S7RAN 5 Kljub krizi študentsko delo še na voljo Pazite na higieno, vse več novih primerov gripe Št 56/ Leto 64/ Celje, 21. julij 2009 / Cena 1 EUR Odgovorne ur»**» NT: Tđ^vmCm Z odpadnimi zamaški do nove noge Anže Pratnemer bi rad z zbiranjem odpadnih plastičnih zamaákov prišel do nožne proteze. Na pomoč mu je priskočila tudi celjska občina. Lascanka naplahtala vrsto naivnih p_ v Celju se za mlade nič ne dogaja! To trdi študent Elvis Džaferovič (na sliki] in na Face-booku ga je podprlo že dva tisoč mladih. Nogometaš Jure Travner v angleški Watford UM ^SKO Štťbunknite v norp-poletje 2 Novim tednikom in Radiem Celje? ofetni ŠtTb 9770353734020 Zaenkrat dobro poslovanje ^^ I ■ ^ ■ ^ ^^ Zaradi varčevanja bolniki ne bodo trpeli - Boljša kadrovska situacija kot II 1191 IIW C pfed leti - Naložbe kljub krizi ostajajo splošna bolnišnica Celje je prvih pet mesecev leto^ njega leta posJovala dobro. Do konca maja so zabeležili pozitivni rezultat v višini 190 tisoč evrov, v drugi polovici leta pa pričakujejo bolj ostre pogoje poslovanja. Poleg ukrepov, Id jih je bolnišnicam predlagal zavod za zdravstveno zavarovanje. so v Splošni bolnišnici Celje pripravi li Še druge ukrepe za la^e poslovanje v času krize. Kljub temu naložbe ne bodo okrnjene, morda pa bodo končane z manjšo zamudo. Najpomembnejša naložba ostaja nov urgentni blok, ki ga je tudi ministrstvo za zdravje predvidelo kot prioriteto. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZSjje sprejel nekatere varčevalne uJuepe, zaradi katerih bo bolni šnica letos dobila približno 4,5 milijona evrov manj, kot bi dobiJa sicer. Skupno bodo prihodki Splošne bol-nišiuce Celje za letošnje leto tako za 7,3 odstotka nižji, kot sobili lani. Tako je ZZZS znižal cene zdravstvenih storitev za 2,5 odstotka, ukinil posebno financiranje dragih laboratorijskih preiskav, zmanjšal stroške plač za 5 odstotkov ter amortizacijo za 20 odstotkov in znižal cene dializ zaradi predvidenega zmanjšanja stroška eritro-poetina. Poleg tega mora bolnišnica sama zgotoviti denar za napredovanje zaposle-nih, kar znaša približno 450 tisoč evrov. Celjski bolnišnici so odvzeli rudi 650 tisoč evrov za programe, ki so jih prenesli v nacionalne razpise. Gre za operacije kolkov, kil, karpalnega kanala in žilne Direktor Splošne bolnišnice Celje Merjen FerjancIFoto: SHERPA) operacije, ki so jih v celjski bolnišnici v skoraj vseh razpisih dobili nazaj, Bolniki ne bodo trpeli Kljub strogim varčevalnim ukrepom bodo za bolnike dobro poskrbeli, zagotavljajo v bolnišnici. Svet zavoda, ki po novem šteje kar osem članov manj in je odslej 9-članski, je namreč kol prvi ukrep sprejel, da se morajo zdravstvene storitveizvajati nemoteno, torej stoodstotno. Drugi ukrepi so spet varčevalni. Z dobavitelji zdravstvenega materiala, zdravil in tudi z dobavitelji energentov, zdravstvenih in Prejšnji teden Je imel prvo, konstitutivno sejo nov Svet zavoda Splošne bolnišnice Celje. V njem je po novem kar osem Članov manj in je 9-članski. Sestavlja ga pel predstavnikov Vlade RS. Anton Zorko, Zmago Turk> Janja Romih, Drago Perkič In Biserka Simčič, predstav-niča zavoda za zdravstveno zavarovanje Marina Sen-čar» predstavnica Mestne občine Celje Urša Orugovič in dva predstavnika zaposlenih, Ana Justin in Dragan Kovačič. dr\jgih storitev se dogovarjajo za znižanje cen, Čeprav so z dobavitelji prej že podpisali pogodbe za višje cene> so skušali te znižati za 15 odstot* kov. Kot je pojasnil direktor Marjan Ferjanc, so bili pri dagovaqanjU^, nekatera še trajajo, delno uspešni» malo pa jih je v celoli ugodilo želji bolni šnice: »Največji dobavitelji so se najslabše odzvali, ker so tudi najbolj vpeti v okvir javnih naročanj.« Poleg tega načrtujejo še bolj racionalno rabo zdravstvenega materiala in zdravil. Že v preteklosti so dražja zdravila zamenjevali s cenejšimi in to nameravajo početi tudi v prihodnje. Zniževali bodo tudi stroške dela, in sicer načrtujejo manj nadur, ne bodo pa zmanjšali dežurstev, kar je bilo sicer tudi priporočilo ministrstva. Strokovna direktorica Frančiška ŠkrabI Močnik je povedala: »Imamo takšno strokovno strukturo dela, za katero mislimo. da daje največjo var- nost. Če bomo morali kaj reducirati, bomo mogoče zmanjšali nadure.« Precejšnje zanimanje iz Srbije Direktor Ferjanc je dodal, da je težava tudi v Številu zdravnikov, saj je zdravstvo kadrovsko Še vedno podhra-njenor »Vtem trenutku v bolnišnici kadrujemo tudi zdravnike brez specializacije, saj do nje sploh ne morejo priti.« Frančiška škrábl Močnik je dodatno pojasnila, da je stanje glede Števila zdravnikov boijše. kot je bilo pred tremi leti: »Popravili smo kadrovsko strukturo v celjski bolnišnici. Oddelki, ki so bili prej zelo kritični, recimo rentgen, imajo zdaj dovolj zdravnikov, Čeprav Število še ni optimalno.« Največje pomanjkanje je na oddelku ne-frologije, saj se zdravniki za to specializacijo ne odločajo tako pogosto. Kot kaže bi kadrovsko sliko lahko popravili zdravniki iz Srbije. Povpraševanja iz te države je namreč veliko, kot pravi Škrábl MoČnikova: »Ljudje naredijo nostrifikacijo, se naučijo slovensko, vse poskušajo, da bi prišli v območje Evropske unije. Med njimi je tudi nekaj zelo dobrega kadra. Mi skušamo to ocenjevati, lahko pričakujemo tudi kakšne kadrovske okrepitve od tam. Če bo treba.« Večja težava kot pri zdravnikih pa je pomanjkanje medicinskih sester. V vsakem primeru pa, tako Ferjanc, v celjski bolnišnici ne bodo odpuščali, ker si tega preprosto ne morejo privoščiti. Naložbe ostajajo čeprav čas krize naložbam ni ravno prijazen, te ostajajo. Morda bodo kakšno izpeljali z malo zamude. Ključna naložba ostaja boli^išnična no-vogradnja in pri tem prioriteta urgentni blok. »Prav zdaj objavljamo razpis za projektno dokumentacijo, vzporedno teče priprava lokacijske do- kumentacije,« je pojasnil Ferjanc in Še povedal, da so arheologi končali sondiranje. Na mestu, kjer bo stala nova bolnišnica, pa niso nič našli, tako da bo gradnja potekala brez zastojev. Spomnimo, da so napovedali začetek gradnje prihodnje leto. Težko pričakovani CT-apa-rai bo v bolnišnici predvidoma začel obratovali konec leta. Spomnimo, da so zanj med drugim zbirali tudi v zvezi borcev, potem pa se je precej zapletalo. Zdaj so CT-aparat in tudi dva močna rentgena kupili, skupna vrednost aparatov pa je 1.7 milijona evrov. A razpisi se še vedno niso končali. »V tem trenutku poteka javni razpis za pripravo prostora. V celoli se bo namreč prenavljal oddelek rentgeno-logije. ker je treba zaradi novih, močnejših aparatur menjati vse napeijave s prezračevanjem,« je razložil Ferjanc. Poleg tega so kupili tu- di pel novih ultrazvokov za oddelke urologije, nevrolo-gije, nefrologije, žilne kirurgije in ortopedije. Prav zdaj so pri koncu z razpisom za opremo za medicinsko rehabilitacijo. ŠPELA KURALT IZJAVA TEDNA »Lahko povem, da na tem območju, kjer bo stala nova stavba, niso našli nič takšnega, nobenega Rimljana ali kakšnega prednika iz preteklih časov.« Direktor Splošne bolnišnice Celje Marjan Ferjanc o arheoloških sondiranjih in celjskih prednikih, Strukovna direktoriea Splošne bolnišnic« C«lje Fran^ška Skrabl Močnik (Foto: GnipA) Ustanovili Klub savinjskih poslancev V sredo so se v prostorih Državnega zbora RS sestali poslanka in poslanci iz Savinjske statistične regije in ustanovili Klub Savinjskih poslancev. Za predsednika kluba za prve pol leta so izvolili poslanca Jakoba Presečnika (SLS), zâ namestnika pa Lojzeta Posedela CZares) in mag. Andrejo Rihter (SD}. V klubu se bodo seznanjali s stališči do posameznih aktov in sklepov, ki so pomembni za razvoj območja in jih sprejema državni zbor. Namen kluba je obravnavati problematiko območja in sodelovanje z instituajami Savinjske statistične regije. K članstvu bodo poslanci povabili tudi ministre in državne svetnike s lega območja. AB Barčica priplula v Šentjur Na območju občine Šentjur bo jeseni začela delovati prva zasebna dejavnost dnevnega varstva otrok z imenom Barčica. Pred kratldm se je namreč v reç-ster varuha predšolskih otrok pri ministrstvu za šolstvo in Šport vpisala Breda Božnik s Proseniškega, ki organizira to dejavnost. S tem so staršem ponujena nova prosta mesta za varstvo otrok. Ta oblika varstva je za starše samoplaČniSka, kar pomeni, da ga občina ne bo subvencionirala. Se pa na občini nadejajo še kakšne takšne pobude, ki bi povečala skupne kapacitete vrtčevskega varsrva. BA Bo cesta v Kozje danes odprta? Središče KihGne Ko;qe je po obilnem deževju že več kot teden dni brez ^vne cestne povezave s Šmarjem pri JelŠah> saj so dr&avno cesto Preiasko-Buče-Ko^ zaradi napredovanja plazu zaprli. Cesta naj bi bila znova prevozna danes. Občani, ki jim republiška direkcija za ceste svetuje obvoz Čez oddaljena Viiltanj in Bistrico ob Sotli, so ogorčeni. Po več intervencijah Občine Kozje je direkcija v petek začela gradbena dela, ki pomenijo začasno rešitev. Po podatkih, ki so nam jih v petek uradno posredovali iz Direkcije RS za cesle, bodo prevoznost ceste omogočili do 27. julija, v Občini Kozje pa so izvedeli, da naj bi bila prevozna že danes, v torek. lYajno sanacijo bo direkcija zače- la predvidoma oktobra letos, in to v přiměni, čebodo zagotovljena finančna sredstva. Razpis za izbiro projektanta so že objavili, je sporočila Nina Rangus iz službe za odnose z javnostmi v direkciji. Kot smo ie poročali, svetniki v občinskem svenj že dolgo opozarjajo na izredno slabo stanje daljšega odseka te dižavne ceste, iz direkcije pa uredništvu odgovarjajo, da načrtujejo preplastitev 2,5 kilometra dolgega odseli v več etapah. Letos je tako za preplastitev predvidene^ pol kilometra ceste, za kar je izvajalec že izbran. V republiški direkciji za ceste načrtujejo, da bodo ostale etape izvedli do konca leta 2011 BRANE JERANKO NOVI TEDNIK i ■■ DOGODKI Kljub recesiji študentsko delo še na voljo Gospodarska kriza ni pri-zanesla niti Studentom. Pokazala se je predvsem v man jdi ponudbi prostih del, kar je razumljiva posledica glede na to, da je veČ kot osemsto slovenskih podje-tij prešlo na skrajšan delovni čas. Vei kol polovica Študentov mora deiati, da sploh lahko študira. Tako je tudi na Celjskem, kjer je vodja Študentskega servisa Celje Anita Ovčar dejala: »V na^m servisu se je ponudba del zmanjšala, čeprav menim, da Uhko Štu-dent, kl želi delati, Še vedno dela. Prav tako ni več toliko ponudb administra ti vnih del, ampak je večji poudarek na strežbi.« Kol je še povedala Ov-čaijeva, dobijo bolj la dela študentje v podjetjih, kjer so zaposleni njihovi stâi^i. Tu naj bi šlo predvsem za administracijo in podobna dela. Tako imenovanega študentskega dela se lotevajo mladostniki od 15. leia, ki si svojega delodajalca za počitniško ali redno delo iščejo prek servisov. Letošnja ponudba del je manjša, povpraševanje pa večje, saj mora marsikdo delati, da lahko nadaljuje študij 1er obenem finančno razbremeni starše. Po statistiki iz leta 2007 Je kar 40 odstotkov staršev tovarniških delavcev, ki s svojimi prihodki težko krijejo Šolanje otrok- V SS Celje je dnevno na voljo od 80 do 100 prostih del. kjer se ume postavke delodajalcev gibljejo od 2,30 do 5 evrov, Študentje in dijaki pa se zanimajo predvsem za bolje plačana dela, ki jih je vse manj. Najbolje plačana dela še vedno ostajajo prevajanje, kjer je delo plačano od 15 do 20 evrov na stran, ter grafično oblikovanje in računalniško programiranje, kjer delodajalci nudijo od 7,50 do 10 evrov za plačilo ene delovne ure. Na Konjiškem precej manjša ponudba del Približno sto dijakov in Študentov na Konjiškem, ki so med lanskimi počitnicami delali, letos dela ne najde. Ponudba del je namreč za dobrih 30 odstotkov manjša, kol je bila lani v lem času. »Ponudbe za delo so se zmanjšale na vseh področjih, najbolj v proizvodnji, kjer so se več kol prepolovile. MJa-dim. ki iščejo začasno in občasno delo, lahko ponudimo predvsem delo v strežbi in V Študentskem servisu Celje ugotavljajo, de lahko ickfadî, Id želijo delati, so vedno najdejo delo. občasna dela, kot je varstvo otrok in pomoč na domu,« opisuje razmere vodja dejavnosti v agenciji Mladinski servis Slovenske Konjice Renata Kerovec. Dijaki in študenti prihajajo v agencijo, Iščejo oglase in skušajo najti karkoli, s Čimer bi lahko vsaj malo izboljšali svojeprihodke. »Kriza se pozna, res se pozna,« ugotavlja Renata Kerovec in svetuje mladim, da vzamejo vsako delo, ki se trenutno ponuja. Čakanje na želena dela, na primer nà delo v pisarnah ali proizvodnji, vteh razmerah pač ni smi- selno. Sicer pa se ni zmanjšala le količina ponujenega dela, ludi tisto, ki je Še na voljo, je pravUoma slabše plačano. MK. MBP Foto: SHERPA Bpí«ta Razprodaje skorajda brez kupcev »Ne sprašujte me. Letos je porazno. Vsaj za polovico slabše, kot je bilo lani. Saj poietne razprodaje že tako ali tako niso dobro obiskane, ampak letodnje lelo ... Ne vem, kaj naj rečem.« Tako nas je odpravil solastnik ene od'tekstilnih trgovin v središču Celja. Pred tednom so se namreč začele poletne razprodaje tekstila in obutve, ki lahko trajajo do dva meseca. Kupcev pa niti prve dni ni bilo kaj veliko. So razlogtanjše denarnice ali boljša osveščenost potrošnikov, da nam res ni treba kupiti vsega, kar je v akciji? Slavica Kotar, Brežice: »Lelos še nisem Sla po razprodajah. Tu in tam mimo-^ede kaj pogledam, kar naj- Jožica Cirkulan, Lj ubečna: »Po drugih trgovinah Se nisem hodila. V tisti, kj« delam sama, pa opažam, da je letos precej manj kupcev. Res je, da poletne razprodaje niso tako množične kot zimske, ampak letošnja je še posd^ej slabo obiskana.« f SlaiflCB Kotar brž naredi vsaka ženska, to pa je tudi vse. Trenutno niti ničesar ne potrebujem. Sem pa pred letl> ko so bili otroci še manjši, zanje pogostokrat kupovala na razprodajah. Se }e splačalo.« Jana Sotlar, Celje: »Sploh ne hodim po ra^ro^jah. Kupim tisto, tehočem, in takrat, ko ^ma hočem, ne ^ede na ceno. Obenon nim^m rada gneče. Sama sem včasih delala v nabavi in prodaji in vem, kako se cene oblikujejo v času razprodaje. Cene na razprodajah Joaca Cklculan Boštjan Strevs Boštjan Štravs. Celje: »Ne hodim po razprodajah. Nití nimam okusa za oblačenje, za* to me kar žena oblači. Ona hodi po razprodajah. No, vsaj občasno.« Jana Sotlar Robert Čatof niso vedno lako ugodne, kot se nam na prvi pogled zdijo.« Robert Čater, Celje: »Občasno grem na kakšno razprodajo» se splača. Letos sicer še nisem bil v nobeni trgovini. Tako ali tako pa imajo skrb za razprodaje bolj ženske.«^ RP Foto: GrupA www.tracl)oipulling.si # Vabljeni na ogled tractor puliinga v soboto, 25.7.2009, ob 14. uri vGotovljah pri Žalcu ZABAVNI OBJ Biníj^RíbíČ I Tapravi muzikanti | Trubači-Festaband { RockSartyzam »ARSTVO NOVI TEDNIK Prve pogodbe za subvencioniranje čalcanja na delo Nâ Celjskem bodo možnost čakanja na delo poleg podjetja Štore Steel izkori-stiii v zreškem Uniorju (na čakanju je približno četrtina zaposlenih) ter Gorenju (na čakanju je šestina za> poslenib). Na zavodu za za-poslovanje so za ta ukrep do sredine julija prejeli že 262 vlog za več kot 10 tisoč delavcev. Kot pravijo, je dobra polovica prejetih vlog popolnih, preostale so biJe delodajalcem posredovane v dopolnitev. Pričakujejo, da bo zavod prve podpisane pogodbe od delodajalcev prejel ta teden, ko jih bodo tudi objavili na spletni strani zavoda. Obenem opozarjajo delodajalce, da se s prihodnjim me- , secem Številnim l^eče polletno obdobje, v katerem so prejemali subvencije za krajSi de-lovni čas. Možnost podaljšanja obstaja. Zadnji rok za vlo- žitev predloga za podaljšanje pogodbe za delodajalce, ki se jim izteče pogodba konec julija, }e 31. julij. Sicer pa je zavod dosredine tega meseca prejel 782 vlog delodajalcev za 67 tísoč delavcev v vrednosti 29 milijonov evrov. Sklenjenih pogodb je bGo malo manj. Ob uveljavitvi tega ukrepa smo opozarjali na možnost zlorabe tega inštrumenta, ana zavodu pravijo, da so odkrili le malo nepravilnosti. Preje- li so pet anonimnih prijav kršitev iz treh podjetij in eno prijavo od sindikatov. Tfe so bile nemudoma posredovane službi za nadzor pri zavodu, Sicer pa je omenjer^ služba naredila tudi 48 naključnih vzorčenj. Deset nadzorov je končanih, le v enem primeru pa je bilo ugotovljeno odpuščanje iz poslovnih razlogov, zato zavod terja subvencijo aazaj. RP Polovica dalflveflv itorske ŽBlezame bo šls ns čakanie. Polovica delavcev podjetja Štore Steel bo čakala na delo v lem in naslednjem mesecu bo na čakanje odšlo 247 delavcev Storske železarne, to je polovica vseh zaposlenih. V tem času bodo prejemali 85 odstotkov plače, obenem se bodo morali na čakanju izobraževati. Kot je povedal namestnik direktorja Gorazd Tratnik, se bodo izobraževaUvpodjetju. Obnovili bodo znanje in spoznavali novosti v tehnologi- ji. Ostala polovica delavcev bo Še naprej delala krajši de-lovni Čas, to je 32 ur tedensko. V Štorah imajo v tem mesecu sicer nekaj več naroČil, a le zato, ker njihovi kupci avgusta ne bodo de- lali. Ravno zato bodo tudi sami avgusta na kolektivnem dopustu, RP Foto: SHERPA (arhiv NT) V Kiliju znovd delo za 46 delavcev Včeraj je za delo v liboj-ski keramični tovarni popri-jelo 46 delavcev. To je celotna ekipa, ki jo najemnik Alojz Bojnec iz Pomurja sa-merava zaenkrat zaposliti. S stečajno upraviteljico sta pred slabim mesecem podpisala štiri me sečno najemno pogodbo, po izteku pogodbe pa naj bi Bojnec celoten kompleks odkupil in proizvodnjo še razširil. Vendar o načrtih podrobne-je še ne more govoriti. Kot pravi, ga je stanje v tovarni precej presenetilo. Vanjo se že lep čas ni ničesar vlaga- NAKRATKO lo> zato bo moral najprej v njo še veliko investirati. S 46 delavci, kolikor jih je Bojnec ponovno zaposlil, bo proizvodna oprema le 20-odstotno izkoriščena, zato je v njegovem interesu Čim prejšnja razširitev proizvodnje. Vendar je ta odvisna tudi od potreb starih in novih kupcev, s katerimi ima Bojnec ta trenutek največ dela. Preveč premoga v Premogovniku Velenje so v prvih šestih mesecih Izkopali dva milijona ton premoga, kar je slabetri odstotke manj, kot $o načrtovali. Ker so v Termoelek- Prve objave dvignile trge Svetovni kapitalski trgi so v preteklem tednu postregli z začetnimi objavami poslovanja pomembnejših podjetij za drugo četrtletje. Peta največja ameriška banka, Goldman Sachs, je presenetila trg s precej boljšim dobičkom od pričakovanega, kar je posledično okrepilo povpraše-vanje po delnicah iz finančnega sektorja. Zaradi priporočila analitikov se je cena delnice dvignila že dan pred samo objavo, pozitivnemu sentimentu pa so sledile (udi druge delnice na mednarodnih trgih. Vrednost ameriškega indeksa S&P500 se je tako spet krepko povzpela čez 900 indeksnih točk, podobno je tudi nemški indeks DAX končal tik pred psihološkimi 5.000 indeksnimi točkami. Podobno sta se ^bala oba delniška indeksa Ljubljanske borze. Indeks SBI 20 je v četrtek zaključil pri 4.166 indeksnih točkah, kar je 4,17-odstotna rast na tedenski ravni, medtem ko je indeks SBI TOP zaključil trgovanje pri 1.024 indeksnih točkah in s tem pridobil 5,31 odstotka. PREGLED TECAJEU V OBDOBJU MED 13.7. IN 17.7.2009 Ozniki Ime Enotni ttf^ PfomttvtEUR X»pr. Q(X Cinkarna Celjs 0.0D 0.00 0.00 zm Cetis 0.0Û 0.10 0.00 6RV6 Gorenje 977 87.50 2.09 PîLft Pivovarna Lsško 37.39 7.90 1.60 JTXS Juteks 0,00 0.40 0,00 btUG Etol 0.00 0.00 0.00 Poleg Goldman Sachsa je dobre rezultate objavil tudi Intel. Zaradi 1,45 milijarde dolarjev rezervacij za plačilo kazni Evropski uniji je največji proizvajalec čipov imel izgubo v višini 398 milijonov dolarjev. Intel je v drugem četrtletju opazno presegel pričakovanja prodaje, Še bolj pa so navdušile napovedi o doseganju profitne marže, kar odraža pričakovanja o okrevanju ugov in povpraševanja po proizvodih iniormacijske tehnologije. Opaznejša rast mednarodnih kapitalskih trgov je vplivala tudi na ugovanja na doniačl borzi. Po izjemno nizkem prometu, ki smo ga lahko spremljali v prvih dveh tednih, je bilo mogoče v preteklem tednu čutiti precej več zanimanja za delnice. Cena Telekoma je porasla čez 160 evrov za delnico, tradiciof\alno najprometnejša delnica Krke, katere povprečen dnevni promet je bil skoraj milijon evrov, se je povzpela Čez mejo 70 evrov in v četrtkovem trgovanju pristala na vrednosti 70,11 evra. INDEKSI MED 13.7. iN 17.7.2009 Imitlis Zsdnpt0caj %tpr. SBI20 4.191.00 ^ S.01 Zaradi pomanjkanja domaČih informacij, ki so žal še vedno omejene le na probleme glede posojil, menjav v nadzornih svetih in upravah, bo domaČi trg Še vedno odvisen od rezultatov družb. Objave rezultatov pomembnejših finančnih institucij in posameznih globalnih podjetij iz realnega sektorja, ki bodo sledile tudi vtem tednu, bodo razkrivale posledice finančne krize oz. bodo mogoče nakazovale na morebitno okrevanje» vsekakor pa bodo določale kratkoročno smer kapitalsldh trgov. ROMAN GOMBOC borzni posrednik ILIRIKA d.d., Trdinova 3, 1000 Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana Vir: Ljubljanska borza d.d. trarni Šoštanj porabili manj premoga, ima premogovnik na deponiji še skoraj 400 tisoč ton premoga. Podjetja namreč zaradi recesije porabijo manj elektrike, kot so jo lani. Obenem so letos lahko v hidroelektrarnah pridobili več elektrike kot običajno, zato je šoštanjska termoelektrarna manj proizvajala. Povezanost premogovnika s sosednjo elektrarno se pozna tudi pri načrtovanjih kolektivnih dopustov, Ta se bo v premogovniku začel 27. tega meseca» v času, ko v elektrarni začenjajo obnovitvena dela. RP Neplačani prispevki čeprav je Steklarska nova v začetku leta milijon evrov, ki jlb je dobila od podjetnika Joca Pečečnl-ka, nakazaJa na davčni urad, se ta le vedno pojavlja med upniki podjetja. Svoj lonček k stečajni masi podjetja, ki je v državni lasti, naj bi pristavil še en državni urad, zavod za invalidsko in pokojninsko zavarovanje. »Ravno kal(Sen mesec pred uvedbo stečaja je sodelavka Šla v pokoj. Sele pri izračunu pokojnine so ugotovili, da za tri leta nima plačanih prispevkov, kar je v njenem primeru pomenilo, da ima zdaj vsak mesec za 30 evrov niž-jo pokojnino»« pripoveduje predsednik sindikata Neod* visnost v podjetju Stjepan Mlklaužić. »C^orčeni smo. da država kot lastnica tukaj nič ne pomaga. Še bolj pa, da ni že prej naredila nič, ko je vendar vedela za to težavo. Obenem se je kot upnik o^asil še davčni urad, kar pomeni, da bo v stečajni masi še manj denarja za poplačilo delavcev,« se boji. Sicer pa delavci še vedno čakajo na odgovor Joca Pe-čečnika oziroma njegovega podjetja GSA- »Če bo pritrdilen, bo super, če ne, se bomo morali nekako organizirati sami. V prvi polovici avgusta imamo sestanek z direktorjem Kapitalske družbe. Pred stečajem so jih bila polna usu o tem. kako bodo pomagali. Zdaj pa naj to tudi pokažejo,« je še povedal Mi-klaužič. Podrobneje bo o aktualnih težavah spregovori] na jutrišnji novinarski konferenci. RP ALNO Urlanje povodja Savinje pri koncu Lelđ2004)e 14 občin podpisalo pismo o nameri, da bodo uredile povodje Savinje. Celostno urejanje se počasi končuje» namen operacije pa je zgraditi kanalizacijo in Čistilne naprave. Čeloma operadja je vredna dobrih 30 milijonov evrov, od tega bo Evropska unija prispevala dobrih osem milijonov evrov. Operadja je razdeljena na pet projektov. Najdražji, 16,4 milijona evrov, je projekt Žalec. V tem projektu na območju občin Braslovče. Pol- zela, Prebold in Žalec gradijo 28,5 kilometra do^ primarni kanalizacijski sistem, v tem projektu pa bodo nadgradili tudi čistilno napravo Kazase» pri čemer sodelujeta tudi ob-dni Tabor in Vransko. Kana-lizadjo bodo zgradili do de cembra, ko naj bi začela poskusno obratovati tudi nad^-jena Čistilna naprava Kasaze. Primarno kanalizacijsko omrežje gradijo tudi na območju Šmarrnega ob Paki v projektu Mozirje, poleg tega bodo v tem projektu gradili tudi Gradnja čistilne naprave v Kasazali Najpomembnejša je higiena 19. junija so v Sloveniji potrdili prvi primer nove gripe. Včeraj je bilo potrjenih že 64 primerov ljudi, ki imajo nov virus gripe. Bolezen izgleda kot akutna okužba dihal, pri čemer so simptomi takáni kot pri običajni gripi. Glede na to, da cepiva âe nekaj časa ne bo in ga spiob ne bo za vse, opozaijajo predvsem na higieno in »pravilno« kihanje oziroma kapljanje. Simptomi nove gripe so takšni koc pri običajni, sezonski gripi. Pojavijo se mra-zenje, povišana telesna temperatura, izčrpanost. bolečine v mišicah in kosteh, bolečine v žrelu, suh kašelj. Mogoč je tudi težji potek bolezni, torej s pljučnico, z odpovedjo dihal in s smrtjo. Tako kot sezonska gripa tudi okužba z novim virusom gripe poslabša osnovno, kronično bolezen. Tako kot pri drugih ^pah se virus širi kap-Ijično, torej s kapljicami, ki tiastajajo pri kašljanjUt kihanju, govorjenju in podobno. Cepiva proti novi gripi Se nI, cepivo proti sezonski gripi ni učinkovito. So pa zaenkrat na voljo zdravila na recept za zdravil en je oziroma preprečevanje okužbe. Zdravljenje je treba začeti 48 ur po pojavu simptomov. Bolniki so kužni, dokler imajo znake in simptome okužbe oziroma do sedem dni po začetku boiezni. Pri otrocih Ln imunsko oslabljenih lahko obdobje kuž-nos ti traja do deset dni. Da se zaščitimo pred okužbo oziroma da ne okužimo Še dnigih. Če smo Že zboleli, na inštitutu za varovanje zdravja (IVZ) priporočajo, da si usta zakrijemo z robcem, kadar kašljamo ali kihamo, in robec takoj vržemo v koš za smeti. Z rokami se ne dotikajmo ust, nosu in oči, pogosto si moramo umivati roke z milom in vodo, učinkoviti so tudi robčki z alkoholnim raz-kužUom, izo^bati pa se moramo tudi stikov z osebami, ki bi bhko bile bolne. Če zbob'mo oziroma imamo prej opisane simp-tome.'moramo ostati doma in poklicati svojega zdravnika, ki nam bo po telefonu svetoval, kako naprej. Otroke, ki kažejo znake okužbe, je trel» takoj peljati k zdravniku. Na IVZ še pravijo, da omejevanje potovanj ni nujno, tega tudi ne priporoča Svetovna zdravstvena organizacija. Potnikom pa svetujejo, da upc^tevajo splošna hi^enska navodila. Ce imajo kakšno kronično bolezen, naj se posvetujejo s svojim zdravnikom, potniki si morajo urediti tudi zdravstveno zavarovanje, »potovalno lekamo«, seznanijo naj se tudi. kje lahko v tujini dobijo zdravniško pomoč. Preventivno jemanje zdravil, kot je tamiflu. za potnike ni smiselno. Na potovanju se morajo izogibati tesnemu stiku z zbolelimi, to pomeni, da se jim naj ne približujejo na manj kot meter razdalje. Redno si morajo umivali roke (v&aj 20 šekiind) ali jih čistiti z alkohol-oim razkužilom. Ko se potniki vrnejo v Slovenijo. naj sedem dni po vrnitvi opazujejo svoje zdravstveno stanje. ŠK Prostovoljno za gasilski dom v Grižah so položili temeljni kamen za gradnjo novega gasilskega doma in predstavili podvozje za novo gasilsko vozilo. Predsednica PGD Griže Darja Salej je predstavila novo vozilo, ki odhaja v nadgradnjo in bo namenjeno osnovnemu opravljanju nalog ter bo dopolnjeno z opremo za ravnanje z nevarnimi snovmi. Razložila je. kako je prišlo do gradnje novega gasilskega doma. Najprej so narftreč hoteli zgraditi prizidek, nato se je Izkazalo, da temelji ne usu'ezajo predvideni gradnji- Odločili so se, da bodo star gasilski dom porušili in zgradili novega. V času pridobivanja dokumentacije so člani društva in krajani pripravljali les, pri čemer so opravili 1153 ur prostovoljnega dela. Ves Čas je trajala akcija Staro železo za novo vozilo. Zbrali so kar 85 ion starega železa in opravili 1820 delovnih ur, denarna sredstva pa so pridobili tudi pri krajanih. Nov dom naj bi bil zgrajen do konca oktobra, Slovesnost so popestrili godbeniki iz Zabukovice. Sočasno z novim domom bodo uredili tudi odsek ceste s pločnikom. rr kanalizacijski kolektor na Re-fid ob Savinji. Kanalizacijski sistem v projektu Laško so že z^dili. Na podlagi kriterijev gostote poselitve so kanalizacijo 7graiijli na delu Kidiiče-ve in Valentiniče ve ulice, Podš-mihela, Spodnje Rečice in De-bra. Vsa dela so že končana tudi v projektu Celje. V tem projektu so zgradili v Štorah dva iskalna kanala, v Vojniku pa 50 zgradili razbremenilni objekt, zadrževalni bazen one- V celostno urejanje odvajanj in čiščenja komunalnih odpadnih voda in varovanje vodnih virov na povodju Savinje so vključene Mestna občina Celje in občine Laško, Štore, Šentjur, Vojnik, Dobrna, Žalec, Prebold. PolzeU, Braslovče, l^bor. Vransko, Rečica ob Savinji in Šmartno ob PakL snaženih voda, črpališča pre-lilihmeteomih voda, priključni kanal in naprave za napajanje črpališča z električno energijo. Na Dobrni pa $e vedno traja [nadgradnja dstiine naprave. Povsem novo Čistilno napravo, ki je v zaključni £azi iz- gradnje. bodo dobili v Šent-jmju v okviru projekta Šentjur. Poleg tega bodo zgradili tudi 10 kilometrov kanalizacijskega sistema. V Šentjurju se bodo dela končala septembra. ŠK HfTRO NAROČITE Dvakrat 5a teden, eb torkih in petkih, zanimivo branje o zivljmju in dehi na obmo^u 33 oboin na Celjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 1 petkovapa€ !,25. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 8,30 kar pomeni, da prihranijo» v povprečju natmeč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti; 5% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačilu za tri mesece. Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih ogJasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. /A prilogo TV-OKNO! ^^ ^^ Vsak peleà 41 banaÉ Strad tsfewrijstogi sporedi Ib lawmhřosti à sveti Prešernova 19 3000 Celje NAROCILNICA Imsin priiffl^ Datum njstva: UBca: Hů^Mcnu naročim Novi Udnik anajiunjSflMMcev poifpis: NT&RC io.o. bo podatke upombljal samo a potrebe naroànilke Nove^ xetàûki Se v Celju nič ne dogaja za mlade? »Katastrofalno,« pravi študent Elvis Džaferovič - Poznavalec dogodkov v Celju Uroš Mijošek: »Ni res!« »v Celju nič ne dogaja« je naslov skupine, ki jo je na spletni strani Facebook oblikoval celjski študent Elvis Džaferovič. »Ni* mamo celjske noči, nobenega večjega glasbenega festivala, nobenega večjega multimedijske-ga festivala» nobenega alternativnega dogajanja,^ je zapisal na spletu. Skupina je v 24 urah imela več kot tisoč članov» danes jih je dva tisoč. Ne glede na številčnost skupine se v Celju marsikaj dogaja, trdi Uroš Mijošek. ki že dolga leta deluje na področju turizma in kulture In ima dober vpogled v dogajanje v knežjem mestu. »Namen skupine na Facebooku je, da preverimo odziv v Celju, torej aii je krog ljudi, ki mislimo enako, morda širši,« razlaga. Meni, da je pri zabavi v Celju prevelik poudarek na narodnozabavni giasbi in glasbi izvajalcev, ki prihajajo iz nekdanje Jugoslavije. »Resda je tu tudi Poletje v Celju, knežjem mescu, a mislim, da je obiskanost teh prireditev zelo slaba. Mladi pričakujejo in želijo več aliemativnega dogajanja, ki je z zaprijem Kljuba popolnoma usahnilo. Želijo si glas- benih festivalov, na kar bi lahko bili kot Celjani ponosni. Maribor ima močan Lent, Laško Ima Pivo in cvet-je, tudi Celje bi si zaslužilo večji dogodek,« pojasnjuje. Toda po zanesljivih podatkih je na javni razpis za sofinanciranje prireditev v sklopu Poletja v Celju priSla ena sama prijava s področja alternativne kulture za organizacijo celodnevne prireditve na Starem gradu Celje. Prijavo so odobrili. Z Dža-ferovičem se ne strinjajo niti v Celjskem mladinskem centru: »Letošnje poletje imamo okrnjen program prireditev zaradi skorajšnjega za-Cetka obnove in gradnje niiadinskega hotela. Menimo, da so v Celju ves čas prireditve, res pa je, da bi bilo mogoče izvesti več koncertov za mlade, ker tovrstnih prizorišč in prireditev primanjkuje. V atriju Celjskega mladinskega centra je zelo primerna atmosfera za njihovo Izvedbo, vendar moram v prvi vrsti opozoriti na solidarnost občanov in sosedov, ki včasih niso strpni in ne pokažejo dobre volje za izvedbo več koncertov, namenjenih mladim. Radi pa bi spomnili na festival, ki smo ga letos obudili» Etno urban festival.« Le za elito? Džaferovič trdi, da so prireditve v sklopu Poletja v Celju namenjene zgolj eliti. »Ce kdo v skupino elitnih prireditev uvršča razstave, opere in koncerte resne glasbe, se s tem nikakor ne morem strinjati. Takšna miselnost je veljala pred stoletji ... Te prireditve niso namenjene nobenemu «sloju«, ampak širokemu spektru ljubiteljev,« navaja Mijošek. Džaferovič nadaljuje: »Na celjski občini radi poudarjajo, da je Celje študentsko mesto, vendar to ne more biti. Če se za mlade nič ne dogaja. Septembra bomo poskušali v Celju organizirati klubske večere in dodatna dogajanja.« V mislih ima elektronsko glasbo, razmišljal naj bi tudi o kakšnih večdnevnih dogajanjih: /To. da je malo dogajanj za mlade v Celju, je tudi razlog, da študentje ostajajo v mestih, kjer študirajo, tudi ob koncih tedna. In to je za Celje velik problem. Miadi imajo hiter tempo življenja in želijo v kratkem času čim bolje >žurati<.« Dodaja, da so si mladi Celje najbolj zapomnili zaradi zabav z elektronsko glasbo v Golovcu, danes lega ni več. Chvoritfiv poletnih priradhevvCeljuzizvedbo Carmine Burane Je pospremilo ob«^ koncert Ib nalito? Nova fotografija - prostori v Savinovem razstavnem salonu v Žalcu bo do ai^usta odprta skupinska razstava Nova foto-^aiija prostori avtorjev Stanka AbadžiČa s Hrvaške, Roberta Kusterleta iz Italije. Branka Lenarta iz Avstrije in domačega avtorja Stojana Kerbler-ja. Zbrane je v uvodu pozdravila direktorica za kulturo na Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec Lidija Koceli, o razstavi pa je govoril likovni kritik Boris Gorupič. Kot je poudaril, v Žalcu že četrto leto zapored pripravljajo skupinsko fotografsko razstavo. ki predstavlja tokove na področju fotografi- je. Ko govorimo o prostorih, mislimo predvsem na nekaj, kar ima bivalni značaj, kakor tudi na krajine, vedute v tradicionalnem pomenu. Razstava daje avtorjem priložnost predstaviti različna stališča o dojemanju fotografiranih prostorov. Prav zato so med njimi predstavniki klasičnih oziroma modernističnih pristopov in takšni, ki so bolj usmerjeni v raziskovanje likovnega polja ter njegove sporočilnosti. O svoji delih na razstavi je nekaj besed spregovoril tudi znani slovenski fotograf Stojan Kerbler. TT - Št.56-21.juUja009 - Ehm Ozafef^vič meni, da sajr Celju ne dogaja dovolj za mlade. Bo septembri stvari spremenil s pomočjo f acebooka? Džaferovič še meni. da so prireditve slabo spromovirane. Mijošek; ki je do omenjene skupine na Facebooku kritičen, oc^varja, da je to v veliki meri »povezano s finančnimi sredstvi organizatorjev. Verjemite, da prav ti v promocijo svojega dogodka vlagajo največ, kobkor je v njihovi moči, saj riihče od njih ne želi, da bi bil dogodek slabo obiskan. Me pa preseneča, da za neko prireditev izve kopica 70-ietnih interesentov, mladi ljudje, ki imajo dostc^ do vseh možnih intemetnih strani, so mobilni in poznajo ogromno ljudi, pa ne najdejo podatkov o prireditvi ...« Čeprav Mijošek še dodaja, da takšne prireditve »redko obišče kakšen elitni gospodarstvenik«, je na dru© strani med obiskovalci (če smo odkrili) res opaziti kar nekaj sa-mooklicamh celjskih petičnežev ter nekatere, ki so tam t>olj zaradi videza kot zaradi uživanja v kulturnem ozračju ... Na drugi strani je tudi resnica, da nekateri mlajši, ki pogosto nergajo, večino časa raje presedijo pred računalnikom in na Facebooku, kot da bi se odpravili na kakšno prireditev... SIMONA ŠOLZNIČ Foto: GrupA Več za vrtec in pomoč na domu Življenje v občini Vojnik bo s prihodnjim mesecem spet dražje. Svetniki so minuli teden potrdili podražitev vrtca in storitve pomoč družini na domu. Predlog povišanja cene storitve pomoči na domu. ki jo v vojniški občini izvaja celjski Dom ob Savinji, so vojniški svetniki na majski seji zavrnili, Češ naj občina raje poišče cenejšega izvajalca te storitve. Kot edinega primernega za to dejavnost so videli Špesov dom. Ta je že lani enako ponudbo zavrnil in tudi njegov tokratni odgovor je bil bolj ne kot ja, čeprav dokončne odločitve do seje občinskega sveta še ni sporočil. Ker občina nima več časa izbirati najugodnejšega Izvajalca pomoči na domu, je občinskemu svetu predlagala, naj ven-darie sprejme povišanje cene storitve, ki jo je predlagal Dom ob Savinji. Svetniki so to tudi storili. Ekonomska cena storitve se bo z a^ustom tako povišala za 70 centov in bo znašaia 17,13 evra. Od tega bodo uporabniki plačali 3.70 evra na uro oziroma 10 centov več kot doslej. Cena storitve je kljub podražit\n Še vedno pod republiškim povprečjem, V občini Vojnik je 27 uporabnikov pomoči na domu. Globlje bodo morali s 1. avgustom v žep seči tudi starši, ki imajo otroke v vojniškem vrtcu. Svetniki so pri sprejemanju povišanja ekonomske cene vrtca odločali med tremi različicami. Prva je predvidevala 5,7-odstotno podražitev, druga 3 «odstotno. po tretji pa bi ekonomska cena vrtca ostala ne^remenjena in bi ce-lomo povišanje stroškov v vrtcu morala pokrili občina. Svetniki (njihove vrste so bile na zadnji seji precej okrnjene, saj je manjlUla celotna svetniška skupina SDS, op. p.) so sprejeli za občinski proračun najboljšo in za starše najmanj ugodno različico, to je 5,7-odstotno podražitev vrtca. Ekonomska cena celodnevnega programa za prvo starostno obdobje se bo tako s sedanjih 409 povišala na 432 evrov, v drugem starostnem obdobju pa s sedanjih 312 na 330 evrov. BA Ponosni na 10-letnico samostojnosti v Dob|u so v neiieljo obeležili lO-letnico samoslojnosti občine. Ob tej priiožnosii so podelili tudi občinska priznanja. župan Franci Saiobir pa je najbolj ponosen na zgrajen večnamenski objekt in na to, da je vrtec v njem nabito poln. Za ZBstuge pri razvoju in promociji OfačiRe Oobje jo lupan Franci Saiobir olmnslu pninanji podelií Mileni Gradtt in Ivanu Tovorniku. Ootijani 30 lIHotnico občina oboložili 2 zabavo in povsem napolnili pnpravfjoni Šotor. OtfJíénjaki OŠ Oobja (z leve): Matej Voga, Ktavďija Žrbret in Luka Teržan »Ponosni smo, da Že deseto kih podprli samostojnost, leto živimo v samostojni ob- vendar so naleteli na bloka-Čini, saj je bila pot do samo* dodržavnegazbora.Tajesa-siojnosti dolgâ in trnova,« je mostojnostDobjazatempod-povedal župan Saiobir» ki ob- pri po ponovnem referendu-čino vodi že irelji mandat, to- mu leta 1998. rej Že od osamosvojitve obči- tvla nedeljski prireditvi je ne od Šentjurske. Dobjani so Saiobir podelil priznanja dve-oa pivi referendum odáliže le- ma zaslužnima občanoma, ki ta 1994, kjer so v 90 odstot- sta veliko prispevala k raz- voju in promociji Dobja. Ivan Tovornik iz Skarnic si ga je prislužil predvsem z delom v okviru PGD Dobje, ki je v nedelj o poskrbelo za družabni in zabavni del prireditve. MiJena Gradič pa za aktivnosti kot Članica društva kmečkih žena. Pozabili niso niti na odličnjake, saj so po- sebna priznanja za devetletni odličen učni uspeh prejeli šolarji OS Dobje Klavdija Žibret, Matej Voga in Luka l^ržan. Osnovnošolci so poskrbeli tudi za kulnimi program» ki so ga popestrili že pevci MePZ Dobje. POLONA MASTNAK Foto: GrupA »Lepotica je pred narnicc »Lepotica je pred nami»« se je v soboto veseiii predsednik Balinarske zveze Slovenije lože Rebec ter se med govorom oziral proti novi dvorani za balinanje, Balinčku v Rogaški Slatini. Slatinčani so zelo slovesno odprli največjo takšno dvorano na Štajerskem. Zemljišče prejšnjega slatin-skega balinišča je bilo vrnjeno denacionalizacijskim upravičencem, zato je občina pred letom postavila temeljni kamen za novo balinarsko dvorano, ki je stala v celoti 765 tisoč evrov (od tega sta 127 tisoč evrov prispevala fundacija za šport ter 64 tisoč ministrstvo za šolstvo in šport). Zupan mag. Branko Kidrič je v govoru v soboto poudaril, da j& dvorana zasnovana po sodobnih merilih za evropska tekmovanja» saj so v njej štiristezno balinišče. tribuni s 120 sedeži in 30 stojišči in tudi različni pomožni in parkirni prostori. Prvi večji dogodek bo tam pred jesenjo» ko bo Četvero- boj ženskih reprezentanc iz različnih držav, ki sodijo v evropski vrh. Balinček so postavili v Športnem centru ob nogometnem štadionu, v smeri proti prihodnjemu Vonar-skemu jezeru. PriJagojen je občanom s posebnimi potrebami, zgradilo pa ga Je domaČe podjetje GIC Grad- Jože Rebec, ki je na čelu 12 tisoč slovenskih organiziranih baiinarjev. je še povedal, da je Balinček šestnajsta dvorana za balinanje v Sloveniji. Sloven* ski baiinarji so povezani v 170 klubih ter so med drugim nosilci različnih evropskih in svetovnih naslovov. nje. Predsednik Balinarskega športnega društva GIC Gradnje Rogaška Jože Verk poudarja, da je dvorana trenutno najsodobnejša v državi. Pred nekaj dnevi je v Rogaški Slatini končalo šolo balinanja 16 mladih tečajnikov. Odprtje so z nastopi po-pestrih najboljša debt ta nt- ka lanske Slovenske popevke Tina Gačnik Tiana ter letošnji evropski prvaki, celjska hip hop plesna zasedba Cele attack» ki je prejela nalan-skem svetovnem prvenstvu bronasto medaljo. Udeležili so se ga tudi številni slovenski in hrvaški baiinarji. BRANE JERANKO Foto: SHERPA V programu so nastopili celjski hip hopeni Cele attack. Z odprtja dvorane Balinček v spornem centru vRogaiki Slatini. Otvoritveni tiak sta prerezala predsednik Balinarske zveze Slovenije Jože Rabec in župan mag. Branko Kidrič. Več kot 200 mladih na oratoriju Nate računam Med orBtorijflm so s« mladi odpeljali tudi na kopanje na celjski bežen. Oratorij Nate računam v Sa lezi janském mladinskem centru Celje se je zaključil v petek z oratorij feâtom. Na prireditvi so mladi združili moči in predstavili bogato dvotedensko oraio-rijsko dogajanje. V dveh lednih oratorija je sodelovalo rekordno Število otrok - 215 (za primerjavo - v preteklem letu se ga je udeležilo 130 otrok) ter 60 animate rje v prostovoljcev, tudi trije iz Crne gore in s Češke. Letos je bilo kar 16 delavnic, oratorij pa so s štirimi delavnicami popestrili profesorji in dijaki Srednje Šole za elektrotehniko in kemijo iz Šolskega centra Celje. Popoldne so bile različne aktivnosti: Frančiškova olimpijada, gradnja in poslikava cerkve, velika igra, kopanje na celjskem kopališču, športni turnirji, karaoke, celodnevni izlet v Olimje in Aqualuno — MK Preboldski kopalni primer za pohvalo Občina Prebold si za gesto dobre volje vsekakor zasluži pohvalo. Na lepo urejenem kopališču se lahko osnovnošolci io dljald poleti kopajo brezplačno. velja tudi za mlade kopalce od drugod, ue le tíste iz preboldske občine. Najprej je občina temeljilo obnovila olimpijski ba- zen, letos pa je bil dokončan še manjši za dojenčke in otroke. Za vsa dela so namenili več kot 200 tisoč evrov. Kopališki mojster Dani Teržan pravi, da je poskrbljeno za varnost, čisto in toplo vodo, ki ima poprečno 25 stopinj Celzija. Podžupan Franci Škrabe pravi, da občina tudi sicer skr- Sportno društvo Partizan Prebold je pripravilo tečaj za mlade neplavalce. Kot je povedal predsednik drušh^a lanko Napotnik, je trajal pet dni pod strokovnim vodstvom Braneta Strožarja in $ pomočjo vaditeljev plavanja. Udeležilo se ga je 12 oirok v starosti od 5 do 11 let. (TT) bi za dojstojnejše življenje mladih. Novorojenčke oziroma njihove starše obdarijo z vrednostnimi boni, občina financira različne prireditve v vrtcu, med drugim tudi planinski tabor v Marija Reki, osnovni šoli namenja denar za Šole v naravi, učenje tujih jezikov in Še za druge stvari. 82 dijakom in študentom so omogočili počitniško delo na kopališču, vTlC in občinski upravi, nekaj pa jih pripravlja tudi razne raziskovalne naloge, Še posebej v okviru zgodovinskega društva. JANEZ VEDENÎK starši brez skrbi Minuli teden je biJ v župniji PetrovČe od ponedeljka do sobote prvi oratorij. To so bili dnevi veselja, razgibanih dejavnosti, pesmi in iger za Šolarje, medtem ko so bili starši, ki so bili v službit zanje brez skrbi. Na prvem oratoriju v Pe-trovčah je sodelovalo 42 otrok, zanje je skrbelo 20 animatorjev, ki so se z veseljem pripravili na to zadolžitev. Za otroke je to lepa priložnost, da koristno preživijo del počitnic, da razvijejo in izrazijo svoje sposobnosti in talente, ki jih drugače ne morejo ali nimajo možnosti. Vodji sta bili Katja Pečovnik in Elvira SeliČ, letos pa so spremljali zgodbe in značaj sv. Frančiška Asiš-kega, geslo oratorija pa je bilo Nate računam. Izdelovali so okrasne blazine v obliki sonca In lune, lutko sv. Frančiška, fantje so se pokazali v spretnosti izdelovanja križa, odšli so na sprehod do Savinje, obiskal jih je Čarodej Jani... TT Podhipan občine Prebold Franci Škrabe in kopaliéki mojster D eni Terzan ste vesele, ker je med obiskovalci kopališča toliko mladih. Kongresi namesto knjig v Kulturnem centru Rogaška Slatina je po aprilski izselitvi občinske knjižnice» ki domu je v novih prostorih na drugi lokaciji, ostalo praznih 2S0 kvadratnih metrov povr* šin. Občina jih bo upora-bila za potrebe kongresnega turizma ter delno za potrebe mlađih. V slatinskem »Cankarjevem domu« so bili osrednji prostori dosedanje knjižnice zelo blizu glavne prire- ditvene dvorane» zato jih na-menjajo razvoju kongresnega turizma. Kot je občinskemu svetu napovedala vodja občinskega oddelka za družbene dejavnosti Polona Golob KovaČiČ, bodo v njih uredili večnamenski prostor» ki bo primerno tehnično opremljen ter bo lahko služil za delo v manjših skupinah, za mobilno recepcijo, občasne razstave, pogostitve in podobne potrebe. Slatinčani, ki so lani v kul- turnem centru gostih tri kongrese, tako hočejo biti čim bolj konkurenčni drugim ponudnikom kongresnega turizma. Kletne prostore kulturnega centra, kjer je bil otroški oddelek knjižnice, bodo namenili mladim, ki imajo v kulturnem centru že informacijsko pisarno. Prostore želijo uredili za potrebe manjših koncertov in predavanj. BJ Loške poletne prireditve Pri izdelovenju okrasnih blazin v obliki lune in sonca Kulturno društvo Loče je pripravilo že B7. Loške poletne prireditve. Letos, ko društvo praznuje 60-letnico, bodo namenjene vsem generacijam. Začele so se v soboto s prire-dicvijo Zapojmo in za^ajmo po domače, v nedeljo pa je bito 1. siječanj C mladih muzikan tov za pokal Loč. Petek bo namenjen mlajšim obiskovalcem, Id se bodo lahko zabavali na prireditvi Mladi xa mlade. Osrednja prireditev, po ka-leri so Lolke poletne priredi- tve tudi najbolj prepoznavne, bo naslednjo nedeljo, 26. julija. Kmečki praznik se bo začel s -povorko po Ločah in s prikazom kmečkih običajev. Seveda bodo obiskovalcem ponudili tudi dobrote, ki jih bodo pripravile kmečke gospodinje. Zadnja večja prireditev bo 1. avgusta. Takrat za najmlajše pripravljajo rim' ski dan. Obiskovalci bodo med drugim izdelovali rimska oblačila, pričakujejo pa celo prihod rimskega cesarja. MBP buszpiaCW PROMcmi nlei>on mdm ccm> m 10 IH KRAJEV NOVI TEDNIK Folkloristi v Makedoniji člani Folklornega druS-tva Šentjur in Polkiome skupine Sveti Šteian so se pred aekaj dnevi vrnili iz Makedonije. V KiČevu so se kot edini slovenski predstavniki udeležili mednarodnega folklornega festivala. Na njem so sodelovali še folkloristi iz Albanije, Makedonije» s Hrvaške in Poljske. Prvi dan gostovanja je bil namenjen predstavitvi folklornih skupin. Folkloristi so se najprej v povorki odpravili po mestu Kičevo, nato so še zaplesali. Šentjurčani so se v Makedoniji predstavili s spletom koroških, kozjanskih in belokranjskih plesov, folkloristi iz Svetega Štefana pa s kozjanskimi plesi. Svoje gostovanje so izkoristili tudi za ogled Ohrida in njegovih znamenitosti ter kopanje v Ohridskem jezeru. Spoznali so rudi zanimiv kraj Vevče, v katerem živijo samo Makedonci» ki so bili zaposleni v Sloveniji. V sproščenem in razigranem vzdušju je minevala tudi njihova 20-uma pot v Slovenijo, saj jihje ves Čas spremljal zvok harmonike, baritona tn klarineta. BA Povodca folkJonstov po mestu Kičevo Galičani želijo navdušiti Turke Foldorna slupina Gafaaiadonrâobâftstv^ Zd^InskisalarBvàâliseTurtce. ZA ŠALO - ALI TUDI NE O Čudežnem svetu (celjskih) lokalov Bifeji in gostilne imajo prav posebno du$o, ki se razlikuje od mesta do mesta. Nekako kar odražajo karakter prostora, v kaie-rem obratujejo. Tako so go-stiJne ob Ljubljanici »no-bel in hoch«, v 'niwvijah. na primer, pa imaš srečo. Če te »knap samo kresne na gobec«, ne da bi ti na glavi razbil še steklenico. Seveda imajo tudi celjski lokali svojevrstno sceno in mesto (ali država, če ho-četej premore naslednje tipe: 1. Tip »Noblesse« Obisk tovrstne gostilne je za napihnjene mestne žabe rKkaj takšnega» kot je obisk cerkve za rek^acijskega vernika. V njej se enostavno mora prikazati, predvsem pa pokazati sokrajanom, kako »nobel« je in kako debela je njegova denarnica. No» v takšnih objektih se zbirajo dekleta v svojih dvajsetih. obuta v zlate čevlje, z mrežastimi nogavicami, s kraticimi kriJci in prozornimi ter oprijetimi majicami. Opasana so z debelim zlatim (variacija je srebrnim} pasom» ob boku jim binglja ogromna zlata torba in njihov globok dekolte je igri- vo uokvirjen s slapovi platinastih las. Nekdo jeomenil. da velike torbe teh deklet niso brez pomena, kajti vanje lahko natlačijo veliko kamenja in si tako prihranijo lebdenje ali buunje z glavo v strop. Že mogoče. Fantje so v vseh variacijah. od mozoljastega petnajstletnika do ostarelega ži-gola. vsem pa je skupno to. da so prišli ^edat (če je sreča mila. Tudi kaj več) zgoraj omenjena dekleta. Obleče* ni so v bele ali rožnate oprijete majčke, bele hlače ali kavbojke. tistim bolj sramežljivim se izpod ovratnika narahlo pobliskuje drobna verižica, tistim malce bolj drznim pa okrog vratu in čez majico visi desetkilogram-ska zlata ladijska veriga, katere nameo je, po moje, podoben kot kamnov poina tor* ba pri nežnejšem spolu. in potem dekleta v gruči-d plešejo na lahkotne ritme iatino'hitov čudovitega Fle-stenjaka, dedci se ga naži-rajo za »Šankom«, nato se nekdo opogumi in bulji v te ženske, oekdo celo zmore pristopiti do njih in kislo dahnili nei^akšen kompliment, ženske se obrnejo stran in plešejo naprej (v osnovi oprezajo za debelejšimi denarnicami, kot jo ima tre-nutni larmer). slednji pa se sle) ali prej vrne nazaj za )«šank«'. rekoč, da je »baba« sicer zainteresirana, njemu pa ni do nje, ker od blizu i^eda stara in grda. Potem se ob treh zlijejo v taksi, zjutraj pa so malce žejni in jih »bu^« glava. 2. Tip »Volksbeisl« Ti ljudski lokali so namenjeni smrtnikom, ki so premalo »nobel« (imajo preveč kilogramov, let ali inteligenčnega kvodenta) za uvrstitev med zgoraj omenjeno klientelo, a so še vedno dovolj trdno zasidrani v srednjem cenovnem razredu, da ne zahajajo v luknje, ki so opisane pod tretjo točko. Med tovrstne ljudske lokale spadajo bifeji za dijake in študente, umûjeni bari ob nakupovalnih centrih, kamor prihajajo ostarele mamice z nakupov, gostilne raznih društev in zvez ... Spominjam se en^ takšnih barov, ki je bil nekoč zatočišče celjskih vojakov po službi. Ravno pravjebil skrit pred pogledi njihovih žena in deklet (uradno so namreč podaljšali delo v službi), imel je zmerne cene in predvsem natakarice, katerih privlačnost je rasla premo-sorazmemo s količino popitega alkohola. Procedura je bila vedno ista. Fantje so si prisvojili pol terase, kolektivno zlili vase prvo pivo. potem za vsak slučaj še dva. nato so sledile debate o >>šihtu« in šeSh. Nato so prišle na vrsto zimzelene anekdote, ki so slej ali prej zašle na kosmato področje, in nemalo zatem so se, ko so »ruknill« po grlu še kakšna kratkega, začeli s steklenimi očmi sprehajali po natakarid. Potem se je začelo tradicionalno lajanje vanjo, nekdo, ki je bil malo drznejši, jo je kratko malo zvabil za rit ali odpeljal na stranišče. Seveda je bil za ostaJe popoln car in na ta račun je padlo še nekaj »rund«, preden so se ob desetih zvečer zlili v taksi in se zjutraj zbudili malce žejni. Da. rnalo jih je »bubala« glava. 3. Tip »Lebensgefahr« Te t. i. »opasne po život špeiunke« strgajo stranke z dna prehranjevalne verige. Najdemo jih ob kakšnih železniških ali avtobusnih po- Konec tedna je v IkrČijo na mednarodni festival folklornih skupin, ki ima obenem tekmovalni značaj, odpotovalo 17 članov Folklorne skupine Galicija. Tam bodo s Folklorno skupino Skomar je med 17 državami in skupno SOO nastopajočimi zastopali barve Slovenije. Čeprav je Folklorna skupina Calidja še izredno mlado društvo, iz leta v leto preseneča. Do zdaj je pripravila dva letna koncerta, na katerih je popolnoma navdušila domače občinstvo. Sploh letos, ko je prikazala »ohcet« po stari še^. Pogostokrat popestri tudi raznovrstne prireditve v kraju in se udeležuje občinskih revij. Zdaj pa se je prvič odpravila na go- stajah, v t. i. objektih ob blokovskih naseljih, zakotnih ulicah ali na obrobju mesta. Imajo malo teraso s plastičnimi mizicami in stoli, iz zvočnikov doni Mišo Kovač, za »šankom« pa mrko opreza natakarica, ki je ali zelo stara in ima brke ali zelo mlada, z globokim dekolte-jem. mini krilom in s skrbno depiliranimi brkd. Na terasi sedijo zelo suhi možakarji v skajastih jak-nah, ki nekaj momljajo tre-bušastlm primerkom z napol premajhno majico in umazano bejzbolsko kapo. Znotraj za lepljivo mizo tón-ka kakšna přepita goba, drugi ji kreha za vrat, medtem ko dva mladca v beUh majčkah (s svetlečimi, skrbno nazaj počesanimi lasmi) brez premora utrujata natakarico. Utrip je svojevrsten. 1\i slišiš nekaj savinjskega slenga. tam pristno narečje z geografskega bazena Zenica-Ka-kanj, malo naprej se iz razžrle^ nosnega pretina preprodajalcu ulije kri. trije delavci cestnega podjetja zbirajo drobiž za »rundo špricerjev«, medtem ko se tam v kotu nek že make uvel možakar ^sno hvali, kako je zadnjič, ko se je peljal v Srbijo, čez celo Hrvaško serijsko prehiteval v Škarje, ob kontroli prometa na meji pihnil 2,3 promila, nato se pa Še stepel z organi reda in miru. In tudi kakšen pretep štovanje, ki bo trajalo kar 14 dni, »Doma zmnogimi društvi lepo sodelujemo. Tako je naneslo, da nas je Folklorna skupina Skomaije povabila, da se skupaj udeležimo mednarodnega festivala folklornih skupin v Turčiji,« pripoveduje umetniški vodja skupine Helena IXírnŠek. »Skupaj smo pripravili tudi splet slovenskih folklornih plesov. Upamo, da bomo z njim čim bolje predstavili svojo deželo in dosegli lepo uvrstitev.« Ne glede na to. kakšen uspeh bodo dosegli v 'Hirčiji, so krajani nanje tako ponosni, da jim bodo ob vrnitvi L avgusta pred Osnovno šolo Trje pripravili poseben sprejem, ROZMARi PETEK med gosti ni ravno neznanka. Take »špelunke« od ostalih dveh tipov lokalov loči več dejavnàov. Prvi je kastna čistost, saj so nekakšen paralelen in pozabljen svet, v katerega gospodične s platinastimi lasmi iz prve točke ne bodo zašle niti v sa-njab, klientela iz dntge točke pa samo takrat, kadarza-probolj ugledne gostilne ali jim tam nočejo več točiti alkohola. Drugi dejavnik je način vedenja. Tu se ne opreza za dekleti, temveč se jim bruhne v ričet. Tudi razkazovanje debele denarnice ni ravno zdravo, razen če se človek ne želi zbuditi nag, s pretresom možganov ali z ličnim pipcem v hrbtu. Od tu se ne odhaja s tak-sijetn. Od tu se odpeljejo »les miserabies« sami in mimogrede na cesti počenjajo vragolije, kot so opisane v prejšnjem odstavku ... ali jih odpeljejo drugI, z lučmi in sireno, pri čemer glava zjutraj »bubau predvsem od pendreka. In vendar, če človek dobro pomisli, ta svet niti ni tako daleč. Še predvčerajšnjim si, z zlato verigo, poplesaval na Plestenjaka, včeraj srkal kavico ob trgovskem centru... in danes, brez službe, te nežno, maioda-ne materinsko, objame pozabljena kasta. GREGOR JAZBEC NOVI TEDNIK REPORTAŽA 11 Tragična prometna nesreča se je zgodila 17. januarja letos na avtocesti Celje-Monbor. Uslužbenec AMZS je pri tem izgubil Življenje, Anže pa nogo. Ame Pratnsmerypa, da bo s pomočjo akcije zbiranja zamaškov zbral dovolj denarja za nakup nožne proteze. Do sedajso zbrali ze skoraj 30 ton zamaškov, za protezo jih mora zbrati vsaj se enkrat toliko. Z odpadnimi zamaški do nove noge Življenjskega optimizma ne more odpihniti ena nezgoda - V veliko podporo mu je Zvone Petek - Na pomoč priskočila tudi celjska občina Živfjenje je res polno naključij. Ko sem pripravljala intervju $ podjetnikom Zvonetom Petkom, ki je po prometni nesreči znova zaživel z umetno nogo, mi je omenil tudi mladega poškodovanega Ljubljančana» ki mu je šel v bobiišnico vlit malo več optimizma. Kmalu zatem je v moj elektronski nabiralnik priromalo pismo, v katerem je opisana usoda prav tega mladega moža. Ampak z bistveno razliko - v pismu Anžeta Pratnemerja spoznamo kot popolnega optimista, ki bi rad z zbiranjem odpadnih plastič* ni h zamaškov prišel do nožne proteze. Čeprav lahko s tono odpadkov zasluži le 300 evrov, medtem ko proteza» ki mu bo omogočila najbolj normalno življenje, stane najmanj 20 tisoč evrov] »Najbolj se spominjam punčke, morala je imeti okoli 10 let, kako je bila z obema rokama oprta na steklo in me gledala. Videl sem njene oči, kako so preletele mojo zmečkanino> moj gleženj in nato so se ustavile na mojem obrazu, ki je verjetno kazaJ znake bolečin, razočaranja, strahu, jeze, žalosti. Žal mi je, da je morala tako mlada to videti, videti> kako je lahko življenje kruto, kako je lahko napaka voznika usodna.« Pnnč na voačku po mesecu dni v postelji Nisem Še končála z naključji. Naključje je hotelo,-da seje Anže tisto sobotno popoldne odloČil, da si na avtocesti ne bo sam zamenjal predrte zračnice, ker je to prenevarno, temveč bo kot član AMZS poklical pomoč. Birokracija je »hotela«, da sta z uslužbencem AMZS po končanem delu podpisala še nekaj obrazcev. In takrat je počilo, nčlovek se v začetku ne zaveda. Spomnim se, da sem stiskal zobe, ko sem letel po zraku. Po obrazu sem Čutil steklo in toploto. Bilo je kot na kakšnem vlakcu smrti, ko začneš padati, ko se začne vse tresli od hitrosti. Potem sem padel na sneg dva metra za ograjo. Odpri sem oči. Videl sem nebo, sonce me je zaslepilo, počutil sem se olajšano, ker je bilo konec treseJija in padanja... In ... pogledal dol... ujel trenutek, ko je moj gleženj s stopalom, obutim v nov čevelj, priletel dva metra nižje, se malo zamajal in obstal. Človek ne ve, kako bi odreagiral. Bi ga šel pobrat in bi p čuval, mogoče ga bodo rešili? Ne, v tistem trenutku Človek obleži. Zamislil sem se: >Kaj sem naredil narobe, zakaj jaz?< Wjel sem se za stegno, občutki so bili Čudni. Kako je lo, ko še kar čutiš prste, vendar ne moreš pomigati z njimi? Gledaš jih, vendar se ne odzovejo. >Pre-àalèt so,< sem si rekel. Počakaj na nekoga, vse se bo v redu izšlo.« ob-Čuike opisuje AnŽe, »V tistem trenutku je pritekel prvi očividec. Prvo vprašanje je bilo: )A si v redu?< Odgovoril sem mu, da sem, da naj samo poskusi rešiti mojo nogo. Gospod me je pogledal in z žalostnim - it. S6* 21. julii 2009 - tonom odgovoril: >Dečko, težka bol< Eh, saj ni zdravnik, sem si mislil. Glede na to, da gledamo na Disco-veryju. kaj vse delajo, bom tudi jaz še imel nogo,« pove o takratnem raz-mišljanju Anže. {Realnost je za navdušenega Športnika prišla šele nekaj dni zatem v bolnišnici. Čeprav se mu je zdelo, da lahko premika koleno, je od desne noge ostalo le sedem centimetrov. Šele po nekaj dneh je videl, kako izgleda ostanek desne noge. »Ko sem jo poskušal premikati, sem bil poln čudnih občutkov, mravljincev, ampak sem bil odločen, da me to ne bo oviralo. Bil sem prepričan, da to ni tako hudo, kakor se sliši. Gremo naprej, sem si govoril. Če si bil trikrat že na Triglavu, prekole-saril do morja, učil po 6-7 ur na pripekajočem soncu gručo razigranih otrok rolati, potem te tudi to ne more ustavili. Prišli so me pogledat prvi obiskovalci, prijatelji, svojci in znanci. Med njimi je bil tudi Zvone, ki mi je vlil ogromno upanja in moči. In mimo je prišel tudi voznik tistega tovornjaka, ki mi je za vedno spremenil življenje.« Anže potrebuje še vaš optimizem Vera. da bo življenje mdi po prometni nesreči steklo naprej, je številka ena. Številka dve, ki ima v realnosti zraven še štiri ničle, pa je nova nožna proteza. Vsaj takšna, ki mu bo omogočila čim bolj običajno življenje. Anžetova mama Blanka se je odloČila, da bo organizirala akcijo zbiranja plastičnih zamaSkov. S tem ni sprožila le akcije, temveč je s tem pou'kala na srca nekaterih donator-jev, V Oriflamu, kjer so se zbiranja zamaškov za Anžeta lotili zelo organizirano, pravijo, da bodo akcijo obdržali tudi za pomoč otrokom iz socialno Šibkih dntžin. »Zavedamo se, da zgolj s pokrovčki še dolgo, če sploh kdaj, ne bom prišel do proteze, zato upamo tudi na kakšne prostovoljne prispevke, če bo dovolj denarja, si bom kupil najboljšo protezo (tista dražja mi omogoča Se nekaj stvari več kot lista za 20 tisoč evrov), kar jih lahko dobim. Želim Živeti aktivno, želim Še kdaj bordati, voziti kolo, naslednje leto želim še enkrat preteči ljubljanski tek trojk. Za vse to potrebujem dobro in na žalost drago protezo,« zaključuje Anže. Vemo, da v času recesije nekateri težko kaj konkretnega primaknete za soljudi v stiski, A Če boste za-maške shranili, namesto da bi jih odvrgli v smeti, vas tudi ne bo prav nič stalo. Zbiranje vam je Mestna občina Celje celo zelo olajšala, saj je edina med občinami postavila poseben zabojnik za zbiranje. Našli ga boste v Celju na parkirišču pred "Ruiko mačko, sedanjo tržnico. Zdaj razumete, zakaj je na zabojniku s polno črto narisana le ena noga ... ROZMARI PETEK Uporabni so vsi plastični zamaški od plastenk, jogurtov, pralnih praškov. Ne smejo pa vsebovati nobenih dragih snovi, kot so pluta, kovine, pene. Zbiralnik, ki ga je s Simbiem na pobudo župana Bojana Šrota posivile Mestna občina Celje, najdete na parkirišču pred Turško mačko oziroma trenutno tržnico. (Foto; GrupA) Prostovoljne prispevke za Anžeta lahko nakažete na transakcijski račun Rdečega kriia, območno združenje RK Slovenska Bistrica, številka TRR 0443-0000-0433-025 pri Novi KBM, namen nakazila »humanitarni prispevek za Anžeta«, sklic na Številko4I0. Znesek se upošteva pri odmeri davka. Anže dodaja, da zna z računalnikom ia spletnimi stranmi marsikaj narediti, zato za plačilo ponuja tudi svoje znanje. oBeograjski« del tribune Poraz ni skazil velenjskega nogometnega spektakla »Vse je Še odprto,« namreč trdita trenerja Rudarja in Crvene zvezde Razprodani velenjski štadion Ob jezem je bil priča za slovenske razmere nogo-metnemu spektaklu. Prvi obračun drugega kroga kvalifikacij za ligo Evropa si je ogledalo trí tisoi obiskovd* cev» dobila pa ga je beograjska Crvena zvezda z 1:0. Že poldrugo uro je bilo pred štadionom zelo živahno. Predigra Vse mize na vrtovih so bile zasedene, točajke pod »jurč-ki« niso zmogle posireči vseh piva željnih, mnogi so ponujali vstopnice, še več je bilo tistih, ki so si želeli zagotoviti dragoceni papirček. »Spe-cialci« so odpeljali prve raz-greteže. Enega vrdeče-belem dresu so sredi množice »sesu- D« na tla in ga na hitro obdelali. Za poduk in za strah v kosti ostalim ... Zaslišale so se prve navijaške pesmi (»zvez-dinea). Na parkiriščih so bili tudi avtomobili z beograjskimi registracijami. Deset minul pred tekmo je završalo pred prvim vhodom na tribuno. Kakšnih sto gostujočih navijačev je pritisnilo k vratom, bržčas z željo, da bi nekaterim brez vstopnic zagotovili prehod. Sledil je protiudar, vsi so se umirili, ko sia se tik ob njih pojavila policista na konjih. Drugače bi bilo, Če bi pripotovale Delije iz Beograda. Zaenkrat imajo prepoved obiskovanja gostujočih tekem. Njihovi kolegi iz Slovenije niso »Štedili« grl. »Dotaknili" so Nik Omiadiê je mimo Tutoríca iijemno potegnil v kazenski prostor, na žalost pa je izostala realizacija. Rudarje igral v rdečih dresih. Crvena zvezda pa v modrih. Taksni sta bili tudi srajci treneijev, Marijana Pušnika (levo), ki ne skriva, da je bil nevijač Crvenezvezde.tnVIedimrrjaPetrovica. se narodnosti, ki jim niso všeč, Slovenije pa niso žalili. Dvakrat v okvir gola »Knapi« bi si po prikazanem zaslužili vsaj remi. V prvem delu, ko se domaČih navijačev sploh ni slišalo, sta bila še najbolj nevarna poskusa Marka Kolsija z glavo in Nika Omladiča z levico s 25 metrov. Drugi del se je spel začel z velenjsko pobudo in v 49. minuli z odličnim prodorom Nika Omladiča v kazenski prostor. Sam si je priboril izjemen položaj za učinkovit zaključek akcije, toda po strelu z desnico je zgrešil vrata. Na kazen ni bilo treba čakati dolgo, Že v 59. minuti je vratar Rudarja BobaD SavlČ sprva sicer izvrstno posredoval, nato je bil nemočen po akciji podajalca Nikole Lazetića in strelca z glavo Stavka Pero-viča. Zamudil je Rusmin Dedič, ki na povratni tekmi ne bo igral zaradi* rumenih kartonov, V končnici tekme je Ru- dar močno pritisnil, Beograjčani so bili že upehani, saj kasneje začnejo z državnim prvenstvom in okvir gola sta zatresla Darko Djukič desno vratnico v 90. in Mirza Me-Šić levo v 92- minuti. Novinca sta se v konici napada precej bolje znašla od Luke Prašni kar ja. »Ne prevajajte, vse smo razumeli« Ali so Veíenjčani celo zapravili priložnost za zmago nad slovitim tekmecem, to je bilo vprašanje tudi za trenerja VelenjČanov Marijana Pušnika. Ob določenih pomislekih pred novinarsko konferenco je odločno dejal: »V tej hiši se bo govorilo slovensko 1« Potem je v srbščini najavil izjavo gostujočega trenerja in jo tudi prevede! v slovenščino. Pušnikove misli so bile: »Morda smo res zapravili lepo priložnost, toda nismo imeli niti kančka Športne sreče. Za nameček je bila odločilna sodniška presoja v 67. minuti, ko bi gostujoči kapelan Lazetič po ostrem prekršku nad Po-kleko moral dobiti drugi rumeni karton oziroma rdečega. To smo vsi videli- In takrat se je še enkrat dokazalo, da je Crvena zvezda velik klub,« Potem je želel vse povedati še po srbsko, a so gostujoči novinarji v en glas zavpili: »Saj smo vse razumeli, ni potrebno!« Kasneje je Pušnik nadaljeval: »Veselili smo se te tekme in si želeli zmage. Morate nas razumeti. Kakšen klub pa bi bili, če ne bi imeli v mislih uspeha. Slovenska javnost nam ne sme ničesar zameriti. Igrali smo dobro. Imeli smo svoje priložnosti, zadeli tudi dvakrat okvir gola. Obljubljam igro na zmago v Beogradu!« Tam je zaradi spora s trenerjem ostal odlični Igor Burza-novič, »Tega smo se bali- Vajeti igre je zato prevzemal Brazilec Savio in nas onemogočal. Upam, da bodo bivši evropski in svetovni prvaki doma igrali bolj odprto in da se nam bo posledično ponudila kakšna zrela priložnost.« je bil odkril Pušnik. Prijetno je s svojo igro presenetil 19-leini Nik Omladič: »Nezasluženo smo izgubili. Ob koncu tekme smo prevladovali zaradi boljše pripravljenosti. Pojutrišnjem moramo doseči zadetek in potem strpno čakati na novo priložnost, ko bi tekmeci že postajali Živč-ni-« »Lahko igramo bolje« Povratna tekma bo v Četrtek na beograjski Marakani. Sodili bodo Rusi. V Velenju je Vladimir Petrovič • Pižon, bivši elegantni as Crvene zvezde, zdaj pa njen strateg, priznal: »Šlo je za napeto tekmo, v kateri smo se dobro znašli. Primerno smo se pripravili za dobri Rudar, ki nas je precej namu-čil. imamo veliko ime, obenem pa sedem novincev v ekipi, zato nismo uigraru in smo posledično zelo zadovoljni z rezultatom. Dvoboj pa Še ni Mirza Mešić je zelo poživil igro Rud Neusmi in velei Začela se je težko pričakovana 1. sloveoska nogometna liga, glede moštev s Celjskega povsem obratno kol lani. Rudar je tokrat odigral slabâe, pa zmagal, MIK CM Celje pa bolje, toda izgubil. V uvodnem krogu so Celjani gostovali v Kopru in klonili z 1:0. Edini gol je padel v 37. minuti, ko so Celjani storili prekršek nad Pavlinom, toda sodnik Jug iz Tolmina je pustil prednost in Saša Bo-žičič je s strelom z roba kazenskega prostora premagal vratarja Amela Mujčlnoviča. Omeniti veija celjsko akcijo iz 31- minute, ko je Rok âtraus po samostojni akciji žogo poslal v vratnico. V prvem delu je bil zelo agilen Mario Močič, ki je soigralcem pripravljal priložnosti, a so ostale neizkoriščene. »Za igro v prvem delu nismo bili nagrajeni. Žal smo ostali praznih rok. Vnaslednjih krogih bomo prikazovali boljše igre. Pozna se, da smo priprave začeh brez trenerja MIK CM Celje (4-4-2): Muj-činovič - (z leve) Kačičnik, Bjelkanovič, Mijatovič. Ba-karič - Straus, Urbanč. Šari Ć, Močič - BiŠčan, Dvoran-čič. Igrali so še Korun, Sa-cripand, PopoviČ. Na Rogli sta slovensko mladinsko reprezentanco obiskala bivia caljsks {v belih Fnajiceh). odločeni V Beogradu moramo zaigrali skrajno resno.« O Mir-nesu ŠiSiću, slovenskem reprezentantu iz Velenja, ki mu Crvena zvezda dolguje precej denarja, ni hotel govoriti (Možakar ob njem je takoj zavrnil vprašanje z: »O tem ne bomo ...«), pohvalil je Omiadiča in dodal: »Mislil sem, da lahko Rudar igra še bolje.Pa ga je prekinil - toda ne nevljudno, temveč za boljše vzduSje - Marijan Pušnikzbesedami: »Lahko, lahko, videli boste v Beo-^adu ...« Tam pa je vse možno. Toda ko tvegaš, laliko tudi pošteno »pogrneš«. DEAN ŠUSTER Foto: GrupA Ijena Bonifika ijski uspeh Duričiča,« meni sekretar Bo-'rut Ariič po porazu na koprski Bonlfiki» kjer se je zgolj nadaljevala neugodna trad i-jcija. Nogometaši Rudarja pa so jUspešno Startali v novo DP. Pred tisoč gledalci je Renato de Moraes zadel v uvodu tekme, Nik OmladiČ pa s prostega strela v fmišu zanimivega obračuna tekme, ko je eden zmed njegovih soigralcev podrl vratarja Murka. V zadnjih renutkih 1. polčasa je sodnik Ponis iz Kopra neupravičeno razveljavil gol gostiteljem, saj Darko Djukič ni bil v prepovedanem položaju, toda še prej Di si neprevidni Boštjan Kreit zaslužil že drugi rumeni kar-;on. Ni ga prejel in trener Půlník ga je nato med odmorom îustil v slačilnici. Zelo oslab-jenl gostjeso lovili minimalni zaostanek, si priigrali nekaj îelo zrelih priložnosti, izkazal pa se je, kot smo že vaje-M, odlični vratar Boban Sa-At Če bi v 91. minuti Luka 'rašnikar namesto prečke zanesel mrežo, bi bil Rudar ce-o sam na vrhu lestvice zaradi najboljše razlike v zadetkih, /elenjčani bodo v štirih dneh, ' četrtek in nedeljo, dvakrat ia zahtevnih preizkušnjah, lajprej v Beogradu, nato pa e Ob jezeru proti Mariboru, 'ušnik ni bežal od nedeljskih Rudar (4-2-3-l):Savič-Je' seničnik, Cipot, Sulejmano-vič» Kreft - Tolimir, Kolsi • OmladiČ, Moraes, Mujako-vič ' Djukič. Igrali so še Trii-kovič, Grbit, Prašnikar. dejstev: »Nismo odigrali najbolje. Vseeno pa je bolje tako kot pa lani. Teda) smo namreč na štartu v Celju igrali dobro, pa izgubili.« Koroškemu strategu je uspelo na prijateljski tekmi sneti skalp zagrebškemu Dinamu, v nedeljo je ug-nal trenerja na klopi Nafte, bivšega zvezdnika beograjskega Partizana NebojŠo Vučičevi-ča. danes pa pelje svoje »kna-pe« v globoko beograjsko jamo, imenovano Marakana. V tretje gre rado? DEAN ŠUSTER LESTVICA 1.SNL 1. IMTEflBLOCKU 1 1 0 0 3:1 i iRimAH 1 1 0 0 U 3 3.Hrr6«llU 1 1 0 0 1:0 4, UIKAK0P6R 1 1 0 p 1:0 ) 9 1 0 2:Z 1 «.UBODmAVA 1 0 1 0 22 t 1 MARIBOR 1 0 0 1 (hI 0 tMIKCMCEUE } 0 0 1 (ki 0 9.MAFTA 1 0 0 1 (h2 0 fO. OUWUA{^j 1 0 0 1 1:3 •2 Ko sanje postanejo resničnost n Konec je ugibanj o prihodnosti zdaj že bivšega člajia celjskega nogometnega prvoligaša Jureta Travnerja. Dveletno pogodbo je podpisal z Watfordom> članom druge najmočnejše angleške lige. V novi ekipi je debitiral na prijateljski sobotni tekmi proti Weldstonu, s soigralci je slavil s 3:0. Na igrišču je preživel prvi polčas. »Vsi ski1)ijo zdme« 24-leinl Jure "Havner je za celjski kolektiv odigral U5 tekem in dosegel en zadetek. Celjski navijači se ga bodo nedvomno spominjali po izjemni borbenosti. ki jo bo vsekakor izkoristil tudi na Otoku. Zanj je to prvi odhod v tujino. Vsak za- četek je težak, a so mu ga olajšali. »Sprejeli so me zelo lepo, nad vsemi pričakovanji- Vsi mi od prvega dne pwma^jo pri vseh stvareh in želijo» da se počutim najboljše. Zelo so prijazni,« sporoča Travner. Zadnji dnevi so bili pestri kot še nikoli. »Vedel sem, da je klub dobro organiziran, toda vse to, kar se mi je dogajalo zadnje dneve, bi lahko opisal z eao besedo: fenomenalno. TXikaj so vsi zelo prijazni, v hotelu, na uiid in v klubu. Vse je lepo. Organizacija kluba je na najvišji ravni. ljudje skrbijo za najmanjše podrobnosti.« Jure bo lahko v Angliji dokazal, da imamo tudi v Sloveniji odlične nogometaše, z novirtu izkušnjami pa bo znanje lahko še nadsadil: »Pred mano sta velik izziv in / Jura Travner (v rumeni majici) slovi po svoji bojevitosti, kar Angleži sa posebej cenijo. možnost napredovanja. Vse bo odvisno od mene.« Zmes žalosti in veselja Kljub veselju pa je bilo v njegovem domu na Vrhu nad Laš- Takoj po startu v Andražu Gorski tek na Goro Oljko je seauo zaêels z dnma točkama nanj, k» nraja v II SNI al odlgr^a tektm proti Ti^lavuvKraaju. Planinsko društvo Polzela je pripravilo 5. gorski tek iz Andraža na Goro Oljko. Proga je bUa dolga 8 Ûlo-metrov s 320 metri višinske razlike, tek pa je štel za slovenski in štajersko-koroški pokal. Kljub slabemu vremenu Je tekmovalo 53 udeležencev v 6 moških in 7 ženskih kategorijah. Absolutni zmagovalec pri moških je poslal Jože Manireda iz Lovrenca na Pohorju, ki je za progo potreboval 35,01 minute, pri ženskah pa Bernarda Ivančič iz Onno- ža. ki je progo pretekla v času 43,58 minule. Nekaj odličnih rezultatov so dosegîi tudi tekmovalci s Celjskega. Tako je v kategoriji pri moških do 19 let zmagal Tim Senčar, do 39 let Jože Tura-šek (oba iz Celja) in v kategoriji nad 70 let Veno Satler iz Žalca. Pri ženskah pa je bQa v kategoriji do 27 let najuspešnejša Jerneja VrabiČ iz Velenja. Prvi trije v vsaki kategoriji so prejeli pokale, vsi udeleženci teka pa spominske majice, topel obrok hrane in osvežilne napitke na progi, TT i L M Veno Satier, kije zmagal v kategoriji nad 70 let kim v preteklih dneh tudi nekaj težkih trenutkov. Mali Jelka in oče Zlatko sta Jureta, ki je edinec, bodrila na vsaki tekmi, tako doma kol na gostovanjih. Zanju je bilo slovo zelo boleče, zgodilo pa se je v hipu. Mali Jelka je razumljivo potočila nekaj solz: »Jure vse do četrtka ni nič omenil odhoda ali prestopa v tujino. Zgodilo se je zelo na hitro. Ko mi je dejal, naj mu pripravim nekaj oblačil, sem mislila, da gre le za nekaj dni. Ko je sledil podpis pogodbe, sem bila v šoku, a po drugi strani seveda zelo vesela, kajti tako pač mora biti, da lahko v nogometu napre-duješ. Zdaj vse počasi prihaja za mano in možem, Zelo je težko. Sina sva spremljala na tekmah, preživljala z njim rudi prosti čas. Vsekakor ga bova velikokrat obiskala.« Jure danes z ekipo odhaja na enotedenske priprave v Španijo, prvenstvo v Angliji pa se bo začelo 9. avgusta. MITJA KNEZ Foto: GrupA ŠPORTNI KOLEDAR četrtek. 2i 1. NOGOMET Liga Evropa, povratna leknu 2. krogđ kvalifikacij, Beograd: Crvena zvezda - Rudar (20.30). '•K' 'Û' lU. I .«i', I I a» li^i PANORAMA NOGOMET 1. SL, 1. krog: Kopex • MIK awc^ííel:0(l:0);Boačie(37), Rudnr-Nafta 2:0 (1:0); De Moraes (8), OmladiČ (87), Olim-pija ■ Interblock 1:3, Dortižcúe-Nafta 2:2, Maribor - Gorka 0:1. netna asa, zdaj pa uslužbenca flZS, Roman Pungartnik in Tomaž Jeriie Tudi »celjska odprava« za Egipt Preznojene majice te dni v dvorani Iti lilije nosijo izbranci selektorja slovenske mladinske rokometne reprezentance Slavka Iveziča. 6. avgusta bodo odigrati prvo tekmo na svetovnem prvenstvu v Egiptu. Med 6. in U. julijem so se v Celju in Ljubljani posvetili zgolj fizični pripravi, na Ro-gli pa so prejSnji teden že »povohali« Žogo. Do petka bodo ostali v Laškem, konec tedna pa se bodo na Češkem pomerili z gostitelji in Egipčani. 28. julija se bodo preselili v staro bazo, v Hotel Evropa v Celju, 4. avgusta pa bodo poleteli v Afriko. Na prijateljski tekmi so ugnali Kuvajt z 31:27; vodili so že za 10 golov. Poškodba Ve-lenjčana. Nika Medveda seveda ni razveselila Slavka Iveziča: »Obenem sem zadovoljen, saj drugih večjih težav nimamo. Zmagi nad Kuvajtom ne bi dajal večj^ pomena, saj so me bolj kot rezultat zanimali kandidati in njihova pripravljenost. Fantje so doslej dobro delali. Na tovrstnih turnirjih, kot je svetovno prvenstvo, kjer se zahtevne tekme vrstijo druga za dn^o, je telesna pripravljenost zelo pomembna.« Poleg Iveziča, ki je leta 2003 na SP v Braziliji osvojil bronasto medaljo, bodo člani >»celjske odprave«^ še igralca Aljoša Čudič in David Razgor (Dejan Anderluh je žal že dlje časa poškodovan, Žiga Dru-govič pa je poškodbo staknil med kvalifikacijskim turnirjem v Celju), pomočnik selektorja Stanko Anderluh, zdravnik dr. Dušan Polimac, fizio-terapevt Jure Bomšek, tehnični vodja Andrej Feldin, generalni sekretar RZS Tomaž Jer-šič in novoizvoljeni direktor moških rokometnih reprezentanc Roman Pungartnik. DEAN ŠUSTER 14 m piULTURA NOVI TEDNIK Džez standardi z Jadranko Juras Lises so praktii^o v mestu Celje, e vendarle primestno naselje. Od Lise na Dobrovo Danes pojasnjujemo poimenovanje naselja Lisce, ki je na desnem bregu Sa-vin je v Celju. Lisce so kol razloženo naselje že od leta 1964 sestavni dela mesta Celja. Ležijo na desnem bregu Savinje, in sicer od bivšega kapucinskega mosta pa vse do levške-ga mostu. V zgodovinskih virih se prvič omenjajo leta 1421 z imenom Le\$$, prav tako s tem imenom tudi drugič leta 1428. Zanimivo poimenovanje kot »vveingarten« (vinograd) na »Lay^perg« se omenjajo 4. decembra 1444. V iS. stoletju se Lisce omenjajo Še večkrat. Tako 11. aprila 14S1 koiLeiJl. tri leta kasneje, 4. septembra 1454, spet kol vinogradniško naselje Leysz in dve leti kasneje, 21. februarja 1456, Se enkrat koi naselje z vinogradi na »pergu« (hribu) Leyzz. V naslednjih stoletjih viri o naselju Lisce ne pričajo. Prvič se ime Lisce spet pojavi v 19. stoletju, natančneje ob oblikovanju katastrskih občin. Prvič se pojavi ime Spodnje Lisce za naselje na ravnici ob Savinji. Ta je bila, kot poroča celjski zgodovinar Janko Orožen, v »zadnjih stoletjih plemiš-ko-meSčanska posest«. Osnova za nastanek naselja je bila Hauswirth-Loeserjeva posest. Tu je pred koncem 19. stoielja najprej nastala Loeserjeva vila Klara, med leti Í900 in 1910 pa so na isti posesti postavili še 11 domači). Tudi v naslednjih letih je nastalo nekaj novih domačij in s tem malo strnjeno naselje, ki se je ogibalo tedaj še neregulirani Savinji (Luhnova, Flisova, Bračičeva in Ken do va posest). Domačije so nastale tudi više nad gozdom, ki pa '-'oKom s€ imenujE 3 so prišle deloma v posest celjskih meščanov, nekaj teh pa so zgradili tudi sami. V zadnjem obdobju je zaselek Lisce pridobil kar nekaj novih objektov. Tudi infrastrukturnih. Z levega brega reke Savinje, kjer je Savinjsko nabrežje, Lisce z mestom povezujeta dva mosta. Prvi je namenjen samo pešcem, t.i. splavarski most, ki vodi v osrčje mestnega jedra» drugi, zgrajen leta 1972, pa povezuje Čopovo ulico na Otoku z Liscami. V Krajevnem leksikonu Slovenije iz leta 1976 je o naselju Lisce zapisano: »Ob Savinji je raven nasut svei, ki je ob t. i. gozdni hiši, kjer se sleme spušča domala do reke, razdeljen na dva dela. Vzhodni del, nekdanja Vodna glazija> zajema odlétá 1860 celjski mestni park, sredi katerega je poslopje s športnim drsališčem.V bližini gozdne hiše [Wald-haus) sta bili pred 1. svetovno vojno znameniti moško in žensko kopališče. Ob zožitvi sveta ob Savinji je studenec, ki so ga Celjani v avstrijski dobi imenovali Seidlov studenec po nemš-ko-avstrijskem pesniku in arheologu Gabrielu Seidlu, po letu 1918 pa so ga preimenovali v MeŠkov studenec po slovenskem pesniku Francu KsaverjuMešku. Oba sta precej časa živela in delovala v Celju. Nekoliko zahodneje se svet ob Savinji razširi. Na njenem začetku je bila leta 1690 zgrajena vi- la. Poleg nje so kasneje zgra-dih še nekaj stanovanjskih zgradb, zlasti po letu 1958, ko so regulirali reko Savinjo. Nad mestnim parkom je še danes velika travnata jasa, kjer je bil nekdaj na Rei-ter-lpavčevem hribu vinograd in kot poroča Krajevni leksikon Slovenije »obiskovana« vinogradniška postojanka. Nato nadaljuje: Vrh slemena nad gozdom so Gornje Lisce z nekaj domačijami, ki so naslednice vinogradniških hišic. Najvišji je Anski vrh, kjer Je stal razgledni stolp. Malo više na slemenu so skromni ostanki srednjeveškega gradiča Freienberga, ki je bi! pozneje prideljen Zalogu. 611 je predhodnik Medloga, graščine na severni strani Savinje, kjer je zdaj vrtnarska šola.« V virih je omenjeno tudi> daje bila na gričku kmetija, kjer sta se rodila teharski nad uči tel j šah in njegov brat, ki je bil v času pred L svetovno vojno nekaj Časa tudi župan okoliške občine. Prihodnji teden bomo pojasnili poimenovanje Ceste na Dobrovo oziroma zapisali več o tem, še enem primestnem celjskem naselju. Foto: G ru p A Zgodbo o zgodovini primestnega celjskega naselja Lisce je za objavo zapisal mag. Branko Goro-pevšek. Po opernih arijah, ciganskih melodijah in trubačih bo nocojšnji večer na celjskem Starem gradu posvečen džezu. S svojim Jazz Kvartetom bo nastopila pevka in vneta zagovornica pravic žival Jadranka Juras. Koncert bo ob 20.50. »Na Starem gradu bom pela izključno džez standarde, kot so How high the moon, Flamenco sketchers. Straight no chasier, I mean you, Save your love for me, Love for sale ... Kar pomeni, da nocojšnji koncert ne bo predstavitev moje nove plošče. To bo džez večer. Včasih so ljudje kar razočarani, ker jim na takšnih koncertih ne zápojem svojih uspešnic Sonce ali pa Ko bi le vedel,« je povedala Jadranka Juras, sicei tudi diplomirana džez pevka. Na Starem gradu ji bodo delali družbo njen fant pianist Milan Sianisavljevič, kontraba- Jadranke Juras sist Nikola Matošič, saksofonist Cene Resnik in bobnar Gašper Peršl. Jadranka Juras je imela v zadnjem Času polne roke dela z ustvarjanjem svoje nove plošče Reanimacija. fá bo izšla septembra. Reanimacijaje nekakšno glasbeno nadaljevanje njenega predhodnega albuma Anime. Avtorska ekipa je v glavnem ista, zamenjala je le producentsko eki- po, Pri novi plošči sodeluje s producentsko ekipo RDYODJ's. »Zelo rada ustvarjam s takimi avtorji in ekipami, ki ne sodelujejo z veliko slovenskimi glasbeniki, kajti vedno mi je zanimivo iskati nekaj drugačnega in svežega,« dodaja pevka, ki je na novi plošči tudi sama avtorica nekaterih tekstov in glasbe. BA Spreten kot leopard Sobotni ponevihtni večer je na celjski mestni plaži s svojim nastopom popestril spreten Avstralec Gavin Hay, ulični ^edališčnik in akrobat, ki živi na HrvaŠkem. S simpatičnim in z zabavnim nastopom, polnim žon-glerskih spretnosti in duhovitega govoričenja, je človek leopard, kot si pravi, navdušil sicer skromno število gledalcev. Z njegovim nastopom se j e mdi končala letošnja programska novost Poletja v Celju. V sodelovanju z Gleda- liščem Ane Monroe oziroma s festivalom Ana Desetnica so celjski organizatorji iz zavoda Celeia v mesto pripeljali tri skupine uličnih gledaíiŠČ-nikov. Vse so bile imenitne, zato si želimo, da bi v prihod-njih letih dočakali še več takšnih viiiunskih nastopov v mestu sicer manj znane umetniške zvrsti uličnega gledališča. Le več takšnih nastopov bo tudi v Celju vzpostavilo stalno prakso nastopov uličnih umetnikov in improvizacijskega gledališča. In če se je v zad- njih letih močno prijelo tako imer>ovano stand up ^edališče oziroma nastopi stand up komedijantov, si tudi izvirni, zabavni in spretni umetniki uličnega ^edališča zaslužijo Še več pozornosti. Zaradi svojih artističnih, govornih mzlasti im-provizacijskih spretnosti, saj niti dve predstavi nikoli nista enaki. Vse je namreč odvisno od odziva in dojemljivosti občinstva. Prav to pa daje uličnemu gledališču posebno, svežo razsežnost. BRST, foto: GrupA Spreten Gavui Hay alias Slovek leopard je občinstvD 29bml s svetim zonglerskimi in govornimi spretnostmi »Nategovalacf vse po vrsti? Ljudje zaradi 41-IetiiJce puščali tudi službe - Bo sojenje kmalu ali ji bodo dovolili goljufati dalje? 41'letnici iz Laškega, ki je v zadnjih mesecih ljudi na območju Celja in v okolici na-plahtala» da je ustanovila podjetje za nego in oskrbo ostarelih» in jim ponujala zaposlitve, grozi tudi do tri leta zapora. Ovadili so jo zaradi golj ufije, je pa glede na prakso rut naših šotnih težko pri-čakovati, da ji bodo začeli soditi In izreldi kazen kmalu. Čeprav bi bilo dobro, kajti le to bo morda ustavilo njeno početje in dalo tistim, Id jih je že pahnila tudi v revščino, vsaj malo zadoščenja. Ženska je ljudi nesramno ogoljufala, saj je od njili pobirala tudi denar, mnogi so zaradi njenih obljub pustili tudi službo. Pri vsej zadevi gre tudi za podobnost s primerom, o katerem smo pisali žedecembra predlani, ko naj bi ženska v Celju pobirala denar od upokojencev, ker naj bi kmalu ustanovila center za pomoč ostarelim. Kot navajajo policisti, naj bi41-letmca (zdaj biva na območju Laškega, ime in prii-meksta znana uredn^tvu) pod pretvezo, daje ustanovila podjetje za nego in oskrbo ostarelih, več osebam obljubljala redno zaposlitev in dobro plačilo. Nekateri so ji dajali večje količine denaija, tudi de 700 evrov, ker naj bi jim na-tvězila, da denar potrebuje za licenco in razna potrdila. Tako naj bi nabrala najmanj pet lisočevrov, več tísoč evrov škode pa naj bi povzročila - tako pravijo policisti - tistim, ki so zaradi nje pustili svoje službe in bili zaradi tega ob áo-hodek, Nekaterim naj bi denar celo vrnila, večini ne. Delo, ki naj bi ga opravljali, naj ne bi bilo fizično, plača naj bi bila do 1500 evrov, na nastanitev v njenem domu pa naj Policija meni, da je marsikdo, ki ga je prepeljala žejnega čez vodo, ni prijavil, ker so vsi po vrsti morali podpisati izjavo o molčečnosti. Ker domnevajo, da se jim bo po novici v medijih še kdo vendarle oglasil, prei-skave âe niso povsem končali. Ste^Uka policije za vse tiste, ki morda menijo, da so bili ogoljufani na tak na> čin, je U3, anonimni telefon OSO 12 00. bi čakalo okoli 250 starejših. Sprva naj bi ljudem na skupnih sestankih dejala, da bo dom najela, nato da bo pro-' store zanj kupila. Za interesente za delo naj bi prirejala celo piicnike, začetek dela pa je obljubljala najprej v začetku lanskega novembra, nato decembra, potem je tudi njim zadeva postala sumljiva in so jo prijavili. Dovolj jim je »nategovanja«, mnogi so ji denar tudi posojali in ga nikoli več videti. Zelo prepričljiva A ž^ ljudje, ki so jo (nekateri jo - po naših informacijah - Še bodo) prijavili, niso nikoli z njo podpisali pogodb o delu. »Ko bi videli, kako prepričljiva je bila, to je nekaj neverjetnega! Vem za 14 oziroma 15 ljudi, ki so pustili svojo redno zaposlitev, ker so ji verjeli, vseh, za katere vem, pa morda službe niso pustili, je 50. Potem se je pojavilo §e 20 novih imen naivnežev ... S tem je jasno, kako lahko plačuje kosila za 500 evrov ...a nam je povedala oseba, s katero smo se pogovaijali. Ker naj bi bila marsikomu, ki je želel svoj denar nazaj, 4Met-niča sposobna groziti, podatkov oseb, s katerimi smo se oziroma se še bomo pogovarjali, ne bomo objavljali. »Zdaj moram rešiti sebe in svojo dm-žino s službo, ki jo bo mogoče normalno in z veseljem opravljati. Želim, da ne bi vsi samo buljili in me ogovarja- li, spraševali, če mi je žal, ker nimam več redne službe zaradi takšnih praznih obljub o boljših pogojih dela...« Laž o smrti otroka? Več kot očitno se jim je ženska na trenutke tudi smilila, na sestanke je vodila vso svojo družino, enkrat celo dejala, da ima tudi četvorčke in da je en otrok hudo bolan, nakar naj bi celo umrl. Od ljudi naj bi si sposodila tudi 1.500 evrov za pogreb otroka! Nekateri so svoj denar uspeli dobiti (ingaše dobivajo) nazaj, ker so nastopili ostro, večina se je za denar obrisala pod nosom. Vendar bodo vztrajali do konca. 41-lemica naj bi ljudi go-ljufala.od avgusta lani, pri Čemer jezanimivo nasl«lnje. Že decembra predlani smo pisali o ženski enakih let, ki je na območju Celja predvsem od upokojencev pobirala denar. In podobnost- Starejšim je govorila, da naj bi bil denar namenjen za članstvo v nekem društvu aJi za aktivnosti, v katerih se bodo na sestankih v celjski bolnišnici dogovorili za pomoč starejšim ali pri urejanju nastanitve v domovih za ostarele. Žalostno je, da so ji starejši v upanju na pomoč nasedali in ji dajali tudi po 50 evrov, kar za upokojene pomeni velikol Nič od njenih navedb pa ni bilo res, saj smo takrat stvari preverjali tako v bolnišnici, na policiji, v Ali so policisti tokrat ovadili istg goljufivko, kije pradlam denar pobirala od upokojencev? Pravti so pogosto žrtev različnih prevarantov. upravnem odboru Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, v celjskem društvu upokojencev in tudi na upravni enoti. Ta mora namreč za takšno zbi-ranje denarjaizdati posebno dovoljenje, ki ga v njenem primeru ni. Ali gre za isto osebo, policisti še preiskujejo. Primer bomo spremljali tudi v prihodnje- SIMONA ŠOUNiC Foto: SHERPA Policija sv^je, naj oseb, ki na primer zbirajo denar po domovih, ljudje ne spuáčajo v hiáo ali stanovanje. A Če to že storijo, na) ne dajejo denarja, ampak razložijo, naj se oseba oglasi naslednjič« Vmes naj od nje dobijo čim več podatkov in povedo, da bodo do naslednjega obi^ca stvar preverili. Zahtevajo naj tudi, da jùn takšne osebe pokažejo dovoljenje upravne enote za pobiranje denarnih pris-peNiuiv. V primeru, kadar gre za zbiranje denarja za po-moč starejšim, so pogoji za takšno zbiranje finančnih aredstev z zakoni oziroma s predpisi točno določeni. Pri tem ni mogoče nikakršno posredovanje kakršnih koli osd), ki bi denar zbirale po domovih. Zdgorelo vi« ■ zaklonišče Nasli vlomilca Celjski ^sUci so morali v nedeljo zjutraj posredovali pri Osnovi šoli Frana Roša v Celju. Ogenj je iri^ruhnil v opuščenem zaklonišču, kjer naj bi se več-krat zbirali neznanci. Požar se je nato razáiril v dva prostora, ker pa so bik vrata v šolo iz zaklonišča odprta, je dim za-jel tudi šolske prostore, Ognjeni zublji so zaklonišče popolnoma uničili, v Šoli večje Škode ni, prav tako ni bil nihče poškodovan. Nekaj minut pred 13. uro so na območju Nove Cericve sprožili alaim za neposredno nevarnost, Na Celjski cesti v Vojniku je namreč gorelo v zapuščeni stanovanjski hiši. Do požara je prišlo zaradi napake na električni napeljavi. Ogenj so pogasili prostovoljni gasilci iz Vojnika in Nove Cerkve. Foto: PGE Celje Velenjski policisti so prijeli vlomilca, ki je sredi junija okradel eno od podjetij v Kidričevi ulici v Velenju. Odnesel je namreč kar za 10 tisoč evrov različnega orodja. Gre za moškega iz okolice Velenja, pri katerem so pri hišni preiskavi večino ukradenih predmetov tudi našli. Pretepla štoparja V nedeljo dopoldne su mlajša moška na zahodni obvoznici ustavila dvema štoparjema, ki sta iskala prevoz do Žalca. Voznik in sopomik sta ju najprej ozmerjala, nato še pretepla, enemu sta ukradla tudi denarnico z dokumenti. S kraja sta pobegnila, a so ju policisti izsledili in zanju odredili 48-umo pridržanje. Pridržali navijače Četrtkova nogometrw tekma med Rudarjem iz Velenja in Crveno zvezdo je minila brez večjih izgredov, kljub temu pa so policisti morali posredovati dvakrat. Dva kršitelja sta bila pridržana, in sicer navijača, ki sta razgrajala že pred tekmo. Po njej so zaradi kršitev javnega reda in miru denarno kaznovali še štiri navijače gostujočega kluba. Brihtne glav'ce Na OŠ Vojnik smo {ulij začeli s tridnevnim poletnim taborom Brihtne glâv'ce, namenjenim nadarjenim učencem. Letos )e tabor potekal že drugo leto zapored, saj je bii sprejet z navdušenjem tako s strani učencev kot star* šev. Vojniškim učencem so se letos spet pridružili nadarjeni učenci s irankolovske osnovne Šole. Tabora se je udelefilo 66 učencev, in sicer 57 z OŠ Vojnik in 9 z OŠ Frankolovo. V treh dneh najraziičnejšifa aktivnostih so imeli učenci možnost spoznati veliko novega. Potekale so naslednje delavnice: kreativno pisanje, ka-ligrafija, literarno ustvarjanje, obdelavafotografijena računalniku, borilne veščine, priprava prigrizka, eksperimenti v na-ravoslovju, priprava osebne predstavitve (porcfolijo), retorika, eksperimenti v naravoslovju, speednvnton in logika. Učend so si ogledali bližnji ranč Kaja in Grom, čebelarja vojniš-ke čebelarske družine, Uroš Kovše in Jemej Andrej sta razkrila vse skrivnosti o čebelah, učenci pa so izdelali vsak svojo dišečo medeno svečko. Tu- di ob večerih ni bilo dolgoča-sno. saj so učend imeli na voljo različne večerne aktivnosti, od ogledov filmov, branja knjig do astronomskega večera, iço so pozno v noč po uvodnem predavanju o vesolju, zvezdah in planetih skozi teleskope opazovali Luno. Kljub počitniškemu razpoloženju so učend pokazah, da so Še kako željni učenja. Polni vedoželjnosii so zaključili, da se bodo tudi prihodnje leto z veseljem udeležili poletnega tabora Brihtne glav'ce. BARBARA OJSTERŠEK BLI2NAC OTROSKI ČA50PI5 Vrstniki s Korcškd so z veseljem vmiK obisk prijatsljem Iz Vojnika. Tî so jím sobotno dopoldne polepšali z rajalniml igricami in s folMomim nastopom. Vrtec Mavrica neguje vezi s Korošico Vrtec Mavrica Vojnik z otroki, ki so v skupini Renate Koštomaj in Renate Pušnik» že nekaj časa aktivno sodeluje s lUristično zvezo Slovenije. Še pred poletnimi počitnicami so tako v goste povabili prijateljski vrtec z Raven na Koroškem. Na srečanju so povsem navdušili sovrstnike in njihove starše. Pripravili so zanimiv program, obenem so jim podelili darila, ki so jih sami izdelali. Dxái vrtčevske kuharice so se več kot izkazale» saj so na sobotno jutro spekle raznovrsten domaČ kruh. Gostom so pokazali, da je kraj, čeprav je dokaj majhen, enkraten in bogat z domačimi in naravnimi znamenitostmi. RP Od Zemlje do vesolja v Vrtcu Prebold v Vrtcu Prebold to leto sodelujemo v projektu MLA2(^ - mednarodno leto astronomije 2009. Vzgo-jiteljice omogočamo otro-kom čim šir^a spoznanja, tudi takšna, kot je vesolje. Pojem vesolje je otrokom n^j skrivnostnega, neznanega; buri domišljijo in omogoča nova spoznanja, povezovanja, razvija potenciale znans-tvenosti in izzive. Od ponedeljka, 22. junija, do petka, 26. junija, smo imeli Čast, da smo v našem vrtcu gostili razstavo fotografij vesolja z naslovom Od Zemlje do vesolja. Razstavo fotografij sta omogočila Astronomsko geofizikalni observatorij Golovec in Fakulteta za matematiko in úďco LjubLja- It' A na. Z velikim zanimanjem in veseljem smo strokovne delavke in otrod pripravili razstavo fotografij o vesolju in na-š\h izdďkov, od vesoljskih robotov, teleskopa, slikanic, planetov ... Razstavo smo odpiúi 23. junija- Sodelujoči v projektu MLA2009 smo prepevali pesem Marsovska in gibalno ponazarjali njeno vsebino. Nato smo bili za nekaj trenutkov Še zvezde, planeti, Plesali smo ob skladbi Od Zemlje do žem- Vsi otroci so z zanimanjem sodelovali, nato smo si ogledali razstavo. Razstava je ena najlepših in tudi v prihodnje bomo organizirali in razstavili podobne. MATEJA MATKO Za vsako bolezen rož'ca raste Na travniku raste na stotine ra^čnih rožic. Velike vidiS že od daleč. Če pa želiš videti tudi najmanjše, se moraš prikloniti in natančno preiskati tla. Mika te, da bi nabral velik Šopek* Ampak odtrgano cvetje tako hitro ovenil Čemu bi ga trgal? Nekateri (hirajo rožce> ker lajšanje boleân. Nabira jih m-so bolni in jih potrebujejo za di znana zeliŠčarkaFanikaBur- j^ izZabukovice. Prvi leden v smo v vrtcu Prebold s pomočjo strokovnih delavcev vrtca, staršev, zunanjih sodelavcev Ln donatorjev pripravili zeliščno razstavo. Proj^jepo-tekal dve šolski leti. Na i^ču smo si uredili zeliščni vrt, ki ga večkrat opazujemo, zanj skrbimo (odstranjujemo plevel, porumenele liste, dodajamo zemljo iz komposta, ga zaliva- mo). Ob otvoritvi razstave je gostom spregovorila vodja vnca Milica Podgoiiek. Svoje vtise sta povedali tudi zeliščarka. Vi je z nami že bila na travniku» in knjižničarka NuŠa DvorSek. Otrod so pripravili krajši kul-Ujmi program, nato so goste vodili po razstavi, si z njimi ogledali zeliščni vrtin poskusili nekaj zeliščnih namazov in Čajev. MOJCA SKRABL BobKa ^(K sfftre- i-n mjMe ři^re-m^í-n do HOTEL CELJSKA PRVI IN EDINI BOBKART V SLOVENU NOVI TEDNIK bralci poročevalci 17 članiTurističnaga dnjirva Nova Cerkev rta obfskuvVeliki Nedelji V nedeljo v Veliki Nedelji Člani l\irističnegđ društva Nova Cerkev smo se v nedeljo» 5. fuiija, odpravili na obisk h Kulturnemu društvu Simona Gregorčiča v Veliko Nedeljo. Sodelovanje nadgrajujemo vsako leto. Naš cilj je bil, da članom ponudimo nekaj zabave, da spoznajo del Slovenije in obiščejo kulturno prireditev. Združili smo koristno s prijetnim. V poznih popoldanskih urah smo se odpravili v Za-muSane, na obrobje Slovenskih Goric» kjer smo v Špraj-cevi zidanici poizkusili vino lanske trgatve, ki smo jo po- magali opraviti jeseni. Sprejeli so nas zelo gostoljubno. Naše članice so z dobrotami iz Nove Cerkve dopolnile njihove značilne jedi. Po poku-šini vin smo nadaljevali pot do Velike Nedelje, kjer smo si ogledali gledališko igro Ne joči. Veronika. Uživali smo ob igri na prostem, se iz nje marsikaj naučili in se zlasti predali sproSčanju ob zabavnem tekstu. Sodelovanje s KUD bomo nadaljevali 6. septembra» ko bodo naši gostje oa tradicio- nalni prireditvi Nedeljsko grajsko popoldne na gradu Lemberg pri Novi Cerkvi. Vabimo tudi vse bralce, da se prireditve udeležijo kot .gledalci ali kot sodelujoči ponudniki na grajski tržnici, predstavitvi starih obrti ter v kulturnem programu. TD Nova Cerkev Finska odisejada Enaindvajset dni dolga odisejada se je zame, za kolegico Martino in še deset dijakov. ki so sodelovali v mednarodnem projektu mobilnosti Leonardo da Vinci (po programu Vseživljenjsko učenje, v sodelovanju s Centrom Republike Slovenije za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja), pričela na brniškem letališču. V Helsinkih nas je pričakalo sneženje in prijazen voznik, ki nas je nato peljal v nekaj sto kilometrov oddaljeno mesto Seinajokr. Dnevi, ki so sledili, bi bili za povprečne^ človeka kar tiapomi, vprašanja in predstavitve so se kar vrstili, vendar so bili naSi dijaki neuničljivi, izkazali pa so se tudi kot izvrstni poznavalci Slovenije, kmetijstva na Slovenskem, naše živilske industrije in prav tako kot zelo dobri angleški govorci. Zanimiva je bila opazka Fincev, ki slovijo kot izjemno zadržani ljudje, da se nas bodo spominjali tudi po tem, ker so bili trenutki, ko sla smeh in dobra volja zamrla, izredno redki. Suomi ali Finci so ljudje, pri katerih lahko traja tudi po več let, da te sprejmejo kot prijatelja in povabijo v svoj dom, vendar ko te, prijateljstvo navadno traja večno. Z Martino in dijakom Alešem smo bili povabljeni v dom enega od učiteljev. Najbrž to in napoved obiska v Sloveniji naslednje leto pomeni, da smo napravili dober vtis. V mestu Ahtari so naši dijaki dobili svojevrstno didaktično izkušnjo, in sicer 24-umi neprekinjeni pouk. Izdelati so morali celoten idejni in marketinški načrt za nov posel, najboljšega med njimi naj bi nagradil njihov župan in zagotovil tudi del sredstev za njegovo uresničitev. Hvalo na slran, vendar smo ob hudi konkurenci najboljših fmskih dijakov kmetijskih in živilskih šol zmagali. Naša ideja so bili varnostni in odbojni pasovi za lose, ki nemalokrat končajo pod kolesi voznikov. Bravo torej Uroš, Andrej (2x), Simon, Nika, Vesna, Mojca, Aleš, Vid in Luka. Naslednji dnevi so bili nato bolj delovni, obiski na ogromnih farmah in v živilskih industrijah so se kar vrstili. Kmetijski del naše skupine je bil nadvse navdušen nad simulatorjem stroja za podiranje dreves» stvar pa je pritegnila tudi dekleta. Na živilski šoli v Kau-hajokiju so nam priredili izredno topel sprejem in slavnostno kosilo. Naše bivanje na Finskem se )e boij ali manj zaključilo ob naši tradicionalni slovenski večerji. Vse skupaj pa smo zaokrožili s plesom, najbolj pa so se Finci zabavali ob Avsenikovi Golici. Za lepo in prijetno bivanje se moram zahvaliti najprej čudovitim dijakom, Martini, s katero sva se včasih še dolgo v noč smejali in pogovarjali, in nenazadnje šolskemu centru Šentjur, ki nam je omogočil, da smo projekt Leonardo izpeljali in se vrnili bogatejši za marsikatero izkušnjo. LL CI FOTOGRAFIRAJO Šmartenčani z novo brizgalno nLokalcu na Kosovu (foto; BRANKOPGKUČ) Gasilci PGD Šmartno v Rožni dolini imajo novo briz-galno. Motorno brizgalno, da ne bo pomote- Vredna je le nekaj manj kot 14 tisoč evrov, it.56-21.jiiGj2a09 - od tega je društvo samo prispevalo slabih 5 tisoč evrov, ostalo pa so donirall radodar-ni botri {leh je kar devetnajst) in krajani. Dogodku primer- nn so pripravili Še zabavo v stilu gasilske veselice, ki so se )e ljudje kljub dežju n\no-žično udeležili. RP RINOZCI ISCEMO TOPEL DOM Ko pride bolezen če imate doma žival, potem veste, kaj pomeni, če zboli. Če vam je vsaj malo mar zanjo, ji boste nudili veterinarsko oskrbo in je ne boste prepustili same sebi. Le malo je namreč živali, ki same premagajo bolezen, veliko več pa je takšnih, ki tega obrambnega mehanizma nimajo. In tem mora nujno na pomoč priskočiti v^rinar. - \ Sem baletni plesaleczimanom Bobi. Za vas sem prikazal prvino na treh nogeh, zato izgleda, kot da zadnje desna noge sploh nimam. Znam pa se mnogo vei, na primer ples po zed njih eli sprednjih nogah. Seveda pa je odločitev, ali se bo žival Navilá, prepuščena izključno njenemu lastniku. Morda vam je samoumevno» da bolno žival peljete k zdravniku, vendar verjemite, da so ljudje, ki na to niti pomislijo ne. Pravijo, da je zdravljenje predrlo in da lahko takoj dobijo novo živaJ, bolne pane mislijo zdraviti- Švali je kot listja in trave, je ponavadi njihov odgovor. Že diti, vendar si tudi ta živa bitja zasluâjo oskr-tx> ob bolezni, prav tako kot si jo ljudje. Samo zato. ker ne hodi po dveh nc^ah in ne govori. Še ne pomeni, da mčKa pes ali mačka preživijati bolečine, muke in trpljenje ob bolezni. Konec koncev smo vsi istega izvora, torej to posledično pomeni, da smo vsi enaki in da vsem pripadajo iste pravice. Presodite sami. Do naslednjič lep pozdrav in ne pozabite zaščititi tudi svo-j ih ljubljencev pred vročim soncem. NINA ŠTARKEL Uradne ure: pon-pet 3.-16. ure; ogledi živaii: pon-pet 12.-16. ure; sprehajanja po predhodni najavi: sob in ned 10.-12. ure; spletna stran: wwwjopy^"' g: telefon: 03/ 74906^. Nja. 26 spot ta presneti fotograf! Niti minute poćitJta si r>e smemo vzeti. Težko je zMjonjo mladih mačjih manekenov... kaj imaš to na glavi? A to je najnovejša modna trendovska frizura? Joj, še umrla bom odsmehalHa^ia! (7170) Ej, stara, nokej črnega imam na smrčku. Daj, poglej, čo nimem slučajno tiste nove oblike prašičje gripe. Sem nekje prebrala, da so eden izmed simptomov tudi črni madeži. MAČJA HISA Vse muce, ki danes iščejo dom, so zdrave, cepljene proti kužnim boleznim, sterilizirane oz. kastrirane, večinoma testirane na FeLV in FîV, označene z mikročipom, z odpravljenimi paraziti, sodalizirane in navajene bivanja s Človekom. Zanje iščemo dom, ki bo izključno notranji, posvojitelj se zaveže, da jih bo kvalitetno hranil, redno cepii proti kužnim boleznim, ter po potrebi zagotovil veterinarsko oskrbo. Za vse informacije v zvezi s sterilizacijami, kastracijami in posvojitvijo muckov lahko pokličete na 031 326 877 ali 041426 562 ali obiščete internetno stran www.mac-jahisa.si. Lucas in Vrdek, Mesečna mucka Roîics, 3-me$ečna muca Britrtey, 3,5^sečna muca Kosti v prehrani živali Poletje je čas, ko lahko uživamo zunaj v naravi v ra23iih aktivnostib. Med bolj priljubljenimi je seveda piknik tn skoraj obvezen žar. Po končanem pikniku pa ostane veliko mesa in predvsem kosti, ki jih marsikdo z veseljem ponuja kosmatincem. Tu pa se prične problem. Kosti namreč niso idealna hrana za naše pse (Še manj pa za mačke). Č^rav imajo mesojedi močnejšo želodčno kislino kot mi, ta še vedno ni dovolj močna, da bi razgradila toliko kosti, kot {ih pes lahko naenkrat poje. Evolucijsko gledano volk ni jedel veliko kosti. Če je uplenil na primer smo, je večina kosti ostala nedotaknjenih. Kosti so se lotili mrhovinarji (jasu^bi. šakali, hijene...), volk pa le v časih hude lakote. Torej stari rek, da so kost! za psa zdrave, tú upravičen. Kaj pa se dogaja s kostmi v prebavilih? Določen del se jih res razgradi v žěodcu s pomočjo kisline, večji del pa od kisline razmehčan potuje naprej po prebavnem u'aktu. Ker vsebina črevesja ni več kisJa, raz-mehčana kost zopet oiidi in se sprime s sosednjimi deJd kosti, če vmes ni dovolj druge vsebine. To pa je podoben pn> ces kol strjevanje betona. In betonu je zelo podobno blato. ki ga moramo potem vete-rinaiji občasno odstranjevati iz črevesja psom, ki sose preob-jedli kosti. Tb je za žival zelo mučno, boleče in celo nevar- no. Če pes dlje časa ne more na blato, se blato izsuši, skupaj z osuimi kostmi poškoduje črevesno steno in nato lahko črevesje poči s hudimi, navadno smrtnimi posledicami. Psi in mačke, ki so večkrat zaprti, lahko tudi dobijo t.i. »me gakolon« - kol vreča razširjeno debelo črevo, ki ima mišice tako oslabljene, da tu zastaja tudi nomialno blato. Verjetno ste tudi že slišali, da pes ne sme jesti kurjih kosti, čeprav volk v naravi prav z veseljem pohnista divjo kuro ali diiigo ptico. In to s kostmi vred- Pozabljamo pa, da volk ni kure skuhal ali spekel. Kost ni namreč samo iz kalcija in dru^ mineralov, ampak je naravni kompozitni material, ki mu trdnost daje organska ma- trica. To je nakakšna tridimenzionalna mreža čvrstih vlaken, ki pa izgubijo svojo U'dnost, če j ih toplomo obdelamo. Takšna kost zgubi trdnost, postane krhka in se rada drobi. V primeru votlih kosti s tanko steno se drobi v zelo koničaste delčke, ki se rade zapičijo v gobček, med zobe. žrelo, požiralnik, želodec ali črevo. Te poškodbe so v najboljšem primeru samo zelo toleče, v najslabšem pa brez intervencije veterinarja lahko celo smrtne. Sicer pa imajo tudi kosti svojo dobro plat. Debele, močne kosti, kot npr. goveje jušne kosti, ki jih pes ne more zdrobiti, jih pa dlje časa gloda in z njih poje hnislanec, mu očistijo zobe. Hrustanec pa ohranja zdravje sklepnih hrustancev našega psa. Če torej povzamem: psi niso mrhovinaiji, zato večjih količin kosti ne prebavijo, zato- rej mu jih ne ponujajmo, Občasno sicer lahko dobi kakšno kost. a nikoli dolgih cevastih, ki jih lahko zdrobi (sem spa-dajo po naših izkušnjah tudi kosti jagnjeta, kozlička ipd.}. Najboljše kosti pa so dste, ki našega udomačenega volka zaposlijo za dolge ure in si z nji- mi čisti zobe, nakoncu pa večji del ostane in ga zavržemo. Ne smemo pustiti, da jih zakopljejo. saj se v zakopanih kosteh razWjejo bakterije, Id so lahko zelo nevame za zdravje našega prijatelja. ROK KRAJNTK, dr. vet, med. IF ZVITOREPKA «■ZVITOREPKA Hm praznuje 1. obletnico! v juliju nudimo 10% popust na preventivne posege in preglede ter mnoga presenečenja TRNOVEUSKA 2, ŒUE103 490 3Î 931 WWW.ZVITOREPKA.Sl m Gobarska manija Nekateri so pripravljeni pojesti vse, kar najdejo, četudi gob ne poznajo Gobe so, vsaj za Sloven* ce, najbo]! iskan in cenjen »material«, ki raste v goz-du. Toda veliko gob lahko le gledamo, saj niso za uži-vanje, kar je za nekatere lju* di prava Škoda, kajne? Rada bi izpostavila zanimiv primer o zastrupiti na lastno željo in zaradi požrešnosti: pred leti me je na celjski sejem, kjer smo imeli gobarsko razstavo, prišla iskat neka znanka s hudimi bolečinami v želodcu in z zajemo vrečko vzorcev gob. ki jih je zaužila. Ob pogledu na gobe nisem mogla veijeti, kaj vse lahko ljudje nabirajo in jedo, tudi kar precej strupene gobe. v tem primeru nizke rdečelistke, sicer malce podobne zajčkom in že neštetokrat zamenjane. Spraševala semse, zakaj jih ni prinesla pokazat, preden jih je pojedla. Ali je res tr^ pojesti vse» kar se najde v gozdu, še posebej, če nisi popolnoma prqjričan, da je užitno? Napotili smo jo v bolnišnico, Iger so ji izpraznili želodec, in jo vprašali enako; zakaj uživa nekaj» Česar ne pozna? Da je bila na koncu mera Jesenski goban, užitna polna, je naslednje leto ponovila svoje gobarsko znanje iz rodu rdečelisik, jih ponovno nabrala in pojedla. Po tem dru- SmrekovB kre^ilaSa, nauzitna Rde^asta musflica - bisernica, potajna užitna gem dogodku nisem hotela imeti več opravka z njo. vendar sem jo vseeno §e enkrat napotila na čipanje želodca in od takrat se je najin odnos prekinil No, temu pa že lahko mirne duše rečemo slovenska požrešnosti In nesamo požrešno», tudi nekultura. Slovenci smo svetovno prvaki v nabiranju gob, ampak popolnoma pri dnu (Že daleč pod njim) ^ede kulture nabiranja. znanja in želje po znanju o gobah in dru^ rastlinah» glede varstva in zaščite gob in seveda varovanja narave nasploh. Da ne pride do zastrupitve Za boljše poznavanje bom lazČleDila užitnost naših najbolj iskanih gozdnih sadežev. Gobe so iahko užime (npr. gobani, kukmaki, polstenke...), mlade užitne (npr. pivnice, ple-Šivke, nekatere tintnice...), pogojno užime (npr. bisanice, nekateri gobani, vsi smrčki ...), neuâme (npr. skoraj vse lesne gobe, tudi nekateri gobani, med-lenke...), su^pene (npr. nekatere mušnice, nekatere livke, nekatere koprenke...) in smrtno strupene (npr. zelena mu-šnica io Se nekatere muSnice, nekatere bele livke, nekateri dežnički ..O- Nekatere užitne gobe lahko uživamo tudi surove, vendar velja, da se tudi užitnih gob naj ne bi najedli do sitega, saj so vse gobe precej težko prebavljiva hrana, dolgo se pre-bavljajo in lahko povzročijo slabosti in še kaj. Nekateri ljudje npr. ne smejo ufivati niti najbolj užitnih gobanov, ker njihov prebavni sistem ru sposoben prebaviti gobjih sestavin. Gobe so začimba in tako jih tudi obravnavajmo in uživajmo! Zakonska določila glede nabiranja gob - gobe je tieba očistiti na rastišču, • zaščitenih in nerazvitih gob se ne sme nabirati, • gobe lahko nabirale le v zračno embalažo (košaro), ne v plastično vrečko, - dnevno lahko posameznik nabere 2 kg gob ter/aU eno gobo poljubne teže, - uničevanje nepoznanih vrst gob ni dovoljeno. Mlade užitne gobe so užitne, kot pove že beseda sama, le mlade. Starejše so ah pretrde ali prežilave oziroma postanejo nasploh neužitne. Pogojno užitne gobe se uživajo le toplotno obdelane (prekuhane, prepražene, ocvrte torej se jih ne sme uživati surovih, saj vsebujejo škodljive snovi, ki se s toplotno obdelavo uničijo. Takšne obdelane gobe, kjer smo izpolnili pogoj in jih prekuhali, so potem zanesljivo užitne (npr. bisernice), pri čemer se nam ni treba bati kakršnekoli zastrupitve. razen v primeru, če se jih preveč najemo in nam je slabo od prevelike količine (kot pri užitnih). Neužitne gobe so največkrat neužitne zaradi slabega okusa ali so pretrde (npr. lesne gobe), torej niso strupene, niso pa užime zaradi naštetih dejavnikov, Seveda moramo vedeti, katere so teneužitne gobe! Strupene gobe so strupene, a niso smrtno nevarne, kol to nekateri trdijo npr. za rdečo mušnico. Strupene gobe vsebujejo kemijske snovi, ki lahko povzročijo kar hude zastrupitve, s hudinu simptomi, vendar brez smrtnega izida (ra^en v zelo redkih primerih in ob konzumaciji neznanskih količin strupenih gob). Smrtno strupene gobe so življenjsko nevarne, saj ]e umrljivost pri zastrupitvah zelo visoka. Seveda je odvisno» koliko smrmo strupene gobe smo zaužili, kakšen je naŠ organizem, kakšno sposobnost obrambe ima in koliko smo stari. Zato pri zaužitju npr. zelene mušnice lahko umre cela družina, lahko pa kdo tudi preživi, ker ni zaužil zadostne količine, ker ima morda boljši obrambni sistem... Najbolj so tovrsme zastrupitve nevarne za otroke, ki še nimajo razvitega tako močn^ imunskega sistema kot odrasli, so manjši in j e zanj e potrebna tudi manjša količina strupene gobe, da se smrtno zastrupijo. Vsaka zastrupitev s smimostru-peno gobo, čeprav jo preživimo, pusti običajno hude in traj • ne posledice na naših organih. Prvi in najpomembnejši zakon gobarstva pravi: nabiraj-mo in uživajmo le tiste gobe, ki jih sami zelo dobro poznamo! To pomeni, da če nam kdo ponudi gobe, jih sprejmimo ie, Če je nabiralec popolnoma prewijen poznavalec. Pri tem sami nabirajmo le tiste gobe, za katere smo stoodstotno prepričani, da so užitne. Užitna goba ob strupeni In Še zanimivo vprašanje, ki mi ga je poslala neka »vrla gobarka« po e-pošti: ali lahko pojedo nabrane Jurčke, ki so rasli poleg zelene mušnice (kar je v cem Času precej ne-verjemo, saj jenjen čas jesen). Svetovala sem ji, naj gobe odnese nazaj na rastišče in jih tam tudi pusti. Zakaj? Po treh ali Štirih dneh, kolikor so Čakali, lahko tudi jurčki postanejo strupeni, ker so predolgo stali in ker se je že začel proces propadanja. TUdi starih gob namreč ne smemo uživati, ker lahko (čeprav drugače zelo užitne) zaradi kemijskih procesov razkroja po-stanejo Škodljive za naše zdravje. In kako je z rastjo užitne gobe ob stnapeni? StRipena in užitna goba lahko rasteta tudi druga na dçugi, pri čemer je ena Še vedno užitna in druga še vedno strupena. Lep primer je parazitska polstenka, ki raste na navadni trdokož-tkici (polstenka je užitna in tr-dokožnica strupena). Strupenost ene vrste se ne more prenesti na dnigo, torej ostanejo užitnegobe,rastočeob(vtem primeai) smrtno strupeni gobi, Še vedno užitne in seveda obratno, strupena goba ne more postati užitna. Nasvet: svetujem vsem »hobi gobarjem«, da si nabavijo kakšno got)arsko knjigo in si preberejo tudi strani, kjer je opisano splošno o gobah (običajno na začetku knjige). Takšna vprašanja, kot je zgoraj opisano, namreč kažejo, kako malo se ljudje zanimajo za osnove o gobah in gobars-tvu, zanimajo se le, kaj je za v lonec in kaj ne. Zato sem ob taksnih vprašanjih v tem modernem Času in ob vseh teh elektronskih medijih (še posebej internetu) kar malce razočarana in tudi presenečena! Sicer pa presodite sami! ANA IVANOVíČ . v< J 'm. ir > Rdeča mulnlca, strupena Zelena musnica, smrtno strupene Veliki kfjee, mlada užitna S«.SS«21.jiiJiJ2009 m 20 VETI NOVI TEDNIK Varno kopanje, zaščita pred soncem in ustrezna priprava hrane Poletne dopuste in Šolske počitnice velikokrat aktivno preživljamo na kopališčih in ob različnih sprostitvenih, rekreativnih in Športnih delavnostih v naravi ali ob morju. Nd Zavodu za zdravstveno varstvo Celje zato svetujejo previdnost pri kopanju ter skrbnost pri zagotavljanju lastne varnosti in varnosti otrok. M^ počitnicami upoštevajmo priporočila za varno kopanje, kopališki bonton, poslo'bimo za osebno hijeno in se zaščitimo pred nevarnimi vplivi sonca. Da bi bili naši pikniki prijetni družabni dogodki brez zdravstvenih nevšečnosti, upoštevajmo pri ravnanju s hrano pravilne higienske postopke za pripravo in shranjevanje živil. »Neprimerna priprava in ne toplotne obdelave žj\il s shranjevanje živil na pikniiUh, Še posebej neustrezna priprava mesnih jedi na žaru, je lahko vzrok za različne okužbe in zastrupitve z živili. Največjo težo ima toplotna obdelava surovih živil do varnih temperatur. Dovolj visoka temperatura namreč uniči zdravju Škodljive mikroorganizme, kot so salmonele in kampilo-bakter, ki povzročijo večino okužb s hrano in najpogosteje nastanejo zaradi nezadost- kuhanjem, pečenjem, cvrtjem ali zaradi neustrezne priprave jedi na žaru. S pravilnimi postopki in higienskimi navadami si lahko zagotovimo, da bo hrana, ki jo zaužijemo, mikrobiološko vama,« je povedala Simona Uršič, dr. med., specialistka hijene, predstojnica oddelka za zdravstveno ekologijo na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje. Previdnost svetuje nidi pri kopanju: »Vsako leto se Na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje tako kot prejšnja leta tudi letos izvajajo nadzor nad kakovostjo kopalnih voda v bazenskih kopališčih celjske regije. V prvi polovici leta so izvajali kontrolo večinoma v zaprtih kopališčih. Na osnovi rezultatov laboratorijskih analiz vzorcev, odvzetih ob teh pregledih, ugotavljajo, da je kopalna voda na bazenskih kopališčih v celjski regiji večinoma primerna za kopanje. Opravljene anali* ze so pokazale manjša odstopanj od pr4)oročemh vrednosti, a ne toliko, da bi bila vmla nevarna za zdravje. Na zavodu skladno z veljavno zakonodajo analizirajo vzorce kc^»alne vode na bazenskih kopališčih, ki obratujejo skozi vse leto, enkrat na mesec, na sezonsko odprtih poletnih kopališčih pa dvakrat na mesec. Celosten pregled nad stanjem bazenskih vod v Sloveniji ima Inštitut za varovanje zdravja RS. VeČina vzorm kopalnih voda j» po analính primarna a kopanje. na kopališčih pripetijo nezgode in poškodbe. Tem dogodkom se lahko v veliki meri izognemo, če upoštevamo kopališki red. Izo^bajmo se skakanju v vodo, sa) je možnost poškodb precej velika. Previdnosti učimo tudi otroke. Vodna igrala, še posebej tobogane, uporabljaj mo paz- ljivo in po navodilih. Potapljanje ni priporočljivo tako zaradi večje možnosti okužbe kot tudi zaradi možnosti nastanila poškodb.« Na celjskem zavodu za zdravstveno varstvo so v kopalni sezoni še posebej izpostavili pomen zaščite pied nevarnimi vplivi sonca. V času kopanja in drugih poletnih dejavnosti moramo poskibed za ustrezno zaščito. Dojenčkov in malih otrok, ki se Še ne pijejo samostojno, ne izpostavljamo soncu. Tako za odrasle kot za otroke je priporočljivo, da se v času največje moči sonca zadržujejo v senci in zaščitijo po naravni potí zobieko, s po- krivalom in s sončnimi očali. Soncu naj se ne bi izpostavljali od 10. do 16. ure. Kreme, ki jih uporabljamo za zaščito pred soncem, naj imajo sončni zaščitni faktor 15 ali več. Dermatolog svarijo, da zdrave zagorelosti ni. KL Foto: SHERPA (arhiv NTj VJE - NAŠE BOGASTVO Otroci naj In spili slab liter vode. odrasli pa vsaj Iher In pol dnevno. Voda ali sok? Vprašanje bralke: y^nimn me, ali naj otroci pijejo vodo ali sokove, za lutere so stalne reklame? Koliko vode naj popije pet let star otrok in koliko naša 70-letna stara mama, ki jemlje zdravila za odvajanje vode? Vodo je treba piti vsak dan, saj so zlasti zdaj, ko se odpravljamo na dopust, možne težave zaradi pomanjkanja pitja. Zlasti je to nevarno za majhne otroke in starej še med vožnjo, ki iahko traja nekaj ut lihko se pojavijo nepredvideni zastoji na cestah in ko se dviguje temperatura, se povečujeta poraba tekočine in dehidracija, ki nastaja predvsem zaradi izgube vode pri hlajenju pregretega organiz- ma. To je lahko tudi smrtno nevarno. Tekočino izgubljamo iz telesa na več načinov: s potenjem, z urinom, dihanjem, izločanjem blata. solz. sline... Poleg vode izgubljamo tudi soli in s tem življenjsko pomembne elektrolite, beljakovine, kar sezlasti poveča pd različnih bolezenskih stanjih. Ta iz- - it. se <-21 guba je še večja pri raznih obolenjih prebavnega trakta, ki so pogosta prav poleti, a tudi pri različnih drugih-boleznih ali zaradi jemanja zdravil. Tako sladkorni bolniki izgubljajo veliko telesne tekočine pri padcu krvnega sladkorja v krvi, saj jo izgubljajo s potenjem, ki je ob tem prav profuzno. Srčni bolniki jo izgubljajo zaradi jemanja zdravil za odvajanje vode. To je pri njih Še kako potrebno, a se ob slabem nadzoru telesne teže ali zaradi sprememb ob jemanju zdravil lahko sprevrže v nasprotje. Zdravljenje takšnega bolnika je zahtevno in zahteva stalen nadzor različnih bioloških parametrov. Otrokom ponudimo pijačo vsako uro Otrok, star pet let. potrebuje približno slab liter tekočine dnevno. Nekaj tekočine dobi s hrano, iz sadja in zelenjave, pri čemer mora med obroki piti zmerne količine vode ali sokov, in to ves dan. Zato je pomembno, da otroka prigovarjamo k pitju vode, saj sam ne opaža, da se pojavljajo simptomi deh id racije. Žeja se pojavi šele, ko se spremeni oskrba centrov v mož^nih, a je to lahko ob vročinskem valu usodno. S pit-j em Ln z zadostno količino tekočine se regulira telesna temperatura, in če ne pijemo do- .Iulij2009 - Piše: prim. JANEZ TASIČ, dr med., spec, kardiolog voij, se organizem lahko hitro pregreje. Zato pazimo na svoje otroke zlasti zdaj, ko so pred nami vroči dnevi. Pazimo, da otroci zaužijejo dovolj tekočine tuď med kopanjem na bazenu, v zdravilišču, na izletu, sprehodu, plaži in še zlasti, če se odpravimo na izlet v planine. Otroku vsako uro ponudimo vodo. Tega bodo veseli proizvajalci ustekleničene vode, ki je enostavna za prenašanje, dostopna in vama. Lahko pa ponu<^o sokove ali čaje, ki so zlasti priporočljivi, kadar dvomimo v kvaliteto vode. saj s pripravo čaja pogosto uničimo nevarne mikroorganizme, ki so lahko bolj nevarni, kot čakanje na kozarec sveže vode. Za otroke se priporoča priprava različnih sadnih čajev, ki vsebujejo veliko različnih koristnih snovi, bolj kot razne zdravilne mešanice zelišč, ki jih priporočamo ob različnih obolenjih. Brez gaziranih pijač Otroa zavračajo gazirane pijače, raje imajo samo vodo. saj jih zaradi draženja c^jikove-ga dioksida, ki je umetno dodan, peče nežna sluznica, pogosto pa se pojavljajo tudi želodčne težave. Pogosto so vzrok za težave pri pitju gaziranih sokov tudi razni dodatki, ki sla-biliarajo okuse, barvo ...,a jih otrokom odsvetujemo. Med pijače, Id jih priporočamo otrokom, spadajo tudi mleko in različni mlečni izdelki. Morajo pa biti vami, saj je mleko poleti lahko pokvariji-va roba. Drugače je pri odraslih in bolnikih. Mleko vsebuje veliko maščob in teh odraslemu ne priporočamo v večji količini Vsebuje pa tudi beljakovine. ki so še kako potrebne za razvoj mladega organizma, saj vsebujejo uidi veliko kalcija. Zato odraslim priporočamo uživanje !e pometega mldca z mab maščob. Pri tem tudi odrasel âovek potrebuje redno nadomeščanje tekočine vsaj liter in pol dnevno, bolrúk pa mora nadomeščanje tekočine spremljati s kontrok) telesne teže in izgube dnevnega izločanja iz organizma. Če imate vprašanje za zdravnika, ga pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, ali oa elektronski naslov: tedmk@nt-rc.sL I RUZINA IN ODNOSI Kdaj je nas najstnik dovolj zn\, da lahko gre sam s prijatelji na počitnice? Najstnica bi šla s sošolkami na morje »Hči je končala prvi letnik srednje šole in bi rada $ia na morje s sošolkami. Ne vem. kaj naj storim, ker nikakor ne odneha in zdaj že grozi, izsiljuje, govori, da je z možem nima va rada, te je ne pustiva ...« Povsem norm^no je» da sle v skrbeh za hčer, in prav tako je prav, da jo zavarujete, dokler se sama še ne zna. Čeprav ona tega ne razumevtak-šnem smislu in vam zdaj tudi hvaležna ne bo. Morda čez čas - Čez nekaj let. Sedanji trenutek. Vaša hči pri 15 oziroma 26 letih ne razmišlja o vseh morebitnih posledicah, težavah in nevarnostih takšnega početja, ampak predvsem o sedanjem trenutku; o tem, kako se imeti lepo mkaj in zdaj. V njeni glavi je verjetno ogromno idej in predstav, kako bo to moije prijetno. lepo, kako se bodo s prijateljicami imele lepo. ko bodo končno več dni noč in dan skupaj, se veliko pogovarjale, smejale, kopale, sončile, plesale ... in v teh predstavah ni veliko prostora za težave» o katerih razmišljate vi. Kljub temu, da je pri teh letih intelektualno Že zelo razvita, spolno zrela. Se nima v celoti razvite čustvene razsodnosti, kar je eden glavnih razlogov, zakaj bo §e naslednjih nekaj let potrebovala vaki bližino in modrost. Obdobje izzivov. V teh letih se v najstnikih prebudi mnogo idej in pobud, kaj vse bi počeli in se na ta način preiz* kusili. Postavljajo si razne cilje, ki jih skušajo doseči. Od staršev pričakujejo, da bodo do njih čutili zaupanje in jih spodbujali. Nevaren pol tega je, Če se vse skupaj sprevrže v iskanje vznemirljivih situacij, ki je motivirano z neuspehom in nezadovoljstvom na drugih Zâ najstnika pomembnih področjih, kot so šola. šport, umetnost, odnosi s staiii, vrstniki ... V smislu - ne zmorem doseči tega, kar dru^, lahko pa dosežem, Česar drugi ne upajo, kar je zanje negativno. Obtđi»podvi^« slarSi neCu- BLIŽINA družinski inštitut íiíf«@bli2ín8, wwwJinzina.sl 03/492-5540 tijo zaupanja, ampak tesnobo. strah, morda celo grozo. Zrcalo. Zato je zelo pomembno, da starši zelo dobro poznajo sebe; svoja občutja, saj je to najboljši način, kako začutiti otroka. Točno to, kar mama čuti ob hčeri, je na nek način »zrcalna slika« tistega, kar se dogaja v hčeri, a se Še morda ne zaveda. Če mama čuti strah, neprijeten občutek, potem se to dogaja tudi v hčeri, vendar si tega nikakor ne bo priznala. To pomeni, da je tudi hčer strah, vendar je potreba po nekem izzivu, vznemirljivi pustolovščini, potrditvi močnejša, Če ne doživi potrditve na drugih področjih, potem bo izsilila drugo potrditev - si upam, nekaj, Česar si drugI ne upajo - in potlačila vse druge občutke, ki bi jo ob tem ovirali (strah). Podobno je, če gredo zvečer ven, kjer že vnaprej vedo, da bodo tam posamezniki, ki bodo »težili«, vendar »morajo« iti, so kar »gnani« tja. Čeprav se tam potem ne zgodi nič posebnega ali pri-jemega. Pogovor o tveganjih, posledicah. Pomembno je, da se mama ali oče najprej umirita. da ne reagirata na te hčerine ideje preveč impulzivno in nasprotujoče, kar pogosto v mladosmiku prebudi nasproten učinek, uporništvo brez razloga, ko si mladostnik želi iti na morje zgolj Se iz kljubovanja staršem. Naj HUktiAltJi s - 12 ba m***6ne Dr. PIRNAT www.pimat.«! se s hčerjo začneta pogovarjati o vseh okoliščinah tega kampiranja s prijateljicami, kako bodo šle tja, kje bodo spale, kje bodo kuhali, kdo bo nosil vso prtljago, koliko denarja bodo za to rabile ... Potem tudi o vseh situacijah, ki bi se lahko zgodile: te bo ponoči strah spati v šotoru, iti na stranišče ponoči, kaj če bo neurje, kaj če vas bo ponoči kdo strašil, če bodo kakšni fantje preveč vsiljivi s svo-jimi komplimenti, kaj Če bo kakšna prijateljica želela biti zunaj veliko dlje, kot bi si li želela biti ali obratno, kdo te bo peljal v zdravstveni dom. če se ti kaj zgodi, kaj boš storila, če bo v šotoru pajek.... Pomembno je, da se toliko časa o tem govori, in sicer naj gre za več kratkih pogovorov, da hči sama začuti n^o strahu. To starši zaznajo tako, da se tudi njihova strah in tesnoba zmanjšata. Najbolje je pustiti hčeri nekaj dni »demokracije«, ko lahko o tem doma odprto govori, šele nato se naj starši poslužijo sta^ev-skega »veta«. V teh nekaj dneh sproščenega pogovora bo hči dobila največ: s pomočjo pc^ govora bo spoznala posledice in tveganja, predvsem pa bo dobila starševsko pozornost in odnos z njimi. Pogosto se zgodi, da po nekaj takšnih dneh ni več tako tragično, da ne smejo iti; ker so bili slišani veni temeljnih najstniških potreb - stiku s staki. Kompromis. Možna je tudi naslednja odločitev - da začnejo starši svoje počitnice pri-la^jati starosti svojih najstnikov. Da povabijo na dopust tudi hčerine prijateljice. USlCE IN ČAJČKi Papeževa sveča za sirup in čaj Papeževo svečo, ki jo bolje poaiamo pod imenom luČ-nik, ta hip srečamo domala povsod - po travnikih, ob poteh in cestah, na domaČih vrtovih. LuČnikovI cvetovi se obneslo v Čaju, sirupu, tinkturi. olju, celo mazilu. Ime papeževa sveča izhaja iz dejstva, da so svoj čas lučni-kova ravna stebla, prepojena s smolo ali voskom, uporabljali kot bakle ali sveče. Kljub temu, da pri nas uspeva kar trinajst različnih vrst iučnikov, v zdravilne namene uporabljamo samo tri vrste: ve-lecvetni (Verbascum densiflo-rum; Verbascimi thapsifor-me), navadni (Verbascum phlomoides) in drobnocvetni lučnik [Verbascum thapsus). Cvetove teh Iučnikov nabiramo od junija do septembra. Velecvetni in navadni lučnik imata velike rumene cvetove, brez rdečih potokazov za žuželke, drobnocvetni lučnik pa ima drobne cvetove s potolaži. Vsi trije vsebujejo saponi-ne, sluzi in flavonoide. Velecvetni in navadni vsebujeta več sluzi, drobnocvetni pa več sa-poninov. Razen cvetov so vsi deli nekoliko strupeni, zato jih ne smemo uporabljati preveč pogosto. Lučnik se obnese kot eden boljših prsnih čajev in je kot tak primeren za zdravljenje vseh bolezni dihal. Krepi in utrjuje sluznice vseh prebavnih organov, spodbuja izločanje tekočin ter tako olaj- Piše: PAVLA KUNER šuje izkašlje vanje in zmanj šu-je vnetja sluznic. Blaži bronhitis, asuno, hripavost, hud kašelj in nahod. Pri gripoznih infekcijah znižuje povišano telesno temperaturo. Čaj pripravimo v obliki po-parka: dve žlički zrezanih ali zdrobljenih lučnikovih cvetov poparimo s skodelico vrele vode in pustimo stati deset minut, nato čaj odcedimo. Zoper kašelj pijemo tri do štiri skodelice z medom sladkane-ga Čaja. Če lučnikove cvetove namočimo v žganje, dobimo dobro vtiralo zoper revmo in protin. Če jih namočimo v olivno olje, dobimo pripravek, ki bo zdravil revmo, hemoroide in afte. Ljudsko zdravilstvo meni, da če nekaj kapljic tega olja nakapamo v uho, bolje slišimo. Mozoljev in turov naj bi se znebili z obkladkom iz cvetov, ki smo jih prekuhali v mleku. V ljudskem zdravilstvu je Se posebej priljubljen Iučnikov sirup, ki ga pripravimo iz svežih cvetov. Cwtove nabiramo vsak dan, nalagamo jih v steWen kozarec v petcen-timetrskih, nekoliko stisnjenih plasteh. Vsako plast posujemo s sladkoiiem, zgornja plast je vedno sladkor. Kozarec zavežemo z gazo in postavimo na sonce. Postopek ponavljamo več dni zapored, dokler ni kozarec poln. Za en mesec do mesec in pol ga pustimo stati na sončnem prostoru. Tekočino, ki postane zlato ijave barve, odcedimo skozi gosto cedilo in hranimo v temnih stekleničkah. Uporabimo jo kot izvrstno domače zdravilo proti kašlju, ki dobro dene tudi otrokom. Večkrat na dan jim dajemo po čajno žUč-ko sirupa. V ljudskem zdravilstvu so z lučnikom svoj čas zdravili tudi rane. Za mazilo pomešamo posušene cvetove lučnika in regrata. Drobnocvelni lucrak tB dni cveti po večini nash invnfluN. RECEPT ZA KRIZO - KUHARSKE BUKVE NA MIZO! 3 knjige kuharskih bukev Novega tednika in Radia Celje NAROČIŠ Z, DOBIŠ 3 za samo 20 EUR U: 7.-..-.../.A .. Informacije: 03/4225-100 naslov: NARO€il!NiCW mim neDrcklicnu neročiim nepraklieno naroiatn nepteiiji&p» oaio&Am ^Irtwtiifc toilf « AKCUSM PflODAJI m>tH dn. tebtt tri po cani 20 fUR poStnnal ízwdov Mě^ ^"It« >lpvtfl»l»h BflwdtnI po ceni KI £1JR u izvod k poStnina). izwâov kriofi Muhatste btikw^laganjtt^rtdjevanft \rt tmmnn^ Mi po cn 7.93 EUR a inotf t* peitflM). tmđov Itiýy Zdřwffpi tšiňU. žiil in ŽJÍae meiaHÍci oo cwi ID EUR M izwd oohnini}. DRAGO JEREBIC, spec. ZDT Ntro£Ílnk9pav fzpusčamo pogoje, ki ph.posta^jajo delodajalci (delo za določen čas. zahtevane deiovne izkuSnje, posebno znanje in morebilne druge zahteve}. Vsi navedem in manjkajoči podatki so dostopni: na oglasnih de^h obmo^ih služb in uradov za dek> zavoda: ' na domačj strani Zavoda RS za zaposlovanje: http://vmw.es5.oov. s i; • pri delodajalcih. Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče. UCCCUl OSNCrVNOŠOlSKA IZURASA 6rmh0idoavec' tt/i cmpkna dra. hm locn Cas. iinm aciomat pkoizvodm in 1h60vsx0 rairrje dji,il iduivwa 23.3204 D08MIA DQAv^NHp^oaavpflocvmiLiL fnm-W ZA TBnANJE. PMIflAlUE UOUKA V VRStE T» nf£>Mi im NA mm mtsA Us. 12 Učsntv. Zi7.2Wfl: PIO RITE PWCVOONM. TRSOVIMA. SnniTVl o.ao. MAnB(nSKA (ISTA OOAVEC BREZ POKUCA CmiixA PosuiVNiH pfiosnnov. ono v ceai . bStStíí n60V»JM NJCfíTOV. miBi itë. 6 HESiCEV. M.7Í891 Um\ VAL t^íSUí IN VZn^AHJE Q.0.0. PflESdWOVA CESTA 123S RAODHUE SmWIK GMD6EKE MEHANOACUE rnojHK • om ZASin w nasipi NBK)-LOCEN £a& 217^' A£R(MAr PflUMDNO IN TR60VSK0 PODJETJE. OJLO. LSROVINA 23,32S4 oosniA SmOJNIMEHAMIK mJHI KQUMK. M/l IQQAVA £H0STAVNEJSIH miN» mov. VffTAUE. REZANJE NAVOJCV. SESTAVA UIOSTAVNIH mm HEDOIÚČZN ČA1 l&lintS: HATQJ PROCVDDWA. ZASTUPANJE. TBfiMNA. Û.GJ). QUE. tíŽKRUSCA ISSTA 4 a 3889 RUE NC»ANNA21V VOZNIK V HEĐKAffiONBI ITCKTU VDZMK V MQlNAfltONBI PRQHEIU VOZNK V RSTNEtt PROMETU NEOOLOfïN CAS. 217.2«»; K2 TRADE. }?&im IHSraflTVEM POOJFTf. OJLD. SSTA vinN0vuEie,300ecEjE MŽJA mUCNA IZOBRAZBA {ùOiïEt) STAVEMI KLfPAfl KROVf&V SA\1USH M6J • H/t' VA$E MAIOS 8000 ZAJaiAU OD^ANiEVAJUE KWTH IZĐ&AVO. PmVU HI IZOiAQJO Sm MMEttAU STRtíNH KBITW. STltíNinV R STKâC im MNTAZO ST^ESWH 2UB0V IK OTOCNH (XVI 7EB OSTAU OOA. NUOJMO VAM HiAiosT TAXJJJSU zAPoarrw IN REDNO fu ÔIO z Mámo SIWUíAOJE. DaUftN E HESESV, ivm. TTtWWAlKR KittfKlVSS STOfimi m, LESKO^OVA SSTA 9 E. lOU) UUeUANA SftEDNJA PIMUICNA QOMAZBA VARIIE • U/h VARJBUl REZAKl^ PfSSTAVUA-NJE KONPHUKOr: leOlO&N CAS. 22.7J0QÍ: ABIOHAT PMIZVDDW3 M TltSOVSIlO POOJHJE. DJIQ.10MIVKA23.32M0(WUA VARNOSTNIK H/t VAfOWUE PREHlZDllA IH OSEB. RESPTWSKA OQA^ VUNO^IX/VAflND-STNKA: OOlOCZN 3 KESEO. 2S.7ÍS09; VM-NQST MAMBOfi VAflOVAU PfEHŒËfUA, TIBOV^ Mi^ $nifnrvE m prđcvooiua ao. mkvtta IMfnAUUCA5.2GOOMAftlBOR PUSKAR FASAia SUKOPOSÍAR y/lZAUJUCNAS^ 12 MESSV. 23.7m ai PtBIIEI*D$TVO aVIRAHAS&Ć SJ*. TBUBAR^A UUeA538.30IlCC&JE MATAKAR hataxab a la carte v hoieui !imim caje m/t'stk29a jsh in niat cxmwo. qnevnw mauc yxk pordk; neodio&n cas. ilijm. antok zvhe ^kan ip. • kotbj snhhan. rfllsxa qsta id. 3311 saipt teflvsmimsxidikji frgzr FRCSR Ht VS FR(ZERSKE STORITVE: STRlJSLC BARVUJl POIUUSEVAWE LAS ^ DIUiSi fiAS. 6IÍESECFV. Zl^aS: WTJASnnrVEIklBROVINA aJLQ.œ5ta VHESm LKM. tOCI UUBUAHA nt00A4Al£C PROQAiUK/PROOAiAiXA • M/2: DUO S STRA» KAMI IN PflOQAiA ASmj». PREVZEM KASA IZDaMA DOaARAOJ IN CRTNIH KDO. VDO0UE IBSOVnSKN EVIQENC, UREJAME aOŽB (TB.; D^ LOilN CAS, 3 MESQZ. 2UJ00fc ACRDN TBGOVSXQ PO^TJE m. POO 6RADW 123N SlOVBU BfaUEC PRIUAJAlECPOH^AM/t PRODAJA POMSTVA. SVTOVANJE STEANKAM. UfUWlMSo I2USI « tmi POHIŠTVA; mta (AS, 12 MESECEV. 2Z7JOM: TRm TTSOVINA MA OBEUf IN 0B0& NO 0.00. S2KIIAJ»A O^A 7.3000 CSJE 'PRDOUAia . MOSKI: fflOOAJA B(IE TIHNIKI WUSnKE » DOSTAVA 8U£A UHKO TU» PfllPRAV< nir.0al0í»čas.i2mest^22.?jí«9:nbpex TfiUVWA NA OOaO IN ORORK] OaO. BEŽIGRAD SXACESTAISIMIOCEUE mtysmmmK cnc mm u/l oaavec bo izvajal deia na cnc sm\j. plamensn in plazemsn razrez pu> tím. peskanje IN ostau dela po navoojuh pr£df>ostavucneea nbjoio&n ttó. 22.7^ INOA K2ENAK pfuhzvooiua. TRGOVINA, ^m T^f a&0.TllV0RXAUUCA7.3900CQJE GRAFIČNI TIKNIK T^SlUfl ZAREU1T1SK. tt/2:Tia»IU NA AUIhUN^ JASTO nua DOID&N CAS, 3 MESECE. 2$.7m formjx TR&WhA. SBARCNE W KiTOERAnXE sm RrrVE. OiLO. TBlAflSXA CE5TA 4,9080 SUE EKONMlSKinHNIX ZDRAVSTVENI AllMHISnum • H/2: lOPRSTM SliPO fmx. VOEMJE EVBUK. KUUi NA PtiWAsmu. pfiAWE po OKTxnj, m: oouin CAS. 6 MiSESV, SPIOSKA BOlMtNICA CaJE, OSLAKDVA UJCA S. 3890 cac TEHNIK ZDRAVSTVĐK NEGE SF(ĐUA HESCINSKA SES1RA • H/l IZVALAIUE ZDRAVSTVM NFS IN VARSTVA SUREJSiK. m m PREOPSAMK TEAAPU. IMEJAMJE PftPDMOĆ-m. fZVAiAU MEDCNSKO lEHMbllH POSEBOV. VODENJE EVaOK IN DOXlNEmRAKiE Smm OOUftN ČAS. 3 MEm 0» LIPA. OSU&A ZA SOOALNO WRSTVBIE KJAMOSR Old LAVA 11301» (SJE PROFESOR D&EKTOIOGUE ZA SLUŠNO IN COVDRNO MOTENE iOSm V ZD (BJC K PWaHOUKUA. H/Î OPHAVUAUE DCl IN WS NA POOROtJU KLA Z OTRDK) S POSERNNIPOTROAML NHIOLOČ» tH 22.7iUia: ZDRAVSTVU ÛON ŒU£. CRESORâtE-VAllUCA&3inOCaJE UNIVEfQnfTW DIPIOMHUNI EKONOMIST nmw MARKFTIRCA • H/i* D6LAÍCVAKJE. PR^ nUVA ROUANWIH KATUittlV. KOIHAKTI z ME-OUI ^ OOU^ČAS. 2UÍÍB: METRO TRGOVSKA DRUŽBA 0.0. lva fi. 3000 geue SODfUVH NA PROJEKTIH • M/t' DOS Z INKUBt RAttMf PODJfTI W S fOTINCULMM PARTNERIl nmoaia in srki z javnosth. ažurirakje SPIÍTIIM STRM ÛR6AMZAQJA PfHWQCUSHH oogookcfv iN SIRDKOVMN SREtMU HA LOKAUKH RESIONALNEM. NAQWALMEM \K MEDNARODNE« Nfviuii imnm AKTIVUSTI PQVCIMIE s m HOCUSKO OEJAVWSUa nOMOUALJte ŒIO s &akstvdh. koordinacua h SOOaDVANJE ka PQQRDCA POVEZDVAUA GOSraDARSIVA]N KT> TIKU ZNANJA povEzovwjE Z mm Ksm oíaml » pinuqalm pafítim uhbex ak^ TlVROSn POVEZANE s KDMERQALlZAani ZNAAIA. VZFOOBIUMJE POOJnMlTV< INOVATIVNOST IN niEATIVMOSn V UKAUIEN K REfilOHALIlEM OHUU. SPfffMLyUUE javmh oftjav ka poqw ti\i pqojetm^ n mmoaemcwsti sttta KOVNA SVFTDVWIA POMOČ tMSm. PRIPRAVA mMi ^OU in EAMRATOV S POOftOCJA poojetustmin kohkureilcllosn. OeUKimiE in vzíníevau bas POQAIXDV. jzvuaec m ioaov. ffllPMVUAlUE ?OOUU2 za izvajanje OEJAWOSTI a STKMOVNEOA PODRDÙA. PRIPRA^ VUAIUE SKSOn. SODEIDVAM HA OajWHCiUI ^ DOllliaCAS.12 mlstav.ljj009;MRE2MP0fr JETWSKI HKUeATOR SAVINJSKE RE6i£ HORICEVA CEUl nniCEVA UUU n. 3080 OUE UWVEROTFTW MPiOMRANI M^R STROJNIŠTVA HLADI RAZCXOVALfC M'l fttZSKAVE IN RAZVOJ. RDIPIOMSN SniDU. QOiaCai tf&. » MESEOV. aim RAZVUi CBfTm DftOCkLARSTVA Sia VWE (V AttlEttHi: SlilVEMAN TQOl AM) DIE KVOOPMOiï CUn»), lUmSEVA UUGA 25. Ml œlie MAOSTERFARMACUE FAKIWEVT Ut Wi CQAJAUE IN PNPRAVA ZlRAVt SVEnwUUE UPQMH ZDRAVIL PREVER- MJi ZOaAVl ITD; mtai tÁÍ 12 MESECEV. 22.7Í6N: SPLOÍNA BOUIlkiCA OBLAKOVA UUCAS.3000(SJE DOKTOR MEDtONE SPfOAUST RBfT-6EttOl06L«K ZDUVMK SPEOAUSTRMHXOCUE M/l ZDRAVNIK SPEQAUST RADtOlOGUE v ZD C&IE K HEvm NEOO^ CAS. 2I7Jtt9:2IIMVSTVCHIOOH S. UE.»GORbCEVA lUCA Sm ECJE M laiko ni razpqanm pron» dciovnm mest UEMOZHUI FRIZER FRIZER • M/t VSt FRGERSKf STOMTVE: STNÍB^ BAAVAWE. POOAUSEVAWE US . DQLOCa CA& 6 MESECEV. UZOQS: MTTJA SniRITVE IN TBOOVMA OJULQSTA VME5T7IL06 84.10« UUfiJANA Ut SiWgliSlg KONJiCg MEZNANNAZrV VQZmtítfBKAHOHA.N/tPREVDZVMEONARa 0«N TRANSPORTU. VQZNIKVQSnEM PROMETU, OOiOCa ŮAS. 3 MQES. 24.7,2066: PIOVO, PRI^ IZVWUA. 1R60VWA IN STOfliTVE. LQ.Q. SVHI JERNEJ i 2216IÍ3CE SREDNJA POKUCNA EZOBftAZBA PROIAJAIEC VODOVODNEGA MATUĐAIA IN KERA MIKE H/l PRODAJA VDDtrVODNEOA MATHliAL IN KERAMKLIZOEIOVAILIE P0NU08, COOIOCEN CAS. inmi: TR60VWA C7. TRSOVIMA. PMlZVOOlilA IN STORITVE. D.O.O., SPOQNJE STRAMCl 320S STRANICE NATAKAR OaO V STTtíH. M/t'STIEŽBA KRAK IN PUACE. DOIOČ» lAS. 12 MESECEV. 2I.7JOOS: PSDVS 8lA» KA NERWK KRAU SP.. UPÎQVSKA UUCA 9, SIO aOVEKSSKOKJCE Z0B0TĐ1NIK ZOeOTEHHIK • PRIPRAVNIK • H/t ZDffTIRNÛft sn}fmvE.ooioftNčA&3NEsaE. zem SA MIDeVT STORITVENO PttUEtJE. 0Í3.Q. KOVAŠKA CESEA25B.32t42K& EKONOMSKJTIHNK ADMINISTRATOR KOMEROALiST • Hfl DPRAVUi^ UE ADMINISTRATIVMH OEL {BDAJA RACUNOV, pnniAVA DOKUliffirTAas za računovodstvo. VOOniE EVUKNC}: OPRAVUANJE KOMERCLWHH DEL: 00U)CEM Cas. 12 MESECEV. 9.L20Q9: HV €E> Nas, 00X»' IN PROOUA KOŽO 09. BESNA 7t 8. 3210 SLDVHSKE KOMO UC èlîlTJÛB WII ciljír srednja poklicna iz08raz8a SESTAHJALfC &ÍKTRMI3 • HDCND VSTA-VUANJE EIEKTR0NS4UH KDMPONďfT. ROČNO SPAi-KAIUE. KÍNTROIA lOEKOV. ROCNA SSTAtt IN MDNTAIA; OOIOSEN ČAS, I MESEC. ZI7JBM: FTA POOJETJE ZA nDlZVOOUO. TFEÎEIUE. TRGOVKO IN DRU6E STOHTTVl m. CESTA iONA DOBMTIK kA2l A.r30$£irilUft DCUCTORMEDHaNE ZDRAVNIK BREZ SPEOAUZAOJE Z UCEHCO AU ZDRAVNIK SPEOAUZANT 0RU2SRSKE ALI SFtDdlE MESONE VZP PIANHA • M/t ZDRAVMK VSPLOSM AMBULANTI ZP PLAMA IN 0E2uniA SUI28A. lEDO-LOCU CAS. 2412««: ZDiUVSTVEn OOM âENlUR. CESTA LEDNA DOBROTIN^KA 3 B. 3230 $EKTJklR iiežaiAiuepiujgtAďr p£k F^ • M/l'RAZNA DEIA V PRffiZVODHJI fK RAZVOZ KUIKA. ODlííáN CAS. » MESBZV, B.IZOOS; GRATIS. PaUHNA.T1IG0VINA IN BRADBENI^ m. ROVEC PRI ŠMARJU 3 A 3240 iNAfiJE 191 JELiAH Pa. M/t VSA PEKARSKA DELA IN RAZVOZ XRUKA (OOSTAVA STRANKAH « PRODAJA), ODlOftR CAS. 6 MESECEV. 217^ fiRATU PEKARNA TR80VIHA IN GRADKJBfTVa RCLO. CIROVEC PRI SmAUU 3 A 3240 ŠMARJE PRI jEiiAH MATAKAR UIUARI^ STREŽBA PU4£ M TDfUlMAfn. KOV. NENlOlÏN CAS. 3a7i0es; GOSTWSTVO IN MOfTAft V1NKÛ BUKSER S.P, IDV9» UUCA îa 32« ROfiA^ SUTINA VIŠJA sttokovna ezonuoa VDDJA POStO&U TDtSm • M/t N/^VA PREV2 Ml. PRDOUA. ZARAŮMAVAkll VDDOIE EVIÛW ZAUKE. ANAUa PRODAH. NABAVÍ.0D60VOIHOST li TE^ HINTROLA PimDVAUA TDCSTILlilK ooQQXDv ^ DDiDtel CAS, í MESESV. 30.72999: JUR8S THGOVINA. PROIZVODNJA IN STORITVE. D.ajLlA^E I/?. PWPIAT. LA^ m 3241 PODPLAT PDOROCNI VD0JA2IVILA MTIHNIKAM/t VODEUE, KOfmtQLA TRGOVINSKEGA P093VAfUA PO ENCTAR P05PESEVAIUEPROeAJE.AKAUZEPROOAJE.KABA> VE. ZAUSE ^ DOLOČEN CAS. 6 MESECEV. 3(1.7^ JA6R0S T14G0VINA PRttZVOOUA W STDRITVL OMUSE I/B. PODPLAT. LA& t D.314I POOPIAJ zdravsrantbinik TEHHK ZDRAVSTVENE NBA • PREfflAVHIK • M/t' USPDSiUUAlUE ZA POiaJC TEKMK ZDRAVSTVENE NEGE. DOLOCEN CAS, S MESECEV. Z2.?m ZORA VSTVEM DOM âHAJUE PRI JEL^ aUSKA RSTA I6.3240ŠHAJUEPRIJEL$AH eabchutorljsiutihnik LABORATIHJSW TEWK • PRIPRAVNIK M/t USP& SAfiUANIE ZAPCKUCTanK ZDRAVSTVENE NBE. DOLOtel (AS. B MESEOV. 2L7.200a ZDRAVSTVENI DOM ŠMARJE ffll JEIŠAH. QLJSOI CESTA M 3240 Šmarje pn.£LSAH logoped UIR)PEDM/tLD6I)PEaOOlûâN£AS.IU»tt ÍAVW VZBOJII&COfillAŽEVALNI ZAVOD IH. OSNOV» MAâKA ROSAÍKA SUTINA OBHÍM ULJCA tS. SSOROGAâuafllNA UNnStZHEINI DIPlOMiHANI INŽENIR 6AA06&t$TVA DIREKTOR PROIZVODNJE IN GRADNJE H/l 0R6A NIZHANJE PRDCVDOIUE GRA06EN« IZDELKOV PO «DVACUAH W 6RA0UA PIL0T STAVBE Z NOVW MATE^IALÍIH. NEDOIOCEN ^Bm aCffO». MENTAUU RfiZVOJ NOMH IDEJ RAZISKOVANJE JN RAZVOJ DUD. KUNSPERK IB. 32S& BISTRICA 08 ŠOTU mvmjilje "" DUAVECBREZPOKLJCA ClSTILK ZEfRIAVE M/! • M/t ÙSn ZElilUAVQ ZA fflEQElAVO H PAHfMUE. IZVAJA KOIHROIO KVAUTFEZHilUAVl ZELEMJAVO US1RQN0 REŽE. miA PRANJE IN SlfSeUE ZElfiUAVE. HHTA IN PANRAZiLERJAVILZlAGA ZABOJE NAVQZIÍEK0IV MAflLKO; OllilČa Cas. 1 MESEC ZlTiOOfcVE-69AK. PREKLAVA W PAKIRANJE SVEŽE ZEĐUAVE OJLD. KOROŠKA CESTA 68 S. 332D VaaUE CBTILKA • M/t Câax POSUmUH PftOSTBSOV. OOUJČ» ČAS. BMESECEV. 22.7.2B09: NELÛ TRG& VINA W STORITVE BJLIX umilXDVA UUCA 6,1000 UU&LiAMA ' DOAVIC V PROSVDIHJf M/2-M/t'OnUVUA DELA NA STROJU ZA VBRIZEOVAUE nASTVd XADZORI^ JE OaOVMIE STROJA KUAmATIVNO PREBLEHUE HI mâUE PDUZOaKEOZnOHA IZDEUCE (NEUSlBt ZNE IZU)6LHMPl£mAK0NCN£IZD&XEIZV^ KOSOV (VSTAVUA MATIS. ZATI& IPD; OOU^ ČEN CAS. 12 HESEIXV. 3l.7J0aB: FUSnXA SKAZA PROlZVOOUA TR80V)NA. STORiïVÏ. aDJ). SELD 20A332flVEl£IUE OeODJAR OmOJAR • VQR2EUtt£C ORDOU M/t SKRBI ZA NEMOTENO OaDVANJE ORODU. STROJEV. NAPRAV 1n PRIPRAV. OPRAVUA REDNA VZDR^AUA DELA NA STROJH. ORODJIH. NAPRAV IN PfliPRAVAKSKRBl OA SO OEU STROJEV IN DRDOU fl^D Oâ^ NAMAZANI N PRIPRAVUE» ZA POGW.tZVAJA MANJ ZAHTEVNA POPRAVILA V OKVIRU SVOJE STROKOV NOSU POMAGA PRI MOUAVI ORflOU OPRAVUA VARJEKIE VSEH VRST MATERLUOV ( TK. ARGON, MK.EIEKTRO OBLOC»U'DOlOČEN CAS. & ME> SECEV. 30.7^008: iSPiJSl, PDOJEUE ZA EZDQAVD IZDEUmV IZ KOVINE IN PLASTIKE D.OJL PSElOâCA OSTA13320 vmUE TEmOUK KAKOVOSTI - M/t imjA VHODNO KO» TRDUl MAIlRtAUIV. POUOEUUIV IN COËKOV. KMTROURA NORMATIVE PORABE MATERIALA NADZ]RA OEUIKOVTNILOIUEV V PBOtZVDOill IN UVAIA V UIMOVE DOliMtSTI W NAU». IZVAJA OBCASNO VZORCNO KMTROlO GOTOVIH IZSEKOV PRf m srasi ZA IZVAJANJE DOIDCR POSUJVNKA KAKOVOSTI ^ OOLDCEN ČAS, S MOESV. 3a7m IfflAST. POOJETJE ZA IZDELAVO QXiXOV IZ K& VMEIN PUnVE m. PRELOiKA CESTA 13220 VELĐUE SR£ĐfUA POKUCNA IZOBRAZBA TRGOVEC / POTNIK • Wt OSEBA KA DEUIVNEM MESTU TRfiMC BO SKRBELA ZA DKANiZIRANJETN VOOEUE OEIA V niGOVML POSPESEVAME PRODAJE, NAVEZDVAUE STIKOVZ MMHI KUPCI nm VANJE STRAfft NA TERENU. SfflSEU ZA KLUČNE STBANKE; NEDOLOČEN CAS. 23.7.2B89: TERMQ SHOP DM. TRGOVKA n INŽBURlNG ZA TDPUITNO R IftAOUfl Tmai CESTA T/IISV 6.332S VOBIA USfUARSKJ fiAUMVTERIST BALANTERtST/KONFUOONAi? TBCSRLURM/t SAMOSTOJNO Sn^ANJE GALANTERIJSKIH IZDEU(OV IZ UNEmH MATERUOV. PRnAVUAlNA DELA RAZRa MONTAŽA QDELKDV, ZAKUUCNA W Oa OATNA DELA V SAIANTEAJI • m/t DOlOâN Cas. 3 MESECI i-t2m ERHART MARKETING OilO. VELEIU. KOROŠKA COTA » 13320 VHĐUE NATAKAR NATM(AR V fSSTAVRAQJ ^TDRMAN V VELENJU m/t'SI^EÎBA JEDI H A LA CAini neVWH OBROKOV. NEDOLOČEN CAS. IIZ», AKTW ZVONE ŠTOflMAN $.P. GOSTRNř HOTEU iTQfMAN. RIMSKA CESTA ID. s3u âEMPElIR VSAVUUSKIdoum INŽENIR EUKTRDIEHNIKEZA ENER-GEItKO IN6.EifiCTRODIP. H/tVÊELEICTROOf.NEDD-LJ3ia tf&. íujm ATM a mwmsm IN TBINIKA VODENJA PROCESOV, OJliL. PREŠERNOVA CESTA BB.332ûVtiBUE WŽENffl EifKTItOTEHinKE ZA om-STfUJ.ElEKTI^ON. REFG^ PftOOAJE • M/t PRODAJA HOUKTTVNH IN KAPAOTTVNIH SENZttUEV TIR PRIDOBtVAILlE WVIK KUPCEV IN NOVIH TRGOV. OBISH KUPCEV. TEEKMSn KUO. S IEHMCRIM SVETI7VANJEM IN PROdOCUSKlMI SREDSTVI OBOEUUE POVPRAŠEVANJA IN ZDELUA PONUDBE. PRIPRAVA 00 NAROŮLA DO iZDOBMl SPREJeU U POSQDOJE REKLAMA OJE. I23ELAVA TEDENSCGA PIANA ZA PROCVCt DUO H SKRBI ZA URE»CniVM£SEĎIESA PIANA PROQAJE ^ NEDOLOČEN CAS. 2Í7Í009: fBS ELEKTRONIK. PODJEL ZA PHDCVDOUO ËlXTTBMSKH IZDELKOV. DJU3.. CESTA FRANTIŠKA mk ID. 332B VEIÍWE INŽENIR STROJNIŠTVA VODJA PROlZVODfU -m/t VODENJE, KOOROWRA-NIE IN NAOSMOVANJE PROUVODHESA PROCESA. DOLOČEN ČAS. & MESCEV. UHAST. PODJETJE ZA IZDELAVO SDEIKDV IZ KOVINE IN PLASTIKE ZSiíL PRELOâKA CESTA 1.3320 VEliWE UNIVEftZnEmJ DIPLOMIRAM PSIHOLOG SfHUUST KUN. PSHIOL06UE AH UNIV. Oa PaHOUK • M/t PSIK. PREGLÍDI. DIROtel CAS. 12 MESECEV. a7iđ08; ZDRAVSTVENI OOH VELOK. VDONKDVACSTAlSSÎBVafiUE UNIVEAaTFW DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNICA projektant - strojm • irà fwiejoiunje zah tevmmtehnoiosxm projbtov po zg&i. razvoj novw Tammi, mtai Cas. b («seov. zí7j008; esotech. íffiu2ba za razvoj h izvaja nje ekoioskik k encrg^k projektov. 0.0. predska ihta 1.3328 veldue UBŽAIJC " O&AVtC BREZ POKUCA KROVEC PWOChK • MÂ' POMOŽNA OEiA PRI OBNOVI STREH Bf OSTRBU. DOIDC» ČAS. 3 MESECE. 3B.7iltt9; TESARJI TISARSTVO. KROVSTVa STALNO KLEPMSTVa ZAKUUdU OaA V BSAMi-NlSTVU.TRGtMHAOJS 0. PONDOR 7 A33MTAS0IÍ VOZNIK AVTOMEHAMK VOZMKM/tMaiKTOVmERAVDZILAPOSlOVE-NUl ft TUJHL DOLDCEN CAS. 3 MESECE. 217^ AVrOPREVOZNKSnUAKDVlCBOftSLAV Sf. UBOJE 4133B1PETR0VCE SREDNJA POKUCMAIZ06IUZBA PRlOAiALE • hVt mODAlA POMOC KUPCEM. OEID NA OOOEUOH IN NA BLABAIK CAS. 3 MESECI. 2S.7J90S; SPAR SLDVBUAGJIil^ SPAR ŽALEt. CEUSKA ŒSÎA 331B ŽALE MIZAR MIZAR pohožniiezar - M/t mcarsu oeia ûouiân Cas. 12 mesecev, jiimi spuiSho MCMSTVD branko razgoršek IP. LOCKA OB SAVINjr^A33t3PDl2ElA sTitamiK S»VtS&}. MOinei • BVt SERVBRANJE IN MOmA ŽA STROJEV. OOlOttN Č^ 8MESECEV. 31.7.2001: KROS M SINOVI ZASTOPSTVA. TRBOVRIA n SERVIS. Hflil, CEUSHA (SSTA B. 33!0 ŽALE KUHAR KUHAR Z IZKUSUM • H/i KUHANJE DNEVMH Q8MJKDV. GOTOVIH £01. A LA CARTE: NEDOLOČEN CAS. ANTON ZVONE STDnUN IP. SnUlE- HOTBI ^MAN. RIMSKA CESTA 10.3311 ŠEMPETER V SAWUS»OOUW KUHAR M/t PRIPRAVA JSN PO NAROÛUI. KOSIL MAUC NEDOLOČEN ÍAS, t&bilhs.' HOTU ŽALEC DM ŽALEC. MESTNI TRS 3,3310 ŽALK PRODAJALEC trgovko za oeo vtr60vua prekopa in kamne Ce . n/t • prooaja izdelkov. oao z blagajna poLKm poua CiSíENjE TSGovun mta £ai i mesec. ujm pekarna postojna proizvodnja trgovina in gostinstvo. d.oj}. kolodvorska ďsta 6 c, 8730 postojna stbojnihhnik POMOČNIK VDOJE KOVNARSS DEIAVMCE M RAZVOJA . M/t OEUl NA strojih j^KARJtÎABA VRTALNI XRMLNISTRQJ), VARJENJE PO POSTIíni M«. DOO NA ROâd PLASA OBČASNA NABAVA MATERIAU ZA POTRESE KOVINARSKE DELAVNICE: NE-DOIOCeN Cas. 3l.72M9r APLAST PROfZVOOUA N TRGOVINA om. PETHOVÍE m A 3301 PETROV^ EKONOMSKI fEHNIK ZAVAROVALNI ZASTOPNIK • M/t «iEPAME ZA VAROVAU V PISARNI DOUIĆEN ČAS. 6 ME^. 31.7í009: KOffiNITA SKilPANJE ZAVAROVANJ. 000. ( ATvnVA VAS94,3312 PRE9DU) VISOKOŠOLSKA STItOKOVNA EZDORAZ-BA adhinistiiatdr. xombqaust n/t oeui na t^rml vnsarni. prodalam KONTAKTIRANJE s kupo; doldcen čas, B mesecev. 31.72009: kros K snovi zasnrstva trgovuu in servis. DJULCaJSKA CESTA B. 3310 žalec NIK TOREK, 21.7. 10.00 Knjižnica Ftogatec_ Kdo Živi v morju? ustvaijalnadáamiai 10-00-12.00 in 15.00-18.00 TVâvmk pred Domom _kutruff Velenje_ Glinaste ideje druženje s áísniDwšrvaŠíb leikihlikomikov 18.00-24,00 Park pred Cimnazijo Velenje_ Ubras koncert. Park $5 dogaja 1030-n.30in 16.30-17.30 Muzej novejše Zgodovine Celje_ DaDoofliiadja obeti - Čev-l>ar predstavlja se Anton Mužič SREDA. 22.7. lOjW Knilžnica Rogaàka Slatina Kdo živi v morju? ustvarjalna delavniai 10.00 KnjamcaLalko Rože iz papir^ poletna ustvajjainn delavnica zaotroke 18.00-24-00 Park pred ^^ Gimnazijo Velenje_ MetaJ glasba Park s5 dogaja KINO KiwiMtopifi Ú pn^tji Hmy fonsr n prine tntiBii krvi 1S.00. >0 00. 21.00 hjmniMém» i;.io Brano, hOTM^ 15.4S. T7.4$. 134$. 21.46 HMMI MtBtU, kMB9tfM IS 20.17.30 Uiw dota 3: Z*i âwttww. «www tomed^i - p6dftislov|w 1930.21.40 Ud— dota 3; Zwi ámmmt, Mimífw^hOTidift-iBiřiutiuiiaíi IS.IO. Í72Q Udm dite t Z«i teflvm. sfwinni loMdqi • áidnnznnSO laOD. IA 30. 20i0 FnknhiH Mt, koiMúiís T9.ia. 2liO Prmlika. zMnmw^MWia*! dWM 16.40 TrwtoMjl 2: MrtEM^ PHB - zntMSvaosfmtítei purtdovi&a 20.00 VMp^Otm^wha $3.40.2150 20.30 Agjj Velenjskega gradLj Steflca Valentin monokomedija, igra Alen-kalétíčkoiTii ČETRTEK, 23.7. 18.00-24.00 Park pred Gimnazijo Velfflje fUxk'n'Ralù Park sS dogaja gp^OOZdraviližki park Dobrna Koncert ruistopasa Maijai Porwne (violina) in Jan Sever (klavir) 20.00 Galen>âPlevnik- Kronl^wska_ Bodiani predsimiiev pnj^ekta kolektiva Abomo in njegoveg/a munira POLETJE V CELJU TORl'k.ll.Z 7.30-8.50 Mesma plaža: Gibajte se v poletju; jutranja lelo* vddbâ 18.00-21.00 Mestna plaža in Mestni pafk Celje: 2 minuti za zdravje; brezplačno mer* jenje maščobe 19.00-20.00 Mestna plaža: večerna telovadba; 2 dihalnimi vajami 20.30 Stari grad Celje: Jadranka Juras jazz kvartet SREa\. 22. 7.30-8.30 Mestna plaža: Gibajte se v poletju; jutranja telovadba 10.00: Knežji dvor Projekcija Razglednice iz EU; obisk delegacije z Madžarske 13.00-21.00 MestT;^ plaU in mestiû park Celje: 2 minuti za zdravje; brezplačno merjenje maSČobe 19.00-20.00 Mestna plaža; večerna telovadba; z dihalnimi vajami 730^.30 Mestna plažá: Gibajte se v poletju; jutranja telovad* ba 18.00-21-00 Mestna plaža in mestni park Celje: 2 minuti za zdravje; brezplačno merjenje ma^be 18.00-19.00 Mesini park: Joga v parku 19.00-20.00 MesViA plaža: večerna telovadba; z dihaliùmi vajami 20.00 Center mesta, Guba Libre: Koncert v okviru Mladi taJenti RADIA CEUE Kruta usoda se nad rabo, Dolfi, je zgrnila, v hudih bol£čifuih in trpljenja sledi ti je pusđla. Selsi brez slovesa- S solznimi očrni, v upanju, da vrnil se boš med najdražje, v svoj dom... ZAHVALA Ob izgubi dragega soproga, očeta, brata^ strica in dobrega prijatelja ADOLFA ŠKOBERNETA (2S.5.1948-12.7.2009] se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem šte\Tlu pospremili na njego\i zadnji pod. Hvala vsem za izražene sožalne besede ler darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala gospodu župniku Jožetu Vengustu za lepo opravljen obred, hvala Francu Gračnerju za ganljive besede slovesa» hvala mdi pogrebni službi Žaiujka. Vsem in vsakemu posebej §e enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi 3292 m wQtednik NaročnIcINoveoa tednka boste lahto naroćniSfceupodnosd- -.v:..' A^aàji^ioiM ^bSsédlneestftkona.RcitfiwCeUe:^ ». tztofIstíH tzMhiCno S svo^ nareCtiiS^ nafoentStepokanlcooaromaiowbnimdoiaw naroM3 Novtt0a tedrAa. nelslroHAtene ugodnoMI M ne prenesel® v naslednje leto! IZREDNO UGODNA GOTOVINSKA ^ POSOJILA!!! FTAKOJdNJElZPiAClU)! Zneski Od 500-1.500 EUR ra 11 mesecev. fPREVERTTE) PE MARIBOR, Partizanska 5 tâ1:09 209l620< 040€33 332 PE CELJf, Ulica X!V divizije 14 tfii: »20016 30. 040 033 334 ISkupIrt* FInafitae stofftv* d.o.oJ MOTORNA VOZILA PRODAM RiNAtRTck 1216 v. Mnlk2Q06, pmoze-nih 48.000 km, klimo, oifbog, prodom. KUPIM RASUENO oséno vozilo, od lelniko 1998, gotomio, kupim. Telefon 041 361*304. 3160 POSEST DVOSTANOVAtUSKO h&o. 600m< vrte, z gorazQ, Prekori« pri Škofj) vosi, prodom. Tiisfon 031 423-577. 3240 POlOVKOhSe, vCelju,$poMbnim iMorn, ločeno, v$i prikl[u(ki, z velilom vrlom, prodom. lelflíon 031 33S-909. 3294 úim MANIŠO hiso mm zo nolem oziromo z možnostjo odkupo. Okolico (elfo. T6l^ fofl 0318)1-642. 3219 STANOVANJE PRODAM (^NOVUENO Irisobno stnoovoTije, v diskem mostnem isdni, prodorno oli o^ ^mo. Telefon 031 770-943. 3249 ODDAM PRODAM GOZD, iTovnk, približno 6.500 m' oli samo poliraco, (hribovilo), v loikem, Debro, prodom zo lO.OOO oli 5.000 EUR. W fon040776-254,(03) 5731-937. 3267 STANOVAHIE v stswvonjskí h^ prí^iqe, svoj vM pfviKn» zo 2 KeU d mido dnâ-no, d^0preíTf|6A0, kàodjo Prosenâo, oddoTLisMonO^l 612477. 3207 0?REMUEfÍO stonovonje, z bolkonom, posta ^ofjo vos, oddom umski stanoval-kUelefon 031423-577. 3240 BIOGftiU) no Moru. Aportmoje. rozlk'ntti velkostí, vgodno oddom. Telefon 0038S 9818-33896. p STANOVANJE v Celju, Pod lipvni. 45 fli^. opremljeno,oddom. Telefon051 351-676,Sakl^šek. p V žalosti sporočam, da nas je v tragični nesreči zapustiisodelavec ALIJA ŠABIĆ iz Celja Vsem žalujočim izrekamo iskreno sožalje. Kolektiv Ogrevanje SedeljŠak z Vranskega Zaman oziramo se Qa na hišni prag, iger nroje dûbroie je bil deležen čisto vsak. Zdaj lučka tam na groba ti gon, a spomin nate z nami živi. V SPOMIN 20. juiija je miniio leto Žalosti, kar nas je zapustila draga mama, tašča, stara mairia, prababica, sestra, teta in botrca MARIJA POVÁLEJ iz Bukovžiaka (21.1.1911-20.7.2008) Hvala vsem, ki se ustavite ob njenem grobu in ji prižgete svečke. Vsi njeni 3284 NAJAMEM OPR£MUENO dvosobno stonovonje di ve^ v C^ooliob Savinji, možnost predplačilo, od 25.8. ncprej, nolomem. Tetefon 67078B-768. 3220 m^.v.mm KUPIM GARAŽO kupim v Celju oli okoltd. Telefon 051348-302. p PRODAM KRAIVODLAXE modre bntonke, z rodovnikom, prodamo. Već mfofmoaj po 1$lef> nuOSl 664^27; br{^ikininery.info; www.lďócottofyjnfo. n PIAâtE, íoesnoleposme, odZOdo 20Dke. prodQm.Telefon031506-383. tZ24 BIKCE, simentoke in &no bete, prodom. Telefon 031 506483. Š324 KÛZE, koz^ zo zflkol oli rejo, bunke oli »nske posme. ugodno prodom. Noroo-lo dort prej. Telefon 041456407. 3256 ZLATE prinoiolb, ostoknm, vetermorsko pre^ledone incepljene, rojeru 14. maja • dobovo fakoj, noprodoj. Telefon 031 85440B. 3255 TEUĆKO ânentofko, staro 3 mesece in p4 30 kg, prodom. TMf>041797- osi $326 KRAVO simentalko, brejo 8 mesecev, prodom. TeMon 5735-152. 3263 ULICO simenfolko, l8zi:o 280 kg, prodom. Tefeion 5799-273, S33i NEMŠIS ovàrte, z rodovrikom, prodom. T^fon041 828463, po 14. uri. 3270 KMETIJSKI Msm PRODAM JEČMENOVO slomo, dru^ košnjo in konno zo silozo, prodom. Telefon 040 71^ 088. ž 107 VEĆ too psenke, oves m botimno skmn, kod(e,pfodom.T^041 649-414. â329 KORUZO V vnćoh in sten fránko pmdoa Telefon031 480484. 3283 SENO, slomo, krmno psemco iti zmiI^o zo ureionje okolice in vrtov prodom no Bobnem pri Celju. Telefon 041 741-028. 3299 DOMAČO konizo, tmmo srâno, pndom. T^n 070 212-584. 3296 OSTALO PRODAM PRENOSNO k&mo Dekmghi molo n^, poceni prodoa Telefon (03) 4903065. 3199 KAR^ zo 8 dni^nfie, duplotisćo 14 col, razmak 114,3,4 luknje in prtljdnikza H)rundoi octeni, 3 v. prodom. Telefon 031 724-765. 3258 DVA leseno sodo lo nno in 3 stebre lo bojdo prodom. Telefon (03) 5472-273. 3267 LflOZELEZNO peč, olje, fiň. oortiec Wen- houp), nerjovećbo^r, 120l,eisferroza olje, 2.6001, prodom somov kompletu u700 EUR. Telefon 031 83M99. 3262 li^CzobelQR,sii^boilef,f«)on^9» zo odpodno olje, pHt^ zo lotóronje in nornizro sfru&vo EmcD 5, prodom zorodi sditv«.TelefDn031 335^9. 3294 ZAHVALA Ob boleli i2gubi dragega očeca, dedija iri brata HERMANA PODPEČANA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izražena ustna in pisna sožalja 1er darovane sveče in cvetje. Žalujoči: hčerki Ksenija in Simona, vnukinja Maruša in Sašo ter sestra Anica 3266 Bolezen je bila močnejša od tvoje volje dû življenja. ZAHVALA Ob odhodu MILANA GAJSAKA C21.1.1958-28.6,2009) se iskreno zahvaljujem vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoča hčerka z družino 3272 TEUCO zo Zflkol (A njeno meso in i^ko »profH« prodom. Telefon 041 951-092. 3264 KUPIM ROČNE ure za novijon^ in slike rxi plotnu kupim.To!efon041 742-915. p CELiAN, zdomec, 48 let, sifuiron, zeli spoz-noti žensko do 47 let.Telefon 041 248-647; ogendjo Super Alon. 32Ô6 ZAPOSLITEV DELO íšám: pomoć slortpm rc.si C-mail tehničr»^ uiedniâtva: iehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CEUE Odgovorna urednica: Simona Brglez Urednica informativnega programa: Jania Intihar E-maii: radio^nt-rc.si. E-mall vsiudiu: info^^radioceljecom UREDNIŠTVO Milena BreCko-Poklič, Brane Jeranko, Spela Kurah, Rozmaří Petek. Urika SeUSnik, Branko Stamejčič. Simona SoUnić. Dean Šueier, Sa^a Teržan Ocvirk AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorjih in vn^ija Agencije: Vesoa L^ić Propaganda: Zlatko frobinac, Vojko Grabar. Viktor Kienoviek, Nina Pader» Rok Založnik. Maijan Breeko Telefon: [05)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 4 3 511 Sprejem oglasov po elekL poâti: agencija^nt-rc.si ZANIMIVOSTI Poroka v Las Vegasu, veselica na Šmartinskem jezeru Rja fest je bil festival kl je pomeoil prelomnico. Iskra je preskočila in rodila se je nova ljubezen. Boštjan Selič, basist skupin Grozdje in Barni band, je sklenil, da če se bo poročil, naj bo to v Las Vegasu. Njegova izvoJjenka Tehani je bila za in po skoraj 10 letih skupnih doživetij sta na presenečenje vseh sorodnikov izrekla usodni da v ameriškem stilu in v poročni dvorani, kjer se je poročilo mnogo znanih osebnosti: Billy Ray Cyrus, John Bon Jovi, Michael Damien in člani nekaterih vidnih glasbenih zasedb, kot so Kiss, Deep Purple, The Thompson TWins. The Bea-stie Boys and The Neville Brothers. Poročna dvorana je bila seveda v Las Vegasu. Tehani in Boi^an Selíc ZlatoporoSenca Mam in Franci Vorirak s Klanca nad Dobrno v dmžbi dobmskih çasikav Zgled za življenje v zakonski zvezi Mati Violeta se je teh nekaj mesecev, ko se je čakalo na uradne dokumente in potrditev zakonske zveze pred našimi organi, privajala na misel, da je njena hči poročena. Primorka po rodu, kjer jedružinsko slavje zakon, se z dejstvom, da tega ostali sorodniki ne bi bili deležni, ni mo^a sprijazniti in je s privoljenjem mladoporočencev priredila poporočno veselico na Šmartinskem jezeru. Drugo soboto v juliju smo se povabljeni zbr^ na domačiji Šmarnica. Romantično okolje, predvsem v nočnih urah, je vsem svatom po govoru obeh očetov zarosilo oči in zvoki Bami banda so âe lene krape pognali v živahno miganje. SHERPA PRESS Moja poroka na straneh Novega tednika želite, da bi čudi vašo prelomno življenjsko odločitev zabeležili na su^neh Nov^ tednika? Morda pa bi priče» sorodniki ali prijatelji radi na ta način presenetili mladi par? Pokličite nas ali nam pišite! Naš naslov; Prešernova 19, Ceije, e-mail: tednik(§>nl'rc.si ali telefon 4225-100. m m radiocelje 95.9 100.3 90.6 MHz Po petdesetih letih sta si v soboto, U. julija, ponovno obljubila ljubezen in zvestobo Marica in Franci Vor-šoik s Klanca nad Dobrno. Ob prihodu sprevoda na Dobrno so slavijenca pozdravili dobmski gasilci in gasilke s 50 curki vode nad kolono z zlatoporočencema, nato v cerkvi Še s »špalirjeni«. V cerkvi na Dobrni sta pri slovesni maši, ki jo je vodil nekdanji župnik Janko Strašek, priseg zvestobo še za naslednjih petdeset let. Janko StraŠek je poudaril moč njunega zgleda skupnega življenja vzakonski zvezi za mlajSe. Sveta maša je biia podprla z (zbrano vokalno in inštru-mentalno glasbo s kora ter z začetno poročno koračnico. Po maši so sledile Čestitke župana Občine Dobrna Martina Brecla in predsednika medobčinske gasilske zveze Benedikta Podergajsa. Skupna preteklost zlatoporočencev je zaznamovana s (rdim delom na hribovski domačiji. A sta vse težave premagovala vzajemno. Govornik na slavnostnem kosilu je poudaril» da jima zavida njuno življenje, saj živita daJeč od potrošniškega sveta. Ni jima mar za hitre vsakdanje spremembe, zato živita manj stresno. Frandjevo največje veselje je delo v majiinem vinogradu, sad tega dela pa obema daje moč za premagovanje vsakdanjika. V vseh govorih je biio poudarjeno, da sta Marica ih Franci Voršnik v preteklosti veliko dobrega naredila za skupnost, posebno Franci, ki je bil zvest krvodajalec ter gasilec in voljan priskočiti na pomoč pri vsakem delu, ko so ga potrebovali, prav tako žena Marica. Zdravje v njunih letih ni več tako kleno kot nekdaj» a vendar sta po poroki na slavju pokazala, da zmoreta skupaj Se nekaj lahnih plesnih korakov ob zvoku harmonike. Zapel jima je kvartet As iz Vitanja. Vsi sva^e pa smo jima zaželeli obilo zdravja in še veliko skupnih lei ter praznovanje naslednjega poročnega jubileja. TONE REBEVŠEK FOTO TEDNA Foto: SHERPA Fantovščina