 17 Koncert kvarteta. 19.15 Koncert kvinteta. 20.30 Prenos simfoničnega koncerta iz Milana. 22.55 Jazz. M. Gsirava: 12.20 Orkestralni koncert. 19 Novice. 19.25 Gramofon. 20 Praznik sv. Vaclava. 22.25 Vojaška godba iz Brna.
Ljubljansko gledališče
Abonma nn obroke. Sprejema se v pisarn)
dramskega gledališča. Mesečni obroki znašajo (za okroglo štiri predstave na mesec) od 23 do 130 dinarjev za sedeže, za lože od 225 do 400 Din. Za tretjo in četrto premijero v ljubljanski drami sta določeni Ibsenova družinska drama »Strahovi« in pa Strindbcrgova pravljična igra »Nevesta a krono«. Prvo delo priliaja letos po desetih letih spet na naš oder in sicer v popolnoma novi režiji in novi zasedbi. Režijo ima gospa Marija Vera, ki igra obenem glavno vlogo gospe Helene Alvin-govc. Njenega sina Osvalda igra g. Ciril Debevec, pastorja Mandcrsa g. Levar, Engetranda g. Kralj in Regino gospa Mira Danilova. S Strindbergovo »Nevesto« pa hoče gledališka uprava prikazati švedskega giganta, ki je lani praznoval SOletnico svojega rojstva, v novi, našemu občinstvu doslc| Je neznani luči. Mogočno delo je zajeto iz švedske nature in švedskega ljudstva ter je po svoji pretresljivi vssbini kakor tudi po izredni tehnični obliki nadvse zanimivo. Režira g. Ciril Debevec, v glavnih vlogah pa nastopijo gospe Šaričeva, Marija Vera, Mira Danilova, Rakarjeva in g. Kralj, Premijera je izven abonmana 28. septembra.
Ljudski oder v Ljubljani
V nedeljo 22. septembra ob pol 8 zvečer
; uprizori Ljudski oder v Ljubljani znano Gerhart I Il.iuptmannovo dramalsko bajko »Potopljeni zvon«, I ki je na zadnjem gostovanju Ljudskega odra "v Celju in Mariboru dosegel zelo lepe uspehe. Z ozirom na veliko zanimanje opozarjamo, d{i si občinstvo že v predprodaji preskrbi vstopnice,
Prireditve in društvene vesti
Umctnosino-zgodovinsko društvo v Ljubljani
j sporoča interesentom za izlet v Prekmurje, da se ! la izlet radi težkoč z najetjem avtomobilov v Mariboru (razpoložljiva vozila so trenutno v repa-raturi) tudi v nedeljo 22. t. m. ne more vršiti. Izlet v Prekmurje se torej preloži za nedoločen čas. Namesto tega pa priredi društvo v nedeljo 22. t. m. izlet v Šmarje pri Jelšah (župna cerkev, Kalvarija, cerkev sv. Roka, ena najlepših na Slovenskem, bogate stukature in ireske, cerkev svete Barbare, po možnosti tudi grad Jelše). Odhod s poštnim vlakom v nedeljo ob petih z glavnega kolodvora v Ljubljani. Povratek zvečer. Vodi dr. F. Štele. Maša v cerkvi sv. Roka.
J. K. A. D. »Danica« v Zagrebu javlja svojim članom, da se vrše vpisovanja na zagrebškem vseučilišču po dosedanjih določbah od 25. septembra do 1. oktobra t. 1. ter vabi istočasno abiturijente somišljenike v svojo sredo, kjer dobe informacije v zadevi študija, vpisovanja, stanovanj itd. J. K; A. D. »Danica ima svoje prostore v Palmotičevi ulici 31. — Odbor.
Ugledna zagrebška tvrdka živilske branž« išče fiksnega
za Slovenijo 8 sedežem v Ljubljani. Prosilci morajo obvladati slovenski, nemški in hrvaški jezik pismeno in ustmeno. Potrebna kavcija 5000 do 10.000 Din. Prednost imajo mlajše moči. Predstavili se v soboto 21. t, m. od 9% do 12'A i j izpričevali v Hotelu Union v Ljubljani. Evcntuclne pismene ponudbe s sliko in referencami na ad-I	ministracijo lista pod št. 10.416.
V neizmerni žalosti naznanjamo, da je nenadoma in nepričakovano Gospod poklical k sebi v večno življenje svojo zvesto in vdano služabnico, našo nenadomestljivo, drago mamo
arijo Merčun
trgovko
V zadnji lihi dom k Sv. Križu jo spremimo v soboto, dne 21. t. m. ob pol 3 popoldne iz hiše žalosti Dunajska cesta 17.
Sv. maše zadušnice sc bodo brale v župni cerkvi sv. Jakoba in v cerkvi Marije Pomočnice na Rakovniku.	...
Nepozabna, zlata mamica, zbogom — in na svidenje v nebesih.
v Ljubljani, dne 19. septembra 1929. hela in ALFONZ MERČUN, otroka. — m1nka, sinaha. — majda, vnukinja.
5»M
Dovoljujem si naznaniti cenj. občinstvu in cenj. stalnim gostom, da bom otvoril popolnoma prenovljeno kavarno ..CENTRAL" v Mariboru Gosposka ulica, v soboto 21. septembra. Za mnogoštevilen obisk in naklonjenost cenj. občinstva se priporoča FRANC STlCKI.aEIš:
MALI OGLASI
Vsaka drobna vrstica 1*50 Din ali vsaka beseda SO par. Najmanjši oglas	S Din. Oglasi nad devet vrstic so računajo više.
Za odgovor znamko I — Na vprašanja brez znamke na odgovarjamo.
Uradnik
neoženjen, z 18 letnim službovanjem pri sodišču in dvema izpitoma, želi afožbe v odvetniški, notarski ali drugi pisarni ali kot občinski tajnik, -•rganist in kapelnik za »sa godala. Ponudbe na ■pravo »Slovenca« pod štev. 10.331.
Mesarski pomočnik
mlad, išče mojstra, pri Icaterem bi se še izvežbal v prekajevalski stroki. -Naslov pri upravi lista -pod št. 10.366.
ti! II JU
2 mizar, pomočnika
z dežele, poštena in marljiva, vajena strojnemu mizarstvu, sprejmem takoj. Ponudbe na upravo »Siov.« pod »Mizarstvo v ribniški dolini št. 10.374«.
Nadmlinarja sprejme
valjčni mlin v Sloveniji, ljubljanska oblast, s 14 vagon. mcs. kapacitcte. -Nastop takoj. - Popolna oskrba v hiši. Ponudbe z navedbo plače in dosedanjega službovanja do 1. oktobra. Naslov v uprav: lista pod št. 10.375.
Steklarski pomočnik
vCstroki dobro izurjen, se sprejme. Ivan Kovačič, -Maribor, Koroška 10.
Kolarskega vajenca
sprejmem takoj. - Naslov
v upravi lista št. 10.407.
Mesarski pomočnik
ki zna delati pri prašičih in govedi, se sprejme takoj. Zglasi naj se osebno Alojzij Brecelnik, mesar, Ljubljana VII, Celovška 93
Snažno žensko
ki razume dobro kuho, perilo in vsa hišna dela, sprejme takoj samski gospod. Ponudbe pod --Pc. štena« na upravo »Slov.«.
Vzgojiteljica
z znanjem srbohrv, nem. in even. francoščine ter klavirja se s 15. oktobrom 1929 proti dobri plači z vso oskrbo sprejme k 8 in 9 letnemu otroku. Naslov v upravi »Slov.« Maribor.
Gosli poučuje
bivši učitelj konservatorija. Študentovska ul. 9/1.
Šoferska šola
prva oblastv. koncesljon.. Čamernik, Ljubljana (Ju-goavto), Dunajska cesta 36. Telef. 2236. Strokov-iajaški teoretični pouk in praktične vožnje na različnih modernih avtomobilih, g pričetkom vsakega prvega.
Moderna šola
novih jezikov; francoščina, nemščina, angleščina, italijanščina, ruščina. Poučujejo samo akademsko izobraženi predavatelji, -vsak v svojem materinem jeziku po modernih metodah (Berlitz, znanstvena in dr.). Istotam nemški i otroški vrtec. Vpisovanje vsakodnevno od 11—12; 18—20; Gosposvetska cesta 16, pritličje. Začetek tečajev 1. oktobra.
Zaslužek
Zastopnike (ce)
za obisk privatnih strank za prodajo zlatih in srebrnih predmetov na obroke išče »Alem« k. d., Zagreb. Nikoličeva ulica 7/1. Potrebna kavcija ali garancija 15.000 Din.
Dijaka
z vso oskrbo ali brez nje se sprejme. Naslov v upr, »Slov.« pod št. 10.417.
Dijakinjo
sprejme na hrano in stanovanje mirna družina -brez otrok. Naslov v upr. »Slovenca« št. 10.406.
Voz zapravljivček
dobro ohranjen ter močan navaden samec, kupim. Dalje mlevski stroj za koruzo (za šrot in fino mletev), dnevne produk. cije c 500 = 10C0 kg. -Naslov v upravi »Slov.« pod štv. 10.415.
LIH
Otroška vozička
naprodaj in drugo. Ivanka Požar, Krekov trg 7, priti., levo, II. vrata.
Sobo oddam	železno blagajno
enemu ali dvoma gospo- srednje dobro ohranjeno, doma. Naslov v upravi roda L. Vasič, Florijan-pod stev. 10.418.	ska ulica 37i
Pouk živih jezikov
(francoščina, angleščina, italijanščina, nemščina, španščina) v skupinah in za posameznike. Vpisovanje vsak dan od pol 6 do pol 7 zvečer v Beethovnovi ulici 7, pritličje, levo. Vodstvo: prof. S. J. Je-ras-Guinot.
Potniki
in potnice za zelo ugoden predmet z 20% provizijo, se sprejmejo za vse kraje v državi. Gaj-ret, Zeir.un, Pašičev trg 5.
Zastopnike
v vseh večjih mestih Slovenije iščemo. - Prednost imajo gg. z dobrim nastopom in prakso v nabiranju inseratov. Cenj. ponudbe na upravo »Slov.« pod »Akviziter«.
Meblovano sobo
vso oskrbo iščem v fi-nejši hiši, najraje v vili blizu mesta, za svojo hčer z družabnico. Želi se kopalnica. - Ponudbe pod »Za-20857« na Publicitas, d. d. Zagreb, Gunduliče-va 11.
Glasovir poučuje
učiteljica Amal. Slatner. Jurčičev trg 2, I. nadstr.
Družabnika (co)
z nekoliko kapitala sprejmem za trgovino mešanega blaga, na prometnem kraju, že dobro vpeljano. Ponudbe na oglas, oddelek »Slovenca« pod »Družabnik«.
t Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo, da je naša srčno ljubljena mati, odnosno tašča, stara mati in teta, gospa
Frančiška Štrekelj, roj. Kačar
vdova po Škofijskem vrtnarju
dne 19. septembra ob 9 dopoldne po daljšem hiranju, v 83. letu starosti v Gospodu zaspala.
Pogreb drage pokojnice bo v soboto, dne 21. t. m. ob 4 pop. iz hiše št. 65 na Sv. Petra cesti na pokopališče pri Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 19. septembra 1929. Anton in Ivan, sinova. Mici, sinaha. Minka in Serafka, vnukinji. _Mestni pogrebni zavod v Ljubljani_
Opremljeno sobo
separirano, blizu tramvaja, oddam dvema gospodoma ali zakoncema brez otrok. - Ižanska cesta 7.
Žena
poštena in delavna išče majhno sobico s štedilnikom proti postrežbi. Naslov pove uprava »Slov.«
Puhasto perje
kg po 38 Din razpošiham po povzetlu naimani 5 kg Potem čisti beli puh kg po 300 Din. L Brozovlč, ke-mička čistiona perja. Zagreb, Ilica 82.
Šivalni stroj
»Singer«, cilinder, se po ugodni ceni proda. Naslov pove uprava »Slov.« pod štev, 10.302.
Kislo zelje
prvovrstno, rezano in v glavicah razpošilja po nizki ceni. Gustav Erklavec, Kodeljevo 313, Moste pri Ljubljani.
Trgovske lokale
v Radovljici v hiši št. 45 oddam takoj v najem.
Lokal v Kranju
obstoječ iz dveh poslovnih prostorov, se takoj odda. Naslov pove uprava lista pod št. 10.293.
(iiipiino
Vsakovrstno
ilato Kironfe
po naiviSiib cenah. CERNE. iuvelir. Ljubljana. Woliova ulica št 3.
I BOHE
kupi
Pucka štediona i zatožni zavod d. d.
OSIJEK -Desatičina ul.27
8 vinskih sodov
močnih, transportnih, od 600—800 litrov, - proda Omahen st, v Višnji gori.
Jabolka
vseh žlahtnih vrst približno 10.000 kg proda graščina Boštanj pri Sevnici. — Kupci naj se osebno oglase.
Žaganje drv
najceneje Uran Franc, Vilharjeva c. Tel. 28-20.
Auto-hladilnike
blatnike in drugo - popravi strokovno, hitro in ceno Gustav P u c , kle-parstvo, Ljubljana, naspr. tobačne tovarne.
8BBBBBIIRIBR
M OBViPAlTri
ako nimate vložku v hranilnici, kajti to jo mnoeo man j m-pri.letno, kot če nimate
posfcifnega
vložfta iz žice
ki eu ilobite najceneje pr>
Fr Stiiptci, LtuMlana
Gosposvetska cesta I Is otam dobiti- tudi kopalne
banje, klozetne garniture,
vzn.oti za modroce, morski, travo, žimo in vso železnino
OHEEBaEJESBSBSB
Grad
z nekaj zemlje se kupi. -Ponudbe s točnim opisom in stanjem na upravo lista pod »Grad« št. 10.309.
Poizvedbe
Izgubil se je
zlat uhan z belim kamnom v soboto 14. t. m. od »Narodnega doma« do Karlovske ceste. - Odda naj se upravi »Slovenca«.
Semensko rž
se dobi pri
FRAN POGAČNIK-U
Ljubljana, Dunajska c. 36
KUPEC sem ZA FIŽOL, SUHE GOBE in vse deželne pridelke.
PSenitno moho
naiholiaib mlinov nudi mirneje eletrgovina žita ino mlevskih tzdelkm
A. VOLK. Llnbitano
Resljeva ccsta 24.
<7nserati
v "Slovencu-
imajo največji uspeh
Ali le fcsle,
da dobi vsak, ki naroči ,.kadiowelt„ za eno leto ali podaljša naročnino za eno leto,
Zasloni elektronko
SD 4 (avdionko) ali XD 4 (sklepno ojačevalko) ?
Letna naročnina Din 250'- iu Din lOv •za poštnino premije
Ml le poznale
najboljši mesečnik Evrope? Ako oe zahtevajte še danes številko „FUNK-MAGAZIN"-a na ogled
I ■ IIIMHIIIIII HM.......m...................| ||J—j
Pišite samo na
WIENER RADIOVERLAG, G. M. B. E VVieo I. Pestalozngasse 6
ZAHVALA
Za premnoge dokaze iskrenega so-žalja ob bridki izgubi našega ljubljenega sinka
Ivana Macun
dijaka
se tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo. Posebno častitemu veroučite-lju g. Petelinšeku, ki je vodil sprevod in ki je imel krasen nagrobni govor, g. ravnatelju Humeku, vsemu učiteljskemu zboru, pokojnikovim sošolcem, ki so odpeli na grobu v srce segajoče žalostinke, darovalcem vencev in cvetja ter vsem sorodnikom in znancem, ki so spremili pokojnika na njegovi zadnji poti.
Maribor, 21. sept. 1929. ŽALUJOČA RODBINA MACUN.
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresljivo vest, da je naša iskreno ljubljena žena, mamica, hčerka in sestra, gospa
Marija Beline, roj. Kobola
v sredo, dne 18. septembra 1929, v 27. letu svoje starosti, pre-videna s tolažili sv. vere, po dolgi mučni bolezni, za vedno zatisnila svoje oči.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v petek 20. septembra iz hiše žalosti v Negovanji št. 76 k farni cerkvi Sv. Križ-Rogaška Slatina, kjer se opravi slovesna zadušna sv. maša in nato zem-ski ostanki polože na ondotnem pokopališču k večnemu počitku.
RogaSka Slatina—Ljubljana, dne 19. septembra 1929.
Beline Franc, trafikant pri Sv. Petru, soprog. Franci, Ivo, sinova. Julijana Kobola, mati. Kobola Ivan, Simen, Štefek, bratje. Kobola Alojzija, Poldi, Terezija, sestre. — Vsi ostali sorodniki.
J2 -g iš «jJ 1
N N Np •
u a »H S - o n2q
"Ji N-d s S
■3 ® - -
.o
— Q «x . ■o^ 2P ►»
sSn a tu "T CM B o f -1 | .ffito
In , a * . »istii™ o ori1-1 o) -- . »ii.
E°.2 »JS
jpo-gpj
I""
z. °° _ >
3 M C4 H 01 —> 1 t/l
- -2 ' t/5
■s.sg c^
d)
N

ig'
k .s
SZ^JJ ,SOD«
N<fOU
SkOJ 1 -
<oo d-3 SS^oS
II P J6
"Srnl/jcuK
Maurice Renard:	g
Sinja nevarnost
Sedejo v avtomobil, Robert Collin priganja. Uničen sedi Le Tellier poleg Monbardeaua. Po barvi obraza sta si na las podobna. Kmetje iz Ameyziena, ki se vsujejo iz cerkve od maše, ne prepoznajo obeh pepelnato sivih obrazov, ne pozdravijo ...
Šele pred pošto oživi Le Tellier. Da ustaviti vozilo, skoči v urad. Čez pet minut se vrne, pomagajo mu v voz.
»Naprej!«
Uradnica na pošti občuduje skozi okno gledaje lagodni avtomobil, ki se odpelje in čita brzojavko tele vsebine:
»Vojvoda Agneški, Pariš, Avenue Montaigne 40.
Marija Terezija izginila, pridite takoj, pripeljite seboj ljudi, ki bodo znali pomagati.
Jean Le Tellier.«
Iskanje.
»Da ni prišla v Artemare?k
Mrzlično suče Maksim svoje brčice, mati stoji pred njim in venomer ponavlja:
»Da Marije Terezije ni bilo k teti? ... Da je ni bilo tja?«
Vsa je bleda in omahuje, gospa Arquedouvova jo pa skuša miriti:
»Saj vendar veš, mama,« ji prigovarja Maksim, »da se nahaja Marija Terezija v družbi s Henrikom in Fabijeno. Potolaži se vendar.«
»Kje pa naj bi tičali vsi trije?«
»Kje gori na Colombieru. Bo že kakšna majhna nezgoda...«
»Kaj pa naj bi se jim, za Boga gori zgodilo? Le-deniških razpok tam ni...«
»Vrag vedi. Snežne luknje in skale so gori.«
»Vidite, takole je. Ali sem ji mari jaz dovolila pohajati okrog? Vedno sem ji branila!«
»Toda mamica, do stričevih je komaj dva kilometra daleč in šla je vendar ob belem dnevu, po cesti, kjer je vedno polno ljudi in ... Kdaj pa je odšla iz hiše?«
»Ob desetih. ,Na svidenje', je dejala in je šla. Moj Bog, če bi bila jaz to vedela ...«
»Kakšno obleko pa je imela na sebi?«
»Ono sivkasto in pa klobuček iz črne tenčice.«
»Ali ni oblekla turistovske obleke?«
Kaj še! Še na mar ji niso bile včeraj gore!«
»No, obleka je gotovo ni zadrževala, če sta jo srečala onadva na poti na Colombier in jo povabila seboj. Saj veš, mama, kako ljubi gore in gotovo nisi še pozabila, kako se je veselila ture na Colombier! Toda, v kratkem bomo že zvedeli kako in kaj. Jaz jo grem poiskat.«
»Daj napreči ponija,« pravi gospa Arquedoujeva. »Medve s tvojo materjo se odpeljeva k teti. Ne smemo
je same pustiti. Vi pa tačas iščite.«
*
Maksim je obhodil več poti, ki vodijo v Artemare in onih, ki vodijo na Colombier. Kmalu so mu prišli z avtomobilom nasproti doktor, oče, gospa Arque-doujeva in njeni hčerki ter Robert, ki so pozvedeli, da so ljudje Henrika in Fabijeno prejšnji dan res videli zaviti na Colombier, toda sama. Uganili so, cla se jima je torej Marija Terezija pridružila žn višjo v gori, vsekakor vsaj v gostilni pod vrhom, v Malem
Virieuju. Hitro so bili tamkaj. Maksim skoči h krčma-rici. Seveda! Gospod Henrik je bil tam prejšnji dan in je vzel kruha, klobas in vina ter si izposodil usnja-to torbico in tri kozarce ...
»Tri? Tri kozarce? O!«
Maksim bi bil najrajši zavriskal.
»Ali ste ostalo družbo videli?«
»I, seveda! Dve dami sta ostali zunaj, ko je on nakupoval. Polagoma sta šli dalje navkreber, potem ju je došel.«
Krčmarica ju je sicer videla samo v hrbet, tods ko jo je Maksim vprašal, ali nista bili to njegova sestra in gospa Monbardeaujeva, je krčmarica potrdila:
»Ravno ti dve sta morali biti, kajpak!«
Gospa Arquedoujeva je ostala v gostilni, Maksim pa je poiskal par fantov in pridružil se je tudi lovec Borund s svojim psom. Reševalci so krenili dalje v gozd, kjer so se razkropili. Kdo naj bi vedel, katero izmed številnih poti na vrh so izginuli uporabili. Borund je kmalu našel izposojeno torbico pod nekim grmom. Očevidno je družbica tam malicala in skrila torbico, da jo vzame nazaj grede seboj v gostilno.
Zrak je bil vedno redkejši in hladnejši. Borund je trdil, da je na vrhu gore še sneg. Ženske so bile kmalu trudne, le sicer tako mehka gospa Le Tellier-jeva je drvela v hrib kakor nora. Spomladanski hudourniki so navalili na pota precej ostrega, belega kamenja in pot ni bila prijetna.
Noč je že bila blizu. Družba je blodila dalje, se sklicavala od časa do časa, se plazila po skalah, razgledovala prepade, se natikala po grmovju, toda nič. nič ... nikier nič. Samo šum dreves, zamolklo grmenje daljnega vodopada, odmev klicev.